Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2137(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0374/2010

Predložena besedila :

A7-0374/2010

Razprave :

PV 20/01/2011 - 3
CRE 20/01/2011 - 3

Glasovanja :

PV 20/01/2011 - 7.4
CRE 20/01/2011 - 7.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0023

Razprave
Četrtek, 20. januar 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Poročilo o politiki konkurence za leto 2009 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Prva točka je poročilo gospoda Eppinka v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o politiki konkurence za leto 2009 (2010/2137(INI)) (A7-0374/2010).

 
  
MPphoto
 

  Derk Jan Eppink, poročevalec. – Gospod predsednik, dandanes se konkurenca pogosto zdi koncept, ki otežuje življenje. Nekateri imajo raje udobne ureditve in varnost zakulisnih dogovorov kot zaščito pred krutim svetom svetovne konkurence. Toda, komisar, konkurenca ni kvaritelj, temveč rešitelj evropskega gospodarstva. Evropa je na razpotju. Bo ustvarila transferno gospodarstvo z majhno rastjo in visoko strukturno brezposelnostjo ali pa bo imela gospodarstvo, ki ustvarja bogastvo in ki bo vzdržal preizkus svetovne konkurence?

Nogometno moštvo, komisar, ki ni konkurenčno, izgublja igro za igro. Gospodarstvo, ki ni konkurenčno, izgublja naložbe, delovna mesta in nazadnje podlago za svoje socialne ureditve. Ker je evropska politika konkurence v izključni pristojnosti Evropske komisije, vi, komisar – oziroma komisar Almunia, ki ga nadomeščate –, igrate odločilno vlogo.

Ta teden so Združeni narodi objavili številke v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami leta 2010. Združene države so pritegnile 43 % več tujih naložb kot leta 2009. Neposredne tuje naložbe v Latinski Ameriki so se povečale za 21 %, v Aziji pa za 10 %. V Evropski uniji so se zmanjšale za 20 % – in zakaj je tako? Denar gre tja, kjer je dejavnost. Očitno imajo vlagatelji Evropo za celino nedejavnosti, ki samo ustvarja slabe številke v zvezi z rastjo. To kaže, da se Evropska unija srečuje s pomanjkanjem konkurenčnosti.

Komisar, zagotoviti morate enake pogoje za podjetniške dejavnosti v Evropi, da bi bila naša celina pripravljena na svetovno konkurenco. Vsi poznamo Kitajsko.

Vašo pozornost bi pritegnil k nekaterim vidikom politike konkurence v letu 2009, katerih številne značilnosti so prepoznavne danes. Najpomembnejše vprašanje zdaj so posledice obsežne državne pomoči finančnemu sektorju: države so razporejale denar davkoplačevalcev, da bi preprečile zlom finančnega sektorja. Če bi dovolili sesutje finančnega sektorja, bi to pokopalo tudi prihranke in pokojnine milijonov evropskih državljanov. Vendar pa je samoumevno, da je državna pomoč v takšnem obsegu ustvarila izkrivljanja konkurence. Zato se moramo čim prej končati, denar pa je treba vrniti davkoplačevalcem v Evropi.

Komisar, moje prvo vprašanje se zato glasi: kako začasen je začasni okvir in kako bo postopno odpravljen? Upam, da boste pojasnili to zadevo v imenu komisarja Almunie.

Drug vidik je likvidnostna podpora Evropske centralne banke določenim bankam, da bi jih ohranila pri življenju. Priznavam, da obstaja povezava med monetarno politiko in politiko konkurence – toda ali njen vpliv izkrivlja konkurenco? To je moje vprašanje.

Spet druga zadeva so pravila za odprodajo. Delovna merila za zmanjšanje podjetij so dovolj jasna in poštena. Zdaj se moramo ozreti v prihodnost: kaj se bo zgodilo, komisar? Države članice so pri dokapitalizaciji finančnega sektorja z delno in/ali popolno nacionalizacijo institucij z denarjem davkoplačevalcev šle precej daleč. To bo treba pojasniti. Toda ko se začnejo države članice umikati iz finančnih institucij, da bi ponovno vzpostavile svoj zasebni status, obstaja nevarnost, da bodo za seboj pustile doto, nekakšno poročno darilo. Doto se lahko uporabi za izboljšanje položaja finančnih institucij na zasebnem trgu.

To je značilnost, ki smo jo pogosto videli v procesu privatizacije. Še predobro se je spomnim iz poštnega sektorja. Vlade so podprle svoje izvajalce poštnih storitev tik pred vstopom na zasebni trg. V pismu sem komisarja Almunio spomnil na dolgotrajno preiskavo nemškega izvajalca poštnih storitev. Komisija zdaj začenja tudi preiskave britanskega, francoskega in belgijskega izvajalca poštnih storitev, saj bodo ti poštni trgi letos liberalizirani.

Zato vas, komisar, prosim, da bodite pozorni na pojav dote v finančnem sektorju. Preprečitev problema je boljša od dolgotrajnega pravnega sredstva.

Zahvaljujem se vam, komisar – in tudi komisarju Almunii –, za vaše sodelovanje, zahvaljujem pa se tudi službi Generalnega direktorata za konkurenco, ki je, kot vem, ena najboljših v Komisiji.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, v imenu podpredsednika Almunie, ki danes zjutraj ne more biti tu, bi se rad najprej zahvalil poročevalcu gospodu Eppinku za njegovo delo v zvezi s poročilom o politiki konkurence za leto 2009. Zahvalil bi se tudi poročevalcem v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odboru za promet, gospe Koch-Mehrin, gospodu Buşoiju in gospodu Cramerju.

Komisija pozdravlja pozitivni ton poročila in podporo, izraženo našim ukrepom na področju politike konkurence za leto 2009, predvsem v okviru gospodarske in finančne krize. Strinjamo se z vami, da je konkurenca bistvena za zagotavljanje enakih pogojev na enotnem trgu in spodbujanje trajnostnega izhoda iz krize. Zato ostaja Komisija zavezana uveljavljanju svojega trdnega stališča glede protikonkurenčnega vedenja in združitev.

Komisija se zaveda številnih zahtev za posebna poročila ali študije – več kot 10. Za Komisijo vsa ta poročila zaradi naših prednostnih nalog in omejenih sredstev niso izvedljiva. Vendar pa bo Komisija, kot je podpredsednik Almunia novembra najavil Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, analizirala učinke začasnih ukrepov o državni pomoči, sprejete v okviru krize, na konkurenco. To delo bo težko, vendar pa je kriza priložnost za učenje, ki je enostavno ne smemo izpustiti.

Drugič, tu bi ponovil, da so ukrepi resnično začasni. Komisija je podaljšala okvir za krizo za državno pomoč do konca leta 2011, ker so gospodarski pogoji še vedno negotovi. Vendar pa se je postopna odprava teh ukrepov že začela. Nekateri ukrepi so bili zaključeni, drugi pa so ohranjeni pod strožjimi pogoji.

Tretjič, kar zadeva zasebno uveljavljanje pravil konkurence se Komisija zaveda podpore Parlamenta vzpostavitvi evropske oblike kolektivnih pravnih sredstev in njegove zahteve po posebni zakonodaji EU, da se zagotovi odškodnina za žrtve kršitev konkurenčnega prava EU. Komisija bo v začetku leta 2011 začela javno posvetovanje o evropskem pristopu h kolektivnim pravnim sredstvom. Zatem namerava na podlagi izida posvetovanja sprejeti sporočilo.

Nazadnje bi omenil pomisleke, izražene v zvezi s konkurenco v določenih sektorjih, kot so promet, veriga preskrbe z živili in nastajajoče digitalne industrije. Komisija se strinja z vašimi pomisleki in bo svoje močne dejavnosti uveljavljanja na teh področjih nadaljevala v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za konkurenco.

