Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 14. februar 2011 - Strasbourg

13. Izvajanje direktive o storitvah (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospe Gebhardt v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o izvajanju direktive o storitvah [(2006/123/EC) (2010/2053(INI)] (A7-0012/2011).

  Evelyne Gebhardt, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v Evropskem parlamentu že dolgo razpravljamo o direktivi o storitvah, v razpravah pa smo izrazili številne pomisleke o tem, kako naj se izvaja in kako naj zagotovimo, da bo ponudnikom storitev zagotovljen prost pretok v Evropski uniji. Šlo je za pomemben del politike. Zato smo se v Parlamentu odločili, da ne želimo pripraviti le zakonodaje, ampak želimo hkrati tudi spremljati, kako se direktiva o storitvah dejansko prenaša v državah članicah. V našem interesu je, da je direktiva prenesena pravilno, ustrezno in dobro. Tudi Evropska komisija se je strinjala, da nam bo pri tem pomagala. Zato se želim zahvaliti komisarju Barnierju, ki nam je v zvezi s tem zagotovil dragocene informacije.

Naši pomisleki so povezani predvsem s štirimi področji, in sicer s postopkom vrednotenja, enotnimi kontaktnimi točkami, upravnim sodelovanjem in področjem uporabe direktive.

Glede prve točke želim povedati naslednje. Vzajemno vrednotenje je ena izmed ključnih točk, kjer lahko mi kot Parlament in jaz sama kot poročevalka trdimo, da temu nasprotujemo, saj prinaša ogromno birokracije v državah članicah. Danes slišim, kako se države članice pritožujejo glede birokracije. V zvezi s tem želim državam članicam ponovno zelo jasno povedati, da so to same hotele, ne pa Parlament! To so vključile v zakonodajo in naj za to same prevzamejo odgovornost, tudi če lokalne skupnosti spet razpravljajo o tem, kaj jim je Evropa storila.

Glede vprašanja o drugi točki – enotne kontaktne točke – želim povedati, da gre za odgovor na to, kar smo naredili v političnem smislu. Povsem jasno smo povedali, da načelo direktive o storitvah ni načelo države porekla, ampak načelo ciljne države. To pomeni, da morajo ponudniki storitev upoštevati zakon države, v kateri poslujejo. Zato je še toliko bolj pomembno, da pri enotnih kontaktnih točkah pridobijo informacije o zakonih, ki jih morajo upoštevati, in potrebno pomoč, ki jim bo omogočila, da bodo pravilno in dosledno izvajali zakonodajo v državah članicah. Zato močno obžalujem, da so države članice vzpostavile enotne kontaktne točke – čeprav še ne vse – na zelo nezadovoljiv način. V nekaterih primerih gre le za portale na spletu. To za nas, Evropski parlament, ni dovolj – te enotne kontaktne točke morajo vključevati še veliko več. Podpirati jih morajo ljudje, ki lahko ponudnikom storitev zagotovijo resnično pomoč na tem področju. Eno izmed vprašanj je jezik, v katerem so informacije zagotovljene. Ni dovolj, da je na voljo le lokalni jezik in mogoče še angleščina. Menim – tudi Parlament je izrazil podobno stališče –, da je zagotavljanje jezika sosednjih držav prav tako pomembno za ponudnike storitev. To deloma namenjam našemu poljskemu predsedniku – na mejnem območju med Nemčijo in Poljsko bi morala biti zagotovljena nemščina na Poljskem in poljščina v Nemčiji, da bi bile informacije in pomoč resnično dobre in bi lahko v čezmejnih dejavnostih sodelovala tudi mala podjetja, ki nimajo vsa dovolj dobrega znanja angleškega jezika.

Naslednja pomembna točka je sodelovanje med upravami in to je področje, kjer se stvari razvijajo v pravo smer. V zvezi s tem bodo države članice morale storiti še veliko več na področju sodelovanja ter na področju izobraževanja in usposabljanja uradnikov, da bi resnično izkoristili ta sistem.

Na koncu se bom dotaknila področja uporabe, v zvezi s katerim želim še enkrat zelo jasno povedati, da smo iz področja uporabe člena 16 izključili vse storitve splošnega gospodarskega interesa. Upam, da bodo države članice to spoštovale. Če želijo te storitve vključiti v področje uporabe direktive o storitvah, je to njihova pravica, vendar v tem primeru ne smejo vsega predstaviti kot direktivo o storitvah; v tem primeru gre za njihovo politično izjavo o nameri, za kar morajo same prevzeti odgovornost. To zahtevam od držav članic.

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, hvala za uvodne pripombe. Tudi jaz sem vesel, da sem, tako kot vsak mesec, spet med vami. Zahvaliti se želim Parlamentu, še zlasti gospe Gebhardt, za neučakanost in skrbnost. Razumem, zakaj je Parlament tako zahteven glede pravilnega izvajanja te direktive, ki je bila sprejeta pred nekaj več kot štirimi leti. Gospa Gebhardt je govorila o poglobljeni razpravi v Parlamentu. Razprave so potekale že pred tem; tudi zunaj Parlamenta.

Spominjam se nekaterih razgretih razprav na to temo; večkrat so bile zanimive, občasno pa tudi nekoliko nerazumne. Gospa Gebhardt, prav tako nisem pozabil na ključno vlogo Parlamenta, k čemur ste ga spodbudili vi in gospod Harbour, pri izboljšanju prvotnega predloga Komisije in odpravi zastojev, v katerih smo se občasno znašli. Ob tem je ohranil celotno strukturo direktive, ki je namenjena – in to je očitno eno izmed glavnih vprašanj na notranjem trgu – spodbujanju rasti in zaposlovanja, saj je jasno, gospe in gospodje, da je devet od desetih novih delovnih mest v evropskem gospodarstvu ustvarjenih v storitvenih panogah. Prav tako vam lahko povem, kako vesel sem, da se nova delovna mesta ustvarjajo v industrijskem sektorju. Jasno je, da to sproža druga vprašanja v zvezi z evropskimi politikami, ki bi jih morali spodbujati, da bi ohranili jedro industrijske proizvodnje. Vendar so storitve ključni vir rasti in zaposlovanja.

Z novim poročilom gospe Gebhardt je Parlament še enkrat potrdil svojo zavezanost tej temi, gospa Gebhardt pa je dokazala, da sledi le enemu cilju – če se lahko tako izrazim. V tem primeru sem vesel, da sledi le enemu cilju, ko govorimo o nadzoru prenosa in pravilnega izvajanja te direktive, kar je pogoj za dokončanje notranjega trga storitev.

V štirih letih po sprejetju te direktive je ta že prinesla prve oprijemljive rezultate. Gospe in gospodje, prejeli smo več kot 1000 obvestil o spremembah zakonodaje v državah članicah. Včasih je šlo za globalna ali okvirna besedila, s katerimi so bile uvedene sektorske spremembe v posameznih državah ali celo v posameznih regijah. Zaradi zagona, ki ga je dala ta direktiva, je že bilo izvedenih več tisoč sprememb nacionalne ali regionalne zakonodaje. Verjamemo, da je še veliko možnosti in zato moramo vztrajati pri tem.

Gospa Gebhardt je izpostavila zelo pomembno vprašanje, ki je povezano z enim izmed orodij direktive o storitvah – enotnimi kontaktnimi točkami. Povsem podpiram ambiciozen pristop Parlamenta, s katerim želi zagotoviti, da bi te enotne kontaktne točke res hitro postale upravni portali, ki bi podjetjem omogočali, da vse postopke in formalnosti opravijo na spletu – gospa Gebhardt, gospe in gospodje, to vključuje tudi tiste, ki ne spadajo izključno v področje uporabe direktive o storitvah.

Z državami članicami si prizadevamo zagotoviti čezmejno medopravilnost elektronskih podpisov. Prav tako vam bom predstavil besedilo o elektronskih podpisih in o čezmejni medopravilnosti elektronskih identitet in dokumentov, verjetno do konca tega leta. Prav tako se strinjam z vami glede pomena zagotavljanja enotnih kontaktnih točk, ki so resnično večjezične – ključni del njihove dodane vrednosti –, da jih lahko ljudje uporabljajo in prejmejo odgovor v svojem maternem jeziku, tudi prek meja, s tem pa bo to orodje – enotne kontaktne točke – postalo dostopno predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Eden izmed ključnih dejavnikov za lažje upravno sodelovanje in razvoj enotnih kontaktnih točk, kakor želite, je, kako hkrati izboljšati kakovost elektronskih prevodov. O tem bomo mogoče razpravljali kasneje v zvezi s patentom.

Sam sodelujem v kolegiju in s kolegi, ki vodijo te različne programe – saj so razdeljeni med različne generalne direktorate –, da bi pospešili razvoj in raziskave elektronskih programov. S tem bo mogoče zagotoviti, da visoko kakovostni, izjemno dovršeni prevodi ne bodo zelo hitro na voljo le za patente, ampak tudi druge vrste uporabe, kot so enotne kontaktne točke in informacijski sistem za notranji trg (IMI). To bo velika sprememba za vse nas, ki moramo delati v več kot 23 jezikih, zaradi teh računalniških in elektronskih programov pa nam bodo dostopni popolni prevodi. Prav tako se strinjam s stališčem Parlamenta glede potrebe po usposabljanju državnih uradnikov, da bodo razvili pristno kulturo upravnega sodelovanja, kjer je zdaj še ni.

