Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 2. februar 2011 - Bruselj

19. Pobuda za cepljenje proti tuberkulozi (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor, ki so ga postavili Louis Michel, Charles Goerens, Antonija Prvanova, Frédérique Ries, Olle Schmidt, Maria Da Graça Carvalho, Nessa Childers, Marc Tarabella, Bart Staes in Marina Yannakoudakis v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo o pobudi za cepljenje proti tuberkulozi (O-0203/2010 -B7-0006/2011).

  Charles Goerens, avtor. – (FR) Gospa predsednica, z veseljem podpiram vseevropski projekt, ki je zelo velikopotezen za Evropsko unijo in za države v razvoju in ki je usmerjen v odpravo tuberkuloze s programom cepljenja.

Spomnimo se, da je leta 2009 več kot 1,7 milijona ljudi umrlo zaradi tuberkuloze. Vrednost v smislu človeških življenj znaša približno 4700 ljudi na dan. Dodajmo k temu še letne gospodarske izgube, ki so ocenjene na več kot 50 milijard USD samo za Afriko. Če bi morali na podlagi tega tuberkulozo skrčiti na problem, ki je značilen za države v razvoju, bi se močno motili.

Dejansko so nas primeri, o katerih so poleti 2010 poročali v Združenem kraljestvu in na Irskem, spomnili, da je ta bolezen pri nas, v naših državah, da ne omenjam uničujočih učinkov, ki jih ista bolezen povzroča na vzhodu naše celine, zlasti v Rusiji in Moldaviji. Pobuda za cepljenje proti tuberkulozi (TBVI) je pobuda, katere cilj je izdelava učinkovitih cepiv z namenom zaščite držav v razvoju po zmerni ceni. Ob upoštevanju tega bi želel, če dovolite, podati naslednje pripombe.

Prvič, zdravje nima cene, ampak stane. Medtem ko mora biti dostop do zdravstvenih storitev splošen, ostaja zmožnost za plačilo omejena na industrializirane narode. Glede na to, da je tako, je pomembno, da se stroški na široko razpršijo. Očitno je, da morajo pacienti na severu, torej v industrializiranih državah, plačati visoko ceno, drugače bodo viri financiranja raziskav zelo hitro presahnili. Vendar pa glede na to, da je finančni prispevek držav na jugu, če že obstaja, popolnoma simboličen, postane naša solidarnost nujna, da bi preboleli to pomanjkanje.

Drugič, pobuda TBVI ima tudi svoje mesto v strategiji EU do leta 2020. Je popoln prikaz tega, kaj lahko dosežemo, če lahko pravočasno določimo svoje prednostne naloge na področju zdravja.

Moja tretja in zaključna pripomba je: to nikakor ne izključuje dodatnega ali dopolnilnega financiranja velikih institucionalnih posojilodajalcev, vključno zlasti s Svetovno banko. Precej logično bi bilo, da bi morale k tej pobudi prispevati tudi druge države, kot so Združene države, Kanada ali številne države v vzponu, ki jih je neposredno, ker vpliva na njihovo prebivalstvo, ali posredno v okviru mednarodne solidarnosti prizadela težava tuberkuloze. V specifičnem smislu govorim tu o modelu javno-zasebnega partnerstva.

Ta novi pristop je lahko koristen, če bo solidarnost omejena na tiste, ki imajo zdravstvene in finančne zahteve. Druga možnost bi bila zaščititi le premožna prebivalstva.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Leta 2008 je bila v obliki javno-zasebnega partnerstva s podporo programa za sodelovanje na področju zdravstva v okviru Sedmega okvirnega programa izdelana Pobuda o cepljenju proti tuberkulozi (TBVI), da bi se mobilizirala dodatna sredstva za to pomembno področje.

Zdaj je večina nedavno razvitih novih kandidatov za cepljenje v predklinični fazi razvoja ali pa začenjajo klinični razvoj. Ključna točka, ki jo je treba tu poudariti, je dejstvo, da nimamo na voljo kliničnih podatkov, ki bi podprli zamisel, da bi se lahko eden od kandidatov za cepivo, ki se razvijajo, izkazal kot učinkovitejši od cepiva, ki se uporablja zdaj, to je cepivo Bacillus Calmette-Guérin (BCG).