 
  
MPphoto
 

  Silvana Koch-Mehrin, poročevalka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.(DE) Gospod predsednik, politika konkurence je eno izmed najpomembnejših, osrednjih področij politike EU. Dobra politika konkurence trgom omogoča pravilno delovanje. Dobra politika konkurence tudi omogoča, da imajo potrošniki koristi zaradi velike raznolikosti proizvodov po razumnih in sprejemljivih cenah. Dobra politika konkurence prispeva tudi k ponovnemu ustvarjanju rasti v Evropi. Zato je tako pomembno, komisar, v politiko konkurence vključiti vsa področja, ki ste jih omenili. Pomembno je tudi krepiti mala in srednje velika podjetja, saj so gonilna sila rasti v Evropi. Ovire na trgu je treba odpraviti, kar pomeni tudi odpravo pretiranih stroškov, ki so še vedno prisotni tam, kjer konkurenca ne deluje, kot so stroški gostovanja za mobilne telefone, kjer konkurence še vedno ni – to je treba spremeniti.

Nazadnje bi se iskreno zahvalila poročevalcu gospodu Eppinku za njegovo odlično delo, Komisiji pa bi rekla: bodite ambiciozni pri svojih ciljih.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – Gospod predsednik, za začetek bi Komisiji čestital za njeno prožnost pri izvajanju pravil konkurence med sedanjo finančno in gospodarsko krizo. Zelo pomembno je, da se krize ne uporabi kot pretveze za odpravo konkurence, Komisija pa je že pokazala zelo trdno stališče do kartelov, kar je dobro. Zagotoviti moramo izstopne mehanizme in čim prejšnjo vrnitev k normalnim tržnim pogojem.

Na nekaterih področjih – in govorili ste o tem, komisar – je konkurenco mogoče okrepiti. Ta vključujejo energetski trg, kjer cene energije še vedno izkrivljajo konkurenco; tudi dokončanje enotnega železniškega trga lahko evropskim popotnikom prinese pomembne koristi. Komisija mora biti prav tako posebno previdna glede konkurence na trgu zdravil, zlasti v zvezi s tistimi praksami prvotnih proizvajalcev, ki omejujejo vstop generičnih zdravil.

Poleg tega Komisijo pozivam, naj bo trdna pri zagotavljanju konkurence med javnimi in zasebnimi bolnišnicami z drznim ukrepanjem proti navzkrižnemu subvencioniranju, ki daje prednost javnim bolnišnicam. Komisija mora o koristih politike konkurence učinkoviteje obveščati potrošnike.

 
  
MPphoto
 

  Michael Cramer, poročevalec mnenja Odbora za promet in turizem.(DE) Gospod predsednik, za začetek bi se poročevalcu zahvalil za njegovo odlično sodelovanje.

Promet je odločilno vprašanje tudi, ko gre za konkurenco. Nenazadnje promet povzroča 30 % emisij CO2, zaradi česar sem zadovoljen, da je bila sprejeta vključitev prometa v osrednje zahteve strategije Evropa 2020.

Vendar pa imamo še vedno nepošteno konkurenco in tu mora ukrepati Komisija. Letalski sektor, ki je na primer odličen ubijalec podnebja, je izvzet iz davka na dodano vrednost in trošarine na gorivo. To pomeni, da evropski davkoplačevalci vsako leto plačajo 30 milijard EUR za letalstvo samo zato, da lahko letalske družbe zagotovijo medmestne lete po enaki ceni kot kratke prevoze s taksijem. Od železnic se zahteva, da tu nosijo breme. Imamo obvezno železniško pristojbino za vsako lokomotivo za vsak prevoženi kilometer. To je obvezna dajatev in nima zgornje meje. V zvezi s cestami je prepuščeno državam članicam, da se odločijo, ali bodo zaračunavale kakršno koli pristojbino. Cestnino se običajno plačuje samo na avtocestah in jih plačujejo samo tovorna vozila s težo 12 ton ali več. Z drugimi besedami, nekatere izmed naših držav članic zaračunavajo visoke železniške pristojbine, toda nobenih cestnin. Tega ne moremo dovoliti, saj je povsem zgrešilo bistvo. Če nenazadnje ne bomo spremenili navad v zvezi z mobilnostjo, nam nikoli ne bo uspelo preprečiti podnebnih sprememb. Vendar pa je to nekaj, kar moramo doseči. Zato morate vzpostaviti pošteno konkurenco tudi v prometnem sektorju.

 
  
MPphoto
 

  Arturs Krišjānis Kariņš, v imenu skupine PPE. – (LV) Gospod predsednik, komisar, vsi smo leni. Če se lahko izmažemo s tem, da nič ne storimo, večina verjetno res ne bo storila nič. Posel ni nobena izjema. Večina podjetnikov (v to sem prepričan) sanja o možnosti, da bi bili monopolni ponudniki, ki lahko narekujejo pogoje, namesto da jim te pogoje narekujejo potrošniki. Konkurenca je točno tisto, kar zagotavlja, da so potrošniki deležni ne samo nizkih cen, ampak tudi optimalne kakovosti. Žal imamo v Evropski uniji še vedno številne sektorje, v katerih ni prave konkurence. Prvi izmed njih je energetski sektor. Na številnih področjih v Evropi so še vedno izolirani trgi, na katerih zaradi pravno tehničnih razlogov sploh ni konkurence. Kakšen je rezultat? Umetno visoke cene za potrošnike. Konkreten primer tega so baltske države in trg s plinom. Kot je priznal sam komisar Oettinger, potrošniki v Nemčiji sedaj plačujejo 30 % manj za zemeljski plin od potrošnikov v baltskih državah. Zakaj je na eni strani konkurenca, vendar je ni v baltskih državah? To se mora spremeniti. Obstaja še drugo področje, na katerem ni prave konkurence, in to je kmetijski sektor. Ne da bi sploh omenili, kakšne učinke imajo subvencije kot takšne na kmetijskem trgu, imamo znotraj Evrope zelo neenaka kmetijska plačila ali subvencije v eni državi članici v primerjavi z drugo. Kaj to pomeni? Pomeni, da evropski potrošniki plačujejo umetno visoke cene na številnih področjih in seveda trpijo tudi kmeti. Gospe in gospodje, pozivam vas, da podprete to poročilo, ki zadeva delo Komisije v zvezi s poročilom „Konkurenci naproti“ v letu 2009. Vendar pa vas moram spomniti, da se to delo ne konča s tem in da moramo razširiti področja, na katerih mora biti prisotna konkurenca. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik, poročilo o politiki konkurence za leto 2009 je verjetno najobsežnejše in najcelovitejše poročilo, ki ga je doslej pripravil Parlament – Odboru za ekonomske in monetarne zadeve je uspelo vključiti mnenje treh parlamentarnih odborov –, pripravljeno pa je bilo po petih letih in je sledilo izvajanju dveh pomembnih uredb, Uredbe o izvajanju pravil konkurence in Uredbe o nadzoru koncentracij podjetij, ki sta imeli pozitivno vlogo v politiki konkurence. Vendar pa bi lahko izvajanje uredb izboljšali, če bi bile prednostne naloge bolje usklajene, prizadevanja za sodelovanje podvojena, upravna obremenitev ublažena in če bi prišlo do konvergence med nacionalnimi zakonodajami in zakonodajo EU.

Poročilo vključuje pomembnost javnih storitev pri izpolnjevanju osnovnih potreb državljanov in menimo, da moramo to poudariti v novem okviru, vzpostavljenem z Lizbonsko pogodbo. Zato je treba ob upoštevanju pomena informacijske družbe podpreti pomoč, namenjeno ustrezni univerzalni širokopasovni pokritosti po sprejemljivih cenah za naše potrošnike, in zahtevamo, da se v naslednjih poročilih pozornost posveti razvoju cen gostovanja na področju telekomunikacij.

