Predsednik. − Naslednja točka je razprava o sedmih predlogih resolucij o mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo(1)
Barbara Lochbihler, predlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, mejni spopadi med Tajsko in Kambodžo v začetku tega meseca so ta desetletja trajajoč spor o dostopu do templja Preah Vihear ponovno priklicali v zavest mednarodne javnosti. Čeprav so se oboroženi spopadi zdaj nekoliko polegli, pa si moramo prizadevati za politično rešitev tega spora. Organizacija ASEAN, Združeni narodi in EU morajo zdaj pri tem bolj okrepljeno sodelovati in se ne odzvati šele takrat, ko se bodo razmere ponovno zaostrile.
V nedavni spopadih so bili ranjeni in ubiti civilisti in vojaki na obeh straneh. Uporaba kasetnih bomb je bila še posebno zahrbtna. Te kasetne bombe imajo grozljiv učinek na civiliste še dolgo potem, ko so odvržene. Do 30 % kasetnih bomb ne eksplodira in ostane na tleh kot neeksplodirane bombe, kjer kasneje eksplodirajo, če se jih morda dotaknejo otroci med igro. Tajsko in Kambodžo pozivamo, da nemudoma prenehajo uporabljati to grozljivo orožje. Prav tako obe vladi pozivamo, da podpišeta mednarodno konvencijo o prepovedi uporabe kastnih bomb.
Na koncu bi še nujno pozvala tajsko in kamboško vlado, naj si na vso moč prizadevata za rešitev spora brez poseganja po orožju. Civilno prebivalstvo na obeh straneh bo še naprej trpelo; trpelo bo zaradi nečesa, za kar lahko politiki s pogajanji najdejo rešitev, če le imajo politično voljo zanjo in ne skušajo streči cenenemu nacionalizmu na obeh straneh meja.
Marietje Schaake, predlagateljica. − Gospod predsednik, od začetka tega meseca prihaja do spopadov med oboroženimi silami ob tajsko-kamboški meji v bližini templja Preah Vihear, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Odgovorni smo predvsem za zaščito življenj, a prav tako nosimo odgovornost za kulturno dediščino.
Še posebno zaskrbljujoča so poročila o uporabi kasetnih bomb. Ta poročila so po vsej verjetnosti resnična, saj niti Tajska niti Kambodža nista ratificirali konvencije o prepovedi uporabe kasetnih bomb.
Da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje, ki bi ogrozilo stabilnost regije, morata obe vladi prevzeti odgovornost in tudi poskrbeti za ljudi, razseljene zaradi tega spora.
Pozdravljamo prizadevanja predsedujočega organizaciji ASEAN, da bi omogočil dialog med državama za miroljubno rešitev spora.
Tajska in Kambodža sta se strinjali s sodelovanjem na nujnem sestanku držav jugovzhodne Azije, na katerem bodo razpravljali o mejnem sporu. Generalna direktorica Unesca bo prav tako poslala posebnega odposlanca na misijo za posredovanje v Bangkok in Phnom Penh, da bi pozvala obe sprti strani, naj sodelujeta z morebitno misijo Unesca za oceno škode.
Bernd Posselt, predlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, gospa Lochbihler ima popolnoma prav: v prvi vrsti gre za ljudi, za mrtve in ranjene, in za škandalozno uporabo kasetnih bomb.
Kot drugo gre seveda za obvladovanje mejnega spora, njegovo reševanje na miroljuben način in zagotovitev, da se ne bo razširil v vojno.
Tretji vidik – in tudi to želimo obravnavati – se nanaša na nenadomestljivo svetovno kulturno dediščino kompleksa templja v tej mejni regiji. Karl von Habsburg, nekdanji poslanec tega parlamenta in sin Otta von Habsburga, je pri Unescu pristojen za te zadeve in udeležil se bo marčevskega plenarnega zasedanja tukaj v Strasbourgu, da bi nam o tem povedal več. Občutek imam, da moramo usmeriti naša prizadevanja v skupne poskuse, ki bodo prinesli mir in zaščitili ljudi ter varovanje kulturne dediščine. Tukaj v Evropi še predobro vemo, kakšne grozne vrzeli lahko vojne pustijo v kulturni krajini. Zato moramo ukrepati, kjer koli obstaja nevarnost za svetovno kulturno dediščino.