Da bi prišli na trg, morajo biti novi kandidati za cepivo zmožni večje učinkovitosti, kot jo premore BCG, ali pa ga zamenjati z boljšim cepivom. Dejstvo je, da še vedno nimamo na voljo teh pomembnih podatkov. TBVI ne bi smeli obravnavati ločeno od drugih pobud za podporo kliničnih študij.

Za reševanje ozkih grl na področju kliničnega razvoja je bilo kot prva pobuda, sprejeta v okviru člena 185, ustanovljeno Partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij ali EDCTP, v katerem je 14 držav članic, 2 pridruženi državi in Komisija skupaj namenilo 400 milijonov EUR, od tega 200 milijonov EUR prihaja iz Evropske unije, z namenom spodbujanja raziskav v 2. ali 3. fazi kliničnih študij na primer za aids, malarijo in tuberkulozo v podsaharski Afriki. Predvideno je, da naj bi se v okviru programa do leta 2015 zaključile vse študije, ki potekajo, vključno z osmimi študijami cepiva proti tuberkulozi. Ta druga možnost je torej izdelana in deluje. Komisija se tudi zelo zanima za tako imenovani „poslovni model“, ki ga razvijajo javno-zasebna partnerstva, vključno s tistim, ki ga predstavlja pobuda TBVI.

Poleg tega je pobuda TBVI predlagala model, ki lahko morda v prihodnosti postane koristno orodje. Vendar pa je za to potrebna poglobljena analiza trgovinskega projekta in tudi ocena tveganja. Posledično in če bo imela pobuda TBVI znatno finančno podporo, njen uspeh ni zajamčen ravno zaradi dejstva, da ni dovolj informacij, ki bi pokazale, ali lahko zadeve, o katerih potekajo študije, pozneje prinesejo rezultate.

Vendar pa bo komisija nadaljevala s temi notranjimi razpravami in pri finančnih ustanovah analizirala tudi ta model in tako prispevala k razvoju koncepta, tako da bo lahko predstavljal del praktičnega izvajanja EU 2020. To možnost bi bilo tako mogoče pregledati s tega stališča.

  Maria Da Graça Carvalho, v imenu skupine PPE. – (PT) Gospa predsednica, komisar, pogostost tuberkuloze po svetu ostaja kljub doseženemu napredku vzrok za veliko skrb. Povečana odpornost te bolezni in nezadostne znanstvene raziskave pomenijo, da danes zaradi nje vsako leto umre skoraj 2 milijona ljudi.

Pozdravljamo pobude EU za boj proti tuberkulozi s to resolucijo, a pozivamo k izvedbi večje količine znanstvenih raziskav za razvoj novih oblik cepiva proti tej bolezni. Cepiva so javni zdravstveni ukrep, ki je najbolj učinkovit pri varstvu Evropejcev pred infekcijskimi boleznimi, vendar je prav tako pomembno, da zdravstveno varstvo doseže države v razvoju, da lahko prispeva k daljši življenjski dobi in boju proti revščini.

Kot sem povedala, je bil dosežen napredek in smo na pravi poti, vendar mora EU podvojiti svoja prizadevanja in pozvati k bolj usklajenemu delovanju in vključevanju evropskih raziskav v boj proti boleznim revščine. To je edini način za odpravo tragičnega zdravstvenega stanja, ki vlada v številnih državah v razvoju.

Komisijo želim vprašati, kako namerava spremljati prizadevanja znanstvenih raziskav na tem področju, okrepiti ta prizadevanja in prenesti rezultate teh raziskav v koristi za ljudi glede na strategijo Evropa 2020.

  Michael Cashman, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, vedno vas je dobro videti na predsedniškem mestu, ko razpravljamo o vprašanjih, povezanih s težavami drugih. Vem, da se strinjate z našimi skrbmi.