Politika konkurence je ključna pri finančnih storitvah. Zagotovljena pomoč je prispevala k stabilizaciji in ublažitvi učinkov gospodarske krize. Poročilo poudarja njeno začasno naravo in da je treba podaljšanje izvesti pod strožjimi pogoji ter je treba vzpostaviti enake pogoje za izstopni postopek, da bi se izognili moralnim tveganjem in da bil predvsem ponovno vzpostavljen konkurenčni položaj finančnih institucij, ki niso zaprosile za državno pomoč.

Na finančnem področju so poudarjene tri točke: preglednost finančnih informacij, potreba po dostopnosti, preglednosti in nediskriminatornem in učinkovitem delovanju evropskega plačilnega sistema in, tretjič, potreba po boju proti nenavadno visokim cenam v čezmejnih transakcijah s plačilnimi karticami. Poročilo izraža tudi zaskrbljenost zaradi malih in srednje velikih podjetij in energije in sprejema priporočila skupine na visoki ravni za mlečni sektor – ki meni, da morajo biti krepitev pogajalske moči proizvajalcev in nova pogodbena razmerja združljiva s politiko konkurence – ter Komisijo prosi za zakonodajno pobudo, da se omogoči posamične ali skupinske odškodninske tožbe zaradi kršitev konkurenčnega prava, ob sočasnem izogibanju prekoračenj iz severnoameriškega sistema.

Zato poročevalcu gospodu Eppinku čestitam za njegovo odlično delo.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi čestitala poročevalcu. Sodelovala sva (jaz sem namreč lanskoletna poročevalka), kar me pripelje k moji prvi pripombi.

Glede teh letnih razprav o politiki konkurence me čudi, da imamo zelo prijateljsko in vljudno izmenjavo mnenj, potem pa Komisija kar nadaljuje po svoje, saj ima na tem področju izključne pristojnosti. Menim, da se mora to spremeniti v času, ko razpravljamo o gospodarskem upravljanju Evropske unije. Evropski parlament bi moral imeti precej večjo vlogo pri oblikovanju politike konkurence, zato Komisijo pozivam, naj upošteva predvsem priporočili 3 in 4 in naj čisto resno poroča Evropskemu parlamentu o priporočilih.

Drugič, menim, da mora biti poročilo več kot povzetek sprejetih ukrepov. Biti mora analiza vpliva politike konkurence, česar pa trenutno ni. Pravite, da boste opravili analizo začasnega okvira za državno pomoč, ker je to vaša prednostna naloga, vendar pa smo k takšni analizi pozivali več let: o zelenem okrevanju, o državni pomoči za inovacije, o državni pomoči za javne storitve. To je že dolgo potrebno, zato bi Komisijo prosila, naj izvede bolj poglobljeno analizo.

Nazadnje bi nujno ponovila to, k čemur smo pozivali – leta dolgo –, in sicer k raziskavi spletnega oglaševanja in brskalnikov v celotnem sektorju. Ta je resnično že dolgo potrebna, zato bi rada, da Komisija pove, kdaj namerava izvesti takšno raziskavo.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE.(FR) Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil komisarju Almunii, ki ga danes ni tu, toda ki, čeprav to ni domena Parlamenta, precej časa preživi z nami v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter tako vlaga čas v stalen dialog s Parlamentom o teh zadevah.

Zahvalil bi se tudi poročevalcu. To pogosto delamo uradno, toda gospod Eppink, čeprav se naši stranki pogosto ne strinjata glede številnih zadev, moram povedati, da med pripravo tega poročila v naši razpravi ni bilo prepovedanih tem. Vse točke so bile v celoti obravnavane v zelo konstruktivnem duhu in to je treba poudariti.

Zdaj bi prešel k trem točkam, s katerimi mora po mojem mnenju nadaljevati Komisija. Ena je, kot je bilo izpostavljeno, pomembnost finančnega sektorja, ki ima v resnici v gospodarstvu prevelik pomen.

Vemo, da je finančna kriza pomenila, da so finančne skupine, ki so se obdržale, iz nje izšle večje in močnejše. Zato na tem področju res obstaja problem izkrivljanja trga, to pa ne zadeva samo posebnih ukrepov državne pomoči, ki so jih sprejele države članice, da bi pomagale svojemu finančnemu sektorju, ampak tudi, to smo poudarili tudi v poročilu, različne oblike neposredne pomoči Evropske centralne banke (ECB), ki sploh niso, žal mi je, da moram to reči, preveč pregledne.

Zato Komisijo pozivamo, naj se osredotoči na način, na katerega je ECB pomagala bankam, saj je jasno, da so imele banke, ki so pri ECB iskale pomoč, koristi od vrste pomoči, za katero tiste, ki so bile bolje upravljane, niso zaprosile. Banke, ki so bile ustrezno upravljane, so tako postale žrtve izkrivljanja trga.

Drugi sektor je sektor surovin, predvsem prehrambenih proizvodov. Vemo, da imajo velika kmetijskopredelovalna podjetja in pomembni trgovci na drobno tržni položaj, ki jim daje premočen vpliv na oblikovanje cen. Tržna raziskava tega je vsekakor nujno potrebna.

Druga točka, in ne najmanj pomembna, je davčna konkurenca. Veste, da večina držav članic, vključno z mojo državo in številnimi drugimi, izvaja oblike davčne konkurence, ki zelo škodijo splošnim evropskim interesom. Te oblike konkurence je treba končati. Zavedam se, da se Komisija ponovno zanima za to vprašanje, vendar pa komisarja Almunio in komisarja Šemeta odločno pozivam, naj se spopadeta s tem problemom.

Če preidem k zadnji točki, smo bili zadovoljni, da je komisar Almunia od začetka svojega mandata že uvedel globe v različnih sektorjih, predvsem v sektorju zračnega tovornega prometa. Pozdravljamo tudi začetek preiskave Googla, kar po mojem mnenju deloma odgovarja tudi na pripombo gospe in ’t Veld, ki jo je podala pred nekaj trenutki.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Lamberts, gospod Hans-Peter Martin je uporabil modri kartonček, da bi opozoril, da vam želi zastaviti vprašanje. Ste mu pripravljeni prisluhniti? Hvala lepa.

Gospod Martin, imate 30 sekund, da gospodu Lambertsu zastavite vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, gospod Lamberts je omenil posebne podpore, ki so jih banke prejele od Evropske centralne banke. Morda bi lahko malce natančneje pojasnil, kaj je mislil in kako je to delovalo? Omenil je tudi dejstvo, da bo ta podpora odpravljena. Kakšen bi bil njegov predlog glede tega, da tu prevzamemo nadzor, da ne bi napačni ljudje mastno zaslužili?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – To je obsežno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti v samo tridesetih sekundah; vendar pa popolnoma zaupam v sposobnost povzemanja gospoda Lambertsa.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE.(FR) Gospod predsednik, odgovoriti na takšno vprašanje v 30 sekundah je skoraj nemogoča naloga.

Za kaj gre tu? Evropska centralna banka (ECB) se strinja s tem, da zagotovi likvidnost bankam, ki zaprosijo zanjo, na neomejen način, pri čemer sprejema vse vrste sredstev kot pomoč za to likvidnost. Vendar pa nimamo jasne predstave o naravi teh sredstev. Prav tako močno sumimo, da so mnoga izmed njih, kot pravijo, toksična sredstva, katerih pravo tržno vrednost je zelo težko določiti, nekatera izmed njih pa morda celo niso nič vredna.

Pod takšnimi pogoji to predstavlja obliko neposredne pomoči. Če ECB seveda ni zagotovila te likvidnosti v zameno za jamstva, ki so dejansko kratkoročna, potem je mogoče, da bo nekaj teh bančnih institucij šlo v stečaj.