Marc Tarabella, predlagatelj. − (FR) Gospod Predsednik, komisar, gospe in gospodje, od začetka februarja ponovno potekajo spopadi med tajskimi in kamboškimi oboroženimi silami na meji med Kambodžo in Tajsko, tudi v bližini templja Preah Vihear, katerega okoliško območje si prilaščata obe državi. Na žalost so bile smrtne žrtve na obeh straneh in več kot 3 tisoč ljudi, ki živijo v bližini območja spopadov, je bilo treba evakuirati.
Leta 1962 je Meddržavno sodišče Združenih narodov na podlagi francoskih zgodovinskih zemljevidov priznalo pravice Kambodže do templja Preah Vihear in do zemlje okrog njega. Vendar Tajska nikoli ni sprejela te sodbe. Še več, na nekaterih delih meja ni bila določena, kar je v letih 2008 in 2009 povzročilo več oboroženih incidentov.
Leta 2008 je Unesco vpisal tempelj na seznam svetovne dediščine, kar je prav tako povzročilo jezo med tajskimi nacionalisti. Čeprav je bil leta 2000 podpisan memorandum o soglasju glede določitve meja, tajski PAD nacionalisti pozivajo k njegovemu preklicu, ker menijo, da je preveč ugoden za Kambodžo. Posebej bi želel izpostaviti ukrepe Indonezije, trenutne predsednice združenja ASEAN, ki se je ponudila, da bo odigrala vlogo mediatorke v tem sporu.
V ponedeljek, 14. februarja, so ZN prav tako pozvali obe državi, naj spoštujeta trajno premirje, istočasno pa niso predvideli napotitve mirovnikov ZN na območje. Upam, da bosta ti dve državi končno lahko mirno rešili vprašanje tega ozemlja in ne bosta več imeli za talce na tisoče ljudi, ki želijo živeti v miru.
Charles Tannock, predlagatelj. − Gospod Predsednik, mi v Evropskem parlamentu si na srečo ne znamo več predstavljati vojaškega ukrepanja zaradi mejnih sporov. Vendar to na žalost ne drži za mejo med Tajsko in Kambodžo, katerih vojski sta se v preteklih nekaj tednih večkrat spopadli zaradi spornega, zelo majhnega dela meje v bližini starodavnega templja.
Organizacije za pomoč poročajo, da je zaradi spopadov bilo razseljenih okoli 30 tisoč ljudi, zato ne preseneča, da so v takšnih okoliščinah bili ubiti nedolžni civilisti, čeprav obe strani nasprotujeta dejanskim številkam.
Kamboški predsednik vlade, Hun Sen, je spopade označil za „pravo vojno“. Takšna bojevita in hujskaška retorika lahko zadeve le poslabša. Kratkoročna rešitev tega problema je v rokah obeh vlad in Varnostnega sveta ZN, ki bi moral prevzeti vodilno vlogo pri uveljavljanju rešitev za umirjanje krize. Dolgoročno obstaja upanje, da bodo zaradi regionalnega povezovanja ASEAN takšni spopadi postali preteklost, kar za EU velja že desetletja.
Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE. – (RO) Gospod predsednik, novi, manjši incidenti so se v torek zvečer in sredo zjutraj zgodili na meji med Tajsko in Kambodžo. Med obema sosednjima narodoma so odnosi postali zelo napeti in menim, da je zaradi tega današnja razprava dobrodošla. Gospodu Posseltu bi se rad zahvalil za pobudo, ki jo je podal.
Prav tako bi rad povedal, da obžalujem človeške žrtve, ki so od začetka meseca nastale zaradi oboroženih spopadov. Zlasti v sedanjem spremenjenem ozračju moramo od obeh strani zahtevati skrajno zadržanost in spoštovanje zahteve Varnostnega sveta ZN po vzpostavitvi trajnega premirja. Ne glede na vzrok spora med Tajsko in Kambodžo uporaba sile ni rešitev. Zato želim pozvati obe strani, naj poiščeta nujno mirno rešitev za ozemeljski spor na območju okoli templja Preah Vihear.
Moram vas spomniti, da je leta 1962 Meddržavno sodišče nedvoumno razsodilo, da za rešitev spora obstaja veliko možnosti, vključno preko mediacije združenja ASEAN. Vse, kar je potrebno v skladu z mednarodnim pravom, je izvedba pogajanj v dobri veri.