Gospa Gebhardt, kot sem pravkar omenil, še naprej spodbujamo uporabo sistema IMI. Danes – to zadevo sem pred kratkim ponovno preveril – je v sistem IMI registriranih skoraj 5000 evropskih organov in moj cilj je zelo enostaven: z možnostjo prevajanja želim sistem IMI spremeniti v neke vrste upravni Facebook, če lahko uporabim ta izraz. Gospe in gospodje, moj portfelj vključuje tri zelo pomembna orodja za približevanje Evrope državljanom ter malim in srednje velikim podjetjem. Le-ta so: enotne kontaktne točke, sistem IMI in omrežje za reševanje problemov na notranjem trgu (SOLVIT). Zato lahko računate name; pri teh treh orodjih si bom še posebej prizadeval, da bi zagotovil sredstva, predvsem sredstva za prevajanje, pa tudi druga, in se prepričal, kako se izvajajo v vsaki posamezni državi.

Ne bom se zadovoljil samo s tem, da zadeve pojasnim vam; pojasnil jih bom v vseh glavnih mestih in bom, tako kot sem obljubil, vsak teden obiskal eno evropsko prestolnico in v vsaki izmed teh mest organiziral delavnico z državnimi uradniki, ki so zadolženi za izvajanje naših direktiv: o strokovni usposobljenosti, storitvah in javnih naročilih. Vsakič se prepričam, kako in s kakšnimi sredstvi se ta orodja – enotne kontaktne točke, center SOLVIT in IMI – izvajajo in uporabljajo. Prejšnji teden sem bil v Luksemburgu, naslednji teden bom v Sloveniji, kjer bom opravil pregled z njihovimi uradniki, ki jih potrebujem, da bi lahko zagotovili pravilno delovanje notranjega trga.

Zato bomo z državami članicami še naprej delali v tem duhu in preverjali, ali se prenesena direktiva o storitvah dejansko tudi pravilno izvaja. Glede na to, kar bomo vključili v razpravo, ki zdaj poteka, bom Parlamentu na voljo in mu zagotovil druge podrobnejše odgovore glede nadzora izvajanja te direktive o storitvah.

  Sophie Auconie, poročevalka mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, naš namen ni, da bi ponovno pregledali izvajanje direktive o storitvah, ki jo je pripravil in naknadno sprejel Parlament leta 2006. Za to je še prezgodaj. Mnoge države je še vedno niso povsem ali pravilno prenesle. To je tudi razlog za to samoiniciativno poročilo.

Prvič, poudarja gospodarski in socialni pomen tega odpiranja storitvenega sektorja v Evropi. Kot ste povedali, komisar, dejavnosti pokrivajo približno 40 % BDP v EU in delovnih mest, možnost za rast pa je ocenjena na 0,6-1,5 % BDP. Kot ste pravkar povedali, ima devet od desetih delovnih mest resničen vpliv na gospodarstvo.

Drugič, poročilo izpostavlja temeljne elemente prenosa direktive. Izpostavila bom dva vidika, ki ste jih poudarili tudi sami, gospa Gebhardt.

Prvič, enotne kontaktne točke. Ne smemo pozabiti, da je naš cilj olajšati opravljanje storitev v Evropi. V praksi to pomeni, da lahko podjetniki, ki želijo ustanoviti podjetje na tujem ali opravljati čezmejne storitve, uporabljajo enotne kontaktne točke. Tam bodo lahko dobili pojasnila o vseh formalnostih in postopkih, ki jih morajo opraviti za ustanovitev podjetja in sicer v maternem jeziku. Te enotne kontaktne točke so ključ za uspeh direktive o storitvah. Biti morajo enostavno dostopne, fizično in v elektronski obliki – kot je bilo povedano –, hkrati pa morajo biti učinkovite in interoperabilne. Pomembno je, da našim podjetnikom, ki so najpogosteje mala in srednje velika podjetja, ne prinašajo upravnih bremen.

Drugi vidik je povezan s področjem uporabe direktive. Iz področja uporabe direktive so izključena mnoga področja zaradi svoje posebne narave. To velja zlasti za negospodarske storitve splošnega pomena, saj so bile gospodarske storitve splošnega pomena že obravnavane. Menim, da tu manjka pravna jasnost in pozorno moramo nadzirati, kako države članice izvajajo ta pravila.

Opraviti moramo politično razpravo na evropski ravni o tem, kaj mislimo s storitvami splošnega pomena in o pravilih, ki jih želimo uporabiti zanje.

  Filiz Hakaeva Hyusmenova, poročevalka mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (BG) Gospod predsednik, države članice so imele tri leta časa, da v nacionalno zakonodajo vključijo direktivo o storitvah. Leto po tem roku lahko ocenimo njeno izvajanje in izpostavimo vidike za večji napredek.

Poročilo Evropske komisije jasno razkriva različne pravne in upravne zahteve v državah članicah, različne pristope in obsege, v katerih se direktiva izvaja. Razvoj enotnega trga za storitve je zelo pomemben za ustvarjanje novih delovnih mest. Zato sem prepričana, da morajo biti Komisija in države članice proaktivnejše pri odpravljanju vseh sedanjih pravnih in upravnih ovir.

Malim in srednje velikim podjetjem moramo zagotoviti dodatno pomoč. Ponudnikom storitev bi uporaba načela večjezičnosti na posameznih kontaktnih točkah in bolj razširjena uporaba ugodnosti e-uprave močno olajšali življenje.

  Małgorzata Handzlik, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospod predsednik, iskreno se želim zahvaliti poročevalki za zelo dobro sodelovanje in njeno pripravljenost na kompromis. Upravičeno lahko trdim, da je direktiva o storitvah ključnega pomena za pravilno delovanje skupnega trga. Če je ne bomo pravilno izvajali, lahko pozabimo na vizijo Jacquesa Delorsa, mnoge pobude Akta o enotnem trgu pa bodo ostale prazne obljube. V imenu svoje skupine, Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), odločno pozivam države članice, da okrepijo izjemno delo pri izvajanju. Zdaj, ko smo premagali krizo, potrebujemo direktivo o storitvah bolj kot kadar koli prej.

Poročilo, ki smo ga sprejeli v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, pripisuje izjemen pomen, po mojem mnenju največji pomen, enotnim kontaktnim točkam, ki z vidika uporabnikov še vedno ne delujejo dovolj dobro. V nekaterih primerih mnogi postopki še vedno niso dostopni v elektronski obliki. Želimo, da bi bile enotne kontaktne točke celoviti centri elektronskih stikov z oblastmi. Ne smemo pozabiti, da so bili izhodiščni položaji držav članic različni. V nekaterih so bile enotne kontaktne točke vzpostavljene na sedanjih strukturah, druge pa so gradile na novo. Vendar želimo, da bi na enak način pomagale vsem ponudnikom storitev v vseh državah članicah. Zato je nujno, da Komisija pripravi sklop najboljših praks, ki bi državam članicam pomagale pri nadaljnjem delu, povezanem z enotnimi kontaktnimi točkami.

Na koncu želim na kratko omeniti nedavno objavljeno poročilo o medsebojnem ocenjevanju. Poročilo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov je že vsebovalo izjavo, da si države članice ne prizadevajo dovolj za poenostavitev zakonodaje in pogosto eno zahtevo nadomeščajo z drugo. Žal besedilo poročila o medsebojnem ocenjevanju potrjuje te strahove. Še vedno se spopadamo z razmerami, v katerih države članice skušajo uveljaviti pravila, za katera občasno ni mogoče najti utemeljitev v določbah direktive o storitvah. Upam, da bo z nadaljnjim delom na direktivi mogoče odpraviti ta pojav.

  Bernadette Vergnaud , v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ko smo v Parlamentu obravnavali direktivo o storitvah, je o njej potekala burna javna politična razprava.

Zaradi prizadevanj za sklenitev kompromisa pod vodstvom gospe Gebhardt, za kar ji čestitam, je bila v besedilu, ki ga je Parlamentu uspelo sprejeti leta 2006, usklajena potreba po spodbujanju notranjega trga storitev kot vira morebitne rasti in ustvarjanja delovnih mest ter spoštovanje socialnih pravic, delovnega prava in posebne narave storitev splošnega pomena.

Da bi lahko ohranili to zelo krhko ravnovesje, smo morali biti pri prenosu direktive zelo pazljivi. To je številnim državam članicam povzročilo težave, kot so težave pri vzpostavitvi enotnih kontaktnih točk in procesa medsebojnega ocenjevanja.

Zdaj me skrbi odločitev Francije; gre za manjšinsko odločitev, zaradi katere bo prišlo do delitve določb na najrazličnejše zakone in uredbe. Prav tako obžalujem zelo omejevalno razlago koncepta odobritve opravljanja storitev. To bo povzročilo pravno negotovost pri socialnovarstvenih, storitvah povezanih z nego majhnih otrok in invalidov, čeprav so bile v direktivi opredeljene možnosti odstopanj in izjem.

Parlament sodeluje in bo tudi v prihodnje sodeloval pri spremljanju uspešnega izvajanja te direktive, ki je ključnega pomena za zagotavljanje, da bo enotni trg pripomogel k ustvarjanju novih delovnih mest in bo bližje državljanom ter da bodo Evropo vsak dan doživljali kot nekaj pozitivnega in ne negativnega.

Zato pozivam države članice in Komisijo, da okrepijo prizadevanja in evropskim državljanom zagotovijo popolnoma pregleden postopek.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Morten Løkkegaard, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, leta 2006 se je malo ljudi zavedalo, da sprejemamo orodje, ki bo zelo pomembno za izhod EU iz krize, ki se je neizogibno približevala. Povedati moramo, da smo s sprejetjem tega orodja naredili velik korak naprej k prostemu pretoku storitev, saj lahko prispeva k povečanju BDP EU za do 1,5 % in ustvarjanju velikega števila novih delovnih mest. Danes, v letu 2011, lahko vsi vidimo, da se spopadamo z globoko krizo, in zaradi tega je še toliko bolj obžalovanja vredno, da nekatere države članice še vedno niso izvedle pomembnih delov direktive. To poročilo je prišlo ob pravem času. V nasprotju z zdravo pametjo je, da nasprotujejo vzvodu za rast, ki ga predstavlja, zaradi česar trpijo ravno dobri učenci v razredu – tisti, ki so dojeli smisel in prednost hitrega, učinkovitega in ustreznega izvajanja –, vključno z mojo državo.

Toliko o graji. Zdaj pa o upanju in ravno s tem bi se seveda praviloma morali ukvarjati, kar smo s tem poročilom tudi naredili. S tem poročilom smo se po mojem mnenju uspešno izognili starim političnim sporom in to je seveda pomembno, saj je veliko drugih stvari, na katere se moramo osredotočiti. Dovolite mi, da naveden samo tri. Prvič, pomembno je, da izkoristimo naše izkušnje na področju postopka preverjanja in medsebojnega ocenjevanja, ki sta pomembna, saj ju lahko v prihodnje uporabimo v zvezi z drugimi direktivami. Zato mora biti ta postopek preglednejši in upam, da bo poročilo pripomoglo k temu.

Drugič, seveda je pomembno, da spodbujamo upravno sodelovanje, predvsem prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), kot je bilo nekajkrat že omenjeno. Tretjič, pomembno je – kot je večina že omenila –, da enotne kontaktne točke razvijemo v celovite portale e-uprave, ki lahko zmanjšajo upravno breme za ponudnike storitev, ki želijo opravljati čezmejne storitve.

In zadnjič, zahvaliti se želim za izjemno sodelovanje z gospo Gebhardt in drugimi poročevalci pri tej temi. Menim, da nam je uspelo doseči nekaj razumnih kompromisov o zahtevnem besedilu.

  Pascal Canfin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospa Gebhardt, leta 2006 je moja skupina, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, glasovala proti direktivi o storitvah, danes pa menimo, da je poročilo, ki ocenjuje izvajanje te direktive, prej poznane pod imenom Bolkesteinova direktiva, prav tako nezadovoljivo. Skupina Verts/ALE bo zato glasovala proti temu poročilu.

Gospa Gebhardt, jasno želim povedati, da ste storili vse, kar je bilo v vaši moči, da bi dosegli najboljše možne kompromise. Vendar je nekaj birokracije zašlo tudi v to poročilo, kar pomeni, da ne moremo glasovati za.

Prav tako želim navesti, da ste zelo skrbno poudarili, naj ne mešamo različnih odgovornosti, in vsekakor ne želim mešati odgovornosti držav članic z odgovornostmi Evropske unije.

Če Francija na primer prenese direktivo o storitvah in se odloči, da bo vanjo vključila otroške jasli, medtem ko se vse druge države odločijo ravno nasprotno, je to očitno odgovornost francoske vlade, ne pa Evropske unije. Skupina Verts/ALE vsekakor ne glasuje proti temu poročilu, da bi s tem kritizirala način, na katerega je bila direktiva prenesena v Franciji. To počne zaradi dveh ključnih točk.

Prva je ta, da smo med razpravami vedno znova pozivali države članice, naj ocenijo vpliv, ki ga je imel prvotni prenos direktive o storitvah na kakovost delovnih mest in storitev. Žal te ocene vpliva na kakovost delovnih mest in storitev ni bilo mogoče vključiti v poročilo.

Prav tako smo pozivali k oceni stroškovnega vpliva na državne organe. Vsakič, ko skušamo izvesti korake za ureditev finančnih trgov, nam povedo, da bo to stalo celo bogastvo. Tu imamo zelo visoke stroške za državne organe v času, ko so proračuni zelo omejeni, vendar jih nihče ne želi oceniti, da bi lahko presodili prednosti in pomanjkljivosti direktive o storitvah.

Moja zadnja točka je v obliki vprašanja komisarju Barnierju. Žal nam v tem poročilu ni uspelo dobiti zagotovila, da bo Evropska komisija končno upoštevala člen 14 Lizbonske pogodbe in predstavila predlog direktive o javnih storitvah. Ali nam lahko poveste, kdaj bo Komisija končno začela prevzemati svoje odgovornosti glede tega?

  Malcolm Harbour, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, danes imamo z Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov pomembno razpravo, da bi dokazali, kako nepogrešljiva je direktiva o storitvah – v katero smo v prejšnjem Parlamentu skupaj s kolegi pod vodstvom Evelyne Gebhardt vložili toliko truda – za ustvarjanje prihodnje rasti in delovnih mest v evropskem gospodarstvu.

Gospodu Canfinu in drugim sporočam, da je bilo vloženega veliko časa in sredstev, pa tudi sistemov, kot so enotne kontaktne točke, da bi ustvarili ta delovna mesta in rast, vendar se mora vse to zdaj uresničiti. Težava tega poročila je dejstvo, da smo opravili že ogromno dela, vendar še vedno nismo videli rezultatov tega truda.

Eno izmed vprašanj, ki ga komisar dobro pozna in ki se odraža v nekaterih zamislih, vključenih v Akt o enotnem trgu, ki ga bomo v Parlament vrnili čez dva meseca, je dejstvo, da morajo države članice začeti uporabljati in uvajati te nove instrumente in spodbujati podjetja k njihovi uporabi. Kolegi se bodo spomnili, da je to namenjeno predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Kot je pokazalo delo prejšnje Komisije, so upravna bremena odvračala ravno ta podjetja, s katerimi so se srečevala v vseh fazah od vzpostavitve do opravljanja storitev v Evropski uniji, kar pa je seveda njihova pravica, ki izhaja iz pogodb.

Zdaj moramo resnično poskrbeti, da bo to delovalo. Delno to vključuje premagovanje vseh ukoreninjenih sumov in nastalih težav ter jasno opredelitev, da je to, kar smo dosegli, verjetno največji enoten sveženj deregulativnih ukrepov pri odpiranju trgov, ki smo ga dosegli z eno samo direktivo – slišali smo o več tisoč ukrepih, ki so bili spremenjeni – in prvo večjo naložbo držav članic v spodbujanje enotnega trga pri podjetjih.

Ravno to je bistvo enotnih kontaktnih točk. Dejansko so namenjene zagotavljanju preprostih informacij, ki jih podjetje potrebuje, če želi opravljati storitev v drugi državi – te ključne raziskave pred zagonom.

To je le prvo od mnogih poročil in številnih preiskav, ki jih bo moj odbor še naprej pripravljal, saj gre za dolgoročni projekt. Smo šele na začetku nečesa, kar je ključnega pomena za prihodnost Evropskega gospodarstva.

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, ko je Parlament glasoval o direktivi o storitvah, je Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice glasovala proti. Bili smo namreč prepričani, da jedro direktive o storitvah temelji na svoboščinah liberalnega trga EU, kjer sta svoboda podjetij in prost pretok storitev pomembnejša od socialnih svoboščin in svoboščin sindikata. Kadar si pravice sindikatov in pravila notranjega trga nasprotujejo, vedno prevladajo pravila notranjega trga. Posledice tega smo videli pri razsodbi v primeru Laval in številnih drugih razsodbah, uperjenih proti sindikatom.

Načelo države izvora je bilo zamenjano s svobodo opravljanja storitev, vendar smo potrebovali načelo države prejemnice, povedano drugače, uveljavitev pravil države prejemnice. V zvezi s tem smo predložili predlog, ki pa žal ni bil podprt.

Vem, da poročevalka gospa Gebhardt želi zaščititi pravice sindikatov. Zapisala je, da direktiva ne sme ogroziti osnovnih socialnih/socialnovarstvenih storitev, vendar to ni dovolj, da bi skupina GUE/NGL podprla poročilo. To pa zato, ker razsodbe, uperjene proti sindikatom, v poročilu niso omenjene, čeprav so popolnoma spremenile politiko trga dela in zmanjšale pravice delavcev.

Poročilo prav tako ne omenja zahtev, o katerih sta se dogovorili Skupina GUE/NGL in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, in sicer da potrebujemo socialni protokol, kjer svoboščine sindikatov in socialne svoboščine niso manj pomembne od svobode trga. Obžalujemo, da to ni vključeno v poročilo.

Komisija je iz ocenjevanja, kako učinkovita je direktiva, izključila sindikate kot kontaktne točke, čeprav bi to morala biti izrecna zahteva. Zaradi tega skupina GUE/NGL žal ne more podpreti tega poročila.

Naj na koncu povem, da na pravice sindikatov, socialne pravice in kolektivne pogodbe ne smemo nikoli gledati kot na upravne ovire.

  Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, direktivo o storitvah je vedno spremljalo nejasno optimistično besedičenje. Zdi se, da je Evropa pričakovala, da bo tej direktivi sledilo izjemno odpiranje trga brez negativnih posledic, ki bo prineslo le pozitivne učinke. Zdaj, ko jo morajo v celoti izvesti še v vseh državah, že vemo, da so bila ta pričakovanja vsaj deloma izdana.

Direktiva v nekaterih sektorjih ne bo izboljšala trga ali kakovosti ponujenih storitev, prav tako pa ne bo pripomogla k ustvarjanju več delovnih mest. Navedem lahko vrsto primerov, vključno z lokalnimi trgi in trgovskimi potniki, ki so v nekaterih državah članicah, tudi v Italiji, pomemben sestavni del regionalne tradicije in identitete.

Gre za sektor, za katerega po mojem mnenju direktiva o storitvah ne bi smela veljati. Zato upam, da bo Parlament zahteval ponoven pregled direktive o storitvah in bo mogoče spremeniti področje uporabe, saj zdaj obstaja resna nevarnost, da bo negativno vplivala na sektorje, ki so ključnega pomena za gospodarstvo.

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, poročila o izvajanju so zelo naporna opravila in so deležna le malo medijske pozornosti, so pa izjemnega pomena za oblikovanje notranjega trga Evrope, predvsem v sedanjih razmerah. Zato se želim najprej iskreno zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri pripravi tega poročila, predvsem poročevalki in naši poročevalki v senci, gospe Handzlik. Komisar je omenil dejstvo, da je skoraj 90 % novih delovnih mest na notranjem trgu Evrope ustvarjenih v storitvenem sektorju. Menim, da moramo nemudoma odpraviti zamudo pri izvajanju, do katere je prišlo in prihaja le v peščici držav članic – pa vendar v nekaterih –, in takšno je tudi stališče Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Komisijo pozivamo, da resno ukrepa in zagotovi, da bo direktiva o storitvah, ki je v veljavi že nekaj časa, pripravljena za takojšnjo uporabo.

Ker je 90 % vseh delovnih mest ustvarjenih v tem sektorju, to prav tako pomeni, da mora Komisija redno pregledovati in preverjati, ali obstaja potreba po vključevanju dodatnih sektorjev – verjetno zelo majhnih – v področje uporabe.

Tretjič, izpostaviti želim, da je vzpostavitev enotnih kontaktnih točk – kar je že bilo omenjeno na različne načine – jedro evropskega upravnega prava. Zato razumem občasne nenavadne pritožbe držav članic glede birokratskih postopkov pri medsebojnem ocenjevanju – kot je izpostavila gospa Gebhardt. Če želimo enoten trg, si moramo prizadevati za njegovo delovanje in uspeh.

Zato sem zelo zadovoljen, komisar, ko opažam, da ste že prejeli več tisoč osnutkov notifikacij, ki vsebujejo spremembe nacionalnih zakonodaj držav članic. Upam, da jih boste prejeli še več. Vse to ne sme obremenjevati lokalnih skupnosti z birokracijo, ampak je namenjeno zagotavljanju smiselnosti enotnega trga za ponudnike storitev.

  Anna Hedh (S&D). – (SV) Gospod predsednik, izvajanje direktive o storitvah je bil za mnoge države članice celovit proces. V številnih pogledih je pripeljal do bolj odprtega notranjega trga z vsem, kar to vključuje, vendar smo videli tudi primere, ko ni bil tako uspešen.

Kot švedska socialdemokratka moram omeniti naše razmere, kjer po vladnem prenosu direktive v švedsko zakonodajo ni nobenih zahtev za tuja podjetja, v skladu s katerimi bi morala imeti predstavnika na Švedskem s pravico do pogajanja in sklepanja kolektivnih pogodb s pristojnim sindikatom. To je običajna težava, povezana z izvajanjem, saj direktiva ne vsebuje nobene prepovedi glede določanja ustreznih zahtev in tako imamo kar nekaj primerov držav, ki jim je uspelo rešiti to težavo, ne da bi se pri tem znašle v enakem položaju.

Model švedskega trga dela temelji na tem, da socialni partnerji prevzemajo skupne odgovornosti pri urejanju plač in pogojev dela. Delavec, ki dela na Švedskem brez kolektivne pogodbe, zato tvega, da bo deležen slabših pogojev in slabšega varstva kot drugi delavci. Zato je zelo pomembno, da so vzpostavljena pravila, ki zagotavljajo, da bodo tuja podjetja na Švedskem imela navzočega predstavnika in da bo imel ta predstavnik pooblastila za pogajanje in sklepanje kolektivnih pogodb.

Upam, da bodo take težave, ki so posledica prekomernega in ne premajhnega izvajanja, prav tako obravnavane v poročilu, določenem v členu 16(4) direktive o storitvah in ki naj bi bilo pripravljeno pred koncem leta.

  Sophia in 't Veld (ALDE). – Gospod predsednik, želim se zahvaliti naši poročevalki, ki že več let opravlja odlično delo. Povedala je, da mora biti prenos direktive pravilen. Strinjam se, vendar mora biti hkrati tudi pravočasen.

Junija 2010 je direktivo izvedla le približno polovica držav članic – več kot pol leta prepozno. Kje smo zdaj, komisar? Ali je danes, več kot leto po koncu roka, vseh 27 držav članic izvedlo direktivo? Če ne, mislim, da je to pomilovanja vredno.

Ovire pri izvajanju niso tehnične narave; manjka ambicij in politične volje. Direktiva o storitvah je bila sama po sebi precej slab kompromis in manj kot najmanjša možna osnova, potrebna za vzpostavitev resničnega notranjega trga. Države članice omahujejo ter jo izvajajo neodločno in pozno. To je kratkovidno. V času gospodarske krize si ne moremo privoščiti. da bi zapravili priložnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest, saj gre med tem, ko se Evropska unija prekomerno ukvarja sama sabo in notranjimi mejami, preostali svet naprej. Ne čaka na nas. Če želimo, da bo EU 2020 postala resničnost, bodo morale države članice pospešiti izvajanje direktive o storitvah.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Gospod predsednik, vesel sem, da ste omenili več tisoč sprememb, ki so jih izvedle posamezne države. Več kot leto je minilo od takrat, ko bi morala biti direktiva o storitvah prenesena v zakonodajo vseh držav članic EU. Žal teh več tisoč sprememb ne zadostuje. Nekatere države pri uvajanju protekcionističnih ukrepov v lastnih gospodarstvih izvajanja te direktive niso obravnavale kot prednostno nalogo. Dosledno izvajanje direktive o storitvah in odprava ovir za čezmejno opravljanje storitev je lahko dejansko katalizator za gospodarsko rast celotne EU in omogoči hitrejše premagovanje krize.

V zvezi z izvajanjem direktive me zelo skrbi, da enotne kontaktne točke, ki naj bi podjetnikom olajšale življenje z zagotavljanjem informacij glede poslovanja v določeni državi, kot tudi v drugih državah članicah, do zdaj delujejo le v 14 državah. Komisar, ker vas zelo dobro poznam, sem prepričan, da si boste skupaj s kolegi še naprej prizadevali za izvedbo „Akta za enotni trg“ in da boste državam članicam dosledno predstavili, kako naj prenesejo direktivo o storitvah v zakonodajo, vključno z izvajanjem na kraju samem. Uspešno izvajanje te direktive je temeljni pogoj za vzpostavitev enotnega notranjega trga. Računate lahko na podporo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov.

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, komisar, veliko je bilo povedanega o tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem direktive o storitvah, vendar menim, da bi bilo veliko bolje, če bi skupaj ocenili njeno uporabo. Zakaj danes, ko smo priča globalni krizi, ne bi priznali, da vsi primeri deregulacije zaostrujejo krizo in škodijo storitvam, namenjenim državljanom, in da se to dogaja povsod, v Evropski uniji in v svetu?

Gospod Barnier, rekli ste, da je bilo nekaj nerazumnih razprav v zvezi s to direktivo. Zagotovo se zavedate, da zdaj v Franciji poteka industrijski spor v prevoznem podjetju, saj so si zaradi načela države porekla v lase skočili poljski in francoski vozniki.

Prav tako se povsod uničujejo ali privatizirajo storitve splošnega pomena. Zdaj nameravate še dodatno razširiti Bolkesteinovo direktivo, skupaj z direktivo enotnega dovoljenja, ki jo želite na silo spraviti skozi Parlament, čeprav Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve še ni mogel podati mnenja o tem! Evropske delavce boste prisilili, da tekmujejo med sabo in z delavci migranti.

Tudi razmere glede socialnih storitev splošnega pomena še niso bile pojasnjene. Zdravstvenega varstva, stanovanjskih zadev, lokalnih skupnosti in nege otrok ne smemo obravnavati kot blago. V pomoč bi nam bile resnične ocene vpliva uporabe te direktive z vidika zaposlovanja, regionalnega življenja, pa tudi maloprodajnih cen, saj lahko vsi vidimo, da se cene energije, prav tako kot cene prevoza, nenehno višajo, čeprav so nam govorili, da se bodo zaradi konkurence znižale.

  Trevor Colman (EFD). – Gospod predsednik, moja stranka je vedno nasprotovala direktivi o storitvah. To nezakonodajno poročilo poudarja, da lahko ta direktiva prispeva k dodatnemu povezovanju gospodarstva EU.

Poročilo navaja, da vpliva direktive na gospodarstvo, podjetja in državljane ni mogoče oceniti, dokler je ne bodo prenesle vse države članice. Poročilo zato poziva Komisijo k pozornejšemu in temeljitejšemu nadzoru z rednimi vmesnimi poročili. V osnutku proračuna za leto 2012 predvideva ustrezna sredstva za začetek kampanje za ozaveščanje javnosti na ravni EU in programe usposabljanja uradnikov.

Predlogi, navedeni v tem poročilu, vsebujejo še več predpisov, več nadzora in večje izdatke v času, ko se od ljudi v Evropi pričakuje, da bodo še bolj zategnili pas. Gre le za še več nerealnosti, birokracije in razočaranja.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, sprejetje direktive o storitvah je pomemben dosežek pri uresničevanju osnovnega cilja Evropske unije, in sicer vzpostavitve enotnega trga storitev. Zavedam se, da bomo z njenim popolnim izvajanjem lahko sprostili ogromen gospodarski potencial in ustvarili delovna mesta. Izpostaviti želim nekatere vidike, za katere menim, da jih je vredno poudariti.

Najprej, popoln in dosleden prenos direktive v domačo zakonodajo mora še naprej ostati naša prednostna naloga. V zvezi s tem menim, da bi moral Parlament imeti večjo vlogo pri nadzoru tega, kako jo države članice izvajajo. To pa zaradi znatnega prispevka, ki ga je imel pri dolgem in celovitem zakonodajnem sprejemanju direktive, in ker je zaradi pomena obravnavane teme ustrezno, da so stališča naših državljanov zastopana na pošten in ustrezen način.

Hkrati je treba brez odlašanja pojasniti vprašanja glede tolmačenja, ki so jih zastavile nekatere države in so povezana s področjem uporabe direktive, da bi tako zagotovili pravno varnost in učinkovitost direktive.

Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk za storitve mora potekati ob še večji uporabi IT, z zagotavljanjem storitev na spletu za enostaven dostop, predvsem za mala in srednje velika podjetja, kar bo zagotavljalo medopravilnost z drugimi portali v drugih državah članicah, s tem pa se bomo lahko izognili jezikovnim oviram, ki jih je treba vsakodnevno premagovati.

V direktivi predviden proces medsebojnega ocenjevanja je lahko zelo uporaben, če bo pravilno izveden, pri iskanju najboljših praks, ki se lahko uporabljajo kot spodbude za tiste države, ki zaostajajo pri prenosu direktive, in kot spodbude za usklajevanje zakonodaje.

  Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Gospod predsednik, evropski enotni trg storitev še vedno ne dosega svojega potenciala. Direktiva o storitvah bi morala biti namenjena odpravljanju ovir pri izvajanju storitev v Evropi in bi morala prinašati izjemne izboljšave. Žal to še ne drži. Zato pozdravljam poročilo gospe Gebhardt. Strinjam se s stališčem, da je treba učinkovito pritisniti na države članice za hitrejše vključevanje direktive v nacionalno pravo in da bodo to izvedle v celoti. Prav tako pa je po mojem mnenju pomembno, da mala in srednje velika podjetja poznajo mesta, ki jim lahko pomagajo pri poslovnih dejavnostih na področju storitev. Zato je ključnega pomena, da spodbudimo ozaveščenost glede enotnih kontaktnih točk.

V svojih predlogih sprememb sem se zato osredotočila na potrebo po nadgradnji informacijske kampanje, namenjene podpori temu projektu. Kampanja bi morala biti namenjena vsem vpletenim, tudi javnim organom. EU lahko ima zelo dobre namere, lahko pripravi najboljšo zakonodajo in podporne ukrepe, ki jih lahko države celo po najboljši moči izvajajo, a če podjetja in podjetniki tega ne bodo poznali, bodo rezultati vedno mešani.

V tem aktu o enotnem notranjem trgu skušamo prilagoditi Evropo njenim državljanom in potrošnikom, ampak tudi podjetjem in podjetnikom. Prisluhnimo jim torej, predvsem pa jim zagotovimo dovolj dostopnih informacij.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, osnovno vprašanje pri izvajanju direktive je: kako pomembna je direktiva o storitvah za podjetja, potrošnike, državljane in BDP?

Predvsem me zanima, kako se je godilo malim podjetjem. Dobro je, da poročilo obravnava mala in srednje velika podjetja, njihove potrebe in njihove posebne okoliščine. Vendar pa ne ponudi nobenih obsežnih analiz o dejanskih posledicah, ki jih je imela direktiva o storitvah za podjetja različnih velikosti in sektorjev. Želim si, da bi bile glede tega na voljo natančnejše informacije.

Nobenih informacij nimamo na primer o obsegu povečanja čezmejnih dejavnostih malih in srednje velikih podjetij. Ker so manjša podjetja prav tako morala izpolnjevati vse obveznosti, ki izhajajo iz direktive o storitvah, bi bilo dobro, če bi vedeli, kakšne prednosti jim je ta prinesla.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, direktiva o storitvah bi morala biti nedvomno ključnega pomena za večji razvoj storitev v državah članicah, predvsem pa za čezmejno izrabo veliko večjega obsega priložnosti za podjetnike in potrošnike. Težava je v tem, da v mnogih državah članicah še vedno prevladuje protekcionizem.

Danes, ko po mnogih letih razpravljamo o izvajanju te direktive, želim izraziti razočaranje nad dejstvom, da smo potrebovali pet let za uveljavitev originalne Bolkesteinove direktive, po tem, ko smo jo v Parlamentu prečistili in dodali številne točke. Prav tako nimamo nobenega jasnega dokaza, da smo z njo dosegli, kar naj bi dosegli, saj si mnoge države članice še vedno napačno razlagajo filozofijo in pomen enotnega notranjega trga. Zelo obžalujem, da pet držav ni vzpostavilo enotnih kontaktnih točk, čeprav je še bolj zaskrbljujoče, da še vedno ni bil vzpostavljen zajeten del medopravilnosti med enotnimi kontaktnimi točkami v drugih državah članicah.

Kot so že izpostavili predhodni govorniki, je težava v tem, da predvsem mali podjetniki še vedno nimajo dovolj informacij glede tega, kaj jim lahko ponujajo enotne kontaktne točke, v nekaterih državah pa te točke sploh ne delujejo. Menim pa, da koristi prinaša medsebojno ocenjevanje držav članic. Mogoče bo to v prihodnje pripeljalo do želenega rezultata. Želim se zahvaliti poročevalki, pa tudi poročevalki v senci, gospe Handzlik, za pripravo na splošno točnega opisa razmer, v katerih smo se znašli. Opozorila bi vas rada na člen 36, v katerem poročilo navaja, da morajo države članice izvesti ocene tveganj in poskrbeti, da podjetja ne bodo imele težav z nesmiselnimi ovirami pri izvajanju potrebnih postopkov v elektronski obliki.

  Jens Geier (S&D). – (DE) Gospod podpredsednik, komisar Barnier, gospe in gospodje, vsi vemo, da Evropska unija nima najboljšega ugleda. To je pogosto povezano z dejstvom, da so delavci mnenja, da ravnovesje med svobodo in varnostjo ni zagotovljeno, ali da mora biti na mnogih področjih obnovljeno. To lahko opazimo pri direktivi o storitvah, saj je pomembno gonilo notranjega trga, vendar hkrati izpostavlja tudi omejitve trga. Zato je ponoven pregled pomemben. Gre za celovito nalogo, za katero je gospa Gebhardt dala izjemne odgovore.

Še vedno je nekaj izzivov, ki jih moramo premagati. Direktiva o storitvah ne sme z ničemer ogroziti temeljnega načela enakega plačila za enako delo. Zato moramo z vsemi možnostmi za nadzor, ki so nam na voljo, skrbno zagotoviti, da tega načela ne bodo kršile tudi čezmejne storitve.

Enotne kontaktne točke morajo zagotavljati pošten dostop do trga v državi, v kateri naj bi se storitev izvajala. To ni namenjeno le ponudnikom storitev in podjetjem, za katere je v mojem mestu Essen na primer šest uradnikov – za štiri mesta –, ki se čutijo odgovorne. Namenjeno je tudi delavcem. V zvezi s tem je jezik, ki se uporablja na teh enotnih kontaktnih točkah, ključnega pomena. V Odboru za regionalni razvoj smo glede tega imeli kar nekaj brezupnih razprav. Menim, da bi morali uporabljati jezike sosednjih držav.

  Amalia Sartori (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, poročevalka, gospe in gospodje, tako kot drugi člani se tudi jaz spominjam naših velikih naporov, potrebnih za premagovanje številnih ovir, preden smo končno le sprejeli direktivo o storitvah. Danes, štiri leta kasneje, ocenjujemo delo, ki je bilo opravljeno, in menim, da moramo to nujno storiti.

Verjamem, da moramo uporabiti vse razpoložljive instrumente, da bi dosegli popoln in dosleden prenos direktive v vseh državah članicah, in preverili, da se spremembe zakonodaje izvajajo, predvsem na regionalni ravni, še posebej v tistih državah, kjer je federalizem bolj izpostavljen.

Ključnega pomena je, da v ta namen vse izvedejo odločne ukrepe in zagotovijo pravočasno izvedbo direktive, da s tem ne bodo izničena prizadevanja tistih držav članic, v katerih je izvajanje boljše in ki bi zaradi tega naletele na resne težave pri dostopanju na notranji trg, katerega najpomembnejši deli bi bili ovirani.

Ker je težko zagotoviti, da bi bili vsi novi dogodki in plati direktive tako pomembni, kot je ta, morajo vlade na sistematičen način organizirati informacijske in komunikacijske kampanje ob pomoči pristojnih organov, v obsegu, navedenem v besedilu ukrepa. Te kampanje do zdaj še niso bile organizirane.

Zaključiti želim z nasprotno trditvijo v zvezi z vsebino postopka vzajemnega vrednotenja, ki se je izkazal za izjemno uporabnega, ker omogoča večjo preglednost v nacionalnih predpisih in vzpostavlja urejen dialog med državami članicami.

  Konstantinos Poupakis (PPE). – (EL) Gospod predsednik, komisar, naj najprej čestitam poročevalki in poročevalcem v senci za poročilo in pripravljenost na sodelovanje, ki so jo pokazali. Glavne težave pri uporabi direktive, kljub dejstvu, da je večina držav članic dosegla znaten napredek, nastajajo predvsem zaradi pomanjkanja informacij za podjetja o tem, kaj velja v vsaki posamezni državi članici, in drugič, zaradi nepotrebnega upravnega bremena v obliki dolgotrajnih postopkov, kar je v poročilu tudi jasno navedeno.

Te težave pomenijo resno oviro za čezmejno trgovino v storitvenem sektorju in za enake pogoje konkurence na trgu z vsem, kar to prinaša.

Ravno zaradi tega je pomembno, če želimo, da se bo direktiva pravilno uporabljala, da enotne kontaktne točke delujejo kot portali e-uprave in tako omogočajo oddaljeno izvajanje postopkov in formalnosti, hkrati pa zagotavljajo informacije o delovnem pravu in, kar je še pomembneje, o obdavčevanju.

Če želimo vzpostaviti trg, spodbujati rast in ustvariti nova delovna mesta, morajo države članice okrepiti izvajanje direktive in izvesti takojšne ukrepe, s katerimi bodo odpravile vse nejasne točke v direktivi, kar bo koristilo celotni družbi ter malim in srednje velikim podjetjem, hkrati pa bo ščitilo pravice delavcev.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, najprej naj povem, da sem zelo hvaležen skupini, ker mi je omogočila, da spregovorim v tej razpravi, in lahko čestitam predvsem poročevalki in komisarju Barnierju za njuno odlično in pomembno delo.

Vse od kar sem prišel v Evropski parlament, sem poslušal, da potrebujemo več Evrope. Ta koncept vsekakor podpiram. Nedavna gospodarska kriza nam je to zamisel vsem približala, predvsem v moji državi.

Na Irskem potekajo volitve in zelo zanimivo je, da se več govori o vprašanjih EU kot pa o lokalnih vprašanjih; to je vsekakor mogoče deloma pripisati pomoči MDS-EU. Kljub temu so irski voditelji v Evropi preživeli dva dni, kar se do zdaj še ni zgodilo – enega s predsednikom Barrosom in danes s kanclerko Merkel. Vse to kaže na sodelovanje z Evropo, kakršnega do zdaj še ni bilo.

Glede tega nam direktiva lahko pomaga, da se cela Evropa izvije iz gospodarske krize in doseže rast. Žal mnoge države, tudi moja, te direktive niso prenesle v zakonodajo. Upam, da bo to storila nova vlada.

Velike možnosti prinaša predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Niso je uporabljala, ker je niso poznala, zaradi težav z jezikom itd. Vsekakor moramo direktivo najprej prenesti v zakonodajo. Drugič, EU mora državam, ki ne bodo spoštovale rokov, naložiti kazni in ovire. Do zdaj je bilo preveč enostavno. Če si želimo napredka, potem moramo to storiti.

Če bi vsako malo in srednje veliko podjetje zaposlilo enega dodatnega delavca, v Evropi ne bi imeli brezposelnosti.

Gre za odlično priložnost, kot so povedali gospod Harbour in drugi. Ne moremo si privoščiti čakanja.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, komisar, najprej želim izpostaviti, da madžarsko predsedstvo pripisuje velik pomen uspešnemu dokončanju procesa medsebojnega ocenjevanja s preučitvijo kakovosti prenosa direktive v državah članicah. Zelo pomembno je, da okrepimo dostop do informacij, konkurenčnost, s tem pa tudi mobilnost podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij. K temu lahko prispevamo tudi z lajšanjem čezmejnih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij. Večjezične enotne kontaktne točke lahko imajo in tudi imajo zelo pomembno vlogo pri tem. Madžarska vlada je vedno spoštovala in se še naprej drži rokov za prenose vseh elementov direktive o storitvah v madžarsko zakonodajo in prakso. Menim, da je direktiva ustrezna, vendar je za dosego cilja zelo pomembno, da vse države članice pravočasno upoštevajo in zagotavljajo skladnost z vsemi elementi direktive ter spoštujejo časovne roke.

  Jutta Steinruck (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, prost pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so ključni stebri našega notranjega trga. Seveda se to ne sme uporabljati za socialni damping. Ponudniki storitev morajo spoštovati zakonodajo države, v kateri poslujejo. Prav tako moramo dosledno uveljavljati načelo ciljne države. Da bi to bilo mogoče, morajo vse države članice opraviti svojo domačo nalogo.

Moja država Nemčija v zvezi s tem ni opravila domače naloge in jasno je, da okvirni pogoji za pošteno mobilnost in socialno varnost niso zagotovljeni. V številnih panogah ni zavezujoče minimalne plače, nadzor neprijavljenega dela ni zadosten, prav tako pa imamo samozaposlitev, s čimer se je mogoče izogniti delovnemu pravu. Kot je povedal gospod Geier, potrebujemo svetovalne centre v različnih jezikih tudi za napotene delavce, ne le za podjetja. Če želimo, da bo svoboda opravljanja storitev koristila tudi delavcem, moramo opraviti še nekaj dela.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Gospod predsednik, direktiva o storitvah vzpostavlja splošen pravni okvir za države članice, javne uprave in lokalne oblasti, namenjen poenostavitvi postopkov in usklajevanju predpisov glede pravice o vzpostavljanju in opravljanju storitev. Prav tako uvaja enotne kontaktne točke, ki bodo zagotavljale pomoč ponudnikom storitev ter zlasti malim in srednje velikim podjetjem.

Države članice pozivamo, da enotne kontaktne točke preoblikujejo v portale e-uprave, ki bodo ponujali popoln obseg spletnih storitev ponudnikom storitev, ki želijo ustanoviti podjetje ali opravljati čezmejne storitve. Države članice morajo zagotoviti, da bodo enotne kontaktne točke dostopne in bodo omogočale oddaljeno izvajanje vseh formalnosti in postopkov v elektronski obliki. Da bi zagotovili elektronsko medopravilnost enotnih kontaktnih točk in vzajemno priznavanje elektronskih podpisov, pozivamo Komisijo, da pospeši pregled Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES o okviru Skupnosti za elektronski podpis in sprejetje zakonodajnega akta o vzajemnem priznavanju e-identitet in elektronskem potrjevanju pristnosti, da bi tako olajšala opravljanje čezmejnih javnih storitev na enotnem trgu.