Najti odgovor na to ni enostavno, vendar pa je prvi korak preglednost teh sredstev.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala, gospod Lamberts, za tako jasen odgovor na tako zapleteno vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, najprej bi čestitala kolegu Derku Janu Eppinku za njegovo celovito in dobro izpogajano poročilo, ki zajema tako številne teme. Politika konkurence mora biti v središču evropskega enotnega trga, trdna načela konkurence pa je treba vključiti v vso zakonodajo EU. Konkurenca mora ustvariti močnejši trg za državljane EU in EU omogočiti, da je bolj konkurenčna na svetovni ravni.

V zadnjem valu zakonodaje o finančnih storitvah obstaja nevarnost, da se bo to načelo izgubilo. Izkoristiti moramo vse priložnosti za vzpostavljanje večje konkurence na trgih, na katerih prevladujejo veliki udeleženci na trgu, in ustvariti živahnejši trg. V zakonodaji o izvedenih finančnih instrumentih, o kateri trenutno potekajo pogajanja, lahko zagotovimo, da ne bomo ustvarili ali okrepili monopolov s podpiranjem odprtega dostopa do centralnih nasprotnih strank in podobnega in z zagotavljanjem razpoložljivosti pomembnih tokov podatkov vsem akterjem.

V prihodnjem pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov ne smemo pozabiti na njen prvotni namen odprtja evropskih kapitalskih trgov konkurenci in po njeni razširitvi, da bo zajemala nove razrede sredstev, moramo zagotoviti upoštevanje načel konkurence, saj je kombinacija teh v zadnjih treh letih pomembno znižala pristojbine za trgovanje za vlagatelje v sklade zasebnega kapitala.

Ko preučujemo reforme za revizorje, bonitetne agencije in druge ponudnike finančnih storitev, lahko ugotovimo, kje so ovire za vstop na trg, ter si prizadevamo za njihovo odpravo. Menim, da je zavzemanje za konkurenco v ključnih industrijah način za ustvarjanje pravega potenciala rasti EU in ponovno oživitev naših gospodarstev v svetu, ki se vse hitreje spreminja.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Händel, v imenu skupine GUE/NGL.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glede na to poročilo Komisija izvaja uspešno politiko konkurence. Vendar pa ne smemo pozabiti, da lahko neurejena konkurenca vodi tudi k povečanju brezposelnosti, tako da se vrzel med bogatimi in revnimi še poveča.

V Evropski uniji svobodna konkurenca še naprej prevladuje nad socialnimi potrebami naših državljanov. Goreče zaupanje v proste trge ne more prikriti dejstva, da ti trgi niso samo vedno znova neuspešni, ampak so tudi nezmožni doseči trajno socialno pravičnost. Nekaj postopkov, namenjenih boju proti izkrivljanju konkurence in določanju cen, ne bo dovolj za rešitev tega problema. Pošten in socialen notranji trg bo deloval samo z močno in pravično ureditvijo. Glede tega je nujno potrebno delo. Ni sprejemljivo, da je na primer vse več institucij, ki zagotavljajo storitve v splošnem javnem interesu, izpostavljenih zasebni konkurenci.

Poročilo določa kazalce za prihodnjo politiko Komisije o konkurenci. Obstaja nujna potreba po precej močnejšemu varstvu potrošnikov in zaščiti storitev v splošnem javnem interesu pred pravili konkurence in po nadzoru kartelov. Prav tako je nujno uvesti pogodbeno klavzulo, ki podpira varen socialni napredek, ki je enako pomemben kot pravila konkurence v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, nimam pogosto kaj dobrega povedati o Gordonu Brownu, vendar pa se je odzval hitro, odločno in učinkovito, da bi se spopadel z bančno krizo v Združenem kraljestvu, čeprav moram obenem poudariti tudi, da se je v glavnem poslabšala zaradi njegovega katastrofalnega desetletnega mandata kot minister za finance/državni zakladnik.

Vendar pa je bilo reševanje bank v Združenem kraljestvu zaradi posledic politike konkurence EU počasnejše kot bi lahko bilo. Spoštovani kolega profesor Tim Congdon je o tem napisal pamflet. Dejstvo je, da je treba te zadeve obravnavati na nacionalni ravni in ne na ravni Komisije. Komisija enostavno ne ve, kaj dela, in mora ostati jasna.

V zadnjih 15 sekundah, ki jih imam na razpolago, moram omeniti posebno moreč govor gospoda Lambertsa, ki je govoril o davčni konkurenci. Zaradi davčne konkurence imamo nižje davke. Zavzemal se je za davčno politiko na ravni EU, katere posledica bi bilo višji davki na ravni EU. Gre točno za to, zato bi gospoda Lambertsa in njegove kolege prosil, da to naslednjič tudi poimenujejo tako.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Ne gre toliko za govor s postopkom modrega kartončka, kot za osebno izjavo. Gospod Lamberts, prosim vas, da ste kratki, poskusimo ugotovimo, ali lahko v tridesetih sekundah svojega kolega seznanite s svojim mnenjem.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE). – Gospod predsednik, lord Dartmouthski Zelene predstavlja kot zagovornike visokih davkov zaradi visokih davkov samih. Lord Dartmouthski, zastavil bi vam samo eno zelo enostavno vprašanje. Če imajo storitve kot so izobraževanje, zdravstvo in varnost vrednost, potem morate verjetno najti način za njihovo financiranje. Imam prav?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Ne, ne bomo začeli razprave o tem.

Gospod Dartmouth, gospodu Lambertsu lahko odgovorite kasneje na hodniku. Vendar pa predpisi ne dovoljujejo, da se na vprašanje odgovori z drugim vprašanjem.

Imate 15 sekund.

 
  
MPphoto
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD).(uvodne besede neslišne zaradi izklopljenega mikrofona) ... oseba, ki je postavila vprašanje, ima pravico odgovoriti. Iznašli ste nova pravila – svoja pravila – kot predsednik. Res nimate prav, gospod.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Da, izmišljam si pravila. Nenehno ustvarjamo nova pravila in prispevamo k napredku demokratičnega delovanja Parlamenta. Hvala, da ste to uvideli.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, za začetek bi vas pohvalil, da dovoljujete takšen dialog. Nekoliko nesrečno je, da grof Dartmouthski ni razumel, da ste mu omogočili tudi možnost za odgovor. Menim, da je zelo pozitivno, ko nekdo kot je gospod Lamberts poda tako konkretne predloge in ko imamo priložnost za živahno razpravo, da lahko ljudje odgovorijo na neposrednejši način, kar je točno to, kar hočemo v tem parlamentu. Morda mu boste kasneje dali priložnost za hiter odgovor.

Nadaljeval bi, kjer je končal gospod Lamberts. Ne zanikamo, da je v bančnem sistemu potrebna preglednost. Javnost se še vedno ne zaveda, da so te subvencije zaradi finančne krize dejansko storile nekaj skoraj nepredstavljivega v skladu s standardi EU. Pojasnjujejo, da konkurenci sami po sebi včasih ne more uspeti brez subvencij, ko gre za višje cilje. Vendar pa je vse to še toliko težje pogoltniti zaradi dejstva, da tiste banke, ki so prejele podporo, ponovno ustvarjajo dobičke in v nekaterih primerih pravzaprav delujejo v nasprotju s skupnimi evropskimi interesi. Dovolj o finančnem trgu.

Druga točka, o kateri želim razpravljati, je točka, o kateri ste od mene že slišali – vprašanje zdravil. Obžalovanja vredno se mi zdi, da še vedno nismo dosegli napredka, ki je bil mogoč in potreben že desetletja. Za Evropo bi bil resnično velik korak naprej, če bi morali državljani v moji državi Avstriji in tudi Nemčiji ter v drugih državah za zdravila plačati samo enako vsoto kot njihovi sodržavljani v drugih državah članicah EU. To je delo kartelov in velikih podjetij. Menim, da ima Komisija priložnost in tudi dolžnost, da tu končno ukrepa.