Rad bi se navezal na besede gospoda Goerensa in vsekakor peljal Komisijo nekoliko dlje. Res je, da je tuberkuloza pomembna svetovna zdravstvena skrb in kot vemo, je drugi glavni vzrok smrti po svetu zaradi infekcijskih bolezni. Kakor smo slišali, na leto zaradi te bolezni umre 1,6 do 2 milijona ljudi. Financiranje EU je pomagalo pri ustvarjanju močnega nabora inovativnih kandidatov za cepivo proti tuberkulozi, kakor je dejala Komisija, ki je omogočil njihov razvoj na začetni stopnji do faze 1 in faze 2A kliničnih študij.

Žal – in to je težava – sedanji mehanizmi za financiranje, vključno s Partnerstvom evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij dodeljujejo zelo malo financiranja za zelo drage klinične študije na poznih stopnjah – faza 2B in faza 3 –, ki so nujne za dokazovanje varnosti cepiva. Imamo cepiva, a nujno je dokazati varnost in učinkovitost, ki sta potrebni za licenciranje.

Zdaj pozdravljam dejstvo, da je Komisija dejala, da bo uvedla dodatno financiranje, ampak, ali bodo pravila za morebitne nove proračunske določbe EDCTP dopuščala usmerjanje financiranja v razvoj in izgradnjo sedežev za klinične študije, vključno z epidemiološkimi študijami? Ali Komisija razmišlja o uvedbi konkurenčnih mehanizmov za financiranje za klinični razvoj na kasnejši ravni za inovativna nova cepiva, ki rešujejo zanemarjene bolezni, kot je tuberkuloza?

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, tuberkuloza je danes še vedno zelo razširjena, zlasti v revnejših državah. Okužena je tretjina svetovnega prebivalstva in vsako leto zaradi tuberkuloze umre 2,5 milijona ljudi. Glede na ocene Svetovne zdravstvene organizacije je samo v Evropi na uro 49 novih primerov in sedem smrti. V industrializiranih državah je tuberkuloza doživela preporod, zlasti kot sekundarna bolezen pri pacientih z virusom HIV ali aidsom, pa tudi kot posledica migracij in turizma.

Preprečevanje, diagnoza in zdravljenje lahko vsekakor pripomorejo k nadzoru te bolezni. Ljudje so edini gostitelj mikrobakterije tuberkuloze in njena odprava je popolnoma mogoča. Vendar pa obstaja zaskrbljenost zaradi vedno večjega števila odpornih bakterij. Obstajajo nova cepiva in glede na podatke neke študije dodajanje vitamina D zmanjšuje čas zdravljenja tuberkuloze. Do kolikšne mere je Komisija že pospešila dejavnosti na tem področju?

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospa predsednica, štiri leta pred rokom za dosego razvojnih ciljev tisočletja je število novih primerov tuberkuloze, odkritih po svetu, še vedno zaskrbljujoče. Tuberkuloza je ozdravljiva bolezen. Žal v državah v razvoju in zlasti v Aziji in podsaharski Afriki ostaja zelo resna težava. Glede na nedavne ocene je približno dve milijardi ljudi okuženih z bacilom tuberkuloze ali z drugimi besedami četrtina svetovnega prebivalstva. V statističnem smislu se bo na deset teh posameznikov pri enem razvila tuberkuloza. V posebno veliki nevarnosti glede povečanja števila novih primerov tuberkuloze so najrevnejše regije sveta, saj slaba prehrana in pogoji življenja in tudi stres ustvarjajo ugodno okolje za razvoj te bolezni. Dostop do učinkovitega zdravljenja te bolezni je v mnogih državah omejen in usklajevanje zdravljenja za aids in za tuberkulozo ne obstaja. To je posledica dejstva, da vlade držav v razvoju ne porabijo dovolj za zdravje. Poleg tega zdravstveni sistemi na podeželju trpijo zaradi pomanjkanja osebja in pomanjkanja sredstev za zdravljenje takih bolezni. V državah z omejenimi finančnimi možnostmi se učinki zato najmočneje čutijo na podeželju. Razvite države porabijo okoli 5 % BDP za javno zdravstvo, države v razvoju pa porabijo polovico tega zneska. Zato je za najrevnejše države nemogoče povečati porabo za zdravstvo brez zunanje pomoči, kakor je ugotovil tudi gospod Goerens. Poleg tega pa tuberkuloza ni le zdravstveni problem, ampak tudi socialni in ekonomski problem, saj povzroča zmanjšanje produktivnosti in gospodarske zaplete. Vse to pomeni, da moramo biti v svojem odzivu odločni in da bi si morali po najboljši moči prizadevati za zagotavljanje, da bodo cepiva postala širše razpoložljiva.

