Predsednik. − Prišli smo do obrazložitev glasovanja.
Ustne obrazložitve glasovanja
Priporočilo za drugo obravnavo: Charles Goerens (A7-0009/2011)
Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, vzdržal sem se, ker je 14. januarja Evropski svet obnovil ukrepe proti Slonokoščeni obali glede na resnost razmer, ki so sledile predsedniškim volitvam konec lanskega leta. Povedati moram, da so te ukrepe sprejele osebe in subjekti, ki so nasprotovali demokratično izvoljenemu predsedniku ali se niso podredile njegovi oblasti; med te subjekte spadata samostojni pristanišči Abidjan in San Pedro ter tudi več bank.
Cilj pobude je razvoj in spodbujanje mednarodne trgovine, da bi pospešili razvoj. Program je namenjen fizičnim in pravnim osebam. Priloga I te pobude vključuje Slonokoščeno obalo, a ne omenja odločitve, ki sem jo omenil, in zaradi tega sem se vzdržal.
Gospod predsednik, prav tako bi vas vprašal, kdo predseduje temu zasedanju, da bi izboljšali podobo Parlamenta, saj mislim, da razmere, kakršnim smo priča danes in na vseh plenarnih zasedanjih, k naši podobi in ugledu, ki ga želimo imeti, ničesar ne prispevajo. Mislim, da je nesprejemljivo, da se med govorom katerega koli poslanca nekatere skupine oseb smejijo in mu ne posvečajo pozornosti: to bi lahko prav dobro počele zunaj. Ker imam danes to priložnost, bi prosil vse, ki predsedujejo tem zasedanjem, da izboljšajo podobo Parlamenta, ki škoduje evropski politiki.
Predsednik. − Kot veste, ima gospod Swoboda delovno skupino, ki proučuje naše postopke na plenarnih zasedanjih, in opozoril ga bom na vašo pripombo. Prav tako bi poudaril, da lahko obrazložitev svojega glasovanja sporočite tudi pisno, če želite.
Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospod predsednik, rad bi postavil vprašanje pravilnosti postopka. Za besedo prosim že približno deset minut. Rad bi, da se v zapisnik zapiše, da pri zadnjem glasovanju romunski politik za mano, gospod Becali, ni bil prisoten, a to bo vidno na videoposnetku. Kljub temu je njegov pomočnik ali tajnik tu glasoval s poslansko kartico gospoda Becalija. Gospod predsednik, rad bi vas vprašal, ali je to v skladu s pravili in, če ni, kakšno kazen lahko pričakuje skrajni romunski politik, ker je namesto njega glasoval njegov pomočnik.
Predsednik. − Vaše besede so zelo resne in predsedstvo bo proučilo zadevo.
Priporočilo za drugo obravnavo: Barbara Lochbihler, Kinga Gál, (A7-0014/2011)
Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, da bi še naprej hodili po poti, na katero smo stopili leta 2006, da bi dosegli večjo učinkovitost in preglednost zunanje pomoči Evropske unije, smo morali uspešno odpraviti neskladja, ki so se pojavila v zvezi z načelom neupravičenosti do financiranja, ki ga zagotavlja Unija za stroške, povezane z davki, carinami in drugimi prispevki.
Sprememba uredbe je v tem smislu nujna in časovno ustrezna. Komisijo bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s strateškimi dokumenti, saj ti dopolnjujejo Uredbo (ES) št. 1889/2006 in se splošno uporabljajo.
Upam, da med pripravljalnim delom ne bo prišlo le do ustreznih posvetovanj, temveč predvsem, da bodo vse sprejete spremembe Parlamentu uspešno zagotovile primerne instrumente, da bo lahko spremljal ukrepe Komisije in vplival nanje. Le tako lahko zagotovimo, da se bo politika zunanje pomoči EU izvajala zakonito in demokratično.
Priporočilo za drugo obravnavo: Helmut Scholz (A7-0005/2011)
Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, rad bi povedal, da mislim, da je v interesu Evropske unije, da sklene tovrstne sporazume z uporabo finančnih instrumentov za sodelovanje z industrializiranimi državami. Prav tako mislim, da je treba poudariti, koliko držav je vključenih v prilogo. Zato želim, da se zabeleži, kako pomembna je ta pobuda.
Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, pozdravljam sporazum, dosežen po dolgem in hudem pravnem sporu glede trgovine z bananami, s katerim se je končalo dolgotrajno stanje negotovosti in nestabilnosti v državah, ki pridelujejo banane in trgujejo z njimi.
Sporazum o trgovini z bananami bo imel tudi pomemben vpliv na druge države v razvoju, katerih cilj je izvoz banan, in tem državam bomo morali pomagati, da se prilagodijo na pomembne spremembe v konkurenčnem okolju na svetovnem trgu.
V programu spremljevalnih ukrepov je treba zato obravnavati tudi nujna vprašanja v zvezi z socialnimi posledicami prilagajanja. Zato se strinjam s predlogom o proučitvi vpliva tega sporazuma na prizadete regije, da bi vzpostavili ustrezne ukrepe za ublažitev neželenih posledic.
Hannu Takkula (ALDE). - (FI) (Začetek govora manjka) bananska vojna, ki je trajala pretirano dolgo, da je izvrstno, da se je končala. Povsem drži, da ne smemo dopustiti kršitev univerzalnih pravil o trgovini. Popolnoma prav je, da je STO posredovala in da smo tudi v Evropskem parlamentu in v Evropski uniji ravnali pravilno. Posledično bo sistem posebnega obravnavanja, ki so ga bile deležne nekatere države AKP, opuščen.
Seveda je popolnoma res, da je pomembno zagotoviti, da se na trgih ohranijo pravila pravičnega ravnanja, vendar pa moramo upoštevati naše načelo, po katerem vse proizvajalce obravnavamo enako. Po drugi strani pa so bile od leta 1993 države v uvoznem režimu deležne zelo velikih prednosti in so se imele priložnost rešiti in razviti lastno pridelavo banan. To pomeni, da so se tudi sposobne bolje znajti med pravo konkurenco in se ne zanašajo zgolj na posebno pomoč.
Zato sem glasoval za to spremembo in čestitam Komisiji in Evropski uniji, ker jima je zdaj uspelo končati banansko vojno.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, trgovinski spor glede banan je bil eden od najdlje trajajočih in morda najtežji v zgodovini STO in to je spor, glede katerega je bila Evropska unija jasno in nedvoumno v zmoti. Njena politika je bila naklonjena pridelovalcem v nekaterih nekdanjih kolonijah na račun načel proste trgovine, ki so seveda določena v Rimski pogodbi.
Ta politika je bila slaba za vse. Slaba je bila za potrošnike v Evropi, ki so morali plačevati veliko višje cene, slaba je bila za izvoznike, slaba je bila za mednarodno složnost in skupnost narodov in slaba je bila za ljudi, ki naj bi jih teoretično ščitila. Nekdanja britanska in francoska pridružena območja so zdaj postala pridružena območja v polnem pomenu besede, saj so vezana na umeten in neproduktiven izvoz, namesto da bi diverzificirala svoja gospodarstva in se širše vključila v svetovno gospodarstvo.
Rad bi povedal še nekaj o vprašanju, ki ni bilo omenjeno v nobeni od razprav. EU je na žalost izvajala pritisk na pridelovalce banan, da bi oblikovali politične in gospodarske unije in posnemali ureditev EU, v kar se resnično ne bi smeli vpletati. Celoten smisel proste trgovine je menjava na podlagi razlik in ne, da si vzajemno prodajamo banane, in, seveda, ne, da imamo umetno carinsko unijo med industrializiranimi gospodarstvi Evrope.
Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospod predsednik, pri pogajanjih o direktivi o odpadni električni in elektronski opremi v Evropskem parlamentu je bilo uvedenih nekaj sprememb, ki izboljšujejo direktivo. Glasoval sem za spremenjeno različico te pomembne direktive. Direktiva proizvajalcem električne opreme omogoča, da kupcem, ki opremo kupujejo, zagotovijo podatke o stroških zbiranja, obdelave in odstranjevanja odpadkov na okolju prijazen način.
Povečuje preglednost trga z zagotavljanjem informacij ustreznim organom, distributerjem, izvoznikom ali potrošnikom. Povečala bo stopnjo ozaveščenosti ter sprejemanja recikliranja in povračil stroškov. Pomembno je, da so finančne obveznosti industrije usmerjene v razvijanje učinkovitega sistema zbiranja električnih odpadkov in ne v plačevanje kazni zaradi neizpolnjevanja zastavljenih ciljev zbiranja, kadar infrastruktura za zbiranje odpadkov v dani regiji ni dovolj razvita.
Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, živahen razvoj in tehnološki napredek evropskih držav na žalost spremljajo tudi manj zaželene posledice. Veliko povečanje količine elektronskih odpadkov je najvidnejši primer tega. Sistematično uporabljamo vsako mogočo vrsto elektronskih naprav, ki jih vse hitreje nadomeščamo z novimi, a ne upoštevamo dejstva, da je stare treba varno odvreči. To seveda vpliva na naravno okolje.
Upam, da bo revizija zakonodaje o zbiranju in obdelavi e-odpadkov omogočila, da se doseže povečanje količine predelanih dragocenih materialov, saj bo poleg okoljskih koristi to prineslo tudi gospodarske. Visoka stopnja zbiranja, ki jo je priporočil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, bi morala voditi v ohranitev teh materialov in njihovo pripravo za ponovno uporabo.
Strinjam se, da je nujno treba ustaviti nezakonito izvažanje e-odpadkov iz Evropske unije. Prav tako pričakujem upad navade shranjevanja odpadkov ene države članice na ozemlju druge, kar ni vedno v skladu s predpisi.
Predsednik. − Mislim, da ste zaorali v ledino. Prvič sem videl nekoga brati govor z iPada.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, pri odpadkih se meje ne upoštevajo in to velja zlasti za elektronske in električne odpadke. Zato je nujno, da se določbe o odstranjevanju in recikliranju odpadkov v državah članicah Evropske unije in med njimi uskladijo in, kar je najpomembnejše, da se odpravi izvoz odpadkov brez zagotovljene potrjene in okolju primerne odstranitve.
Moja zadnja zahteva je, da proučimo učinkovitost naših odločitev, da bi zagotovili, da se naši nameni resnično udejanjijo.
Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, količina odpadne električne in elektronske opreme v Evropski uniji hitro narašča in neučinkovito odstranjevanje ter nestrokovno zbiranje odpadkov predstavljata resno težavo za okolje in človekovo zdravje, prav tako kot izgubo surovin in virov, katerih zaloge niso neomejene.
Ob upoštevanju novih podatkov, ki so bili pridobljeni ob izvajanju direktive o odpadni električni in elektronski opremi, se zdi nujno pripraviti ustrezne spremembe nekaterih delov tega zakonodajnega ukrepa, ki so pri dejanskem izvajanju povzročili precejšnje težave. Zato se strinjam z določbami, v skladu s katerimi bi morali proizvajalci in potrošniki prevzeti več odgovornosti za svoje odstranjevanje takšne opreme.
Vendar pa bi rad v zvezi s sedanjim ciljem povedal, da ta ne upošteva zelo različnih gospodarskih pogojev v različnih državah članicah. Po mojem mnenju bi bil odstotni delež na podlagi obsega trgovanja v določenem obdobju boljši način za upoštevanje posebnih okoliščin držav članic in njihovega posebnega položaja na trgu električnih naprav.
Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, glasovali smo in jaz sem glasoval za to pobudo o elektronskih odpadkih. Tu smo govorili o zbiranju, obdelavi, prepovedovanju, nezakonitosti, a rad bi, da se v Parlamentu zabeleži, da bi morali morda razmišljati o tem, čemur se v študijah posvečajo že nekaj časa: zakaj materiali, ki bi lahko ostali uporabni in učinkoviti dlje časa, po nekem obdobju poškodujejo na predviden in načrtovan način?
Ta teden sem pripravil nekaj vprašanj tako Svetu kot Komisiji, da bosta raziskala, ali se nekatera podjetja res premišljeno odločijo glede tega in ali bi zato lahko zmanjšali količino elektronskih odpadkov, pridelanih na evropski in svetovni ravni, z bojem proti takšnemu ravnanju.
Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, naj najprej čestitam svojemu prijatelju in kolegu Karl-Heinzu za to poročilo. Vse, kar naredi, je natančno in praktično, in to velja tudi za to poročilo.
Kot je bilo že povedano, živimo v elektronski dobi, ko na trg skoraj vsakodnevno prihajajo vse novejši pripomočki, in rok uporabe mnogih takšnih izdelkov električne opreme in pripomočkov je zelo kratek, kar privede do potrebe po nadgradnji ali do odstranitve. V zvezi s tem so tukajšnji predlogi vsekakor časovno ustrezni.
Tudi točka o notranjem trgu je zelo pomembna. Radi govorimo o njej, vendar še zdaleč ni dokončana.
(GA) Zato mislim, da to poročilo predstavlja velik napredek v smeri rešitve teh težav; pozdravljam ga in z veseljem sem glasoval zanj.
Giommaria Uggias (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo sprejeli resolucijo o odpadkih v Kampaniji, kar bi moralo biti lekcija za vse nas, da bomo preprečili, da bi se ponovile okoljske katastrofe, kot je ta.
Danes smo lahko zadovoljni sami s seboj, ker smo na tem plenarnem zasedanju sprejeli tovrsten ukrep, s katerim smo kulturo recikliranja in ponovne uporabe v obdobju globalizacije preoblikovali v ukrep, ki ga je treba podpirati in spodbujati na vse mogoče načine, da bi zagotovili, da se evropski državljani, ki se jim zdaj ni treba truditi za proizvajanje blaga, ki je zdaj na voljo vsem, zavejo njegove resnične vrednosti.
Poročilo gospoda Florenza o ponovni uporabi električne in elektronske opreme, o katerem smo danes glasovali, je pomembno ne le za prihodnost okoljske trajnosti v Evropi, temveč tudi za še en vidik: izgubo surovin. Dejansko je učinkovita in inovativna uporaba materialov in virov v globaliziranem gospodarstvu ključno vprašanje. Zato se mi zdi pozitivno, da smo si zastavili velikopotezne cilje, in tudi, da bi moral biti dejanski strošek proizvoda prikazan na tak način, da bi se ga potrošniki zavedali.
Marian Harkin (ALDE). Gospod predsednik, z veseljem podpiram velikopotezno poročilo Parlamenta, ki pošilja odločno sporočilo vladam po vsej EU. Poročilo se zavzema za načelo „onesnaževalec plača“, in to na sorazmeren način.
Zadovoljna sem s spremembo skupine ALDE, ki izvzema mikropodjetja – podjetja, kjer je zaposlenih manj kot 10 oseb in katerih promet ne presega dveh milijonov – iz zahteve po prevzemu vseh majhnih odpadkov. To zagotavlja, da manjših trgovin, ki imajo težave s prostorom, ne bomo obremenili z nerazumnimi zahtevami.
Nazadnje pa bi tistim, ki se pritožujejo nad stroški, ki jih pomeni ta predlog – teh je bilo kar nekaj –, povedala, da nimamo pravice še naprej porabljati vse redkejših virov na tem planetu. Naša dolžnost je aktivno spodbujati ponovno uporabo in recikliranje ter si čim bolj prizadevati za ublažitev izgube naših vse redkejših surovin.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, med vožnjo med lepimi griči in gozdiči mojega jugovzhodnega volilnega okrožja sem ob cesti opazil kupčke gospodinjskih aparatov in drugih odvrženih električnih predmetov. Tisti kupčki so živi dokaz zakona nepredvidenih posledic. Direktiva, katere namen je bil spodbujati recikliranje, je na koncu spodbujala nezakonito odlaganje.
Posledično je spodkopala tradicionalno dojemanje lastninskih pravic. Naše običajno dojemanje lastništva je, da smo odgovorni za nekaj, kar smo od nekoga kupili. Obveznost recikliranja ne obstaja. Dejansko bo prosti trg na splošno recikliral te odpadke in obstajajo krasni ljudje, ki bodo to počeli brezplačno, in ti se imenujejo trgovci z odpadnim materialom. Včasih vam bodo celo plačali pristojbino za to. Nič od tega pa ne potolaži tistih mojih volivcev, ki se sprašujejo, kako bi se znebili svojih gospodinjskih aparatov.
Ena od volivk je prejšnji teden stopila v stik z mano in me vprašala, kako naj se znebi svojega hladilnika. Preostalo mi ni nič drugega, kot da sem ji svetoval, naj ga podari svoji tašči.
Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, zelo sem razočarana nad omejitvami glavne predstavnice skupne zunanje politike, baronice Ashton, pri pogajanjih o krizi na Bližnjem vzhodu. Za nas v Evropi bi moralo biti samoumevno biti ob tistih, ki se borijo za demokracijo in svobodo. Naš skupni parlament in naša skupna unija sta dosežek naših prizadevanj, da ne bi nikoli več doživeli grozot, ki jih prinašajo totalitarni sistemi. S tem predlogom resolucije želimo sprejeti svoj delež odgovornosti za to in pokazati, da smo pripravljeni podpreti boj za demokracijo in svobodo na Bližnjem vzhodu. Zato je še bolj obžalovanja vredno videti, da Komisija in Svet nista bila zmožna sprejeti svojega deleža odgovornosti. Vidimo, da na Bližnjem vzhodu veje veter sprememb. Ljudje kličejo na pomoč in naša dolžnost je to pomoč zagotoviti. Z naše strani so potrebni posebni ukrepi v obliki zagotavljanja hrane, zdravil in humanitarnih delavcev. To je zdaj potrebno. Hkrati pa moramo seveda pomagati graditi demokratične družbe, ki imajo pravno varnost v Tuniziji in Evropi. Polovica držav članic v naši uniji je od diktature prešla na demokracijo in svobodo. Kaj je tako težkega pri trditvi, da bi se enako moralo zgoditi ljudem na Bližnjem vzhodu?
Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nobenega dvoma ne more biti, da ima vstaja mlajših generacij, ki pretresa Tunizijo, lahko pomembne posledice na samo Evropsko unijo. Za to obstaja veliko dobrih razlogov, vključno z oblikovanjem novega akcijskega načrta Evropska unija-Tunizija za obdobje 2011-2016 ter predvsem z uravnavanjem migracijskih tokov.
Le pred enim mesecem je ta parlament sprejel pomemben ukrep – prvo zakonodajno dokumentacijo v okviru Lizbonske pogodbe – o trgovini z ljudmi. Vsakemu porastu pritoka nezakonitih priseljencev se je treba odločno upreti. V ta namen potrebujemo evropski sporazum, ki bi zajemal južne obale Sredozemlja, vključno s Tunizijo in tudi Egiptom. Da bi to dosegli, moramo poslati delegacijo, ki bi spremljala ta postopek popolne demokratizacije, ki je danes dejansko šla v Tunizijo, a hkrati moramo dati Tuniziji resnično možnost s stalno, tekočo podporo popolni demokraciji.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ponovno bi rad spregovoril v sklopu obrazložitev glasovanja, saj včeraj na žalost nisem imel te priložnosti.
Rad bi izrazil svoje občudovanje tunizijskega ljudstva, ki je na miroljuben način odpravilo diktaturo, in upam, da bo prehodna vlada v Tuniziji našo resolucijo razumela kor možnost za približevanje demokraciji.
Hkrati pa bi se rad ponovno opravičil državljanom Tunizije, ker Evropska unija in njeni politiki očitno niso bili pripravljeni na to nenadno spremembo usmeritve. Podcenjevali smo moč ljudi, če se lahko tako izrazim, in to priložnost bi morali izrabiti za to, da bi zagotovili, da bomo v prihodnosti bolje presodili razmere in se, če bo potrebno, ustrezno odzvali na tovrstne dogodke.
Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, nedavni dogodki v Tuniziji in zdaj v Egiptu so pritegnili pozornost vsega sveta. Demonstracije državljanov teh držav proti okostenelim režimom na oblasti pa so prinesle upanje na trajno politično spremembo.
Da bi se preobrazba, ki se je začela v Tuniziji, mirno nadaljevala, je nujna polna podpora demokratične Evrope. Pridružujem se pozivu predsednika Evropskega parlamenta, gospoda Buzeka, in tudi sam pozivam k temu, da sprejmemo vse ukrepe, da bi zagotovili izvedbo popolnoma demokratičnih volitev v Tuniziji in da bi dosegli oblikovanje vlade narodne enotnosti.
Prav tako podpiram poziv parlamentarne delegacije za odnose z državami Magreba k neodvisni raziskavi, ki bi jo izvedli, da bi ugotovili obseg odgovornosti vladajočih v Tuniziji za uporabo nasilja in prelivanje krvi. Sodelovanje in razvoj vzajemnih in enakopravnih odnosov s Tunizijo sta v interesu tako državljanov Evrope kot Tunizijcev. Zato sem danes glasoval za resolucijo – dokument, ki navaja podrobnosti o obetih za to sodelovanje.
Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, sam nisem bil prijatelj ne gospoda Bena Alija ne gospoda Mubaraka. Nisem ju pozdravil z objemom in ju z naklonjenostjo potrepljal po rami, kot je to počel predsednik Sarkozy. Njunih strank nisem pozdravil v politični federaciji, ki ji pripadamo jaz in moji politični kolegi, tako kot socialisti – saj so bile stranke gospoda Gbagboja v Slonokoščeni obali, stranka gospoda Bena Alija in stranka gospoda Mubaraka vse del Socialistične internacionale.
To torej pomeni, da lahko bolj upravičeno povem, kako zgrožen sem – žal ne najdem boljše besede – nad sedanjim obravnavanjem teh ljudi, ne da bi se kakor koli osebno vpletal v politični položaj teh držav. Preveč spoštujem načelo nevmešavanja, da bi to storil. Jaz nisem bil tisti, ki je povabil gospoda Bena Alija v Evropski parlament. Če ste imeli kritike za gospoda Bena Alija, bi jih morali izraziti takrat. Prelahko je kritizirati te ljudi po tem, ko so bili poraženi.
Po vsem Bližnjem vzhodu in svetu se ljudje danes zavedajo, da Zahod ne podpira njegovih prijateljev, in prepričani ste lahko, da bomo imeli od zdaj naprej precej kandidatov za prijateljevanje.
Predsednik. − Mislimo, da gospod Ben Ali ni bil nikoli povabljen v Evropski parlament. A kakor koli že, zdaj ne bo prišel – na srečo.
Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, menim, da so razmere v Tuniziji Evropsko unijo ujele nepripravljeno. Vse, kar moramo storiti, je, da si ogledamo obravnavanje gospoda Bena Alija v zadnjih mesecih. Menim, da smo ponovno bili prepozni, saj Evropska unija ni odločno zastopala Tunizijcev, ki so hoteli opraviti z vrsto let trajajočo diktaturo in si izboriti svoboščine in demokracijo.
Zato bi baronico Ashton prosil za večjo udeležbo Evropske unije ter, da ob sodelovanju Evropskega parlamenta ustanovi delovno skupino, omenjeno v tej resoluciji, tako da bodo Tunizijci lahko izvedli demokratične volitve, ustanovili institucije za svojo državo in si priborili nazaj svoje svoboščine.
Vendar pa prihodnost politike vidim takole: prihodnost politike 21. stoletja mora tvoriti dialog in pogajanja, da bi bila vključena v demokratični proces prizadevanja vseh državljanov. Poleg tega menim, da bi morali premisliti o vprašanju, ali so pri nas v Evropski uniji resnično vse države deležne enake obravnave, kadar vključujemo klavzule, povezane s spoštovanjem človekovih pravic.
Predsednik. − Kot veste, Evropski parlament danes v Tunizijo odpošilja delegacijo, ki ji predseduje gospod Salafranca in nam bo o poročala naslednji teden.
Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, dogodki v Tuniziji prinašajo sporočilo vsem nedemokratičnim vladam – ne le v arabskem, temveč po celemu svetu. Če v svoji ustavi ljudem ne bodo zagotovili mehanizma za izražanje njihovega nezadovoljstva, bodo priča revoluciji in nasilju, ki ga ta izzove.
Naloga EU ni dobesedno narekovanje ustave katerega koli naroda. Vendar pa bi morali pospeševati prehod v ustavno demokracijo in spodbujati odprto gospodarstvo, naložbe in gospodarsko rast, saj je prav gospodarska rast – trgovanje s preostalim svetom – tista, ki bo prinesla delovna mesta in ljudi osvobodila revščine, ki je dejansko temeljni vzrok tolikšnega nezadovoljstva v arabskem svetu.
Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda sem glasovala za to resolucijo, saj menim, da si morajo vse države članice bolj prizadevati za boj proti endemičnim boleznim.
Leta 2000 so Združeni narodi v New Yorku ta cilj vključili v svojo deklaracijo o razvojnih ciljih tisočletja. Evropska unija je prek svojega okvirnega programa za raziskave in inovacije že financirala razvoj cepiv proti tuberkulozi s ciljem, da to bolezen med prebivalci popolnoma odpravi do leta 2050. Poleg tega v ta namen spodbuja partnerstvo z več kot 40 raziskovalnimi centri po Evropi, ki so specializirani za razvijanje in izdelovanje cepiv.
Ob sprejetju tega besedila si morajo države članice zdaj prizadevati, da bodo izpolnile svoje lastne finančne zaveze, zlasti glede držav v razvoju, tako da lahko pravica do zdravja pomeni tudi pravica do preventivne oskrbe.
Lucas Hartong (NI). - (NL) Gospod predsednik, septembra lani je Parlament zaradi zelo slabega upravljanja in strukturnih težav zavrnil zaključek poslovnih knjig Evropske policijske akademije. Ni bilo pričakovati, da bodo zadeve urejene do leta 2014. Imam vtis, da se na Evropski policijski akademiji (CEPOL) ni nič izboljšalo. Zakaj imamo potemtakem zdaj ta predlog, da se poslovne knjige za leto 2008 vendarle zaključijo?
Delegacija Nizozemske stranke za svobodo (PVV) je zato glasovala proti temu predlogu in zahteva, da stroške vseh neupravičenih izgub nosijo tisti, ki so jih povzročili. Poleg tega izražamo pomisleke tudi glede samega obstoja Evropske policijske akademije. V Evropi smo že bili priča odličnemu policijskemu sodelovanju in za to ne potrebujemo Evropske policijske akademije. Z našega stališča se jo lahko tudi čim prej popolnoma ukine. Pravzaprav bi to pomenilo ogromne prihranke za davkoplačevalce.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, všeč mi je misel, da sem bil vedno zmagovalec svojih volivcev na jugovzhodu. Eden od načinov, na katere raziskujem in branim njihove interese – kot davkoplačevalcev –, je preprečevanje tratenje njihovega zasluženega denarja za nekoristne, neučinkovite ali skorumpirane agencije EU.
Ta argument ni nič manj resničen, če se agencija slučajno nahaja v mojem volilnem okrožju, kot je to v primeru Evropske policijske akademije. Mislim, da ni nobenega dvoma o slabem upravljanju njihovih poslovnih knjig. Mislim, da nihče v tem parlamentu ne dokazuje, da je s finančnega vidika smotrna ali učinkovita organizacija.
Gre za širše vprašanje o tem, zakaj Evropsko policijsko akademijo sploh potrebujemo. Izključna pravica do prisilne moči je morda ustaljeni simbol suverenosti in države po svetu dosegajo skrajno rafinirane in učinkovite dogovore o policijskem sodelovanju, ne da bi jim te agencije EU morale narekovati, kaj naj storijo.
V okrožju Hampshire, kjer se nahaja Evropska policijska akademija, smo tudi brez EU zelo dobro delovali. To sega še v čas pred pridružitvijo večine držav članic in vse bo v najlepšem redu tudi brez te agencije EU, ki se nahaja na njegovem območju.
Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, glasoval sem proti zaključku poslovnih knjig Evropske policijske akademije. To sem storil v znak rahlega nasprotovanja načinu, na katerega EU ravna z davkoplačevalskim denarjem.
Z njim smo pretirano razsipni in preveč potrošimo za nekoristne organe, kot je Evropska policijska akademija. Ne potrebujemo je. Prihraniti bi morali nekaj davkoplačevalskega denarja in jo ukiniti.
Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, že večkrat ste v tej dvorani bili priča, kako bijem osamljeno in utrudljivo bitko postopnega izčrpavanja proti ustanovitvi teh novih nadzornih agencij EU na področju finančnih storitev.
Ves čas sem trdil, da so rešitev neobstoječega problema. Delokrog teh agencij ne zajema nikogar, ki ga lahko krivite za finančno krizo. Po mojem mnenju ne gre za sorazmeren in premišljen odziv na ugotovljen problem, temveč za ideološko potezo, kako doseči še več evropskega povezovanja, ki bo samo sebi namen.
Sleherni dvom o tem, kdo je imel prav, je zagotovo odpadel s farso, ki smo ji bili priča pred nekaj trenutki, ko je predsednik Parlamentu postavil vprašanje, kdo so trije kandidati, ki smo jih pravkar potrdili, na katerega niti en poslanec ni našel odgovora.
Zakaj smo torej s tako veliko večino glasovali za imenovanje teh kandidatov? Domnevam, da zaradi tega, kar je povedal komisar Barnier, ko jih je priporočil – izbrani so bili „zaradi njihove zavezanosti Evropi“. O tem je torej govora. Nič nima opraviti z izboljšanjem finančnih storitev, je samo podaljšana roka nadzora iz Bruslja.
Zaključil bom s ponovitvijo poziva lorda Dartmouthskega: če – kot je bilo predlagano danes – na nekaterih teh mest potrebujemo kandidatke, potem si ne morem zamisliti nikogar, ki bi bil bolj pripraven za to in ki je s svojimi namigi na nepravilnosti zrušil prejšnjo Komisijo, kot svojo kolegico z jugovzhoda Anglije, gospo Andreasen.
Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, želim si, da ne bi imeli evropskega nadzornega organa, a ga imamo. Spričo tega dejstva bi morali za vodenje teh organov imenovati najboljše ljudi. To, čemur smo bili priča prej, je res popolna farsa, saj so kolegi, ki so s posamezniki opravili razgovore in jih šteli za primerne, kljub temu hoteli razkazati svoje mišice in ugovarjali, da se njimi ni dovolj posvetovalo. Zaradi tega smo danes glasovali. To je bilo sprenevedanje brez primere, ki temu parlamentu zagotovo ne koristi.
Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, danes, ko smo bili priča poslancu, ki je prvič bral govor z iPada, ste podali zelo duhovito pripombo. Potem smo bili priča – upam, da prvič in zadnjič – poslancu, ki je domnevno glasoval med svojo odsotnostjo. Potem smo sami glasovali o predsednikih nadzornih organov. S tem, ko smo glasovali proti, smo dejansko glasovali za. Pomagajte mi razrešiti to uganko. Kot je bilo izpostavljeno, nismo poznali imen kandidatov in nismo imeli kandidatke, čeprav, če smo pošteni do komisarja Barnierja, je to ustrezno pojasnil.
Morda ni presenetljivo, da smo danes razpravljali o bananah, kajti če vse to upoštevamo, mnogi ljudje menijo, da se vedemo kot trop podivjanih opic. V tem duhu bom odšel na kosilo, pri čemer bodo banane sestavljale zelo pomemben del jedilnika. Zahvaljujem se vam za vašo prizanesljivost, gospod predsednik.
Luigi de Magistris (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, resolucija o krizi z odpadki v Kampaniji, ki je bila danes sprejeta z večino, je zelo pomembno znamenje. Stiska v Kampaniji se je prelevila v evropsko stisko, in ti je odločitev v prid ljudem v Kampaniji.
Smo proti črpanju finančnih sredstev, ki se uporabljajo samo za spodbujanje pokvarjenih politikov, brezvestnih podjetnikov in organiziranega kriminala; smo za evropski denar, če bo predložen verodostojen, okolju prijazen načrt ravnanja z odpadki; smo proti nenadzorovanemu odlaganju odpadkov v narodnih parkih; smo proti sežigalnicam, ki proizvajajo dioksin; in smo za recikliranje in okolju prijazne metode. Prav tako smo proti obtožbam, uperjenim v nestrinjanje v lokalnih skupnostih, in zato smo za zakonitost.
Gre za pomembno prelomnico in opozorilo Berlusconijevi vladi ter regionalni vladi pod vodstvom Stefana Caldore, ki do zdaj niso ukrenili nič drugega, kot le podpirali svoje klike in mafijske združbe.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, upam, da bodo prebivalci Kampanije resolucijo, ki smo jo danes sprejeli, razumeli kot spodbudo. Naš cilj ni bil vzbuditi nezaupanje v regijo ali jo očrniti. Prav tako nismo nameravali bojevati nobenih notranjih političnih bitk. Poštena ponudba Evropske unije Kampaniji se glasi: če boste razvili celovit koncept odlaganja odpadkov, ki je logičen, okolju primeren, učinkovit in nepokvarjen, vam bo Evropska unija zagotovila finančno podporo. Če bodo prejeli takšno sporočilo, upam, da bomo enkrat lahko razpravljali o tem, da je kriza v Kampaniji končno in trajno odpravljena.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Soglasno sprejetje zahteve za odvzem imunitete madžarskemu poslancu Tamásu Deutschu poudarja prednosti zaščite, zagotovljene na ravni EU vsem članom zakonodajne oblasti. Kot se je izkazalo pri podrobni preučitvi, ki smo jo izvedli na zahtevo madžarskih pravosodnih oblasti, se razlog tega skriva v dejstvu, da imamo očitno opravka z najbolj jasnim primerom imunitete, ki zadeva politična stališča. Zagotavljanje imunitete članom zakonodajnega telesa, instrumenta, ki je že neštetokrat predstavljal jabolko spora, naj bi jim omogočal, da svobodno izražajo svoja mnenja. Dejansko pa se v zadevi Tamása Deutscha dokazujejo njene neposredne prednosti. Spomnil bi vas, da Evropski parlament nikoli ni ščitil nobenega svojih poslancev v primerih preiskovanja dejanj korupcije ali kršitev običajnega prava. Že sam poskus, da se poslancem Evropskega parlamenta z uvedbo sodnih postopkov prepreči izražanje mnenj o zadevah, za katere obstajata javni interes in zaskrbljenost, je v demokratični družbi nesprejemljiv. Da o kršenju člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je bil zasnovan za zaščito svobode izražanja poslancev Evropskega parlamenta, neposredno vključene v opravljanje njihovega dela, sploh ne izgubljamo besed.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glede na to, da gre za opravljanje politične dejavnosti poslanca Evropskega parlamenta, kot je opredeljeno v zahtevi, ki je bila vložena pri pristojnih madžarskih pravosodnih oblasteh, sem glasoval v prid sklepom tega poročila, ki priporoča, da se gospodu Deutschu imuniteta ne odvzame. To je primer zagotavljanja skladnosti z evropsko zakonodajo in zagovarjanja dejavnosti poslanca, saj imamo opravka z domnevnim kaznivim dejanjem zaradi izražanja mnenja glede dejstev v domeni javnosti. Prav tako je potrjeno, da gospod Deutsch ni bil vpleten v objavljanje ali nastanek teh dejstev, torej ni povezan s postopkom opredeljevanja, ali so ta dejstva resnična ali ne.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Parlament je odgovoren za to, da zagovarja neodvisnost mandata poslancev v tem parlamentu, ta neodvisnost pa ne more biti ogrožena. Poslanec je obtožen domnevnega obrekovanja, ki naj bi ga zagrešil z izjavami, ki jih je izrekel o pritožniku, madžarskem državljanu, v radijski oddaji 25. marca 2010, na katero je bil povabljen v vlogi politika in poslanca Evropskega parlamenta. To zato dokazuje, da je gospod Deutsch mnenja izrazil v okviru opravljanja svojega dela kot poslanec Evropskega parlamenta, zato sem odvzemu njegove imunitete nasprotoval.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Vsa ta zmešnjava okoli imunitete poslanca Evropskega parlamenta Tamása Deutscha je zgolj metoda političnega boja. Odločno nasprotujem takšnim metodam, ki se uporabljajo za obračunavanje s političnimi nasprotniki. V zadevnem primeru sem glasoval proti odvzemu imunitete Tamásu Deutschu. Menim, da bi se moral odvzem imunitete uporabiti le pri poslancu Evropskega parlamenta, ki je zakrivil umor. Mi (tj. vsi poslanci Evropskega parlamenta) bi morali razumeti, da sami postanemo sokrivci nezakonitosti, ko politična tekma preseže vse meje logike.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Lani je Tamás Deutsch v radijski oddaji podal nekaj pripomb, kar je privedlo do tega, da je bil obtožen po madžarskem pravu. Edino, kar je storil, pa je dejansko le izrazil svoje mnenje glede dejstev, ki so bila v domeni javnosti in ki so bila objavljena v časopisu. Te pripombe je jasno podal kot poslanec Evropskega parlamenta, kar pomeni, da ga po pravilih EU ščiti parlamentarna imuniteta. Imuniteta je namenjena varovanju integritete Evropskega parlamenta kot demokratične zakonodajne skupščine in zagotavljanju neodvisnosti njenih poslancev pri opravljanju njihovega dela. Poskus, da se z uvedbo sodnih postopkov poslancem tega parlamenta skuša preprečiti izražanje njihovih mnenj o zadevah, za katere obstaja legitimni javni interes, ni združljivo z demokracijo. Pravico do svobodnega izražanja moramo varovati. Zato v celoti podpiram to poročilo, ki zavrača zahtevo za odvzem imunitete Tamásu Deutschu.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta je vedno občutljivo vprašanje, a v nekaterih primerih bi bilo treba zahteve za odvzem preučiti v okviru dela poslancev Evropskega parlamenta. Ne verjamem, da je zgolj pritožba, kjer je oseba obtožena podajanja javnih izjav, razumljenih kot obrekovanje, dovolj tehten razlog za zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete. Pravila o imuniteti tudi kažejo, da se obtožbe zoper Tamása Deutscha nanašajo na mnenja, izražena v času opravljanja njegovega dela poslanca Evropskega parlamenta. Torej je gospod Deutsch opravljal svoje delo poslanca Evropskega parlamenta z izražanjem mnenja o zadevi, ki je v javnem interesu njegovih volivcev. Poslancem Evropskega parlamenta ne bi smeli preprečevati, da izražajo svoja mnenja o zadevah, za katere obstaja legitimni javni interes, in zato sem glasoval za poročilo gospoda Speronija proti odvzemu imunitete Tamásu Deutschu.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Od Evropskega parlamenta se je zahtevalo, da odvzame imuniteto našemu kolegu poslancu, gospodu Deutschu, zaradi kazenskega postopka, v katerem je po madžarskem kazenskem zakoniku obtožen obrekovanja. Odbor za pravne zadeve je izdal mnenje o zadevi, skupaj s soglasno sprejetim poročilom, s katerim je odločeno, da se mu parlamentarne imunitete ne odvzame. Štelo se je, da je gospod Deutsch opravljal svoje delo kot poslanec Evropskega parlamenta, medtem ko je podal izjave, ki pripeljale do kazenskega postopka. Poskusi, da se poslance Evropskega parlamenta utiša pri izražanju mnenj o zadevah, za katere obstaja javni interes, tako, da se proti njim sproži sodne postopke, so v demokratični družbi nesprejemljivi.
Glasovala sem za, saj zagovarjam svobodo izražanja poslancev, medtem ko opravljajo svoje delo, in da bi ubranila interese Evropskega parlamenta kot institucije. Kljub temu bi dodala svoje prepričanje, da morajo tisti, ki na splošno zasedajo politično odgovorne položaje – vključno s poslanci tega parlamenta –, o drugih vključenih straneh govoriti vedno resnično in spoštljivo, kar se ni vedno dogajalo.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Na zasedanju z dne 8. julija 2010 je predsednik v skladu s členom 6(2) Poslovnika sporočil, da je od madžarskih pravosodnih oblasti 9. junija 2010 prejel pismo z zahtevo po odvzemu parlamentarne imunitete Tamásu Deutschu. Predsednik je v skladu s členom 6(2) zahtevo predal Odboru za pravne zadeve. Okrožno sodišče 2. in 3. okrožja v Budimpešti je od Evropskega parlamenta zahtevalo, da odvzame imuniteto svojemu poslancu, Tamásu Deutschu, zoper katerega je bil pri tamkajšnjem sodišču sprožen kazenski postopek. Tamás Deutsch je v postopku, ki poteka pred sodiščem v Budimpešti, obtožen kaznivega dejanja obrekovanja po oddelku 179(2)(b-c) madžarskega kazenskega zakonika. V zadevi zoper Tamása Deustcha gre za to, da je v radijski oddaji „Razpravljajmo” (Megbeszéljük), ki je bila 25. marca 2010 predvajana na radijski postaji Klubradio, izrekel več domnevno lažnih trditev o pritožnikovi preteklosti, ki jih slednji vidi kot obrekovanje. Zaradi tega je proti Deutschu sprožil kazenski postopek.
Priporočilo za drugo obravnavo: Charles Goerens (A7-0009/2011)
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Strinjam se, da je treba na drugi obravnavi potrditi in ponoviti stališče glede delegiranih aktov. Ker sozakonodajalec ni predložil drugih predlogov in glede na to, da je treba hitro ukrepati v interesu upravičencev, menim, da mora Parlament potrditi svoje stališče iz prve obravnave glede ustreznega postopka za zagotovitev demokratičnega nadzora in uporabo delegiranih aktov, ne da bi na tej stopnji začeli novo razpravo o posameznih spremembah. Poleg tega se strinjam, da mora Svet čim prej odgovoriti na stališče Parlamenta iz druge obravnave, da bomo lahko poiskali rešitev in se bodo vsa sredstva lahko sprostila.
Marta Andreasen, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. − Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva meni, da je najboljši način, da se podprejo gospodarstva držav v razvoju trgovina in ne pomoč.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za uredbo o oblikovanju finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje. Cilj razvojne politike Evropske unije je zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino. Ta politika podpira prizadevanja afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav pri zmanjševanju revščine in zagotavljanju trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja. Evropska unija je zavezana podpori za nemoteno in postopno vključevanje držav v razvoju v svetovno gospodarstvo, da se zagotovi trajnostni razvoj. Vodilne države izvoznice banan med državami AKP bodo morda prizadete zaradi spreminjanja trgovinskih sporazumov, zlasti pa zaradi liberalizacije tarif držav z največjimi ugodnostmi (MFN) v Svetovni trgovinski organizaciji ter zaradi dvostranskih in regionalnih sporazumov, ki so že sklenjeni, ali pa so v postopku sklenitve, med Unijo in latinskoameriškimi državami. Namen ukrepov finančne pomoči, ki bodo sprejeti po tem programu, bi moral biti izboljšanje življenjskega standarda in življenjskih razmer ljudi na območjih, kjer pridelujejo banane, in v vrednostnih verigah banan, zlasti malih kmetov in malih subjektov, in tudi zagotavljanje spoštovanja delavske zakonodaje, zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter okoljskih standardov, zlasti tistih, ki zadevajo uporabo pesticidov in izpostavljenost le-tem. Ukrepi bi zato morali podpirati tudi sprejetje in po potrebi reorganizacijo območij, ki so odvisna od izvoza banan, in sicer preko proračunske pomoči za posamezne sektorje ali intervencij za posamezne projekte.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Pozdravljam zavezo EU, da bo podprla prizadevanja afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav za dosego trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja. Z vključitvijo trgovinske razsežnosti v razvojne strategije in s spodbujanjem mednarodne trgovine je EU znatno prispevala k zmanjševanju in izkoreninjenju revščine v teh državah. Pomembno je spodbujati gospodarsko raznolikost teh regij, da bodo postale bolj konkurenčne, pri tem pa moramo upoštevati politike in strategije prilagoditve teh držav in tudi njihovo regionalno okolje. Bistveno je, da podpremo prilagajanje držav AKP na liberalizacijo trga Unije v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Pozivam, naj osrednje vprašanje pomoči EU postane izboljševanje življenjskega standarda in življenjskih razmer ljudi, kar po potrebi vključuje tudi male subjekte, nenazadnje tudi s spoštovanjem delovnih, varnostnih in okoljskih standardov.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) S podporo tega zakonodajnega priporočila za drugo obravnavo želim zagotoviti, da zakonodajna vloga, ki jo Lizbonska pogodba podeljuje Evropskemu parlamentu, ni razvrednotena zaradi nepopustljivosti Sveta. Zavrnitev Sveta, da Parlamentu podeli njegovo ustrezno vlogo pri izvajanju finančnih instrumentov po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se mi ne zdi zakonsko utemeljena. Železna roka, ki jo Svet vztrajno želi ohraniti s tem, da ne uporablja rešitve delegiranih aktov, zavira razne pomembne zakonodajne postopke. Parlament je treba odgovorno obveščati, da bo lahko tudi odločal odgovorno. V primeru delegiranih aktov mora obdržati neokrnjeno pristojnost preklica takšne delegiranosti. Dajanje bianko čeka drugim institucijam in pri tem izključitev Parlamenta pomeni umik nadzora, ki ga ima ta institucija nad dodeljevanjem sredstev in določanjem sektorskih prednostnih nalog v zvezi z razvojnim sodelovanjem.
Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pozivam k hitrejšem odzivu Sveta na osnutek priporočila Evropskega parlamenta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Leto po začetku medinstitucionalnih pogajanj glede horizontalnega vprašanja delegiranih aktov v okviru finančnih instrumentov za zunanje delovanje je Svet uradno zavrnil, da Parlamentu podeli njegovo pravo vlogo pri izvajanju finančnih instrumentov, kakor to določa člen 290 Lizbonske pogodbe. Svet je zavrnil vse spremembe iz prve obravnave, da bi se v instrumente vključili delegirani akti, in pozval Parlament, naj sprejme svoje stališče brez možnosti za pogajanja. Ta pogajanja so namenjena predvsem zagotavljanju spoštovanja Lizbonske pogodbe s strani vseh institucij, ne le dejanskega parlamentarnega nadzora, tj. demokratičnega nadzora nad izvajanjem zakonodaje EU. Dejansko bo izid pogajanj vzpostavil pomemben precedens za prihodnja zakonodajna pogajanja glede vseh finančnih instrumentov. Svet prosim, da nam čim prej sporoči svoje stališče, da bomo lahko sprejeli dogovor o sprostitvi sredstev.
George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o oblikovanju finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje. Menim, da je takšen finančni instrument potreben glede na to, da so države v razvoju postale strateške partnerice EU. Ta instrument bo olajšal gospodarsko, tehnično, akademsko, finančno in kulturno sodelovanje, kar pomeni koristi za Evropsko unijo in tudi za njene partnerje.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ne glede na krizo, ki jo doživlja Evropska unija, in notranje probleme, ki so prizadeli njene ljudi, Unija ne sme zanemarjati podpore, ki jo daje državam v razvoju, in s tem dovoliti, da zapadejo v tragične razmere skrajne lakote in pomanjkanja. Nekatere od teh držav so v veliki meri odvisne od proizvodnje enega samega ali le nekaj proizvodov, ki so zelo pogosto kmetijski proizvodi, in so zato zlasti izpostavljene tržnim nihanjem.
To velja za banane, ki za mnogo držav pomenijo enega glavnih virov zaslužka. Upam, da bo finančni instrument lahko podprl potrebno prilagoditev, ki izhaja iz zmanjšanja preferencialnih tarif za države proizvajalke.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta osnutek zakonodajne resolucije, ki utrjuje spremembo uredbe o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI) in katerega namen je podpreti države izvoznice banan, je povzročil formalne težave med sozakonodajalci glede strateških programskih dokumentov, ki podpirajo ta sektor. Glede na predloge, ki so bili ponujeni pri prvi obravnavi, je treba postopke o delegiranih aktih vključiti v uredbo DCI, kakor to določa Lizbonska pogodba. Bistveno je ohraniti pristojnosti Parlamenta glede nadzora nad izvajanjem strateških odločitev in razvojne pomoči. Sicer pa se glede na Lizbonsko pogodbo strinjam, da bi bilo treba takšen nadzor izvajati enakopravno s Svetom, kar bi prispevalo k večjim skupnim odgovornostim evropskih institucij in k ublažitvi morebitnega pomanjkanja demokratičnosti v postopku odločanja EU.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vprašanje delegiranih aktov je imelo glavno vlogo v razpravah o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja, kar velja tudi za druge instrumente financiranja. V tem primeru so bili tukaj predstavljeni utemeljeni razlogi - s katerimi se strinjamo – za morebitno zamudo pri prenosu sredstev, ki jih predvidevajo spremljevalni ukrepi za sektor banan, zaradi trenutnega spora med Parlamentom in Svetom. Čeprav ne zanikam pomena te razprave, bi bilo morda primerno obravnavati temeljna vprašanja, ki izhajajo iz sporazuma o liberalizaciji trgovanja z bananami, ki ga je podpisala Evropska unija.
Moramo se zavedati, da afriške, karibske in pacifiške (AKP) države, na katere bo ta sporazum močno vplival, in ki niso bile ustrezno vključene v razpravo, ocenjujejo, da bo potrebna pomoč za ohranitev njihovega sektorja banan znašala 500 milijonov EUR. Tako je znesek, ki ga predlaga Komisija, tj. 190 milijonov EUR, veliko nižji od učinka, ki ga predvideva ta sporazum. Samo na afriški celini je okrog 500 tisoč ljudi odvisnih od sektorja banan za preživetje. Gre za sektor ključnega pomena pri trajnostnem razvoju, ki omogoča vzpostavitev zdravstvene, vodne, energetske in stanovanjske infrastrukture. Ta sporazum pa odpira vrata prosti trgovini, ki bo zdaj vse to ogrozila.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Parlament je danes odobril besedilo priporočila gospoda Goerensa, ker meni, da je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Ključni cilji Unije nedvomno vključujejo spodbujanje miru, vrednot Unije in ustavnih tradicij, ki so skupne vsem državam članicam, in tudi zagotavljanje dobrobiti ljudi. V zvezi s tem so dobro znana prizadevanja pri podpori držav v razvoju, ki zlasti vključujejo afriške, karibske in pacifiške države. Cilj te pomoči je izboljšati življenjske razmere ljudi, ki so do nje upravičeni, in sicer tako, da priporočimo in zagotovimo vse tiste instrumente, ki bodo zagotovili, da se te države podajo na pot proti rasti in odgovornosti. Na koncu želim omeniti, da spremembe, ki smo jih sprejeli, pomenijo nadaljevanje srednjeročnega pregleda programa in so namenjene učinkovitejši intervenciji ter okrepljenemu spremljanju s strani Evropske unije.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU se je vedno posvečala pomoči državam v razvoju, zlasti afriškim, karibskim in pacifiškim (AKP) državam. Ta osnutek zakonodajne resolucije je namenjen oblikovanju instrumenta financiranja, ki bo pomagal zavarovati države AKP, ki jih je prizadelo zmanjšanje tarifnih preferencialov. S tem ko podpiramo sektor banan v teh državah, jim pomagamo pri razvijanju njihovega gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest in boju proti revščini.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za priporočilo za drugo obravnavo finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje. Poleg tega želim poudariti, da je bil Evropski parlament vedno naklonjen zagotavljanju finančnih ukrepov za sektor banan v desetih državah AKP, ki pridelujejo banane. Edini kamen spotike glede te zadeve je horizontalno vprašanje delegiranih aktov. Upam, da bomo glede te točke lahko hitro dosegli dogovor na institucionalni ravni. Dejansko je težko sprejeti dejstvo, da države prejemnice ne morejo uporabiti teh sredstev. Ta zamuda izpodkopava verodostojnost naših zavez in vpliva na sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Tako kot druga poročila o instrumentih za financiranje razvojnega sodelovanja tudi to poročilo utrjuje pravice Evropskega parlamenta v zvezi z delegiranimi akti, ki jih sprejme Komisija, to pa je razlog, da sem glasoval za poročilo.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Poročilo daje Evropskemu parlamentu večjo moč na področju podeljenih pristojnosti. Zato sem glasoval za to poročilo.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glede razvojnega sodelovanja sem glasoval za oblikovanje instrumenta financiranja, da se spodbudi ta proces, saj je dolgoročni namen razvojne politike Evropske unije zmanjšati revščino. Iz tega sledi, da sta povezovanje razvojnih strategij in spodbujanje mednarodne trgovine pomembna dejavnika pri zmanjševanju revščine. Menim, da bi moral biti namen ukrepov finančne pomoči, sprejetih v takšnem okviru, izboljšanje življenjskih razmer najbolj ogroženih skupin, zato bi morali ti ukrepi olajšati njihovo prilagoditev in vključitev preko sektorske podpore in posebnih ukrepov.
Menim tudi, da bi morala biti politika EU bolj usmerjena v vsebinsko povezovanje z državami v razvoju preko oblikovanja posebnih, ustreznih instrumentov financiranja. Pravilno delovanje neke države zdaj temelji na razvoju in gospodarski rasti. Zato je treba osredotočene dejavnosti za dosego stabilne ravni sodelovanja glede ogroženi držav spodbujati v tej smeri.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za spremembe Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja v drugi obravnavi. Cilj teh sprememb je podpreti največje izvoznice banan med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami, in sicer s spremljevalnimi ukrepi za sektor banan (BAM), ki naj bi trajali štiri leta (2010–2013).
Po poročilu Odbora za razvoj je Parlament že na začetku postavil več vprašanj glede predloga Komisije, kar je pomenilo, da so bili upoštevani njihovi pomisleki, zlasti potreba po zagotovilu, da bodo ukrepi BAM namenjeni razvoju in izkoreninjenju revščine. Ti in drugi pomisleki, ki so bili jasno izpostavljeni v končnem besedilu, na primer glede okoljskih, zdravstvenih in delavskih standardov, ki so povezani z izpolnjevanjem posebnih meril za dodelitev sredstev, so bili razlogi, da sem glasovala za spremembe.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Največje dobaviteljice banan med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami se bodo morda znašle v težavah zaradi liberalizacije carinskih dajatev, ki se izvajajo na osnovi tarif za države z največjimi ugodnostmi (MFN) v Svetovni trgovinski organizaciji ter na osnovi dvostranskih in regionalnih sporazumov, ki so že sklenjeni med Unijo in latinskoameriškimi državami ali pa so v postopku sklenitve. Po pogojih tega predloga za uredbo, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, bodo imele največje dobaviteljice banan med državami AKP koristi od spremljevalnih ukrepov za sektor banan, katerih namen je pomagati tem državam pri procesu prilagajanja na to novo uvozno ureditev Zlasti glede priporočila za drugo obravnavo gre za vprašanje izvajanja instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja v postopku za delegiranje aktov, kakor je navedeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar bi zadevalo dokumente strateškega načrtovanja in tudi spremljevalne ukrepe za sektor banan. Glasoval sem za spremembe, ker se strinjam, da bi moral Parlament v vlogi sozakonodajalca spremljati sprejetje strateških odločitev o tem, kje in kako je porabljena razvojna pomoč, in sicer na enakopravni osnovi s Svetom.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pod vplivom pravne službe Parlamenta so odbori DEVE, AFET (DROI) in INTA začeli boj za pravice soodločanja na ravni strateškega programiranja instrumentov financiranja v zunanjih odnosih. Parlament se je odločil, da bo dvignil pogajalsko raven tako, da bo obravnaval vse instrumente s pristopom „v svežnju“. Razen tega osnovnega spora so druge srednjeročne prilagoditve tri institucije soglasno sprejele (z izjemo ICI+). Kot se je izkazalo po prvi obravnavi oktobra 2010, so pogajanja o „delegiranih aktih“ popolnoma blokirana. Zato je Parlament sklenil: (1) ohraniti skupno stališče, tj. obdržati sveženj instrumentov zunanje finančne pomoči skupaj (za zdaj neuradno, vključno z IfS); (2) s spremembami EP v drugi obravnavi ponovno vzpostaviti stališča, ki jih je EP zavzel v prvi obravnavi, tj. glede instrumentov zunanje finančne pomoči sprejeti iste spremembe, ki jih je Svet zavrnil; in (3) zavzeti se za hitro drugo obravnavo.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog uredbe o spremembi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja je namenjen podpori največjim izvoznicam banan med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami, in sicer z ukrepi, znanimi pod imenom spremljevalni ukrepi za sektor banan. Ta pobuda je posledica znižanja preferencialnih tarif za izvoz banan iz držav AKP, ki ga zagotavlja Evropska unija.
Potreba po znižanju tarif, ki se uporabljajo za proizvode, uvožene v Evropsko unijo, je rezultat klasifikacije Svetovne trgovinske organizacije. Gre za štiriletni načrt, 2010 do 2013, kot navaja dokument, pa morajo biti ukrepi usmerjeni v razvojne cilje in izkoreninjenje revščine ob upoštevanju okoljskih, zdravstvenih in delavskih standardov, oblikovati pa je treba tudi posebna merila za dodeljevanje sredstev.
Podpiram pobudo, ki temelji na skrbi za prispevek k razvoju držav AKP in sodelovanje v tem razvoju, saj dodaja spremljevalne ukrepe za sektor banan. Z zanimanjem pričakujem informacije o tem, kako bo to učinkovalo na razmere v najbolj oddaljenih regijah, ki proizvajajo v istem sektorju, in posledično kako bo to upoštevano po spremenjenih pogojih trgovine med dvema stranema.
Priporočilo za drugo obravnavo: Barbara Lochbihler, Kinga Gál, (A7-0014/2011)
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Upoštevati moramo, da je novi okvir za upravljanje načrtovanja in izvajanja ukrepov pomoči, oblikovan leta 2006 za učinkovitejšo in preglednejšo pomoč Skupnosti, pokazal na nekatere nedoslednosti pri izvajanju, zlasti glede izjem načela neupravičenosti do financiranja, ki ga zagotavlja EU za stroške, povezane s tarifami, davki in drugimi dajatvami. Zato odobravam sprejetje druge obravnave Uredbe (ES) št. 1889/2006, ki podeljuje večjo legitimnost drugim institucijam (Parlamentu in Svetu) pri sprejetju strateških dokumentov s strani Komisije v okviru delegiranih aktov.
William (The Earl of) Dartmouth, v pisni obliki. − Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva v celoti podpira cilj pristnih človekovih pravic. Vendar ugotavljamo, da je razlaganje človekovih pravic EU pomanjkljivo. Z ukrepi, kot so glasovi za zapornike in zavrnitev izgona terorističnih pridigarjev sovraštva, in to v imenu „človekovih pravic“, je EU Britaniji povzročila škodo, zdaj pa želi to razširiti po vsem svetu in pri tem uporabiti denar naših davkoplačevalcev. Zato ne moremo podpreti tega ukrepa.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Demokracija in človekove pravice so temeljne vrednote Evropske unije, ki jih je treba močno spodbujati po vsem svetu kot sestavni del potekajočih dejavnosti za zmanjševanje revščine in reševanje sporov, pri tem pa je treba zagotoviti dragoceno izhodišče v boju proti terorizmu. Zato pozdravljam poseben namen Evropske unije, da vključi spodbujanje demokracije in človekovih pravic v svojo zunanjo politiko. Instrument financiranja za spodbujanje človekovih pravic po vsem svetu povečuje učinkovitost in preglednost zunanje pomoči EU ter krepi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državah in regijah, kjer so najbolj ogrožene. Zavzemam se za ukrepe, ki povečujejo vlogo civilne družbe pri spodbujanju človekovih pravic in demokratične reforme, pri podpiranju miroljubne sprave interesov skupin ter pri povečanju politične zastopanosti in sodelovanja. Poleg tega podpiram dejavnosti, ki potekajo na področjih, ki sodijo v smernice Evropske unije, zlasti v zvezi s spodbujanjem demokracije, človekovimi pravicami, smrtno kaznijo, mučenjem, pravicami otrok, nasiljem nad ženskami in oboroženimi spori. Glasovala sem za to poročilo, ki podpira in utrjuje mednarodni in regionalni okvir za varovanje človekovih pravic, pravico, pravno državo in spodbujanje demokracije.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU financira mnoge projekte v državah v razvoju, da bi spodbudila razvojno sodelovanje, demokracijo in človekove pravice. Bistveno je, da ima Parlament pravico podrobnega pregleda financiranja teh projektov s strani EU. V svoji vlogi sozakonodajalca bi moral imeti Parlament možnost, da spremlja sprejetje strateških odločitev o tem, kje in kako se pomoč porabi, da se tako zagotovi upoštevanje razvoja in človekovih pravic.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) V celoti podpiram odločitev, da se ponovno predložijo iste spremembe, kot so bile sprejete v prvi obravnavi, vendar jih je Svet zavrnil.
Namen predloga, ki sodi v širši okvir medinstitucionalnih pogajanj o uporabi delegiranih aktov za financiranje zunanjih ukrepov Unije, je dejansko zavarovati pristojnosti Parlamenta, kot jih določa Lizbonska pogodba, pri tem pa zagotoviti dejanski nadzor nad izvajanjem zakonodaje EU.
Svet je izrazil svojo nenaklonjenost, da se za zadevne instrumente uporabi postopek po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. To ne dokazuje le neupravičenega stališča Sveta, da Parlamentu zavrača njegovo vlogo sozakonodajalca pri sprejemanju strateških odločitev o upravljanju instrumentov financiranja, temveč tudi zakonito utemeljuje nesprejemljiv demokratični primanjkljaj pri izvajanju zakonodaje EU. Ta zavrnitev s strani Sveta je v nasprotju s črko in duhom Lizbonske pogodbe.
Zato menim, da je bistveno vztrajati na sprejetju predlaganih sprememb zaradi pravne in tudi politične primernosti, da bi se vloga Parlamenta okrepila in postala enakopravna z vlogo Sveta glede medsebojnega spoštovanja pristojnosti in zakonodajnih sprememb, ki jih uvaja Pogodba.
Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da mora Evropska unija ponovno uveljaviti svojo vlogo globalne vodilne sile na področju demokracije in temeljnih pravic. V zvezi s tem je zlasti treba povečati prilagodljivost evropskega instrumenta financiranja, da bo Uniji in upravičencem evropske finančne pomoči zagotovljena določena stopnja prožnosti pri upravljanju projektov, ki jih izvajajo. Po drugi strani pa menim, da je potreben primeren nadzor nad uporabo teh sredstev. Razen izjeme, ki bi morala ostati, tj. odobritev financiranja stroškov v zvezi z davki, taksami in drugimi dajatvami, in se izvaja za vsak primer posebej, mora Evropski parlament imeti pravico, da spremlja dejavnosti, ki jih izvaja Komisija, in strateške dokumente, ki jih sprejema.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Komisija in Svet nasprotujeta drug drugemu glede uporabe instrumenta za financiranje spodbujanja demokracije in človekovih pravic po vsem svetu, kot določa člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in tudi glede uporabe vseh strateških dokumentov ter večletnih usmeritvenih programov. Tako kot resolucija, ki je rezultat poročila gospoda Michella in o kateri smo danes glasovali, tudi ta resolucija sprejme potrebo po predvsem tehničnem pojasnilu v enakem smislu, da bi poskusili zajamčiti položaj Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku ter pri nadzoru in spremljanju aktov Komisije.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker zagovarjam spoštovanje Lizbonske pogodbe, glasujem za jasno stališče Parlamenta glede uveljavljanja njegovih pristojnosti in odgovornosti ter njegove dejavne vloge pri spodbujanju politike EU, ki lahko zagotovijo učinkovito podporo demokraciji, svobodi in spoštovanju človekovih pravic po vsem svetu. V zvezi s tem je bistveno, da ima Parlament dejansko priložnost za ocenitev tega instrumenta in zagotovi njegovo pravilno uporabo pri podpori ljudi in institucij, ki v zadevnih državah delujejo v zelo neugodnih razmerah v boju proti zatiralnim režimom ali gibanjem. To so spodbujevalci razvoja demokratičnih struktur, svobode tiska in govora ter boja proti korupciji in drugih problemov, ki izpodkopavajo dosledno spoštovanje človekovih pravic in so temeljni razlog za krize, kot je sedanja kriza v državah Severne Afrike.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Dosegli smo drugo obravnavo s spremembami, ki pa je le nekakšno vlečenje vrvi med Parlamentom, Komisijo in Svetom, tj. boj za oblast zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.
Cilj tega je nadzor nad instrumentom, ki naj bi bil namenjen „spodbujanju demokracije in človekovih pravic po vsem svetu“, vendar pa je v praksi sam instrument napad na demokracijo. Vzemimo na primer Honduras, kjer je EU uporabila ta instrument za uzakonitev oblasti, ki je prišla na oblast po udaru in odstavila zakonito izvoljenega predsednika, in za kršenje ustave te države. Instrument uzakonja oblast, ki je povezana z brutalnim povečanjem umorov, zlasti članov uporniške fronte proti udaru, novinarjev in njihovih družin ter s pregonom kmetov in zasegom njihove zemlje.
Oglejmo si to protislovje: de facto oblast, ki je rezultat udara v Hondurasu, je podpisala tako imenovani pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko, ki vključuje člen o obveznem spoštovanju človekovih pravic in demokracije.
Vedno bolj postaja očitno, da EU uporablja svojo domnevno zaskrbljenost za človekove pravice na hinavski način: z vmešavanjem in spodbujanjem agentov, ki so pripravljeni braniti interese velikega kapitala v EU.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) S tem dokumentom soglašam, ker je na svetu še vedno preveč kršitev človekovih pravic. Finančna in gospodarska kriza, podnebne spremembe, uveljavljanje novih informacijskih tehnologij ter boj proti terorizmu dodatno zaostrujejo vprašanje človekovih pravic, pojavljajo pa se nove oblike kršitve človekovih pravic. Svetovna gospodarska in finančna kriza ima predvsem negativen učinek na pravice najrevnejših. Najranljivejše skupine v državah v razvoju so zlasti izpostavljene trpljenju zaradi negativnih posledic podnebnih sprememb. Razvojno sodelovanje predstavlja zelo pomemben del zunanjih odnosov EU. Gre za najpomembnejši instrument za zmanjševanje revščine v državah v razvoju in za razvoj gospodarstva najrevnejših držav in tudi socialne politike, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Spodbujanje demokracije in človekovih pravic bi moralo biti glavna prednostna naloga usklajene zunanje politike EU.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Decembra 2006 sta Evropski parlament in Svet uzakonila Uredbo št. 1889/2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu. Štiri leta pozneje sta obe instituciji menili, da je treba spremeniti nekatere člene uredbe, da bi izboljšali pomoč, ki jo uredba določa, in sicer z vidika jasnosti in učinkovitosti. Svoj glas za priporočilo lahko zlahka objasnim: nedavne izkušnje so nas izučile, da nikoli ne moremo biti preveč previdni pri zagotavljanju humanitarne pomoči, če želimo poskrbeti, da bo prišla v prave roke. Zlasti zaradi tega verjamem, da je Parlament danes s svojim glasovanjem zagotovil ta dodaten element, ki zagotavlja, da ima njegova finančna pomoč učinek varovanja demokracije in temeljnih človekovih pravic, saj je bil oblikovan za to, da to doseže.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo o evropskem instrumentu za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu. Ta instrument se lahko uporabi na način, ki bo koristil ljudem. Moj glas vsekakor ne pomeni, da sprejemam sramotna dvojna merila, ki jih izkazuje Evropska unija na področju demokracije in človekovih pravic. Nepodelitev nagrade Saharova severnoafriškim nasprotnikom v letih režimov, ki so danes v težavah, dokazuje ideološko slepo naravo protikomunističnih evrokratov.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Problemi, ki so se pojavili zaradi izvajanja teh uredb, so privedli do neskladij glede izjem načela neupravičenosti do financiranja, ki ga zagotavlja EU za stroške, povezane z davki, taksami in drugimi dajatvami. Zato je bila predlagana sprememba ustreznih določb Uredbe (ES) št. 1889/2006, da bi se le-te uskladile z drugimi instrumenti in bi tako lahko imele svojo vlogo v boju za človekove pravice po svetu.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − (LV) Glasujem proti. V današnjem času se je financiranje projektov s področja človekovih pravic sprevrglo v osebne posle nekaterih višjih uradnikov Evropske unije. Dokaz temu je na primer nagrada Saharov Menim, da je bila zadnji dve leti ta nagrada podeljena kandidatom, ki niso bili najboljši. Pojavili so se jasni znaki pristranskosti v delu Evropskega parlamenta pri zagovarjanju človekovih pravic. Ljudje, ki nimajo nobene pravice, da bi se imenovali borci za človekove pravice, so pogosto predlagani za denarne nagrade. Potrebna so jasna in stroga pravila, če ne bodo sredstva Evropske unije postala dosegljiva za neustrezne namene.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Pri tem predlogu gre zlasti za to, da se Komisijo pooblasti za sprejetje delegiranih aktov. Spremembe, ki jih predlaga Parlament, nalagajo obširne obveznosti Komisiji, da Parlamentu zagotovi informacije. To in možnost ugovora na delegirane akte ali celo njihova popolna razveljavitev so me skupaj s predlaganimi ukrepi za povečano učinkovitost spodbudili, da glasujem za to poročilo.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Poročilo daje Evropskemu parlamentu večjo moč v okviru podeljenih pristojnosti. Zato sem glasoval za poročilo.
Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Evropska unija je največja svetovna donatorka razvojne pomoči. Zagotavljamo več kot 50 % celotne svetovne pomoči in s tem dajemo zgled ostalim regijam in državam. Razvojno sodelovanje predstavlja zelo pomemben del zunanjih odnosov EU. Gre za najpomembnejši instrument za zmanjševanje revščine v državah v razvoju in za razvoj gospodarstva najrevnejših držav in tudi socialne politike, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Če se bo razvojna pomoč izvajala še učinkovitejše, nam daje upanje, da bomo morda premostili delitev sveta na „bogate“ in „revne“ države. Glasoval sem za to priporočilo, ker se zavzemam za poziv Evropski komisiji, naj pripravi kompromisni predlog o načinu vključitve Evropskega parlamenta v nadzor nad instrumentom za razvojno sodelovanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Evropski parlament bi moral pridobiti enake pristojnosti kot Evropski svet pri odločanju kdaj, kje in do kolikšne mere se bi moral uporabljati ta instrument.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) V skladu s politiko Evropske unije na področju človekovih pravic in spodbujanju demokracije sem glasoval za uredbo, ker verjamem, da je treba vrednote in načela, na katerih temelji Unija, spodbujati in širiti po svetu.
Vendar še vedno obstajajo države, kjer človekove pravice niso spoštovane in demokracija nima pomembne vloge, ljudje pa živijo v razmerah suženjstva in pokorščine brez svobode izražanja. Zato menim, da mora zunanja pomoč Unije postati učinkovitejša in preglednejša, da bodo demokracija in človekove pravice po vsem svetu zagotovo deležne veljave, ki si jo zaslužijo. Zato bi bilo prav, da se oblikuje instrument financiranja za olajšanje in podporo spodbujanja človekovih pravic in demokracije.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Regulativni okvir za načrtovanje in dostavo pomoči je bil oblikovan leta 2006, da bi zunanja pomoč Skupnosti postala učinkovitejša in preglednejša. Po poročilih, predloženih Parlamentu, je izvajanje tega okvira pokazalo velike nedoslednosti glede izjem načela neupravičenosti do financiranja, ki ga zagotavlja Unija za stroške, povezane z davki, taksami in drugimi dajatvami. Zato je pomembno, da se spremenijo nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1889/2006 in se tako uskladijo z določbami drugih instrumentov omenjenega regulativnega okvira. Te spremembe ne presegajo ciljev, določenih s Pogodbo o Evropski uniji, in prispevajo k zahtevi po pojasnitvi te uredbe; zaradi teh dejstev sem glasovala za.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predvsem v zvezi s tem priporočilom za drugo obravnavo gre za vprašanje uporabe postopka za delegiranje aktov – kakor je opredeljeno s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije – za instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic. Glasoval sem za, ker se strinjam, da bi moral Parlament v vlogi sozakonodajalca spremljati sprejetje strateških odločitev o izvajanju tega instrumenta, in sicer na enakopravni osnovi s Svetom.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pod vplivom pravne službe Parlamenta so odbori DEVE, AFET (DROI) in INTA začeli boj za pravice soodločanja na ravni strateškega programiranja instrumentov financiranja v zunanjih odnosih. Parlament se je odločil, da bo dvignil pogajalsko raven tako, da bo obravnaval vse instrumente s pristopom „v svežnju“. Razen tega osnovnega spora so druge srednjeročne prilagoditve tri institucije soglasno sprejele (z izjemo ICI+). Kot se je izkazalo po prvi obravnavi oktobra 2010, so pogajanja o „delegiranih aktih“ popolnoma blokirana. Zato je Parlament sklenil: ohraniti skupno stališče, tj. (1) obdržati sveženj instrumentov zunanje finančne pomoči skupaj (za zdaj neuradno, vključno z IfS); (2) s spremembami EP v drugi obravnavi ponovno vzpostaviti stališča, ki jih je EP zavzel v prvi obravnavi, tj. glede instrumentov zunanje finančne pomoči sprejeti iste spremembe, ki jih je Svet zavrnil; in (3) zavzeti se za hitro drugo obravnavo.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) To besedilo sem podprla, ker menim, da lahko pripomore k večji učinkovitosti in preglednosti postopkov zunanje pomoči Evropske unije. Pri izvajanju nekaterih uredb so se sčasoma pokazale nedoslednosti glede izjem načela neupravičenosti do financiranja, ki ga zagotavlja Unija za stroške, povezane z davki, taksami in drugimi dajatvami. Zdaj, ko je ta točka pojasnjena, moramo odločno nadaljevati v tej smeri.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Demokracija ne pomeni le svobodnih in poštenih volitev. Za obstoj demokratične družbe je treba podpirati in braniti človekove pravice. EU je pogosto pohitela in prva obsodila kršenje človekovih pravic zunaj EU, na primer, ko je v ponedeljek odobrila izvajanje sankcij proti režimu predsednika Lukašenka ali ko je kritizirala kršenje človekovih pravic v Egiptu in Tuniziji. Ko pa gre za kršenje človekovih pravic v EU, se odzivamo bolj počasi. To le slabi položaj EU. Zunanji finančni instrumenti EU, kot so instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za stabilnost, imajo velik potencial. Vendar bi se morala EU osredotočiti na krepitev pravne države znotraj svojih meja in tudi na povečanje preglednosti ter odgovornosti javnih služb. Prepričan sem, da sta demokracija in volilni postopek tudi pomembna za zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj, mir in stabilnost. Če nam ne uspe zagotoviti človekovih pravic in demokracije, potem tvegamo, da izgubimo veliko več. Za EU je pomembno, da ima ugled na področju človekovih pravic, če želi v celoti izkoristiti svoje finančne instrumente za zunanje delovanje.
Priporočilo za drugo obravnavo: Gay Michell (A7-0006/2011)
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Parlament mora ponovno potrditi svoje stališče s prve obravnave, ne da bi na tej stopnji obravnaval posamezne spremembe. Ker ni bil predlagan noben drug možen postopek, ker so bile sprejete le nekatere tehnične spremembe Evropskega parlamenta in ker Svet prosi EP, naj sprejme skupno stališče Sveta pred koncem leta 2010, brez pogajanj, da bi se skupno določil najprimernejši čas za posredovanje njegovega stališča, kakor to zahteva člen 20 sporazuma o dobrem medinstitucionalnem sodelovanju na področju soodločanja, potrjujem to poročilo, tako da bo Parlament lahko sprejel stališče in ga čim prej ponovil v zvezi z delegiranimi akti v drugi obravnavi.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Novi okvir za načrtovanje in dostavo pomoči je bil oblikovan leta 2006, da bi zunanja pomoč Skupnosti postala učinkovitejša in preglednejša. Vsebuje Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah za Evropski sosedski in partnerski instrument, Uredbo Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom, Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. Novembra 2006 o oblikovanju instrumenta za stabilnost, Uredbo Sveta (Euratom) št. 300/2007 z dne 19. februarja 2007 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, Uredbo (ES) št. 1889/2006 in Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Pri izvajanju teh uredb so se pokazale nedoslednosti glede izjem načela neupravičenosti do financiranja, ki ga zagotavlja Unija za stroške, povezane z davki, taksami in drugimi dajatvam. Zato je treba spremeniti ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1889/2006, da se uskladi z ostalimi instrumenti.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) S podporo tega zakonodajnega priporočila za drugo obravnavo želim zagotoviti, da zakonodajna vloga, ki jo Lizbonska pogodba podeljuje Evropskemu parlamentu, ni razvrednotena zaradi nepopustljivosti Sveta. Zavrnitev Sveta, da Parlamentu podeli njegovo ustrezno vlogo pri izvajanju finančnih instrumentov po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se mi ne zdi zakonsko utemeljena. Železna roka, ki jo Svet vztrajno želi ohraniti s tem, da ne uporablja rešitve delegiranih aktov, zavira razne pomembne zakonodajne postopke. Parlament je treba odgovorno obveščati, da bo lahko tudi odločal odgovorno. V primeru delegiranih aktov mora obdržati neokrnjeno pristojnost preklica takšne delegiranosti. Dajanje bianko čeka drugim institucijam in pri tem izključitev Parlamenta pomeni umik nadzora, ki ga ima ta institucija nad dodeljevanjem sredstev in določanjem sektorskih prednostnih nalog v zvezi z razvojnim sodelovanjem.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) V celoti podpiram odločitev, da se ponovno predložijo iste spremembe, kot so bile sprejete v prvi obravnavi, vendar jih je Svet zavrnil.
Namen predloga, ki sodi v širši okvir medinstitucionalnih pogajanj o uporabi delegiranih aktov za financiranje zunanjih ukrepov Unije, je dejansko zavarovati pristojnosti Parlamenta, kot jih določa Lizbonska pogodba, pri tem pa zagotoviti dejanski nadzor nad izvajanjem zakonodaje EU.
Svet je izrazil svojo nenaklonjenost, da se za zadevne instrumente uporabi postopek po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. To ne dokazuje le neupravičenega stališča Sveta, da Parlamentu zavrača njegovo vlogo sozakonodajalca pri sprejemanju strateških odločitev o upravljanju instrumentov financiranja, temveč tudi zakonito utemeljuje nesprejemljiv demokratični primanjkljaj pri izvajanju zakonodaje EU. Ta zavrnitev s strani Sveta je v nasprotju s črko in duhom Lizbonske pogodbe.
Zato menim, da je bistveno vztrajati na sprejetju predlaganih sprememb zaradi pravne in tudi politične primernosti, da bi se vloga Parlamenta okrepila in postala enakopravna z vlogo Sveta glede medsebojnega spoštovanja pristojnosti in zakonodajnih sprememb, ki jih uvaja Pogodba.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da gre za koristne ukrepe, ki jih predvideva Evropska unija z uporabo instrumentov za financiranje razvojnega sodelovanja, zlasti tiste, ki podpirajo male kmete in male kmetijske subjekte. To so ukrepi, ki niso namenjeni le politikam družbene odpornosti, temveč tudi gospodarski raznolikosti na ciljnih področjih in naložbam za izboljšanje konkurenčnosti.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker sem prepričana, da mora Parlament v svoji vlogi sozakonodajalca imeti možnost nadzirati sprejemanje strateških odločitev o tem, kje in kako se izvaja razvojna pomoč, in sicer enakopravno s Svetom, kot to določa Lizbonska pogodba.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Zadevna sprememba je očitno tehnične narave in izhaja iz različnega razlaganja Sveta in Komisije na eni strani in Parlamenta na drugi glede uporabe člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ko gre za večletne usmeritvene programe. Delegirani akti (člen 290 Pogodbe o delovanju EU) dajejo obema vejama zakonodajne oblasti pristojnost za blokiranje predlogov Komisije ali preklic delegiranja.
Ne glede na očitno tehnično naravo gre v bistvu za različno razlaganje obsega pristojnosti, ki jih ima Parlament pri nadzoru nad ukrepi Komisije po pogojih nove Pogodbe. Soglasje v odboru potrjuje, da gre za razlaganje, ki je najbolj usklajeno s potrebo po varovanju demokratičnih pristojnosti Parlamenta glede nadzora nad strateškimi odločitvami o načinu dodeljevanja razvojne pomoči.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na sprejetje priporočila Parlamenta za drugo obravnavo instrumenta financiranja za razvojno sodelovanje se strinjam s potrebo po nujni spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006, da bi se izognili medinstitucionalnim sporom, ki nikakor ne povečujejo ugleda evropskih institucij in povzročajo le zamudo pri dodeljevanju sredstev v zadevnih postopkih razvojnega sodelovanja.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V tej drugi obravnavi je v razpravi prevladovala možnost, da se Komisiji delegira sprejetje nezakonodajnih aktov, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnih aktov, tj. tako imenovanih „delegiranih aktov“. Pospešitev nekaterih vrst postopkov, ki jamčijo, da bo nujno potrebna pomoč za države v razvoju pravočasno prispela na cilj, je nedvomno vprašanje, ki ga moramo upoštevati. Drugo vprašanje je jamstvo, da bo Komisija delovala v strogih mejah podeljenih pooblastil (ki pa se lahko po določenih pogojih prekličejo) in ne bo prekoračila svojih pristojnosti, ter jamstvo, da se pristojnosti Parlamenta in Sveta ustrezno zavaruje.
Vendar pa gre v razpravi o instrumentih financiranja za razvojno sodelovanje za nekaj več kot so delegirani akti. Če sem natančnejši, ta zadeva od nas zahteva, da razmislimo o temeljnem vprašanju: usmeritev, ki se zahteva od politike sodelovanja EU. Zato moramo obsoditi način, kako je Komisija poskušala državam v razvoju vsiliti sporazume o prosti trgovini, čeprav so se močno upirale; Komisija namreč neposredno ali posredno zahteva, da je del pomoči odvisen od teh sporazumov, kar je primer nesprejemljivega izsiljevanja.
Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pri medinstitucionalnih pogajanjih o zunanjih finančnih instrumentih gre za to, da je treba zagotoviti demokratični nazor Parlamenta nad izvajanjem zakonodaje EU. Člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Parlamentu pristojnost, da ugovarja ali prekliče nekatere odločitve, ki jih predlaga Komisija o tem, kje in kako se porabi denar. Zadevna sredstva bodo uporabljena med drugim za organiziranje civilne družbe v Belorusiji in podpiranje človekovih pravic v Tuniziji. Menim, da mora Svet ukrepati hitro in s tem zagotoviti, da se poišče rešitev za čim prejšnjo sprostitev sredstev.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi različnih tolmačenj člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije s strani Parlamenta in Sveta sem se odločil, da podprem to zakonodajno priporočilo. Ne smemo pozabiti zakonodajne vloge Parlamenta, kakor je zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, ki pa jo je, kot je videti, Svet spregledal. Ta nepopustljivost ovira vrsto zakonodajnih postopkov, kar pa prav nič ne koristi EU. Razvojno sodelovanje z državami s tako imenovanimi „gospodarstvi v vzponu“ je zelo pomembno za EU. Zato sem glasoval tako, kot sem.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasujem za, ker sem prepričan, da je treba zagotoviti dodatne bonuse in dodatne spodbude, da bi se spodbudil razvoj industrije, znanosti, prometa in energije. Na osnovi najbolj izrazitih primerov v zgodovini (Marshallov načrt) moramo pospešiti povpraševanje industrije in potrošnikov, in sicer tako da spodbudimo inovacije in nove tehnologije ter znanost in financiramo tehnologijo „pionirjev“.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) – Tako kot v primeru poročila gospe Gál/Lochbihler gre tudi pri tej predlagani spremembi uredbe o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za to, da se izboljša učinkovitost s pomočjo delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija. Glasoval se za to poročilo, ker spremembe povečujejo nadzorne pristojnosti Evropskega parlamenta.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) – Glasoval sem za spremembo uredbe o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, ker sem prepričan, da je sodelovanje pomemben vidik politike zunanjega delovanja in zunanjih odnosov EU. Menim, da bi morala biti politika EU usmerjena bolj v vsebinsko povezovanje z državami v razvoju preko oblikovanja posebnih in ustreznih instrumentov financiranja. Pravilno delovanje neke države zdaj temelji na razvoju in gospodarski rasti. Zato je treba spodbujati osredotočene dejavnosti v tej smeri, da bi se dosegla stabilna raven sodelovanja glede ogroženi držav. Finančna pomoč, ki je dodeljena in posvečena tem državam, bi morala biti namenjena resni in praktični podpori, da bi te države postale finančno neodvisne od mednarodne pomoči.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) - Glasovala sem za to poročilo, A7-0006/2011, iz podobnih razlogov kot za predhodno poročilo, A7-0014/2011. V obeh primerih gre za spor glede doslednega izvajanja Lizbonske pogodbe. V tem času zakonodajnega prehoda Parlament resnično ne sme zamuditi priložnosti glede pristojnosti, ki mu jih podeljuje Lizbonska pogodba. Dejansko osrednji vidik zakonodajnega priporočila, ki ga predlaga poročevalec v tem postopku, ne zadeva vsebine uredbe o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja. Glavni cilj poročila je zavarovati demokratične pristojnosti Parlamenta, kot so določene v Pogodbi.
V vlogi sozakonodajalca bi moral Parlament spremljati sprejetje strateških odločitev o tem, kje in kako je porabljena razvojna pomoč, in sicer na enakopravni osnovi s Svetom. Zato je poročevalec prepričan, da v tehničnem smislu več odločitev, ki jih Komisija običajno sprejme za izvršitev osnovnega akta, izpolnjuje merila za „delegirane akte“ po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. To daje obema zakonodajnima telesoma resnično priložnost, da nasprotujeta nekaterim osnutkom sklepov, ki jih predlaga Komisija, ali da celo prekličeta delegiranost.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Namen razvojne politike Unije je zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino. Pri tem moram poudariti, da bi moral biti namen ukrepov finančne pomoči, ki bodo sprejeti po tem programu, izboljšanje življenjskega standarda in življenjskih razmer ljudi na območjih, kjer pridelujejo banane, in v vrednostnih verigah banan, zlasti malih kmetov in malih subjektov, in tudi zagotavljanje spoštovanja delavske zakonodaje in zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter okoljskih standardov, zlasti tistih, ki zadevajo uporabo pesticidov in izpostavljenost le-tem. Ukrepi bi zato morali podpirati sprejetje in po potrebi vključevati reorganizacijo območij, ki so odvisna od izvoza banan, in sicer preko proračunske pomoči za posamezne sektorje ali intervencij za posamezne projekte.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zlasti glede priporočila za drugo obravnavo gre za vprašanje izvajanja instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja preko postopka za delegirane aktov, kakor je navedeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Glasoval sem za, ker se strinjam, da bi moral Parlament v vlogi sozakonodajalca spremljati sprejetje strateških odločitev o tem, kje in kako je porabljena razvojna pomoč, in sicer na enakopravni osnovi s Svetom.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Izboljšanje demokratičnega nadzora nad sredstvi, namenjenimi podpori človekovih pravic, je dejanski cilj, ki ga moramo doseči. To pa lahko dosežemo le, če smo neposredno udeleženi: kot sozakonodajalec mora Parlament imeti možnost, da neposredno nadzira odločitve o porabi za zunanji razvoj. Podelitev Parlamentu pristojnost nad tako imenovanimi „delegiranimi akti“ bi pomagalo zmanjšati demokratični primanjkljaj v postopku odločanja Evropske unije. Oktobra lani je velika večina v Parlamentu podprla načelo uporabe delegiranih aktov za sklepe o zunanjem financiranju, da bi Parlament imel pravico veta na le-te. Izid pogajanj o uporabi teh instrumentov bo vzpostavil trden precedens. Če izgubimo ta boj, bomo morda morali počakati na novo Pogodbo, da pridobimo pristojnosti, ki nam jih zdaj daje Lizbonska pogodba.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska komisija je predlagala tehnični pregled evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), da bi se povečala prožnost, učinkovitost izvajanja in sodelovanje z drugimi finančnimi mehanizmi. Dogodki, ki pretresajo mnoge arabske države, zlasti Tunizijo in Egipt, kažejo na potrebo po podpori projektov, ki vplivajo na prizadevanja za demokratične vrednote in človekove pravice.
Zato menim, da je izredno pomembno, da ta finančni instrument podpre civilne organizacije, države in zasebne posameznike brez zahteve po predhodni odobritvi nacionalnih vlad. Zaradi omejenega proračuna za EIDHR se mora uporabiti le za pobude, ki spodbujajo človekove pravice in demokracijo. Vendar moram na žalost poudariti, da je Svet zavrnil uporabo člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (TFEU), ki na Komisijo prenaša „pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta“. Uvedba regulativnega postopka z nadzorom nad strateškimi dokumenti in večletnimi programi sodelovanja v okviru EIDHR bi v tem pogledu Evropskemu parlamentu podelila večja pooblastila, kakor to zagotavlja Pogodba o delovanju Evropske unije.
Priporočilo za drugo obravnavo: Helmut Scholz (A7-0005/2011)
William (The Earl of) Dartmouth, v pisni obliki. − Predlog Komisije vključuje nič manj kot štiri posamezne finančne instrumente. Namenjeni so različnim tržnim sektorjem. Za vsakega obstajajo utemeljitve, ki zvenijo verodostojne. Vendar so kot celota namenjeni isti stvari. Namen je napredek in spodbujanje političnega programa in programa zunanje politike Evropske komisije. Celo komisar za trgovino De Guckt je v razpravi priznal, da „.... ti instrumenti podpirajo celo vrsto ciljev politik EU, vključno s trgovinskimi, in nam omogočajo, da ohranjamo pomembno mesto v zunanji politiki.“ Zdaj pa že vemo, kdo plačuje za vse to. Hudo obremenjeni davkoplačevalci in seveda kot običajno britanski davkoplačevalci – nesorazmerno. Čeprav smo se nadvse potrudili, je cena vsega tega neznana. Ponovno Komisija ravna razsipno in neodgovorno z denarjem nekoga drugega. Zato nismo podprli nobenega od dveh predlogov in smo se glasovanja vzdržali.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ker Parlament in Svet skupaj sprejmeta odločitve glede ciljev in vsebine in ker je Svet sprejel svoje stališče 10. decembra, ne da bi upošteval spremembe Parlamenta glede postopkov, ki se uporabljajo pri sprejetju programskih dokumentov in tistih v zvezi z delovanjem, se strinjam, da bi bilo treba stališče Parlamenta v prvi obravnavi ponovno vzpostaviti, da zagotovimo obravnavanje Parlamenta na enakopravni ravni s Svetom/državami članicami in da programska struktura instrumenta za industrijske države priznava spremembe, ki jih uvaja Lizbonska pogodba.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za priporočilo o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje z industrializiranimi in drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom. Glavni cilj Uredbe (ES) št. 1905/2006 je izkoreninjenje revščine preko uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja. Obseg sodelovanja za geografske programe z državami in regijami v razvoju, določen s to uredbo, je dodatno materialno omejen na finančne ukrepe, namenjene izpolnjevanju meril za uradno razvojno pomoč (merila za URP), ki jih določa Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC). V interesu Evropske unije je, da dodatno poglobi odnose z zadevnimi državami v razvoju, ki so pomembni dvostranski partnerji in akterji v večstranskih forumih in svetovnem upravljanju. Unija ima strateški interes v spodbujanju raznolikih povezav s temi državami, zlasti na področjih kot so gospodarske, trgovinske, akademske, poslovne in znanstvene izmenjave. Zato potrebuje finančni instrument, ki dovoli financiranje takšnih ukrepov, ki načeloma ne izpolnjujejo pogojev URP po merilih URP, vendar so bistveno pomembni za krepitev odnosov ter pomembno prispevajo k spodbujanju napredka v zadevnih državah v razvoju. Sodelovanje Unije bi moralo upoštevati prizadevanja držav prejemnic, da se uskladijo z mednarodnimi sporazumi Mednarodne organizacije dela in sodelujejo pri splošnih ciljih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) V celoti podpiram odločitev, da se ponovno predložijo iste spremembe, kakor so bile sprejete v prvi obravnavi, vendar jih je Svet zavrnil.
Namen predloga, ki sodi v širši okvir medinstitucionalnih pogajanj o uporabi delegiranih aktov za financiranje zunanjih ukrepov Unije, je dejansko zavarovati pristojnosti Parlamenta, kot jih določa Lizbonska pogodba, pri tem pa zagotoviti dejanski nadzor nad izvajanjem zakonodaje EU.
Svet je izrazil svojo nenaklonjenost, da se za zadevne instrumente uporabi postopek po členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. To ne dokazuje le neupravičeno stališče Sveta, da Parlamentu zavrača njegovo vlogo sozakonodajalca pri sprejemanju strateških odločitev o upravljanju instrumentov financiranja, temveč tudi zakonsko utemelji nesprejemljiv demokratični primanjkljaj pri izvajanju zakonodaje EU. Ta zavrnitev s strani Sveta je v nasprotju s črko in duhom Lizbonske pogodbe.
Zato menim, da je bistveno vztrajati na sprejetju predlaganih sprememb zaradi pravne in tudi politične primernosti, da bi se vloga Parlamenta okrepila in postavila na enakopravno osnovo s Svetom glede medsebojnega spoštovanja pristojnosti in zakonodajnih sprememb, ki jih uvaja Pogodba.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Po mojem mnenju je temeljnega pomena to, da Evropa vzpostavi trdne odnose z nekaterimi regionalnimi in globalnimi akterji, tako da jim nudi podporo in vzpostavi močne politične in gospodarske povezave. Želim omeniti zlasti dve državi, s katerimi je Portugalska zgodovinsko in sentimentalno povezana, tj. Brazilija in Angola, dva pomembna globalna akterja Južne Amerike oziroma Afrike, ki jih mora EU vedno bolj upoštevati kot partnerja.
Ker je glavni splošni cilj Uredbe (ES) št. 1905/2006 izkoreniniti revščino z izvajanjem razvojnih ciljev tisočletja, je sodelovanje v glavnem omejeno na financiranje ukrepov za izpolnjevanje uveljavljenih meril, ki se uporabljajo za javno razvojno pomoč. To zelo pogosto izključuje druge vrste ukrepov, ki niso vključeni v obseg javne razvojne pomoči, vendar ne glede na to predstavljajo bistveni del zunanje politike EU.
Potrditev te uredbe je predlagana prav zato, da se uredijo te prakse – ki vključujejo gospodarske, trgovinske, akademske, poslovne in znanstvene izmenjave – z državami v razvoju, pri čemer se ustrezno upoštevajo predlogi Parlamenta.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Naloga in obveznost Parlamenta je braniti pogoje, ki so potrebni za izvajanje svojih pooblastil in odgovornosti po Lizbonski pogodbi. Poleg tega da je ta instrument pomemben za podporo državam v vzponu, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, za utrditev vloge EU kot spodbujevalca družbenega razvoja in miru na globalni ravni, želim poudariti potrebo po boljšem obveščanju Parlamenta, da se zagotovi pravilna uporaba teh virov, katerih namen je spodbujati razvojno sodelovanje v tretjih državah. Želim tudi poudariti priznavanje strategij na ravni obnovljivih virov energije, politike na področju varstva okolja, kulture in majhnih ter srednje velikih podjetij kot tudi pomen ukrepanja za preprečevanje krize zaradi hrane in surovin.
Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za vzpostavitev instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami, da se dopolni evropska razvojna pomoč. Financiranje je namenjeno podpori gospodarskega, tehničnega, akademskega, finančnega in kulturnega sodelovanja s partnerskimi državami ter krepitvi gospodarskih povezav in dvostranskih sporazumov s temi državami. V zvezi s tem želimo biti tudi bolje obveščeni o financiranih ukrepih in tudi vključeni v zgodnjo fazo oblikovanja programov ter tudi v kasnejšo fazo, ko se programi ocenjujejo po nekajletnem izvajanju v nekaterih primerih.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi različnih razlag člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije s strani Parlamenta in Sveta sem se odločil, da podprem to zakonodajno priporočilo. Ne smemo pozabiti zakonodajne vloge Parlamenta, kakor je zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, ki pa jo je, kot je videti, Svet spregledal. Ta nepopustljivost blokira vrsto zakonodajnih postopkov, kar pa prav nič ne koristi EU. Sodelovanje z industrializiranimi državami ima ogromen pomen za gospodarstvo EU. Zato sem glasoval tako, kot sem.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Trenutne obveznosti niso prinesle skoraj nobene izboljšave. Ravno nasprotno, vlade so postale odvisne od pomoči, in kar je še slabše, milijoni evrov razvojne pomoči pogosto izginejo zaradi korupcije ali so preusmerjeni na bančne račune diktatorjev tretjega sveta. Zato razvojna pomoč ni le neučinkovita, temveč je včasih tudi škodljiva, ker ne rešuje specifičnih problemov zadevne države, usklajevanje in nadzor pa sta poleg tega pomanjkljiva. Menim, da je zelo malo verjetno, da bo finančni instrument na ravni EU za razvoj in človekove pravice lahko izboljšal te razmere. Po drugi strani pa dajemo denar malim kmetom v Afriki in jih obenem potiskamo na rob propada z našimi subvencioniranimi kmetijskimi proizvodi, kar pomeni, da mečemo denar evropskih davkoplačevalcev skozi okno. Zaradi pomislekov glede izvedljivosti načrtovanega finančnega instrumenta sem se glasovanja vzdržal.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) S svojo odločitvijo, da glasujem za vzpostavitev instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami, ki je bil sprejet s prepričljivo večino glasov v tem parlamentu, v celoti podpiram skupno stališče glede uporabe člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ko je Lizbonska pogodba začela veljati, merila člena 290 ne morejo postati predmet političnega barantanja ali nekih posebnih ureditev.
Prepričan sem, da je sodelovanje z industrializiranimi državami za Evropsko unijo obvezen korak, tako da bodo lahko vse države članice imele korist od instrumenta financiranja, katerega namen je spodbuditi rast in razvoj Unije. V sedanjih razmerah se mora EU usmeriti v prihodnost sprememb, gospodarskega razvoja in blaginje, sodelovanje z industrializiranimi državami pa bi ta proces poenostavilo in povečalo njegovo razširjenost.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od leta 2007 EU racionalizira geografsko sodelovanje z državami v razvoju v Aziji, Srednji Aziji in Latinski Ameriki ter z Irakom, Iranom, Jemnom in Južno Afriko, in sicer na osnovi Uredbe (ES) št. 1905/2006 z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Prvi in prevladujoči cilj te uredbe je izkoreninjene revščine preko uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja. Glede na nove pristojnosti, ki jih Parlamentu podeljuje Lizbonska pogodba, poročevalec razlaga potrebo po spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 s tem, da razširi njeno geografsko območje in obenem postavi Parlament, skupaj s Svetom, v osredje postopka odločanja. Predlagane spremembe so bile uvedene ob upoštevanju tega. Želim poudariti podelitev pristojnosti Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta sprememba bo zagotovila, da bo Parlament bolj upoštevan na vseh stopnjah tega postopka, od pogajanj do sprejetja, tako da bo EU postala bolj demokratična in legitimna.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predvsem v zvezi s tem priporočilom za drugo obravnavo gre za vprašanje izvajanja postopka za delegiranje aktov – kakor je opredeljeno s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije – v primeru instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami. Glasoval sem za, ker menim, da je bistveno zagotoviti obravnavanje Parlamenta na enakopravni ravni s Svetom in uskladiti programsko strukturo za instrumente financiranja sodelovanja z industrializiranimi državami s spremembami, ki jih uvaja Lizbonska pogodba.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da vsebuje priporočila Komisiji in Svetu, ki so bistvena za pravično nadomestilo za negativne učinke uveljavljenih sporazumov, zlasti njihove učinke na regije Evrope.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za predlog resolucije o sklenitvi sporazuma o trgovini z bananami. Pozdravljam zaključek enega od tehnično najbolj zapletenih, politično občutljivih in komercialno pomembnih pravnih sporov, ki jih je STO kdaj koli obravnavala. Menim, da je dosežen dogovor rešitev, ki ne more v celoti uskladiti legitimnih interesov vseh strani, in zato pozivam Komisijo, da za obdobje do leta 2020 nemudoma predloži presojo vplivov sporazumov o trgovini z bananami na države v razvoju, ki so pridelovalke banan, in najbolj oddaljene regije Evrope. Pozdravljam dejstvo, da bodo sporazumi o trgovini z bananami tvorili končne zaveze EU za dostop na trg za banane in da bodo vključeni v končne rezultate naslednjega kroga večstranskih pogajanj za dostop na trg za kmetijske proizvode, ki bodo uspešno zaključeni pod okriljem STO (pogajanja v Dohi). Želim poudariti, da dosežen dogovor predstavlja korak naprej v pogajanjih v Dohi, vendar gre za omejen dosežek, saj težave, na katere so naleteli, močno presegajo zgolj vprašanje banan.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje tega sporazuma o trgovini z bananami, vendar želim poudariti, da moramo zavarovati interese vseh strani. To ima lahko močan vpliv na pridelovalce afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav ter EU in njenih najbolj oddaljenih regij. Bistveno je, da Komisija predloži presojo vpliva tega sporazuma. Pomembno je tudi, da EU poveča podporo največjim dobaviteljicam banan med državami AKP s pomočjo, namenjeno izboljšanju konkurenčnosti in gospodarske raznolikosti ter ublažitvi družbenih posledic zaradi prilagoditve.
George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog resolucije o sporazumu o trgovini z bananami, saj je prekinil spor, ki traja skoraj dve desetletji, in prav tako pomeni korak v pravo smer, da se zaključijo pogajanja v Dohi.
S tem sporazumom je bila sprejeta odločitev, da se zmanjšajo tarife za latinskoameriške izvoznike banan, pri tem pa se zajamči finančna pomoč, usmerjena v povečanje konkurenčnosti pridelovalcev banan v skupini afriških, karibskih in pacifiških držav.
Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Pomembno je, da napravimo konec dolgotrajnemu sporo glede uvoznih tarif za banane v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), zato pa je bila potrebna ratifikacija ženevskega sporazuma o tarifah in trgovini leta 2009. Pomembno je tudi poudariti, da so bile zaradi prejšnjega sporazuma države AKP pogosto odvisne od ozke proizvodnje pridelave banan od bolj celovite vrste pridelave in so bile zato bolj ranljive. Z obdobjem postopnega ukinjanja, ki smo ga zdaj sprejeli, bodo te države prejemale podporo za preučitev drugih možnosti proizvodnje. Gre za pomembno podporo in se zavedamo, da prilagoditev lahko traja dlje časa. Ta prilagoditev je potrebna, če ne bodo države AKP v nevarnosti, da ostanejo z ozko proizvodnjo banan, s katero niso uspele, ne glede na preferencialno obravnavo, postati konkurenčne na notranjem trgu EU.
Zlasti želimo poudariti, da če resnično želimo pomagati državam AKP pri prilagoditvi, bi bilo učinkoviteje zagotoviti uskladitev kmetijske, trgovinske in razvojne politike EU za namene proste in poštene trgovine, kot pa da zahtevamo še večja nadomestila iz proračuna EU za obdobje prilagoditve.
Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati podpiramo sklenitev Ženevskega sporazuma o trgovini z bananami med EU, ZDA in nekaterimi državami Latinske Amerike ter dejstvo, da bo državam AKP zajamčena podpora preko programa spremljevalnih ukrepov za sektor banan (BAM). Vendar pa ne podpiramo tistih delov, ki zadevajo povečanje kmetijske pomoči preko programa POSEI za pridelovalce EU, prizadete s tem sporazumom. Menimo, da bi bilo treba kmetijsko pomoč EU postopoma ukiniti.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Sporazum, ki je bil dosežen 15. decembra 2009 med EU, skupino latinskoameriških držav in Združenimi državami glede carine za uvoz banan, ni v celoti uskladil upravičenih interesov vseh strani. Zato se mi zdi pomembno, da sprejmemo posebne ukrepe za boljšo uporabo sporazumov na različnih ravneh, zlasti z presojo vplivov na države v razvoju, pridelovalke banan, in na najbolj oddaljene regije Evrope, in sicer z oceno spremljevalnih ukrepov za sektor banan (BAM) 18 mesecev pred koncem programa, s predlaganjem ukrepov skupaj s skupino afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav za pomoč tistim državam, ki so močno odvisne od pridelovanja banan, da bi povečati raznolikost svojih gospodarstev, in tudi s pregledom in prilagoditvijo paketa za podporo pridelovalcev v EU, kakor je predviden v proračunu Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), zlasti francoski čezmorski departmaji Guadeloupe in Martinik, Azori, Madeira in Kanarski otoki. Ti in drugi ukrepi enakega pomena so posebej poudarjeni v tem predlogu resolucije.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ženevski sporazum, podpisan 15. decembra 2009, med EU in latinskoameriškimi državami dobaviteljicami banan je rešil dolg spor v Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Ta pogajanja, ki so potekala v okviru pogajanj v Dohi, vključujejo ne le latinskoameriške države, temveč tudi skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter ZDA, ki so se zavezale narediti konec sporom v STO zaradi uvoznega režima EU za banane in s katerimi ima EU trgovinske odnose. Namen tega sporazuma je uvesti postopno znižanje carine EU v obdobju sedmih let.
Zato pozdravljam pogajanja Komisije in upam, da bodo ti sporazumi o trgovini z bananami – ženevski sporazum in sporazum med EU in ZDA – sklenjeni čim prej. Na koncu upam, da bodo ti sporazumi prispevali k izboljšanju konkurenčnosti in spodbujanju politike gospodarske raznolikosti ter politike za zvišanje družbene, gospodarske in okoljske ravni teh držav v svetu v razvoju, pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na ukrepe podpore iz programa EU posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI).
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Osnutek sprememb, ki smo jih predlagali in ki jih je večina v Parlamentu zavrnila, povzema razloge, zakaj smo na koncu glasovali proti tej resoluciji. Konec spora – v tem primeru trgovinskega spora – sam po sebi ni razlog za veselje. Seveda je vse odvisno od načina rešitve spora, tj. kdo je dobil in kdo izgubil pri končni rešitvi in ali je bilo to pravično ali nepravično. Zdi se, da je večina tega Parlamenta to prezrla. Konec tega spora koristi ameriškim multinacionalkam tega sektorja, kaznuje pa evropske pridelovalce in tiste iz držav AKP, zlasti male in srednje velike.
Predlog resolucije to priznava, čeprav nekoliko hinavsko, saj so prav tisti, ki jo predlagajo, odobrili sporazum, ki povzroča omenjene negativne posledice; tisti, ki so zdaj pobožno zaskrbljeni zaradi teh posledic, omogočili pa so jih sami s svojim glasovanjem; tisti, ki zahtevajo presojo vplivov sporazuma, vendar sporazum podpirajo, ne da bi počakali na rezultate te ocene; tisti, ki zdaj pozivajo k spoštovanju Agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, vendar so slepo uglašeni z glasbenimi vilicami Svetovne trgovinske organizacije (STO) in si zatiskajo oči pred poročili o kršitvah človekovih pravic s strani ameriških multinacionalk v latinskoameriških državah.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Bruselj je znova popustil pred neevropskimi interesi in na brezpotju opustil načela, za katera trdi, da jih zagovarja, v zvezi z razvojem, družbenimi in okoljskimi klavzulami, podporo za svoja čezmorska ozemlja in tako naprej. Nobeno načelo ali vrednota se ne more obdržati proti volji, da se vsem državam vsilijo zakoni proste trgovine ne glede na gospodarske in družbene posledice.
Ženevski sporazum ne bo napravil konca trgovinski vojni, v kateri dejansko merimo moči z Združenimi državami, saj je Komisija odprodajala sektor banan v Evropi in državah AKP v zamenjavo za opustitev pravnih sporov v STO, medtem ko se je pogajala za celo bolj ugodne sporazume s peščico srednje- in južnoameriških držav. Kdo dejansko verjame, da bodo podpisnice ženevskega sporazuma še dolgo trpele drugorazredno obravnavanje?
Uporabiti moramo preferenco Skupnosti in uveljaviti naše družbene, okoljske in varnostne standarde pri tistih, ki želijo izvažati k nam. Zahtevati moramo vzajemnost in dostop do tujih trgov za naše lastne proizvode. Temu brezglavemu begu v globalizirano trgovino moramo napraviti konec, saj ne koristi nikomur, razen morda Kitajski.
Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Člani Evropskega parlamenta so glasovali za predlog resolucije v podporo „ženevskega sporazuma“, ki naj bi napravil konec „bananski vojni“. Dejansko ta sporazum neposredno ogroža vse evropske pridelovalce, zlasti pa francoske čezmorske pridelovalce, medtem ko so nekatere latinskoameriške države s ponovnimi pogajanji že dosegle dodatna zmanjšanja ali celo nične kvote. Ta škandal kaže na to, da te zadeve še zdaleč niso uredili, temveč so ponovno dregnili v osje gnezdo, da bomo postali še malo bolj preobremenjeni v trgovinskem smislu, in to ne le na področju banan, temveč tudi glede drugih kmetijskih proizvodov. Evropo in Francijo štejejo za kravi molznici vsega sveta; z zvezanimi rokami in nogami sta prepuščeni na milost in nemilost popolni liberalizaciji naših trgov ob zločinskem soglasju političnih voditeljev, ki ubogajo globalistične in ultraliberalne proevropejce. Namesto zmanjšanja uvoznih tarif bi morali oblikovati razumno politiko protekcionizma na mejah naših gospodarstev. To je ena od rešitev v osrčju mednarodne trgovinske vojne, ki bo zavarovala francoske kmete in kmetijska delovna mesta, zlasti v čezmorskih ozemljih, kjer so gospodarske in družbene razmere v vsakem primeru že dovolj katastrofalne.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo ter za spremembi 7 in 11. sprememba 7 opozarja na dejstvo, da so nekatere latinskoameriške države dosegle dodatne ugodnosti po sporazumu STO tako, da so dosegle sporazume o prosti trgovini, in da ti sporazumi dodatno slabijo položaj držav AKP. Sprememba 11 opozarja na vprašanje človekovih pravic v Kolumbiji in Hondurasu.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog resolucije so prazne marnje; namen pa je, da bi ljudje pozabili, da lahko Parlament le sprejme ali zavrne. Vendar pa resolucija doseže nekaj drugega: v najlepši luči prikaže podrejenost Združenim državam in njenim multinacionalkam, ki ene izmed najokrutnejših in brutalnih. Niti besedice pa ne črhne o delu, ki je povezan s Hondurasom, čeprav državo vodi pučistični režim.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdraviti moram zaključek enega tehnično najbolj zapletenih, politično občutljivih in trgovinsko pomembnih pravnih sporov, ki so bili kdaj koli obravnavani v Svetovni trgovinski organizaciji. Vendar pa menim, da ta sporazum ni idealen in lahko povzroči nekaj težav v prihodnosti. Zato pozivam Komisijo, naj čim prej predloži presojo vplivov, ki jih imajo sporazumi o trgovini z bananami na države v razvoju, ki so pridelovalke banan, in na najbolj oddaljene Evropske regije do leta 2020, tako da bomo lahko ocenili težave teh držav in ustrezno ukrepali ter po potrebi prilagodili in okrepili Program posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Strinjam se s predlogom resolucije, ko govori o pomenu pridelovanja banan za najbolj oddaljene regije EU, kot so Kanarski otoki, Azori in Madeira, kjer je to ključni kmetijski sektor. Prepričan sem tudi, da je povečanje pomoči za pridelovalce banan v teh regijah nekaj pozitivnega. Vseeno nisem glasoval za, ker tako kot ostali sporazumi o prosti trgovini EU tudi ta ne upošteva negotovega položaja kmetijskih delavcev v državah v razvoju ali negativnih učinkov na prebivalstvo. Ne omenja tudi sledljivosti proizvodov ali zahtevo EU, da je uvoz obvezno usklajen z delavskimi pravicami in zdravstvenimi standardi, podobnimi tistim v EU, kar bi imelo odločilen vpliv na izboljšanje klavrnih razmer kmetov v državah v razvoju. Poleg tega v nasprotju z desetim odstavkom resolucije, ki navaja, da je Ekvador na žalost zavrnil večstranski sporazum med EU, Perujem in Kolumbijo, pozdravljam stališče vlade predsednika Corree glede tega vprašanja in podpiram njegovo rešitev, imenovano pogodba za razvoj.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Dosežen je bil sporazum o uvozu banan v EU, ki ne bo postavil latinskoameriške države dobaviteljice v slabši položaj v primerjavi s skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). To usklajuje pravila za uvoz banan s predpisi Svetovne trgovinske organizacije. Po tem sporazumu bo EU postopoma zmanjšala uvozne tarife za banane iz Latinske Amerike, in sicer s 176 EUR na tono na 114 EUR na tono do leta 2017. Glasovanja sem se vzdržal, ker bo ta sporazum lahko povzročil sorazmerno poslabšanje konkurenčnosti nekaterih držav.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glede na razmere v trgovini z bananami, pri čemer so banane četrti največji izvozni kmetijski proizvod na svetu, pridelava banan pa močno vpliva na lokalne skupnosti; in ker je sistem stopenj tarifnih kvot EU ustvaril razmere, ki omogočajo afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP), da izvažajo znatne količine banan v EU, in zaščitil mnogo delovnih mest, povezanih z pridelavo banan, moje najljubše stališče glede te zadeve poudarja dejstvo, da sklenjeni sporazumi urejajo različne spore, ki so se pojavili doslej.
Pri tem želim poudariti, da bo EU postopoma ukinila uvozno tarifo za banane iz Latinske Amerike in tako bodo države AKP, ki izvažajo banane, prejele dodatno podporo preko novega programa – spremljevalnih ukrepov za sektor banan (BAM).
Menim tudi, da bi bilo treba ustrezno upoštevati družbenogospodarski pomen sektorja banan kot način, da se doseže gospodarska in družbena kohezija zaradi dohodka in delovnih mest, ki jih ustvarja ta sektor.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker menim, da uvaja pomembna priporočila Komisiji in Svetu v smislu pravičnega nadomestila za negativne zunanje dejavnike sporazumov, ki so bili sklenjeni, zlasti glede najbolj oddaljenih regij Evrope. Ta sporazum, ki je bil sklenjen, ne usklajuje povsem vseh strani, tako da je pomembno izvesti nekatere ukrepe za boljše izvajanje sporazumov na različnih ravneh, zlasti s presojo vplivov na države v razvoju, ki dobavljajo banane, in na najbolj oddaljene regije Evrope. Zato bi bilo pomembno pregledati in prilagoditi sveženj podpore za pridelovalce EU po proračunu Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije, zlasti za francoska čezmorska departmaja Guadaloupe in Martinik, Azore, Madeiro in Kanarske otoke.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog resolucije po sporazumu, ki je bil dosežen 15. decembra 2009, med EU, skupino latinskoameriških držav in ZDA o carini za uvoz banan in ki opozarja na potrebo po izvedbi presoje vplivov tega sporazuma na države v razvoju, ki pridelujejo banane, in na najbolj oddaljene regije Evrope, ter potrebo po zagotavljanju zadostne podpore državam pridelovalkam banan v skupini afriških, karibskih in pacifiških držav in v EU, da se bodo lahko prilagodile novi realnosti mednarodnega trga.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Ti sporazumi so okrepili prevladujoč položaj ameriških multinacionalk, ki že obvladujejo več kot 80 % svetovnega trga in tako delujejo proti interesom zlasti držav AKP, najbolj oddaljenih regij in Ekvadorja. Ponovno bodo mali pridelovalci tisti, ki bodo trpeli. Potrebna je nujna, korenita prenova pravil mednarodne trgovine, kar bo zagotovilo, da izvozno naravnana proizvodnja ne bo več imela prednosti. Nujno je spremeniti naš model, da zagotovimo neodvisno preskrbo s hrano in razvoj lokalne proizvodnje za vse. Finančni ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija za pomoč pridelovalcem AKP (spremljevalni ukrepi za sektor banan (BAM)) in najbolj oddaljenim regijam Evropske unije (Program posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI)), so nezadostni. Nesprejemljivo bi bilo, če bi morale te države plačevati za slabo politiko mednarodne trgovine. Evropska unija mora zagotoviti izvedbo presoje vplivov v zvezi s temi sporazumi, zlasti pa mora ustrezno spremeniti svojo zakonodajo, da bi spodbudila trajnostno proizvodnjo.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po pogojih sporazuma, podpisanega z latinskoameriškimi državami, bo EU postopno zmanjšala dajatve na izvoz banan s sedanjih 176 EUR na tono na 114 EUR na tono do leta 2017, kar bo tudi končni znesek. Cilj je doseči predvidljivejši in stabilnejši trg za banane, da se zagotovijo večje naložbe in rast v tem sektorju in se napravi konec desetletja trajajočemu sporu zaradi pritožb na EU, ker je leta 2006 uvedla spremembo carine za banane.
Vprašanje odnosov EU s tretjimi državami v sektorju banan vključuje tudi obravnavo afriških, karibskih in pacifiških držav z novimi spremljajočimi ukrepi. Prihodnost bo pokazala, kateri ukrepi bodo sprejeti za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev v najbolj oddaljenih regijah, ki domnevno že prejemajo nadomestila iz proračuna Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI). Če pomislimo, da je bil program POSEI nazadnje revidiran leta 2006, je nesprejemljiv argument, da so te spremembe v okviru trgovinskih odnosov v tem sektorju že bile upoštevane.
Nujno in potrebno je sprejeti kompenzacijske ukrepe pri naslednji reviziji uredbe, da se zagotovijo sredstva za pridelovalce banan najbolj oddaljenih evropskih regij in se tako kar najbolj ublažijo posledice liberalizacije tega sektorja.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Čeprav soglašam s stališčem poročevalca, da se morata Komisija in Svet skupaj odločiti za izvedbo posebne presoje vplivov posledic, ki jih imajo sporazumi za regije in države v razvoju, se ne strinjam z načinom, kako se je postopek razvil, in sicer brez predhodne presoje vplivov, čeprav je bilo znano, da je šlo za pridelek, ki je bil pomemben za nekatere regije Evropske unije, kot so najbolj oddaljene regije. V zvezi s tem podajam ugovor in se vzdržim glasovanja.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Glasoval proti temu mednarodnemu trgovinskemu sporazumu. Preteklost mednarodne trgovine dokazuje, da trend monokulture ni izvedljiv ali trajnostni model gospodarskega razvoja. Sporazumi o prosti trgovini, sklenjeni v tem okviru, so po mojem mnenju nepremišljeni. Poleg tega menim, da ima Evropska unija dolžnost spoštovati svoje zaveze in zagotoviti zadostno finančno podporo najbolj oddaljenim regijam.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za predlog resolucije o sklenitvi sporazuma o trgovini z bananami. Banane so četrti najpomembnejši pridelek na svetu in zelo veliko prispevajo k zanesljivi preskrbi s hrano. Kljub temu je v večini držav, v katerih pridelujejo banane, pridelek namenjen izključno domačemu trgu, in le občasno tudi regionalnemu trgu. Le 20 % svetovnega pridelka je namenjenih mednarodni trgovini. Nadzor nad trgovino z bananami je skoncentriran v rokah omejenega števila podjetij, le pet večjih multinacionalk pa nadzira več kot 80 % vseh banan, prodanih na mednarodnem trgu. EU, skupina latinskoameriških držav in Združene države so 15. decembra 2009 dosegle sporazum o tarifah EU za uvoz banan, kar je napravilo konec enemu od najdolgotrajnejših in najhujših sporov v nedavni zgodovini večstranskega trgovinskega sistema. Sporazum vsebuje tri osnovne sestavne dele: dogovorjeni časovni razpored znižanj tarif za države z največjimi ugodnostmi (MFN), izvoznice banan; dogovor o tem, kako obravnavati „tropske proizvode“ in proizvode, ki so predmet „erozije ugodnosti“ v razširjenih pogajanjih v STO; finančni sveženj pomoči v višini 190 milijonov EUR za države AKP, izvoznice banan, znan pod imenom program spremljevalnih ukrepov za sektor banan (BAM). Spori zaradi banan so destabilizirali okoliščine za proizvodnjo in trgovino v zadevnih državah. Ta dogovor bo zagotovil predvidljivejši in stabilnejši globalni trg za banane in tako spodbudil vlaganje in rast ter povečal pozornost, namenjeno širšim vprašanjem razmer proizvodnje v verigah oskrbe z bananami.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo in čestitam poročevalki za delo, ki ga je opravila. Strinjam se s procesom liberalizacije v trgovini z bananami po sporazumih, ki so bili doseženi v Svetovni trgovinski organizaciji in dvostranskih sporazumih, sklenjenih s srednje in južnoameriškimi državami. Vendar menim, da treba tudi zaščiti evropske pridelovalce, ki so vedno bili zavezani proizvodnji in predelavi banan ter imajo bistveno družbeno vlogo v nekaterih regijah EU, kot so Guadeloupe, Martinik, Madeira in Azori.
Zato menim, da bi morala Svet in Komisija obravnavati te razmere, in sicer tako da opravita dolgoročne presoje gospodarskih vplivov in zagotovita finančno podporo za ta območja ter zagotovita, da evropski pridelovalci ostanejo konkurenčni ob postopni liberalizaciji trga banan.
Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Glasoval sem za sporazum o trgovini z bananami, ki je dokončno napravi konec 16-letnemu trgovinskemu sporu med EU in ameriškimi državami zaradi uvoza banan. Resnost problema je dokumentirana v obliki sodb Sodišča Evropskih skupnosti, ki se je spopadlo z diskriminacijskim režimom za uvoz banan EU. Pozdravljam dejstvo, da je uvoz banan končno postavljen v enakopraven položaj, kar je pomenilo konec neupravičeni protekciji nekdanjih evropskih kolonij, ki je izkrivljalo globalno trgovino z bananami. Celo po tem, ko bodo trgovinski pogoji v enakopravnem položaju, bodo do zdaj privilegirani kmetovalci Afrike, Karibov in Pacifika še naprej obravnavani prednostno. Kot nadomestilni ukrep je bila oblikovana podpora v višini 200 milijonov EUR, ki naj bi jim pomagala v pripravi na ostrejšo konkurenco. Menim, da bomo slej ko prej morali sprejeti dejstvo, da afriške banane enostavno ne morejo konkurirati latinskoameriškim, to pa zaradi nižje kakovosti in višjih stroškov pridelave. Poleg tega bi želel izraziti upanje, da se bo pozornost po uspešnem zaključku pogajanj o bananah, usmerila v znižanje uvoznih dajatev tudi za druge tropske sadeže, kar naj bi znižalo ceno tega sadja in tako koristilo vsem državljanom EU.
Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. − (DA) Podpiramo sklenitev ženevskega sporazuma o trgovini z bananami med Evropsko unijo in nekaterimi latinskoameriškimi državami ter Združenimi državami Amerike. Glede tega podpiramo to, da bodo poleg običajne pomoči EU vodilne države izvoznice banan med državami AKP prejemale tudi dodatno podporo v obliki tako imenovanega programa spremljevalnih ukrepov za sektor banan (BAM). Nasprotujemo povečanju pomoči EU za pridelovalce EU, ki jih je prizadel ta sporazum (odstavka 19 in 20 osnutka), in smo na splošno prepričani, da bi bilo treba kmetijsko pomoč EU postopoma ukiniti.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o sporazumih o trgovini z bananami, ker menim, da bo podpis teh sporazumov napravil konec sporom v STO in prispeval k stabilnosti svetovnega trga banan. Vendar resnično verjamem, da je treba zagotoviti spoštovanje interesov in posebnih potreb pridelovalcev banan najbolj oddaljenih regij, zlasti s povečanjem sredstev iz Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI).
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Pridelovanje banan predstavlja četrti največji trg na svetu, v njem pa sodeluje le omejeno število držav proizvajalk. Od celotne proizvodnje je le 20 % namenjene mednarodni trgovini. EU, skupina latinskoameriških držav in Združene države so se 15. decembra 2009 dogovorile o carini za uvoz banan. To je pomenilo konec spora v Svetovni trgovinski organizaciji, ki je bil osredotočen na evropsko diskriminacijo latinskoameriških proizvajalcev v prid proizvajalcev afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in je zahteval pregled politike EU ter postopno znižanje s sedanjih 176 EUR na tono na 114 EUR na tono do leta 2017, kar bo tudi končni znesek.
Zato bodo države AKP, čeprav uživajo oprostitev carine, izgubile konkurenčnost, kar bo lahko imelo negativen gospodarski in družbeni učinek. Zdi se, da ima sporazum nekatere prednosti, vendar je pomembno opraviti presojo vplivov glede zmožnosti držav AKP, da se odzovejo na spremembe na trgu.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija zadeva sklenitev ženevskega sporazuma o trgovini z bananami med EU in nekaterimi latinskoameriškimi državami in še en sporazum o trgovini z bananami med EU in ZDA. Glasoval sem za to resolucijo zgolj zato, ker zahteva od Komisije, da pojasni, ali finančni sporazum zagotavlja zvišanje trenutnega zneska za razvoj, zlasti pa zato ker posveča posebno pozornost evropskim pridelovalcem v tem kmetijskem sektorju, ki se nahaja v najbolj oddaljenih regijah Evrope. Tak primer je Madeira, kjer je brezposelnost zelo visoka, tako da resolucija prispeva k večji družbeni in gospodarski koheziji. Zato upam, da so se zneski, dodeljeni Programu posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije, povečali, tako da se bodo evropski pridelovalci banan lahko uprli konkurenci, ki jo povzroča vedno večja liberalizacija tega sektorja zaradi novih sporazumov.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za odobritev sporazuma o trgovini z bananami z enajstimi latinskoameriškimi državami in Združenim državami. Z našim glasovanjem za odobritev je danes Evropski parlament napravil konec dolgotrajni „bananski vojni“. Pozdravljam dejstvo, da za zmanjšanje učinka sporazuma na najrevnejše države AKP, katerih osnovno gospodarstvo sloni na bananah, sporazum predvideva finančni instrument za pomoč pri modernizaciji in povečanju raznolikosti njihove proizvodnje.
Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Glede predlogov, ki so bili predloženi, mnenja Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice o predloženih dokumentih, ki zadevajo spremembe predpisov o dostopu do trgov EU za ta kmetijski proizvod, in glede povezanih mednarodnih trgovinskih predpisov za uvoz in izvoz, želim izraziti svoje stališče, ki je v skladu z mnenjem češke vlade glede tega področja. Češka vlada podpira spremembo uvoznih režimov, ki spreminja zmanjšano carino na uvoz tega kmetijskega proizvoda iz tretjih držav, in pozdravlja ženevski sporazum o trgovini s tem proizvodom. Trenutna kmetijska pridelava, mednarodno trgovanje s tem primarnim proizvodom in zlasti dostop do trgov EU so ključna vprašanja za mnogo prizadetih držav. To moramo vedno upoštevati pri oblikovanju skupne kmetijske politike EU. Kakor namiguje besedilo, bi moral dosežen dogovor o pogojih pomagati vzpostaviti stabilnost na tem področju. Vendar bi morala osnova še vedno ostati presoja vplivov na prizadete države skupaj z oceno možnega dolgoročnega razvoja. Čeprav je sprememba mednarodnih trgovinskih predpisov obravnavana prednostno, ne bi smeli pozabiti pomena tega primarnega proizvoda za končne porabnike. Pomembno je ohraniti ustrezne hranilne vrednosti te vrste hrane in zagotoviti njeno pridelavo na okoljsko prijazen način. Na koncu ne bi smeli pozabiti na dostojno kakovost, ampak ji posvetiti več pozornosti kot količini.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ti sporazumi so preprosto rezultat pritiska, ki ga izvajajo glavne multinacionalke na področju banan ob dobrohotnem pogledu STO. Umetno vzpostavlja enake pogoje za države izvoznice banan. Dejansko odobrava neznosno plačilno politiko in teptanje demokracije, kar multinacionalke, kot so Chiquita in Dole, prinašajo latinskoameriškim državam. Niti z besedico pa ne omenja okoljske zločine. Enakost bi bilo treba vzpostaviti v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu, drugače enakost ni mogoča. Do zdaj se je Evropska komisija po svetu pogajala za nekaj, kar je nasprotno od enakosti. Ta sporazum je zato privid in del škodljive politike.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Banane so po rižu, pšenici in koruzi četrti najpomembnejši pridelek na svetu in zato moram pozdraviti konec enega od tehnično najbolj zapletenih, politično občutljivih in trgovinsko pomembnih pravnih sporov, ki jih je kdaj koli obravnavala Svetovna trgovinska organizacija. Vendar tudi menim, da ta sporazum ni brezhiben in lahko privede do težav v prihodnosti. Zato pozivam Komisijo, naj čim prej predstavi presojo vplivov, ki jih imajo sporazumi o trgovini z bananami na države v razvoju, ki so pridelovalke banan, in na najbolj oddaljene Evropske regije do leta 2020, tako da bomo lahko ocenili težave teh držav in ustrezno ukrepali ter po potrebi prilagodili in okrepili Program posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije(POSEI).
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ti sporazumi so napravili konec sporu, ki je več kot 15 let pomenil nasprotovanje Evrope latinskoameriškim državam pridelovalkam banan in Združenim državam, ki so obsojale Evropo zaradi prednostne obravnave izvozov iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP).
Od zdaj naprej bo Evropska unija postopno zmanjševala uvozne tarife za banane iz Latinske Amerike. Toda banane iz držav AKP bodo imele še naprej brezcarinski dostop znotraj Evropske unije. Poleg tega bodo glavne pridelovalke banan med državami AKP prejemale pomoč iz proračuna EU (največ 200 milijonov EUR), ki jim bo pomagala pri prilagoditvi na ostrejšo konkurenco iz Latinske Amerike.
Vendar moramo zlasti zagotoviti, da sporazum ne škodi malim pridelovalcem s tem, da krepi monopolni položaj velikih ameriških multinacionalk, ki nadzirajo trg banan v državah Latinske Amerike. Treba bo presoditi vpliv teh sporazumov na pridelovalce v državah v razvoju in najbolj oddaljenih regijah Evropske unije.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Decembra 2009 je bil dosežen sporazum, ki je napravil konec dolgotrajnemu sporu zaradi banan med EU in Svetovno trgovinsko organizacijo. Gre za tri glavne zahteve, ki jih morajo izpolniti afriške, karibske in pacifiške države (AKP) ter latinskoameriške države, ki dobavljajo banane. Namen je zapreti nekatere domnevne zakonske vrzeli. Poleg tega se EU zavezuje, da bo uporabila strogo nadzirane tarife za uvoz banan. Glasovanja sem se vzdržal, ker nekatere točke poročila, zlasti tiste o tarifnih dogovorih, ni bilo mogoče v celoti rešiti.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Namen ženevskega sporazuma je napraviti konec tako imenovani „bananski vojni“. Vendar pričakujemo nadaljnje spore, ker so latinskoameriške države zahtevale občutno večje zmanjšanje carine. Poleg tega poskuša mnogo tretjih držav brezcarinsko uvoziti svoje banane na evropski trg pod pretvezo „obravnave določenega odjemalca“. To lahko privede do znatne škode. Ponovno je EU neutemeljeno popustila, to pa bo na koncu v korist le multinacionalnim podjetjem. Zato sem glasoval proti temu poročilu.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Osnutek sklepa Sveta o sklenitvi sporazumov o trgovini z bananami med Evropsko unijo in državami obeh Amerik ter latinskoameriškimi državami je pomemben, in sicer z vidika lažjega trgovanja z bananami, ki je po rižu, pšenici in koruzi najbolj razširjeno živilo na svetu. Glasoval sem za besedilo gospe Balzani, ker takšni sporazumi omogočajo širše trženje in večjo razlikovanje pri distribuciji proizvoda, glede na to da je le majhno število držav pridelovalk vključeno v trgovino z bananami, ki je omejeno na izbrano skupino multinacionalk, ki nadzirajo več kot 80 % prometa na mednarodnem trgu banan.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o sporazumih o trgovanju z bananami, ker so ti sporazumi napravili konec sporom v Svetovni trgovinski organizaciji in prispevajo k stabilnosti na svetovnem trgu banan. Vendar sem prepričana, da je bistveno zagotoviti spoštovanje interesov in posebnih potreb pridelovalcev banan najbolj oddaljenih regij, zlasti s povečanjem sredstev iz Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI). Razmere v Evropski uniji so nekaj posebnega, ker so banane četrti največji pridelek na svetu, obstaja pa le omejeno število držav pridelovalk banan. Le 20 % svetovnega pridelka je namenjenega mednarodni trgovini.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) EU, skupina latinskoameriških držav in Združene države so se 15. decembra 2009 dogovorile o carini na uvoz banan in tako napravile konec dolgotrajnemu sporu, ker je EU pri uvozu banan prednostno obravnavala afriške, karibske in pacifiške države (AKP) v škodo Latinske Amerike. V skladu z doseženim dogovorom bo EU do leta 2017 postopoma zmanjševala tarife za uvoz banan iz Latinske Amerike s sedanjih 176 EUR/tono na 114 EUR/tono, kar bo seveda negativno vplivalo na države AKP pridelovalke banan in najbolj oddaljene regije EU. Zato je pomembno skrbno oceniti posledice tega sporazuma in sprejeti ustrezne ukrepe podpore za pridelovalce v državah AKP in najbolj oddaljenih regijah EU. Glede tega je bistveno, da poleg načrtovane dodatne pomoči za vodilne države izvoznice banan med državami AKP - znana pod imenom program spremljevalnih ukrepov za sektor banan (BAM) – spremenimo tudi sveženj pomoči za domače pridelovalce EU v okviru proračuna za Program posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), da se bodo lažje prilagodili učinkom sprememb na svetovnem trgu banan.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Banane so četrti najpomembnejši pridelek na svetu in zelo veliko prispevajo k zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni. Vendar je le 20 % svetovnega pridelka namenjenega mednarodni trgovini. Trgovina je skoncentrirana v rokah le petih glavnih multinacionalk, ki nadzirajo več kot 80 % prometa na mednarodnem trgu banan.
EU, skupina latinskoameriških držav in Združene države so se 15. decembra 2009 dogovorile o novem tarifnem režimu in tako napravile konec dolgotrajnemu sporu, ker so afriške, karibske in pacifiške države (AKP) lahko izvažale banane v Evropo po ugodnih tarifah, kar je izkrivljajo trg v škodo južnoameriških pridelovalcev. Sporazum bo ustvaril predvidljivejši in stabilnejši trg banan ter tako spodbudil naložbe in rast v tem sektorju.
Zdaj bi moral Parlament zagotoviti, da bosta Komisija in Svet predlagala posebne pobude za krepitev tržnega položaja pridelovalcev banan; Parlamentu bi morala čim prej posredovati presojo vplivov o posledicah sporazuma na države v razvoju, ki so pridelovalke banan, in na najbolj oddaljene regije Evropske unije. Na koncu pa nikakor ne smemo poskusiti financirati države AKP, ki pridelujejo banane, s prerazporeditvijo sredstev iz razvojnega sodelovanja.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. − Glasovala sem za to, ker je bila EU obtožena, da krši trgovinske predpise, ker uvaža banane iz afriških, karibskih in pacifiških držav brez dajatev, obenem pa močno obdavčuje druge države. Zato pozdravljam konec te trgovinske vojne.
Patrice Tirolien (S&D), v pisni obliki. – (FR) Nemogoče je ločiti ženevski sporazum od drugih sporazumov, ki jih je Komisija s pogajanji dosegla kasneje. Kmalu po ženevskem sporazumu sta Kolumbija in Peru dosegla večje znižanje tarif in tako dokazala, da sporazum ne zagotavlja nobene pravne varnosti in da v nasprotju s trditvami ni rešil spora o bananah. Ta različna obravnava je spodbudila Ekvador in Gvatemalo, da sta zahtevala enako obravnavo in zagrozila, da bosta vložila dodatne pritožbe pri STO. Poleg tega ta sporazum hudo škoduje sektorju, ki zagotavlja nešteto delovnih mest ne le v naših partnerskih državah AKP, temveč tudi v najbolj oddaljenih regijah. Pomoč, ki jo zagotavlja EU za podporo pridelovalcem najbolj oddaljenih regij, je bila izračunana na osnovi zakonov, ki jih je STO odobrila leta 2006. Vendar niti sporazum iz decembra 2009 niti sporazum z državami Andske skupnosti ni bil predviden v POSEI. Sicer pa pomoč, predvidena za države AKP. ki pridelujejo banane, ni zadostna, da bi se te države lahko prilagodile razmeram novih tarif. Glasovati za ta sporazum pomeni podpirati Komisijo pri strategiji, ki je v skladu s prizadevanji EU v korist držav AKP in najbolj oddaljenih regij.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju stališč, ki sem jih izrazil v prejšnjih obrazložitvah glasovanja, in ker se ne strinjam z načinom razvoja procesa, ne da bi najprej izvedli oceno vpliva, čeprav je bilo znano, da to zajema pridelke, ki so pomembni za nekatere regije Evropske unije, kot so najbolj obrobne regije, se vzdržujem glasovanja, da pokažem svoje nasprotovanje.
Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Banane so po rižu, pšenici in koruzi četrti najpomembnejši pridelek na svetu in zelo veliko prispevajo k prehranski varnosti.
Decembra 2009 so se Evropska unija, skupina latinskoameriških držav in Združene države dogovorile o tarifah EU za uvoz banan. S sklenitvijo tega dogovora se je končal eden od najdaljših in najhujših sporov v novejši zgodovini večstranskega trgovinskega sistema. Politika EU za uvoz banan je bila jabolko desetletja dolgega spora na Svetovni trgovinski organizaciji, ki je EU naperila proti številnim latinskoameriškim pridelovalkam banan in ZDA.
Vendar ne moremo spregledati možnosti, da bodo spremembe tarif, ki so posledica izvajanja sporazuma, negativno vplivale na preživetje proizvajalcev banan v Uniji. Zato pozivam Komisijo, naj v prihodnjih mesecih zagotovi izvedbo resne, neodvisne ocene vpliva, da bi preverili vse negativne učinke in posledice začetka veljavnosti sporazuma za proizvajalce banan v EU. Morda bi bilo prav tako treba navzgor popraviti ukrepe pomoči, predvidene v programu POSEI (Program posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije).
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za poročilo o predlogu o razveljavitvi uredbe Sveta o tarifnih stopnjah za banane. Uvozni režim EU za banane je dovoljeval 775 tisoč ton brezcarinskega uvoza tega sadeža iz držav AKP letno, medtem ko je za vse preostale izvoznike veljala tarifa 176 EUR/tono (države dobaviteljice z največjimi ugodnostmi). Številne latinskoameriške države so dolgo vztrajale, da tak uvozni režim pomeni nezakonito diskriminacijo v korist banan iz držav AKP in da se s tem kršijo pravila STO o količinskih omejitvah. V skladu z doseženim dogovorom bo EU do leta 2017 postopoma zmanjševala tarife za izvoz banan iz Latinske Amerike na 114 EUR/tono, kar bo tudi končni znesek. Ta sporazum vključuje tudi klavzulo, ki pravi, da bodo latinskoameriške izvoznice banan opustile vse tožbe proti EU v STO: „ko bo STO potrdila novo časovnico tarif EU, bodo latinskoameriške države dobaviteljice banan zaključile vse spore glede banan z EU v STO ter vse tožbe, ki so jih vložile proti EU potem, ko so se EU pridružile nove članice, ali ko je EU leta 2006 spremenila svojo tarifo za banane” in v krogu pogajanj iz Dohe ne bodo zahtevale nadaljnjih znižanj tarif.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o carinah, ki se uporabljajo za banane, ki si prizadeva za uporabo novih carin v skladu z ženevskim sporazumom, katerega podpis naj bi prispeval k stabilnosti in predvidljivosti svetovnega trga banan.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) EU, skupina latinskoameriških držav in Združene države so se 15. decembra 2009 dogovorile o carinah za uvoz banan. S tem je bilo konec spora v Svetovni trgovinski organizaciji, kjer je bila v središču evropska diskriminacija latinskoameriških pridelovalk banan v primerjavi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi pridelovalci, ki je naprtil pregled politik EU in postopno zmanjševanje s sedanjih 176 EUR/tono na 114 EUR/tono do leta 2017, kar bo tudi končni znesek. Po odobritvi ženevskega sporazuma o trgovini z bananami bodo potrebni zakonodajni predlogi sprememb in popravki, ki bodo jamčili njegovo učinkovito izvajanje. V zvezi s tem je treba preklicati sedanjo Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane, ki določa carino v višini 176 EUR na tono.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tarifne stopnje, ki veljajo za trgovino z bananami, je določila uredba Sveta (ES) št. 1964/2005. Po nedavnih pogajanjih med Evropsko unijo in državami, proizvajalkami banan, ki so pripeljala do novih sporazumov – in sicer ženevskega sporazuma – in končala enega od dolgotrajnih sporov v Svetovni trgovinski organizaciji, je treba odpraviti zgoraj omenjeno uredbo. Čeprav ni bilo mogoče doseči popolnega soglasja, pozdravljam ta nadaljnji napredek na poti h končni zavezi EU v tej zadevi, ki naj bi jo vključili v naslednji krog pogajanj, in se povsem strinjam s preklicem tarifnih stopenj, ki jih je uvedla uredba Sveta (ES) št. 1964/2005 z dne 29. novembra 2005.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum je dober primer moči večnacionalnih družb in vloge Svetovne trgovinske organizacije kot foruma, ki brani njihove interese. Prav tako nam še enkrat kaže, da se Evropska unija vidi kot instrument v službi interesov nadnacionalnih monopolov. S tem sporazumom bodo ameriške večnacionalne družbe, ki že zdaj nadzirajo več kot 80 % vse mednarodne trgovine z bananami – kar so interesi, ki si jih je Komisija s sporazumom prizadevala „pomiriti“ –, še povečale svoj tržni delež.
Prav te večnacionalne družbe so obtožene in obsojene kršenja človekovih pravic z zasegi zemlje avtohtonim ljudstvom in spodbujanjem delovnih pogojev, ki so skoraj suženjski, z vsem tem pa omogočajo okoljsko netrajnostne intenzivne modele proizvodnje. Sporazum pa bo v zameno – kot je poročevalka sama priznala – ogrozil preživetje več tisoč malih in srednje velikih proizvajalcev tako v afriških, karibskih in pacifiških kot tudi v evropskih državah.
Na oltarju proste trgovine še naprej žrtvujejo majhne in srednje velike proizvajalce, socialno in delovno pravo ter ohranjanje okolja, ki se v uradnih razpravah razblinijo v prazne besede in se jih v praksi vsak dan tepta, kot lahko to ponovno vidimo.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane. To je potrebno kot posledica glasovanja o soglasju glede privolitve v sporazum o trgovini z bananami, dogovorjenim v STO.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Popuščanje izsiljevanju večnacionalnih družb in vračanje carin za nazaj je zmotno. Evropska unija bi lahko bila dostojna in bi milijone, ki jih požira ta zadeva, namenila za lajšanje trpljenja čezmorskega prebivalstva, ki bodo žrtev sporazumov, sklenjenih prav v času, ko jih je prizadela kriza.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdraviti moram zaključek enega tehnično najbolj zapletenih, politično občutljivih in trgovinsko pomembnih pravnih sporov, ki so bili kdaj koli obravnavani v Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Po sprejetju tega novega sporazuma moramo uskladiti uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005. Treba jo je preklicati, da bomo izpolnili določbe sporazuma o zmanjšanju tarifnih stopenj, ki jih je treba do konca leta 2017 znižati s sedanjih 176 EUR/tono na 114 EUR/tono.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glede na izbruh „navdušenja“, s katerim so poslanci tega parlamenta sprejeli glasovanje o zmanjšanju tarif za banane, uvožene iz Latinske Amerike, je postalo jasno, da številni kolegi poslanci ne razumejo, kako pomembno je to vprašanje za Evropsko unijo. Vsako leto odobrimo proračun, ki vključuje sredstva, namenjena za pomoč, vključno s pomočjo latinskoameriškim državam. Če bomo danes zmanjšali tarifne stopnje za banane iz Latinske Amerike, bo ta proizvod postal bolj konkurenčen. To pomeni, da se bo povečalo število pridelanih banan, ustvarjena bodo dodatna delovna mesta, kar bo omogočilo zmanjšanje finančne pomoči državam v Latinski Ameriki. To pomeni, da bo Evropska unija znatno prihranila pri sredstvih, namenjenih odnosom z državami v razvoju. Vendar je to že naslednje vprašanje. Zavestno in brez nasmeha na obrazu sem podprl to pobudo.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Banane so po rižu, pšenici in koruzi četrti najpomembnejši pridelek na svetu. Leta 2008 je bilo zgolj v EU prodanih več kot 5,4 milijona ton banan. Vendar pa se EU spopada s težavo. Pet glavnih večnacionalnih podjetij nadzira 80 % vse mednarodne trgovine z bananami. S sporazumom, doseženim decembra 2009, je bil končno zaključen spor med EU in Svetovno trgovinsko organizacijo, ki je trajal desetletja in ki je nastal, ker je EU uvozu banan iz afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav dajala prednost pred bananami iz Latinske Amerike. Glasovanja sem se vzdržal, ker ni mogoče zagotoviti, da smo ustrezno upoštevali upravičene interese vseh vpletenih.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Balzani o razveljavitvi uredbe Sveta iz leta 2005 o tarifnih stopnjah za banane iz držav Latinske Amerike. O tem vprašanju so prav tako razpravljali v STO, ker so nekatere latinskoameriške države označile uredbo o uvoznem režimu EU za diskriminatorno in nezakonito, ta pa vključuje tarifne stopnje za države Latinske Amerike in koncesije za države AKP. Čutil sem dolžnost, da glasujem za razveljavitev uredbe, ki je na mednarodni ravni povzročala le spore in destabilizirala proizvodnjo in poslovno okolje zadevnih držav. Z novim sporazumom bo svetovni trg z bananami bolj predvidljiv in stabilen.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo A7-0003/2011, vendar podpiram zamisel, da je treba predložiti oceno vpliva s posledicami za najbolj oddaljene regije, ker je pridelovanje banan bistvenega pomena za lokalno gospodarstvo v številnih od teh regij. Ker se zdaj pregleduje uredba o vzpostavitvi Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), mora Komisija preučiti možnost zavarovanja pred negativnimi zunanjimi dejavniki, ki jih ta sporazum povzroča v zgoraj omenjenih regijah. Ženevski sporazum o trgovini z bananami med Evropsko unijo in državami v Latinski Ameriki, kot so Brazilija, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru in Venezuela, je povzročil zmanjševanje tarif za uvoz banan do leta 2017. Evropska notranja zakonodaja se bo morala prilagoditi z razveljavitvijo uredbe (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane. Končni rezultat sporazuma, in sicer postopna liberalizacija sektorja in odprtje evropskega trga za uvoz banan, bo neizogibno imel negativne posledice za evropsko domačo pridelavo banan, ki se jih moramo lotiti.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Banane so po rižu, pšenici in koruzi četrti najpomembnejši pridelek na svetu in zelo veliko prispevajo k prehranski varnosti. Kljub temu je v večini držav, v katerih pridelujejo banane, pridelek namenjen izključno domačemu trgu, in le občasno tudi regionalnemu trgu. Le 20 % svetovnega pridelka je namenjenih mednarodni trgovini. Glede na podatke v poročilu so let 2008 potrošniki v EU kupili več kot 5,4 milijona ton banan. EU je uvozila skoraj 90 % vseh zaužitih banan (72,5 % iz Latinske Amerike, 17 % pa iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). Zato se zavedam pomena tega sporazuma in potrjujem, da sem glasoval za dosežen sporazum.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Med Evropsko unijo in Brazilijo, Kolumbijo, Kostariko, Ekvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Mehiko, Nikaragvo, Panamo, Perujem in Venezuelo je bil 31. maja 2010 podpisan ženevski sporazum, ki predvideva postopno zmanjšanje tarifnih stopenj za banane, uvožene iz teh držav. Prvo znižanje, ki se je ob parafiranju sporazuma dne 15. decembra 2009 uporabilo za nazaj, je zmanjšalo tarifno stopnjo na 148 EUR/tono. Tarife se bodo nato zmanjševale v sedmih letnih obrokih, z možnostjo, da bo EU za obdobje do dveh let zamrznila zniževanje, če bo v krogu pogajanj Svetovne trgovinske organizacije v Dohi prišlo do zamude pri doseganju sporazuma o podrobnostih za kmetijske pridelke. Končna tarifna stopnja v višini 114 EUR/tono naj bi bila dosežena najpozneje 1. januarja 2019. Zato je treba s sklenitvijo tega sporazuma zdaj razveljaviti uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 z dne 29. novembra 2005, s katero so bile uvedene tarifne stopnje EU za države z največjimi ugodnostmi pri uvozu banan v višini 176 EUR/tono.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpis mednarodnega ženevskega sporazuma o trgovini z bananami med EU in latinskoameriškimi državami, kot so Brazilija, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru in Venezuela, si prizadeva za postopno zmanjšanje carin za uvoz banan do leta 2017.
Zato bo treba evropsko notranjo zakonodajo prilagoditi določbam tega sporazuma. To pomeni razveljavitev uredbe (ES) št. 1964/2005 o tarifnih stopnjah za banane, o kateri danes glasujemo. Pogoji tega sporazuma, in sicer postopna liberalizacija sektorja in odprtje evropskega trga za uvoz banan, bodo za evropsko domačo proizvodnjo v tem sektorju neizogibno imeli posledice.
Evropska komisija mora nujno predstaviti oceno vplivov s posledicami za najbolj oddaljene regije, kot je Madeira, od koder prihajam. Proizvodnja banan je bistvena za gospodarstvo različnih najbolj oddaljenih regij, katerih status, ki je določen v Lizbonski pogodbi, po mojem mnenju zahteva prihodnje prilagoditve Programa posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI).
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram pričujoče poročilo, ker upošteva sedanjo potrebo po vključitvi in povečanju funkcionalnosti ter učinkovitosti odstranjevanja odpadne električne in elektronske opreme. Kljub pozitivnim številkam, po katerih se zdaj zbere že 8565 % tovrstnih odpadkov, je vendarle ugotovljeno, da ob primerjavi zbranih količin odpadne opreme in količine takšne opreme, ki se prodajo na trgu, opazimo, da se zbere 65 % prodane opreme, saj velik del teh podatkov ni posredovan pristojnim organom ali ni ustrezno obdelan.
Prav tako podpiram zamisel, da bo izvajanje direktive morda povečalo delež odpadkov, ki se obdela in o katerem se poroča, še zlasti v zvezi s stopnjo zbiranja, odgovornostjo za doseganje stopnje zbiranja in odgovornostjo potrošnikov. Uporaba direktive bo zagotavljala jasnejša pravila glede zbiranja, standarde obdelave in recikliranja ter jasnejše informacije o stroških zbiranja in obdelave.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Ravnanje z odpadki je bodisi z gospodarskega bodisi z okoljskega stališča postalo glavno vprašanje naše potrošniške družbe. Na tem delnem zasedanju smo recikliranju odpadkov v Evropi namenili pomembno mesto: z direktivo o odpadni električni in elektronski opremi in resolucijo o ravnanju z odpadki v Kampanji smo izrazili svoje mnenje o tematiki, ki je tehnična in politična. Nihče ne bo presenečen, da vsako leto proizvedemo več električnih in elektronskih odpadkov. Zadevni izdelki so dejansko tisti, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju (telefoni, televizije, računalniki in tako naprej). Ocenjuje se, da se trenutno reciklira le tretjina od 965 milijonov65 ton električnih in elektronskih odpadkov, ki jih proizvedemo vsako leto. Cilj te direktive je povečati ta delež in zaustaviti odlaganje, gre pa tudi za to, da postanejo proizvajalci bolj odgovorni. Države članice res pozivamo, da naj zagotovijo, da bodo proizvajalci poravnali račun za zbiranje in obdelavo izdelkov za recikliranje. Potrošnike, ki že zdaj znatno prispevajo k ravnanju z odpadki, morajo pri tej nalogi podpreti prodajalci in jim pomagati.
Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Mislim, da je učinkovita in inovativna raba energije, materialov in virov ključno vprašanje v globaliziranem gospodarstvu.
Kot poudarja zadevno poročilo, je odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) najhitreje rastoči tok odpadkov v EU. Direktiva OEEO, ki je v veljavi, zahteva, da države članice izvajajo ločeno zbiranje električne in elektronske opreme ter določijo cilje predelave in recikliranja.
Med postopkom pregleda direktive so prišli na dan številni problemi, povezani z njenim izvajanjem. Še zlasti se je pojavil problem širjenja obsega direktive. Izkušnje z direktivo so razkrile izjemno raznolikost pri njeni razlagi in uporabi v državah članicah. Ker se trg električne in elektronske opreme hitro spreminja, bi bil predlog izčrpnega seznama proizvodov neizvedljiv, kajti tako bi bilo treba direktivo nenehno pregledovati in nikoli ne bi bila posodobljena.
Zato mislim, da je bistveno tako prizadevanje za boljšo uskladitev direktive OEEO kot tudi zmanjšanje upravnih stroškov za mala in srednje velika podjetja v sektorju, ne da bi pri tem škodovali ravni varstva okolja.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za predlog direktive o odpadni električni in elektronski opremi. Odpadna električna in elektronska oprema je najhitreje rastoči tok odpadkov v EU, zato nam to prinaša raznovrstne izzive. Po oceni učinka, ki jo je izvedla Komisija, se zdaj zbere že 85 % elektronskih odpadkov. Če primerjamo zbrane količine odpadne opreme s količino naprav, ki prihajajo na trg, jih bo pozneje 65 % spet zbranih. Navedeni podatki o količinah sicer niso bili sporočeni na uradna mesta in večinoma tudi niso bili ustrezno obdelani: le 33 % odpadne opreme je bilo prijavljene ter zbrane in obdelane v skladu z direktivo. Zato je izziv sedanjega pregleda povečati te deleže. Prizadevanja za preprečevanje nezakonitih pošiljk se začnejo na ravni držav članic. Države članice so dolžne poskrbeti za izvajanje direktive, predvsem pa za uveljavljanje in spremljanje izvajanja. Velike količine odpadne opreme se še vedno nezakonito pošiljajo v države zunaj EU. Odpadna oprema se prepogosto zavajajoče označi kot delujoči rabljeni izdelki in se kot taka izvozi iz EU. S pomočjo te direktive je treba poskrbeti za preprosto ločevanje med odpadno in rabljeno opremo.
Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Glasoval sem za poročilo o odpadni električni in elektronski opremi, ki obravnava zelo pereč problem. Na eni strani je res, da bo prišlo do neizogibnih okoljskih in zdravstvenih posledic, če te opreme ne bomo ustrezno obravnavali. Na drugi strani pa rešujemo problem izgube surovin, ki je eno od ključnih vprašanj v globaliziranem gospodarstvu. Glede na razpoložljive podatke se trenutno reciklira 85 % elektronskih odpadkov, čeprav pa je bilo seveda zgolj 33 % teh odpadkov uradno prijavljenih in obravnavanih v skladu z določbami direktive EU. Stališča odbora ENVI ne morem nedvoumno podpreti, saj naj bi po njihovem stroške, povezane z zbiranjem, predelavo, izkoriščanjem in okolju prijaznem odlaganjem odpadkov elektronske opreme, nosili na podlagi načela „onesnaževalec plača“. Jaz pa ravno nasprotno menim, da naj proizvajalci, prodajalci in potrošniki ne bi plačali zbiranja odpadkov iz gospodinjstev in prevoz na zbirna mesta, ampak naj bi za to neposredno odgovarjale lokalne oblasti. Obenem pa ne vidim nobenih težav v zvezi z možnostjo, da bi lahko proizvajalci ob prodaji novega izdelka potrošniku navedli stroške zbiranja in recikliranja izdelka. Menim, da bi bilo za potrošnike koristno, če bi bili seznanjeni s temi stroški, saj jih bo to spodbudilo, da so s svojim obnašanjem odgovorni do okolja.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preprečevanje odpadne električne in elektronske opreme, ponovna uporaba in recikliranje takšnih odpadkov so bistvenega pomena za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Bistveno je zmanjšati količino odpadkov, ki se odlagajo, in prispevati k učinkovitejši rabi virov. Pozivam k večji okoljski učinkovitosti vseh subjektov, vključenih v življenjski cikel električne in elektronske opreme, tj. proizvajalcev, distributerjev in potrošnikov ter zlasti tistih subjektov, ki so neposredno vključeni v zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme. Ločeno zbiranje je temeljni pogoj za zagotavljanje posebne obdelave in recikliranja OEEO in je potrebno za doseganje izbrane ravni varovanja zdravja ljudi in okolja. Pozivam potrošnike, naj dejavno prispevajo k uspehu takega zbiranja. V ta namen bi morale biti postavljene ustrezne zmogljivosti za vračanje OEEO, vključno z javnimi zbirnimi mesti, kamor bi lahko zasebna gospodinjstva vračala svoje odpadke brezplačno.
Jorgo Chatzimarkakis (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Nemška Svobodna demokratska stranka (FDP) v Evropskem parlamentu na splošno podpira direktivo o odlaganju odpadkov. Vendar pa fotonapetostni moduli ostajajo problem. Za izključitev celotnega sektorja iz predpisov ni nobenega razumljivega razloga. Imamo širok razpon zakonodaje, ki ureja tokove odpadkov. Zato ni jasno, zakaj je izvzeta celotna industrija, ki naj bi proizvajala znatne tokove odpadkov. Zato so se nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz stranke FDP vzdržali glasovanja o poročilu.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Popolnoma se strinjam s ciljem te direktive in sem prepričana, da je treba ločevati odpadke, da bi zmanjšali vpliv na okolje in povečali količino, ki se reciklira. Da bi to dosegli, so potrebne spremembe: rabljene gospodinjske aparate je treba ustrezno odstraniti, ravnanje z njimi pa je treba izboljšati. Direktiva obravnava oboje, za namene, s katerimi se popolnoma strinjam.
Vendar pa se mi zdi, da moram izpostaviti nekaj kritičnih pomanjkljivosti. Prvič, zastavljeni cilji so preveč ambiciozni in bi lahko bili protiproduktivni. Prav tako menim, da bi morali stroške odstranjevanja odpadkov vključiti v širši sistem spodbud in kazni, ki bi morale biti pregledne za vse, za katere bodo veljale. Poleg tega pa se pojavijo nekatere zelo pomembne točke. Prepričana sem, na primer, da bi morali informacije za potrošnike zagotoviti na najučinkovitejši možni način, da ljudje zaradi pomanjkanja informacij ne bi razvili slabih navad. Glede na cilje in splošno zgradbo direktive sem za njeno sprejetje.
Vendar pa sem prepričana, da je mogoče še spremeniti podrobnosti, za katere menim, da bi jih lahko izboljšali, pri čemer imam v mislih predvsem dodatno breme, ki ga bo zbiranje malih aparatov za odstranjevanje predstavljalo za trgovce. Takšne spremembe vključujejo kompromise med zdravjem okolja in vzdržnostjo našega življenjskega sloga.
Jurgen Creutzmann (ALDE) , v pisni obliki. − (DE) Nemška Svobodna demokratska stranka (FDP) v Evropskem parlamentu na splošno podpira direktivo o odlaganju odpadkov. Vendar pa fotovoltaični moduli ostajajo problem. Za izključitev celotnega sektorja iz predpisov ni nobenega razumljivega razloga. Imamo širok razpon zakonodaje, ki ureja tokove odpadkov. Zato ni jasno, zakaj je izvzeta celotna industrija, ki naj bi proizvajala znatne tokove odpadkov. To je razlog, da sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da morajo imeti tudi proizvajalci na ravni EU pomembno vlogo v postopku predelave odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Vedeti je treba, da je predelava OEEO pomemben vir sekundarnih surovin, kar je razlog, da bi morali proizvajalci spodbujati potrošnike, da kar najbolj sodelujejo v tem procesu. Odgovoren pristop proizvajalcev podpira inovacije in pomaga zagotavljati dolgoročno konkurenčnost, pri čemer sta oba cilja v skladu s strategijo EU 2020.
Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da mora postati ravnanje z električnimi in elektronskimi odpadki učinkovitejše glede na sedanje neustrezno razmerje na tem področju in vse hitrejšo rast količin teh odpadkov. Sprememba te direktive bo pomagala izboljšati stopnje zbiranja in zakonodajo v zvezi z nezakonitim izvozom, prav tako bo zagotovila pravičnejšo razdelitev odgovornosti pri ravnanju z električnimi in elektronskimi odpadki.Poleg tega bo ta sprememba glede na okoljske prednosti imela pozitiven socialno-ekonomski vpliv v smislu ustvarjanja novih delovnih mest v sektorju zbiranja, obdelave in recikliranja rabljene električne in elektronske opreme.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o odpadni električni in elektronski opremi, ker predstavlja predloge, ki naj bi s preprečevanjem ali zmanjšanjem negativnih učinkov, ki so posledica ravnanja z odpadno električno in elektronsko opreme, in s koristmi za družbo prispevali k zmanjšanju upravnih pristojbin in krepitvi varstva okolja ter zdravja ljudi.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Količina odpadne električne in elektronske opreme je po vsej EU eksponentno narasla, predelava in recikliranje te opreme pa v Evropi danes predstavlja izredno pomemben problem. Poleg okoljskih problemov in vprašanj javnega zdravja, ki že tako vzbujajo zaskrbljenost, so tu še neučinkovita ponovna uporaba surovin in dodatni stroški v proizvodnem sistemu, kar bi bilo mogoče rešiti z boljšo uporabo materialov, ki so podlaga za zadevno opremo.
Zdaj, ko smo bolj seznanjeni z izdelki, ki jih direktiva zajema, želim, da EU zagotovi vse učinkovitejšo rabo elektronskih in električnih mehanizmov in opreme in njihovo ponovno uporabo, ki je varna za okolje in družbeno odgovorna.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vzpostavitev jasnih pravil in ciljev gospodarjenja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) je ključnega pomena, da bi trajnostno utrdili notranji trg in izboljšali kakovost okolja v Evropski uniji ter pridobivali strateške surovine. Vedeti moramo, kako bolje uporabiti razpoložljive vire, še zlasti glede na znano pomanjkanje surovin, in ceniti bogastvo ali dodano vrednost, ki jo odpadki predstavljajo za naše gospodarstvo. Glede na razlike v zbiranju OEEO v EU – od 16 kg na osebo do le 1 kg – bi rad poudaril potrebo po večjem prizadevanju za uskladitev, pri čemer bi bili najmanj 4 kg na osebo do leta 2012 povsem razumni. V razviti Evropi je pomembno doseči cilj zbiranja 85 % električne in elektronske opreme do leta 2016 (glede na osnutek spremembe, ki sem ga predložil v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane in ki je bil sprejet) in recikliranja med 50 % in 75 % teh odpadkov. Prav tako želim izpostaviti predlog, ki sem ga podal in ga je odbor sprejel, da naj bi države članice vsako leto posredovale podatke o obsegu nastalih OEEO.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Tokovi odpadne električne in elektronske opreme se v Evropski uniji povečujejo. Ob upoštevanju tega dejstva je predlagana sprememba direktive iz leta 2002, ki je veljala do sedaj. Zbiranje in obdelava odpadne električne in elektronske opreme sta pomembna in nujna, saj pri tem ne smemo pozabiti niti morebitnih posledic teh odpadkov za okolje in javno zdravje niti izgubljanja sekundarnih surovin, če se takšni postopki ne izvajajo, kar je resen problem. V EU se zdaj zbere že približno 85 % nastale odpadne električne in elektronske opreme. Vendar se nezakonite pošiljke teh odpadkov pošiljajo iz EU, kar krepi pomembno vlogo držav članic pri spremljanju in nadzoru zbiranja in obdelave odpadkov.
Predlagana direktiva zagotavlja različne možne pristope držav članic: od omejitve števila izvajalcev z dovoljenjem za zbiranje odpadne opreme in povečanja števila zbirališč pa do tega, da se proizvajalcem naloži obveznost, naj uvedejo sistem spodbud za to, da bi potrošniki odpadno opremo vračali. Cilj je vsekakor več reciklirati in več ponovno uporabiti. Zato smo glasovali za to poročilo.
Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Električni in elektronski odpadki se reciklirajo na povsem različne načine. Električne odpadke razstavijo in nato reciklirajo, medtem ko elektronske odpadke po začetnem razstavljanju kemično obdelajo. Ti skupini se močno razlikujeta tudi glede teže, kar pomeni, da električni odpadki višajo stopnjo zbiranja, elektronski odpadki, ki so bogati z zlatom, srebrom in redkimi kovinami, pa pogosto končajo na odlagališčih za smeti. Napredek na področju električne in elektronske opreme pomeni daljšo življenjsko dobo, manjšo težo posameznega aparata, kar je posledica miniaturizacije in zmanjšanja porabe energije. Del naše inovativne dejavnosti naj bi bil usmerjen v to dvoje, to pa bi moralo vključevati tudi zasnovo, ki omogoča predelavo.
Žal pa določbe te direktive ne spodbujajo inovativnosti, tokovi odpadkov pa grozljivo hitro naraščajo. Da bi dosegli ta predlog, bi bilo treba za proizvajalca ali uvoznika uvesti ustrezen davek, ko se izdelek daje na trg. Tako pridobljena sredstva bi lahko uporabila inovativna mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem sekundarnih materialov iz odpadne električne in elektronske opreme.
Ta direktiva prepušča državam članicam administrativno potrebo po organiziranju zbiranja in poznejše obdelave zelo različnih in zapletenih tehničnih struktur, ki jih je prav tako zelo težko reciklirati. Ti izdelki prihajajo na trge teh držav in morajo biti podrejeni zakonom teh trgov. Dejstvo, da se tržni mehanizmi pri recikliranju odpadnih izdelkov ne uporabljajo ustrezno, na žalost pomeni, da osnutek resolucije zahteva nadaljnja prizadevanja. Zato sem se vzdržal glasovanja.
Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za direktivo, ker je odpadno električno in elektronsko opremo vsekakor treba vračati in reciklirati.
Vendar pa Evropski parlament uporablja dvojna merila, ko določa, da naj bi ta direktiva zajemala vso električno in elektronsko opremo, vključno s svetili in manjšimi napravami za nego telesa, kot so oprema za britje in zobne krtačke, medtem pa so izvzeti fotovoltaični moduli.
Čeprav naj bi spodbujali sončno energijo, fotovoltaični moduli vsebujejo materiale, ki so vsaj tako škodljivi za okolje kot električna zobna ščetka.
Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Javnost ima pravico, da je z ustreznim označevanjem seznanjena, ali stroški novega izdelka vključujejo tudi stroške njegovega zbiranja, obdelave in odstranitve. Obžalujem, da Parlament tega ukrepa danes ni sprejel, in med pogajanji se bom borila za ohranjanje tega vidnega ekološkega prispevka v državah članicah, kjer se to izvaja.
V Evropi se le tretjina od 9 milijonov ton električnih in elektronskih odpadkov letno ustrezno zbira in obdela. Nujno moramo spodbujati ponovno uporabo, recikliranje in predelavo vseh teh odpadkov.
Države članice morajo prav tako zagotoviti, da bodo distributerji vzpostavili ustrezne načrte za zbiranje nekaterih pogostih vrst odpadkov, kot so rabljeni telefoni, ki jih danes še ne predelamo dovolj, in načrt ozaveščanja.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Uvesti moramo velikopotezen sistem ravnanja z električnimi in elektronskimi odpadki, ki bo hkrati vključeval javne organe, proizvajalce in potrošnike, ki jih je vse treba spomniti na njihove odgovornosti. Da bi to dosegli v najboljših možnih pogojih, bo očitno treba zmanjšati upravne obremenitve vseh sodelujočih. Predvsem podpiram stroga pravila, ki so uvedena za preprečevanje nezakonitih pošiljk odpadkov, ki so lahko nevarni, v države v razvoju. Poteza je zdaj na strani Sveta, pri katerem se zdi, da se težko strinja s cilji, ki smo jih zastavili.
Nadja Hirsch (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Nemška Svobodna demokratska stranka (FDP) v Evropskem parlamentu na splošno podpira direktivo o odlaganju odpadkov. Vendar pa fotovoltaični moduli ostajajo problem. Za izključitev celotnega sektorja iz predpisov ni nobenega razumljivega razloga. Imamo širok razpon zakonodaje, ki ureja tokove odpadkov. Zato ni jasno, zakaj je izvzeta celotna industrija, ki naj bi proizvajala znatne tokove odpadkov. Zato so se nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz stranke FDP vzdržali glasovanja o poročilu.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Strinjal sem se s predlogom, ker odpadna električna in elektronska oprema predstavlja najhitreje rastoči tok odpadkov. Če te opreme ne bomo pravilno obdelovali oziroma je ustrezno odstranili, bomo morali na eni strani reševati posledice za okolje in zdravje, na drugi strani pa je velika težava tudi izgubljanje surovin. Kot vsi vemo, je učinkovita in inovativna raba energije, materialov in virov ključno vprašanje v globaliziranem gospodarstvu. Pospeševanje zbiranja in ustrezne obdelave teh odpadkov v skladu z direktivo je glavni izziv in nuja. Preučiti in spodbujati moramo ustrezno zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme, ker odločni ukrepi spodbujajo uravnoteženo gospodarsko rast, ne da bi škodovali okolju in čisti ter zdravi okolici za naše državljane. Strinjam se z mnenjem, da morajo k ustvarjanju čiste in zdrave okolice prispevati ne le proizvajalci in države članice, ampak morajo tudi potrošniki prevzeti znaten delež odgovornosti pri zagotavljanju ustrezne odstranitve odpadne opreme. Vse preveč je aparatov, ki so obtičali v predalih in omarah in na katere so bodisi pozabili in jih ne uporabljajo, bodisi so nezakonito končali v domačem košu za smeti. Države članice morajo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi dosegle ambiciozne stopnje zbiranja, čeprav opredeljenih ciljev ne bo lahko doseči. Glede na stopnje, ki so jih že dosegli v nekaterih državah, je jasno, da je naloga izvedljiva. Če želimo v prihodnje ohraniti visoko raven potrošnje, moramo z naravnim kapitalom ravnati odgovorno in ga ne zapravljati.
Holger Krahmer (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Nemška Svobodna demokratska stranka (FDP) v Evropskem parlamentu na splošno podpira direktivo o odlaganju odpadkov. Vendar pa fotovoltaični moduli ostajajo problem. Za izključitev celotnega sektorja iz predpisov ni nobenega razumljivega razloga. Imamo širok razpon zakonodaje, ki ureja tokove odpadkov. Zato ni jasno, zakaj je izvzeta celotna industrija, ki naj bi proizvajala znatne tokove odpadkov. Zato so se nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz stranke FDP vzdržali glasovanja o poročilu.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Predlog direktive, ki je danes dan na glasovanje, je povezan s spremembo direktive o odpadni električni in elektronski opremi, ki od držav članic zahteva, da izvajajo ločeno zbiranje električne in elektronske opreme, in določa cilje glede predelave in recikliranja, vključno s 65-odstotno stopnjo zbiranja OEEO, ki naj bi bila dosežena do leta 2016. Kot vsi vemo, je učinkovita in inovativna raba energije, materialov in virov ključno vprašanje v globaliziranem gospodarstvu. Poleg tega je to odgovornost, ki velja za vse subjekte na trgu, od javnih organov do potrošnikov in proizvajalcev. Proizvajalci imajo v skladu z načelom odgovornosti proizvajalca nedvomno ključno vlogo, vendar morajo tudi potrošniki prevzeti odgovornost in poskrbeti, da pravilno odstranjujejo opremo. Poleg zavezanosti za upoštevanje smernic Komisije se mi prav tako zdi nujno, da ne določimo težavnih upravnih zahtev ali pretirano obremenjujočih obveznosti za proizvajalce, distributerje in prodajalce.
Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Menim, da bi morali zahtevati strožje standarde za recikliranje električne in elektronske opreme. Trenutno obstaja problem glede organiziranja recikliranja odpadne opreme ne le v Evropi, ampak po svetu na splošno. Zbiranje in prevoz odpadne električne in elektronske opreme naj bi potekala ločeno, da bi zagotovili optimalno ponovno uporabo, recikliranje in zmanjšanje nevarnih snovi, kar je s stališča državljana izredno pomembno. Dobro je, da se ukvarjamo s to tematiko, ker je bila v naših regijah in na ravni lokalnih oblasti že večkrat izpostavljena. Pomembno se je pogovarjati o spremljanju problema, zato sem podprla poročilo gospoda Florenza.
Jeanine Hennis-Plasschaert, Jules Maaten, Toine Manders in Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Delegacija nizozemske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) v Evropskem parlamentu je danes glasovala proti številnim predlogom sprememb poročila o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Nasprotujemo ukrepom, ki majhnim trgovinam vsiljujejo obveznost zbiranja majhnih naprav brez omejitev in ne da bi od potrošnika v zameno zahtevali nakup nove, podobne naprave. VVD meni, da bi lahko in bi morali sedanje možnosti zbiranja bolje izkoristiti, ne pa nalagati nove, neizvedljive in nerealne obveznosti.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, ki uvaja nove cilje, da bi ustavili pronicanje strupenih kemikalij iz zavrženih električnih naprav v okolje.
Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o odpadni električni in elektronski opremi, ki naj bi izboljšalo sedaj veljavno besedilo. Glede na proizvodnjo vse večjega števila teh aparatov in njihov vpliv na zdravje in okolje, kadar se ob izteku življenjske dobe ti ne obdelajo, je pomembno vzpostaviti najučinkovitejša merila. Zahtevamo oblikovanje novih ciljev glede zbiranja, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, za katere obstaja zanimanje zaradi surovin, ki jih je mogoče ponovno pridobiti. Zato je treba te odpadke obdelati in ne izvažati v države v razvoju, pogosto v nevarnih pogojih. Upamo, da bomo z več inšpekcijskimi pregledi omejili količino elektronskih odpadkov, ki so lažno označeni kot „za ponovno uporabo“.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospodarska rast in neprestan tehnološki napredek na področju električne in elektronske opreme sta pripeljala do glavnega problema, kako ravnati z nastalimi odpadki. Te razmere vključujejo različne probleme, nenazadnje v okolju, javnem zdravju in gospodarstvu, kar je zdaj še poslabšala kriza, ki jo doživljajo po svetu in ki se odraža v stroških obdelave teh odpadkov. Zato moramo najti načine obdelave odpadkov, ki ne bodo prizadeli potrebne vzdržne rasti gospodarstev EU.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem za ta zakonodajni predlog direktive o odpadni električni in elektronski opremi (prenovitev), ker podpiram izvajanje ukrepov, da bi napredovali z vzdržnostjo proizvodnje in potrošnje električne in elektronske opreme. Čeprav ta ukrep do neke mere le krpa razpoke, ki so jih povzročili nesorazmerni parametri potrošnje, ki vzdržujejo poguben kapitalistični model proizvodnje, in nenehna proizvodnja, ki temelji na ustvarjanju umetnih potreb, sem prepričan, da je spodbujanje ponovne uporabe, recikliranja in predelave takšnih odpadkov pozitivno. Prav tako se strinjam z besedilom, da je treba preprečevati nastajanje odpadkov in ponovno pridobivati strateške surovine. Glasoval sem za to resolucijo, vendar mislim, da bi morali vztrajati pri urejanju kakovosti električne in elektronske opreme: proizvodne tehnike, ki temeljijo na načrtni zastarelosti, bi bilo treba prepovedati, spodbujati pa popravilo takšnih izdelkov.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Količina odpadne električne in elektronske opreme se vsako leto vztrajno povečuje. Ko se ta neustrezno odstrani ali predela, se pojavljajo številni zdravstveni in okoljski problemi. Vsi ti aparati – računalniki, televizorji, mobilni telefoni in gospodinjski aparati – prav tako povzročajo tratenje včasih redkih surovin. Danes se zbere in ustrezno obdela le tretjina teh odpadkov. Zato moramo to količino povečati.
Predlagano besedilo nam omogoča, da se lotimo več vidikov, da bi zagotovili pravilno odlaganje električnih in elektronskih odpadkov, bodisi v smislu stopnje zbiranja (85 % zbranih odpadkov), cilja glede zbiranja, prenosa odgovornosti na potrošnike in vrste opreme, bodisi v smislu standardov zbiranja, obdelave in recikliranja. Prav tako je pomembno, da preprečimo nezakonite pošiljke iz Evropske unije in še zlasti v države v razvoju. Večje število zbirnih mest naj bi državljanom omogočilo lažje odstranjevanje odpadkov. To je nadaljnji korak k varstvu okolja in zdravja ljudi.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Skupina S&D in jaz sva glasovala za, ker je očitno, da se količina odpadne električne in elektronske opreme nenehno povečuje. Da ne bi zapravljali sredstev EU, je treba državam, ki EU dobavljajo električne in elektronske naprave, ponuditi, da bodisi plačajo posebno pristojbino za uporabo, ko se naprava proda, bodisi se zavežejo, da bodo prevzeli stare naprave, namenjene ponovni uporabi/recikliranju. To lahko znatno uskladi postopek ponovne uporabe/recikliranja in izročitev naprav, zato se v prihodnje ne bo treba vračati k temu vprašanju.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Količina odpadne električne in elektronske opreme se nenehno povečuje. Iz okoljskih razlogov je bistveno, da so takšni odpadki ustrezno odstranjeni, ker pogosto vsebujejo velike količine strupenih snovi, vključno s težkimi kovinami, kot so srebro, svinec in kadmij, ter klorofluoroogljikovodike. Da bi spodbujali ozaveščenost o tem med državami članicami, poslovno skupnostjo in posameznimi potrošniki, je EU natančno opredelila cilje glede zbiranja, ki si jih nova direktiva prizadeva spremeniti. Nisem glasoval za poročilo, ker to po mojem mnenju predstavlja pretirano poseganje v pristojnosti posameznih držav.
Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Namen poročila o pregledu direktive o odpadni električni in elektronski opremi je bil spodbuditi ločeno zbiranje, obdelavo in recikliranje tovrstnih odpadkov. Zato bi si teoretično želel podpreti ta pristop. Vendar pa so poročilu dodali številne predloge sprememb, ki so predvsem obremenilni za lastnike malih trgovin, ki so prisiljeni prevzeti dodatne birokratske stroške in zahteve, ki jih bodo težko prenesli. Zaradi tega sem se odločil glasovati proti predlogu.
Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to direktivo, ker menim, da je odstranjevanje odpadne električne in elektronske opreme še en izziv, ki ga moramo premagati. Moja država, Litva, glede odstranjevanja OEEO na žalost sedaj močno zaostaja za povprečjem EU. Odpadna električna in elektronska oprema je odličen vir dragocenih kovin in drugih virov, ki jih EU uvaža. Če bi vse odpadke ustrezno odstranjevali, ponovno uporabili ali reciklirali, bi prihranili veliko denarja, ki ga porabimo za surovine. Začetek veljavnosti nove direktive, ki nam naj bi dala boljši sistem zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja, je še vedno nekoliko oddaljen, vendar upam, da bo zagotovila nove možnosti za podjetja in zmanjšala težave končnih uporabnikov.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Električna in elektronska oprema danes predstavlja veliko kategorijo potrošniškega blaga, zato povzroča enako veliko količino odpadkov, ki zaradi svojih značilnosti pomenijo tveganje za povzročitev hude škode za okolje in zdravje ljudi. Poročilo o predlogu direktive o odpadni električni in elektronski opremi ureja zbiranje, obdelavo in recikliranje tovrstnih odpadkov na ravni EU in določa količine in odstotke. Zato sem podprl poročilo gospoda Florenza, ki zahteva, da države članice izvajajo ločeno zbiranje in zagotovijo, da se zbere vsaj 4 kg električnih odpadkov na prebivalca letno, in da do leta 2016 dosežejo cilj 65-odstotnega ločenega zbiranja in cilj o ponovni uporabi vsaj 5 % materialov ter da prav tako preprečujejo tratenje surovin.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Tako kot države članice me skrbi predlog Komisije. Interesi malih in srednje velikih podjetij (MSP) so v veliki meri prezrti. Mala in srednja podjetja bi se ob izvajanju teh predpisov borila z velikimi težavami.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Odpadna električna in elektronska oprema trenutno predstavlja najhitreje rastoči tok odpadkov v Evropski uniji. To dejstvo vključuje več drugih zadev, ki zahtevajo učinkovito rešitev. Predvsem moramo upoštevati učinke neprimernega recikliranja te opreme na zdravje in okolje. Drug izziv je raven izgubljanja materialov – njihova predelava pomeni, da industrija ponovno pridobi dragocene sekundarne materiale – in nujno pospeševanje zbiranja in ustrezne obdelave odpadkov.
Po podatkih, ki jih je zbrala Komisija, se zdaj zbere že okrog 85 % elektronskih odpadkov. Kljub dejstvu, da se 65 % prodane opreme pozneje spet zbere, je nekaj več kot 30 % rabljene električne in elektronske opreme obdelane v skladu z določbami direktive. Zato je težko nasprotovati poročevalcu, ki pravi, da so države članice odgovorne za pravilno izvajanje direktive in vzpostavitev učinkovitih postopkov nadzora nad skladiščenjem in predelavo odpadne opreme. Zato je jasno, da je dolžnost držav članic, proizvajalcev nove opreme in potrošnikov, da z vsemi možnimi sredstvi poskušajo doseči višje stopnje zbiranja.
Glasoval sem za sprejetje poročila, ki je namenjeno povečanju stopnje ločenega zbiranja, zmanjšanju izgubljanja odpadne opreme in preprečevanju nezakonitih pošiljk, pa tudi zagotavljanje ustrezne visokokakovostne obdelave tovrstnih odpadkov.
Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Odpadna električna in elektronska oprema je ena najhitreje rastočih vrst odpadkov. To je mogoče pripisati čedalje hitrejšemu življenju, tehnologijam, ki se razvijajo hitreje, in želji, da bi imeli najnovejšo in najmodernejšo opremo. Ob vrtenju v tem začaranem krogu se spopadamo z dvema pomembnima problemoma – viri in odpadki. Glasoval sem za to poročilo, ker se strinjam s ciljem o zbiranju čim višjega odstotka rabljene opreme ter njenim recikliranjem in ponovno uporabo. Šele tedaj bomo lahko zmanjšali potrebo po virih in količino naprav, ki končajo na odlagališču. Mislim, da je navedene cilje mogoče doseči, vendar pa to ne bo lahko. Nove države članice EU si bodo morale precej potruditi. Na žalost nimamo rezervnega planeta. Če želimo v prihodnje ohraniti visoko raven potrošnje, moramo z naravnim kapitalom ravnati odgovorno, da ga bomo ohranjali in ne zapravljali.
Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Danes sem glasoval za poročilo Evropskega parlamenta o ravnanju z elektronskimi odpadki, kar je zelo pomembno za Grčijo, kjer so leta 2010 evidentirali več kot 150 tisoč ton elektronskih odpadkov. Prizadevamo si za zakonito obdelavo na visoki ravni (glede na to, da se zdaj zakonito zbere in obdela le tretjina elektronskih odpadkov), ustrezno zbiranje, recikliranje in ponovno uporabo dragocenih snovi, ki jih vsebujejo odpadki, in za ukrepe za preprečevanje nezakonitih pošiljk odpadkov, kar je predvsem obveznost držav članic. Ključne točke vseh prizadevanj so povečanje osveščenosti vključenih akterjev (proizvajalcev, potrošnikov in pristojnih organov) in spodbude za vse, da bi tovrstne odpadke pravilno odstranjevali.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za, glede na dejstvo, da je posvetovalna delovna skupina pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v svojem mnenju ugotovila, da zadevni predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Pridružujem se Parlamentu v pozivu Komisiji, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročevalcu bi rad čestital za dosego tega pomembnega cilja. Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) je najhitreje rastoči tok odpadkov v EU, zato nam to prinaša raznovrstne izzive.
Če te opreme ne bomo pravilno obdelovali oziroma je ustrezno odstranili, bomo morali na eni strani reševati posledice za okolje in zdravje, na drugi strani pa je velika težava tudi izgubljanje surovin. Kot vsi vemo, je učinkovita in inovativna raba energije, materialov in virov ključno vprašanje v globaliziranem gospodarstvu. Pospeševanje zbiranja in ustrezne obdelave teh odpadkov v skladu z direktivo predstavlja glavni izziv.
Namen predlaganih sprememb je, da bi povečali stopnjo ločenega zbiranja, zmanjšali izgubljanje odpadne opreme v „sistemu za OEEO“, prav tako pa preprečili nezakonite pošiljke ter zagotovili ustrezno in visokokakovostno obdelavo OEEO. Obenem je treba zmanjšati dosedanjo birokracijo na nacionalni ravni in s tem odpraviti ovire za notranji trg.
Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. − Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) je najhitreje rastoči tok odpadkov v EU, zato nam to prinaša raznovrstne izzive. Zdaj je to 9 milijonov ton, do leta 2020 pa bo naraslo na 12,3 milijona. Če upoštevamo te količine, je to dober poslovni primer za pridobivanje več OEEO: več prihodkov in delovnih mest v sektorju obdelave odpadkov, prispevek k zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih in prikrajšanih; ocenjena vrednost pridobljenega materiala znaša okrog 2 milijardi EUR letno. V OEEO so pomembne redke surovine, ki bi jih morali pridobiti, da zmanjšamo potrebo po uvozu. Prenovitev je bila nujno potrebna, da bi se lotili podnebnih sprememb, izognili okoljski škodi, ki jo povzroča slabo ravnanje z odpadki, in obdržali dragocene vire v električni in elektronski opremi. Potrebovali bomo visoke stopnje zbiranja, visoke stopnje recikliranja in ustrezne standarde za recikliranje, močno zakonodajo proti nezakonitemu izvozu, daljnosežne odgovornosti proizvajalcev, bolje zasnovano opremo in pravično razdelitev odgovornosti in stroškov med proizvajalci, potrošniki in javnimi organi.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo o predlogu direktive, ki prenavlja Direktivo 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). OEEO je najhitreje rastoči tok odpadkov v EU, zato je bistveno pospeševanje zbiranja in ustrezne obdelave teh odpadkov. Izogniti se moramo resnim posledicam, ki jih ima lahko neustrezno odstranjena OEEO v smislu škode za okolje in javno zdravje in izgubljanja surovin. Predlagane spremembe so dobrodošle, saj so namenjene prav povečanju stopnje ločenega zbiranja, zmanjšanju izgubljanja odpadne opreme v „sistemu za OEEO“, pa tudi preprečevanju nezakonitih pošiljk ter zagotavljanju ustrezne in visokokakovostne obdelave OEEO.
Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Na splošno podpiram direktivo o odlaganju odpadkov. Vendar pa fotonapetostni moduli ostajajo problem. Za izključitev celotnega sektorja iz predpisov ni nobenega razumljivega razloga. Imamo širok razpon zakonodaje, ki ureja tokove odpadkov. Zato ni jasno, zakaj je izvzeta celotna industrija, ki naj bi proizvajala znatne tokove odpadkov. To je razlog, da sem se vzdržala glasovanja o tem poročilu.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament osem let po sprejetju direktive o odpadni električni in elektronski opremi spet daje mnenje o pomembnem vprašanju recikliranja odpadkov iz visoko tehnološke opreme. Kljub nespornemu izboljšanju obdelave, predelave in odstranjevanja tovrstnih odpadkov (od 5,8 ton odpadkov, ki se jih v Evropi letno proizvede na osebo, predstavlja le neznatnih 20 kilogramov na osebo letno) je napredek še vedno potreben. Zato pozdravljam sprejetje poročila gospoda Florenza v času kosila, ki krepi cilj Evropske komisije glede doseganja 85-odstotne stopnje zbiranja in stopnjo recikliranja, ki znaša 50-75 %, odvisno od vrste odpadkov, po vsej Uniji do leta 2016. Le kako bi lahko kdor koli spregledal na primer pomen pridobivanja dragocenih materialov, ki jih vsebuje širok razpon opreme: tona mobilnih telefonov vsebuje okrog 280 gramov zlata in 140 gramov platine in paladija! To je gospodarsko smiselno in v prid zaščite okolja. V enakem duhu sem podprla petletno izključitev solarnih plošč iz okvira te direktive. Mislim, da je to odličen način za spodbujanje te čiste tehnologije.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Današnje glasovanje je dobrodošel korak za poostritev pravil EU o električnih odpadkih, zlasti zagotavljanja učinkovitejšega zbiranja in obdelave OEEO. EP je glasoval, da bi popravil nizke stopnje zbiranja, neustrezno obdelavo in nezakonito izvažanje OEEO v tretje države. Do leta 2016 naj bi zbrali vsaj 85 % odpadkov, ki nastanejo letno, in jih vse ustrezno obdelali. To je pomemben korak naprej. Druga pomembna izboljšava je določba, ki zagotavlja, da bodo morali trgovci prevzemati zelo majhne odpadne naprave, kot so žarnice ali mobilni telefoni, ne glede na to, ali bodo obenem prodali novo napravo. To velja za vse trgovce, vključno s prodajo na daljavo (z izjemo mikro podjetij). S povečanjem zbiranja teh aparatov in spodbujanjem osveščenosti potrošnikov o tem naj bi zmanjšali količino malih aparatov, ki končajo v splošnem toku odpadkov in tako ubežijo ustrezni obdelavi.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) S tem glasovanjem naj bi posodobili direktivo iz leta 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), ki obravnava téme, kot so dosledna raba ustreznih določb, poenostavitev pravil in zmanjšanje upravnih stroškov. Končni cilj, kot je že poudaril Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, je uspeti zbrati 85 % OEEO do leta 2016 in reciklirati od 50 % do 75 %, kar je odvisno od kategorije.
Sprejeto besedilo si prizadeva ne le pridobiti dragocene surovine, ampak tudi ustaviti nezakonite pošiljke elektronskih odpadkov iz EU, kar ob obdelavi pri pogojih, ki ne izpolnjujejo standardov, predstavlja zdravstvena in okoljska tveganja. Sedaj bo bistveno doseči dogovor s Svetom, ki je obljubil, da bo po današnjem glasovanju ponovno preučil svoje stališče.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. − Električna in elektronska oprema najhitreje rastoča vrsta odpadkov. Zdaj se zbere le tretjina teh odpadkov. Zato sem glasovala za pregled te direktive, ker pozdravljam novi cilj glede zbiranja in obdelave 85 % teh odpadkov do leta 2016.
Alexandra Thein (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Nemška Svobodna demokratska stranka (FDP) v Evropskem parlamentu na splošno podpira direktivo o odlaganju odpadkov. Vendar pa fotonapetostni moduli ostajajo problem. Za izključitev celotnega sektorja iz predpisov ni nobenega razumljivega razloga. Imamo širok razpon zakonodaje, ki ureja tokove odpadkov. Zato ni jasno, zakaj je izvzeta celotna industrija, ki naj bi proizvajala znatne tokove odpadkov, še zlasti, ker bo industrija sončnih plošč verjetno odgovorna za veliko količino odpadkov v bližnji prihodnosti, ko bo treba zamenjati prve sončne celice, nameščene na številnih evropskih strehah. Sončne celice lahko vsebujejo strupene snovi, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Zato sem se vzdržala glasovanja o tem poročilu.
Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. − V celoti podpiram odločitev o posodobitvi direktive o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Nevarne snovi, ki nastajajo pri odpadkih električne in elektronske opreme, so lahko velika zdravstvena in okoljska tveganja. Direktiva bo z zagotavljanjem recikliranja in ponovne uporabe odpadkov izboljšala okoljsko uspešnost proizvajalcev in distributerjev. Novi cilji glede recikliranja, ponovne uporabe in zbiranja odpadkov vključujejo 85-odstotno stopnjo zbiranja za države članice. Posodobljena direktiva bo uskladila tudi poročanje držav članic in ukrepe za urejanje, da bi poenostavile upravne postopke in zmanjšale stroške podjetij. Prepričana sem, da lahko odobritev sprememb direktive prinese zdravstvene in okoljske koristi in da bo prispevala k ciljem programa EU za učinkovito ravnanje z viri. Vendar pa je glede na zmanjševanje sredstev, ki ga doživljajo lokalne oblasti, pomembno, da proizvajalci finančno podprejo svete, ki želijo uvesti zbiralnice.
Hermann Winkler (PPE), v pisni obliki. − (DE) Seveda podpiram zamisel o izboljšanju ravni zbiranja električne opreme po Evropi, nenazadnje zato, ker nam bo to omogočilo učinkovitejšo ponovno uporabo redkih surovin. Rad bi poudaril dejstvo, da so v moji domovini, Nemčiji, v tem smislu še posebej ugodne razmere in smo vzpostavili uravnotežene rešitve za recikliranje za podjetja in potrošnike. Da bi izboljšali način ponovne uporabe surovin, tega sistema ne bo treba spreminjati. Tudi Komisija ni želela uvajati nobenih sprememb. Vendar pa poročilo, o katerem smo pravkar glasovali, na žalost uvaja številna dodatna bremena, ki bodo lahko nesorazmerno vplivala na podjetja, vključno z električarji, najbolj pa bodo prizadeta mala in srednje velika podjetja. Zaradi tega nisem glasoval za to poročilo. Obveznost zbiranja opreme, celo tiste, ki ne tvori del palete proizvodov podjetja, kar v določenih okoliščinah vključuje ločevanje izdelkov, ki vsebujejo strupene snovi, in tiste, ki ne, in na pokvarjene ter ponovno uporabne izdelke, bo vključevala dodatne stroške in veliko birokracije. Ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo, še zlasti ne malim in srednje velikim podjetjem. Izključitev najmanjših podjetij, ki imajo zelo majhne prostore, ni dovolj. Uporabljen pristop je občudovanja vreden, vendar se ne loteva problema kot celote in ne sledi načelu „najprej pomisli na male“, ki je določeno v politiki EU o srednje velikih podjetjih.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog skupne resolucije o razmerah v Tuniziji in želom izraziti vso solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki so ga spodbudile upravičene želje po demokraciji, boljših socialnih pogojih in dostopu do dela, in ki je deželo popeljalo do zgodovinske politične prelomnice. S tem v zvezi pozdravlja njegov pogum in odločnost, pokazano v demonstracijah, ter izraža sožalje družinam žrtev ter svojo solidarnost ranjenim. Prav tako mislim, da lahko konec avtoritarnega režima prispeva k stabilni demokraciji in prispeva tudi k potrditvi enakih želja drugih ljudstev. V zvezi s tem podpiram demokratični proces in poudarjam, da je treba ustvariti prave pogoje za volitve, da bi vsem opozicijskim silam in vsem medijem omogočili, da se organizirajo na nacionalni ravni, v novo parlamentarno skupščino, odgovorno za sestavo demokratične ustave, ki bo spoštovala ravnovesje med izvršno in zakonodajno oblastjo ter neodvisnost sodne oblasti.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ob nedavnih dogodkih v Tuniziji se je v razpravi spet izpostavila učinkovitost sosedske politike EU v sredozemskem bazenu. V zvezi s tem resolucija Evropskega parlamenta pošilja močan signal. Državljani v bitki za svoje pravice žal niso dobili evropske podpore, ker v pridružitvenem sporazumu manjka posebni mehanizem. Posledično so bila prizadevanja nasilno zatrta ob izgubi človeških življenj. Zato pozdravljam pobudo o ustanovitvi preiskovalne komisije. Poleg tega sem prepričana, da bo spremljanje izvajanja klavzule o človekovih pravicah preprečilo ponoven pojav takšnih dogodkov. Tunizijsko ljudstvo potrebuje podporo pri razvoju ustrezno delujočih državnih institucij. Primer Tunizije na ravni EU zahteva spremembo prednostnih nalog v odnosu do tretjih držav. Spoštovanje človekovih pravic naj bi bila podlaga političnega dialoga. Da EU ne bi izgubila verodostojnosti, mora nenehno pošiljati odločno sporočilo.
Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog resolucije potrjuje zavezanost Evropejcev korenitim reformam tunizijskega ljudstva. Evropa že dolgo ohranja poseben odnos z ljudmi v Tuniziji. Bila je edina mednarodna organizacija, ki je v svoje odnose s Tunizijo uvedla klavzulo o spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot. Evropska gospodarska pomoč, ki se zagotavlja v okviru sosedske politike, je pomagala izboljšati povprečni življenjski standard, ustvarjati delovna mesta, usposabljati mlade in ženskam zagotavljati dostop do odgovornih položajev. Danes si Evropa želi podpreti tunizijsko ljudstvo v postopku demokratične tranzicije, ki se začenja.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Tunizijsko ljudstvo je obrnilo novo stran. Evropski parlament s predlogom resolucije prispeva k temu, kar mora biti stališče Evrope. Najprej pozdravlja pogum tunizijskega ljudstva, ki je državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. Evropska unija mora sedaj izpolniti upravičena pričakovanja ljudi v Tuniziji. Prednost mora dati odnosom s tistimi subjekti, ki spoštujejo temeljne svoboščine. In na koncu, ker so bila zagrešena kazniva dejanja, smo upravičeno zahtevali naj Evropska unija začne nemudoma izvajati sklepe o blokadi nezakonito pridobljenih dobrin družine Ben Ali in njenih bližnjih.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je pomembno celostno zastopstvo vseh tunizijskih političnih, socialnih, državljanskih in demokratičnih sil, saj si bo le tako začasna vlada pridobila zaupanje prebivalstva in legitimnost, potrebno za pripravo volitev in demokratične tranzicije. Tunizija in Evropska unija sta bili v postopku oblikovanja akcijskega načrta za obdobje 2011-2016, ta postopek pa bo potreboval povečano prizadevnost obeh partnerjev na vseh področjih, zlasti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Evropski parlament obsoja zatiranje in prekomerno uporabo sile s strani varnostnih sil, močno pa podpira demokratični proces v državi. Zato je zelo pomembno ustvariti pogoje za volitve, v časovnem okviru, ki bo vsem opozicijskim silam in medijem omogočil, da se organizirajo na nacionalni ravni, v novo parlamentarno skupščino, zadolženo za sestavo demokratične ustave, ki bo spoštovala ravnovesje med izvršno in zakonodajno oblastjo ter neodvisnost sodne oblasti. Parlament upa, da bodo vse demokratične sile, ki se zavzemajo za spoštovanje svobode vesti in vzpostavitev demokracije ter svobodo govora, lahko sodelovale na volitvah.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Egipčani so sedaj na ulicah, da bi se slišal njihov glas, kar je le nekaj tednov po podobnih prizorih v Tuniziji. Analitiki razmere v arabskih državah primerjajo s tistimi v srednji in vzhodni Evropi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po dvajsetih letih se zgodovina spet ponavlja z več sto tisoč ljudmi na ulicah. Evropska unija mora izraziti solidarnost z ljudstvi v arabskih državah, ki so ali so bili na ulicah. Pri tem je pomembno, da jih je na ulice gnala želja po legitimnih demokratičnih spremembah in potreba po izboljšanju socialnih in življenjskih pogojev. EU mora s svojo demokratično tradicijo obsoditi zatiranje in prekomerno uporabo sile s strani organov pregona, kar je pripeljalo do smrtnih žrtev. Demokratični proces v teh državah, kjer so razmere še vedno negotove, je treba prepričljivo podpreti. Evropska unija ima s tem v zvezi veliko dolžnost. Zdaj je treba ustvariti potrebne pogoje za organiziranje svobodnih volitev kot tudi sprejetje demokratične ustave, ki bo zagotavljala svobodo izražanja, politični pluralizem in načelo elektivnosti. Visoka predstavnica EU mora igrati dejavno vlogo pri ocenjevanju potreb teh držav, ki doživljajo radikalno preoblikovanje, ker nimajo praktičnih izkušenj demokracije.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Rada bi izrazila svojo solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki je zaradi želje po legitimnih demokratičnih spremembah in boljših socialnih pogojih in lažjemu dostopu do dela svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. Pozdravljam njegov pogum in odločnost v demonstracijah in obžalujem nasilno zadušitev miroljubnega protestnega gibanja, kar se je končalo z več kot 100 smrtnimi primeri. Izražam sožalje družinam žrtev ter svojo solidarnost ranjenim.
Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Arabski svet že mesec in pol pretresa udarni val ali veter svobode, od Tunizije do Jemna. Glede na zapletene posledice protestov težko rečemo, kateri je Bena Alija pognal v izgnanstvo in zdaj trese Mubarakovo vladavino, medtem pa preventivno že pada tudi jordanska vlada. Odhod tunizijskega predsednika še ne pomeni odprave njegovega režima, ki še naprej ostaja vir napetosti. Tako kot Tunizijci sem zaskrbljen glede vztrajanja ministrov iz prejšnjega režima na oblasti, od katerih so nekateri sodelovali pri zadušitvi demonstracij. Menim, da je dolžnost EU, da spodbuja proces vzpostavitve demokracije na trdnih temeljih, da bi preprečili pogoje, v katerih bi se ena oblika totalitarizma nadomestila z drugo. Tunizija je dejansko ne le vzor vsem tistim, ki si želijo padca vseh arabskih samodržcev, ampak še naprej predstavlja precedens, ki nam lahko pomaga razumeti poznejši razvoj v zapleteni vzhodni enačbi.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropa po mojem mnenju ne more ostati ravnodušna do moči intenzivnega ljudskega protestnega gibanja, ki preveva več držav Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kot sem dejal med razpravo o predlogu resolucije v tem parlamentu, iskreno mislim, da sedaj doživljamo redek trenutek v zgodovini: enega tistih, ki spremenijo njen tok in porajajo novo stvarnost. Namesto da bi se zgolj nekaj voditeljev povezalo ali nastopalo posamično, mora Evropa kot celota prevzeti vodilno vlogo in pomagati pri teh reformah in iskanju nove paradigme za Bližnji vzhod, ki se bo izogibala radikalizmu in spoštovala človekove pravice skupaj z varnostjo, demokracijo, dostojanstvom in strpnostjo. Vem, da nič ne bo nikoli več enako. Izražam solidarnost z ljudstvi, ki se v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu borijo za svoje pravice, tako kot sem to nedavno izrazil ljudstvom vzhodne Evrope. Ker se zavedam, da se je islamski ekstremizem pojavil kot politični in ne verski odziv na te probleme in ga je spodbudila socialna izključenost, hkrati pa je bil to odziv nanjo, upam, da bodo ta ljudstva kmalu dokazala, da lahko vsi sobivajo v tej regiji v miru in vzajemnem spoštovanju, ne glede na versko prepričanje, politično izbiro ali narodnost.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker izraža solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki je zaradi želje po legitimnih demokratičnih spremembah in boljših socialnih pogojih in lažjem dostopu do dela svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. EU se ne more izogibati svojim odgovornostim, zato mora visoka predstavnica ob sodelovanju z Evropskim parlamentom spodbujati ustanovitev delovne skupine, ki bo omogočila oceno potrebe po pomoči v procesu demokratične tranzicije, še zlasti v zvezi s pripravami svobodnih in demokratičnih volitev.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Sedanje razmere na Bližnjem vzhodu so pokazale, kako malo vemo o običajnih Arabcih: o tem, kaj razmišljajo tisti, ki demonstrirajo v Tunisu in Kairu, in kaj resnično čutijo in želijo. Televizijske družbe, kot sta CNN in Al-Jazeera, in socialna omrežja opozarjajo na prve korake globalne civilne družbe, ki je sposobna v realnem času slediti dogodkom, kot so tisti v Tuniziji in Egiptu.
Zahod je bil iz strahu pred islamskim ekstremizmom dolgo naklonjen politiki osamitve, namesto da bi pridobil partnerje, ki imajo enake zamisli in zagovarjajo družbe, ki so politično zgrajene na demokraciji, svobodi in pravni državi. Tako je ravnal, ker takšni partnerji domnevno ne obstajajo. Zdi se, da to ni povsem res. Njihov dejanski pomen in sposobnost mobilizirati svoje zadevne države v to smer je še treba zagotoviti. Zato se priporočajo previdnost, skrbno spremljanje dogodkov in evropske pomoči za demokrate, ki zavračajo sekularni militarizem in verski fundamentalizem.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Demokratične vrednote svobode in pravico do samoodločbe morajo spoštovati vsa ljudstva. Zato lahko le pozdravim sprejetje tega predloga resolucije o političnih razmerah v Tuniziji, v katerem Parlament izraža solidarnost tunizijskemu ljudstvu. Kljub represivnim ukrepom in uporabi sile s strani varnostnih sil, je Tunizijcem z demonstracijami uspelo odpraviti diktatorski režim predsednika Bena Alija. Vendar pa sem razočaran, ker Evropska unija ni razvila bolj dosledne in učinkovitejše zunanje politike do nekaterih partneric, da bi lahko prispevala k odpravi totalitarnih režimov, ki še vedno vztrajajo, kot tisti, ki je bil na oblasti v Tuniziji.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Podpisali smo predlog resolucije naše skupine o razmerah v Tuniziji, kjer pozdravljamo odločnost tunizijskega ljudstva, da ponovno doseže svobodo in odpravi obstoječi režim, in izražamo solidarnost z vsemi naprednimi silami v Tuniziji in z njegovim ljudstvom.
V resoluciji prav tako poudarjamo, da je treba tunizijskemu narodu nuditi potrebno finančno podporo ne le pri zaključevanju že uvedenih reform, temveč tudi pri odzivanju na ekonomske in socialne potrebe prebivalcev Tunizije, če bo zanjo zaprosil.
Vendar pa nam je jasno, da se je treba izogniti vmešavanju v notranje zadeve Tunizije. Evropska unija ne more odločati, kdo mora, ali kdo ne sme vladati tem državam. Njihovi ljudje se sami prebujajo in sami se morajo odločiti, kdo je tisti, ki naj jim vlada. Ničesar jim ne smemo vsiljevati.
Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − Žalostno je, da je EU potrebovala toliko časa, da se je začela ukvarjati s političnimi in socialnimi nemiri na Bližnjem vzhodu – tistimi v Tuniziji in nedavno v Egiptu. Naša dolžnost je bila, da kot Unija tam postavimo svoja politična tipala in ugotovimo, da se je kriza že začela, še pomembneje pa je, da bi delovali proaktivno. Namesto tega pa smo pasivno in samozadovoljno stali ob strani in nismo hoteli prepoznati znakov, ki so jasno namigovali na razmere političnega in socialnega nemira, ki ljudi na koncu požene na ulice. Najti moramo način, da se zares povežemo z ljudmi v teh državah in jih dejavno podpremo. To ne sme biti vsiljivo, ampak na način, ki bo tem državljanom zagotovil, da bo Evropa dejavno podprla socialno stabilnost, gospodarsko blaginjo in svobodo v zadevnih regijah. Ob tem naj povem, da se je EU tako kot v primeru izraelsko-palestinskega spora odločila, da ne bo ustrezno ukrepala. Nimamo niti osebe niti institucije, da bi lahko Evropa enotno nastopala. To vprašanje bo na koncu treba obravnavati, če hočemo kakorkoli vplivati in biti pomembni v mednarodnih odnosih, še zlasti v regiji, ki je tako blizu kot ta.
Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. − (DE) Čeprav mislim, da demokratične sile v teh državah potrebujejo bolj redno podporo že v zgodnejši fazi, podpiram ta predlog resolucije. Za številne države članice je to problem, pogosto zaradi ogroženosti lastnih gospodarskih interesov. Egipt, Rusija in Kitajska so dober primer „politične preudarnosti“ ali „molčečnosti“. Upam, da bo razvoj dogodkov v Severni Afriki vplival na pogumnejši pristop EU.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pri glasovanju za ta predlog resolucije o Tuniziji jasno izražam vso podporo tunizijskemu ljudstvu in zgodovinski demokratični revoluciji, ki se je začela. Obžalujem, da se je Evropska unija počasi odzvala, s čimer je naša diplomatska služba, ki še ni kos svojim dolžnostim in ki se trudi enotno nastopati na mednarodnem prizorišču, napravila zelo slab vtis. Unija mora zdaj zagotoviti vso potrebno tehnično, pravno in finančno pomoč za nemoteno organizacijo svobodnih volitev v Tuniziji. Prav tako moramo nujno pregledati svojo sosedsko politiko s tretjimi državami, vključitev klavzule o človekovih pravicah pa uveljaviti kot bistveni pogoj za vse trgovinske sporazume.
Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo o Tuniziji, da bi izrazil solidarnost z željami Tunizijcev, da bi dosegli svobodo izražanja in spet imeli svobodne volitve. Zaskrbljujoče je, da je EU presenetilo, ko so se začele množične ljudske demonstracije proti prejšnjemu diktatorskemu režimu. Ti dogodki naj nas spomnijo, da lahko stabilnost gospodarskih in političnih odnosov z našimi partnerji temelji le na resnični demokraciji in izvajanju državljanskih pravic v celoti. Pozivam visoko predstavnico, naj spodbudi ustanovitev delovne skupine, ki bo pomagala Tuniziji napredovati pri vzpostavljanju demokracije.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) V zadnjih mesecih je Evropska unija pregledala svojo sosedsko politiko in pri tem poudarila razliko med političnimi cilji, za katere si prizadevajo države članice v Sredozemlju, in tistimi v srednji in vzhodni ter severni Evropi. Vendar se nobeden ni izkazal z analizo, s katero bi lahko preprečili, kar se je zgodilo in kar se še dogaja v različni afriških državah. Popolnoma podpiram cilje, ki jih vsebuje predlog resolucije, danes predlagane v tem parlamentu. To so cilji, za katere si Evropski parlament kot celota želi prizadevati v zvezi z razmerami v Tuniziji. Obsodba represivnih ukrepov in prekomerne uporabe sile s strani varnostnih sil, zahteva po blokadi nezakonito pridobljenih dobrin družine Ben Ali in njenih bližnjih in podpora ustanovitvi treh komisij, ki bi bile namenjene boju proti korupciji, ki je zadnjih 23 let označevala sistem vladanja v Tuniziji: to so zahteve, ki jih je danes izrazil Evropski parlament. In na koncu pozivamo visoko predstavnico, naj sprejme odločitev, da bi z delovno skupino posredovali pri pomoči prebivalstvu, v organizacijo pa naj bi bil vključen tudi Parlament. Menim, da je ključnega pomena, da Evropska unija utrdi svojo prisotnost med Tunizijci in jih ponovno postavi na pot k resnični demokraciji.
Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glede na stanje v celotni regiji je Evropski parlament hitro sprejel stališče glede razmer v Tuniziji. Sočustvujemo z izrazom volje narodov, ki želijo boljše življenje, opolnomočenje in boljši jutri. Priča smo prisilnemu odhodu diktatorskih vladarjev. Tunizija potrebuje razumno partnerstvo z nami. Sistematično moramo krepiti priznavanje vrednot, ki jih imamo. Imamo novo službo za zunanje delovanje, ki naj bi omogočala to delo. Ob Tuniziji ne smemo pozabiti na razvoj stanja v Egiptu in drugih državah v regiji. Pozdravljam dejstvo, da smo sprejeli skupni predlog resolucije, ki ga je predložilo pet političnih skupin.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − – Glasoval sem za resolucijo o Tuniziji. Mislim, da je bistvenega pomena, da se Parlament nedvoumno postavi na stran demokracije, pravne države in varstva človekovih pravic v Tuniziji in drugje na Bližnjem vzhodu.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam demonstracije v Tuniziji, ki so imele za posledico, da je tunizijsko ljudstvo ponovno doseglo svobodo in odpravilo režim, ki ga je leta 1987 vzpostavil zdaj že odstavljeni predsednik, Zine al-Abidine Ben Ali. Vse tunizijske politične, socialne, državljanske in demokratične sile morajo biti zdaj ustrezno zastopane, saj si bo le tako začasna vlada pridobila zaupanje prebivalstva in legitimnost, potrebno za pripravo volitev in demokratično tranzicijo. Prav tako menim, da moramo preučiti načine pomoči Tuniziji, vključno s finančno, kot tudi podporo in pomoč evropske civilne družbe tunizijski civilni družbi, zlasti združenjem za varstvo človekovih pravic in socialnim partnerjem.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram stališče, sprejeto v predlogu resolucije o Tuniziji. Tunizija je v svoji zgodovini dosegla zgodovinski preobrat: naša dolžnost je podpreti tunizijsko ljudstvo tako, da jim pomagamo graditi stabilno demokracijo in da podpiramo in krepimo civilno družbo, ki s svojim pooblastilom zagovorništva veliko prispeva h krepitvi demokracije. Popolnoma podpiram demokratično tranzicijo in proces razvoja. Zato spodbujam začasno vlado v prizadevanjih za organizacijo demokratičnih volitev, kjer bodo zastopane vse politične strani.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem za predlog resolucije o razmerah v Tuniziji, saj se strinjam, da moramo izraziti solidarnost in podporo tunizijskemu ljudstvu ter njihovim zahtevam po demokraciji in izboljšavah na socialnem področju. Menim, da je izredno pomembno, da Parlament zavzame stališče, ki trdno podpira pogum in odločnost zatiranih ljudstev, v tem primeru ljudstva v Tuniziji, kjer potekajo množične demonstracije za odpravo tiranije, ki jo je vsilil zdaj že nekdanji predsednik, Ben Ali. Še zlasti pomembno se mi zdi, da je v resoluciji mnenje, da je treba pregledati sosedsko politiko, ker –in zato sem jo že večkrat obsodil – si bolj prizadeva za sklenitev nepravičnih sporazumov o prosti trgovini kot pa za razvoj za ljudi, človekove pravice ali odpravo diktatur in socialnih krivic. Za sem glasoval tudi zato, ker se strinjam z obsodbo zatiranja, ki ga je med ljudskimi demonstracijami izvajala tunizijska vlada, in ker se strinjam z zahtevo po neodvisni preiskavi, ki naj bi se izvedla glede zatiranja in razširjenih dejanj korupcije vlade Bena Alija.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Država po spremembi ustave in oblikovanju nove oblike upravljanja praviloma potrebuje demokratične in poštene volitve. O finančni ali drugačni podpori lahko začnemo razpravljati šele, ko bo Tunis izvedel vsa priporočila OVSE, Evropskega parlamenta, Evropske unije in Evropskega sveta. Zgodovina nas na žalost uči, da države, ki stremijo za demokracijo, postanejo središče korupcije in zlorab. Ta proces je povezan z visoko stopnjo kriminalitete in kršitvami zakonodaje in družbenih pravil. Glasoval sem za ob upoštevanju dejstva, da naj bi do finančne pomoči Tuniziji prišlo šele po svobodnih volitvah in pod strogim nadzorom institucij, odgovornih za finančno podporo.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za skupni predlog resolucije o Tuniziji, ker jasno in uravnoteženo izraža odnos Evropskega parlamenta do dogodkov v Tuniziji. Bistveno je, da prehodna vlada čim prej organizira volitve, da bo lahko država z avtoritarne vladavine prešla na stabilno demokratično vlado. Resolucija prav tako poziva baronico Ashton, naj hitro ukrepa in Tuniziji zagotovi pomoč EU, ki jo potrebuje.
Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Predlog resolucije Evropskega parlamenta o razmerah v Tuniziji podpira prizadevanja tunizijskega ljudstva za prehod k demokraciji. Prav tako poudarja dejstvo, da je treba ustvariti potrebne pogoje za izvolitev nove parlamentarne skupščine. Takšna skupščina bi morala potem sestaviti demokratično ustavo, ki zagotavlja delitev oblasti. Represivni ukrepi in prekomerna uporaba sile s strani varnostnih sil so deležni obsodbe. Zato podpiram predlog resolucije o razmerah v Tuniziji.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glede na nedavne dogodke v Tuniziji bi rad izrazil solidarnost z ljudmi v tej državi. Kot Evropska unija moramo podpreti tunizijsko ljudstvo, ki se je s protesti in demonstracijami osvobodilo in se rešilo režima, ki je trajal vrsto let. Prav tako bi rad obsodil zatiranje in nasilje, ki so ga izvajale varnostne sile in usmerile v demonstrante. V celoti podpiram poziv Evropske unije. Žal so dogodki v Tuniziji še enkrat razgalili slabost zunanje politike Unije. Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko komisijo bi bilo treba pozvati, naj sprejmeta oprijemljivejše ukrepe. V skupnem zunanjepolitičnem delovanju bi morala Unija bolj opozarjati na vprašanja, povezana z zaščito človekovih pravic in demokracijo. Med glasovanjem sem podprl predlog resolucije Evropskega parlamenta, ki opisuje razmere v Tuniziji, ker menim, da imamo mi, Evropska unija, odlično priložnost, da pomagamo graditi civilno družbo v Tuniziji.
Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − Izražam solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki je zaradi želje po boljših socialnih pogojih in lažjem dostopu do zaposlitve svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. Dogodki v Tuniziji so prav tako zamajali temelje nedemokratičnih režimov v drugih državah. Še vedno ni jasno, kam bo vodila zamenjava vlade. Upam, da bodo lahko vse demokratične sile, ki zagotavljajo, da spoštujejo pluralizem, svobodo vesti in vzpostavitev demokracije, sodelovale na volitvah v novo parlamentarno skupščino. Glasoval sem za to resolucijo, ker podpiram pomoč EU tunizijskemu gospodarstvu v obliki posojil in subvencij, ki bi Tunizijcem ponudili možnost kvalificiranih delovnih mest v okviru pravega razvojnega sporazuma za pospeševanje lokalnih in tujih proizvodnih naložb.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o razmerah v Tuniziji, da bi skupaj s svojimi kolegi poslanci izrazil stališče Evropskega parlamenta glede „jasminove revolucije“. V ospredje je treba dejansko postaviti partnerstvo med Tunizijo in Evropsko unijo, odnose z državami Severne Afrike v Uniji za Sredozemlje in vse sosedske odnose, da bi ljudem v Tuniziji, s katerimi stojimo z ramo ob rami, omogočili urejen in miren prehod v učinkovit demokratični sistem. Pomoč EU mora služiti kot opozorilo, da bi zagotovili ustrezen volilni postopek in zajamčili spoštovanje človekovih pravic, s ciljem podpreti ljudi v Tuniziji in jim svetovati, da bi preprečili vsakršen odmik k fundamentalizmu. EU zagotovo ne sme poteptati svoje zaveze demokraciji in človekovim pravicam.
Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Tako kot vse politične skupine sem glasoval za predlog resolucije o Tuniziji v želji, da bi tej državi poslali sporočilo podpore. Stabilnost na območju je osnovna in stalna evropska ambicija. V prihodnje naj bi bilo oblikovanje bazena blaginje, v katerem prevladujejo demokratični režimi in spoštovanje človekovih pravic, osnovni steber sosedske politike EU v Sredozemlju. Ne smemo pozabiti, da bi lahko viri nestabilnosti v evropski soseski sprožili verižno reakcijo in povzročili še večje valove beguncev in priseljencev, kot so jih tisti, ki so jih v preteklosti povzročali spori v osrednji Aziji.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o sedanjih razmerah v Tuniziji. Pridružujem se Parlamentu v izražanju solidarnosti s tunizijskim ljudstvom, ki je zaradi želje po legitimnih demokratičnih spremembah in boljših socialnih pogojih in lažjemu dostopu do dela svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. S tem v zvezi pozdravljam pogum in odločnost, ki so jo Tunizijci pokazali v demonstracijah, in se pridružujem obsodbi represivnih ukrepov in prekomerne uporabe sile s strani varnostnih sil. Trdno podpiram potrebni demokratični proces, ki je bo deležna Tunizija, in poudarjam, da je treba ustvariti ustrezne pogoje za volitve, vendar naj bo dovolj časa, da se bodo vse opozicijske sile in mediji organizirali na nacionalni ravni in oblikovali podlago za novo družbo. Pozdravljam zahtevo Parlamenta Komisiji in Evropski investicijski banki, naj s posojili z nižjimi obrestnimi merami pomagata Tuniziji, da se bo njeno gospodarstvo razvejalo ter dalo mladim Tunizijcem obete kvalificiranega dela v okviru pravega razvojnega sporazuma za pospeševanje lokalnih in tujih proizvodnih naložb.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podprl sem ta predlog resolucije in se pridružil izrazom solidarnosti s tunizijskim ljudstvom, ki je zaradi želje po legitimnih demokratičnih spremembah in boljših socialnih pogojih ter lažjem dostopu do dela svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. Iskreno upam, da bodo zdaj ustvarjeni pogoji in dana podpora Tuniziji, da bo napredovala z reformami, potrebnimi za izgradnjo trdne, strpne demokracije, ki spoštuje manjšine.
Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pri glasovanju o predlogu resolucije o razmerah v Tuniziji želim najprej izraziti solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki je v želji po legitimnih demokratičnih spremembah in boljših socialnih pogojih svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. Pozivam Evropske institucije, naj se ponovno osredotočijo – in povečajo – sredstva za različne instrumente za financiranje sodelovanja med EU in Tunizijo. To je treba hitro narediti. Pozivam tudi Evropsko unijo, naj se iz teh dogodkov kaj nauči in naj pregleda svojo politiko podpore demokraciji in človekovim pravicam, njihovo spoštovanje pa naj postane bistveni pogoj za sodelovanje EU s tretjimi državami.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Parlament s to resolucijo izraža solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki je v želji po legitimnih demokratičnih spremembah in boljših socialnih pogojih in lažjemu dostopu do dela svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata. Parlament s tem v zvezi pozdravlja njegov pogum in odločnost, pokazana v demonstracijah, ter izraža sožalje družinam žrtev ter svojo solidarnost ranjenim. Prav tako obsoja represivne ukrepe in prekomerno uporabo sile s strani varnostnih sil, po drugi strani pa se veseli zaradi drže oboroženih sil, ki niso hotele streljati na protestnike. Zahteva neodvisno preiskavo o smrtnih primerih, pretirani uporabi sile v preteklih tednih in korupciji ter sojenje storilcem.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Nemiri, ki v zadnjih dneh potekajo v Tuniziji, so že povzročili vsaj 35 potrjenih smrtnih primerov. Delegacija Parlamenta za odnose z državami Magreba je že zahtevala neodvisno preiskavo, da se ugotovi, ali je vlada kriva za uporabo nasilja med spopadi na ulicah. Izredne razmere, ki prevladujejo v tej državi, ki je bila tradicionalno sekularna, napredna in demokratična, je treba nemudoma odpraviti, da bi tunizijskim oblastem omogočili nadaljevanje običajnih demokratičnih procesov. Vse vlade v Evropi, vključno s Švicarsko, pa se morajo dogovoriti o sodelovanju z namenom, da se vrne denar in lastnina, ki jo je pridobila družina predsednika Bena Alija. In na koncu, vsak znak o krepitvi in širjenju gibanja Salafi je treba takoj brzdati, ker bi to spodbudilo radikalno različico islama v Tuniziji.
Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Čas je že bil, da Evropski parlament prekine molk glede tunizijskega upora. Kako lahko nekdo ostane gluh za vse pozive, kako ostane neprizadet ob tem pomanjkanju demokracije, kako lahko ostane miren, ko vidi moške in ženske, bogate in revne, mlade in stare, ki se hočejo osvoboditi režima strahu?
Tunizija je imela prikrito sprejet avtokratski model, scenarij, v katerem si najrevnejši in celo srednji razred niso mogli predstavljati, da bi si nekega dne sami krojili usodo. Ta edini pristop se je zdaj spremenil v prah. Ti koraki k svobodi polagajo temelje za novo družbo in ustvarjajo upanje na novo ravnotežje. Dnevi diktatorskega in tehnokratskega vzhoda so minili. Zdaj je treba ustvariti drugačen vzhod.
Upajmo, da bodo evropske institucije bolj kot kdaj koli prej odprte za prošnje, ki bodo glede sodelovanja prihajale iz teh novih držav.
Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za predlog resolucije in še zlasti za določbe glede posebnih instrumentov, ki jih imamo na voljo za vplivanje na sistemske spremembe v tej državi. Tukaj govorim predvsem o politični podpori kar največji možni vključenosti visoke predstavnice, pregledu sosedske politike EU, ki je v teku, pogajanjih o novem akcijskem načrtu za Tunizijo za obdobje 2011-2016 in o napotitvi misije EU za opazovanje, kar bi nedvomno zagotovilo podporo napovedanim volitvam.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zaradi širjenja tuberkuloze po svetu ostajamo zaskrbljeni, saj je ta bolezen še vedno med glavnimi vzroki za umrljivost po vsem svetu; vsako leto zaradi nje namreč umre 2 milijona ljudi. Kljub napredku se je v zadnjih letih pogostost te bakterijske okužbe dramatično povečala zaradi družbeno-gospodarskega nazadovanja držav iz nekdanjega sovjetskega bloka, šibke infrastrukture javnih zdravstvenih sistemov in nepravičnega dostopa do zdravljenja. Pozdravljam predlog skupne resolucije o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi, saj menim, da so cepiva skupaj z najučinkovitejšimi testi za odkrivanje okužbe ključno orožje v boju proti tej bolezni. Prav tako menim, da imajo dostop do pitne vode, uravnotežena prehrana in prost dostop do zdravstvenih storitev pomembno vlogo pri izboljšanju življenjskih razmer in boju proti revščini in tuberkulozi. Glede na navedeno sem glasovala za predlog skupne resolucije o cepljenju proti tuberkulozi.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) V skladu s Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi je vsako leto odkritih 9 milijonov novih primerov tuberkuloze, 2 milijona ljudi na leto pa zaradi nje umre: smrt vsakih 18 sekund. Samo štiri leta nas še ločijo od ciljnega datuma za cilj tisočletja glede odprave bolezni; tuberkuloza je še vedno eden od glavnih vzrokov za smrt po svetu, in sicer najnevarnejši za ljudi, ki imajo tudi HIV/aids. EU mora izpolniti svojo obveznost za dosego cilja tisočletja ZN glede boja proti tuberkulozi in njene odprave pred letom 2015. Glasoval sem za ta pomemben predlog resolucije in strinjam se, da bi bilo treba boj proti tuberkulozi vključiti v strategijo Evropa 2020. Kot je zapisano v resoluciji, si morajo Komisija in države članice po vseh močeh prizadevati, da bo zadosten delež denarja za zdravstveno varstvo dosegel revne ljudi v državah v razvoju, in na vsak način si je treba prizadevati za izboljšanje in podporo zdravstvenih storitev na revnih območjih.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi, ker ta bolezen ostaja eden od glavnih vzrokov za smrt po svetu, saj za njenimi posledicami umre skoraj 2 milijona ljudi letno. Ta pobuda bi se uporabljala v interesu tistih, ki trpijo za tuberkulozo po svetu, zlasti tistih v najmanj razvitih državah. Prav tako bi prispevala k izvajanju ciljev strategije Evropa 2020 in doseganju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015. Poleg tega bi program cepljenja lahko povečal strateško neodvisnost EU v boju proti tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim. Treba je izpostaviti, da so cepiva poleg boljših testov temeljno sredstvo za boj proti tuberkulozi. Testi morajo biti zanesljivi, poceni in dostopni vsem pacientom poleg učinkovitejše diagnostike in zdravljenja. To pomeni korenito preusmeritev raziskav ter obsežnejše in trajno financiranje svežnja cepiv. Zato bi Evropska komisija in države članice morale stati za svojimi zavezami glede financiranja in narediti vse potrebno, da bodo sredstva, dodeljena zdravstvenemu varstvu, tudi dosegla najrevnejše in najranljivejše ljudi v državi.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Cepljenje proti tuberkulozi in vlaganja v raziskave, namenjene odkrivanju novih zdravljenj te bolezni, so edine rešitve za njeno odpravo do leta 2050. Na žalost dosega Romunija slabe rezultate glede širjenja te bolezni, saj je po številu bolnikov s tuberkulozo na vrhu lestvice držav v Evropski uniji, kjer bo po mnenju strokovnjakov ostala še dolgo časa. V teh okoliščinah so programi EU in finančna sredstva, dodeljena zdravljenju tuberkuloze, posebej dobrodošla in vlaganje v zdravje Evropejcev je pomembno. V skladu s podatki romunskih oblasti se vsako leto v Romuniji pojavi 30 tisoč novih primerov tuberkuloze. Ena od možnih razlag za odkrivanje tako velikega števila primerov vsako leto je prav povečan napredek zaradi novih programov preprečevanja, ki jih večinoma financira EU. Čeprav ima Romunija največjo pojavnost tuberkuloze v Evropi, so se vrednosti tega kazalnika v zadnjih petih letih občutno znižale. Prav tako upada umrljivost zaradi tuberkuloze v Romuniji, in sicer so podatki o smrtnosti z 10,7 % iz leta 2002 padli na 2,6 % v letu 2008. Finančna sredstva, dodeljena programom za odpravo tuberkuloze, so še posebej dobrodošla, saj v zadnjih 35 letih niso bili odkriti nobeni novi načini diagnostike ali zdravljenja.
Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Predlog resolucije za cepljenje proti tuberkulozi sem podprla zaradi cele vrste razlogov. Najprej bi želela poudariti potrebo po tem, da preučimo humanitarni vidik te bolezni, saj gre za bolezen, ki jo lahko preprosto preprečimo s cepljenjem, in smrt 2 milijonov ljudi na leto zaradi tega ni le zelo visoka številka, temveč je predvsem tudi nepotrebna. Popolnoma se strinjam, da je tuberkuloza nazoren primer neenakosti med narodi, saj je v industrijsko razvitih državah že skoraj odpravljena. Fundacija TVBI pomaga obolelim za tuberkulozo po celem svetu, zlasti pa v manj razvitih državah. Osebno menim, da je ta način boja proti tuberkulozi izraz solidarnosti evropskih državljanov in poskus dokončne omejitve nepotrebnih smrti, ki so posledica pomanjkanja finančnih sredstev za cepljenje v manj razvitih državah.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) S tem predlogom resolucije pozdravljamo pobude Evropske unije za boj proti tuberkulozi v najrevnejših državah, vendar pozivamo k več znanstvenim raziskavam za razvoj novih zdravil in novih cepiv proti tej bolezni. Cepiva so najcenejši in najučinkovitejši javni zdravstveni ukrep za zaščito Evropejcev pred nalezljivimi boleznimi, vendar je prav tako pomembno, da zdravstveno varstvo doseže države v razvoju, da lahko prispeva k daljši življenjski dobi in boju proti revščini.
Kot sem povedala, je bil dosežen napredek in smo na pravi poti, vendar mora EU podvojiti svoja prizadevanja in pozvati k bolj usklajenemu delovanju, da bi vključila evropske raziskave v boj proti boleznim, povezanim z revščino. To je edini način za ublažitev tragičnih zdravstvenih razmer, ki vladajo v številnih državah v razvoju. Komisijo želim vprašati, kako namerava spremljati prizadevanja znanstvenih raziskav na tem področju, okrepiti ta prizadevanja in prenesti rezultate teh raziskav v koristi za Evropejce glede na strategijo Evropa 2020.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o pobudi za cepljenje proti tuberkulozi, ker lahko le široko zastavljena kampanja za cepljenje prispeva k uresničenju ciljev, opredeljenih v razvojnem cilju tisočletja, da se do leta 2015 zajezi pojavnost tuberkuloze in obrne trend pogostnosti te bolezni ter da se tuberkuloza odpravi do leta 2050. Nujno je treba raziskati inovativne pobude financiranja, da bi pomagali utrditi zdravstvene sisteme in se borili proti neenakosti, zlasti glede zdravja mater in umrljivosti dojenčkov.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Čeprav je tuberkuloza ena od bolezni, ki pri skrbi za zdravje v razvitih državah ni v središču pozornosti, je res, da je danes še vedno eden izmed glavnih vzrokov za smrt na svetu, saj terja življenja 2 milijonov ljudi na leto. Predvsem v državah v razvoju je ta bolezen v mnogih primerih še zmeraj smrtna, zlasti kadar se pojavlja v povezavi z virusom HIV/aidsom.
Zato je primer neenakosti na področju zdravja med industrializiranim svetom in državami v razvoju. Poleg tega tuberkuloza še vedno ubija, vendar se raziskave opuščajo preprosto zaradi komercialne donosnosti. Zato je pomembno, da se Evropa zaveže znanstvenim raziskavam in podpori TBVI (Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi), tako da ima lahko obsežno cepljenje pozitiven učinek na odpravo tuberkuloze do leta 2050.
Zavedamo se, da so cepiva bistveni instrument, ko govorimo o boljših, cenejših in zanesljivejših testih za odkrivanje okužbe ter učinkovitejših diagnozah in zdravljenju. To pomeni obsežno ponovno usklajevanje raziskav ter povečano in trajno financiranje, pri čemer lahko po mojem mnenju EU igra bistveno vlogo.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega predloga skupne resolucije, ki zamenjuje predloge Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze in Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, je spodbujati Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi (TBVI) za izpolnitev ciljev, ki so jih opredelili Združeni narodi v razvojnih ciljih tisočletja. Ti vključujejo obrnitev trenda glede števila bolnikov s tuberkulozo do leta 2015 in odpravo te bolezni do leta 2050. Izboljšanje zdravstvenega stanja svetovnega prebivalstva je ena od največjih skrbi Evropske unije. Čeprav lahko rečemo, da je tuberkuloza v Evropi pod nadzorom, v povezavi z drugimi nalezljivimi boleznimi še vedno povzroča smrt milijonov ljudi v državah v razvoju. Za hitro ustavitev te svetovne nadloge je bistveno, da združimo politična in finančna prizadevanja Zato pozdravljam odobritev pobude za odpravo te nalezljive bolezni, ki tudi v 21. stoletju še vedno povzroča številne smrti, zlasti v državah v razvoju.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prizadevanja na področju raziskav in razvoja novih zdravil in cepiv, ki so učinkovita proti boleznim, kot je tuberkuloza, ki vsako leto še vedno vzame na milijone življenj po vsem svetu, je treba spodbujati in toplo pozdraviti pozitivne rezultate. Ko bodo ti rezultati doseženi, je treba dostop do napredka v znanosti in tehnologiji dati na voljo tistim, ki ga potrebujejo, brez kakršnih koli izključevanj.
Zato mora biti potreba edino merilo za dostop. V tretjem svetu odplačevanje zunanjega dolga in obresti za odplačevanje dolga bogatim državam predstavlja velik odtok sredstev, ki zato ne gredo v proračune za zdravje in izobraževanje, ki so posledično močno znižani. Tako imenovani „programi strukturnega prilagajanja“, vsiljeni od zunaj, prav tako prispevajo k temu.
Zato boj proti boleznim, ki se tako kot tuberkuloza širijo v revščini, vključuje boj proti tistim mehanizmom, ki ustvarjajo in ohranjajo odvisnost in revščino. V zvezi s tem je obžalovanja vredno, da se dostop do novega cepiva manj razvitim državam – kar očitno zagovarjamo – lahko zagovarja v imenu krepitve vloge in vodstva EU v teh državah, kot se dogaja glede vprašanja, ki je bilo povod za ta predlog resolucije.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Kako naj ne bi podprli pobude, katere cilj je odpraviti tuberkulozo do leta 2050, če pa še vedno ubije 2 milijona ljudi letno?
Vendar me preseneča, da besedilo, ki obžaluje nezadostne zdravstvene storitve v državah v razvoju, spregleda enega od največjih škandalov našega časa: bogatejše države, ki so se odrekle zadostnemu usposabljanju lastnih zdravnikov, da bi privarčevale pri svojem socialnem varstvu, izkoriščajo zdravnike iz teh držav. Tako je v Franciji numerus clausus ali število študentov, katerim je dovoljen vpis v drugi letnik, okrog 7 tisoč, medtem ko je vsako leto skoraj 3 tisoč zdravnikom, ki so pridobili diplome zunaj Evrope, dovoljeno delo opravljati v Franciji. Da ne omenjamo tujih študentov, ki jih usposabljamo, ki imajo zato francoske diplome in nikoli ne odidejo. Hkrati SZO ocenjuje, da v revnih državah primanjkuje 4,5 milijona zdravstvenih delavcev.
Prav tako je nenavadno/Nenavadno je tudi, da je besedilo namerno spregledalo 5500 do 6 tisoč primerov tuberkuloze v Franciji. Bolezen je bila tam odpravljena in njen ponovni pojav lahko neposredno povežemo z množičnim priseljevanjem. Obenem ne verjamem, da smo glede tega v Evropi osamljen primer.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Prisotnost tuberkuloze na svetu je še vedno vzrok za zaskrbljenost. Vendar se zdi, da lahko le cepivo širokega obsega odvrne grožnjo, ki jo ta bolezen predstavlja mnogim ljudem, ki živijo v državah v razvoju. Zato sem podprla to resolucijo, da bi pozvala k večjim dolgoročnim vlaganjem držav članic in Evropske komisije, tako da bodo imela sredstvo za boj proti tuberkulozi, zlasti s pomočjo raziskav in inovacij. Vendar se vzpostavljena finančna sredstva ne bi smela ustaviti tukaj: zdravstvene razmere in zdravstvene storitve potrebujejo podporo, torej gre za še eno področje, kjer je potrebno delovanje in ki ga ne moremo spregledati.
Jim Higgins, Seán Kelly, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE), v pisni obliki. − Pri končnem glasovanju o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi (RC-B7-0075/2011) smo se vzdržali. Popolnoma podpiramo cilj pobude za cepljenje, vendar nismo mogli podpreti navedbe, ki se nanaša na predhodno glasovanje Parlamenta, ki med drugim podpira splav in je v nasprotju s prejšnjo obrazložitvijo glasovanja, ki jo dajemo na zapisnik Parlamenta.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, ker se moramo boriti proti tuberkulozi, saj ta bolezen vsako leto po svetu ubije skoraj dva milijona ljudi in je z njo okužena skoraj tretjina svetovnega prebivalstva. Gre za bolezen, ki predstavlja resno nevarnost za ljudi in je med infekcijskimi boleznimi drugi največji vzrok za smrt po svetu. Tuberkuloza je močno povezana z družbenimi in gospodarskimi težavami, kot so revščina, brezposelnost, alkoholizem, zasvojenost z drogami in HIV/aids, prav tako pa z nezadostnim in slabim stanjem zdravstvenih sistemov v revnih državah in zaostanki v diagnostiki. Zadovoljen sem, da je bil pripravljen model Pobude za cepljenje proti tuberkulozi, ker bodo lahko vsi pacienti, ki trpijo zaradi te bolezni po svetu, imeli koristi od rezultatov raziskav in delovnih aktivnosti. Prav tako bi rad poudaril, da za boj proti tuberkulozi še vedno ni na voljo zadostnega financiranja, in treba je zagotoviti posebne mehanizme financiranja, ki bodo pripomogli k pridobivanju dovoljenj za cepiva proti tuberkulozi v Evropi, dostopnosti cepiv, kliničnim raziskavam tuberkuloze in učinkovitejšim diagnozam in zdravljenju, denar, dodeljen zdravstvenim storitvam, pa mora doseči najrevnejše in najranljivejše prebivalce držav.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Tuberkuloza je na žalost eden od glavnih vzrokov za smrt na svetu. Skoraj 2 milijona ljudi vsako leto umre za posledicami te bolezni. Pri pripravi tega predloga resolucije je cilj Parlamenta bil povabiti Evropsko unijo, naj si prizadeva izpolniti razvojne cilje tisočletja Združenih narodov, katerih namen je zaustaviti širjenje te resne bolezni do leta 2015. Ocenjeni podatki so zaskrbljujoči in zelo nas skrbi resnost položaja, zlasti v zvezi z najrevnejšimi državami, v katerih je vse pogostejša smrtnost zaradi tuberkuloze. Predlog skupne resolucije o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi zato popolnoma podpiram, ker izpostavlja zdravstvene razmere v državah v razvoju ter poskuša rešiti težavo pri njenem bistvu z namenjanjem več finančnih sredstev in podpiranjem znanstvenih raziskav.
Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Čeprav je v večini evropskih držav cepljenje proti tuberkulozi obvezno, je svetovna statistika skrb vzbujajoča. Število ljudi, ki zboli za to boleznijo, nam daje vedeti, da v 21. stoletju ni dovolj, da vodimo obsežno informacijsko kampanjo in poskrbimo za preprečevanje bolezni, predvsem moramo povečati finančna sredstva za zaščitna cepljenja. Samo to nam bo omogočilo zmanjšati pojavnost te bolezni. Zato sem podprla ta predlog resolucije. Hvala.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − Popolnoma podpiram pozive k povečanemu financiranju in alternativnim možnostim financiranja programov boja proti tuberkulozi. Kot predsednik delovne skupine tega parlamenta za inovacije, dostop do zdravil in bolezni, povezane z revščino, menim, da je bistveno, da svoja prizadevanja usmerimo v raziskave in inovacije, če želimo izpolniti razvojne cilje tisočletja. Raven tuberkuloze po svetu je še vedno nesprejemljivo visoka in pozdravljam nove načine financiranja Pobude za cepljenje proti tuberkulozi glede obsežne kampanje za cepljenje.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Čeprav je praktično odpravljena v razvitih državah, tuberkuloza ostaja grožnja v revnih in manj razvitih državah, zlasti v Afriki, kjer vsako leto še vedno ubije na milijone ljudi. Samo načrt cepljenja na globalni ravni lahko ustavi to nadlogo in popolnoma odpravi to bolezen do leta 2050 v okviru doseganja razvojnih ciljev tisočletja.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Strinjam se z se z večjim delom predloga resolucije, z njegovim končnim ciljem in z njegovim pogledom na dostop do zdravstvenega varstva kot pravice, za kar jamčijo vlade, ki morajo „izpolniti svojo obveznost ter vsemu prebivalstvu zagotoviti storitve javnega zdravstva“. Vendar ga nisem mogel podpreti, ker menim, da večina predlogov in ciljev, ki jih zastavlja, ni dovolj ambicioznih in so očitno pomanjkljivi. Menim, da ni dovolj predlagati, da bi do leta 2050 odpravili bolezen, ki prizadene najrevnejše in je eden od glavnih vzrokov za smrt po svetu, kar pomeni več kot 2 milijona smrti na leto. To je zato, kot kažejo številne študije nevladnih organizacij, ker bi to obdobje lahko prepolovili s preudarno politiko in posledičnim povečanjem sredstev, namenjenih za boj proti njej. Medtem ko se strinjam z izjavo v odstavku 2, da je pomembno izboljšati postopke odkrivanja in cepljenja z učinkovitejšo diagnozo in zdravljenjem, nasprotujem dejstvu, da ni izrecno omenjeno, da morajo takšne storitve opravljati javne zdravstvene službe; te je treba okrepiti z dodelitvijo evropske pomoči in sodelovanjem.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Z veseljem dajem podporo vseevropskemu projektu, ki ponuja dodano vrednost Evropi in svetu s svojim ciljem odprave tuberkuloze v prihodnosti.
Leta 2009 je tuberkuloza ubila 1,7 milijona ljudi ali 4 700 ljudi na dan. Svetovna banka ocenjuje, da Afriki povzroča letno škodo v višini 52 milijard USD. Primeri iz Združenega kraljestva in Irske poleti 2010 nas prav tako spominjajo, da ta bolezen ostaja resen problem za Evropsko unijo. Zahvaljujoč Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi (TBVI) bo mogoče ustvariti učinkovita cepiva, ki si jih države v razvoju lahko privoščijo in so prilagojena državam v vzponu in Evropi.
Evropska komisija je z 49 milijardami EUR letno največja donatorka uradne razvojne pomoči. Toda to ni dovolj. Najti moramo druge vire financiranja, na primer uvedbo finančne garancije držav članic in/ali EU, ki bi omogočili pridobitev sredstev za Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi pri Evropski investicijski banki. TBVI je praktičen način izvajanja strategije EU 2020. S tem ko dela Evropo privlačnejšo, pripravlja novo gospodarstvo za nove generacije.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Program za cepljenje proti tuberkulozi je zelo pomemben, toda kaj bo Evropski parlament storil pred letom 2015? V Latviji na primer postopek zdravljenja tuberkuloze trenutno obsega postavitev diagnoze in karanteno. Vsa finančna sredstva, ki naj bi bila porabljena za nakup zdravstvene opreme in izgradnjo specializiranih bolnišnic, so bila v resnici porabljena zaman. Na primer v mestu Olaine je bila na območju zapora zgrajena bolnišnica za zdravljenje ljudi, okuženih s tuberkulozo. Količina denarja, porabljena za opremo bolnišnice, je dosegla dva milijona evrov. Bolnišnica zdaj ne deluje, ker ni zdravstvenega osebja! Zato bi rad pozornost svojih kolegov usmeril na dejstvo, da ni dovolj le ustvariti in izdelati cepivo, potrebno je tudi pripraviti strokovnjake z ustrezno specializacijo in visoko usposobljeno zdravniško osebje ter jih podati v boj proti tuberkulozi. V nasprotnem primeru bo učinek današnjega glasovanja samo čustven. Zelo pomemben je popolnoma pregleden nadzora sredstev, dodeljenih boju proti tuberkulozi, da se ne bi ponovil primer iz Latvije.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Vsako leto se v Evropski uniji za zdravljenje ljudi s tuberkulozo porabita 2 milijardi EUR. Poleg virusa HIV in malarije je tuberkuloza ena od najbolj razširjenih epidemij na svetu. Okužena je približno tretjina svetovnega prebivalstva. Jasno je, da smo še daleč od odprave tuberkuloze. Kot pri vseh boleznih pa vse večja odpornost v obliki bakterij, ki so razvile večkratno ali izjemno odpornost, in posledično pomanjkanje možnosti zdravljenja predstavljata sodobni medicini velik izziv. Standardna zdravila, ki se uporabljajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, nimajo nobenega vpliva na mutirane različice. Posledično se predpisujejo druga zdravila, ki so dražja in imajo močnejše stranske učinke. Stroški zdravljenja so zaradi tega lahko stokrat višji kot tisti pri običajni tuberkulozi. Če pacient preneha z jemanjem standardnih zdravil za običajno obliko tuberkuloze pred koncem šestmesečnega obdobja, posledično ne pride le do resnih stranskih učinkov, pač pa tudi do odpornosti.. Poleg tega je širjenje bolezni mogoče ustaviti le s pregledom vseh ljudi, s katerimi je pacient imel stike. Nekatere države niso izpolnile teh zahtev. Če ta dobro poznana osnovna pravila ne bodo spoštovana, raziskovalni projekti, ki stanejo na milijarde evrov, verjetno ne bodo prinesli velikih sprememb in pojavile se bodo nove oblike odpornosti. Zato sem se glasovanja vzdržal.
Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za predlog resolucije o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi. V mnogih primerih tuberkuloza in njeno preprečevanje ostajata izziva ne le za države v razvoju, temveč tudi za razvite države. Moramo si izmenjevati dobre prakse, dodeljevati finančna sredstva cepivu proti tuberkulozi in uporabiti različne ukrepe, da bi poskusili zmanjšati grozljivo svetovno statistiko okoli 2 milijonov smrti letno zaradi tuberkuloze. Po drugi strani so med glavnimi dejavniki tveganja, ki povečujejo smrtnost, alkoholizem, uporaba drog in velika revščina. Zato moramo poleg cepljenja upoštevati tudi dolgoročne programe, ki bodo zmanjšali te dejavnike. Ponovno pozdravljam to pobudo EU za prispevanje k aktivni podpori EU programov cepljenja, ki bodo v času njihovega izvajanja uspeli občutno znižati pogostost okužb s tuberkulozo, kot kaže statistika držav članic EU.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glede na to, da tuberkuloza ostaja eden od glavnih vzrokov za smrt po svetu, saj vsako leto zahteva na milijone življenj, in da kljub temu trenutno potekajo nezadostne raziskave najbolj zanemarjenih bolezni, ki prizadenejo le ljudi v državah v razvoju, se odločno zavzemam za Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi. V zvezi s tem bi samo program cepljenja, ki vključuje obsežno kampanjo za cepljenje, lahko imel pozitiven vpliv na doseganje cilja. Prepričan sem, da so cepiva temeljno sredstvo v boju proti tuberkulozi, skupaj z boljšimi, in da to vključuje velik preobrat pri poudarku raziskav in povečanje financiranja. Zato menim, da bi se cepljenje proti tuberkulozi moralo prednostno izvajati na klinikah v državah v razvoju in da bi pomoč EU morala podpirati notranja prizadevanja držav v razvoju za vzpostavitev človeške zmogljivosti.
Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za predlog resolucije o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi. Ta predlog resolucije, ki so ga podprle vse politične skupine, sledi širjenju te bolezni v Evropi in Združenih državah Amerike v zadnjih desetih letih. Vendar je najosnovnejši razlog za ponoven pojav te bolezni množično priseljevanje, zlasti nezakonito priseljevanje, kjer osnovna pravila higiene pogosto ne morejo biti zagotovljena. Grčija, ki trenutno skuša obvladati nezakonito priseljevanje, je država z relativno visoko stopnjo tuberkuloze v razvitem svetu, zato so predlogi v tem predlogu resolucije, kot so obsežna kampanja za cepljenje v državah članicah, finančna sredstva Evropske investicijske banke za ta namen in poziv k zajamčenim javnim zdravstvenim storitvam v najbolj oddaljenih območjih, pomembni za našo državo.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Danes je tuberkuloza eden od primerov, kako neenakost med ljudmi vpliva na področje zdravja, glede na to, da je bila ta bolezen skoraj odpravljena iz industrializiranih držav in se v drugih delih sveta še vedno širi. Prav tako se trenutno moramo zavedati, da je tuberkuloza ena od okužb, ki izkoriščajo stanje tistih, ki so seropozitivni ali imajo aids, in je v teh primerih še posebej nevarna. Ta vprašanja so razlog za ta predlog resolucije, ki zagovarja potrebo po obsežnem programu cepljenja z namenom doseganja šestega razvojnega cilja tisočletja po letu 2015 in zlasti odprave tuberkuloze do leta 2050.
Ti plemeniti cilji so prav tako razlog za mojo podporo predlogu. Cepiva so temeljno sredstvo za odločen boj proti tuberkulozi skupaj z boljšimi testi, ki so zanesljivi in poceni, ter učinkovitejšo diagnozo in zdravljenjem. To pomeni korenito preusmeritev raziskav ter obsežnejše in trajno financiranje. EU bi preko Evropske komisije morala raziskati inovativne načine financiranja, na primer uvedbo finančne garancije držav članic in/ali EU, ki bi omogočila pridobitev sredstev za Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi pri Evropski investicijski banki, s katerimi bi se zagotovilo financiranje in raziskave na tem področju.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kljub doseženemu napredku je širjenje tuberkuloze na svetovni ravni še vedno velik vzrok za zaskrbljenost, saj ta bolezen ostaja eden od glavnih vzrokov za smrt po svetu, zlasti v državah v razvoju. Zato je treba raziskave in financiranje na tem področju povečati. Pomembno je mobilizirati sredstva za Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi, saj lahko le obsežna kampanja za cepljenje pomaga ustaviti širjenje bolezni do leta 2015, obrniti trend in odpraviti to bolezen do leta 2050, kot je zapisano v razvojnih ciljih tisočletja Združenih narodov in programu Ustavimo tuberkulozo Svetovne zdravstvene organizacije.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Tuberkuloza vsako leto ubije skoraj 2 milijona ljudi, predvsem v podsaharski Afriki in Aziji. Gre za nadlogo, ki poudarja neenakosti med severom in jugom ter pomanjkanje dostopnih virov, zdravljenja in raziskav, ki bi ustavile bolezen.
Naš predlog resolucije izpostavlja prizadevanja, ki so potrebna za hitrejše in učinkovitejše odkrivanje in diagnozo bolezni. Predvsem pa poudarja potrebo po izvajanju obsežnega programa cepljenja, ki je edini način za dosego enega od razvojnih ciljev tisočletja in odpravo bolezni do leta 2050.
Prav tako je bistveno, da se prizadevanja farmacevtskih raziskav osredotočijo na to zapostavljeno in „neekonomično“ bolezen. Financiranje teh raziskav mora biti zagotovljeno, na primer s sredstvi Evropske investicijske banke. Kot vemo, je za izvedbo programa Svetovne zdravstvene organizacije „Ustavimo tuberkulozo“ potrebne 3 milijarde USD. To je ključna naložba, če želimo napredovati pri raziskavah in inovacijah in tako okrepiti podporo najrevnejšemu prebivalstvu.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − S to resolucijo EP kot prvo poudarja dejstvo, da lahko samo obsežen program cepljenja pozitivno vpliva na uresničitev 6. razvojnega cilja tisočletja po letu 2015 ter zlasti na odpravo tuberkuloze do leta 2050. Drugič, meni, da so cepiva, skupaj z boljšimi (zanesljivimi, poceni in vzdržljivimi) testi ter učinkovitejšo diagnostiko in zdravljenjem, temeljno sredstvo v boju proti tuberkulozi, kar pomeni korenito preusmeritev raziskav ter obsežnejše in trajno financiranje. Tretjič, poziva Evropsko komisijo, naj razišče možnosti za inovativne načine financiranja, na primer uvedbo finančne garancije držav članic in/ali EU, ki bi omogočila pridobitev sredstev za Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi pri Evropski investicijski banki, s katerimi bi se zagotovilo financiranje za raziskave zapostavljenih in nedobičkonosnih bolezni v državah v razvoju.
Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za predlog resolucije o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi. Tropske bolezni, kot so malarija, tuberkuloza in spalna bolezen, vsako leto zahtevajo na milijone žrtev. Razlog za to je dejstvo, da te bolezni postajajo odpornejše na zdravila, in pomanjkanje možnosti zdravljenja, do česar je prišlo, ker so raziskave preprosto bile ustavljene, saj so nedonosne. Glede na dejstvo, da število novih primerov tuberkuloze po svetu štiri leta pred rokom za doseganje razvojnih ciljev tisočletja še vedno predstavlja vzrok za zaskrbljenost, moramo nemudoma ukrepati. Zdravstvene storitve v večini držav v razvoju niti približno ne zadovoljujejo potreb lokalnega prebivalstva. Programi strukturnega prilagajanja iz devetdesetih let prejšnjega stoletja so zadeve še poslabšali s povzročitvijo drastičnega krčenja socialnih proračunov. Menim, da bi cepljenja proti tuberkulozi morali izvajati predvsem v klinikah in bolnišnicah v državah v razvoju, s tem namenom pa bi moral biti ponovno vzpostavljen javni zdravstveni sistem. Vlade morajo izpolniti svojo obveznost ter vsemu prebivalstvu zagotoviti storitve javnega zdravstva, saj je dostop do zdravniške oskrbe priznan v splošni deklaraciji človekovih pravic.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Podpiram Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi. Menim, da naša moralna dolžnost, dolžnost Evropejcev, ni le prevzem odgovornosti za raziskave in iskanje novih zdravil, temveč tudi pomoč revnim državam, da usposobijo zdravstvene delavce in razvijejo vsaj osnovno zdravstveno mrežo. Človeška solidarnost mora preseči meje držav in celin. Če prenehamo čutiti to solidarnost, prenehamo biti ljudje. V interesu ohranjanja naše človečnosti ne morem podpreti odobrenega besedila predloga resolucije. Besedilo omenja ubijanje nerojenih otrok, na kar večina tistih iz tega parlamenta gleda kot na sestavni del reproduktivnega zdravja. Glasovanja sem se vzdržala, ker se ne morem strinjati, da je boj proti pandemiji tuberkuloze v najrevnejših delih sveta na kakršen koli način povezan z nečloveško prakso prilaščanja pravice do odločanja o življenju ali smrti nerojenega otroka.
Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Glasovala sem za zaključek poslovnih knjig Evropske policijske akademije, za katere lani nisem podelila razrešnice, ker gre za običajen postopek, ki bi se moral odviti nemudoma, ko je iz poročila Evropskega računskega sodišča jasno, da nadaljnje prilagoditve niso potrebne, ne glede na dejstvo, ali je razrešnica bila podeljena ali ne. Glede na opažene nepravilnosti bi Evropsko policijsko akademijo morali zapreti.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Zaskrbljenost zaradi modela upravljanja Evropske policijske akademije je pomenila, da Parlament ni podelil razrešnice za njene poslovne knjige iz leta 2008. Dejstvo je zaskrbljujoče in nezaslišano, saj se je prvič zgodilo, da je bil evropski agenciji zavrnjen takšen postopek. Zato je namen te resolucije zaključiti ustrezne poslovne knjige v skladu s členom 5(2)(b) Priloge VI poslovnika Evropskega parlamenta.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Spomnim se, da se je 7. oktobra 2010 Parlament sprejel sklep, da ne bo podal razrešnice za poslovne knjige Evropske policijske akademije za leto 2008 s 618 glasovi proti 0 in sedmimi vzdržanimi glasovi. Ta sklep za zaključek poslovnih knjig za leto 2008 ni enak podelitvi razrešnice zanje, saj gre le za tehnični ukrep, izhajajoč iz poslovnika Parlamenta, v skladu s katerim mora v primeru nepodelitve poslovnih knjig na enem od naslednjih zasedanj potekati uradno glasovanje o zaključku. Zato sem ta sklep podprl.
Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) 7. oktobra 2010 je Parlament s 618 glasovi proti in 7 vzdržanimi glasovi sprejel sklep, da bo zavrnil podelitev razrešnice direktorju Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2008. V skladu s poslovnikom Parlamenta se v primeru nepodelitve razrešnice na enem od naslednjih delnih zasedanj predloži uradni predlog za zaprtje poslovnih knjig. Sklep, ki sem ga podprla, je tehnični ukrep za zaključek poslovnih knjig ustreznega poslovnega leta in ne podelitev razrešnice. Med tem delnim zasedanjem se sprejema, ker smo s kolegi iz Odbora za nadzor proračuna želeli zaslišati direktorja Evropske policijske akademije, predsednika upravnega odbora in predsednika Evropske komisije, da bi pridobili več podrobnosti in pojasnil, zlasti glede računovodskih popravkov, narejenih julija 2010 za leto 2008, in odzivnosti upravnega odbora.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Obžalovanja vredno je, da evropska institucija, ki se financira iz javne blagajne, nima preglednega modela upravljanja, ki nadzornemu organu omogoča podelitev razrešnice za poslovne knjige. Redkost takšnega dogodka zahteva analizo vzrokov in iskanje rešitev, ki preprečujejo njegovo ponovitev. Zato je namen te resolucije le zaključiti te poslovne knjige v skladu s členom 5(2)(b) Priloge VI poslovnika Evropskega parlamenta.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Neučinkovita uporaba sredstev policijske akademije, ki so ji bila dodeljena, je povzročila prekinitev finančne podpore malim agencijam. Obstajajo primeri neprimerne rabe sredstev, ki mejijo na finančni kriminal. Vsi ti prestopki se lahko zgodijo v primeru nezadostnega nadzora Komisije. Sklep Parlamenta glede tega vprašanja daje jasen signal vsem drugim agencijam in institucijam, da se je treba držati finančne discipline in biti odgovornejši glede dolžnosti, ki jih imajo. Prav tako ne bi bilo odveč, če bi razrešili tiste uradnike Komisije, ki so dolgo čakali in niso odločno in učinkovito ukrepali. Poznam veliko primerov, ko so uradniki Komisije – zaradi svojega nekonstruktivnega stališča ali včasih celo lenobe – prezrli resne kršitve v finančnih projektih Evropske unije. Menim, da je ta resolucija prišla ob pravem času in je zelo uporabna.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Evropska policijska akademija (CEPOL) je bila ustanovljena leta 2000. Njen namen je spodbujati tesno sodelovanje med različnimi policijskimi silami znotraj Evropske unije. CEPOL pomaga nacionalnim organom pri sodelovanju za preprečevanje in boj proti kriminalu. Poleg tega tesno sodeluje s policijskimi službami tretjih držav. Menim, da je CEPOL koristna institucija, zato sem predlog podprl.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska policijska akademija (CEPOL) združuje višje policijske uradnike iz vse Evrope s ciljem spodbujati čezmejno sodelovanje v boju proti kriminalu in vzdrževanju javne varnosti, zakona in reda. CEPOL je bil ustanovljen leta 2005 kot agencija Evropske unije in deluje kot mreža, v kateri države članice organizirajo dejavnosti – tečaje, seminarje, konference in srečanja – večinoma na nacionalnih ustanovah za usposabljanje. Vsako leto je organiziranih od 60 do 100 tečajev, ki pokrivajo širok spekter tem, danes pomembnih za policijski nadzor v Evropi. Dejavnosti Evropske policijske akademije so pomembne za ustvarjanje sinergij med policijskimi silami različnih držav članic. Pravzaprav je trenutno glavni vir učenja in razvoja na področju izobraževanja in usposabljanja za boljše sodelovanje in policijski nadzor v Evropi. Zaradi navedenih razlogov in predvsem ob upoštevanju pozitivnega mnenja Računskega sodišča in Sveta glasujem za zaključek poslovnih knjig Evropske policijske akademije za poslovno leto 2008.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) Po sprejetju sklepa z dne 7. oktobra 2010, da se poslovnim knjigam Evropske policijske akademije ne podeli razrešnica za poslovno leto 2008 zaradi težav, odkritih v vezi z njenim upravljanjem, smo zdaj prešli na zaključek njenih poslovnih knjig v skladu s členom 5(2)(b) Priloge VI poslovnika.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Bistveno je, da novi organi oblasti in njihovi vodje opravljajo svoje delo v interesu evropskih državljanov. Zaradi tega smo Zeleni zahtevali večjo preglednost odnosov med predstavniki industrije ter organi oblastmi in njihovimi nadrejenimi in zadovoljni smo, da so se vsi trije kandidati pisno zavezali k zagotovitvi tega. Dvomljivi odnosi lobiranja zmanjšujejo verodostojnost in učinkovitost teh organov in pomembno je, da svoje delo opravijo z največjo preglednostjo. Zdaj se moramo pomakniti naprej in zagotoviti, da lahko ti organi učinkovito opravljajo svojo odločilno nadzorno vlogo nad finančnimi trgi EU.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Kot je pokazalo glasovanje parlamentarnega Odbora za nadzor proračuna, je bilo mnogo ljudi nezadovoljnih z načinom upravljanja financ Evropske policijske akademije v letu 2008 in prejšnjih letih. To je edinstven položaj – do zdaj še se ni zgodilo, da kakšni evropski agenciji razrešnica ne bi bila podeljena. Vendar je zdaj pomembno, da pogledamo v prihodnost. General Banfi, novi vodja Evropske policijske akademije, je prevzel težak položaj in si mora ponovno pridobiti zaupanje Parlamenta in davkoplačevalcev. Poleg tega menim, da sedanje razprave o neučinkovitem upravljanju proračuna in človeških virov na akademiji samo preusmerjajo našo pozornost od večjega problema – pomanjkanja celovitosti in profesionalizma policije in varnostnih organov po vsej Evropi, tudi v Litvi. Več pozornosti moramo posvetiti prizadevanjem za izboljšanje osnovnih funkcij policijske akademije – sprejeti moramo odločnejše ukrepe za boj proti kriminalu s pomočjo izobraževanja in posebnega usposabljanja. Kot sem povedal na delnem zasedanju prejšnjega oktobra ima Evropska policijska akademija plemenite cilje – spodbujanje skupnih evropskih standardov policijskega delovanja in okrepitev pravne države in zakonodaje. Kar se bo zgodilo z Evropsko policijsko akademijo v prihodnosti, ni pomembno, vendar morajo vse države članice zagotoviti, da bodo ti cilji doseženi.
Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za zaključek poslovnih knjig Evropske policijske akademije, ker menim, da je pomembno končati postopek podelitve razrešnice za leto 2008. S tem ko niso podelili razrešnice, so poslanci upravam vseh agencij EU poslali močno sporočilo, da Parlament ne bo toleriral nepoštenega računovodstva ali lažne porabe. Poslanci se morajo zdaj osredotočiti na postopek podelitve razrešnice za leto 2009, ki poteka v Odboru za proračunski nadzor, in uvesti spremembe, ki zagotavljajo vzpostavitev močnejših računovodskih postopkov. Ne smejo se ponoviti pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene v poročilu Revizijskega sodišča za poslovne knjige za leto 2008. Pozdravljam pozitivne ukrepe, ki jih je sprejel novi direktor Evropske policijske akademije, Ferenc Bánfi, in upam, da se bo sodelovanje med Odborom za proračunski nadzor in akademijo nadaljevalo, pomembni ukrepi pa so bili sprejeti tudi za zagotovitev upravljanja akademije, ki je učinkovito ter v skladu z vsemi finančnimi pravili.
Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Podprla sem predlog resolucije, ki nasprotuje imenovanju predsednika Evropskega bančnega organa, ne zato, ker se ne bi strinjala z imenovanim kandidatom, temveč ker načeloma nasprotujem ustanovitvi tega novega organa. Pravijo nam, da je treba preprečiti nastanek gospodarskih in finančnih kriz v prihodnosti. Dejansko doda še eno stopnjo birokracije k obstoječemu nadzoru. Obstajala bo zmeda glede tega, kdo je odgovoren za kaj. Knjiga pravil, ki jo bodo zasnovali, Londonu nedvomno ne bo ustrezala in bo prispevala k izgubi delovnih mest v Britaniji. Poleg tega postopek ni pregleden, saj je Parlamentu predstavljen le en kandidat in je, kar je najhuje, končno glasovanje tajno.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Če smo se kaj naučili iz nedavne krize, potem je to potreba po reformi nadzorne strukture institucij z ustanovitvijo evropskih agencij in s tem po preoblikovanju celotne zasnove makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora. To je privedlo do Evropskega bančnega organa. Ker je zaupanje v banke omajal resen udarec svetovne finančne krize, je za trge in Evropejce na splošno pomembno, da začnejo ponovno zaupati v solidarnost in odpornost bančnih institucij ter da se jim povrne zaupanje v nadzorne organe. Zato je vloga, namenjena temu novemu Evropskemu bančnemu organu, tako odločilna za prihodnost. Zato podpiram izbiro gospoda Andrea Enria za prvega predsednika Evropskega bančnega organa v upanju na aktiven, skrben in uspešen mandat.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni sistemi so zajemali nacionalni vidik in niso bili prilagojeni globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji, ki pri tem nastajajo. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Kot razumem, je ustanovitev Evropskega bančnega organa nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponovitev resnično nemoralnih situacij iz nedavne preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema. Zato podpiram izbor Andrea Enria za prvega predsednika Evropskega bančnega organa ter mu želim odličen mandat v vseh pogledih.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V novem osrednjem evropskem nadzornem organu nacionalne interese predstavljajo organi, ki nadzorujejo finančne trge, v primeru Avstrije na primer FMA, ki so člani novega organa in imajo pravico do glasovanja. Tudi nacionalne banke sodelujejo na sestankih organa, vendar nimajo pravice do glasovanja. Nasprotujem imenovanju navedenega kandidata za predsednika Evropskega bančnega organa. Zato podpiram poročilo, ker bo po mojem mnenju to vodilo v drage podvojene strukture, o čemer med drugim priča dejstvo, da imajo posamezni nadzorni organi sedež v različnih mestih. Poleg tega finančni nadzorni organi predstavljajo le del celotne rešitve. Prav tako je treba poostriti mehanizme za sankcioniranje držav članic z velikimi proračunskimi primanjkljaji.
Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Podprla sem resolucijo, ki nasprotuje imenovanju predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ne zato, ker se ne bi strinjala z imenovanim kandidatom, temveč ker načeloma nasprotujem ustanovitvi tega novega organa. Pravijo nam, da je treba preprečiti nastanek gospodarskih in finančnih kriz v prihodnosti. Dejansko doda še eno stopnjo birokracije k obstoječemu nadzoru. Obstajala bo zmeda glede tega, kdo je odgovoren za kaj. Knjiga pravil, ki jo bodo zasnovali, Londonu nedvomno ne bo ustrezala in bo prispevala k izgubi delovnih mest v Britaniji. Poleg tega postopek ni pregleden, saj je Parlamentu predstavljen le en kandidat in je, kar je najhuje, končno glasovanje tajno.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ena od posledic krize je bila potreba po ustanovitvi neodvisnih evropskih agencij za nadzor bank in zavarovanje finančnih trgov. Te agencije ne bodo nadomestile nacionalnih nadzornih agencij, temveč bodo z njimi sodelovale, svoja pooblastila pa bodo porabile za preudarnost in analizo sistemskih tveganj z namenom preprečiti, da bi nova kriza enakih razsežnosti kot sedanja še enkrat prizadela evropske države.
Danes s ponosom glasujem za portugalskega državljana, gospoda Gabriela Rodriga Ribeira Bernardina, kot prvega predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine. Slovi po poštenosti in strokovnosti, kar se je pokazalo v zahtevnem postopku izbire kandidata ter obljublja skrben in aktiven mandat v nadzornem organu, kateremu bo zdaj predsedoval. Ob tej priložnosti mu želim veliko uspeha pri delu.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni modeli so zajemali nacionalni vidik in se niso prilagodili globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Vzpostavitev evropskega organa za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin je temeljnega pomena za oblikovanje učinkovitega nadzornega modela poleg številnih drugih mehanizmov spremljanja, o katerih se je treba nujno odločiti in jih začeti izvajati. Seveda sem zadovoljen, da je bil za prvega predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine nominiran Portugalec, Gabriel Rodrigo Ribeiro Tavares Bernardino. Pri opravljanju dolžnosti mu želim veliko zadovoljstva.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zelo sem zadovoljen z rezultatom glasovanja danes zjutraj, v katerem je Parlament dal zeleno luč imenovanju gospoda Bernardina iz Portugalske za vodjo Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine. To je zmaga za Evropsko unijo in za Parlament, ki se je trdo boril za ustanovitev tega organa, predvsem pa je zmaga za Evropejce, za katere sem prepričan, da bodo zdaj bolje zaščiteni.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Novembra 2010 sta Evropski parlament in Svet v prvi obravnavi sprejela vrsto ambicioznih zakonodajnih predlogov za utrditev nadzora evropskih finančnih trgov. Ti predlogi so bili podlaga za ustanovitev treh novih evropskih nadzornih organov na področju zavarovanja, vrednostnih papirjev in bančništva. Evropski parlament ima pomembno vlogo pri imenovanju vodij teh institucij: pristojen je za zaslišanje vodij, ki jih imenujejo nacionalni nadzorniki na podlagi ožjega seznama, ki ga sestavi Komisija, in lahko nasprotuje njihovemu imenovanju. Kandidati so imeli zaslišanja pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve, ki jih je odobril. Na podlagi tega sem glasovala za portugalskega kandidata za predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je, kot je določeno, podvržen strogim pravilom glede neodvisnosti.
Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Podprla sem resolucijo, ki nasprotuje imenovanju predsednika Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ne zato, ker se ne bi strinjala z imenovanim kandidatom, temveč ker načeloma nasprotujem ustanovitvi tega novega organa. Pravijo nam, da je treba preprečiti nastanek gospodarskih in finančnih kriz v prihodnosti. Dejansko doda še eno stopnjo birokracije k obstoječemu nadzoru. Obstajala bo zmeda glede tega, kdo je odgovoren za kaj. Knjiga pravil, ki jo bodo zasnovali, Londonu nedvomno ne bo ustrezala in bo prispevala k izgubi delovnih mest v Britaniji. Poleg tega postopek ni pregleden, saj je Parlamentu predstavljen le en kandidat in, je, kar je najhuje, končno glasovanje tajno.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ker je finančne trge kriza zelo prizadela, je pomembno povrniti zaupanje, kar bo mogoče zagotoviti predvsem s pomočjo vloge, ki jo bodo imeli nadzorni organi, ki morajo svoja pooblastila izvajati strokovno in učinkovito, da bi spodbudili potrebno zaupanje vlagateljev in podjetij. V tem okviru je bil ustanovljen Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ki ne bo zamenjal nacionalnih nadzornih agencij, temveč bo imel pomembno vlogo v novem evropskem nadzornem okviru. Zato je pomembno, da začne ta agencija kmalu delovati. Glasujem za izbor gospoda Stevena J. Maijoorja za prvega predsednika Evropskega organa za varnostne papirje in trge v upanju na aktiven, skrben in uspešen mandat.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni sistemi so zajemali nacionalni vidik in niso bili prilagojeni globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji, ki pri tem nastajajo. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Ustanovitev Evropskega organa za finančne trge je nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela. Vendar je treba sprejeti mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponovitev resnično nemoralnih situacij iz nedavne preteklosti. Zato podpiram izbor Stevena J. Maijoorja za prvega predsednika Evropskega organa za varnostne papirje in trge ter mu želim odličen mandat v vseh pogledih.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Finančni nadzorni organi so morda koristnejši od večine drugih institucij EU. Vendar bi zadostoval en organ s sedežem na enem mestu namesto treh, ki se nahajajo v različnih mestih, kar spremljajo drage podvojene strukture. Nadzor na evropski ravni bi med drugim moral vključevati usklajevanje nacionalnih nadzornih organov. S sedanjo razdelitvijo odgovornosti bo to težko. Poleg tega je potreben učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, skupaj z ustrezno podporo špekulantov in razpravo brez tabujev. Ker menim, da je ustanovitev treh evropskih nadzornih organov zapravljanje denarja, podpiram dejstvo, da poročilo odločno nasprotuje imenovanju navedenega kandidata za predsednika Evropskega organa za varnostne papirje in trge.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti, zato sem zelo zadovoljen z izidom glasovanja danes zjutraj, v katerem je Parlament dal zeleno luč imenovanju predsednika Evropskega organa za varnostne papirje in trge (ESMA). Nedavna finančna kriza je pokazala obseg, v katerem je potreben strog, natančen nadzor v sektorjih, ki so se v preteklosti uspešno izmikali zakonodaji. Mnogi zakonodajni predlogi, ki jih obravnavamo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, od izvedenih finančnih instrumentov do prodaje na kratko, dajejo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge precejšnja pooblastila za nadzor, zato je bistvenega pomena, da se temu organu omogoči čim prejšnji zagon.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Novembra 2010 sta Evropski parlament in Svet v prvi obravnavi sprejela vrsto ambicioznih zakonodajnih predlogov za utrditev nadzora evropskih finančnih trgov. Ti predlogi so bili podlaga za ustanovitev treh novih evropskih nadzornih organov na področju zavarovanja, vrednostnih papirjev in bančništva. Evropski parlament ima pomembno vlogo pri imenovanju vodij teh institucij: pristojen je za zaslišanje vodij, ki jih imenujejo nacionalni nadzorniki na podlagi ožjega seznama, ki ga sestavi Komisija, in lahko nasprotuje njihovemu imenovanju. Kandidati so imeli zaslišanja pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve, ki jih je odobril. Na podlagi tega sem glasovala za irskega kandidata za predsednika Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ki je, kot je določeno, podvržen strogim pravilom glede neodvisnosti.
Catherine Grèze (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Na plenarnem zasedanju je danes, v torek, 3. februarja 2001, vladala popolna zmeda med glasovanjem o imenovanju predsednikov za evropske nadzorne organe. Naj gre za Evropski organ za vrednostne papirje in trge (predlog resolucije B7-0093/2011), Evropski bančni organ (predlog resolucije B7-0091/2011) ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (predlog resolucije B7-0092/2011), nobeden od kandidatov ni ženska. V imenu enakosti, ki je temeljna vrednota Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, nikakor ne morem podpreti takšnih imenovanj.
Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. − Finančna kriza iz leta 2008 je jasno pokazala potrebo po evropskih nadzornih organih, ki bi usklajevali ureditev in nadzor finančnega sektorja v Evropski uniji. Z današnjim glasovanjem za sprejem treh vodij teh novih organov jim dajemo zeleno luč, da se lotijo dela. V zadnjih dveh letih smo prav tako videli, da so se nekateri deli industrije finančnih storitev odločeni upirati potrebnim novim pravilom in predpisom. Med zaslišanjem sem zato kandidate prosila, naj se zavežejo najvišjim standardom preglednosti in odprtega vladanja. Za ohranitev javnega zaupanja v te nove organe morajo svoje delo opravljati na neodvisen, pošten in objektiven način. Bistvenega pomena je zagotoviti, da te mlade institucije ne bodo prisiljene slabiti ali spodkopavati ključnih pravil za reformiranje finančnega sektorja. Zato pozdravljam zavezo kandidatov, da bodo delali v skladu z najvišjimi načeli preglednosti, vključno z razkritjem rezultatov regulatornih srečanj z lobisti in predstavniki industrije.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Proti sem glasoval samo zato, ker nisem poznal imena tega kandidata za visoko funkcijo. Še posebej „všeč“ mi je bilo, da predsednik Evropske komisije ni želel razkriti priimka kandidata. Morda se je nekaj spremenilo v našem svetu, če poslanci Evropskega parlamenta nimajo nobene pravice biti seznanjeni z imenom in življenjepisom osebe, ki želi opravljati določeno funkcijo v Evropski uniji.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Če bodo vzpostavljene tri nove agencije EU v Londonu, Parizu in Frankfurtu skupaj s svetovalnim odborom za tveganja pri Evropski centralni banki (ECB), bo po vsej verjetnosti nastopila zmeda glede pooblastil teh organov. Finančni nadzorni organi so morda koristnejši od mnogih drugih institucij EU, kot je na primer tako imenovana Agencija Evropske unije za temeljne pravice. Vendar bi en organ zadostoval. Trije novi finančni nadzorni organi predstavljajo le del celotne rešitve. Poleg tega morajo države članice spremeniti svoj odnos. Sedanje geslo „če mi ti ne boš škodoval, ti tudi jaz ne bom“, ki državam članicam omogoča, da se izognejo finančnim kaznim, ki izhajajo iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je privedlo v katastrofo. Zaradi tega sem glasoval za poročilo in proti kandidatu za predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Novembra 2010 sta Evropski parlament in Svet v prvi obravnavi sprejela vrsto ambicioznih zakonodajnih predlogov za utrditev nadzora evropskih finančnih trgov. Ti predlogi so bili podlaga za ustanovitev treh novih evropskih nadzornih organov na področju zavarovanja, vrednostnih papirjev in bančništva. Evropski parlament ima pomembno vlogo pri imenovanju vodij teh institucij: pristojen je za zaslišanje vodij, ki jih imenujejo nacionalni nadzorniki na podlagi ožjega seznama, ki ga sestavi Komisija, in lahko nasprotuje njihovemu imenovanju. Kandidati so bili zaslišani pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve, ki jih je odobril. Na podlagi tega sem glasovala za nizozemskega kandidata za predsednika Evropskega bančnega organa, ki je, kot je določeno, podvržen strogim pravilom glede neodvisnosti.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Celoten izbirni postopek je bil nezadovoljiva zmeda in označuje neobetaven začetek za nove organe za finančni nadzor. Komisija in Svet si delita odgovornost za ta položaj in pomembno je, da se iz tega nekaj naučimo za naslednji krog imenovanj. Ti novi organi morajo zagotoviti vesten in učinkovit pregled nad finančnim sektorjem, da bi se izognili napakam iz preteklosti, in obžalovanja vredno je, da status kandidatov ni bil višji. Zeleni smo bili še posebej nezadovoljni s kandidatom za predsednika novega organa za zavarovanja in pokojnine, Gabrielom Bernardinom. Obstaja resna zaskrbljenost, da gospod Bernardino ni zavezan k zagotavljanju pomembnega evropskega nadzora in bo marioneta nacionalnih organov. Prav tako se zdi, da zmanjšuje pomen potencialnih tveganj, ki jih zavarovalniški sektor predstavlja za finančno stabilnost. Zaradi tega Zeleni nismo podprli njegove kandidature. Bistveno je, da novi organi oblasti in njihovi vodje opravljajo svoje delo v interesu evropskih državljanov. Zaradi tega smo Zeleni zahtevali večjo preglednost odnosov med predstavniki industrije in njihovimi nadrejenimi in zadovoljni smo, da so se vsi trije kandidati pisno zavezali k zagotovitvi tega.
Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za imenovanje predsednikov Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, saj so med zaslišanji pokazali, da so usposobljeni in da poznajo vprašanja, povezana z nalogami, ki jih bodo opravljali. Prav tako obžalujem, da za položaj na tej ravni ni nobene kandidatke, in upam, da bo pri kandidatih za mesto izvršnega direktorja boljša izbira. Prav tako obžalujem, da sta dve skupini, Zeleni in ALDE (nekateri, ne vsi), uspeli usmeriti svoje neodobravanje na te predsednike zaradi vprašanj, ki niso povezana z nalogami, ki jih bodo opravljali kot predsedniki. Posledično si lahko le predstavljamo, da za njihovimi odločitvami stojijo drugi razlogi, ki kažejo pomanjkanje občutljivosti za ta evropski projekt. Navsezadnje zahtevamo neodvisnost za ukrepe, ki jih bodo sprejemali ti evropski nadzorni organi, pa vendar nasprotujejo tej neodvisnosti z razveljavitvijo rezultatov tega neodvisnega izbora z neupravičeno zavrnitvijo glasovanja.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog skupne resolucije o krizi z odpadki v provinci Kampanija, ker menim, da je v okviru upravljanja krize z odpadki treba izvajati odstopanja od predpisov in nadzora, tudi na primer od ocene vplivov na okolje in neuporabe zakonodaje o javnih naročilih. Prav tako menim, da izpolnjevanje zakonodaje EU s področja odpadkov v Kampaniji in drugih regijah Evrope zahteva velika prizadevanja, da bi se zmanjšala količina odpadkov ter da bi se z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture okrepilo preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje, in da se je v tem pretežno kmetijskem območju treba bolj osredotočiti na predelavo organskih odpadkov.
Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Razumemo razloge Komisije, vendar se kriza z odpadki v Kampaniji ne bo rešila z naložitvijo denarnih kazni ali z ustavitvijo plačila 135 milijonov EUR iz prispevkov za projekte, povezane z odpadki, predvidenih za obdobje 2006–2013, ter nadaljnjih 10,5 milijonov EUR za obdobje 2000–2006.
Namesto tega rešitev krize leži v zdravi obnovi političnega in operativnega položaja. Nova regionalna vlada, ki je bila imenovana šele junija lani, je na žalost podedovala 15 let zanemarjanja in zamud. Kljub temu je že pripravila celosten načrt zbiranja in odlaganja odpadkov, ki prav tako vključuje vzpostavitev potrebnih zmogljivosti in sklepanje sporazumov s petimi italijanskimi regijami za začasen prenos odpadkov, dokler načrt ne bo v celoti deloval. Ukrepi, ki bodo sprejeti v prihodnosti, se morajo osredotočiti na preglednost in dialog med ljudmi ter lokalnimi oblastmi, na to, da bodo državljani sprejeli odgovornost za odlaganje gospodinjskih odpadkov in prav tako na boljšo uporabo organskih odpadkov.
Upam, da bo Komisija cenila pripravljenost in zavezanost nove regionalne vlade in bo kmalu sprostila evropska sredstva, namenjena tej regiji, da bi spodbudila rast, seveda pod ustreznim in strogim nadzorom in v skladu z zakonodajo EU.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Medtem ko je glasovanje o direktivi o odpadni električni in elektronski opremi bilo precej tehnično, je glasovanje o predlogu resolucije glede krize z odpadki v Kampaniji izjemno politično. Z zavrnitvijo sprememb, ki jih je pripravila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki bi izkrivili besedilo, je Parlament z večino izglasoval, naj Italija ravna v skladu z evropskimi pravili o obdelavi odpadkov. V tem predlogu skupne resolucije, ki so ga pripravile Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, pozivamo Italijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za upoštevanje pravil, kar pomeni boj proti prisotnosti organiziranih kriminalnih združb na področju, ki velja za zelo donosen trg. Zdravstveni in okoljski položaj v tej regiji je že resnično skrb zbujajoč. Zato menimo, da se evropska sredstva ne smejo sprostiti, dokler ne bo nekaj narejeno za izboljšanje položaja. Nepredstavljivo je, da se v Evropi po eni strani razvijajo vedno strožja zdravstvena in okoljska pravila, po drugi strani pa obstajajo področja, ki so popolnoma izvzeta iz zakonodaje.
Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Med zadnjim delnim zasedanjem v Strasbourgu je Komisija spregovorila v razpravi in odgovorila na ustna vprašanja Parlamenta glede krize z odpadki v Kampaniji. Zadovoljen sem bil z izmenjavo stališč z evropskim komisarjem za okolje, gospodom Potočnikom, ki je za primer Kampanije pokazal posebno dovzetnost.
Vpliv krize z odpadki na turistični sektor je izjemno slab, kot kažejo skrb zbujajoče številke, ki so jih nedavno objavile turistične organizacije. Položaj je prizadel prevozna podjetja, mala in srednje velika podjetja ter hotelske in gostinske objekte v regiji. Vpliv na zaposlovanje v sektorju se bo verjetno še poslabšal, če ne bodo nemudoma sprejeti primerni ukrepi. Italijanske oblasti so Komisiji že predložile načrt za ponovno vzpostavitev zakonitosti. Politike, ki se trenutno izvajajo, niso namenjene le čiščenju prestolnice regije, temveč predvsem organiziranju celostnega sistema za odpadke, ki vključuje ločeno zbiranje, zmanjšanje količine odpadkov, izgradnjo sodobnih objektov in obnovo nekdanjih odlagališč. Veselim se hitre in dokončne rešitve problema odlaganja odpadkov, da bi zaščitili podobo Italije in turistično gospodarstvo.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o krizi z odpadki v Kampaniji. Skladnost z zakonodajo EU o odpadkih v Kampaniji zahteva izjemno energična prizadevanja, da bi se zmanjšala količina odpadkov ter da bi se z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture okrepilo preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje. Zlasti v tem pretežno kmetijskem območju se je treba bolj osredotočiti na predelavo organskih odpadkov. Poleg tega se priporoča, da se preveri rok, ki je določen, in da se vzpostavi sistem za izmenjavo najboljših praks. Evropski parlament meni, da so bili dolgoročni izredni ukrepi italijanskih organov, vključno z imenovanjem posebnih komisarjev ali imenovanjem odlagališč odpadkov kot krajev „strateškega pomena“ pod nadzorom vojske, kontraproduktivni. Zato poziva k bistveno večji preglednosti različnih pristojnih organov. Poleg tega je pomembno ponovno vzpostaviti zaupanje s pomočjo strukturiranega dialoga med javnostjo in različnimi pristojnimi organi in med različnimi ravnmi vlade.
Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ravnanje z odpadki je nedavno predstavljalo problematično vprašanje v mnogih italijanskih regijah, zlasti pa v regiji Kampanija. Bistveno je zagotoviti zbiranje in predelavo odpadkov brez ogrožanja zdravja ljudi ter uporabe postopkov ali metod, ki bi lahko škodovali okolju. Čim prej je treba opredeli trajnostno rešitev, zlasti glede izvajanja načrta ravnanja z odpadki. Treba je zmanjšati količino odpadkov in z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture okrepiti preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovno uporabo in recikliranje. Pozivam, da se je zlasti v tem pretežno kmetijskem območju treba bolj osredotočiti na predelavo organskih odpadkov, da se preveri rok, ki je določen, in da se vzpostavi sistem za izmenjavo najboljših praks.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o krizi z odpadki v Kampaniji, ker izpostavlja pomen tega vprašanja v okoljskem smislu, zlasti glede zaščite območij Natura 2000.
Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Treba je najti trajnostno rešitev za krizo z odpadki v Kampaniji, ki je najbolj zapletena od vseh primerov problematičnega ravnanja z odpadki v italijanskih regijah. Treba je izpolniti merila EU, zlasti izvajanje načrta ravnanja z odpadki v skladu z Direktivo 2008/98/ES. Nujno je treba zmanjšati količino odpadkov ter z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture okrepiti preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovno uporabo in recikliranje. Na vseh ravneh je temeljnega pomena, da italijanske oblasti izpolnijo pravni red Skupnosti in zadnja dva sklepa Sodišča Evropske unije.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska unija je prevzela vlogo dajanja zgleda v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju kakovosti okolja. Dobro se zavedamo, da je treba podvojiti prizadevanja na področju ustreznega zbiranja in obdelave odpadkov, da bi izboljšali kakovost življenja in gospodarski razvoj z boljšim ravnanjem z odpadki in odlaganjem odpadkov. V zvezi s tem podpiram ukrepe, ki bodo spodbujali najboljše okoljske prakse v najbolj problematični regiji Kampanija v Italiji. Poudariti želim, da bodo lokalna tveganja zaradi škodljivih učinkov, ki so posledica neprimernega ravnanja z odpadki in njihovega skladiščenja, gotovo imela posledice na kakovosti življenja ljudi. Ozaveščenost javnosti glede ustreznega ravnanja z odpadki je treba dvigniti in mobilizirati, saj je to odločilen dejavnik pri varovanju okolja in spodbujanju kakovosti življenja sedanjih in prihodnjih generacij. Vendar je treba priznati prizadevanja in sposobnost lokalnih organov: med zadnjo krizo z odpadki v mestnem okolju jeseni leta 2010 so sprejeli izredne ukrepe, da bi izpolnili sodbo Sodišča Evropske unije z dne 4. marca 2010.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V iskanju rešitev za problem krize z odpadki v Kampaniji v Italiji odobreni dokument navaja potrebo, da se okrepi „preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje“. Kriza z odpadki v Kampaniji nam kaže, kako nevarno je, če se ravnanje z okoljem – in njeni mnogi vidiki – predajo preprosti logiki dobička.
Glede na njegovo naravo in nevarnosti, njegove očitne in tesne povezave z nujnimi vprašanji javnega zdravja in okoljskimi temami je vprašanje odpadkov paradigmatično z vidika, da morajo njegove storitve zagotoviti učinkovite, visokokakovostne javne storitve, saj ni sprejemljivo, da se prepustijo dinamiki trga. Ogorčenost prebivalcev, ki je bila jasno prikazana, je v tem primeru popolnoma razumljiva. Izraziti moramo resno zaskrbljenost zaradi inkriminacije državljanov, ki so mirno protestirali, in zaradi nasilja, ki so ga nad njimi izvajale varnostne sile.
Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Resnično sem šokiran nad obnašanjem poslancev italijanske levice. Današnje glasovanje je še en prikaz, kako italijanska levica, čeprav je zdaj le še senca same sebe, skuša očrniti Italijo v Evropi, da bi napadla Berlusconijevo vlado.
Namen naših 17 predlogov sprememb je bil omehčati nekatere točke v tem predlogu resolucije, ki je bil prestrog do Italije in med drugim ni upošteval cele vrste odločilnih dejavnikov pri razvoju teh kriznih razmer ali prizadevanj nacionalnih in regionalnih vlad v zadnjih mesecih, da bi enkrat za vselej razrešili krizo. Resolucija izrecno omenja in kritizira ukrepe, ki jih je uvedla sedanja vlada, vendar pozablja, da sedanja županja Neaplja, gospa Iervolino, pripada levi sredini in, še huje, pozablja dolgoletno vodenje gospoda Bassolina, ki je bil župan Neaplja od leta 1993 do leta 2000 in guverner Kampanije od leta 2000 do leta 2010 ter dolga leta posebni komisar za krizo z odpadki.
Prav tako obžalujem dejstvo, da nekateri desnosredinski poslanci iz ostalih držav niso razumeli skrite agende za to resolucijo in jih je potegnila za sabo. To si bomo zapomnili, ko bomo pozvani, naj pokažemo skupinsko solidarnost glede zadev, ki so v njihovem interesu in glede katerih so njihova stališča veliko manj opravičljiva kot v italijanskem primeru.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. − (IT) Predlog resolucije, ki ga je predložila Skupina Evropa svobode in demokracije, namerava zagotoviti, da bodo organi regije Kampanija odgovarjali za svoja dejanja. Veriga ravnanja z odpadki in problemi, ki so s tem povezani, so v skladu z veljavno zakonodajo odgovornost lokalnih organov. Dokument popolnoma podpiram, v kolikor nasprotuje tistim, ki skušajo druge obdolžiti za lastno malomarnost.
Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podoba Neaplja, preplavljenega s smetmi, se je razširila po svetu. Zato vsi poznajo obseg problema. Ton, uporabljen v resoluciji, pa je nesprejemljiv in tepta načelo subsidiarnosti, posebej ker je komisar Potočnik povedal, da nalaganje nadaljnjih kazni Italiji ni upravičeno.
Italijanska levica je spet ponovila napako in glasovala proti Italiji, s tem je manipulirala s Parlamentom za dosego lastnih političnih ciljev. To je nesprejemljivo. Gre za pravo žalitev Italije. Njihov odnos je prelisičil mnoge poslance iz drugih držav, ki si sploh ne morejo zamisliti, da bi se kdo obrnil proti svoji lastni državi. Protislovno je, da ista levica, ki je desetletja vladala regiji Kampanija in še vedno vlada mestu Neapelj, s popolnim prezirom do celotne skupnosti Kampanije daje nauke in napada tiste, ki delajo za razrešitev tega strašnega položaja. Zato smo skupaj s kolegi iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) glasovali proti tej fiktivni, spolitizirani in agresivni resoluciji.
Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za skupno resolucijo o Kampaniji, ki poziva italijansko vlado, naj krizo z odpadki v regiji obravnava z nujnostjo in resnostjo, ki si jo zasluži. Na žalost Komisija ni imela druge izbire, kot da je zadržala črpanje iz strukturnih skladov EU, namenjenih Kampaniji, sredstev, ki bodo sproščena šele, ko bo načrt ravnanja z odpadki v Kampaniji postal skladen z zakonodajo EU. Parlament je prav tako pozval italijanske oblasti, naj preuči in odstrani „7 milijonov ton odpadkov v zavitih balah, ki so se nakopičili na odlagališču, in se posveti ‚nezakonitemu odlaganju mešanih in neznanih odpadkov’ v regiji.“ Nujno je, da zdaj ne podcenjujemo upravičene zaskrbljenosti in pritožb ljudi iz regije.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Današnjemu glasovanju je močno nasprotovala Italija in večina predstavnikov Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki so podprli boj proti skupni resoluciji o krizi z odpadki v Kampaniji, ki so jo predložile levičarske skupine. Prisiljeni smo bili opazovati izkoriščanje krize na podlagi subjektivnega dokumenta, ki vsebuje napačne informacije in katerega glavni cilj je skriti prizadevanja nacionalne vlade in lokalnih organov, ki so se srečali z neprijetnim položajem zaradi slabega vladanja v regiji v prejšnjih letih. V dokumentu, predloženem na plenarnem zasedanju, manjkajo izjemno pomembne informacije, kot so pogovori, ki trenutno potekajo med vladnimi organi in Evropsko komisijo, ki je v roku enega meseca prejela kar tri osnutke načrtov za prilagoditve in posredovanje. Veliko je že bilo narejenega in še naprej si bomo močno prizadevali, da bi zagotovili, da bodo ljudje v Neaplju in celotni Kampaniji lahko spet uživali pravico do zdravega okolja in dostojne kakovosti življenja.
David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam to resolucijo, ki ne poudarja le okoljskih posledic, temveč tudi pomen boja proti korupciji. Pridružujem se tistim, ki pozivajo italijanske oblasti, naj v celoti izvajajo zakonodajo EU.
Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kriza z odpadki v Kampaniji in ostalih regijah Italije jasno kaže, kakšne so nevarnosti, če se ravnanje z okoljem zaupa zasebnim podjetjem, katerih edini cilj je dobiček. Prav tako gre za primer, kjer je vlada ščitila zasebne interese in ne skupnega dobrega. Evropske institucije so bile tihe sokrivke tega napada na ljudi in na ekosistem. Zato sem glasovala za ta predlog resolucije v upanju, da bo tokrat italijanska vlada, ki jo vodi gospod Berlusconi, spoštovala evropsko zakonodajo na tem področju in skrbela za javni interes.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Kriza z odpadki, ki je prizadela Kampanijo in ostale regije Italije, kaže, kako nevarno je, če z našim okoljem upravljajo podjetja, ki jih zanima le dobiček. To še bolj drži, če tem podjetjem pomagajo vlade, ki ščitijo njihove interese. Podzemlje, naj bo še tako zaničevanja vredno, ima dobiček od vrzeli v sistemu, ne da bi jim kdo stal na poti. Medtem ljudje in naš celotni ekosistem plačujejo ceno za molčečnost evrokratov.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kriza z odpadki v Kampaniji je bila vrsto let nevzdržna in je v nasprotju s pravili, ki so jih sprejele države članice EU. Zato je treba hitro začeti izvajati načrt ravnanja z odpadki, ki v skladu z Direktivo 2008/98/ES temelji na spoštovanju hierarhije verige ravnanja z odpadki. Evropski parlament mora biti seznanjen z razvojem dogodkov, zlasti glede izvajanja načrta ravnanja z odpadki, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 4. marca 2010 in zakonodajo EU.
Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. − (HU) Kriza z odpadki, ki je nedavno prizadela provinco Kampanijo, je v Italiji povzročila resne probleme. Posledično je treba v regiji strogo izvajati spoštovanje zakonodaje EU o ravnanju z odpadki. Menim, da je obžalovanja vredno, da so oblasti nasilno ukrepale proti ljudem, ki so mirno demonstrirali proti odprtju novih odlagališč. Italijanski organi si morajo prizadevati, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za pravilno zbiranje, ločevanje in obdelavo odpadkov. Po mojem mnenju za čiščenje onesnaženega področja ne bi smeli plačati davkoplačevalci, temveč ob uporabi načela „onesnaževalec plača“ tisti, ki so onesnaženje povzročili. Vendar se trajnostna rešitev problema lahko najde le z aktivnim vključevanjem državljanov v celotni postopek. Nasprotujem pa, da se zadeva politizira in uporabi kot izgovor za napad na italijansko vlado.
Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Za ta predlog resolucije sem glasoval, ker se strinjam, da je treba nemudoma najti rešitev, ki bo trajnostna in bo spoštovala pravila EU, ob izvajanju načrta ravnanja z odpadki, ki temelji na spoštovanju hierarhije verige ravnanja z odpadki. Kot član Odbora za peticije sem obravnaval številne peticije o krizi z odpadki in protiproduktivnih ukrepih italijanskih organov. Zadovoljen sem, da je Parlament sprejel to resolucijo, ki je pomemben korak k rešitvi posebnega problema v Italiji in mehanizem za okrepitev evropske zakonodaje in preprečevanje podobnih polemik v prihodnosti. Pozdravljam obžalovanje, ki je izraženo v resoluciji zaradi načina, kako so italijanske oblasti obravnavale svoje državljane, ki so uporabili svoje pravice do mirnih demonstracij, pri čemer so se v nekaterih primerih poslužile celo nasilja. Prav tako menim, da je poziv Komisiji, naj spremeni potrebne direktive, da bi prepovedala odprtje odlagališč na zaščitenih naravnih območjih, v naravnih parkih, območjih Natura 2000 in območjih svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost ali širitev obstoječih odlagališč v takšna območja, zelo koristen.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Vzdržal sem se glasovanja o resoluciji. Rad bi dodal, da to ni politično, temveč tehnično vprašanje. Nenavadno je, da morajo poslanci Evropskega parlamenta vložiti pritožbo za reševanje popolnoma domačih vprašanj. Če se bo trend nadaljeval na isti način, potem obstaja možnost, da bo EU pozvala javnost, naj neha preklinjati, kaditi, piti, sončiti se, jesti nezdravo hrano in dolgo spati. Od gasilcev se bo zahtevalo, naj hitreje pogasijo požare; od zdravstvenega osebja se bo zahtevalo, naj ljudi zdravijo skrbneje; policisti bodo morali učinkoviteje preganjati zločince in učitelji bolje učiti otroke. Če bomo nadaljevali s takšnimi pozivi, se bodo državljani EU spraševali, zakaj potrebujejo Evropski parlament – da od državljanov zahteva določene stvari? Ali pa je treba reševati dejanske probleme?
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kriza z odpadki v Italiji, zlasti v provinci Kampanija, traja že več let. Nič se ne naredi za zmanjšanje števila odpadkov, ki nastanejo, ali za zagotovitev, da bodo nastali odpadki pravilno odloženi ali celo reciklirani. Nabrale so se ogromne gore odpadkov, ki so bile nezakonito odložene, na primer v morje, kar je sprožilo negativne naslove v tisku. Preiskovalci so nedavno odkrili, da so bili neobdelani gospodinjski odpadki iztreseni v Sredozemsko morje povsod okrog Neaplja. Predloga resolucije nisem podprl, ker menim, da gre predvsem za nasprotovanje desničarski vladi in ni nepristranski do problema.
Tiziano Motti (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o krizi z odpadki v Kampaniji, o tem dolgoletnem problemu, ker menim, da odgovornosti za sedanji položaj lahko pripišemo samo eni vladi. Sramotno je, da se za to vprašanje še ni bila našla nobena dokončna rešitev. Pozivam, da se dajo na stran politične razlike in zamere, ki preprečujejo ljudem iz Kampanije dihati sveži zrak in jesti zdravo hrano brez nenehnih groženj za njihovo zdravje. Problem je treba rešiti in izkoriščanje zadeve za medijske in politične namene bo nevzdržne razmere samo še poslabšalo. Prednostna naloga državljanov, malih in srednje velikih turističnih podjetij in potrošnikov, ki kupujejo izdelke iz Kampanije, ni ugotoviti, kdo je odgovoren za položaj, ki je nastal, temveč se prepričati, da je bil razrešen. Zato podpiram resolucijo o krizi z odpadki v Kampaniji, ki jo je predložila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), in podpiram zahtevo Komisiji, naj sprosti evropska sredstva, namenjena kot pomoč za ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje, ki so bila zamrznjena po sprožitvi postopka za ugotavljanje kršitev proti Italiji. Obenem upam, da bo Italija končno lahko sprejela dolgoročne strateške ukrepe, ki bodo v skladu z evropsko zakonodajo, kar bo predvsem dobro za ljudi, vendar tudi za sloves države po svetu.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Na žalost je bil Evropski parlament ponovno uporabljen kot oglasna deska za nacionalna vprašanja. Ti profesionalni manipulatorji, italijanska in evropska levica, so Italijo napadli s predlogom resolucije, polnim laži in propagande glede razmer v zvezi z odpadki v Kampaniji. Resne razmere, ki danes prevladujejo v Kampaniji zaradi težav z odpadki, so nastale zaradi naslednjih treh imen: Bassolino, Prodi in Iervolino. Italijanska levica skuša danes v Evropi skriti svojih 15 let popolnoma zgrešenega vladanja, ki je pripeljalo do katastrofe, ki smo ji zdaj priča, z manipuliranjem evropskih institucij, da bi svojo odgovornost prenesla na nacionalne in regionalne vlade desne sredine, ki trdo delajo, da bi odpravili slabosti in slabo upravljanje.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) 4. marca 2010 je Sodišče Evropske unije v zadevi C-297/08 razsodilo, da je Italija kršila zakonodajo EU, ker ni vzpostavila celovitega in primernega omrežja obratov za odstranjevanje odpadkov v Kampaniji, da bi zagotovila predelavo in odlaganje odpadkov, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju. Ta predlog resolucije je spodbudilo dejstvo, da Italija še vedno ni sprejela ukrepov, ki so potrebni za spoštovanje sodbe Sodišča Evropske unije in glasovala sem za, ker se strinjam z argumenti Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).
Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker je bil napredek pri ravnanju z odpadki, narejen do zdaj, minimalen. Zato pozivam italijansko vlado, naj spoštuje predpise EU in roke, ki jih je postavila Komisija. Slednja naj pozorno spremlja to delovanje in po potrebi naloži sankcije, da bi zagotovila, da lokalni organi v Kampaniji spoštujejo določbe EU o ravnanju z odpadki. Strukturne sklade, ki jih je Komisija zamrznila, je treba sprostiti takoj, ko bo predložena regionalna strategija v skladu z zakonodajo EU ter zanesljiv načrt ravnanja z odpadki. Glede odprtja novih mest za zbiranje odpadkov/odlagališč je treba uvesti strožji nadzor, da ne bi prihajalo do odprtja odlagališč na zavarovanih območjih, kot se je zgodilo v primeru tistih, ki so bila zgrajena znotraj narodnega parka Vezuv (odlagališče Terzigno). Želim poudariti potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja navadnih državljanov preko dialoga z lokalnim prebivalstvom, saj italijanski organi do zdaj javnih protestov na številnih odlagališčih niso resno obravnavali.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) V zadnjih letih se italijanska regija Kampanija bori z resnimi problemi glede predelave in odlaganja odpadkov, ki imajo zaskrbljujoč učinek na dobro počutje lokalnega prebivalstva in vodijo v resna tveganja za okolje in javno zdravje. Zato je na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije z dne 14. maja 2010 bistveno, da italijanski organi sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za dokončno in zadovoljivo rešitev krize ravnanja z odpadki v tej regiji ob zagotovitvi popolne skladnosti z zakonodajo EU.
Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Kljub protestom državljanov ni prišlo do sprememb glede obupnih razmer ravnanja z odpadki v Kampaniji – pravzaprav je po mojem mnenju bilo doseženega le komaj kaj napredka. Glede na obseg sedanje krize pozivam italijanske organe, naj si prizadevajo najti rešitev za razmere v skladu z veljavnimi evropskimi pravili. Glede odločitve za odprtje odlagališč na zaščitenih območjih se strinjam, da v teh pogojih evropskih regionalnih sredstev ne bi smeli sprostiti. Večja preglednost za boj proti prisotnosti organiziranih kriminalnih združb in ponovna pridobitev zaupanja lokalnih prebivalcev je prav tako bistvena, če želimo rešiti to krizo brez primere. Časa je malo, ukrepati moramo hitro. Zato podpiram predlog resolucije Evropskega parlamenta o krizi z odpadki v Kampaniji.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Velika večina EP se je strinjala (1) s pozivom k nujni opredelitvi trajnostne rešitve, ki izpolnjuje merila EU, namreč izvajanje načrta ravnanja z odpadki, kjer v skladu z Direktivo 2008/98/ES spoštovanje hierarhije verige ravnanja z odpadki predstavlja ključno osnovo. Parlament je prosil Komisijo, naj ga obvešča o stanju, vključno z načrtom ravnanja z odpadki in skladnostjo s sodbo Sodišča z dne 4. marca 2010 in pravili EU. Parlament je prav tako poudaril, (2) da skladnost z zakonodajo EU glede odpadkov v Kampaniji zahteva izjemno energična prizadevanja, da bi se zmanjšala količina odpadkov ter da bi se z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture okrepilo preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje. Izpostavil je, da se je zlasti v tem pretežno kmetijskem območju treba bolj osredotočiti na predelavo organskih odpadkov. Priporočil je, da se preveri rok, ki je določen, in da se vzpostavi sistem za izmenjavo najboljših praks.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Mestno območje Neaplja že leta živi s stalno krizo z odpadki, ki je v veliki meri rezultat dvajsetletnega upravljanja levice.
Preiskava iz leta 2003 glede nepravilnosti ravnanja z odpadki je oznanila kar osem točk obtožnice proti nekdanji regionalni vladi, vključno z goljufijami pri javnem naročanju, pomočjo in podpiranjem kršenja okoljske zakonodaje ter zlorabo položaja. Leta 2008 je Berlusconijeva vlada s 35 tisoč tonami odpadkov, odvrženimi na cestah, uspešno rešila kritično fazo izrednih razmer v samo 58 dneh. Od takrat je organom uspelo povečati stopnjo ločenega zbiranja odpadkov s 15 % na 22 % in pripraviti pet odlagališč glede na standarde EU ter odpreti sedem obratov za zbiranje in obdelavo odpadkov. Od leta 2010 regijo vodi član desne sredine in zdaj bo predstavila nov načrt ravnanja z odpadki, usklajen z regionalnim komisarjem za okolje. Kmalu se pričakuje močan odziv s celotnega območja: prav ta lokalna pobuda je manjkala med desetletji slabega vladanja levice, kar so popravile šele pobude, ki jih izvaja vlada Silvia Berlusconija.
Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Na današnjem glasovanju sem podprla predlog skupne resolucije štirih skupin o krizi z odpadki v Kampaniji. Trije razlogi za mojo podporo so naslednji. Prvič, nesprejemljivo je, da je do teh razmer prišlo in da italijanskim nacionalnim in regionalnim organom razmer ni uspelo rešiti. Takšna količina odpadkov se ne pojavi v nekaj dneh; potrebnega je precej več časa. Drugič, medtem ko podpiram današnjo resolucijo, menim, da Evropski parlament ne bi smel biti organ, ki mora počistiti nered držav članic. Tretjič, direktive Evropske unije o odpadkih, nevarnih odpadkih in odlagališčih, se morajo uporabljati po vsej Evropi, ne glede na to, o kateri državi članici govorimo. Čakam na hitro in učinkovito rešitev problema, predvsem s strani italijanskih organov, pa tudi organov Evropske unije. Hvala.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Gospe in gospodje, kriza z odpadki v Kampaniji povzroča politikom glavobole že desetletja. Pokvarila je vsakodnevno življenje mnogih Italijanov. Pomembno je, da poznamo svoje prednostne naloge; nima smisla, da bi iskali krivce. Zdaj je najpomembneje, da se pripravi celosten načrt ravnanja z odpadki, ki daje prednost zmanjšanju količine odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju. Po mojem mnenju je primer krize v Kampaniji pomemben nauk glede ravnanja z odpadki za vse Evropejce, tudi Litovce. Menim, da sta zmanjšanje količine odpadkov in pametno ravnanje s temi odpadki pomembni okoljski prednostni nalogi Litve. Poročilo, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje decembra 2010, ugotavlja, da se je skupna količina odpadkov v Litvi v primerjavi z letom 2004 povečala in da se nenehno in brez skokovitih sprememb povečuje zlasti količina komunalnih odpadkov. V Kampaniji in Litvi težave povzroča popolno pomanjkanje sodelovanja med državljani in oblastmi. Bistvena je ponovna oživitev tega dialoga. Potrebujemo trezno razmišljanje in ustvarjalne odločitve. Na odlagališču Kariotiškės blizu Vilne je na primer decembra bila odprta elektrarna, ki proizvaja elektriko iz metana. Takšne elektrarne so že začele delovati v krajih Utena, Marijampolė in Panevėžys. To je dober primer, toda potrebujemo več. Kot še nikoli prej se moramo zdaj posvetiti izgradnji in financiranju obratov za recikliranje odpadkov (sofinancirano iz proračuna države članice, EU in zasebnih sredstev), ker je le na tak način mogoče občutno zmanjšati škodo, ki se trenutno povzroča okolju in interesom družbe.