Drugi vidik tega vprašanja je dovoljenje za promet z zdravilom. Še vedno potekajo nepotrebni poskusi na živalih in tudi na ljudeh. Velik odela se po nepotrebnem podvaja. V okviru evropskega notranjega trga je to nekaj, kar bi bilo treba rešiti v prejšnjem stoletju. Ponovno bi vas pozval k intenzivnemu ukrepanju na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospod predsednik, naše oči so trenutno uprte v vrh med Kitajsko in ZDA, saj se na ti dve gospodarstvi gleda kot na največji svetovni gospodarstvi. Razpravljamo o tem, kdaj bo Kitajska postala največje gospodarstvo, vendar pa to temelji na napačni domnevi, saj pozabljamo, da je največje gospodarstvo Evropska unija, vendar imata Kitajska in ZDA večja trga. Tako je zaradi pomanjkanja konkurence v Evropski uniji čez mejo in znotraj različnih območij.

Zaradi pomanjkanja konkurence se zgledujemo po njih, namesto da bi zaupali sami sebi in imeli vodilni položaj. Zato je v prihodnosti pomembno, da se poročilo o konkurenci osredotoča tudi na pomanjkljivo izvajanje veljavne zakonodaje in tudi na pomanjkanje konkurence v evropskem gospodarstvu. To moramo storiti na številnih področjih. Da bi bili vodilno gospodarstvo, moramo zagotoviti tudi, da smo najbolj konkurenčno gospodarstvo.

Naj vam razkrijem skrivnost: nikoli ne bomo najbolj konkurenčni, če ne bomo imeli konkurence. Državne subvencije in predpisi, ki ovirajo vstop novincev, preprečujejo, da bi bilo evropsko gospodarstvo vodilno. Zato moramo zagotoviti, da se državne subvencije zagotovi samo v izrednih primerih, ko ni mogoče storiti nič drugega ali ko jih lahko usmerjamo na način, ki podpira splošno dobro, ne da bi pri tem prišlo do izkrivljanja konkurence.

Zagotoviti moramo vstop novincem na čim več področij evropskega gospodarstva. Pri konkurenci ne gre za premagovanje drugih. Gre za omogočanje združitve velikih podjetij in njihovo krepitev na svetovnem prizorišču ter omogočanje novim podjetjem, da so odprta za inovacije. Tu je naša pomanjkljivost in odgovornost Komisije je, da na to opozori in ukrepa, da bi lahko nadaljevali skupaj in bi nas v prihodnosti imeli za vodilno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog (S&D). – Gospod predsednik, politika konkurence je temeljni del evropske zakonodaje. Strinjamo se, da inovacije, ustvarjalnost in biti boljši nujno pomenijo tržno prednost, vendar pa se ne strinjamo, da mora samo zato, ker je nekdo večji in močnejši in ima boljši dostop do informacij in predvsem posebne zveze z vlado, takšna prednost uporabljati na trgu, in zelo smo zadovoljni, da je Komisija tu pozorna, da zagotovi, da do tega ne prihaja.

Ponovno bi omenila nov pojav: ne akterji na trgu, ampak predvsem vlade so tiste, ki občasno dajejo posebne prednosti v smislu politike konkurence nekaterim izmed svojih priljubljenih podjetij. To je zelo slab pojav in izvira iz zakladnic strank.

Komisijo bi pozvala, naj si prizadeva v tej smeri: imejmo inovacije, ustvarjalnost in mala in srednje velika podjetja, vendar pa ne dovolimo nikakršne zlorabe informacij ali pristojnosti, bodisi gospodarskih bodisi političnih, na teh področjih.

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Goulard (ALDE).(FR) Gospod predsednik, komisar, poročilo gospoda Eppinka je res izjemno, vendar pa se bojim – in to nima nič opraviti s poročevalcem –, da nenehno ponavljamo iste zadeve. Zdi se, da premlevamo stare stvari. Nedvomno se strinjam z gospo in ’t Veld in gospodom Lambertsom, da potrebujemo ustrezen nadzor konkurence in moramo razmisliti o tem, kaj se dogaja v kmetijskem sektorju, ki ima zelo malo kupcev in veliko število proizvajalcev – nekaj, kar Komisije prej nikoli ni skrbelo, če pa bi to bil industrijski sektor, pa bi se takoj vključila v kartel kupcev. Potrebujemo tudi nova pravila za internetni sektor.

Vendar pa je naš odnos s Komisijo neizmerno dolgočasen. Komisija nam pošlje poročilo, ki tri četrtine zadev pomete pod preprogo. Vljudno odgovorimo, da je zanimivo in mu je treba nekaj dodati; potem ga vsi pospravimo v predal.

Danes sem hotela povedati samo to in ponoviti, kar je rekel gospod Hökmark: svet se spreminja. Zelo lepo je, da rečemo, da državna pomoč ni v redu, vendar pa ostaja dejstvo, da Kitajska, Koreja, Združene države Amerike in druge dajejo državno pomoč. Ne podpiram tega. Nisem navadna protekcionistična Francozinja; pravim samo: odprimo oči in prenehajmo sanjati!

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, priporočilo številka 4 od Komisije zahteva, da pripravi poročila o tem, kako bo obravnavala vsa prihodnja priporočila, in da pojasni vsa razhajanja, ki bi se lahko pojavila. Menim, da je to zelo razumen predlog in bi ga rad bolje opredelil. Lansko leto je Parlament v zadevni razpravi odločil, da se bomo osredotočili na pošteno in nediskriminatorno konkurenco za mala in srednje velika podjetja. Komisija medtem ni storila nič. To priporočilo je ponovno najti v predlogu resolucije gospoda Eppinka.

Od Komisije bi rad slišal, ali namerava zdaj izvajati to ponovljeno priporočilo, oziroma bi jo prosil, naj nam vsaj pove, kaj ji preprečuje, da bi na ta način upoštevala pomisleke malih in srednje velikih podjetij.

Moja druga pripomba zadeva blagovni sektor. Z zadovoljstvom ugotavljam, da to poročilo obravnava pomanjkanje preglednosti v blagovnem sektorju. Pozdravljam tudi dejstvo, da obravnava vprašanje špekulacij z blagom. Vendar pa obžalujem, da ni v celoti vključeno priporočilo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki predlaga, da nam ni treba upoštevati predloga francoskega predsedstva, namreč da je treba vprašanje špekulacij omejiti na kmetijsko blago, temveč priporoča, da je treba vključiti tudi špekulacije s kovinami. Po mojem mnenju je to prav tako pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, zahvalila bi se kolegu Derku Janu Eppinku za njegovo odlično poročilo in podala tudi pripombo glede energetskega trga, ki ga bo Komisija preučila letos.

Kot so izpostavili drugi poslanci, se lahko oskrba z energijo in cene med državami članicami zelo razlikujejo. V regiji, ki jo predstavljam, skoraj četrtina gospodinjstev nima dostopa do plina iz plinovoda, velika večina izmed njih pa je odvisna od domačega kurilnega olja. V enem mesecu med novembrom in decembrom so se cene na tem trgu dvignile za več kot 50 %. Potrošniki so zaskrbljeni (in zelo premraženi) – zaskrbljeni so zaradi kartelnih cen, glede katerih prihaja do pritožb.

Prav je, da to najprej preverijo domači regulatorji, vendar pa podobne pomisleke izražajo tudi druge države članice EU. Zato bi komisarja vprašala: ko boste letos pregledovali energetske trge, prosim, ne pozabite na tiste, ki živijo na izoliranih podeželskih območjih.