  Ricardo Cortés Lastra (S&D). – (ES) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, zdravje je eno od vprašanj, ki jih moramo še rešiti v boju proti revščini. V Deklaraciji tisočletja smo se najprej zavezali k zmanjšanju smrtnosti otrok, drugič k izboljšanju zdravja mater in tretjič k boju proti aidsu, malariji in drugim boleznim, vključno s tuberkulozo.

Vendar pa vsi, ki smo danes tu, vemo, da so ravno ti cilji zdaj najbolj v zaostanku. Ukrepati moramo: povečati moramo financiranje za programe na področju zdravja v državah v razvoju. Dostop do brezplačnih sistemov zdravstvenega varstva bi moral biti končni cilj Evropske unije na tem področju.

Menim, da bi bilo treba podpreti globalne pobude, kot so vertikalni skladi za boj proti aidsu, malariji in tuberkulozi. Vendar pa, komisar, zelo pomembno je države podpreti tudi v političnem in gospodarskem smislu, da bodo lahko razvile učinkovite zdravstvene sisteme. Prepričan sem, da bi bil to najboljši način zagotavljanja načela dodeljevanja proračunskih sredstev in omogočanja dostopa do zdravstva za najbolj ranljivo prebivalstvo.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospa predsednica, tako kot malarija in aids je tudi tuberkuloza ena od velikih pandemij, ki desetkajo prebivalstva držav v razvoju, zlasti v Afriki in Aziji. Posledica tega je neposredno poslabšanje gospodarskih in socialnih razmer v teh državah.

Vendar pa tudi evropske države niso zmogle obvladovati velike pogostosti tuberkuloze. Te bolezni ne smemo obravnavati preprosto le kot medicinsko-farmacevtski problem ali le kot problem človeškega vedenja. Vključuje tudi vprašanja človekovega razvoja in celovitosti in tudi pravice, h katerim je treba pristopati globalno. Ljudje, ki imajo tuberkulozo v državah v razvoju, so tudi žrtve krivice, saj zdravljenje, ki ga prejemajo, ni zadostno in enake kakovosti kot v razvitem svetu.

Potrebne so nadaljnje raziskave in neprekinjen tok novih zdravil in cepiv, ki so zmožni odzivanja na nove zaplete in odporne seve različnih patogenov. Vendar pa bi rad vašo pozornost pritegnil k tistim preprostim junakom, ki se borijo s tuberkulozo in nam omogočajo, da še naprej zdravimo bolne, da se upiramo stiskam, ki jih ustvarjata združeni okužbi s tuberkulozo in z aidsom, in da pomagamo vsem državam izpolniti izzive tisočletja. Podpreti moramo zdravstvene delavce v državah v razvoju. Zdravstveni delavci odhajajo v premožnejše države, ker je proračun za zdravstvo v njihovih državi drastično znižan.

Podpiram Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi, vendar pa moramo pri premagovanju te bolezni sprejeti globalni pristop. Ni dovolj le podpreti raziskave in farmacevtsko industrijo, ker bo poleg vsega drugega minilo veliko časa, preden bo ta raziskava obrodila sadove.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospa predsednica, rad bi izpostavil, da je tuberkuloza daleč od tega, da bi bila izkoreninjena, in tu vidimo, da skoraj dva milijona ljudi na leto podleže tej resni bolezni.

Rad bi povedal, da je dobro, da se tega zavedamo, in pozdravljam pobudo Komisije zaradi dejstva, da ne govorimo le o pandemiji aidsa, ampak govorimo tudi o tuberkulozi, ki vzame življenja več milijonom ljudi.

Strinjam se, da je treba razvoju novih cepiv nameniti več sredstev. Vendar pa, kakor je ravno navedla Komisija, seveda še nimamo teh novih cepiv, saj smo še vedno na predkliničnih stopnjah in še vedno le preizkušamo njihovo učinkovitost, ko jih dajemo ljudem. Rad bo pozval – in končujem, gospa predsednica – k novemu financiranju in novim sredstvom.

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (S&D). – (RO) Gospa predsednica, zaradi letne stopnje smrtnosti, ki znaša med 1,6 in 2 milijona ljudi, je tuberkuloza ena od dveh največjih vzrokov za smrt po svetu zaradi infekcijskih bolezni. To opravičuje vedno večjo skrb v globalnem smislu glede javnih zdravstvenih organizacij.

V času, ko medicina presenetljivo napreduje, moramo priznati, da je prišel čas, da se staro cepivo proti tuberkulozi BCG zamenja z novim, sodobnejšim in mnogo učinkovitejšim. Vendar pa tega ne moremo doseči, če ne bomo na eni strani zagotovili bolj radodarnih sredstev EU za dokončanje raziskav na tem področju in na drugi strani našli drugih virov financiranja s pregledom modela, ki ga pobuda TBVI predlaga kot dodatno možnost inovativnih načinov financiranja.

Zaradi zagotavljanja finančnih jamstev je morda ta model bolj privlačen za evropsko poslovno skupnost, s čimer je zagotovljena njena udeležba in nujna finančna podpora.

  Seán Kelly (PPE). - Gospa predsednica, tuberkuloza ali TB, kakor jo imenujemo v moji domači državi, je pred malo več kot pol stoletja pustošila na Irskem in ubila mnogo ljudi, mladih in starih.

Ko je država postajala vedno bolj premožna, je bolezen izumrla in cepljenje se je prenehalo za 36 let. Vendar pa, kakor je opozoril avtor, se je tuberkuloza v zadnjih letih vrnila. Še lani sta se z boleznijo okužila otrok v mojem volilnem okrožju in dojenček v otroških jaslih.

Po svetu je to večja težava, saj je s to bakterijo okuženih 2 milijardi ljudi in vsakih 20 sekund umre ena oseba. Zato imamo pomembno nalogo, če želimo doseči cilj, da to bolezen odpravimo do leta 2050.

Raziskave so ključne in na tem področju si Evropska unija zasluži veliko spoštovanje, saj smo, medtem ko zaostajamo za ZDA in Japonsko v smislu raziskav na splošno, vodilni na tem področju, saj poteka 60 % raziskav v EU in pri tem so cepivo razvili zlasti danski organi in znanstveniki.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, štiri leta pred rokom za dosego razvojnih ciljev tisočletja tuberkuloza vsako leto pokonča 2 milijona življenj. Tuberkuloza je sramoten primer neenakosti, s katero je prerešetan naš svet. Ne pozabimo, da je to bolezen, ki sploh ni razširjena v industrializiranih državah.

Problem tuberkuloze in drugih bolezni ne bo rešen brez kakovostnih javnih zdravstvenih storitev, ki so dostopne celotnemu prebivalstvu, vključno s primarnim zdravstvom. Razvojno sodelovanje in politika pomoči igrata tu odločilno vlogo, ki mora seveda vključevati pomoč programom cepljenja; a potrebujemo več. Enkrat za vselej moramo prenehati uporabljati mehanizme, kot sta dolg in odplačevanje dolga, ki črpata sredstva sveta v razvoju in povzročata stalno zaostalost, odvisnost, podjarmljenost in obubožanost držav tega dela sveta.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, število primerov tuberkuloze in posledičnih smrti na Madžarskem se je v preteklih letih zastrašujoče povečevalo. To je med drugim posledica liberalnega razmišljanja, ki uničuje narode. Tu imam v mislih sramoten madžarski zakon o zdravstvu iz leta 2006, ki je temeljil na zapiranju bolnic in zdravstvenih storitvah, usmerjenih v dobiček. Pomemben dejavnik v razvoju bolezni je revščina, vključno s povečanim številom brezdomcev in sistemom zdravstvenega varstva, ki je vedno težje dosegljiv. Menim, da je pomembno okrepiti vlogo zdravljenja in preprečevalno vlogo zdravstvenega varstva, povečati obseg presejalnih pregledov in ne le povečati obseg izboljšanega cepiva, ampak poleg tega omogočiti, da bo dostopno vsem. Posledica teh korakov bi lahko bil bolj zdrav narod in dolgoročno bolj zdravi Evropa in družba.