  Edit Herczog (S&D). – Gospod predsednik, madžarski računalniški tehnik lahko zakonito dela v Češki republiki. To je odlično. Seveda je tam delal tudi v preteklosti, vendar na črnem trgu. Eden izmed največjih dosežkov je, da se lahko zdaj gibljemo zakonito.

Le osem odstotkov malih in srednje velikih podjetij 15 odstotkov svojega prometa ustvari na evropskih trgih. Če bi to podvojili, da bi 20 odstotkov malih in srednje velikih podjetij opravilo 30 odstotkov tega prometa na notranjem trgu, bi lahko uresničili svoje cilje. Po enem letu smo začeli delati na tem.

Zahvaliti se želim vsem tistim, ki so v preteklosti sodelovali pri direktivi o storitvah in tistim, ki so jo izvedli v državah članicah. Je velika spodbuda za vse vlade, da preidejo na e-upravo in uporabijo nove tehnologije IKT. Pozorno moramo obravnavati manjše težave z jeziki in jih odpraviti, vendar pa je velik uspeh direktive o storitvah v tem, da bo v prihodnjih letih močno vplivala na evropsko gospodarstvo. Poleg varčevalnih programov je to uspeh in želim čestitati poročevalki in vsem, ki so sodelovali.

  Morten Løkkegaard (ALDE) . – (DA) Gospod predsednik, rad bi na kratko dopolnil svoj prvi prejšnji govor. Mnogi izmed nas, ki smo danes spregovorili, smo omenili države, ki še vedno niso vzpostavile enotnih kontaktnih točk, zato želim neposredno pozvati komisarja, da osebno posreduje na obiskih v teh državah in zagotovi, da bo v državah članicah še enkrat izpostavil, da jih morajo vzpostaviti te enotne kontaktne točke. Zagotovljeni morajo ustrezni pogoji. Ne trdim, da sem strokovnjak za izvajanje pritiska na te države članice, ki tega niso storile, kljub temu pa močno upam, da boste vi kot komisar osebno opravili svoj del in pritisnili nanje. Nezaslišano je, da po 14 mesecih nekatere države tega še vedno niso izvedle.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, komisar, koristno in nujno je, da opomnimo na prizadevanja delavcev v mnogih državah proti tej direktivi, prizadevanja, ki so zavzela opazno razsežnost na evropski ravni, prizadevanja, s katerimi je bilo mogoče odpraviti ali spremeniti nekatere bolj negativne vidike prvega osnutka direktive. Ta razprava jasno kaže, da še vedno obstajajo razlogi za zaskrbljenost in prizadevanja.

To pa zaradi tega, ker vsa področja, kjer države lahko in morajo izvajati svoje družbene dolžnosti prek javnih služb, niso bila jasno izključena iz področja uporabe te direktive. Kot dobro vemo, je bil koncept javnih služb izkrivljen in je zdaj zelo omejen. Zakaj je bila omejena možnost držav članic, da posredujejo pri varovanju edinstvenosti in varovanju produktivnih in poslovnih tkiv? Zaradi tega, ker svoboda ustanavljanja in prosto opravljanje storitev še vedno prevladujeta nad družbenimi in delavskimi pravicami, ki se s krepitvijo tega enotnega trga vse bolj krčijo.

Gospod predsednik, komisar, interese malih in srednje velikih podjetij bi resnično zagovarjali, če bi nemudoma prenehali s tako imenovanimi varčevalnimi načrti, ki jih dušijo, kar se dogaja v mnogih državah, kot je Portugalska.

  Evelyn Regner (S&D). – (DE) Gospod predsednik, najbrž ste opazili, da mnogi poslanci v EP želijo uporabiti postopek „catch the eye“, saj je ta tema izjemno pomembna za nas. Prihajam iz države – Avstrije –, kjer direktiva o storitvah še ni bila izvedena. Razlog za to je povezan z ustavnim pravom – da bi lahko sprejeli zvezni ustavni zakon, je potrebna večina, te pa ni tako enostavno pridobiti. Iskreno se želim zahvaliti poročevalki gospe Gebhardt, ne samo zaradi tega, ker je že tako dolgo predana tej temi, ampak tudi zaradi tega, ker je skušala skupaj s poročevalko v senci v poročilu izoblikovati načela in praktične stvari. Vključena načela poudarjajo, kako pomembno je, da izključimo javne službe in zdravstvene storitve. Praktične stvari vključujejo na primer možnost iskanja želenih informacij in pridobivanja potrebnih informacij prek interneta.

Spregovorila sem predvsem zaradi tega, da bi izrazila naše razočaranje nad tem, da tudi po izvedbi direktive o storitvah z njo še vedno ni mogoče omejiti socialnega dampinga in dampinga plač.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, prihajam iz Grčije, ki je v nasprotju z Avstrijo začela izvajati direktivo o storitvah šele pred nekaj meseci, leta 2010, ko je bila prenesena v nacionalno pravo.

Na to smo zelo ponosni, saj smo to dosegli v zelo težkem obdobju za Grčijo, v času krize, dejstvo, da smo to dosegli, pa je zelo pomembno, saj bo direktiva o storitvah, predvsem z enotnimi kontaktnimi točkami, najprej prinesla koristi malim in srednje velikim podjetjem, ki jih v evropskem gospodarstvu najbolj potrebujemo.

Ponoviti želim dve stvari, ki jih je že povedal drug grški poslanec. Gospod Poupakis iz Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je povedal, kako pomembno je, da imamo informacije in da odpravimo upravno breme.

Iskreno se moram zahvaliti Evelyne Gebhardt; od zadnjega zakonodajnega obdobja je za direktivo o storitvah skrbela, kot mati skrbi za otroka; negovala jo je in menim, da bosta s komisarjem Barnierjem kot „očkom“ resnično lahko izoblikovala direktivo kot svojega otroka, kar bo koristilo evropskim državljanom.

  Predsednik. – Gospa Rapti, dal sem vam nekoliko več časa, ker porod vedno traja nekoliko dlje. Upam, da se dojenček dobro počuti!

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, res je, da imava z gospo Gebhardt dober odnos, vendar to ne pomeni, da se morava vedno strinjati. Gospa Rapti, moja edina pripomba je, da moramo pametno sodelovati.

Prav tako sem bil presenečen nad tem, kar ste povedali, gospa Rapti. Med nedavnim obiskom Grčije sem se lahko sam prepričal, če ponovim skrb, ki jo je izrazil gospod Harbour, o potencialu za rast, ki ga prinaša ta direktiva, da če jo bomo uporabljali pametno, v določenih okvirih, vendar v celoti, vsekakor obstaja potencial za storitveno gospodarstvo, ki je tako zelo pomembno – še enkrat bom povedal: prav tako ali pa še bolj pomembno je, da rastejo tudi druga kmetijsko živilska in industrijska gospodarstva. Ta direktiva bo poleg tega ob pravilni uporabi pomenila priložnost za odprta gospodarstva, kot je grško, v katerem so storitve, predvsem turizem – turistična industrija –, tako zelo pomembni.

Gospodu Schwabu in gospe Gebhardt želim tudi povedati, da povsem upravičeno izpostavljata vlogo Parlamenta pri izboljšanju te direktive in potrjujeta, da bo Parlament skrbno pazil na njeno ustrezno izvajanje. Kot sem gospodu Harbouru večkrat povedal, tudi sam osebno pozorno spremljam njeno izvajanje.

Skoraj vse države članice so se odločile, da bodo sprejele horizontalni zakonodajni akt. Gospa Vergnaud in gospod Canfin sta izpostavila – tega nista bila vesela, vendar sta dolžna podati svoji mnenji –, da bi Francija in tudi Nemčija raje neposredno vključili načela direktive v veljavno sektorsko zakonodajo. Ljudje lahko podvomijo v tak pristop ali ga kritizirajo, gospa Vergnaud, prav tako kot vi, vendar verjamemo, da je v evropskem smislu jasen in veljaven.

Prav tako želim gospe Hyusmenovi sporočiti, da je 23 držav članic že sprejelo horizontalno preneseno zakonodajo. Gospod Kelly je omenil, da je bila ravno Irska zadnja država, ki je to storila. V dveh drugih državah članicah – gospa Regner je govorila o Avstriji in Luksemburgu – zakonodajo zdaj pregledujejo v parlamentih.

Hkrati želim gospe in ’t Veld sporočiti, da postopki zaradi neizpolnitve obveznosti še vedno niso zaključeni za sedem držav članic, ki niso sporočile ukrepov za prenos v nacionalno pravo. Gospe in gospodje, kot lahko vidite, prevladujeta soglasje in proaktivnost. Kot sem prej omenil, obiskujem države članice. Gospod Løkkegaard je predvsem omenil moje obiske v zvezi s temi vprašanji. Če bo treba, smo lahko tudi odločnejši in sprožimo postopke zaradi neizpolnitve obveznosti ter s tem zagotovimo, da bo ta direktiva pravilno izvedena.

Gospa Auconie, gospa Handzlik, gospa Sehnalová, gospa Gebhardt in gospod Harbour so izpostavili pomembnost večjezičnih enotnih kontaktnih točk. Tudi sami menimo, da so večjezične storitve zelo pomembne, zelo interoperabilne, v elektronski obliki in dostopne s čudovitim orodjem – internetom – to sta omenili gospa Comi in gospa Roithová, kot tudi gospa Herczog, ko je pravkar govorila o teh enotnih kontaktnih točkah.

Gospe Handzlik želim sporočiti, da Komisija sodeluje z državami članicami pri izmenjavi dobrih praks o vprašanjih, kot sta informacijski sistem za notranji trg (IMI) in omrežje za reševanje problemov na notranjem trgu (SOLVIT). Skupina strokovnjakov skuša zagotoviti lažjo izmenjavo dobrih praks; začeli smo s študijo, da bi preverili, kako potekajo stvari, ob koncu leta 2011 pa bomo organizirali konferenco o praktičnem delovanju enotnih kontaktnih točk, in sicer v istem duhu kot forum o enotnem trgu, ki ga želim organizirati – to je bil predlog, ki sta ga podala gospa von Thun und Hohenstein in gospod Harbour. Šlo bo za letni forum o enotnem trgu, na katerem bomo lahko uporabili bolj človeški, praktičen pristop, v večji meri osredotočen na državljane in bližje temu trgu, s podjetji in strokovnimi združenji ali sindikati.

Gospod Løkkegaard in gospa Gáll-Pelcz, ki sta nas spomnila na zaveze madžarskega predsedstva, sta omenila proces medsebojnega ocenjevanja. To je še ena nova metoda, ki bo koristila drugim evropskim besedilom, če jo bomo uspeli izkoristiti. Pozorno spremljam to konstruktivno medsebojno ocenjevanje, ki je sodobno orodje in vključuje vrednotenje posameznih primerov, preden se uporabi pri drugih pravnih instrumentih.

Gospod Harbour je omenil preskuse učinkovitosti delovanja, ki smo jih začeli izvajati. Zakaj smo te preskuse učinkovitosti delovanja začeli izvajati za vse storitve, da bi ugotovili pozitivne ali negativne vplive med nekaterimi evropskimi besedili? Ker smo spoznali, da moramo, če želimo pravilno uporabiti direktivo o storitvah, upoštevati druga besedila, in navedel bom primer arhitekta s sedežem v Belgiji, ki sodeluje s strankami na Nizozemskem in za katerega bi lahko glede na okoliščine veljale direktiva o storitvah, direktiva o poklicnih kvalifikacijah, direktiva o elektronskem poslovanju, direktiva o varstvu potrošnikov in še drugi instrumenti. Zato moramo zagotoviti – ravno to bomo storili s preskusi učinkovitosti delovanja –, da so ta različna evropska besedila dobro usklajena.

Gospod predsednik, na koncu želim izpostaviti zelo politično stališče, ki je zame pomembno, gospe in gospodje, in ki ga je najprej izpostavila gospa Gebhardt: to direktivo moramo uporabljati za namene, za katere je predvidena; ne sme se uporabljati za druge namene. Zato bom prav tako kot vi pozorno spremljal skušnjave nekaterih držav članic, da bi to direktivo uporabile tudi za namene, za katere ni bila predvidena, predvsem za vprašanja, ki so lahko povezana s storitvami splošnega gospodarskega pomena. To so ravnokar izpostavile gospa Auconie, gospa Svensson in gospa Bizzotto.

Gospoda Canfina, ki dvomi vame, želim spomniti, da Komisija spoštuje svoje zaveze in pripravlja besedilo, ki bo pojasnilo sporočilo o javnih službah, storitvah splošnega gospodarskega pomena. Moj kolega, gospod Almunia, komisar, pristojen za konkurenčnost, dela na posodobitvi svežnja Monti-Kroes. Na voljo vam bosta dve orodji za komunikacijo, ki bi morali pojasniti zadeve in preprečiti dvoumnosti, pa tudi občasne nesporazume ali spore.

Sporočilo o storitvah splošnega gospodarskega pomena ali javnih službah bo pripravljeno enkrat letos. Gospe Geier želim prav tako povedati, da direktiva o storitvah ne vpliva na pravice delavcev, saj ne obravnava tega vprašanja. Ne obravnava vprašanja pravic ali vprašanja o napotitvah delavcev.

Na koncu želim povedati gospodu Le Hyaricu, čigar kritiki sem pozorno prisluhnil, da direktiva o storitvah ne vključuje prometa, kot tudi ne vključuje zdravstvenega varstva. Ta direktiva ne določa, da morajo biti javne službe privatizirane; zelo pozoren bom na to in na druge zadeve v sporočilu, ki ga pripravljamo o storitvah splošnega pomena.

Povedano drugače, vem, da je ta direktiva sprožila razpravo. Spomniti vas želim, da je bila močno izboljšana, da je zdaj precej jasna in da jo lahko uporabimo za ustvarjanje delovnih mest in rasti, kar državljani pričakujejo. Želim, da smo zahtevni – do tega imate vso pravico –, vendar pa želim, da smo glede te direktive hkrati tudi objektivni in da skupaj zgradimo ta enoten trg storitev v partnerskem duhu in z uporabo partnerskih metod. Trdno sem odločen, da bom – to sem tudi obljubil – v naslednjih štirih letih storil vse, da bi lahko izkoristili celoten potencial direktive.

  Evelyne Gebhardt, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, razprava je bila zelo zanimiva in poučna. Podati moram pripombo, in sicer da so še vedno ljudje, ki imajo v glavah star Bolkesteinov predlog, ki je predvideval liberalizacijo in deregulacijo, kljub dejstvu, da je to stvar preteklosti in da direktiva o storitvah, kot je sestavljena zdaj, omogoča ljudem, da uporabijo svojo usposobljenost in ponudijo storitve v Evropski uniji. Ravno temu je namenjena ta direktiva o storitvah in pomembno je, da to nenehno ponavljamo. To želim poudariti še enkrat in tudi spremembo smo povsem jasno izpostavili.

Poleg tega vas želim spomniti, da v direktivi o storitvah vsekakor imamo socialno klavzulo. To pa zaradi tega, ker smo v člen 1 vključili določbo, na podlagi katere uporaba direktive o storitvah ne more ogroziti socialnega in delovnega prava držav članic. Če bi se kaj takšnega zgodilo v državi članici – to sem povedala na začetku –, bi to pomenilo nepravilno izvajanje direktive o storitvah. Če želite govoriti o primeru Rüffert in drugih, ti niso nikakor povezani z direktivo o storitvah. Takšni primeri so povezani z direktivo o napotitvi delavcev, njenim izvajanjem in z direktivami o javnih naročilih. Prosim, če se izognete primerjavi jabolk in hrušk. Čeprav je iz jabolk in hrušk verjetno mogoče narediti zelo dober kompot, je ta pristop v politiki povsem zgrešen. Zato moramo resnično zelo pozorno spremljati, kaj se dogaja.

Ponavljam poziv, da zagotovimo pravilen prenos direktive o storitvah v državah članicah in da ga ne uporabljajo za zmanjševanje pravic ali za deregulacijo – direktiva o storitvah ni namenjena temu.

Seveda je še naprej jasno, da v Evropski uniji potrebujemo pravni okvir za zaščito storitev splošnega gospodarskega interesa. Z zanimanjem pričakujem, kaj nam bo v zvezi s tem pripravila Komisija.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 15. februarja.

Pisne izjave (člen 149)

  Raffaele Baldassarre (PPE), v pisni obliki. – (IT) Trg storitev obsega dve tretjini bruto domačega proizvoda in dve tretjini delovnih mest v Evropski uniji, vendar le petino celotne trgovine znotraj EU. Kljub temu se strinjam s prednostnimi nalogami, ki jih je naštela poročevalka, predvsem v zvezi z vzpostavitvijo enotnih kontaktnih točk in krepitvijo upravnega sodelovanja. Prva generacija enotnih kontaktnih točk je vzpostavljena v 22 državah članicah. To bi nam moralo biti v uteho, če ne bi bilo le v 14 izmed njih mogoče postopek dokončati preko spleta. Vendar je ključnega pomena, da enotne kontaktne točke postanejo sestavni del obsežnejše e-uprave v EU in da zagotovijo vsebino v različnih jezikih. Ključnega pomena pa je tudi to, da okrepimo upravno sodelovanje za učinkovito delovanje celotnega komunikacijskega sistema. Informacijski sistem za notranji trg (IMI) je že zdaj zelo pomembno orodje. Podpira delo, ki ga izvajajo administracije, omogoča usklajevanje različnih upravnih metod in dopolnjevanje pomanjkljivih informacij. Kljub temu bomo v prihodnje potrebovali nadzor ter tako zagotovili, da se bo ta sistem uporabljal, predvsem pa pravilno izvajal.