 
  
MPphoto
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE).(HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot ste lahko videli v naši včerajšnji predstavitvi sta krepitev notranjega trga in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest med prednostnimi nalogami madžarskega predsedstva. Ker je politika konkurence EU na podlagi enakih konkurenčnih pogojev v vseh sektorjih predpogoj prej omenjenih prednostnih nalog, sem zelo zadovoljna s pripravo tega poročila. Vendar pa je to, gospe in gospodje, v daljni preteklosti. Časi so se od takrat spremenili. Kljub temu menim, da je pomembno potegniti zaključke iz tega poročila, prav tako pa se mi zdi pomembno dejstvo, da bo Evropski parlament – torej poslanci – lahko imel v prihodnosti dejavnejšo vlogo pri oblikovanju politike konkurence. Vendar pa pri tem prosim za sodelovanje Komisije.

Prvič, zahtevam, da se Parlament redno obvešča o vseh pobudah, začetih na tem področju, kar se mi zdi nujno. Drugič, od Komisije kot edinega organa za konkurenco s pristojnostmi na ravni EU zahtevam, da Parlamentu letno poroča o izvajanju njegovih priporočil in o vseh odstopanjih od njih.

Menim, da se je pomembno zavedati – in glede tega se strinjam s kolegi poslanci –, da politike konkurence ni mogoče upravljati vertikalno. Prav tako se na vseh funkcionalnih in regulativnih področjih zahteva usklajevanje. Vendar pa je to odgovornost Komisije. Zaradi tega je ključno uskladiti politike EU in prednostne naloge, opredeljene v strategiji EU 2020, katere cilj je podpora rasti in zaposlovanja.

Nazadnje bi tudi jaz omenila mala in srednje velika podjetja, katerih sodelovanje je nujno potrebno in neizogibno za rast celotnega evropskega gospodarstva, seveda vključno z zaposlovanjem. Vendar pa morajo biti pogoji konkurence enaki. To mora zagotoviti politika konkurence. Komisijo pozivam, naj posveti posebno pozornost malim in srednje velikim podjetjem ter jim zagotovi pravične in nediskriminatorne konkurenčne pogoje.

 
  
MPphoto
 

  Peter Skinner (S&D). – Gospod predsednik, dovolite mi, da najprej čestitam gospodu Eppinku za natančno delo, ki ga je opravil v zvezi s poročilom. Upam, da bo na tem področju še naprej imel napredno vlogo.

Pozdravljam to poročilo o stanju politike konkurence za leto 2009. Vendar pa so v EU še vedno elementi konkurence, ki jih je treba okrepiti in pojasniti. Spodbudil bi večje sodelovanje med Komisijo in Evropskim parlamentom na tem področju. To je edini način, da ohranimo zaupanje javnosti v odločitve, ki so bile sprejete. Poleg tega je nujno, da je Evropski parlament seznanjen z ukrepi, ki jih sprejme Komisija, s posebno osredotočenostjo na politiko za mala in srednje velika podjetja.

Veselim se poročil in raziskav, ki so bile izpostavljene v tem poročilu – ob zadnjem štetju 11 poročil, šest raziskav različnih področij in ponovna vzpostavitev enote za davčno državno pomoč Generalnega direktorata za konkurenco. Predvsem močno pozdravljam ponovljeno zahtevo po vključitvi podlage za izračunavanje glob, o čemer smo že razpravljali. Menim, da je to ključnega pomena.

Mimogrede, zelo zanimivo je bilo prej poslušati grofa Dartmouthskega, ki je kot bi bil aristokrat govoril o politiki konkurence. Kot vsi vemo, so aristokrati v Združenem kraljestvu močno osredotočeni na koncentracijo zemlje. Morda bi morali organe za konkurenco prositi, naj to preučijo, da bi videli, kako so aristokrati ves ta čas skrbeli za svojo zemljo po vsej Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Sławomir Witold Nitras (PPE) . – (PL) Gospod predsednik, v zadovoljstvo mi je poslušati to razpravo. Gospodu Eppinku bi se zahvalil za njegovo poročilo. Ker poznam njegov pristop, občudujem poročilo in sem vesel, da ga je pripravil on. Prav tako mi je v zadovoljstvo poslušati govore kolegov poslancev, vendar pa je nekaj, za kar menim, da moram povedati. Tu se osredotočamo na delo Evropske komisije. Obtožujemo jo, da nima trdnega stališča ali politike in se ne bori proti protekcionizmu, vendar pa so, če smo popolnoma iskreni, naš nasprotnik ali naš največji problem – gospod Hökmark je govoril o dejstvu, da evropsko gospodarstvo ni konkurenčno – države članice. Pravzaprav pa Evropska komisija pogosto nima druge možnosti, kot da si – pod pritiskom držav članic – prizadeva čim bolj zaščititi svobodno konkurenco.

Pred nekaj tedni smo v Parlamentu med drugim govorili o posebni zakonodaji za trg premoga. Vendar pa ob tej priložnosti nismo slišali poslancev govoriti o svobodni konkurenci, ampak smo lahko slišali samo glasove ljudi, ki so zahtevali protekcionistična načela in možnost subvencioniranja na primer zaprtih rudnikov – tako je bilo to poimenovano –, medtem ko je bilo dejansko pravo vprašanje pomoč rudnikom, ki sploh ne bodo zaprti. Zato moramo biti dosledni pri svojem deli, te doslednosti pa v Parlamentu pogosto ni.

Govorili smo o pomoči bančnemu sektorju. Bojim se, da je Evropska komisija pod pritiskom držav članic samo kaznovala to pomoč, in danes, ko govorimo o poročilu, ki je pravzaprav za leto 2009 – tu se strinjam s kritiko –, se mi zdi, da v poročilu manjka ocena učinkov, ki jih je imela ta pomoč, in če je v resnici na stabilen način prestrukturirala bančno industrijo. Pričakujem komisar, da je ta vidik – ocena pomembne politike – zajet v poročilu.

Poročilo govori tudi o dejstvu, da se Komisija bori proti protekcionizmu, med drugim, ko govorimo o avtomobilskem sektorju, vendar pa obstajajo primeri – prihajam iz Poljske –, ko je bila zaprta najboljša tovarna v skupini Fiat – morda ne zaprta, vendar pa je bila proizvodnja zmanjšana –, proizvodnja pa preseljena v Italijo. To je očiten protekcionizem, Evropska komisija pa bi se morala boriti proti temu problemu.

Navedem lahko še en primer. Leta 2009 so bile zaprte poljske ladjedelnice. Prihajam iz ladjedelniškega mesta na Poljskem, vendar pa je problem večji od dveh poljskih ladjedelnic. Problem zadeva dejstvo, da evropska politika konkurence na svetovni ravni sili ladjedelniško industrijo, da se bori predvsem proti močno subvencioniranim ladjedelnicam Bližnjega vzhoda, in danes smo s to politiko konkurence dejansko zaprli ladjedelniško industrijo v Evropi, ker jo silimo, da konkurira subvencioniranim industrijam. Za nas mora biti obstoj ladjedelniške industrije v Evropi pomemben. Hvala in opravičujem se, da sem presegel svoj čas za govor.

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, trdim, da je razvoj učinkovite politike konkurence in njeno pravilno izvajanje z metodološkega vidika izredno občutljiva in zapletena naloga, zlasti v krizi.

Je občutljiva, ker bi lahko njeno preveč neprožno izvajanje resnično vplivalo na učinek, ki ga ima, in bi lahko imelo resne posledice za socialno sfero in gospodarski ciklus. Je zapletena, ker sprejeti parametri v tako občutljivem času morda ne veljajo za vsa področja gospodarstva. Zato je treba Komisiji čestitati za njeno delo v zvezi s tem. Uspelo ji je združiti strogo metodo s prožnostjo, potrebno v teh gospodarskih pogojih. Načrtovanje ocene ad hoc orodij, sprejetih na nacionalni ravni za končanje krize, je dokaz za pristop, ki ni samo nadvse strokoven, ampak tudi rahločuten.