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Gospod predsednik, tempelj Preah Vihear iz 11. stoletja je bil že velikokrat prizorišče spopadov med vplivi hinduizma in budizma ter armade Rdečih Kmerov in režima Lona Nola. Od začetka 20. stoletja je tempelj predmet spora med Kambodžo in Tajsko, ki si obe pridružujeta pravico do stavbe in ozemlja okoli nje ter pravico do določitve meje med obema državama. Zadnjim dogodkom v tem sporu smo priča od začetka februarja letos.
Kljub sodbi Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je razsodilo, da tempelj pripada Kambodži, so odprta še druga vprašanja. Obe vladi si morata kar najbolj prizadevati, da bi poiskali kompromis, ki bo služil kot osnova za trajni sporazum. Ponovitev konflikta pred tednom in pol, ko sta se vojski obeh držav obstreljevali, je nesprejemljiva tako s stališča ljudi iz regije, katerih življenja so v nevarnosti, kot s stališča templja, ki je kljub vpisu na Unescov seznam svetovne dediščine utrpel škodo. Unesco je že ponudil pomoč, prav tako Združenje držav jugovzhodne Azije. Danes se je pozivu pridružil Evropski parlament. Vstopnica za obisk templja Preah Vihear stane pet dolarjev. Rada bi vprašala, kakšna je cena spora med Kambodžo in Tajsko, ki traja že več kot 100 let.
Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, nezaslišano se mi zdi, da v 21. stoletju nekatere politične sile še vedno delujejo enako kot v 19. stoletju. Rastoči nacionalizem v številnih delih sveta povzroča spore, ki temeljijo na etnični pripadnosti in veri.
Vladi Tajske in Kambodže morata upoštevati, da mejni spopadi vplivajo na mir in stabilnost v regiji in na odnose med državama. Tudi če med državama obstajajo nerešena politična vprašanja, se to ne sme odražati v stikih med ljudmi. V nasprotnem primeru obstaja neposredna nevarnost za rastoči nacionalizem in ksenofobijo.
Razmere na meji med Tajsko in Kambodžo je treba rešiti mirno v skladu s sodbo Meddržavnega sodišča iz leta 1962. V začetku tega leta smo že bili priča prevelikemu prelivanju krvi po svetu.
Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, posebna vrlina Evropske unije je, da nismo egoistični, da vidimo dlje od svojega evropskega nosu in da spremljamo, kar se dogaja zunaj Evrope in v oddaljeni eksotični Aziji. Ta spor, kot je bilo pravilno poudarjeno, je star že več kot stoletje. Vendar je dobro, da imata Evropska unija in Evropski parlament, ki je dejansko srce Unije, glede tega nekaj za povedati. Dobro je, ker bi morali biti prisotni, vedno ko poteka razprava o človekovih pravicah, vedno ko poteka razprava o tej najpomembnejši zadevi, in ta spor prav gotovo kaže, da so ljudje umrli in se danes borijo, čeprav ne s tako smrtonosnimi posledicami, o zadevah, o katerih bi se morda lahko odločilo na bolj miren način. Dobro je, da Evropski parlament posreduje v tej zadevi.
Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Gospod predsednik, s sodbo Meddržavnega sodišča z dne 15. junija 1962 je bilo odločeno, da je tempelj Preah Vihear pod suverenostjo Kambodže. Tajska vlada mora upoštevati to dejstvo in se vzdržati poskusov spreminjanja mednarodno priznanih meja z vojaško silo. Istočasno mora kamboška vlada vernikom iz Tajske dovoliti dostop do templja.
V razmerah, kjer se ena od strani v sporu nagiba k temu, da bi šla preko pravil in uveljavila svoje interese s silo, je treba mobilizirati mednarodne institucije in posredovati jasno ustno sporočilo, da želi svet živeti v stabilnih političnih pogojih in ne želi biti priča reševanju sporov z vojaško silo.
Zato je treba mobilizirati ustrezne mednarodne institucije na lokalni ravni, da bi preprečili širitev nepotrebnega spora in travme na civilno prebivalstvo. Ponudba Indonezije kot predsedujoče države združenja ASEAN za mediacijo mejnega spora je najboljši način za določitev prvega koraka, ki vodi k rešitvi razmer.
Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, Unesco poskuša rešiti tempelj Preah Vihear – spomenik, ki je na seznamu svetovne dediščine – in financirati njegovo ohranitev. Vendar Tajska in Kambodža ne spoštujeta teh prizadevanj ter kršita mednarodno konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, ki je zavezujoča za obe državi. Mislim, da lahko ta brezobzirnost pomeni uničenje stavbe, ki je tam že od 11. stoletja.
Predvsem pa menim, da bi ta primer moral izpostaviti vprašanje odgovornosti. Ne smejo se ponoviti dogodki iz Afganistana iz leta 2001, ko je bil uničen edinstven kip Bude. To je bila posledica verskega fanatizma Talibanov, pa tudi pomanjkanja zadostne predanosti zahodnih držav. Uničenje svetovne kulturne dediščine ne sme ostati nekaznovano. To je tako pomembno, da bi po analogiji s haaškim Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki sodi vojnim zločincem, morala biti ustanovljena institucija, ki bi sodila in kaznovala ljudi, ki uničijo neprecenljive spomenike.
Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, resolucija o mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo obsoja oborožen spopad in poziva obe državi, naj se prenehata bojevati, zmanjšata napetosti in sprejmeta mediacijo združenja ASEAN in Združenih narodov.
Opraviti imamo s popolnoma neupravičenim sporom. Leta 1976 sta kot članici združenja ASEAN Kambodža in Tajska podpisali pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju, ki ju obvezuje, da se odpovesta uporabi sile v odnosih med državami članicami in da mirno rešita meddržavne spore. Spor je prav tako neutemeljen, ker je Meddržavno sodišče leta 1962 razsodilo, da tempelj Preah Vihear, v bližini katerega prihaja do spopadov, pripada Kambodži.
Veliko je razlogov za domnevo, da je oboroženi spopad povezan z nacionalistično gorečnostjo na Tajskem, izzvano z elementi v vladi, ki so privedli do spopadov, da bi na letošnjih volitvah pridobili skrajne volivce.
Monica Luisa Macovei (PPE). - Gospod predsednik, mejni spopadi med Tajsko in Kambodžo so po ocenah povzročili tisoč smrtnih žrtev in 30 tisoč razseljenih ljudi. Obžalujemo izgubo življenj, naša prednostna naloga pa je preprečevanje podobnih nadaljnjih izgub.
Prav tako bi želela izraziti zaskrbljenost zaradi domnevne uporabe kasetnih bomb in pozvati obe državi, naj ne uporabljata takšnega orožja. Ubijanje ljudi in spravljanje življenj ljudi v nevarnost nikoli ni rešitev. Zato močno podpiramo vse strani, ki si trenutno prizadevajo najti rešitev in ustaviti nasilje. Mi podpiramo mir in pozivamo k miru.
Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želela pridružiti kolegom poslancem, ki pozivajo k mirni rešitvi napetih razmer na meji med Tajsko in Kambodžo. Spopadi, ki so izbruhnili na začetku meseca, pomenijo nadaljevanje starejšega spora glede Unescovega templja na meji med obema državama. Poudariti moram, da je sodba Meddržavnega sodišča iz leta 1962 potrdila, da ta spomenik pripada Kambodži in oblasti morajo spoštovati to odločitev. Res je, da Sodišče ni razmejilo ozemlja okrog templja, vendar menim, da lahko Tajska in Kambodža dosežeta dogovor s pogajanji in ne z uporabo orožja.
Spopadi na tem območju ne spravljajo v nevarnost le Unescovega spomenika, temveč tudi življenja prebivalcev. Mejni spor je vedno vir nestabilnosti. Zato spodbujam pobudo obeh vlad, da se vprašanje reši dvostransko. Mislim, da je projekt, ki želi vzpostaviti tamponsko območje, ki bi preprečilo širjenje uničevanja, korak bliže k miru.
Corina Creţu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada izrazila obžalovanje zaradi človeških žrtev, posebej v primeru nedolžnih civilnih žrtev. Prav tako me vznemirja, da je na tisoče ljudi bilo prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi spopadov na meji med Tajsko in Kambodžo. Kot je povzeto v predlogu skupne resolucije, obstaja mednarodni pravni okvir, ki ga morata upoštevati obe strani.
Menim, da mora pozivu Evropskega parlamenta slediti močan pritisk visoke predstavnice za zunanje zadeve. Še bolj resna pa je verjetno uporaba kasetnih bomb. Menim, da je naša dolžnost od Tajske in Kambodže zahtevati, naj ratificirata konvencijo, ki prepoveduje orožje te vrste.
Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - Gospod predsednik, te razmere so nadaljnji opomin Evropski uniji, kako pomembni sta mediacija in preprečevanje spopadov. Da bi v celoti uporabila svojo mehko moč, mora EU več vlagati v preprečevanje spopadov. Skrajni čas je, da podpredsednica/visoka predstavnica Catherine Ashton pripravi pobudo za izgradnjo verodostojne mediacije in sposobnosti preprečevanja spopadov. To zahteva skladnost politik, kar služi kot dober opomnik za države članice EU.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz bi želel izkoristiti to priložnost in poudariti dve zadevi, ki sta že bili omenjeni, vendar sta po mojem mnenju bistveni.
Prva so kasetne bombe, ki jih uporabljata Tajska in Kambodža, in potreba po tem, da obe državi ratificirata mednarodno konvencijo o kasetnih bombah.
O drugi zadevi pogosto razpravljamo v teh razpravah o nujnih vprašanjih. Nanaša se na svobodo izražanja, predvsem na internetu.
Menim, da šibkost in ranljivost tajskega političnega sistema razkrivata resne razmere. Na primer, proces proti Chiranuch Premchaiporn zaradi komentarjev na njeni spletni strani, kritični do kraljeve družine. Oseba, odgovorna za komentarje, je bila izpuščena, medtem ko oseba, odgovorna za spletno stran, še vedno ni na prostosti.
Prav tako menim, da je potrebno izpostaviti potrebo po svobodi do izražanja in predvsem svobodi združevanja v obeh državah.
Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, na žalost je ta spor star že več kot stoletje. Ponovno se je pojavil junija 2008 in se stopnjeval od začetka tega meseca. Mnogo ljudi ima različne poglede na to, zakaj se je zaostril prav zdaj. Nekateri mislijo, da ga nasilniški tajski generali uporabljajo kot izgovor za strmoglavljenje vlade in za odpoved volitev, predlaganih za letos.
Kakor koli že, za ta spor – posebej če ga pogledamo od daleč – bi se mogla najti rešitev. Ne gre za velik spor, posebej če Združeni narodi uporabijo svoja pooblastila in svoj vpliv za dosego treh stvari: prvič, sporazuma, ki bo odpravil kasetne bombe; drugič, trajnega premirja; in tretjič, napotitve enot, ki bodo nadzirale to premirje. Če se bo to zgodilo, se bo ta spor lahko končal.
Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod Predsednik, potrdim lahko, da Komisija tesno spremlja dogodke ob tajsko-kamboški meji.
7. februarja 2011 je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko, baronica Ashton, izrazila zaskrbljenost zaradi oboroženih spopadov. Obe državi je pozvala k skrajni zadržanosti ter naj storita vse za zmanjšanje napetosti in ponoven začetek dialoga za miroljubno rešitev razhajanj.
O točkah, ki jih je izpostavil osnutek resolucije Parlamenta, je 14. februarja 2011 potekala razprava v Varnostnem svetu Združenih narodov v prisotnosti zunanjih ministrov Tajske, Kambodže in Indonezije, slednji v funkciji sedanjega predsednika združenja ASEAN.
Strinjamo se z zaključki podsekretarja ZN Pascoa, da so razmere resne. Ne gre le za svetovno kulturno dediščino. Prav tako gre za – navidezno ali resnično – nacionalne in kulturne identitete in nacionalni ponos. Kar pa je najbolj pomembno, gre za človeška življenja in regionalno stabilnost.
Obstajata dve vprašanji: kaj lahko stori regija za pomiritev razmer in kako lahko EU prispeva k mirni rešitvi? Očitno je, da spora te vrste ne morejo rešiti oborožene sile. ASEAN ima pri tem svojo vlogo in z zadovoljstvom opažamo, da ASEAN prevzema svojo odgovornost.
Indonezijski zunanji minister je upravičeno omenil pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Ta sporazum zahteva od vseh strani, da svoje nesporazume rešijo na miren način. Pozdravljamo odločitev Indonezije, da na to temo 2. februarja 2011 v Džakarti skliče poseben sestanek zunanjih ministrov združenja ASEAN.
V Združenih narodih obstaja široko soglasje, da zadeva ne sme uiti iz rok. Člani Varnostnega sveta so pozvali obe strani, naj se vzdržita provokacij in napotitve vojaških okrepitev vzdolž meje.
Jasno postaja, da so regionalna prizadevanja najobetavnejša pot za mirno rešitev spora. Za EU to pomeni popolno podporo združenju ASEAN.
Služba za zunanje delovanje podrobno spremlja zadevo in bo obravnavala možnosti za podporo združenju ASEAN, če bo takšna podpora primerna in iskana z njihove strani.