  Dacian Cioloş, član Komisije. − (FR) Gospa predsednica, poskušal bom odgovoriti na izpostavljene točke.

Najprej moramo okrepiti raziskave, kakor sem povedal že v uvodu. Komisija išče načine, kako povečati financiranje programov v zvezi s tuberkulozo in ena rešitev bi lahko bila povečanje programa EDCTP, o katerem sem vam govoril. Program zdaj deluje s 400 milijoni EUR, od tega Komisija zagotovi 200 milijonov EUR. Komisija prav tako obravnava možnost, da se, na primer, oblikuje program EDCTP 2. Prav tako moram poudariti, kakor sem že povedal gospodu Tănăsescuju, da Komisija že namenja znaten znesek sredstev za raziskovalni program v zvezi s tuberkulozo. Navedem vam lahko celo številko: 65 milijonov EUR je že bilo dodeljenih temu programu. Vendar pa je jasno, da to ni dovolj in da je treba pregledati tudi javno-zasebno partnerstvo.

Glede na povedano, če se pojavi vprašanje financiranja kandidatov za cepivo v klinični fazi, bo treba obravnavati vprašanje učinkovitosti. Kakor sem vam povedal, nam informacije, ki jih imamo, ne zagotavljajo, da bi lahko znatna količina financiranja pripeljala do pozitivnega rezultata. Vitamini so še en pristop, ki se zdaj proučuje, ampak izogniti se moramo razvoju odpornosti. Morda je to še ena pot, ki jo je treba raziskati, ampak ne smemo pozabiti na obstoj tega tveganja.

Povejmo zdaj nekaj v bolj splošnem smislu glede zdravstvenih sistemov v Evropski uniji in tudi v državah v razvoju. Poleg tega je zdravje v Evropski uniji tudi eden od ciljev, ki jih Komisija poskuša spodbujati v državah članicah z različnimi programi, vključno z agendo Evropa 2020. Z drugimi besedami, spodbuja naložbe v zdravje. V eni od pobud raziskav in inovacij znotraj področja raziskav Komisija – in zlasti skupina komisarjev – obravnava to temo, da bi zagotovila možnost povečanja števila inovacij v državah članicah za okrepitev raziskav, povezanih z zdravjem, vzporedno z vprašanji glede staranja prebivalstva.

Kar zadeva države v razvoju, Evropska unija že dosega veliko na področju zdravja s skladom za razvoj in to je tema, kateri bo Komisija v prihodnosti še naprej posvečala vso pozornost.

Upam, da sem lahko v imenu Komisije zagotovil nekaj odgovorov na vaša vprašanja. Lahko vam le zagotovim, da raziskave ostajajo ena glavnih skrbi Komisije.

  Predsednica. − Štirje predlogi resolucij, s katerimi se zaključi razprava, so bili vloženi v skladu s členom 115(5) Poslovnika⁽¹⁾.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Kot članica delegacije v skupni parlamentarni skupščini AKP-EU sem naklonjena temu, da se rezultati raziskav EU glede razvoja cepiv proti tuberkulozi dajo na razpolago državam v razvoju in da se tem državam pomaga financirati zdravljenje ljudi, ki trpijo zaradi te bolezni. Tuberkuloza je poleg virusa HIV in malarije ena od treh najpogostejših infekcijskih bolezni. Tretjina svetovnega prebivalstva je okužena z bacilom tuberkuloze; vsako leto je pri osmih milijonih ljudi odkrita ta bolezen, ki ubije 2,6 do 2,9 milijona ljudi. Več kot 95 % primerov se pojavi v državah v razvoju. Vsako sekundo bacil tuberkuloze zahteva novo žrtev. Pri okoli 10 % okuženih se razvije bolezen, ki je lahko smrtonosna, če se ne zdravi. Večina primerov se odkrije v Indiji, na Kitajskem, v Indoneziji, Južni Afriki, Nigeriji, Bangladešu in Etiopiji. V Aziji in Afriki se bolezen pojavi pri 100–120 osebah na 100 tisoč prebivalcev. Dostop do učinkovitega zdravljenja je v mnogih državah omejen. To je resen gospodarski problem. Globalni upad produktivnosti delovne sile, ki ga povzroča ta bolezen, vsako leto znaša 13 milijard USD. Odprava tuberkuloze je eden od razvojnih ciljev tisočletja, ki jih EU želi doseči do leta 2015. Že zdaj imamo na voljo samo še štiri leta. Tuberkuloza je zdaj v celoti ozdravljiva bolezen. Potrebujemo obsežne programe, usmerjene v preprečevanje in zdravljenje tuberkuloze. Čim prej bi se morala začeti informacijska kampanja o tuberkulozi in načinih, kako se ji izognemo in jo zdravimo, in program cepljenja.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – Skozi zgodovino človeštva je tuberkuloza ubila več ljudi kot katera koli druga bolezen. Ta izredno nalezljiva bakterija, ki se prenaša po zraku, lahko okuži deset do petnajst ljudi, preden so ugotovljeni simptomi.

Pregosto naseljena stanovanja, nastajanje slumov in pomanjkanje ustrezne higiene so bili vedno resni dejavniki tveganja za tuberkulozo in zato je to bolezen, ki je najmočneje povezana z revščino in jo ta deloma povzroča.

Kljub prizadevanjem Svetovne trgovinske organizacije in nacionalnih organov oblasti, zaradi tuberkuloze vsako leto umre 1,5 milijona ljudi in ta številka se še povečuje. Popolnoma podpiram Pobudo o cepljenju proti tuberkulozi in iskreno upam, da lahko zagotovi več cepiv za ljudi, ki trpijo v Evropi in po svetu.

A treba je poudariti, da mora boj proti tuberkulozi potekati vzporedno z bojem proti revščini in socialni izključenosti. Nujno je prepoznati ranljive skupine in tudi določiti in odpraviti ovire, ki tem skupinam preprečujejo, da bi imele popoln dostop do preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja tuberkuloze.

Prav tako bi bilo koristno spremeniti agendo storitev, povezanih s tuberkulozo, zaradi boljšega odzivanja na lokalne potrebe in obravnavanja razširjenih diskriminacijskih praks v zdravstvenih sistemih.

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Boriti se moramo proti tuberkulozi, ker ta bolezen vsako leto po svetu ubije skoraj dva milijona ljudi, z njo pa je okužena skoraj tretjina svetovnega prebivalstva. Pozornost bi rada pritegnila k dejstvu, da je tuberkuloza občutljiva tema na področju svetovnega zdravja in drugi največji vzrok smrti med infekcijskimi boleznimi na svetu. Tuberkuloza je močno povezana z družbenimi in gospodarskimi težavami, kot so revščina, brezposelnost, alkoholizem, zasvojenost z drogami in HIV/aids, prav tako pa z nezadostnim in slabim stanjem zdravstvenih sistemov v revnih državah in zaostanki v diagnostiki. Zadovoljna sem, da je bil pripravljen model Pobude za cepljenje proti tuberkulozi, ker bodo lahko imeli vsi pacienti, ki trpijo zaradi tuberkuloze po svetu, koristi od rezultatov raziskav in delovanja. Poleg tega bo ta projekt prispeval k izvajanju ciljev Evropa 2020 in doseganju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015. Opozoriti želim, da ne obstaja zadostno financiranje za boj proti tuberkulozi in da je financiranje Evropske unije zelo pomembno za vzpostavitev močnega svežnja morebitnih novih cepiv proti tuberkulozi. Upam, da bo čim prej dosežen napredek za izdajanje dovoljenj za sedanja morebitna evropska cepiva proti tuberkulozi in da bodo na voljo tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Poleg tega je pomembno najti priložnosti za izvajanje konkurenčnih mehanizmov za financiranje izvedbe končnih stopenj kliničnih raziskav novih cepiv proti tuberkulozi.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) V okviru naše razprave bi rada pripomnila, da na začetku 21. stoletja tuberkuloza po svetu vsako leto ubije okoli tri milijone ljudi. Statistika nam pravi, da je ena tretjina svetovnega prebivalstva okužena z bacilom tuberkuloze. Ta problem je zaskrbljujoč. Zagotoviti moramo, da se kot temeljna orodja v boju proti tej bolezni uporabljajo najbolj inovativna cepiva. Skušati moramo pospešiti mednarodne ukrepe in premisliti o financiranju cepiv, zlasti za države v razvoju. Poleg tega je za obveščanje družbe o tem problemu in o poteh okužbe ter načinih preprečevanja bolezni potrebna dejavna medijska kampanja, saj mnogo ljudi meni, da je tuberkuloza bolezen, ki v sodobnem svetu ne vpliva na nas. Hvala.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Skrbijo me sklepi avtorjev vprašanja za ustni odgovor; pet let pred rokom za dosego razvojnih ciljev tisočletja se je nekoliko zmanjšala pogostost tuberkuloze v svetovnem merilu. Glede na podatke, ki jih imam na voljo, več kot 73 % zdravnikov v srednji in vzhodni Evropi priznava, da se ne čutijo ustrezno usposobljeni za odkrivanje in zdravljenje tuberkuloze. Splošno mnenje zdravnikov je, da so se razmere močno poslabšale; 75 % zdravnikov meni, da se število novih primerov tuberkuloze povečuje. Kaj je lahko razlog za takšno neskladnost med uradnimi statistikami in opažanji zdravnikov? Sistem za zbiranje podatkov o novih primerih tuberkuloze je zastarel in zdravstvene ustanove pogosto zanemarjajo svoje dolžnosti v zvezi s tem. Poudariti je treba, da ključno orožje v boju proti tej bolezni ostajajo preprečevanje, izobraževanje in upoštevanje pravil higiene, kar omogoča izogibanje okužbi z bacilom tuberkuloze. Strinjam se z avtorji vprašanja, da je morda ena od rešitev za ta problem uvedba programa cepljenja hkrati z obsežno informacijsko kampanjo.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Čeprav je bil dosežen napredek, pa je tuberkuloza še naprej eden glavnih vzrokov za smrtnost po svetu, zlasti v državah v razvoju, in povzroči skoraj 2 milijona smrti na leto. Velja omeniti razmere v Romuniji, kjer je zabeleženih 110 primerov na 100 tisoč prebivalcev, pri tem pa je evropsko povprečje 39 primerov na 100 tisoč oseb.

Dostop do zdravja je splošna pravica in njegovi finančni stroški nas ne bi nas smeli skrbeti. Med industrializiranimi državami in državami v razvoju še naprej ostaja neravnovesje. Pokazati moramo solidarnost in z uporabo vseh metod, ki so na voljo, podpreti program, ki ga je začela Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), „Ustavimo tuberkulozo“.

Evropa je dolžna poiskati uspešne in inovativne metode za zagotavljanje financiranja raziskav z namenom boja proti tuberkulozi in drugim prenosljivim boleznim. Pobuda za cepljenje proti tuberkulozi (TBVI), organizacija, ki jo podpira Evropska unija, ponuja rešitev za sedanji položaj, in sicer z ustvarjanjem cepiv, ki so dostopna po razumnih cenah in s katerimi je mogoče prebivalstvo oskrbeti v okviru strukturiranega programa cepljenja. Vključitev TBVI v strategijo EU 2020 je lahko rešitev, ki Evropi omogoča krepitev njene strateške neodvisnosti v boju proti tuberkulozi in njenega položaja vodilne inovatorke.

(1) Glej zapisnik.