Evropsko konkurenčno pravo je obsežno v smislu področja uporabe in tudi zelo specializirano. To Evropsko unijo ponovno postavlja v položaj vodilne luči za njene sosednje države, zlasti manj razvite. To pomaga preprečiti ločitev in razhajanje med državami, ki vodijo pot, in tistimi, ki jim sledijo. Zato je dvojno pomembno zagotoviti, da se te vodilne luči ne zasenči na kakršen koli način. Po mojem mnenju je treba posebno pozornost posvetiti oceni različnih scenarijev po krizi, ki morajo začeti nastajati leta 2010.

Zelo verjetno je, da bo to pomenilo ponovno preučitev obsega strukturnih sprememb, ki jih moramo upoštevati, in oceno trenutnega statusa različnih industrij in sektorjev. Previdnost mora biti ključna beseda v časih takšne negotovosti.

Komisijo bi pozvala, naj se osredotoči na mala in srednje velika podjetja ter tudi zaposlovanje mladih, zaradi katerega je konkurenca vseevropski problem.

 
  
MPphoto
 

  Sari Essayah (PPE). – Gospod predsednik, pohvalila bi poročilo, ker vključuje zelo pozitivno omembo SEPA, enotnega območja plačil v evrih. Parlament je vedno znova zahteval hiter prehod na SEPA, razlogi za to pa so enostavni. Ocena vpliva, ki jo je opravila Komisija, navaja študijo, v skladu s katero bi SEPA v gospodarstvu EU v šestih letih prihranila 300 milijard EUR. Ti prihranki so posledica povečane konkurence zaradi skupnih standardov in postopkov. To bo prihranilo čas in stres vsem Evropejcem, ki morajo izvesti plačila v druge države.

Močno se strinjam tudi s poročilom, ki navaja, da je javna podpora gospodarstva, namenjena bankam in drugim podjetjem v gospodarski krizi, izkrivila konkurenco. Kot mnogi moji kolegi danes zjutraj tudi jaz pozivam Komisijo, naj zagotovi analizo teh izkrivljanj.

Naj dodam še eno misel o potrebi po skupnih standardih in postopkih. Veliko inovacij v prihodnosti bo temeljilo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah. Potrebujemo večjo konkurenco v poslovnem sektorju ICT, ki bi jo lahko spodbudili s povečano odprte kode v Evropi. Pričakujem, da bo Evropa na ta način postala bolj konkurenčna na tem ključnem področju v zvezi z ZDA in drugimi pomembnimi gospodarskimi območji, kot je prej dejal gospod Hökmark.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Jazłowiecka (PPE).(PL) Gospod predsednik, predlagatelji resolucije, o kateri razpravljamo, pravilno ugotavljajo, da je bila gospodarska kriza izjemen izziv za politiko konkurence EU. Nacionalni in politični interesi so vedno znova prevladali ne samo nad pravili svobodnega trga, ampak tudi nad zdravo pametjo. Velika gospodarska kriza, učinke katere države v Evropi občutijo še danes, je pomembno določala politiko konkurence v letu 2009. V tem obdobju so se uporabljali mehanizmi in instrumenti, katerih glavni cilj je bila pomoč finančnim institucijam, ki so se znašle v težavah, in nekaterim velikim podjetjem, ne pa ohranitev pravil tržnega gospodarstva, najhujše učinke pa so občutila mala in srednje velika podjetja.

Bo to, kar je bilo storjeno, dolgoročno učinkovito? To bomo ugotovili šele zdaj. Zato bi morali Komisijo pozvati, naj pripravi verodostojne analize, ki kažejo učinke te pomoči na gospodarstvo. Ta ne bo omogočila samo ocene tega, kar je bilo storjeno, ampak bo omogočila tudi hiter in učinkovit odziv na podobne prihodnje grožnje.

 
  
MPphoto
 

  George Sabin Cutaş (S&D).(RO) Gospod predsednik, politika konkurence ima ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer je nadzor državne pomoči njen sestavni del.

Obenem je Evropska komisija med sedanjo krizo uvidela potrebo po odobritvi dodelitve državne pomoči, zlasti bančnemu sektorju, toda tudi drugim sektorjem, ki so se srečali s težavami. Države članice so tako odobrile precejšnje zneske v obliki jamstvenih sistemov, sistemov rekapitalizacije in drugih oblikah financiranja likvidnosti bančnih institucij s ciljem, da jim zagotovijo vir financiranja in jamstvo pred tveganji.

Vendar pa mora Evropska komisija pozorno spremljati sektor in predložiti načrte za prestrukturiranje in ureditev finančnih institucij, da se zagotovi, da se ne bodo še naprej vedle tvegano, saj to ogroža finančno stabilnost Evropske unije. Drugače finančna pomoč samo pomaga ohranjati finančne težave v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospod predsednik, predloženo poročilo potrjuje dejstvo, da imamo v zvezi s pravo konkurenco v EU pred seboj še dolgo pot.

Dober primer tega so kmetijski pridelki, kjer EU in tudi posamezne države omogočajo različne subvencije in podpore, s čimer zelo izkrivljajo konkurenčno okolje. Predvsem kmetijska gospodarstva iz novih držav članic zelo trpijo zaradi nepravilne politike subvencioniranja EU. Promet je še eno področje, na katerem bo treba temeljito spremeniti in izboljšati konkurenčno okolje. Zato se mi zdi zelo pomembno sprejeti predloge Odbora za promet in turizem, ki je ustrezno pritegnil pozornost tudi k izkrivljanju konkurence med različnimi vrstami prometa.

V vsakem primeru je to dobro in spodbudno poročilo in pomembno ga je učinkovito uporabiti za izboljšanje konkurenčnega okolja v EU.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Gospod predsednik, razmere, ki jih je ustvarila gospodarska in finančna kriza, so pustile svoj pečat na tonu poročila Komisije. Ne glede na to je dobro poročilo, kar odraža tudi resolucija Parlamenta. Vendar pa obstajajo področja, na katerih bi bilo mogoče delo v bližnji prihodnosti izboljšati, predvsem na področju preprečevanja in ustreznih informacij. Brez sodelovanja si ne bomo mogli opomoči od krize, zato je zelo pomembno, da nam Komisija zagotovi, da nam bo stalno zagotavljala informacije o že doseženih rezultatih. Skladnost s pravili politike konkurence EU in njihovo izvajanje sta ključ do uspeha enotnega trga. Na področju energetske politike so še vedno trgi s surovinami, kjer je treba povečati preglednost. Podobno konkurenca ni popolnoma zagotovljena v vsakem segmentu energetskega sektorja. Zato je nujno izvajati drugi sveženj o notranjem trgu in tretji energetski sveženj. Natančnejša raziskava konkurence tudi v drugem sektorju, namreč kmetijskopredelovalnem, je zelo pravočasen korak. S študijo moramo opredeliti pomembne dobavitelje in distributerje, ki so odgovorni za izkrivljanje konkurence na trgu.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospod predsednik, poudarila bi, kako pomembno je opredeliti jasna pravila konkurence, ki pomagajo in koristijo malim in srednje velikim podjetjem. Posebno pomembna so celotno evropsko gospodarstvo, da ne omenjam ogromnega inovacijskega potenciala, ki ga zagotavljajo. Menim, da bi bilo v zvezi s tem priporočljivo vključiti poglavje, posvečeno malim podjetjem, s poudarkom na pošteni konkurenci. Politika konkurence mora pomagati spodbujati in izvajati odprte standarde in medobratovalnost. To bi preprečilo, da bi akterji na trgu uvedli tehnološko blokado.

Za zaključek bi povedala, da sta izvajanje uspešne politike konkurence in neomejeno delovanje notranjega trga predpogoja za trajnostno gospodarsko rast v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, dovolite mi, da se osredotočim na odstavek 90 tega poročila, ki navaja, da je konkurenca v kmetijski proizvodnji osnovni pogoj za nižje cene za potrošnike v državah EU. Delno je to res, vendar pa se bojim, da je zgrešeno bistvo. O tem, kaj se dogaja s kmetijskimi trgi in zakaj ni poštenega posredovanja končne cene, ki jo kot potrošniki plačamo za hrano tistim, ki jo proizvajajo, razpravljamo drug z drugim in v nekaterih skupinah v Parlamentu.

To je zelo resen problem v času, ko preoblikujemo kmetijsko politiko, ki grozi z zmanjšanjem proračuna za kmetijstvo in neupoštevanjem pomanjkljivosti na tem trgu. Zato bi moralo poročilo povedati precej več o tem. Komisijo se poziva, naj se podrobneje osredotoči na konkurenco v kmetijskopredelovalnem sektorju: da, prosim, naj se nanjo podrobneje osredotoči tudi v maloprodajnem sektorju, toda potem naj se neha osredotočati in naj nekaj stori! V Parlamentu smo dobri v govorjenju, vendar ne prav dobri v ukrepanju.

V zvezi s konkurenco imam še eno pripombo. Komisiji v imenu volivcev posredujem nekaj pritožb. Posamezniki niso deležni zaslišanja proti državi in hočem, da Komisija to prekliče: da je nekaj pritožb, ki jih kot poslanka nisem ...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala, gospa McGuinness. Morda bo v prihodnjih tovrstnih razpravah pomembno slišati tudi mnenje Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospod predsednik, notranji trg mora biti prost, učinkovit, dinamičen in inovativen. Ustrezna politika konkurence je pravo orodje za dosego tega cilja. Če konkurenca pravilno deluje na trgu blaga in storitev, lahko potrošnikom zagotovimo boljšo kakovost, nižje cene in večjo izbiro. Dobro je, da izvajamo letne ocene politike konkurence. Takšna raziskava z drugačnega zornega kota je zelo poučna. Učinkovita uporaba instrumenta politike konkurence je omogočila izboljšanje gospodarske stabilnosti in ublažitev učinkov gospodarske krize na podjetja in potrošnike. Nujno je izboljšati konkurenco na trgih zdravil in energije. Ne pozabimo, da monopol, bodisi v zasebni lasti bodisi v lasti države, omejuje konkurenco. Poudariti je treba, da spremembe skupne kmetijske politike pomenijo, da subvencije in zunanja podpora zdaj ne omejujejo konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, Komisija se zaveda poziva Parlamenta k večji preglednosti, dialogu in informacijam o politiki konkurence. Še naprej vas bomo obveščali o pomembnih političnih odločitvah v zvezi s konkurenco in si bomo prizadevali obravnavati vaše zahteve v našem odgovoru na vašo resolucijo bodisi v naslednjem poročilu o politiki konkurence bodisi ad hoc, kot so zahtevali gospod Bütikofer in drugi poslanci.

Seznanjen sem z vašim pozivom k preiskavam sektorjev na številnih trgih. Pretekle izkušnje so pokazale, da pošteno in odločno izvajanje samo daje pozitivne rezultate v zvezi s konkurenco v določenem sektorju. Preiskave sektorjev niso vedno najboljši način za uveljavljanje naših pravil v določenem sektorju. So zelo drage v smislu sredstev in jih je treba uporabiti samo, kadar je zaradi političnih ciljev Komisije potrebna preiskava.

Ponovno lahko potrdim, da so začasni ukrepi o državni pomoči v zvezi s krizo resnično začasni. Na hitro bi se rad posvetil nekaterim izmed vaših vprašanj v omejenem času, ki je na razpolago.

Prvič, v zvezi z naložbami in finančnim sektorjem poteka posvetovanje o smernicah za reševanje in prestrukturiranje.

Drugič, v zvezi s prometom Komisija pripravlja belo knjigo o prihodnosti prometa, ki naj bi bila sprejeta marca 2011. Opredelila bo nekatere predloge za pospešitev dokončanja notranjega trga za promet.

Tretjič, v zvezi s storitvami splošnega gospodarskega pomena bo Komisija poročala v prvi četrtini tega leta.

Četrtič, v zvezi z digitalno agendo se Komisija povsem strinja s pomembnostjo spodbujanja popolnoma povezanega digitalnega notranjega trga.

Petič, v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji so enaki pogoji za vsa podjetja, velika in majhna, ključna za njihov uspeh. Izvajanje pravil konkurence s strani Komisije je nujno za omogočanje tega. Imamo tudi usmerjena pravila državne pomoči za mala in srednje velika podjetja, inovacije, raziskave in razvoj ter zelene tehnologije.

Naslednje leto junija vam bo podpredsednik Almunia predstavil poročilo o politiki konkurence za leto 2010. Medtem vas bo obveščal o vprašanjih, ki ste jih načeli, v skladu z odstavkom 4 poročila Parlamenta pa bo službam Generalnega direktorata za konkurenco naročeno, da vam natančneje odgovorijo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Zaključili bomo z govorim poročevalca gospoda Eppinka, ki mu seveda čestitamo, saj je večina njegovih kolegov pohvalila njegovo delo kot avtor tega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Derk Jan Eppink, poročevalec. – Gospod predsednik, komisarju, ki nadomešča svojega kolega, bi se zahvalil za njegovo prisotnost. Pozdravljam pobudo Komisije v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi, ki je že dolgo pričakovana pobuda. Omenjena je tudi v poročilu in menim, da je v interesu potrošnikov – če je dobro opredeljena in dobro uzakonjena. Mislim, da dobra. Začeli bomo z zeleno knjigo, da ugotovimo, kakšna so različna mnenja. To pozdravljam.


V bančnem sektorju imamo zelo nenavadno situacijo: državna pomoč je v različnih državah na različni ravni in v različnih fazah. V nekaterih državah, kot je Španija, so v bančnem sektorju predvsem regionalne banke (cajas) v težavah in tu je potrebna podpora Evropske centralne banke – čeprav ECB, kot je v 30 sekundah poudaril gospod Lamberts, tvega veliko slabih sredstev. To zanašanje na ECB je nekakšno slabo bančništvo – nekaj, kar ni dobro, da imamo.

V drugih državah si države prizadevajo ločiti se od bančnega sektorja in tu obstaja nevarnost dote. Pričakujem, da ne morete odgovoriti na vprašanje dote – to je nekaj za komisarja –, vendar pa bi bilo zelo nepošteno do drugih bank, ki niso prejele državne pomoči, če bi doto prejele nekatere, ki so bile rešene ali so potrebovale oživitev. Tu moramo torej preučiti vprašanje enakih pogojev.

Nazadnje se bom posvetil oceni, saj so gospa in ’t Veld, gospa Gáll in gospod Bütikofer, podali zelo primerne pripombe. Lani smo imeli poročilo, letos imamo poročilo in verjetno bomo tudi naslednje leto imeli podobno poročilo. Vse ostaja enako. Videti je skoraj kot vatikanski obred, kjer se nenehno ponavljajo iste stvari. Menim, da moramo spremljati vprašanja, ki smo jih zastavili, in predlagam, da poročevalec in lanskoletni poročevalec navežeta stik s komisarjem in generalnim direktorjem Generalnega direktorata za konkurenco, da bi videli, kaj se zgodi z zahtevami, ki smo jih postavili.

Zagotoviti moramo poročilo, ki se ga ustrezno izvaja v smislu zagotavljanja informacij. Zaradi tega predlagam ustrezno spremljanje, pri čemer me bo gospa in ’t Veld zagotovo podprla, da bi ugotovili, kaj dela Komisija.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala, gospod Eppink. Prepričan sem, da ste opazili odziv vaših kolegov in da bo vaš predlog po vsej verjetnosti dobilo potrebno podporo.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, v četrtek.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov