Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 17. februar 2011 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDSTVO: Miguel Angel MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

(Seja se je začela ob 10.00)

2. Razmere v Egiptu (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

3. Izvajanje strategije EU za Podonavje (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

4. Jamstvo EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU (razprava)

  Predsednik. – Prva točka je poročilo (A7-0019/2011) gospoda Kalfina v imenu Odbora za proračun o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU (KOM(2010)0174 - C7-0110/2010- 2010/0101(COD)).

  Ivailo Kalfin, poročevalec. − Gospod predsednik, sedanji mandat Evropske investicijske banke za njene projekte zunaj Evropske unije poteče konec oktobra. Evropski parlament in Svet se morata dogovoriti o pogojih za njegovo podaljšanje po tem datumu.

Parlament je o vprašanju zelo podrobno razpravljal več mesecev. V tem obdobju smo razpravljali o številnih zamislih in poskusili prisluhniti mnenjem številnih zainteresiranih strani. Imeli smo ducate srečanj med političnimi skupinami, ki sodelujejo pri pripravi besedila, v Parlamentu in zunaj njega.

To priložnost bi izkoristil, da se zahvalim vsem kolegom iz političnih skupin in upravi za njihovo predanost, njihovo delo, utemeljeno na najvišjih strokovnih standardih, in njihova prizadevanja za dosego širokega soglasja o mandatu Evropske investicijske banke, ki bo pomenil spremembo pri izpolnjevanju ciljev EU. Zahvaljujem se tudi Evropski investicijski banki in Komisiji za njuno nenehno podporo in nasvete, ki so bili zelo dragoceni za naše delo.

Zdaj mora o predlogu sklepa, ki zagotavlja večjo usklajenost med Evropsko investicijsko banko in drugimi organi EU, večjo preglednost in udeležbo zainteresiranih strani ter boljši sistem spremljanja in poročanja, glasovati Parlament: sklep, ki bo izboljšal prepoznavnost vpliva dejavnosti banke.

S tem sklepom bomo začeli pripravljati skupno stališče s Svetom. Predlog sklepa ohranja zelo uspešen profil Evropske investicijske banke kot najvišje uvrščene finančne institucije in investicijske banke. Obenem se od Evropske investicijske banke kot institucije EU pričakuje, da bo s svojimi posebnimi sredstvi in orodji bolje prispevala k ciljem Unije.

Predlagane spremembe temeljijo na zbranih izkušnjah in razumevanju, da se ne sme ogroziti profila Evropske investicijske banke kot najvišje uvrščene investicijske banke.

Parlament predlaga veliko boljše usklajevanje med Službo za zunanje delovanje, Komisijo in banko pri izvajanju ciljev zunanje politike EU. Evropska investicijska banka bo morala razviti parametre za razvoj in vpliv na okolje ter poročati o njihovem dokončanju. Posredno bo prispevala k odpravi revščine in blažitvi podnebnih sprememb v državah v razvoju ter spodbudila mala in srednje velika podjetja in razvoj lokalnih skupnosti.

Sistemi spremljanja in poročanja zagotavljajo večjo preglednost, boljši dostop do informacij in večje možnosti za zainteresirane strani, da v zgodnji fazi preučevanja projekta podajo svoje mnenje. Odobren bo dodatni znesek 2 milijardi EUR za uporabo v projektih, povezanih z okoljem. To mora prispevati k prizadevanjem partnerskih držav Evropske unije za financiranje prizadevanj za izvajanje politik, povezanih s podnebjem. Upajmo, da bo ta novi instrument ustvaril spodbude za morebitne države prejemnice, da se bolj zavežejo okoljskim ciljem Evropske unije.

Parlament predlaga tudi povišanje zgornje meje jamstev EU, ki jih uporablja banka. Na prvi pogled je to zelo težka odločitev, ker je izredno občutljiva tema za države članice. Vsako povišanje zgornje meje pomeni 9-odstotni prispevek v jamstveni sklad, vendar pa je to po drugi strani izredno dober instrument, ki ustvarja vzvod in bo k projektom EIB pritegnil več finančnih institucij.

Predlagano povišanje zgornje meje znaša približno 1,7 milijard EUR in bi banki omogočilo, da vsaj ohrani intenzivnost svojih dejavnosti v predpristopnih državah in zlasti v sredozemski regiji. V zadnjih letih je bilo na zahtevo Sveta to financiranje okrepljeno. Zato si mora EU dodatno prizadevati za podporo gospodarstev držav Zahodnega Balkana in Severne Afrike, zlasti v teh časih.

To ne bi vključevalo znatnih stroškov, medtem ko bi bile koristi izpolnitve ciljev EU v teh regijah zelo velike. Evropsko investicijsko banko pozivamo, naj razvije močnejše zmogljivosti za ocenjevanje in poročanje o vidiku razvoja, okolja in človekovih pravic njenih projektov.

Od nosilcev posojil bo morala zahtevati, da se pred odločanjem o projektih posvetujejo z lokalnimi zainteresiranimi stranmi. Potrjujemo dobre prakse banke pri izogibanju sodelovanja s partnerji, ki imajo sedež v nekooperativnih jurisdikcijah in uporabljajo davčne oaze. Predlagamo ustanovitev delovne skupine, ki bo spodbudila boljše sodelovanje in povezovanje sredstev različnih donatorjev do sredine leta 2012.

Delovna skupina bo analizirala obstoječe prakse v zvezi z izplačilom razvojne pomoči EU in držav članic, da se poveča njena učinkovitost in prepoznavnost Evrope kot največje donatorke razvojne pomoči na svetu. (razprava)

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvalil bi se poročevalcu gospodu Kalfinu in drugim poslancem Parlamenta za njihov konstruktiven pristop k predlogu, ki poudarja velik interes, ki ga Parlament kaže za dejavnosti Evropske investicijske banke.

Menim, da je Parlamentu zdaj uspelo uravnoteženo poročilo, ki bo zagotovilo trdno podlago za prihodnja pogajanja s Komisijo in Svetom.

Aprila lani je Komisija po vmesnem pregledu uporabe zunanjega mandata EIB podala zakonodajni predlog o spremembi Sklepa 633/2009/ES.

Zdaj je nujno sprejeti pravočasno odločitev, ki bo EIB omogočila opravljanje njenega zunanjega dela do leta 2013, obenem pa okrepila mandat, da se zagotovi, da bodo naložbe EIB zunaj EU bolj skladne s cilji politike EU, zlasti na področju podnebnih sprememb in razvoja.

V zvezi z današnjim glasovanjem so za Komisijo sprejemljivi številni predloženi predlogi sprememb. Te spremembe zadevajo, prvič, zahtevo po okrepitvi razvojnih vidikov dejavnosti EIB in, drugič, poziv k povišanju regionalnih zgornjih mej splošnega mandata. To bi lahko med drugim EIB omogočilo, da ohrani precejšnjo raven dejavnosti v določenih regijah, predvsem predpristopnih. Pomagati mora tudi EIB, da sodeluje v naših skupnih prizadevanjih za zagotavljanje podpore Tuniziji in Egiptu pri njunem procesu demokratičnega prehoda. Tretjič, splošna zahteva za večjo preglednost, boljše poročanje in večjo učinkovitost.

Po drugi strani bodo potrebna dodatna pogajanja v okviru tristranskih pogovorov o drugih spremembah. Te točke zadevajo, prvič, omejitev upravičenosti držav v okviru mandata za podnebne spremembe, o katerih Svet meni, da se niso zavezale izpolnitvi ustreznih ciljev, povezanih s podnebnimi spremembami.

Drugič, nekaj sprememb predlaga pripravo regionalnih operativnih smernic kot delegiranih aktov, zaradi česar ne bi bile operativne in prožne splošne usmeritve, kot smo jih prvotno predvideli v predlogu Komisije.

Tretjič in zadnjič, nekaj sprememb se nanaša na dolgoročnejše zadeve, kot je vzpostavitev platforme EU za sodelovanje in razvoj, ali obravnavanje dolgoročnejših možnosti za financiranje sodelovanja in razvojno financiranje, ki niso strogo povezane z izvajanjem sedanjega mandata.

Biti moramo previdni, ker lahko pogajanja o teh spremembah odložijo sprejetje sklepa, in morda lahko razmislimo o tem, da ne bomo začeli dolgotrajnih in zapletenih pogajanj v okviru tega sklepa.

Tristranski pogovori med institucijami se bodo začeli na podlagi danes sprejetega poročila. Skupni cilj je sprejetje sklepa pred poletjem, da bi preprečili tveganje nesprejetja sklepa do oktobra 2011, ki bi povzročilo prenehanje zunanjih dejavnosti EIB po tem datumu.

  Vincent Peillon, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. − (FR) Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil gospodu Kalfinu za odlično delo, ki smo ga lahko opravili skupaj, v imenu Odbora za zunanje zadeve, za katerega sem bil poročevalec, pa bi se zahvalil kolegom gospe Hautali, gospodu Lambsdorffu in gospe Giannakou.

Ker je to storil sam, se ne bom posvetil pozitivnim točkam poročila in predlogu, ki ga zagovarja gospod Kalfin, o mandatu za podnebne spremembe, povečanje človeških virov, pozornost, posvečeno socialnim in razvojnim vidikom, okolje, človekove pravice premik osredotočanja jamstev na države, ki jih najbolj potrebujejo, in močnejšo povezanost s politikami EU.

Parlament je glede vseh teh točk soglasen – dovolite mi, da poudarim to – in mora tudi ostati soglasen med težkimi pogajanji s Svetom, ki nas čakajo, kot sem slišal.

V tej fazi bi opozoril na dve pomanjkljivosti. Obžalujem, da ni bila sprejeta niti potreba po tem, da se EIB zdaj pripravi na mikrokredite, niti potreba po začetku razprave o zgornjih mejah po letu 2013, čeprav je Odbor za zunanje zadeve glasoval za oboje v konsenzu, doseženem z vsemi političnimi skupinami. Zato se je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu s soglasjem gospoda Kalfina in drugih poročevalcev odločila, da na plenarnem zasedanju predloži predloge sprememb glede obeh zadev.

Nazadnje je tu še ključna točka, h kateri bi rad, politično povedano, usmeril vašo pozornost in ki je bila več let tema razprav. Ko je padel berlinski zid, smo se lahko odzvali ne samo s projektom širitve, o praktičnosti katere nekateri dvomijo, vendar je nedvomno potrebna, ampak smo pred tem ustanovili Evropsko banko za obnovo in razvoj, da bi lahko podprli potreben gospodarski in demokratični prehod.

Evropska unija, in tudi EIB kot sila, ki stoji za njo, je največja donatorka sredstev drugi strani Sredozemlja. Vendar pa obenem vemo, da se plačilo teh sredstev ne bo nadaljevalo po enem programskem obdobju – z drugimi besedami, po letu 2013, kot sem pravkar omenil – in da današnje razprave kažejo, da bo v prihodnosti morda prišlo do težav.

Obstaja projekt – ki ga je že sprejel Evropski parlament in je vključen v poročilo o Uniji za Sredozemlje – ki ga omenja poročilo gospoda Kalfina, o katerem razpravljamo danes, in ki je rezultat evro-sredozemske banke za skupni razvoj in investicije. To bi bil praktičen način, ki presega retorične izjave, za priznanje volje Evropske unije, da podpre pomembno demokratično gibanje, ki poteka na drugi strani Sredozemlja, in upam, da se bo to resno obravnavalo ter bodo v naslednjih mesecih storjeni koraki za spodbujanje ustanovitve te banke.

  Thijs Berman, pripravljavec mnenja Odbora za razvoj. − (NL) Gospod predsednik, visoka stopnja gospodarske rasti je prezrla velike skupine ljudi. Celo v afriških državah včasih gospodarska rast doseže dvomestno številko, kot je razvidno v glavnih mestih, kot je Adis Abeba. Vendar pa se neenakost povečuje enako hitro.

Predvsem ženske in kmeti nimajo zadostnih priložnosti za preživetje. Ena izmed glavnih ovir je dostop do finančnih storitev. Zasebne banke enostavno bolj zaupajo trgovcem, ki ustvarjajo hitre dobičke, kot pa ženskam in kmetom.

Tu imajo javne banke nenadomestljivo vlogo. S to zakonodajno resolucijo EIB tako dela ključen korak. Banka ne odobrava več sredstev samo za nasipe in ceste, za velike infrastrukturne projekte evropskih podjetij. Ta del dejavnosti banke se mora nadaljevati, toda s postopki, ki bodo omogočili, da se prisluhne vsem lokalnim zainteresiranim stranem, v skladu z jasnimi merili trajnosti in socialne pravičnosti. Davčnim oazam se v teh projektih ne sme dati možnosti.

Novo je, da si bo EIB zdaj prizadevala pomagati tudi lastnikom majhnih podjetij v državah v razvoju in jim odprla vrata za posojila. To je mogoče storiti prek lokalnih bank, mikrofinančnih institucij, čeprav tu potrebujemo dodatno spremembo, in prek sodelovanja z razvojnimi bankami držav članic. EIB je treba dati večjo priložnost, da interno razvije svoje strokovno znanje z zadostnim številom osebja. Vendar pa je s to novo razsežnostjo svojih operacij EIB nepogrešljivo orodje razvojne politike Evropske unije z jasno zavezo enakim možnostim v državah v razvoju in trajnostni gospodarski rasti.

Zahvalil bi se EIB, kolegu gospodu Ivajlu Kalfinu in vsem poročevalcem za njihovo izvrstno sodelovanje.

  William (The Earl of) Dartmouth, pripravljavec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. − Gospod predsednik, doslej so strokovnjaki, ki vodijo Evropsko investicijsko banko, banko vodili s kulturo finančne poštenosti.

Posojila in jamstva so bila zagotovljena preudarno, zato je imela Evropska investicijska banka v svojih knjigah zelo malo slabih posojil.

To poročilo si prizadeva zmanjšati strokovno kulturo Evropske investicijske banke in razširiti njeno delovanje na vrsto političnih ciljev. Komisar je to zelo jasno povedal.

Omilitev komercialnih meril, na podlagi katerih je banka delovala doslej, bo nedvomno povzročila zahtevanje jamstva. To bodo plačali davkoplačevalci, zato moram ponovno vprašati, ali davkoplačevalci v Evropi in Združenem kraljestvu, na katere se pritiska, resnično hočejo, da se njihov denar uporabi za spodbujanje povsem političnih ciljev zunaj EU?

  George Sabin Cutaş, pripravljavec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (RO) Gospod predsednik, namen jamstva Evropski investicijski banki na podlagi tega poročila je razviti socialne in gospodarske strukture ter zmanjšati podnebne spremembe v tretjih državah ob sočasnem spodbujanju demokracije, pravne države in človekovih pravic. Zato se mi zdi pozitiven predlog za povečanje splošnega mandata banke, če seveda države, katerim je namenjeno to jamstvo, vključujejo države kandidatke za pristop in države, ki so z Evropsko unijo podpisale sporazume o partnerstvu.

Da bi bolje izpolnjevala svoje naloge v tretjih državah, banka potrebuje precejšnja sredstva in več strokovnega osebja. V tem okviru mora EIB preučiti spodbujanje nekaterih projektov strateškega pomena za Evropsko unijo, kot so plinovod Nabucco in drugi projekti za cestno, pomorsko in energetsko infrastrukturo.

Nazadnje bi poudaril potrebo po tem, da banka spremlja financirane projekte med njihovim izvajanjem in ob zaključku, da bi preverila skladnost s socialnimi in okoljskimi merili.

  Giovanni Collino, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se zahvalil poročevalcu gospodu Kalfinu za delo, ki ga je opravil. Današnje glasovanje obnavlja jamstvo EU Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih za projekte zunaj Evropske unije. Ta ukrep ima še večji pomen v sedanjem gospodarskem okviru, ki ga zaznamujejo temeljite spremembe ne samo na trgih, ampak tudi spremembe proizvodnih metod in pristopov h gospodarstvu.

Medtem ko EIB po eni strani za Evropsko unijo igra ključno vlogo, po drugi strani Unija krepi svojo politično in gospodarsko prisotnost zunaj meja 27 držav članic. Z drugimi političnimi skupinami je bilo doseženo soglasje, da se spremeni prvotno besedilo Komisije. Razprave, ki so upoštevale vrsto mnenj, so bile konstruktivne v Odboru za proračun in tudi med pripravami za današnjo sejo.

Teme, ki so zaznamovale pogajanja in politične razprave, so bile: podpora malim in srednje velikim podjetjem, povečanje sinergij na področju razvojnega sodelovanja, da bi se izognili podvajanju prizadevanj v južnih državah in izgubi sredstev, značaj EIB, ki ostaja investicijska banka, ki zagotavlja posojila, konkurira na mednarodnih trgih in ne zagotavlja nezavarovanega financiranja, geografski obseg naložb EIB, ki so bile razširjene na države, kot sta Libija in Irak, toda ne na države, kot je Belorusija, v katerih mora biti spoštovanje človekovih pravic, kot je določeno v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, najmanjša zahteva, da se načrtuje ukrepanje.

Zdi se zelo verjetno, da bo delo, opravljeno v Parlamentu, zelo hitro dobilo soglasje Sveta in Komisije. V zvezi z opravljenim delom bo poročevalec predložil predlog ustne spremembe, da se poveča sredstva, ki zagotavljajo naložbe EIB v sredozemsko regijo. Takšne naložbe lahko pripomorejo k stabilizaciji Sredozemlja, nenazadnje glede na probleme, povezane s tokom migrantov v zadnjih tednih.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)

  William (The Earl of) Dartmouth, poslanec. − Gospod predsednik, govornika bi prosil, naj razmisli, koliko vse to stane davkoplačevalce.

  Giovanni Collino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, kaj natančno ima v mislih vpraševalec, celotno operacijo ali določeno točko?

  Göran Färm, v imenu skupine S&D. – (SV) Gospod predsednik, iskreno bi se zahvalil poročevalcu gospodu Kalfinu, ki je opravil izvrstno delo. Sodeloval je z Evropsko investicijsko banko (EIB) in poročevalci v senci iz petih različnih odborov v Parlamentu, ki so bili vključeni. Resnično menim, da so dosegli odličen rezultat.

Finančna kriza kaže, kako pomembno je imeti stabilne javne institucije, pristojne z odobritev posojil v ključne naložbe, ko zasebni finančni trg niha. Zato zdaj razpravljamo o vzpostavitvi novih finančnih instrumentov v številnih različnih okvirih, toda tudi razvoju instrumentov, ki jih že imamo, v tem primeru dejavnosti EIB zunaj Evrope.

Izpostavil bi tri pripombe, za katere upam, da bodo deležne obravnave v Parlamentu in tudi Svetu. Prva zadeva večjo skladnost med dejavnostmi EIB in smernicami za razvojno in zunanjo politiko EU. Druga zadeva povišanje zgornje meje za projekte za boj proti podnebnim spremembam, moja tretja pripomba pa zadeva povišanje zgornjih mej posojil, ki zahtevajo večja jamstva držav članic.

Večina dejavnosti EIB je usmerjena k Evropi, toda če preštejemo države, ki prejemajo posojila, jih je večina dejansko držav v razvoju. Zato danes med drugim glasujemo o zahtevi po strožji oceni projektov in zahtevi, da EIB vnaprej izvede temeljito presojo, ali bo naložba dejansko prispevala k doseganju naših razvojnih ciljev. Resnično pozivam vse, da podprejo ti zahtevi. Za dosego tega moramo povečati tudi preglednost dejavnosti EIB v državah, ki jih obsega zunanji mandat. Glede na stanje zadev imamo pogosto dolge, zapletene verige finančnih transakcij, zaradi katerih je preglednost zelo problematična. Pozivamo tudi, naj se večjo pozornost nameni lastnim pravilom EIB proti dejavnostim v davčnih oazah.

Trden finančni sistem je pogoj za delujoče gospodarstvo v ranljivih delih sveta. Zato sem zadovoljen, da lahko zdaj podpremo tudi predlog ustne spremembe, ki bo, upam, dobil podporo vseh in nam dal na razpolago več sredstev, ki jih bomo lahko zagotovili državam, kot sta Egipt in Tunizija.

To poročilo predstavlja pomemben korak v smeri, ki jo bo, upam, v prihodnjih pogajanjih podprl celo Svet.

  Carl Haglund, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil poročevalcu za njegovo odlično in strokovno delo v zvezi s tem poročilom. Sodelovanje med skupinami je bilo dobro in menim, da je dober tudi rezultat.

Moji kolegi poslanci na drugi strani dvorane so izrazili zaskrbljenost, da bomo ogrozili dobro delo, ki ga je Evropska investicijska banka (EIB) opravila doslej. Menim, da so ti pomisleki popolnoma neutemeljeni. Dejstvo je, da zdaj ocenjujemo vmesni mandat in bomo banko popeljali v boljšo smer.

Medtem ko si je dobro zapomniti nove in tehtne zamisli, ki jih je kar nekaj in ki jih je dobro izkoristiti v tej fazi, si je po drugi strani tudi dobro zapomniti, da bomo morali prej ali slej začeti pogajanja o mandatu EIB za naslednji finančni okvir, z drugimi besedami okvir, ki se bo začel leta 2014. Tu se bomo morali odločiti, v kateri smeri hočemo popeljati banko, katere nove naloge bi ji lahko naložili in na kakšen način je treba izpolniti naloge z morebitno zagotovitvijo novih finančnih sredstev za banko. To si je pomembno zapomniti.

V tem okviru bi omenil dve podrobnosti. Prva je nekaj, kar je omenil gospod Färm, in sicer dejstvo, da se zdi, da se bomo lahko dogovorili o povečanju sredstev, ki jih EIB lahko uporabi v Severni Afriki, za kar menim, da je spričo tamkajšnjih političnih razmer zelo pozitivno. Prav zaradi tega mora EIB imeti zunanji mandat, namreč da nam omogoči ukrepati v skladu s cilji Unije.

Omenil bi tudi nekaj, za kar sem prepričan, da bo omenil tudi gospod grof Lambsdorfski, in sicer da si je Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo zelo prizadevala zagotoviti, da bomo lahko zunanji mandat EIB uporabili za to, da denar posodimo Belorusiji. To je del politike, za katero si bomo prizadevali, in načel, ki jih podpiramo v Evropski uniji in ki jih mora načeloma spoštovati naš pomembni instrument, EIB.

Če povzamem, menim, da smo dobro sodelovali s političnimi skupinami in da je poročevalec opravil odlično delo pri iskanju rešitev, ki pomenijo, da bomo zelo verjetno deležni zelo široke podpore poročilu, ko bomo čez malo več kot eno uro glasovali o njem. Menim, da je to dobra podlaga za naša pogajanja s Svetom. Upam, da je Evropski svet pripravljen v pozitivni luči preučiti dobre zamisli Evropskega parlamenta za spremembe.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se gospodu Kalfinu zahvalila za njegovo ambiciozno poročilo in vas ponovno spomnila, da je bilo Sodišče Evropske unije tisto, ki je zahtevalo, da se zunanji mandat odobri v okviru postopka soodločanja. Z drugimi besedami, gre za večje pravice Parlamenta – in kot samozavestni poslanci Evropskega parlamenta to seveda podpiramo.

Evropska unija si je v Lizbonski pogodbi zastavila celo vrsto hvalevrednih ciljev: ohranjanje naravnih virov, boj proti revščini in prizadevanja za demokracijo, pravno državo in človekove pravice. Zato je edino pravilno, da EIB deluje kot instrument, ki si prizadeva za te cilje, da ne deluje proti njim, ampak da se namesto tega stori vse za zagotavljanje, da bodo ti cilji doseženi s pomočjo EIB. Govorimo predvsem o okoljski infrastrukturi, boljši oskrbi z vodo in sanitarijah ter večjih sredstvih za zdravje in usposabljanje, ker smo prepričani, da te zadeve prispevajo k varni prihodnosti v tretjih državah in so zelo pomemben prispevek k boju proti revščini.

Z zelenega vidika je zelo pozitiven tudi neobvezni mandat na področju podnebnih sprememb. Uporabiti je treba dodatni dve milijardi in seveda moramo, če svoje cilje na področju podnebne politike jemljemo resno, na tem področju sodelovati z EIB. Enako dobro se mi zdi, da je gospod Kalfin zdaj predlagal, naj EIB pomaga tudi pri gospodarskem razvoju in demokratičnih spremembah na območju Sredozemlja – zlasti zdaj v Tuniziji in Egiptu. Zato se nam te spremembe, o katerih bomo v kratkem glasovali, zdijo pravilne.

Zelo smo zainteresirani za večjo preglednost Evropske investicijske banke. Komisija mora zdaj vsako leto predložiti poročilo. Vendar pa samo to ne zadostuje; hočemo resnično preglednost. Želimo si, da bi bile v odločitve pred njihovim sprejetjem vključeni tudi nevladne organizacije in drugi pristojni organi. Menimo, da bo ta preglednost prispevala k sprejemanju EIB in je ne spodkopava.

Upamo, da glede na vse dobre zamisli, predstavljene tu v Parlamentu, ne bo zaostajal niti Svet, ampak bo podprl to ambiciozno politično stališče EIB in Parlamenta. Zato upamo, da bo postopek hitro zaključen, da bomo lahko skupaj oblikovali politike tudi v korist državljanov tretjih držav.

  Kay Swinburne, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, pri zagotavljanju tovrstnih posojil za projekte znotraj in tudi zunaj EU ne smemo pozabiti, da niso brez finančnih posledic. Čeprav se morda zdi dober način za to, da gre denar EU naprej, moramo biti zelo previdni in zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni sistemi za obvladovanje tveganj za upravljanje tovrstnih posojil in bilančne posledice, ki jih imajo.

Kot parlamentarci se moramo popolnoma zavedati obveznosti, katerim izpostavljamo proračun EU in s tem proračune držav članic. Sistemi nadzora in preglednost bodo ključni, ko se bo bilanco stanja uporabilo kot vzvod, kot je pokazala finančna kriza, v kateri se banke niso vedno popolnoma zavedale obsega svojih obveznosti.

Naučiti se moramo lekcij finančne industrije in biti prepričani, da točno vemo, kaj zagotavlja EU in katere ustrezne ravni demokratičnega nadzora se vzdržuje.

V bistvu moramo biti prepričani, da imajo tisti posamezniki pri EIB in Komisiji, ki upravljajo te finančne produkte in sprejemajo tako daljnosežne odločitve, ustrezna strokovna znanja in izkušnje za upravljanje tega.

To je denar davkoplačevalcev. Porabiti ga moramo previdno.

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, menim, da je to, o čemer razpravljamo danes, razširitev in pojasnilo mandata Evropske investicijske banke (EIB), povezanega s sistemom jamstev, ki so zahtevana za operacije financiranja.

Menim, da gre razširitev ali pojasnilo mandata, ki se predlaga, v pravi smeri. EIB bo omogočilo izpolniti njene cilje v zvezi s sodelovanjem in razvojno pomočjo. Dokler bosta EIB in Evropska unija hoteli ostati podrejeni bonitetnim agencijam, bo obstajal problem glede jamstev; to je jasno.

Nekateri pravijo, da to morda povečuje tveganje in moramo zato biti previdni, ko vlagamo v zdravje, izobraževanje, boj proti revščini in razvojne cilje tisočletja, kajti nič od tega ni posebno donosno; namesto tega je treba povedati nekaj drugega. To, kar je treba povedati, je, da moramo razpravljati o naših odnosih z bonitetnimi agencijami. Razpravljajmo tudi o nečem drugem, takoj zdaj: kako je mogoče biti tako previden glede jamstev, ki bi jih davkoplačevalci morali dati za boj proti revščini, in tako pozabljiv glede načina, na katerega Evropska unija ni poskušala urediti zasebnih bank ali preprečiti finančnega kriminala, v katerega so bile vpletene vsa ta leta in za katerega se zdaj plačuje z milijoni brezposelnih? Tako bi bilo treba pravzaprav zastaviti to vprašanje.

Vsekakor obstaja problem, glede katerega imam pomisleke. Moji pomisleki so zelo enostavni: prvič, imamo Evropsko unijo, ki je v mednarodnih politikah uporabljala dvojne standarde. Pravzaprav z vidika človekovih pravic ni razloga, da bi morala EIB financirati projekte v Libiji in ne v Belorusiji.

Ko gre za to, kakšna so merila? Glede tega moramo biti zelo jasni, ker imam pomisleke tudi glede druge zadeve: Evropska služba za zunanje delovanje ima zelo obsežen mandat, ki vključuje vojaške operacije. Moje vprašanje je, ali se ti vidiki prekrivajo, in kako je mogoče, da EIB ni mogoče zlahka odvrniti od njenih ciljev in mandata, za katerega je bila ustanovljena?

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, Evropska investicijska banka uporablja javna sredstva narodov Evrope za zagotavljanje posojil bodisi finančnim posrednikom bodisi končnim prejemnikom v 74 državah. V primerjavi z drugimi mednarodnimi institucijami, ki opravljajo podobne funkcije, EIB nima ugleda zaradi preglednosti, politika javnega razkritja pa še vedno ne zajema poročil o oceni.

V primeru posojil EIB, ki naj bi jih prek posredniških bank prejela mala in srednje velika podjetja, javnost še vedno ne ve, kam gre denar. To poročilo ne zahteva razkritja s strani posredniških bank. Ob upoštevanju, da EIB daje posojila, ki jih jamči EU, katere proračun financirajo evropski davkoplačevalci, vas pozivam, da vsi glasujete proti temu poročilu, ki ne ščiti ustrezno interesov davkoplačevalcev.

  Lucas Hartong (NI). - (NL) Gospod predsednik, EIB podpira zunanjo politiko Evropske unije, predvsem razvojno politiko. Tako se bere poročilo gospoda Kalfina, kolega poslanca iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Vendar pa delegacija nizozemske Stranke za svobodo (PVV) noče, da bi EU imela kakršno koli zunanjo politiko, vsekakor pa ne, da banka igra vlogo politika.

EIB je dejavna zunaj EU, ne vem, zakaj, vendar pa proračun EIB zagotavlja proračun EU in financirajo davkoplačevalci. Sredstva EIB prejemajo nekatere res čudovite države, kot so palestinska ozemlja, Gaza, Libija, Kuba, Venezuela, Turkmenistan in Maldivi. Nobena od teh držav ni ravno svetel vzor demokracije.

Vendar pa hoče Komisija zdaj dvigniti finančno zgornjo mejo EIB. Seveda to pomeni tudi, da bomo vlagali v podnebne spremembe v teh državah. Si lahko predstavljate? V Gazi, na Kubi? To je gradivo za novi film o gospodu Beanu, vendar pa se dejansko dogaja!

Stranka PVV se bo z vsemi sredstvi borila proti temu predlogu in tudi v celoti glasovala proti.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika).

  Thijs Berman (S&D). - (NL) Gospod predsednik, medtem ko grof Dartmouthski ne razume razlike med posojili in subvencijami, medtem ko bi morala gospa Andreasen ponovno prebrati letno poročilo EIB, je tisto, česar ni razumel gospod Hartong, to, da Evropa ni otok v svetu in da moramo, če hočemo mir in stabilnost tudi na naši celini, tudi mi vlagati v druge države.

To se ne financira samo s subvencijami, ampak predvsem, in to je boljša rešitev, s posojili. Prepričan sem, da me boste podprli pri tem, gospod Hartong, mar ne?

  Lucas Hartong (NI). - (NL) Gospod predsednik, gospod Berman se nedvomno zaveda, da gre v politiki za politične odločitve. Zato smo se odločili vlagati denar naših davkoplačevalcev na precej pametnejši način, v zunanjo politiko držav članic, namesto v zunanjo politiko Evropske unije.

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročevalcu bi čestitala za delo, ki je bilo opravljeno v zvezi z zunanjim mandatom Evropske investicijske banke (EIB). Finančna veja Unije danes igra zelo pomembno vlogo v smislu politične zaveze, ki jo želi izpeljati Evropa v zvezi z državami na južnih obalah Sredozemlja. Oblikovanje trajnih demokratičnih institucij zahteva velika prizadevanja ljudi, in Evropa, ki je v teh regijah več let sodelovala z EIB, jih lahko v tem obdobju prehoda podpre z vzpostavitvijo infrastrukture in krepitvijo lokalnih podjetij.

Poročilo, o katerem glasujemo danes, predlaga povišanje zgornje meje, s katero banka deluje zunaj Unije, za skoraj 2 milijardi EUR. Ta odločitev bo banki omogočila preučiti nekatere pomembne projekte, ki so ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev, vendar pa so tudi strateškega pomena za stabilizacijo sredozemske regije. Vendar pa je za dosego teh ciljev potrebna visoka raven usklajevanja med Evropsko komisijo, novo Službo za zunanje delovanje in EIB.

Menim, da je zelo pomembno razviti skupno upravljanje teh treh akterjev v državah Unije, v katerih delujejo, zato se veselim vzpostavitve platforme s strani Komisije in EIB, ki bo preučila – skupaj s Parlamentom in Svetom –, kako najbolje obravnavati izzive zunanje politike Unije s finančnimi instrumenti in inovativnimi metodami.

  Edit Herczog (S&D). – (HU) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kot poročevalka v senci za razrešnico Evropski investicijski banki skupaj s kolegom gospodom Audyjem jamstva Evropske unije Evropski investicijski banki (EIB) obravnavam kot zelo pomembno zadevo. Evropska investicijska banka je ključni akter pri financiranju projektov velikega pomena znotraj in tudi zunaj Evropske unije, njena vloga pa se bo povečevala. Obenem na podlagi veljavnih določb niti ena evropska institucija nima pravice nadzirati EIB, kar bi radi v prihodnosti spremenili, da bi preprečili, da bi to bila ovira za kasnejšo rast.

Posojilom, odobrenim državam zunaj EU, je treba posvetiti večjo pozornost in skrb kot projektom znotraj EU, ne samo zaradi tega, kar je bilo pravkar rečeno, ampak tudi zato, ker je stopnja nadzora, ki jo je mogoče izvajati nad zunanjimi dogodki, precej manjša kot v primeru naložb znotraj EU. Rešitev za to je, da ti projekti zahtevajo precej boljše priprave. Sočasno so zunanji projekti usmerjeni predvsem k strateško pomembnim, vendar politično ne vedno stabilnim regijam.

Kot članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko bi rada pojasnila vprašanje energije kot enega izmed projektov, ki se izvajajo v teh regijah. Več kot 50 % zunanjih naložb, ki jih financira EIB, je namenjenih državam vzhodnega partnerstva in Rusiji. Varnost in napredek teh držav služita neposredno interesom EU, saj od tod prihaja odločilen del uvoza zemeljskega plina in pomemben del uvoza električne energije držav srednje in vzhodne Evrope in Baltika. Zato je nujno, da se EIB osredotoči na podporo projektom, ki posredno ali neposredno povzročijo povečanje varnosti in zanesljivo preskrbo.

Zato se strinjam s poročevalcem gospodom Kalfinom – ki bi mu rada čestitala –, da je treba na področju posojil zunaj EU spodbujati tesnejše sodelovanje med EIB in Evropsko banko za obnovo in razvoj ter tudi Svetovno banko. Doseči je mogoče velike sinergije.

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, Lizbonska pogodba postavlja nove zahteve zunanji in razvojni politiki Evropske unije. Tu je bila omenjena ena: usklajenost. Z drugimi besedami, naši različni instrumenti, Evropska služba za zunanje delovanje, Evropska investicijska banka in Komisija, morajo delovati usklajeno. Lizbonska pogodba določa tudi večjo parlamentarni nadzor, večjo preglednost in skupne odločitve o teh zadevah. Vse to bo okrepilo kakovost razprave o zunanji politiki, posebno če dosežemo večjo preglednost zaradi sodelovanja pristojnih odborov – predvsem Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj – v tem parlamentu.

eden izmed rezultatov te preglednosti je, da se Parlament odločil črtati Belorusijo s seznama držav, v katerih lahko Evropska investicijska banka deluje, ne da bi prej bila potrebna razprava v Parlamentu. Se spoštuje človekove pravice? So bili politiki opozicije izpuščeni? Ali država spoštuje lastnino svojih državljanov? Obstaja svoboda tiska? Lahko podjetniki svobodno delujejo? Obstajajo svobodni sindikati? V naših odnosih s tako pomembno sosedo – ki leži neposredno na meji Evropske unije – so to vse zadeve, o katerih je treba najprej razpravljati, preden začne tam delovati Evropska investicijska banka. Zelo sem zadovoljen, da je Parlament upošteval ta predlog, in pozivam Svet, naj stori enako.

Včeraj smo razpravljali o Egiptu. Razpravljali smo o instrumentih in o tem, kaj lahko storimo. Baronica Ashton je pozvala, naj se zviša zgornja meja, ki velja za Evropsko investicijsko banko. Parlament si z veseljem prizadeva za to. Izboljšati moramo svoje sodelovanje z Egiptom in Tunizijo, s Severno Afriko. To je edino pravilno. Je tudi dober primer tega, kako se lahko ta parlament hitro odzove. Enako se zdaj zahteva od Sveta, ki mora ustrezno ukrepati.

Menim, da lahko instrumenti naše zunanje politike, posebno če so usmerjeni k trgu, skupaj s posojili Evropske investicijske banke storijo veliko za pomoč pri razvoju in gospodarski rasti v Severni Afriki. Prav to je namreč potrebno. Če obstaja rast, če obstaja demokracija, bo na naše meje prišlo tudi manj migrantov. Če smem izrecno nagovoriti kolege poslance skrajne desnice, bi povedal, da so vaši argumenti res preveč grobi in poenostavljeni – če ne primitivni.

  Heidi Hautala (Verts/ALE). - (FI) Gospod predsednik, Evropska investicijska banka ima odlične cilje, vključno z zmanjšanjem revščine in predlogom, da morajo biti operacije banke skladne s cilji zunanjih odnosov EU. Da bi bilo to res preverljivo, je zelo pomembno, da so dejavnosti banke pregledne. Ob upoštevanju tega je skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze predložila predloga spremembe 6 in 7, ki zahtevata objavo vseh dokumentov o ocenah in da je poleg tega treba objaviti vse dokumente, ki zadevajo različne projekte. Poudarila bi, da od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe Evropsko investicijsko banko, kot vse druge agencije EU, zavezuje Uredba o javnem dostopu do dokumentov.

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, Evropska investicijska banka je dejansko institucija Evropske unije, saj se jo nenazadnje financira z denarjem, ki ga zagotovijo davkoplačevalci držav članic Evropske unije. Zato je nujno, da je banka popolnoma pregledna in pokaže, kako deluje, ter da to stori zelo natančno. Močno bi poudaril, da kot predstavnik države, ki meji z Belorusijo, osebno zagovarjam, da Evropska investicijska banka prepreči vsakršno možnost razširitve posojil ali kreditov, ki podpirajo Lukašenkov režim. Pokazati moramo, da so človekove pravice vzhodno od Evropske unije prav tako pomembne kot človekove pravice v Afriki ali Aziji. Vendar pa se strinjam s kolegom poslancem, ki je rekel, da ne smemo uporabljati dvojnih standardov za Libijo in Belorusijo.

  Claudio Morganti (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, cilj tega poročila je dogovoriti se o jamstvih Unije za zunanje naložbe Evropske investicijske banke (EIB). EIB ima številne naložbe v državah, ki so bile v zadnjih nekaj tednih v središču zgodovinskih sprememb, z zrušenjem avtoritarnih režimom z ljudskimi upori.

Poročilo si prizadeva razširiti jamstva Unije tudi na druge države, glede katerih imamo pomisleke zaradi pomanjkanja notranje demokracije. Menim, da bi bilo sporno premakniti se v tej smeri, in se sprašujem, ali ne bi bilo morda koristneje, če bi EIB povečala svoje naložbe znotraj Evrope s financiranjem malih in srednje velikih podjetij v večjem obsegu, upanje, ki ga je v ponedeljek v tej dvorani izrekel sam komisar Tajani.

Zelo sem razočaran, da je bila med predpristopne države vključena Turčija. Potrjujem, da se v stranki Lega Nord nikoli – in res mislim nikoli – ne bomo strinjali s kakršnim koli popuščanjem na tem ali katerem drugem področju.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospod predsednik, takoj lahko vidite, da je bilo v pripravo poročila vloženih veliko prizadevanj, da bi lahko denar evropskih davkoplačevalcev ponudili tako veliko različnim državam, vključno s Turčijo. Če bi bili gospod Kalfin, ko je bil minister, in njegovi kolegi ministri tako prizadevni pri zavzemanju za pravice bolgarskih državljanov, bi njihova stranka po mojem mnenju še vedno vladala Bolgariji.

Glede vsebine poročila bi povedal, da se v celoti strinjam s tem, kar je povedal grof Dartmouthski. Izkazalo se je, da je angleški lord bolj socialno odgovoren kot socialist Kalfin. Izvolili so nas državljani Evrope in denar, ki se ga od njih pridobi z davki, moramo uporabiti najprej za reševanje njihovih problemov, in ko bomo rešili njihove probleme, lahko denar damo Turčiji in drugim državam zunaj EU.

  Georgios Stavrakakis (S&D). – (EL) Gospod predsednik, čestital bi poročevalcu gospodu Kalfinu za njegovo odlično poročilo. Nobenega dvoma ni, da je sedanja gospodarska kriza močno poudarila pomembno delo Evropske investicijske banke v Evropski uniji. Vloga Evropske investicijske banke je prav tako pomembna, čeprav manj znana, zunaj EU pri podpiranju zunanjega delovanja EU z zunanjim delovanjem EIB, o katerem razpravljamo danes.

Predlogi v poročilu: prvič, povečanje preglednosti, drugič, uvedba klavzule o prožnosti za morebitno prerazporeditev regionalnih sredstev, tretjič, uskladitev dejavnosti EIB z zunanjo politiko EU, četrtič, razširitev seznama držav upravičenk in, petič, povečanje zgornje meje financiranja, so vse pozitivni predlogi, ki so zelo koristni in tudi nujni. Strinjam se s temi predlogi in jih podpiram, ker vsi izboljšujejo učinkovitost dela Evropske investicijske banke in obenem izboljšujejo tudi pozitivno podobo in intervencionizem same Evropske unije v svetu.

  Jan Mulder (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, če so zadeve takšne, kakršne se zdijo, bo postala vloga Evropske investicijske banke vse pomembnejša. Po mojem mnenju je najpomembnejša stvar, da se bonitetne ocene AAA te banke ne sme nikoli ogrožati z nalogami, ki bi jih morda morala opraviti.

Če pogledamo razprave o finančnih perspektivah, se zdi, da vsota denarja, ki ga bodo na razpolago dale države članice, ne bo veliko višja kot zdaj. Menim, da moramo zato preučiti predvsem, kako lahko uporabimo Evropsko investicijsko banko za dosego nekaterih ciljev Evrope. To smo dejansko storili v preteklosti, to, kar se mi zdi posebno pomembno, pa je: kaj je bil večkratni učinek jamstev, ki smo jih odobrili Evropski investicijski banki?

Menim, da bi zato bilo koristno, če bi banka pripravila poročilo, ki bi navajalo, katera so bila najuspešnejša jamstva in za katere najbolj velja večkratni učinek. To nam bo pri pripravi finančnih perspektiv omogočilo sprejetje boljših odločitev o tem, katera sredstva moramo uporabiti kot jamstva za Evropsko investicijsko banko.

  Tomasz Piotr Poręba (ECR). – (PL) Gospod predsednik, optimizem ogroža dejstvo, da je bila v zadnjih letih politika Unije glede zunanjih odnosov in njihove podpore razširjena in okrepljena z novimi finančnimi instrumenti, kot sta instrument za predpristopno pomoč in Evropski instrument sosedstva in partnerstva. Nobenega dvoma ni, da mora Evropska investicijska banka v svojih dejavnostih posebno poudariti vključitev prometnih in energetskih omrežij, kot so na primer projekt plinovoda Nabucco in drugi projekti plinovodov, ki so posebno zanimivi za Evropsko unijo. V svojem delu kot del vzhodnega partnerstva ne smemo pozabiti, da je treba v vseh državah partnerstva, vključno v Belorusiji, ohraniti načela demokracije, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Vendar pa se, dokler tamkajšnje oblasti ne bodo razumele, da je spoštovanje človekovih pravic nekaj, kar mora biti ena izmed njihovih najpomembnejših obveznosti, finančnih sredstev Evropske investicijske banke enostavno ne more dati Belorusiji.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, zame to, da Evropska unija vlaga v projekte zunaj Evropske unije, predvsem v vidike kot je boj proti podnebnim spremembam, ne predstavlja nobene težave. Vendar pa se mi kot irskemu poslancu Evropskega parlamenta zdi ironično, da danes zjutraj tu razpravljamo o tem, kako lahko EU jamči za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Evropske unije, medtem ko si ista EU prizadeva zaslužiti s posojili Irski v okviru sistema reševanja – dobiček v višini skoraj 3 %, kar znaša 5 milijard EUR.

To ni trajnostno, to ni pošteno in menim, da tudi ni zakonito. Prav tako je neverjetno težko razumeti, kako se nam zaračuna 5,8 %, medtem ko se za posojila drugim državam znotraj Evropske unije zaračunava 3,2 %.

Povedati hočem, da bomo pod novo vlado zahtevali ponovna pogajanja...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, podaljšanje mandata Evropske investicijske banke za prihodnje obdobje potrjuje, da sedanje partnerstvo med Evropsko unijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) prinaša pozitivne rezultate pri izpolnjevanju političnih ciljev EU z instrumenti EIB.

Del novega mandata je povišanje proračunskega jamstva EIB, ki krije tveganja javne ali politične narave, povezana z delovanjem EIB zunaj Evropske unije. Za dejavnosti, kot so te, je zelo pomembno zagotoviti davčno zmernost in notranjo disciplino, da se zagotovi, da bo denar, vložen v dejavnosti v podporo političnih ciljev Evropske unije, prinesel ustrezne rezultate v zvezi z davčnim obsegom.

Zato je nujno treba imeti dober in pregleden mehanizem za nadaljevanje spremljanja podpiranih dejavnosti. Preglednost pri obravnavanju finančnih…

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, po mojem mnenju morajo dejavnosti Evropske investicijske banke zunaj Evropske unije potekati v skladu z vrednotami, ki veljajo v sami Uniji, in načeli, oblikovanimi kot del evropske sosedske politike. V sedanjih razmerah Evropska unija po mojem mnenju ne more dovoliti vključitve Belorusije v skupino potencialnih upravičenk za posojila Evropske investicijske banke. Če hoče režim v Minsku uporabiti sredstva Evropske investicijske banke, mora spoštovati načela demokracije, pravno državo in človekove pravice. Evropska unija mora zavzeti trdno stališče glede tega in uvesti politične in tudi finančne sankcije.

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospod predsednik, Evropska investicijska banka je medvladni instrument. Države članice zagotavljajo jamstvo znotraj Unije, Evropska unija pa zagotavlja jamstvo zunaj Unije. Za banko je ključnega pomena, da obdrži svojo bonitetno oceno AAA; to jamstvo je izredno koristno. Poleg tega bo Unija nekega dne morala postati družbenica ali partnerica banke, da bi se lahko uskladili medvladni vidiki in vidiki Skupnosti.

Predlagam, da se razprava osredotoči na vračilo tega jamstva – 29 milijard. Vračilo bi znašalo okoli 100 milijonov EUR, obenem pa bi lahko EIB zagotovili subvencioniranje glede na projekte, ki nam jih predstavi. V zvezi z jamstvi bi pozornost pritegnil k dejstvu, da imamo s Skladom za stabilnost – 60 milijard EUR – in 30 milijardami kot jamstvo Evropske unije na razpolago praktično letni proračun.

  Jan Kozłowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, poročevalcu gospodu Kalfinu bi čestital za odlično poročilo, ki po mojem mnenju popolnoma predstavlja stališče Evropskega parlamenta. Razširitev mandata za jamstvo Evropski investicijski banki je zelo pomembna in upam, da bo usklajevalni postopek v celoti uspešen. Pozdravljam tudi predlog, da se povečajo vsote, ki jih krije jamstvo, v zvezi z Unijo za Sredozemlje. Glede nedavnih dogodkov v regiji – v Tuniziji in Egiptu ali na primer najnovejših dogodkov v Libiji – menim, da moramo podpreti demokracijo, ki nastaja tam. Po eni strani menim, da bi bilo prav tako dobro, da se posojil ne razširi na Belorusijo – to so omenili predhodni govorniki –, kjer se, kot so pokazale nedavne predsedniške volitve in povezani dogodki, ne spoštuje demokracije in človekovih pravic.

  Ingeborg Gräßle (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, soočamo se z novim valom uporabe sredstev EU prek Evropske investicijske banke. Zato sem se priglasila k besedi, ker moram izreči opozorilo.

Trenutno ima EIB v proračunu EU obveznosti v višini 20 milijard EUR. Če bi te zapadle, bi nastal problem. Zato bi predlagala, da zelo natančno in skrbno preverimo prihodnjo uporabo sredstev EU prek EIB.

EIB nima niti 500 zaposlenih v tretjih državah; Evropska komisija jih ima 3700. Še vedno velja, da bi Komisija dejansko bolje sama izvajala nadzor nad sredstvi EU kot pa preko EIB. Po mojem mnenju obstajajo številni vidiki za podelitev mandata EIB, ki ostajajo nejasni. Parlament bi prosila, naj preneha verjeti, da lahko dovolimo privatizacijo dobička drugih in socializacijo izgub. To bomo morali utemeljiti davkoplačevalcem in volivcem v svojih državah.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, podal bi nekaj kratkih pripomb.

Najprej bi poudaril pomen upoštevanja časovnega razporeda. Tristranski pogovori med institucijami se bodo začeli na podlagi poročila, ki bo verjetno sprejeto danes. Skupni cilj je sprejetje sklepa pred poletjem, da bi preprečili tveganja nesprejetja sklepa do oktobra 2011, ki bi vodilo k prenehanju zunanjih dejavnosti EIB po tem datumu. Zato bi poudaril, da je to izredno pomembno vprašanje.

Povem lahko tudi, da je bila EIB dejavna v številnih državah, ki so postale zelo pomembne. Egiptovski portfelj je eden izmed največjih v EIB. Od začetka svojega delovanja je banka zagotovila financiranje v višini več kot 4,3 milijarde EUR, večinoma zasebnemu sektorju.

Pojasnil bi tudi, da sta banka in proračun dve različni stvari. Banka operira z denarjem davkoplačevalcev, v tem primeru kapitalom, ki so ga vplačale države članice. Banka mora biti odgovorna za zagotavljanje, da se vrne ves izposojeni denar. Del kulture bank je, da se jim podeli bonitetne ocene. Že dvakrat je bil omenjeno, da ima EIB najvišjo bonitetno oceno. Ta ocena se ne sme poslabšati. To je zelo pomembno. Profesionalnost banke mora zagotoviti, da se ohrani ta bonitetna ocena, ki je tudi simbol evropskih financ.

Glede tega, kako se nadzoruje EIB, naj povem, da obstaja odbor. Komisija in vse države članice so članice odbora. EIB lahko preiskuje OLAF, seveda pa poda svoje mnenje o EIB tudi Računsko sodišče. Obstajajo torej demokratični mehanizmi in banka mora delovati znotraj tega okvira. Jamstvo EU krije samo suverena in politična tveganja in od svoje uvedbe leta 1960 nikoli ni ustvarilo izgube za proračun EU.

EIB je trdna institucija. Seveda obstaja velika možnost izbire pri sprejemanju odločitev – komu posoditi in kako posoditi – zato so te politične smernice, o katerih se razpravlja danes, in vaša mnenja zelo cenjena. Vsekakor jih bomo upoštevali.

PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

  Ivailo Kalfin, poročevalec. − Gospod predsednik, podal bi samo tri pripombe.

Prvič, Evropska investicijska banka je evropska institucija. Je del Lizbonske pogodbe. Kot takšna mora biti ena izmed tistih, ki pomagajo pri doseganju ciljev Evropske unije znotraj ali zunaj Unije. Pozornost ljudi, ki so rekli, da banka ne bi smela biti udeležena zunaj Unije, bi pritegnil k dejstvu, da ima Evropska unija zunanjo politiko in da lahko Evropska investicijska banka morda pripomore k doseganju njenih ciljev.

Drugič, Evropska investicijska banka je finančna institucija z najvišjimi ocenami. Je zelo stabilna finančna institucija in vse spremembe, ki smo jih predložili, so bile namenjene ohranitvi njene stabilnosti na trgu. Obenem to ni v nasprotju z možnostjo poročanja in ocenjevanja razvoja in podnebnega vpliva projektov Evropske investicijske banke. Naj ponovim, da to ne povečuje tveganja; to povečuje preglednost banke.

Zelo cenim, kar je povedal komisar. Ima prav: zdi se mi, da smo se dotaknili nekaterih občutljivih vprašanj, o katerih se je razpravljalo v Svetu, kjer še ni bila sprejeta odločitev, vključno s kombiniranjem posojil in kreditov banke, in tem, kako narediti evropsko razvojno pomoč učinkovitejšo. Evropska unija je največja donatorka – ne samo kot Unija, ampak tudi kot države članice – z zelo majhno prepoznavnostjo.

Imamo dve možnosti: da se ne dotaknemo tega vprašanja, ker je občutljivo, ali da si prizadevamo sodelovati s Svetom, da bi našli boljšo možnost in povečali učinkovitost vseh sredstev, ki jih porabi Evropska unija.

Najlepša hvala za vašo podporo. Pričakujem zelo široko soglasje in zelo močno glasovanje v Parlamentu, na podlagi česar lahko začnemo pogajanja s Svetom.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) To poročilo se osredotoča na dejavnosti Evropske investicijske banke (EIB). Nekatere izmed njenih dejavnosti so usmerjene k izpolnjevanju ciljev razvojne politike v državah, ki težko dobijo finance na kapitalskih trgih pod razumnimi pogoji. EU uporablja EIB b okviru te politike, da bi poskušala premostiti vrzel med severom in jugom, saj imajo manj razvite države neizogibno slabši dostop do financiranja za razvoj njihovega gospodarstva. Trdno sem prepričana, da je prav, da se ohrani in ustrezno razširi instrumente EU, ki pomagajo tretjim državam, kot izraz solidarnosti s tretjimi državami, in da se izpolni delež odgovornosti EU za delovanje svetovnega gospodarstva. Menim, da je razširitev mandata EIB, da bo vključeval regionalne operativne smernice, ki jih bo pripravila Komisija v sodelovanju z EIB, po posvetovanjih z Evropsko službo za zunanje delovanje, korak v pravo smer za izpolnitev ciljev zunanje politike EU. Menim tudi, da bi bilo koristno uporabiti mandat EIB za zagotovitev posojila Islandiji, Belorusiji, Libiji, Iraku in Kambodži. Čeprav so bila posojila razširjena na Islandijo za podporo njenega gospodarstva, so bila posojila drugim državam odobrena pod pogojem, da se financiranje uporablja izključno za podporo razvoja demokracije in človekovih pravic.

  Tamás Deutsch (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Proračunsko jamstvo, ki ga zagotavlja Evropska unija Evropski investicijski banki, zagotavlja stabilnost banke in krije politična tveganja ali tveganja, značilna za državo, med dejavnostjo banke, predvsem za države in projekte, ki bi lahko samo s težavami dostopali do sredstev kapitalskega trga, če sploh. Sklep zadeva obnovo mandata jamstva. Določa zgornje meje financiranja, navaja države upravičenke in opredeljuje obseg podpore, ki jim je na razpolago. Sistem regionalnih ciljev nadomeščajo celoviti cilji na visoki ravni, ki zajemajo vse regije v skladu z načeli, določenimi v sklepu. Evropska komisija v sodelovanju z EIB in ob posvetovanjih z Evropsko službo za zunanje delovanje razvija operativne smernice, ki odražajo regionalno strategijo EU za vsako regijo, ki jo zadeva mandat. V prihodnosti se bo večji poudarek dajalo sektorjem, kot so zdravje, izobraževanje, okoljska infrastruktura, voda, sanitarije, razvoj trajnostnega prometa, ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Posebna naloga Odbora za proračunski nadzor je bila okrepitev funkcij proračunskega nadzora v sklepu. Za povečanje preglednosti so posebno pomembna prihodnja razkritja Parlamentu vseh poročil in informacij, povezanih z dejavnostmi EIB, in tudi merjenje konkretnih rezultatov projektov, ki jih financira jamstvo EU, ter zaščita pravice Evropskega računskega sodišča, da revidira uporabo sredstev iz proračuna EU.

5. Strokovne skupine Komisije in uravnotežena zastopanost ter preglednost (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o:

- vprašanje za ustni odgovor (O-0009/2011), ki so ga postavili gospod de Jong v imenu skupine GUE/NGL, gospod Cashman v imenu skupine S&D, gospod Canfin v imenu skupine Verts/ALE in gospa Macovei Komisiji, o spremembi okvira za strokovne skupine Komisije in uravnoteženo zastopanost ter preglednost (B7-0010/2011);

- vprašanju za ustni odgovor (O-0035/2011), ki so ga postavili gospa Lepage, gospa Wallis in gospa Ries v imenu skupine ALDE Komisiji, o reviziji okvira za strokovne skupine Komisije, uravnoteženo zastopanost in preglednost (B7-0014/2011).

  Cornelis de Jong, vlagatelj. – (NL) Gospod predsednik, konec lanskega leta je Komisija pregledala pravila za svoje strokovne skupine. V pripravah na ta pregled sem se imel možnost vključiti v dobre neformalne razprave s predstavniki Komisije.

Kljub temu je nenavadno, da Evropski parlament v njih nikoli ni bil formalno udeležen. Nenazadnje je preglednost skupna zadeva Komisije in Evropskega parlamenta.

Ali mi lahko Komisija zagotovi, da bomo imeli formalni dialog o takšnih vprašanjih pred sprejetjem končne odločitve?

V zadnjem tednu sem ponovno stopil v stik z vsemi vrstami organizacij civilne družbe. Žal niso dobile nobenega zagotovila, da bo sestava strokovnih skupin v prihodnosti bolj uravnotežena. Pravzaprav so prejele informacije o ustanovitvi novih strokovnih skupin.

Iz svojih izkušenj, ko sem delal za generalni sekretariat Komisije, vem, da so generalni direktorati majhna kraljestva. Toda če obstaja politična volja, potem mora biti mogoče tudi, da se Komisija odloči na eni sami spletni strani objaviti vse informacije o novih strokovnih skupinah in spremljevalnih postopkih obveščanja. Bo komisar zagotovil, da bo tako, ali se bo uklonil uradni birokraciji Komisije?

Vse organizacije civilne družbe se spopadajo z velikim pomanjkanjem sredstev. To velja za sindikate, organizacije potrošnikov in predstavnike malih in srednje velikih podjetij. V nasprotju z velikimi podjetji, ki imajo sredstva, da najamejo profesionalne lobiste, se morajo zadovoljiti z majhno pisarno v Bruslju. To pomeni, da je treba v interesu delavcev, potrošnikov in malih in srednje velikih podjetij predvsem ljudem zunaj Bruslja omogočiti, da zasedejo sedež v strokovni skupini.

Vendar pa ima to svojo ceno. Spletna stran Komisije mora zelo jasno navajati, da se potne stroške in stroške namestitve povrne, in tudi, da obstaja sistem povračila za druge stroške, neposredno povezane z delom strokovnih skupin. Nevladne organizacije tega pogosto ne vedo, prav tako pa jih na to prostovoljno ne opozorijo uradniki Komisije. Za samozaposleno osebo je na primer nemogoče, da brez povračila pusti svoje delo, da bi sodelovala v strokovni skupini v Bruslju. Takšna povračila morajo zato biti obvezna.

Politika Generalnega direktorat za zdravje in potrošnike (GD Sanco) je, da strokovnjaki, ki se jih osebno najame, ne smejo biti povezani z organizacijami, ki imajo neposreden interes za področje dejavnosti določene strokovne skupine. Komisarja pozivam, naj politiko GD Sanco uveljavi kot obvezno za vse generalne direktorate.

Nazadnje bi rad od komisarja slišal, kako je mogoče, da spletna stran Komisije organizacijo Greenpeace navaja kot udeleženko v tehnološki platformi za odlaganje odpadkov v geološke formacije, saj imam na razpolago korespondenco med organizacijo Greenpeace in Komisijo, ki kaže, da je Komisija prošnjo organizacije Greenpeace za sodelovanje izrecno zavrnila.

  Michael Cashman, vlagatelj. − Gospod predsednik, komisarja bi pozdravil v svetu politike, v katerem nikogar ne zanima, kaj je Komisija storila prav, ampak samo, kaj je naredila narobe.

To je zelo dobra pobuda, vendar pa ima Parlament, kot pravi gospod de Jong, nekaj pomislekov. Zagotoviti moramo, da so strokovne skupine odprte za širše skupine, ki lahko vsaj vložijo prošnjo za sodelovanje v teh strokovnih delovnih skupinah in dobijo informacije o tem, kako to storiti.

Spodbuditi moramo zaupanje v te strokovne delovne skupine. Za to moramo imeti popolno preglednost in jim, kot je bilo povedano, ne smejo vladati velika podjetja, ker to vodi k obtožbam o osebnih interesih, to pa spodkopava delo Komisije in delo strokovnih skupin.

To pravim kot poročevalec o prvotni uredbo o dostopu javnosti do dokumentov, ki smo jo v tem parlamentu sprejeli leta 2001.

Kot dobro veste, komisar, celotno načelo odprtosti in sprejemanja odločitev čim bližje državljanom izvira iz Amsterdamske pogodbe. To smo v prakso prenesli z Uredbo (ES) št. 1049/2001, ki se jo trenutno pregleduje. Mislil bi, da bo to predstavljalo dobro priložnost, da se okvirni program o strokovnih skupinah vključi v uredbo – prenovljeni predlog iz leta 2008, ki ga Parlament ne sprejema, kar je zanimivo.

Opazili ste, da je v dvorani gospa Macovei. Njena zgodovina glede zahtevanja večje odprtosti in preglednosti je zavidanja vredna. Večina političnih skupin temu pripisuje velik pomen.

Rad bi vedel, zakaj niso bila opravljena posvetovanja s Parlamentom. Bo Komisija vzpostavila spletno stran, ki bo dala obsežnejše informacije o tem, kako lahko sodelujejo predstavniki državljanov in civilne družbe? Če ne, zakaj ne?

Kot sem dejal na začetku, komisar, dobrodošli v svetu politike, kjer so vsi obsedeni s tem, kaj ni bilo storjeno, namesto s tem, kaj je bilo doseženo.

  Pascal Canfin, vlagatelj. − (FR) Gospod predsednik, komisar, podprl sem to vprašanje za ustni odgovor, ker menim, da sta za Evropsko komisijo in posebno Evropsko unijo izredno pomembni preglednost in brezhibnost, ko gre za lobiranje.

Kot veste, je Bruselj mednarodno glavno mesto lobiranja, pred Washingtonom. V Bruslju je več lobistov kot v Washingtonu in eden izmed načinov, na katerega vplivajo na Komisijo, je prek teh znanih strokovnih skupin.

Sem član Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. Imate na primer skupino bančnih strokovnjakov. Petindevetdeset odstotkov članov te strokovne skupine je bančnikov in to ne katerih koli bančnikov: v njej so zastopani samo bančnikiv iz finančnih in investicijskih bank, bank za denarne trge in vseh velikih ameriških bank – J.P. Morgan, Bank of America in Goldman Sachs. Po drugi strani v tej strokovni skupini ni nevladnih organizacij ali sindikatov. Zamisel, da smejo Komisiji svetovati samo investicijski bančniki, in sicer ameriški investicijski bančniki, se mi glede na spreminjanje bančnih pravil po finančni krizi, ki smo jo preživeli, zdi popolnoma nerealno.

Zato smo v tem vprašanju za ustni odgovor, ki smo vam ga zastavili, izrazili nekaj zelo natančnih vprašanj in zadev: ali boste spremenili sestavo teh strokovnih skupin? Ali boste zagotovili, da bodo zapisniki objavljeni in preprečeno navzkrižje interesov? V Evropskem parlamentu je to dejansko večstrankarsko vprašanje. V njem so levičarski poslanci, desničarski poslanci, zeleni poslanci in liberalci, ki jih ta vprašanja zelo zanimajo. Zakaj nismo bili prej udeleženi v reformah, ki ste jih uvedli?

  Corinne Lepage, vlagateljica. − (FR) Gospod predsednik, komisar, popolnoma podpiram, kar so povedali kolegi poslanci in zlasti gospod de Jong in gospod Canfin. Samo obžalujem lahko, da pred sprejetjem končne odločitve o pregledu niso bila opravljena posvetovanja s Parlamentom.

Vprašanje preglednost in strokovnosti je vprašanje, o katerem zelo redno razpravljamo, zlasti v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, v katerem so moje izkušnje na mojem področju primerljive s tem, kar je pravkar nazorno prikazal gospod Canfin.

Komisar, izpostavil bi dve zadevi. Prva se nanaša na uravnoteženost skupin. To je izredno pomembno vprašanje. Sestava je zelo uravnotežena: številna velika podjetja, peščica malih in srednje velikih podjetij in predvsem vsi industrijski sektorji, toda ne civilna družba. Dejstvo je, da ima odgovornost skupin jasen vpliv na odločitve, ki jih mora sprejeti Komisija, saj se zanaša na poročila strokovnjakov. Če ta strokovna poročila ne bi bila zanimiva, se z njimi ne bi posvetovali. Zato je ponovna vzpostavitev ravnotežja, da bi bilo značilno za evropsko družbo, ključnega pomena, v teh novih pravilih pa ne vidim nobenih predlogov, ki dajejo prednost bodisi malim in srednje velikim podjetjem bodisi civilni družbi.

Drugo vprašanje zadeva izbiro zunanjih strokovnjakov. Ključnega pomena je, da vemo ali da vsaj vi veste, kdo je kdo in od kod prihajajo ti ljudje, ki govorijo z vami. Če se strokovnjaki predstavljajo za neodvisne, čeprav v resnici zastopajo lobi, se na strokovno mnenje, ki ga podajo, vsekakor ne more gledati kot na odločilno informacijo.

Izredno strog nadzor in spremljanje izjav o interesu sta zato nujno potrebna, da se zagotovi, da so zadeve jasne, če se s strokovnjakom posvetuje kot z industrijskim strokovnjakom. Če se z njim posvetuje kot z učiteljem, čeprav je pravzaprav predstavnik industrije, potem zadeve niso več jasne in niso sprejemljive. Menim, da je ključno vprašanje navzkrižja interesov. Še en primer tega imamo v obliki velikega problema v Agenciji za zdravila, o čemer bomo po mojem mnenju imeli priložnost ponovno razpravljati.

Zato vas prosim, komisar, da ponovno vzpostavite naše zaupanje v strokovnjake, saj njihova mnenja oblikujejo odločitve, ki so sprejete.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, seveda ne vem, koliko veste o zgodovini tega vprašanja, vendar pa sem posebno zadovoljen, da sem lahko pri odgovarjanju na to vprašanje zamenjal kolega Maroša Šefčoviča, saj je bilo to zadnjih pet let moje področje. Bil sem odgovoren zanj in sem zelo zadovoljen, da vam lahko povem, kaj je v resnici bilo spremenjeno. Šlo je za vprašanje strokovnih skupin in seveda imam žal na razpolago samo tri minute, da odgovorim na vaše vprašanje. Potrudil se bom.

Kot smo omenili, je bil novi okvir za strokovne skupine Komisije sprejet novembra 2010. Določa, da si bodo oddelki Komisije pri določanju sestave teh skupin prizadevali zagotoviti uravnoteženo zastopanost zadevnih strokovnih in interesnih področij, obenem pa upoštevali delo, ki ga je treba opraviti, in potrebno strokovno znanje.

Novi okvir za strokovne skupine Komisije zagotavlja jasnejša in strožja horizontalna pravila o tem, kako obvladovati navzkrižje interesov. V skladu s temi pravili zadevne službe Komisije obvestijo strokovnjake, ki so osebno imenovani, da se s sprejetjem članstva v skupini zavežejo neodvisnemu delovanju v javnem interesu. Ta pravila, ki veljajo za vse strokovne skupine, predstavljajo edino politiko Komisije o tej zadevi in so zahteve, ki jih morajo izpolniti vse službe.

Oktobra 2005 je Komisija v primeru doberga sodelovanja s Parlamentom in poslancem Jensom Bondejem objavila spletni javni register strokovnih skupin, ki je zagotovil dragocene informacije o različnih vidikih, kot so poslanstvo, naloge in sestava skupin. Od leta 2007 Komisija postopno objavlja imena članov strokovnih skupin, ustanovljenih formalno ali neformalno. To presega zavezo Komisije v okviru za strokovne skupine iz leta 2005, ki je veljala samo za člane formalnih skupin.

Leta 2009 je bila sestava strokovnih skupin v celoti razkrita v registru. Načeloma so tako dostopna imena vseh članov strokovnih skupin. To je bila zelo stroga zahteva, ki jo je Parlament uveljavil leta 2005 in je bila izpolnjena.

Po sprejetju novega okvira za strokovne skupine Komisije je slednja decembra 2010 pripravila novo različico registra. Ta nova različica povečuje preglednost z zagotavljanjem novih in natančnejših informacij, in sicer o vrsti navedenih subjektov in postopkih, uporabljenih za izbiro članov.

Poleg tega novi register povečuje preglednost dejavnosti, ki jih izvaja vsak skupina, saj je oddelkom Komisije omogočeno, da bodisi objavijo pomembne informacije v registru ali zagotovijo povezavo iz registra na posebno spletno stran, na kateri je mogoče najti informacije.

Nazadnje sta bila izboljšana prikaz in čitljivost podatkov, vključenih v register. Zaradi velike količine informacij še vedno poteka prehod s stare na novo različico registra. Zato je treba nekatere podatke še potrditi. Prehod mora biti zaključen v naslednjih nekaj mesecih.

Ker sem pet let in pol o teh vprašanjih razpravljal z različnimi organizacijami civilne družbe in poslanci Parlamenta, bi vas prosil, da begate strokovnjakov. Ni aritmetične povezave med sestavo strokovnih skupin in odločitvijo. Odločitev je politična odgovornost Komisije.

Odbori Parlamenta imajo enako politično odgovornost, ko se sestanejo v prisotnosti istih lobistov. Ne pozabite, da smo leta 2005 začeli tudi register preglednosti, takrat imenovan „register lobistov“ in zdaj „register zastopnikov interesov“, ki se je zdaj razvil v skupni register s Parlamentom. To je velik korak naprej.

Nekaj je torej bilo storjeno. Zadeve ne izgledajo tako slabo.

  Monica Luisa Macovei, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, komisarju bi se rada zahvalila za njegov odgovor. Vesela sem, da govorim za njim.

Povedala bi, da bi se raje ozirali sedanjost in prihodnost kot nazaj v preteklost. Ljubši bi nam bili večji korako v smeri preglednosti. Glede tega vprašanja se pridružujem kolegom in opozarjam, da je Parlament od Komisije zahteval, naj ukrepa, da zagotovi uravnoteženo zastopanje interesnih skupin v članstvu strokovnih skupin.

Kot je omenil komisar, imamo pregledan okvir. Vendar pa po našem mnenju še vedno obstajajo pomembne pomanjkljivosti, ki spodkopavajo zaupanje ljudi. Navedla bom nekatere izmed njih.

Ni postopkov za odkrivanje in odpravo navzkrižja interesov. Potrebujemo postopek za njihovo odkrivanje in odpravo. Ni dovolj, da se strokovnjakom pošlje pismo, v katerem se jih naproša, naj se odločijo, ali obstaja navzkrižje interesov ali ne. Klavzule o poklicni skrivnosti ne veljajo več samo za osebje Komisije, ampak vključujejo tudi člane strokovnih skupin, tako da se namesto v smeri večje preglednosti pomikamo v smeri večje skrivnostnosti. Pomanjkanje preglednosti vztraja v zvezi z razkritjem dokumentov strokovnih skupin. Mala in srednje velika podjetja ter organizacije civilne družbe niso ustrezno zastopani. Zaščita pred prevlado industrije ne zadostuje. Obstaja tveganje „korporacijske ujetosti“ strokovnih skupin.

Zato zahtevamo, da se vse informacije o obstoječih strokovnih skupinah pravočasno objavi na spletni strani, vključno z informacijami o članstvu in članih ter javnih razpisih.

To priložnost bom izkoristila, da ponovno poudarim potrebo po preglednosti upravičencev skladov EU. Nazadnje bi povedala, da preglednost zagotavlja dobro upravljanje in zaupanje v institucije. Če hočemo zaupanje ljudi, je večja – in popolna – preglednost edini način.

  Zita Gurmai, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, zavedamo se, da glede evropskega sprejemanja odločitev obstaja veliko klišejev.

Prvi je, da ni pregledno, vendar pa je EU zapleten politični sistem celo za tiste, ki razumejo njegovo delovanje. Zato standardne opredelitve tu skorajda ne veljajo. Preglednost in enostavnost morata biti temeljna cilja vseh akterjev v EU. Naš politični sistem je že sam po sebi dovolj zapleten; nismo tu, da bi ga še bolj zapletli. Iskanje zakonodajnih predlogov nekje na spletni strani EU ne sme zahtevati posebnih znanj in spretnosti, zato uporabnikom prijazna spletna stran, ki jo omenja vprašanje za ustni odgovor, ni izbira – je nuja.

Druga obtožba je, da je vloga lobiranja nejasna, vloga velikih podjetij pa nesorazmerno močna. Vem, da je lahko lobiranje koristno za Komisijo, ker si lobiji pogosto izmislijo pomembne točke in zagotovijo informacije ali celo popolne, pripravljene politične rešitve. Tudi tu menim, da je preglednost nujna, in upam, da se bo to odražalo v prihodnjem registru lobistov.

Ko gre za strokovne skupine, jih je treba imeti za to, kar so: še eno področje delovanja, na katerem lahko udeleženci predstavijo svoje interese. Če je sestava teh strokovnih skupin pristranska, potem te zgolj zagotavljajo še eno priložnost za uspeh interesnih skupin. Vendar pa ti akterji običajno nimajo težav s predstavljanjem svojih interesov brez dodatne pomoči javnih organov.

Samo ponovim lahko vprašanje kolega: je Komisija zavezana pridobiti uravnotežen nasvet ali ne?

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, očitno je, da mora biti preglednost dela vsakega uradnega organa zagotovljena v vsaki demokratični družbi. Potrebna je za objektivno sprejemanje dobrih odločitev in upoštevanje celotne družbe ali celotne države ali organizacije, na katere bodo te odločitve vplivale, in ne samo posameznih interesov.

Zato mroamo še toliko bolj poudariti, kadar koli je mogoče, da morajo organi, povezani z Evropsko unijo ali Evropsko komisijo, in tudi vsi drugi organi, ki opravljajo uradno funkcijo, ti pa vključujejo tudi Evropski parlament, delovati čim bolj pregledno in odprto. To pomeni, da so predlogi, da morajo tudi strokovne skupine delovati v skladu s temi zahtevami in čim bolj odprto in pregledno, popolnoma utemeljeni in upravičeni. Preglednost je potrebna za odpravo morebitnih navzkrižij interesov in odpravo morebitnih dejavnosti v imenu posameznih interesov, ko tega ne vemo in ko bi lahko ta dejanja vplivala na odločitve, ki so pomembne za celotno Evropsko unijo.

  Gerard Batten, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, oktobra lani je Parlament uveljavil šest novih direktiv, s katerimi je EU dal pristojnosti za urejanje finančne industrije Združenega kraljestva. 7. februarja sem Komisiji predložil vprašanje za pisni odgovor, v katerem sem jo opozoril na vidik zakona Združenega kraljestva o gospodarskih družbah iz leta 1976. Oddelek 27 tega zakona dovoljuje izjeme samo enemu podjetju, in sicer Bank of England Nominees Limited. Ta izjema pomeni, da je identiteta delničarjev Bank of England tajna.

Komisijo sem vprašal, ali je ta izjema v nasprotju s pravom EU in ali bodo imeli novi regulativni organi pooblastila, da zahtevajo razkritje imen delničarjev Bank of England. Seveda si skupaj s svojo stranko ne želim prava EU, vendar pa si ga Komisija in britanska vlada. Domnevno mora Komisija zagotoviti, da se pravo enako, dosledno in pregledno izvaja v njenem celotnem prostoru.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, veseli me, da ste danes tu, komisar, saj so vaša prizadevanja v letih, ko ste bili pristojni za to področje, splošno priznana. Iz lastnih izkušenj veste, da moramo še veliko storiti.

Ključnega pomena je, da so ljudje v strokovnih skupinah predmet postopkov in da se jim lahko izreče sankcije za nepravilne izjave. Nezaslišano je, da lahko ljudje trdijo, da so neodvisni, ko v resnici vsekakor niso. Za to morajo obstajati sankcije; drugače imamo papirnatega tigra.

Moja druga točka je vprašanje, koga se zastopa; to vam je znano iz poslovnega sveta. Vsekakor mora biti v interesu Komisije, da končno odpre skupine za predstavnike civilne družbe. Če pogledamo, kaj je bilo doseženo glede finančnih škandalov in gospodarske krize, je jasno, da je bilo danih veliko slabih nasvetov. To je nekaj, kar moramo nujno obravnavati.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, zahvalila bi se skupini poslancev, da je načela to pereče vprašanje. Vprašanje strokovnjakov ne zadeva samo gospodarstva. Komisija tudi na drugih področjih ne spoštuje načela nepristranskosti in uravnoteženosti, posledična sestava strokovnih skupin pa je enostranska in ne zastopa interesov vseh državljanov.

Prvi primer, ki bi ga navedla, je, da po podatkih Eurostat 90 % državljanov EU zagovarja družine, ki jih sestavljajo žena, mož in njuni otroci. Vendar pa Komisija izbere samo strokovnjake iz organizacij kot sta European Women's Lobby ali Family platform, ki si prizadevajo odpraviti ta družinski model. Komisija je dolgo zavračala tiste organizacije žensk in strokovnjake, ki se, tako kot večina državljanov EU, ne strinjajo z enostransko feministično teorijo.

Drug primer je Agencija za temeljne pravice, ki jo je vzpostavila in jo financira Komisija. Strokovnjaki te agencije podpirajo enostransko politično agendo, ne da bi si prizadevali za dosego ravnotežja in objektivnosti. To dokazujejo govori njenega direktorja v tem parlamentu. Celo Evropska komisija se je odmaknila od mnenja o svobodi vere in vesti, ki ga zagovarja predsednik neodvisne skupine strokovnjakov te agencije, ker so ga pripravili lobisti organizacij, ki zagovarjajo splav.

Menim, da je treba uradno evropsko strokovno agencijo, ki političnim interesom daje prednost pred profesionalnostjo in nepristranskostjo, ukiniti. Navedla bi lahko še veliko takšnih primerov. Zato bi se pridružila vprašanjem, ki so jih Komisiji predložili poslanci. Komisijo bi pozvala, naj odpre okna pisarne strokovnjakov, ker zrak tam ni čist, kar pa ne velja samo za področje gospodarstva.

  Véronique Mathieu (PPE). – (FR) Gospod predsednik, sodelovanje strokovnjakov in posvetovanja z njimi, ki jih je uvedla Evropska komisija, morajo biti resnično brezhibna z vidika preglednosti, ker je to nevarna naloga. Člani, ki zastopajo interese in ki se jih izbere glede na njihovo nalogo in vrsto strokovnega znanja, lahko zastopajo iste interese, ne da bi odražali splošni interes.

Zato mora biti Komisija posebno previdna, da zagotovi, da so reprezentativni, še bolj pa mora spodbujati oporekanje. Nesprejemljivo se mi zdi, da morajo ti člani vključevati številne nevladne organizacije, ki imajo podobne interese in podobno področje delovanja. Objaviti je treba tudi delovne dokumente, akte in dnevne rede, da jih lahko pregledajo širša javnost, izvoljeni predstavniki in subjekti, na katere delo skupine nima nepsorednih učinkov, vendar pa bo nanje občasno vplivalo. Nejasna vsebina dela strokovnih skupin ne more dati zanesljivih rezultatov, tu pa imam v mislih predvsem strokovne skupine v okviru GD Sanco.

Nazadnje menim, da mora Komisija v prizadevanjih za zagotavljanje preglednosti svojega delovanja v pregled nadzora njenih strokovnih skupin in podobnih subjektov vključiti Parlament.

Kot pojasnjuje člen 9 Pogodbe, preglednost ni samo stvar Evropske komisije; zadeva tudi ljudi v Evropi.

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v svojih vsakodnevnih parlamentarnih dejavnostih se zavedamo, da se dodano vrednost pripisuje dostopu do izbranih informacij, ki podpira našo zakonodajno vlogo in naše delo v zvezi s političnim usmerjanjem. Uporabljamo zunanje človeške vire – Komisija pa še pogosteje –, da nam zagotovijo analize in vodila za trenutne politične, socialne, industrijske in podjetniške razmere.

Vendar pa politiko sestavljajo odločitve in izbire, te pa v celoti ostajajo v rokah politikov. Gre za izbire, ki jih lahko podprejo strokovne skupine z veliko mero profesionalnosti in visoko stopnjo pristojnosti ter ki so sposobne objektivno izraziti svoje mnenje.

Zato obstaja potreba po opredelitvi učinkovitih instrumentov in preglednih postopkov, ki bodo Komisiji omogočili izpolniti njeno vlogo s podporo samostojnih ali neodvisnih strokovnih skupin. Dobro se zavedamo, da je to izredno problematičen vidik. Načrt za leto 2010 je vsekakor pomemben korak naprej, vendar pa je treba storiti še veliko. Nepristranskost in vpliv strokovnjakov sta odvisna tudi od samostojnosti in sposobnosti, da pošteno in zvesto podprejo politične odločitve.

Mehanizme objavljanja, splet in druge učinkovite metode je mogoče v Komisiji in tudi Parlamentu še dodatno poenostaviti. Zato je pravica do dostopa dobra, preglednost je vsekakor dobra, ravnotežje med pravico do preglednosti in temi stvarmi, ki jih ni mogoče predati ali odstopiti ali narediti prepoznavne, je dobro, in register lobistov, ki bo kmalu vzpostavljen, je prav tako dober.

Vendar pa moramo ponovno poudariti, da je tisto, kar je izredno pomembno, politika. Če je politika verodostojna in sposobna, je vloga strokovnjakov svetovanje in podpora. Odločitve bodo vedno sprejemali tisti, ki zanje prezvamejo odgovornost.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, Evropska komisija je nedavno pregledala svoj okvirni dokument, ki ureja delovanje strokovnih skupin. Glede na to, da smo vsi zainteresirani ne samo za najboljše delovanje institucij Evroposke unije, ampak tudi za pregledno in pošteno oblikovanje in delovanje strokovnih in svetovalnih organov, bi pozdravili višjo raven odprtosti Evropske komisije v zvezi z izvajanjem mehanizma za izbiro strokovnjakov za strokovne skupine Evropske komisije.

Pred nekaj trenutki je bil omenjen primer Evropske agencije za zdravila, kjer seznam strokovnjakov dejansko vzbuja dvome glede zagotavljanja neodvisnih strokovnih nasvetov. Zato moramo, komisar, sodelovati, da bi preprečili kakršne koli dvome glede strokovnosti, uravnoteženosti in neodvisnosti naših svetovalnih organov. Če menimo, da ima okvir za strokovne skupine kljub sedanjemu pregledu še vedno nekaj pomanjkljivosti, razmislimo o tem in ga poskušajmo še dodatno izboljšati.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, komisar Barnier je priznal, da so nekatere strokovne skupine Komisije na finančnem področju neuravnotežene, njihova sestava pa je enostranska. Trenutno v 11 od 25 strokovnih skupin na finančnem področju prevladuje finančna industrija. Nekatere skupine imajo več predstavnikov finančne industrije kot odgovornih uradnikov. Poleg tega morajo ti predstavniki samo podpisati natisnjeno izjavo, da bodo delovali v javnem interesu, če bodo priča navzkrižju interesov. Takšne smešne puhlosti težko zagotavljajo preglednost in nepristranskost.

Ko gre za poročila Evropske agencije za varnost hrane, je položaj enako zaskrbljujoč. Izjave o tveganjih, ki jih predstavlja gensko spreminjanje, navajajo poročila proizvajalcev, sodelovanje lobistov za gensko spreminjanje pa je jasno. Izvršni direktor najpomembnejšega strokovnega organa EU za gensko spremenjene rastline tako dela za International Life Sciences Institute, ki ga financira industrija.

Z drugimi besedami, zakonodaja EU, ki temelji predvsem na izjavah bank in velikih skupin, je neodgovorna in nevarna za državljane EU in jo je treba takoj ustaviti.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, toplo mi je pri srcu, ko poslušam to razpravo. Pravzaprav bi bilo dobro imeti nekakšne zapiske o zgodovini tega vprašanja.

Komisija upošteva vse te dobre zamisli in nasvete, kako povečati preglednost. Poudaril bi, da smo leta 2005 začeli pobudo za preglednost, ki je vključevala vprašanje strokovnih skupin. To je bila v veliki meri moja zamisel, kot je pravkar omenil gospod Hans-Peter Martin.

V zvezi s tem vprašanjem je seveda prišlo do velikih sprememb, saj so zdaj na razpolago spletne strani in informacije. Vendar pa na strokovnjake nikoli ne smete gledati kot na nekakšne nosilce odločanja. Niso nosilci odločanja in nasprotujejo drug drugemu.

Gre za enako vprašanje, kot je bilo pravkar načeto v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Vemo, da to ne zadeva samo industrije. Obstajajo različne skupine strokovnjakov. V zadnjih mesecih predhodne Komisije sem bil pristojen tudi za varnost, zato so na mojo mizo prišle vse informacije o demonstracijah. Ena izmed zadnjih velikih demonstracij je bila proti odpravi subvencij za pridelovalce tobaka.

Obstajajo torej različna mnenja, toda mi smo nosilci odločanja: komisarji in poslanci Parlamenta ter naše institucije. Tudi agencije sprejemajo odločitve, tako kot Svet in vlade držav članic. Strokovnjaki niso nosilci odločitev. Ni aritmetične povezave.

Da, podpiram večjo preglednost. Jasno je, da so bile nekatere strokovne skupine na visoki ravni vzpostavljene samo zato, da bi tiho izginile, ker niso mogle dati nasvetov zaradi tako nasprotujočih si mnenj.

Zato sodelujmo s tem registrom preglednosti, za katerega menim, da je velik dosežek, kajti strokovnjaki in svetovalci so povsod. Noben politik ne preživi brez svetovalcev. Politične skupine imajo svetovalce in različne interese in nazadnje je na nosilcih političnih odločitev, da zavzamejo takšno ali drugačno stališče. Vedno bo prišlo do primerov, ko bodo strokovnjaki rekli, da je treba zdaj zavzeti to ali ono stališče. To je naloga nosilcev političnih odločitev: komisarjev, parlamentarcev, političnih skupin v skladu z demokratičnim sistemom.

Gre tudi za vprašanje sestave strokovnih skupin. Glede sestave so bila načeta številna vprašanja. Kdo naj oceni, ali je njihova sestava uravnotežena ali ne? Sestavo strokovne skupine določajo posamezni primeri. Nekateri ljudje lahko zmotno hočejo sodelovati v teh strokovnih skupinah, da bi bili del postopka sprejemanja odločitev, vendar pa strokovne skupine niso nosilke odločitev.

Leta 2005, kot se spomnijo nekateri, je res prišlo do nejasnosti, zato je Komisija skupaj s Parlamentom v zvezi s tem uvedla precejšnje spremembe. S tem mislim register preglednosti, v katerem so zabeleženi predstavniki interesnih skupin. To velja za lobiste v Parlamentu in Komisiji, zdaj pa je na razpolago tudi veliko informacij, da se oceni sestavo strokovnih skupin in kako velik je njihov vpliv.

Pripravimo svoj odgovor na to vprašanje, vendar pa ne podcenjujmo dosedanjih prizadevanj.

  Predsednik. − Razprava je končana.

(Seja je bila prekinjena ob 11.45 in se je nadaljevala ob 12.00)

PREDSEDSTVO: Libor ROUČEK
podpredsednik

6. Čas glasovanja

  Predsednik. − Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

− Pred glasovanjem:

  Sajjad Karim (ECR). - Gospod predsednik, časopis Figaro je danes zjutraj poročal, da je prejšnji teden novinar ne samo vstopil v Evropski parlament s ponaredkom pištole, ampak se je lahko tudi zelo približal princu Charlesu, naslednjemu britanskemu voditelju države.

Ali nam lahko glede na nenehne dvome o varnosti v tem parlamentu danes zagotovite, da resno jemljete te zadeve in da tako imenovani pregled, ki ga skrivaj izvaja predsedstvo Parlamenta, ne bo zgolj poskus, ampak temeljita reforma varnosti?

  Predsednik. − Gospod Karim, zagotovim vam lahko, da se to zadevo jemlje zelo resno. Glede na moje informacije se o njej razpravlja na konferenci predsednikov, zato ste lahko prepričani, da Parlament temu problemu posveča veliko pozornost. Gre za zelo resno zadevo.

  Predsednik. − Glede na nedavne dogodke bo treba pregledati besedilo zakona o medijih na Madžarskem, o katerem naj bi glasovali danes. Zato predlagam, da se glasovanje odloži v skladu s členom 177(4) poslovnika. Odločitev o nadaljnjem ukrepanju v zvezi s tem vprašanjem in o potrebnih novih rokih bo sprejeta na seji konference predsednikov v torek, 3. marca 2011.

Kdo bi rad podprl predlog? Kdo mu želi nasprotovati?

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, glede na nedavne dogodke, o katerih se razpravlja v Komisiji, vendar ne v Parlamentu, menim, da moramo odložiti glasovanje o resoluciji, ker jo je treba prilagoditi temu novemu razvoju.

  Predsednik. − Izražena je bila podpora predlogu. Kdo mu želi nasprotovati? Nihče? Potem bomo nadaljevali z glasovanjem. Kdo podpira odložitev glasovanja? Proti? Vzdržani glasovi? Predlog je sprejet. Glasovanje o tej točki je odloženo.

6.1. Dvostranska zaščitna klavzula sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo (A7-0210/2010, Pablo Zalba Bidegain) (glasovanje)

6.2. Jamstvo EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU (A7-0019/2011, Ivailo Kalfin) (glasovanje)

- Pred glasovanjem o spremembi 1:

  Ivailo Kalfin, poročevalec. − Gospod predsednik, glede na nedavne dogodke v državah Sredozemlja in Severne Afrike, demokratične spremembe in posledice teh dogodkov, vključno z migracijskim tokom v smeri Evropske unije, bi podal ustni predlog spremembe poročila, ki vključuje nekaj številk.

Sprememba se glasi: v Prilogi 1 je nova številka v točki B „Sosednje in partnerske države“ 13.664.000.000, okvirna podomejitev za „države Sredozemlja“ pa 9.700.000.000. Posledica teh sprememb bo sprememba številk v členu 2(1)(1). Pravilna številka za „zgornjo mejo“ je zdaj 29.567.000.000, pravilna številka za „splošni mandat“ pa 27.567.000.000.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet)

6.3. Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo (A7-0034/2011, Robert Sturdy) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Robert Sturdy, poročevalec. − Gospod predsednik, vem, da hočejo vsi hitro oditi, vendar pa bi se rad zahvalil Komisiji in poročevalcem v senci.

To je napreden sporazum o prosti trgovini in je odličen. Parlament ima veliko priložnost, da ga podpre in predloži čudovite zamisli za prihodnost.

  Predsednik. − Ta fantastični sporazum dajem na glasovanje. Gre za poimensko glasovanje. Predlog je sprejet. Čestitke gospodu Sturdyju.

6.4. Razmere v Egiptu (B7-0120/2011) (glasovanje)

6.5. Izvajanje strategije EU za Podonavje (glasovanje)

6.6. Pravna država v Rusiji (B7-0101/2011) (glasovanje)

6.7. Energetska strategija Svetovne banke (glasovanje)

6.8. Strategija Evropa 2020 (B7-0097/2011) (glasovanje)

− Pred glasovanjem o odstavku 10:

  Udo Bullmann (S&D). – (DE) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine bi predložil ustni predlog spremembe za krepitev enakih možnosti in vidika politike enakosti spolov v strategiji Evropa 2020. Besedilo bom prebral v angleščini – novi odstavek 10 a:

„vztraja na tem, da je enakost spolov ključni cilj za dosego ambicije Evropa 2020; zato poziva k polni udeležbi žensk na trgu dela in polnem vključevanju delavk v poklicno usposabljanje; poziva tudi k načrtu za izkoreninjenje obstoječe razlike v plačah žensk in moških;“

(Aplavz)

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet)

6.9. Uporaba smernic za politike zaposlovanja v državah članicah (B7-0127/2011) (glasovanje)

6.10. Smernice za politike zaposlovanja držav članic (A7-0040/2011, Pervenche Berès) (glasovanje)

6.11. Rastoče cene hrane (B7-0114/2011) (glasovanje)

  Predsednik. − S tem se glasovanje zaključi.

7. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Pablo Zalba Bidegain (A7-0210/2010)

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, spregovoril bi o glasovanju o dvostranski zaščitni klavzuli. Podpiram sprejetje uredbe o izvajanju zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Podpiram tudi vse predloge sprememb, ki Komisijo pozivajo, naj nadzoruje pravilno in pravočasno izvajanje tega pravnega instrumenta, da bi preprečila resno škodo za industrije v Evropski uniji, in naj upošteva upravičene interese držav članic v zvezi s posebnimi gospodarskimi razmerami v določenih sektorjih proizvodne industrije.

Sporazum o prosti trgovini bo na različne načine vplival na industrijske sektorje držav članic, zato v izrednih primerih potrebujemo možnost uporabe zaščitnih ukrepov na regionalni ravni. Po mojem mnenju morajo zadevne regije imeti možnost uporabe ukrepov za preprečevanje resnega negativnega vpliva na regionalno gospodarstvo in zaposlovanje.

Poročilo: Robert Sturdy (A7-0034/2010)

  Claudio Morganti (EFD). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, poudaril bi dejstvo, da je prejšnji teden šest pomembnih držav članic Evropske unije – Francija, Nemčija, Italija, Španija, Poljska in Portugalska – izjavilo, da mora biti Evropa manj naivna.

Teh šest držav poziva k učinkovitejši in strateški zaščiti evropske zunanje trgovine, saj sta ogrožena sam obstoj in razvoj evropskega gospodarskega in socialnega modela. Šest držav poudarja, da je Evropska unija za tretje države odprla 80 % svojega trga, medtem ko so druga pomembna razvita gospodarstva zanje odprla samo 20 % svojih trgov. Zato se ugotavlja, da je v zunanji trgovini prišlo do nesorazmernosti in je treba razviti koncept vzajemnosti. Ta problem je na kolena pravil številna naša mala in srednje velika podjetja, saj trpijo zaradi nepoštene konkurence, ki jim preprečuje konkurenčnost na trgih.

Gospod predsednik, prihajam iz Prata, mesta, ki je bilo nekoč eno izmed najpomembnejših tekstilnih območij v Evropi. Danes ga je nepoštena konkurenca iz Azije spremenila v mesto duhov, saj je bilo poslovanje v Pratu popolnoma uničeno. Zaradi vseh teh razlogov smo glasovali proti sporazumu.

Poročilo: Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin) (A7-0019/2011)

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospod predsednik, v okviru pregleda proračunskih jamstev Evropske investicijske banke (EIB) s strani Evropske unije podpiram predvsem tiste elemente, ki so bili oblikovani za okrepitev zagona te institucije. Z vidika prihodnjih obetov gre predvsem za krepitev in boljšo uporabo zunanjega mandata banke v obdobju med leti 2014 in 2020 v smislu povečanja obsega posojil in njihove kakovosti.

Podpiram tudi namen, da se EIB omogoči ponovne naložbe vračil tveganega kapitala in posebnih posojil iz prejšnjih dejavnosti za financiranje novih dejavnosti podobne narave v korist držav partnerk. Za povečanje dostopa najrevnejših do finančnih sredstev v državah upravičenkah je treba EIB nemudoma odobriti dodatni mandat 500 milijonov EUR, namenjenih financiranju mikrokreditov.

  Claudio Morganti (EFD). – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu, saj se mi zdi nesprejemljivo, da bi morali podpirati naložbe v tretjih državah, namesto da bi omogočili naložbe za evropska mala in srednje velika podjetja, ki resnično oblikujejo najpomembnejšo strukturo Unije. Odločno sem proti vključitvi Turčije med predpristopne države: poudaril bi, da Turčija še vedno nezakonito zaseda del ozemlja Cipra, države članice EU.

Poleg tega ni zagotovila preglednosti, ko Evropska investicijska banka (EIB) zagotavlja jamstva in sredstva Unije tretjim državam. Izpostavil bi, da evropski državljani prispevajo k sredstvom EIB, zaradi česar bi morale prednost imeti naložbe znotraj same Evrope. Številne izmed naložb, ki jih podpira EIB, se izvaja v državah, v katerih prihaja do konfliktov in uporov proti različnim režimom.

Poročilo si prizadeva razširiti jamstva Unije tudi na druge države, kot je Kuba, ki so znane zaradi svojega pomanjkanja demokracije.

Priporočilo: Robert Sturdy (A7-0034/2011)

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, medtem ko smo odločno glasovali za zaščitno klavzulo v poročilu gospoda Zalbe Bidegaina, ki se mu ponovno zahvaljujem za njegovo odlično delo, smo se z obžalovanjem vzdržali glasovanja o trgovinskem sporazumu s Korejo. To smo storili z obžalovanjem, kajti čeprav ta sporazum odpira pomemben nov trg za Unijo in utira pot nadaljnjim trgovinskim sporazumom z drugimi gospodarskimi državami partnericami Unije, je res tudi, da ostajajo številni dvomi in zaskrbljenost. Ti dvomi in zaskrbljenost zadevajo pomembna področja trgovine, zlasti avtomobilsko industrijo ter tudi tekstilno industrijo in kmetijstvo.

Čeprav Evropa še ni opredelila predpisa za navedbo države porekla za proizvode iz držav zunaj Evropske unije, državam še naprej zagotavljamo privilegiran položaj za uvoz proizvodov v Evropo, ne da bi zahtevali predpise, ki zagotavljajo resnično enakost podjetij ali informacij za ljudi, ki nabavijo blago.

Da smo se vzdržali glasovanja, potrjuje, da se zavzemamo za prosti trg, toda takšnega, ki vključuje potrebna jamstva, pri čemer pa smo proti sklenitvi trgovinskih sporazumov, ki ne zagotavljajo pravil konkurence v zadostni meri.

  Miroslav Mikolášik (PPE). − (SK) Gospod predsednik, sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo bo evropski industriji, podjetjem, podjetnikom in zaposlenim prinesel neštete koristi. Prispeval bo k splošni gospodarski rasti in odprl učinkovite nove priložnosti za evropsko blago in storitve. Vendar pa bodo določene industrije izpostavljene dodatni konkurenci, zato mora EU zagotoviti učinkovit nadzor izvajanja sporazuma, hitro rešitev sporov in posledično hitro zaščito upravičenih interesov evropske industrije in evropskih podjetnikov.

Očitno je, da morata obe strani zagotoviti strogo skladnost z delovnimi, tehničnimi in okoljskimi standardi ter določbami o zaščiti poštene konkurence. Blago in proizvodi, dani na evropski trg, morajo biti skladni z vsemi standardi Evropske unije, in pozdravljam ustanovitev odbora za spremljanje avtomobilske industrije, ki naj bi pomagal preprečiti tako imenovani skriti protekcionizem z novimi tehničnimi ovirami v trgovini.

Zato podpiram končno potrditev zadevnega sporazuma, če bo vzpostavljen tudi dvostranski zaščitni mehanizem, da se prepreči morebitno resno škodo za industrije držav članic ali celo tveganje takšne škode.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, glasoval sem za ta sporazum; spremljal sem ga od začetka in sem vesel, da je bil danes sprejet.

Prejšnji teden je na seminarju v Bruslju verodostojen ekonomist rekel, da je to eden izmed najboljših sporazumov o prosti trgovini, kar jih je sklenila Evropska unija. Obenem je povedal tudi, da 90 % teh sporazumov ni vrednih prav nič. Kakor koli že, pozdravljam priložnost, ki jo zagotavlja za kmetijske proizvode, zlasti viski, svinjino in mlečne proizvode. Upam, da bo ta priložnost izkoriščena.

Prav tako je pomembno, da vključuje zaščitno klavzulo. Kajti če se zadeve ne bodo spremenile, kot bi se morale, lahko opravimo pregled. Zato sem zelo zadovoljen, da je bil sporazum sprejet.

  Bendt Bendtsen (PPE). – (DA) Gospod predsednik, menim, da je bil danes tu dokončan resnično izvrsten sporazum, obžalujem samo, da je nekaj ljudi, ki so bili prepričani, da bodo lahko zaščitili neučinkovita evropska podjetja tako, da rečejo „ne“ temu sporazumu. Južna Koreja je petnajsto največje gospodarstvo na svetu in tretje največje v Aziji. Imeli bomo vse večje priložnosti za izvoz. Imamo državo s precejšnjo gospodarsko rastjo, 50 milijonov prebivalstva in vse večjo kupno moč. Sporazum bo enostavno zagotovil priložnost za Evropo, da zdaj v nekaterih storitvenih sektorjih, v katerih smo izredno konkurenčni, postanemo še boljši: ti vključujejo telekomunikacije, okolje, pomorski promet ter finančne in pravne storitve. Danes bi poudaril tudi, da imajo države Efte sporazum o prosti trgovini od leta 2006, kar ima med drugim za posledico, da je Norveška od leta 2006 potrojila svoj izvoz v Južno Korejo. Zato je to zelo dober sporazum za Evropo in sem glasoval zanj.

Predlog resolucije B7-0120/2011

  Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, Evropa lahko stori veliko stvari v podporo egiptovski demokraciji, ena najpomembnejših pa bi bila, da bi na dogodke v Egiptu gledali kot na pravi val demokratizacije.

V obdobju nekaj tednov je bila zrušena tiranija, z njo vred pa smo bili priča zrušitvi številnih stereotipov, kot je teorija o trku civilizacij.

V arabskem svetu danes ne prihaja do konflikta civilizacij – ravno nasprotno. Egiptovska mladina tvega svoje življenje za vrednote, ki so enake kot naše. Kaže, da je demokracija splošna težnja in da ni kultur, ver ali civilizacij, ki bi bile proti njej.

Vendar pa je danes na deli vojska skeptikov in napovedovalcev katastrof, ki zmanjšuje ali izkrivlja pomen egiptovskega prehoda k demokraciji.

Ljudje se trudijo vzbuditi vse mogoče dvome in zadnji dogodek opisujejo kot državni udar, kot da so ti dogodki samo utrli pot islamski vladi, ki bo vodila k naslednji avtokraciji.

Če hočemo pomagati Egipčanom, moramo biti pripravljeni spopasti se s temi reakcionarnimi vidiki razvoja zgodovine.

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, Egipt je pomemben gospodarski in trgovinski partner Evropske unije. Številni Poljaki redno počitnikujejo v Egiptu. V zadnjih tednih smo bili v Egiptu priča nacionalnemu uporu, zaradi katerega je predsednik Mubarak po 30 letih avtoritarne vladavine odstopil. Vedno je prav, kadar prevlada volja ljudi, in Egipčani si za svojo zmago zaslužijo priznanje. Glasoval sem za predlog resolucije, s čimer sem izrazil svoje upanje na hitro stabilizacijo političnih razmer v Egiptu in nadaljnji razvoj dobrih odnosov z državami Evrope. Nedolgo nazaj smo bili priča sramotnim dogodkom v zvezi z diskriminacijo koptskih kristjanov, zaradi česar je osredotočanje diplomatskih prizadevanj EU na stabilizacijo ter red in mir v Egiptu bistveni pogoj za ustrezen razvoj medsebojnih odnosov. Prav tako si je treba po najboljših močeh prizadevati za zagotavljanje, da bodo prihodnje volitve potekale na način, ki ne bo predmet kritik in ki je skladen z demokratičnimi standardi.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, navdušeno podpiramo gibanje za demokracijo v Egiptu, vendar pa se je pomembno zavedati, da svobodne volitve ne zadostujejo. Potrebujemo celovit pristop, da bi ljudem dali možnosti – nekakšen sredozemski načrt, nekakšen Marshallov načrt za Severno Afriko in Egipt. Ta bo vključeval zagotavljanje socialnih možnosti ljudem, krepitev izobraževalne politike, krepitev malih in srednje velikih podjetij, zagotavljanje boja proti kriminalu in korupciji in zlasti spodbujanje tesnega sodelovanja na področju energetske politike, kjer si lahko na področju sončne energije Severna Afrika in Evropa veliko ponudita.

Najpomembnejše naloge moramo še dokončati. Egiptovski demokrati so zaključili prvo fazo dela; zdaj je na nas, da se soočimo s tem.

  Traian Ungureanu (PPE). - Gospod predsednik, stanje v Egiptu se še vedno spreminja, toda v katero smer se premika?

Čeprav smo upravičeno izrazili svojo podporo želji ljudstva po odprti družbi, se moramo zavedati zapletenih in še nerešenih problemov v Egiptu in na Bližnjem vzhodu. Razmere v Egiptu bi lahko ustrezno opisali kot upor v čakanju na revolucijo. Nova generacija je Egiptu prinesla novosti, vendar pa znanja in spretnosti socialnih medijev ne zadostujejo. Egipt je obtičal v zaostalosti, antisemitizmu in ekstremnih praksah.

EU mora šele oblikovati ustrezno politiko spričo novih dogodkov v Severni Afriki. Egipt potrebuje našo podporo, toda mi potrebujemo Egipt, ki mu vladata pravo in človekovo dostojanstvo. Naša naloga se šele začenja. Ne pozabimo na zadnje sporočilo, ki je prišlo iz Irana, kjer je parlament glasno pozival k usmrtitvi voditeljev opozicije. To dokazuje, da moramo biti dobro pripravljeni in vztrajati pri svojem.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, predlog resolucije je dober in zavzema stališče, ki podpira demokratične in miroljubne sile sprememb. Morda se je vredno spomniti in povedati, da sta EU in zahod 30 let podpirala Mubaraka. Za EU je bila pomembna stabilnost. To pomeni ravnotežje in oskrbo z nafto, poleg tega pa tudi dejstvo, da se je dobro služilo s trgovino z orožjem. Zdaj mora EU najti načine, vključno s finančnimi ukrepi, za spodbujanje njene podpore akterjem civilne družbe v Egiptu in tudi drugih nedemokratičnih državah v Afriki in arabskem svetu.

Menim, da gre za nazadovanje, da ta resolucija ne omenja trgovine z orožjem med državami EU in Egiptom ter drugimi nedemokratičnimi državami. Trgovina z orožjem mora potekati v skladu z mednarodnimi sporazumi o človekovih pravicah in humanitarnimi pogodbami.

  Miroslav Mikolášik (PPE). − (SK) Gospod predsednik, Egipt je na začetku svojega procesa demokratizacije. Menim, da je treba vse žrtve, ki so izgubile svoje življenje med revolucijo, počastiti s pozitivnim razvojem v smeri demokracije. Evropa mora Egiptu vsekakor pomagati pri tem in menim, da bomo našli načine za preprečevanje, da bi Egipt ubral smer totalitarnega načina, na primer s skrajnim korakom v smeri militantnega muslimanskega gibanja, ki ne spoštuje demokratičnih pravil in bi oviralo demokratične volitve in uporabo civilne družbe. Menim, da bo Egipt ohranil svoje mednarodne sporazume s svojimi sosedi, vključno z Izraelom, tudi pod temi novimi pogoji, in da bo postal družba, ki z vsemi svojimi državljani, tudi nemuslimani in kristjani, ravna pošteno.

Predlog resolucije B7-0129/2011

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ta predlog resolucije predstavlja še en pomemben korak v pravo smer, vendar nič več kot to. Toda kot je predlagal komisar, ljudje zdaj govorijo o strategiji za Podonavje namesto strategiji za Donavo, saj ne gre samo za čiščenje reke – ne glede na to, kako je pomembno –, ampak za sodelovanje v pomembni regiji, ki se razprostira od Bavarske in Baden-Württemberga preko nekdanje Avstro-Ogrske in velikih delov Balkana. Zadovoljen sem, da sta na našo zahtevo vključeni tudi Češka in Slovenija, čeprav ne ležita neposredno ob Donavi.

V ta namen si želim, da bi bili v prihodnje vključeni tudi projekti, kot je glavna železniška proga iz Strasbourga do Bratislave in Budimpešte, TEN 17 in drugi projekti, ki morda ne potekajo neposredno ob Donavi, ampak jo večkrat prečkajo in so strateško pomembni za Podonavje. Zlasti pozdravljam člene od 36 do 40, ki obravnavajo kulturo in vključenost civilne družbe, kajti brez njiju strategija za Podonavje ne bo uspešna.

Predlog resolucije B7-0101/2011

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, že vrsto let je jasno, da pravni sistem v Rusiji neredko krši standarde mednarodnih konvencij in človekove pravice. Večino primerov pred Sodiščem Evropskih skupnosti in tu v Strasbourgu se vloži proti Rusiji. Neodvisnost ruskih sodišč je zato precej dvomljiva. Nedavni dogodki, kot sta sojenje gospodu Hodorkovskemu in priprtje protestnikov, so jasni primer tega. Skrivnostni umori in pretepanja služijo izključno nadaljnji krepitvi vtisa, da je Rusija brezpravna država.

Upam, da bo predlog resolucije, ki smo ga sprejeli danes, predstavnikom organov Evropske unije olajšal obravnavanje teh težkih vprašanj v diplomatskih odnosih z Rusijo. Izrazil bi svojo zaskrbljenost glede ruskih oblasti v zvezi z dramatičnim položajem človekovih pravic in omejitvami tamkajšnje civilne družbe. Mednarodne institucije pozivam, naj izvajajo diplomatski pritisk na ruske oblasti, da bi v Rusiji ponovno vzpostavile pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in pravic državljanov.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo. Vendar pa je odstavek 8 zaradi kompromisov postal preveč nejasen in nezavezujoč.

EU mora sprejeti konkretne ukrepe, da bi pokazala, da misli resno glede potrebe po resničnem izboljšanju položaja pravne države v Rusiji.

Čeprav je treba nadaljevati z gospodarskimi in političnimi stiki, je treba tudi poslati jasen signal tistim državnim uradnikom, ki naj bi bili odgovorni za hude kršitve prava, da niso dobrodošli v glavnih mestih ali turističnih letoviščih Evrope.

Glede na navedeno se mi ne zdi prav, da bi predsednika Medvedjeva uradno povabili, naj nagovori Evropski parlament, dokler ne bo izpolnil svojih obljub in izboljšal položaj pravne države v Rusiji.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da smo končno sprejeli resolucijo o tej zelo pomembni temi. Več let sem pozorno spremljala politične dogodke in položaj pravne države v Rusiji. Nazadnje sem imela septembra lani priložnost obiskati Rusijo z uradno delegacijo Pododbora za človekove pravice.

Med obiskom sem imela priložnost sama opazovati, kako se spoštuje pravno državo, ko sem prisostvovala sojenju nekdanjemu direktorju družbe Jukos Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu poslovnemu partnerju Platonu Lebedjevu. Sojenje Hodorkovskemu in Lebedjevu je najočitnejši izmed številnih primerov selektivne uporabe pravne države v Rusiji, kar pomeni, da ni prave pravne države. Če hoče biti Rusija strateška partnerica EU, mora slediti poti celovite modernizacije. Vsak načrt modernizacije bo neuspešen, če se pravne države v Rusiji ne bo odločno razvijalo.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, majhni znaki začetka pravne države v Rusiji izginjajo in država ne samo ne napreduje, ampak celo nazaduje. Človek, ki je odgovoren za to, je gospod Putin. Gospod Putin je tisti, ki povzroča slabšanje pravne države. Zavedati se moramo, da on ni rešitev problema, ampak pomemben del problema. Predsednik Medvedjev mora šele dokazati – in tu se strinjam z gospodom Kelamom –, da ni samo šarmanten obraz gospoda Putina, nekoliko prijaznejši obraz, ampak da si dejansko prizadeva oziroma lahko utrdi pravno državo v tej državi članici Sveta Evrope, ki je nenazadnje zavezana zagotoviti pravno državo v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Glede tega moramo biti nadvse kritični; vsekakor moramo ohraniti dialog, vendar pa moramo zagotoviti tudi prevlado pravne države. Pretresljivo je, da je sodišče, ki je obsodilo gospoda Hodorovskega, zdaj javno izjavilo, da mu je Moskva ukazala izdati takšno sodbo. To nima prav nič opraviti s pravno državo.

Predlog resolucije B7-0097/2011

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, glasovala sem za ta predlog resolucije. Toda ker končno besedilo ne omenja vloge kohezijske politike, sem skupaj s kolegi poslanci iz drugih političnih skupin podpisala predlog spremembe o tem, o katerem smo prav tako glasovali danes.

Strukturni skladi in osnovna načela kohezijske politike, kot so celovit pristop, upravljanje na več ravneh in pravo partnerstvo, so ključni elementi za dosego ciljev strategije EU 2020, kar pomeni tudi, da morajo biti v celoti vključeni vanjo. Strinjam se, da potrebujemo ambiciozno socialno agendo, ki bo vključevala boj proti revščini in socialni izključenosti. Vendar pa moramo, da bi lahko ustvarili trajnostna delovna mesta, imeti predvsem konkurenčno gospodarstvo, kar je vloga, ki jo igra kohezijska politika. Če kohezijski politiki še naprej ne bomo posvečali pozornosti, ki si jo zasluži, bomo v naslednjih letih priča neuspehu strategije EU 2020.

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, še dolgo bomo trpeli zaradi škode, ki jo je povzročila finančna kriza. Zaviranje realnega gospodarstva, ki ga je povzročila finančna malomarnost, je treba čim prej odpraviti, da bi enotnemu trgu omogočili nadaljnji razvoj.

Zdi se nam, da strategija Evropa ni najprimernejša za rast, ki si jo želimo. Strukturne ovire – kot so šibko upravljanje, medvladna metoda v primerjavi z metodo Skupnosti, odstotkovni in številčni cilji podobni tistim, uporabljenim v starih sovjetskih petletnih načrtih, in napovedi programov, ki ne zagotavljajo, da bodo kdaj doseženi – me spominjajo na vse polomije, ki smo jih doživeli, od katerih lizbonska strategija ne bo zadnja, ne zavedamo pa se, da morata biti naši najpomembnejši prednostni nalogi ustvarjanje delovnih mest in boj proti brezposelnosti.

Potrebujemo zagon, prizadevanja in spodbudo, ki jih v predlagani strategiji žal ne najdem. „Reševanje“ mora postati parola, vendar pa je prav tako zelo pomembno opredeliti pravila, da bi preprečili ustvarjanje ali krepitev monopolov in zagotovili, da bodo koristi imeli ljudje in gospodarstvo kot celota in ne kakšna finančna ali politična skupina, ki je bolj brezobzirna od drugih.

Predlog resolucije B7-0114/2011

  Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, hiter porast cen hrane je obremenil revne v državah v razvoju, ki so približno pol svojega dohodka gospodinjstva porabili za hrano.

To zahteva celovit odziv mednarodne skupnosti. Nujno je potrebna popolna podpora EU pri vprašanjih zanesljive oskrbe s hrano na svetovni ravni. Danes sprejeta resolucija je prvi korak v pravo smer.

Resolucija navaja, da je pravica do zanesljivosti oskrbe s hrano temeljna človekova pravica, in podaja številna koristna priporočila. Vendar pa moramo pripraviti nadaljnje predloge. Spremeniti moramo vidike politike mednarodne pomoči v okviru SKP, ki niso skladni z nalogo povečanja svetovne proizvodnje hrane, ob popolnem upoštevanju okoljskih pomislekov, varnosti hrane in delovnih standardov.

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR). – (PL) Gospod predsednik, hrana je tudi strateškega pomena za Evropsko unijo. Treba jo je proizvesti, zato je pomembna tudi za trge dela. Osredotočil bi se predvsem na industrijo, ki je poleg drugih prav tako vir proizvodnje hrane – ribištvo. Ribiška industrija EU in svetovni trg oskrbuje s precejšnjo količino hrane. Vendar pa je Evropska unija največja uvoznica ribjih proizvodov iz drugih delov sveta. Prekomerna liberalizacija tega trga lahko vodi v njegov zlom in posledično k izgubi tega vira hrane v Evropi. Zaradi tega je treba pozornost posvetiti temu vidiku skupne politike.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, to je izredno pomembno vprašanje. Prav zdaj je na svetu milijarda stradajočih ljudi. Odkar je EU določila svoje cilje za odpravo lakote in revščine, so zadeve dejansko šle v nasprotno smer.

Glasovala sem za ta predlog resolucije in upam, da bo visoka predstavnica EU baronica Ashton zanesljivo oskrbo s hrano in vse njene različne vidike določila za eno izmed prednostnih nalog zunanje politike EU. Seveda jo morata pri tem podpreti Parlament in EU kot celota. Pomembno je, da imajo ljudje hrano, da ljudje lahko kupijo hrano in da moramo tu v EU očitno razpravljati tudi o potrebi po končanju škandalov v zvezi s hrano.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, milijarda svetovnega prebivalstva trpi zaradi lakote. Leta 2008 so naraščajoče cene hrane povzročile nemire v 30 državah. Danes so podobne razmere. Dodatno jih je povzročila splošna gospodarska kriza, zato so zdaj še toliko potrebnejša usklajena prizadevanja za iskanje poštenih načinov za razdeljevanje živilskih proizvodov na svetovni ravni.

Cene hrane rastejo, dobiček kmetov pa se zmanjšuje. Tudi to je treba zelo odločno poudariti. Žal se v Evropski uniji pozablja, da je skupna kmetijska politika predvsem politika, namenjena zagotavljanju visokokakovostne hrane za primerno ceno za vse evropske potrošnike z jamstvom dostojnega plačila za kmete. Ne smemo dopustiti nadaljnje odprave instrumentov, ki urejajo trg in vzdržujejo zaloge na ustrezno visoki ravni, to pa vključuje zaloge žit. Nujno je tudi končati špekulacije na trgu. Nedopustno je, da glavne skupine milijone ljudi po svetu obsojajo na lakoto.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Pablo Zalba Bidegain (A7-0210/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker zaščitna klavzula omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije –, da bi lahko spodkopal industrijo v Evropski uniji, ki neposredno konkurira uvoženim izdelkom. Zato se strinjam z uvedbo te zaščitne klavzule in opozarjam, da ima Evropski parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo pristojnosti za soodločanje s Svetom. Učinkovita uredba mora zagotavljati jamstvo, če sporazum o prosti trgovini z Republiko Korejo ne bo uspešen.

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo gospoda Zalbe Bidegaina o dvostranski zaščitni klavzuli sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Severno Korejo, ker ustrezno ščiti povečanje trgovine s Korejo, ki je posledica sporazuma o prosti trgovini. Dvostranski zaščitni mehanizem bo EU omogočil uvedbo predhodne stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, če bo ta sporazum ogrožal našo industrijo. Sporazum o prosti trgovini odpira naš storitveni sektor, kmetijski in proizvodni sektor povečanemu dostopu na velik in rastoč korejski trg.

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) To je zelo pomembno glasovanje za novo strategijo Evropske unije za zunanjo trgovino. Pravzaprav je sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo prvi primer nove generacije sporazumov, katerih cilj je zmanjšanje trgovinskih in netrgovinskih ovir ter razširitev naložbenih perspektiv v državi partnerici. Takoj po podpisu sporazuma oktobra 2009 ga je odločno kritizirala evropska avtomobilska industrija, ki je menila, da jo hudo kaznujejo nekatere klavzule, ki so korejskemu partnerju odobrile predvsem povračilo dajatev.

Ti pomisleki so bili zdaj delno odpravljeni, nenazadnje tudi zaradi prizadevanj Parlamenta v zvezi s povezano uredbo o zaščitni klavzuli, ki je priloga sporazuma, in pojasnila južnokorejske vlade o spremembah notranje zakonodaje o emisijah ogljika. Zato smo danes potrdili glasovanje Odbora za mednarodno trgovino, da bi glede na to, da je Svet že pristal na to, omogočili zaključek postopka.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Svet je 23. aprila 2007 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Republiko Korejo o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Sporazum vključuje dvostransko zaščitno klavzulo, ki omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Da bi ti ukrepi zaživeli v praksi, je treba zaščitno klavzulo vključiti v pravo EU, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je pred nami, predstavlja pravni instrument, potreben za izvedbo zaščitne klavzule v Sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo. Poudarila bi, da morajo biti zakonodajne pristojnosti v zvezi s to uredbo omejene na vidike njenega izvajanja, pri čemer se je treba izogibati enostranskemu spreminjanju bistvenih elementov, ki so vključeni v sporazum, in sprejemanju ukrepov, ki so v nasprotju z dogovorom z Južno Korejo. V tem smislu se na primer ne sme spreminjati vrste zaščitnih ukrepov, dolžine obdobja, ko jih je mogoče uporabljati, ali obdobja, ko se je mogoče sklicevati na zaščitno klavzulo.

  David Campbell Bannerman (ECR), v pisni obliki. − UKIP hoče, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo in ohrani prijateljske trgovinske povezave s sporazumom o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU, podobnim tistemu s Švico in Norveško, ki nista članici Evropske unije. Glasoval sem za ta sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, ker je lahko zgled in predloga za prihodnji sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU in ker kaže, da se lahko ugoden trgovinski dostop do EU brez tarif doseže tudi, ne da bi bilo Združeno kraljestvo (ali Južna Koreja) članica EU. To še zlasti velja v primeru Združenega kraljestva, ki bi bilo največji posamezni trgovinski partner EU. Sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU bi verjetno zgolj posnemal obstoječe trgovinske ureditve z Združenim kraljestvom kot članico EU in bi tako zahteval precej manj pogajanj (na primer o znižanju tarif) kot jih je zahteval sporazum z Južno Korejo.

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. − UKIP želi, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo in ohrani prijateljske trgovinske povezave s sporazumom o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU, podobnim tistemu s Švico in Norveško, ki nista članici Evropske unije. Glasoval sem za ta sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, ker je lahko zgled in predloga za prihodnji sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU in ker kaže, da se lahko ugoden trgovinski dostop do EU brez tarif doseže tudi, ne da bi bilo Združeno kraljestvo (ali Južna Koreja) članica EU. To še zlasti velja za Združeno kraljestvo, ki je največji posamezni trgovinski partner EU. Sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU bi verjetno zgolj posnemal obstoječe trgovinske ureditve z Združenim kraljestvom kot članico EU in bi bilo tako zanj potrebnih precej manj pogajanj (na primer o znižanju tarif) kot jih je bilo potrebnih za sporazum z Južno Korejo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da lahko dvostranska zaščitna klavzula zagotovi, da se industriji v Evropski uniji, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke, ne povzroči škoda zaradi liberalizacije trgovine Republike Koreje. Ta klavzula mora delovati tudi kot instrument, na katerega se lahko zanese evropska industrija, da bi preprečila resne izgube, ali ki ji bo omogočil prilagoditev neugodnim razmeram zaradi nihanja mednarodnega trga.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) V zvezi z zaključkom postopka sprejetja sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo je Evropska komisija oblikovala predlog uredbe o zaščitni klavzuli, ki bo zagotovila ponovno uvedbo carinskih tarif, če bi povečan uvoz določenega izdelka resno ogrozil povezano industrijo. Zdi se, da število sprememb k predlogu Komisije odraža določeno pomanjkanje jasnosti njegovega besedila in tudi željo poslancev Evropskega parlamenta, da zaščitijo različne interese.

Upam, da bo resolucija, ki smo jo sprejeli danes, prispevala k izboljšanju prvotnega besedila, in da bo sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo vzpostavljen na način, ki omogoča precejšno povečanje trgovine med obema trgoma, kot se pričakuje. Upam tudi, da bo omenjeni sporazum ploden in da zaščitne klavzule – za katero se upa, da bo jasna in bo lahko učinkovito delovala, kadar koli bo to potrebno – nikoli ne po treba uveljavljati.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) To poročilo zadeva predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki obravnava dvostransko klavzulo sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo. Ta sporazum je bil sklenjen 15. oktobra 2009 in vključuje zaščitno klavzulo, ki zagotavlja ponovno uvedbo tarif, ko se obseg uvoza poveča tako, da škoduje industriji v Evropski uniji (EU), ki proizvaja konkurenčne izdelke. Da bi lahko EU uveljavila ta ukrep, mora ta biti vključen v njeno zakonodajo. Upam, da bo to učinkovita klavzula, ki jo bo mogoče izvajati z minimalno birokracijo. Pozdravljam sprejetje tega predloga, ki uvaja povečana jamstva za evropska podjetja, in upam, da bo Evropska unija prejela letna poročila za oceno skladnosti s temi zaščitnimi mehanizmi.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Naše stališče v glasovanju o tem poročilu je treba razumeti v luči nadvse negativne ocene podpisa tega sporazuma o prosti trgovini. Uvedba te klavzule predstavlja predvsem zavedanje o uničujočih posledicah liberalizacije in deregulacije, ki ju spodbuja sporazum. Poleg tega ne odpravlja nevarnosti in pomislekov, ki jih ustvarja ta sporazum v zvezi s prihodnostjo različnih sektorjev gospodarske dejavnosti, zlasti v nekaterih državah članicah, kot je Portugalska, in v regijah, ki so najbolj odvisne od teh sektorjev. Posebni cilj dvostranske zaščitne klavzule je omogočiti EU, da ponovno uvede stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, če je dokazano, da bi liberalizacija zaradi sporazuma lahko povzročila resno škodo industrijam EU.

Resno dvomimo, da bo ta mehanizem zadostoval za zaščito malih proizvajalcev ali malih in srednje velikih podjetij, ki bodo na liberaliziranem trgu težko ostali na površju, in za preprečitev zdesetkanja njihovih proizvodnih zmogljivosti in posledično izgube številnih delovnih mest. Pomembno je, da se za ublažitev učinka tega sporazuma odpira možnost uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Rešitev mora biti preprečitev posledic, ki se jih trenutno pričakuje, in ne njihova odprava na ta način.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Glasovanje Evropskega parlamenta za poročilo gospoda Zalbe Bidegaina o dvostranski zaščitni klavzuli predstavlja pomemben korak v sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo. Poročevalcu bi se zahvalila za njegovo sodelovanje v tristranskih pogajanjih med Parlamentom, Svetom in Komisijo ter poudarila pomen teh zaščitnih klavzul za evropsko gospodarstvo. Omogočajo povišanje dajatev, da se evropsko gospodarstvo zaščiti pred pretiranim porastom uvoza. Sem odločna zagovornica takšnih zaščitnih klavzul in zato sem glasovala za to poročilo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Med tem zasedanjem je Parlament izrazil svoje mnenje o sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo in sprejel poročil o dvostranski zaščitni klavzuli navedenega sporazuma. Moje mnenje in glasovanje o slednjem sta pozitivna. Vendar pa mi dejstvo, da sem podprl poročilo, ne preprečuje, da bi dal nasvet, da je treba večjo pozornost posvetiti kmetijskemu sektorju. Koreja je pravzaprav znana po tem, da ohranja v veljavi določene zakone, ki vključujejo pomembne omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, ki resno omejujejo naše kmetijske proizvajalce. Koristno bi bilo posodobiti te zaščitne klavzule tudi v tem pogledu, kajti čeprav je kmetijska trgovina s Korejo vsako leto vredna približno 1 milijardo EUR, je res tudi, da bi nam odprava ali vsaj omejitev teh ovir omogočila najboljšo zaščito naših proizvodov in kmetov. V nasprotnem primeru bi lahko bili postavljeni v manj ugoden položaj kot njihovi korejski kolegi.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam to uredbo, ki vključuje dvostransko zaščitno klavzulo sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ki omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Da bi ti ukrepi zaživeli v praksi, je treba zaščitno klavzulo vključiti v pravo EU, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, za katerega sem glasoval, je zagotovil pravni instrument, potreben za izvajanje zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (LT) Svet je 23. aprila 2007 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Republiko Korejo o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo (EU) in zadevno državo. Sporazum je bil parafiran 15. oktobra 2009. Dvostranska zaščitna klavzula, ki je vključena v ta sporazum in omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek, je zelo pomembna za vzdrževanje zdrave konkurence, ki ne škoduje nobeni od strani.

Vendar pa je treba, da bi dosegli praktične učinke, omenjeno klavzulo vključiti v zakonodajo Evropske unije, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki ga obravnavamo, je zakonodajni instrument za izvajanje zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Menim, da dvostranska zaščitna klavzula sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo ne zadostuje in se ne bo učinkovito spopadla z uničujočimi in dramatičnimi posledicami, ki jih bo povzročil podpis sporazuma o prosti trgovini. Različnim sektorjem gospodarstva, kot sta tekstilni in kmetijski, bo ta sporazum resno škodoval, dokaz za to pa je tudi, da je treba vključiti to klavzulo. Zato nisem mogel podpreti tega instrumenta, kajti čeprav menim, da bi lahko ublažil majhen del negativnih posledic podpisa sporazuma o prosti trgovini, ki mu nasprotujem, sem prepričan, da je nezadosten in neučinkovit.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo vključuje dvostransko zaščitno klavzulo, ki omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine tok uvoza poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža gospodarsko panogo v EU, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Poročilo vsebuje pomembne predloge za zagotavljanje, da se lahko to zaščitno klavzulo dejansko izvaja v resnih primerih, da bi se izognili precejšnji škodi industriji EU. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročil o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo je po mojem mnenju pomemben instrument, oblikovan za zaščito evropske proizvodnje v sektorjih, ki so trenutno ogroženi, da se jim zaradi povečanja uvoza iz Koreje povzroči resne težave. Te razmere, ki so posledica začetka veljavnosti sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, morajo omogočiti, da se na dvostranski ravni postopno in popolnoma odpravi vse carinske ovire. Zato sem glasoval za ta predlog, saj je njegovo sprejetje nujen pogoj za to, da začne, kot načrtovano, navedeni sporazum veljati 1. julija 2011. Ohranitev sporazumov o prosti trgovini med obema stranema je bistvena za povečanje obsega proizvodov, izdelanih v Evropi.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da je uvedba dvostranske zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo (EU) in Korejo zelo pozitivna. Ta klavzula omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Upam, da bo končni osnutek tega mehanizma jasen ter bo njegovo izvajanje enostavno in brez birokracije. Upam, da bo Evropska komisija nadzorovala izvajanje tega sporazuma in preverjala skladnost s tem zaščitnim mehanizmom.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Močno obžalujemo, da so poslanci Evropskega parlamenta slepo sprejeli ta problematičen trgovinski sporazum. Daljnosežen sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo ustvarja precedens za prihodnjo trgovinsko politiko EU ter presega zgolj odpravo tarif in vključuje splošne določbe o dostopu do trga na račun socialnih in okoljskih standardov.

Med nenavadnejšimi določbami sporazuma je določba, da je EU uspelo Korejo pripraviti do tega, da ublaži svoja pravila o emisijah CO2 za vozila, da bi evropskim proizvajalcem avtomobilov omogočili, da v Korejo izvažajo avtomobile z večjo porabo goriva. To siljenje s strani EU, ki je spodkopalo okoljsko celovitost korejskih pravil za emisije vozil, ni nič manj kot škandalozno. Še huje je, da hoče EU to okoljsko vrzel izkoristiti za to, da bi lahko evropska nepodjetna avtomobilska industrija na korejskem trgu „pošteno konkurirala“ manjšim, čistejšim in učinkovitejšim korejskim avtomobilom.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podprla sem to poročilo, ker menim, da je dvostranska zaščitna klavzula sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo učinkovito orodje za zaščito evropske proizvodnje. Dejansko se napoveduje, da se bo zaradi začetka veljavnosti tega sporazuma julija letos evropski notranji trg znašel v težavah. Postopna odprava carinskih ovir na dvostranski ravni bo dejansko povzročila precejšnje povečanje uvoza iz Koreje. Zadovoljna sem, da bo mogoče uvesti posebne ukrepe, čeprav bo povečanje uvoza v Evropo osredotočeno samo na nekatera področja. Ta določba povzema italijansko zahtevo po uvedbi „regionalne zaščitne klavzule“, ki se jo uporablja samo v nekaterih regijah Evropske unije. Zaprtje mednarodnemu trgu so danes zgolj neuresničljive sanje: ni samo nemogoče, ampak bi bilo tudi škodljivo. Vendar pa predvideva, da mora kakršno koli odprtje uravnoteženo in postopno, ter upošteva notranje zahteve Evropske unije. Zaščita delovnih mest za Evropo ostaja prednostna naloga, prav tako pa tudi kakovost proizvodov, danih na trg. Gospodarske odnose, ki bodo koristili obema stranema, bo mogoče graditi samo ob upoštevanju teh temeljnih meril.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Podpiramo dvostransko zaščitno klavzulo sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ker blaži škodljive učinke tega instrumenta. Namen te klavzule je omogočiti začasno odpravo ali ponovno uporabo tarif, če se meni, da je liberalizacija trgovine resno škodila našemu industrijskemu sistemu.

Zaščitno klavzulo se sme uporabljati največ 10 let po odpravi carinskih tarif. Zaradi uvedbe te klavzule pa seveda ne bomo spremenili svojega glasovanja proti besedilu sporazuma o prosti trgovini, ki bo v vsakem primeru povzročil hudo gospodarsko škodo našim podjetjem.

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. – (FR) Enako kot sem podprla sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo sem glasovala tudi za predlog uredbe o izvajanju njegove dvostranske zaščitne klavzule. Po mojem mnenju je bistveni dodatek k sporazumu, ker zagotavlja ponovno uvedbo carine v primeru škodljivega porasta uvoza določenega izdelka in se v tem smislu odziva na bojazni, ki smo jih izrazili v razpravah, ki so potekale pred njegovo sklenitvijo septembra 2009. Ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi lahko zahtevajo države članice, Evropski parlament ali evropska združenja, ki predstavljajo zadevno industrijo, s čimer se zagotovi, da imajo podjetja resnično priložnost za odziv.

Poročilo: Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin) (A7-0019/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za to ureditev zaradi elementov, uvedenih v novem sklepu. Evropska investicijska banka (EIB) lahko vlaga v projekte, ki so bistveni za EU: predvsem v boj proti podnebnim spremembam, razvoj socialnih, gospodarskih in okoljskih infrastruktur ter razvoj lokalnega poslovnega sektorja. Drug element te ureditve, ki se mi zdi pomemben, je dejstvo, da lahko EIB podpira prisotnost EU v tretjih državah z neposrednimi tujimi naložbami, s čimer prispeva k spodbujanju novih tehnologij in prenosu znanja. Vendar pa se mi zdi primerno pregledati letne ocene v zvezi z dostopom do posojil, da bi spodbujali preglednost in pospešili birokratske postopke. Na kratko, EIB lahko učinkovito prispeva k ciljem razvojnega sodelovanja EU. Ključna je poštena in uravnotežena porazdelitev financiranja po regijah. Mala in srednje velika podjetja so dober način za spodbujanje gospodarstev, da se borijo proti brezposelnosti.

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Glasovala sem proti poročilu gospoda Kalfina o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Nisem zadovoljna s stopnjo preglednosti posojil malim in srednje velikim podjetjem prek posredniških finančnih ustanov. Ni dovolj, da samo EIB ve, kdo dobi ta denar. To so zelo velika posojila, ki se jih domnevno uporablja za spodbujanje politike EU v tujini, davkoplačevalec, ki je končni porok, pa ima pravico vedeti, kdo so prejemniki. Nekatera izmed teh posojil gredo za dobre namene, vendar pa mora v današnjih časih davkoplačevalec vedeti, kaj se stori v njegovem imenu in zakaj.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to besedilo, ker menim, da je za EU pomembno, da podpira EIB z namenom razširitve financiranja naložbenih projektov v tretjih državah, da se doseže cilje zunanje politike Evropske unije. Sprožitev mandata v višini 2 milijard EUR za financiranje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam zagotavlja precejšno morebitno podporo za države vzhodnega partnerstva, kot je Republika Moldavija. Republika Moldavija je najrevnejša država v Evropi in jo vsako leto hudo prizadenejo poplave, ki ji povzročijo precejšnje izgube. Zato razvoj projektov EU v tej državi odlično sovpada s prednostno nalogo Evropske unije, da odpravi revščino. Poleg tega moramo podpirati prizadevanja za reformo, ki jo je nedavno začela ta država. Obenem je eden izmed najpomembnejših ciljev zunanje politike EU v skladu s členom 21(2) Pogodbe o Evropski uniji neodvisnost. Energetsko neodvisnost EU bo zagotovilo izvajanje projekta Nabucco. Zaradi tega je pomemben razvoj gospodarskih in političnih odnosov z glavnimi dobavitelji Irakom, Azerbajdžanom in Turkmenistanom, ta sklep pa prispeva k temu.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Cilj tega sklepa je ohraniti mandat Evropske investicijske banke (EIB), zlasti v zvezi z jamstvom Evropske unije za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. V skladu s tem sklepom je v smislu pristojnosti razširjen tudi mandat EIB z uvedbo novih elementov, katerih cilj je usmeritev dejavnosti EIB k naložbam v projekte, ki prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, razvoju socialne, gospodarske in okoljske infrastrukture ter razvoju lokalnega zasebnega sektorja, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP). Želim, da EIB nadaljuje z odličnim delom, ki ga od svoje ustanovitve opravlja v zvezi s podporo številnih projektov.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) To poročilo zadeva predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Evropske unije (EU) Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Mandat EIB poteče oktobra. Poleg financiranja projektov v Evropski uniji je EIB v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem v zunanjih regijah in s tem prispevala k izvajanju zunanjih ciljev EU v zvezi s kohezijsko in razvojno politiko. Da po oktobru 2011 ne bi nastala praznina, so strani spodbudile vrsto srečanj, katerih cilj je bilo soglasje, ki bi omogočilo njegovo sprejetje s strani Evropskega parlamenta in se po tem datumu ne bi prekinila pomoč, ki jo zagotavlja EIB. Strinjam se s tem predlogom, ker odraža boljše sodelovanje med EU in EIB, prispeva k boju proti odpravi revščine, spodbuja mala in srednje velika podjetja ter lokalne skupnosti, uvaja večjo preglednost, spodbuja dobre prakse EIB, povečuje financiranje za projekte za boj proti podnebnim spremembam in ker postanejo države, ki ne posvečajo pozornosti okoljskim vprašanjem, neupravičene do pomoči.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen sklepa Parlamenta in Sveta je odobriti jamstvo Evropske unije (EU) Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Cilji teh projektov EIB, ki se trenutno izvajajo v številnih državah na različnih celinah, se osredotočajo na razvojno sodelovanje in pomoč. Te cilje in projekte, ki jim služijo, seveda cenimo, če zadevajo pravo sodelovanje ob upoštevanju interesov, prednostnih nalog in posebnih pogojev držav, v katerih potekajo. Čeprav je to financiranje za lokalne razvojne projekte pozitivno, moramo biti zelo kritični glede prizadevanj – jasno izraženih v členu 1 –, da se jih podredi vodilnim načelom evropske zunanje politike ali pogoji z njimi, pri čemer se drugotni pomen pripisuje resničnim razvojnim potrebam tretjih držav in se omeji njihovo sposobnost administracije in zakonitih možnosti, vmešava v njihove politične odločitve in izvaja pritisk v zvezi z njimi ter ogroža njihovo suverenost in neodvisnost.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glasovanje o tem poročilu o financiranju projektov zunaj Evropske unije s strani EIB izkoriščam za to, da opozorim na zelo resno zadevo, na katero so našo pozornost usmerili evropski ladjedelci: da javna banka financira gradnjo plovil v Koreji v ladjedelnici, ki ima izjemno nizke cene in je pred nekaj leti imela koristi od javnega reševanja. Čeprav se morda sploh ne zdi nelogično, da Evropska investicijska banka s posojili in jamstvi podpira zunanje politike Unije, je popolnoma nesprejemljivo, da spodkopava evropske gospodarske interese in prispeva k deindustrializaciji naših držav. Komisija in države članice se morajo odzvati.

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, je Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem zunaj Evropske unije, zlasti na področju razvojnega sodelovanja. Cilj predlaganega jamstva EU za obdobje 2011–2013 je EIB dovoliti financiranje naložb zunaj EU brez vpliva na njeno bonitetno oceno. Predlog vključuje tudi številne nove elemente, na primer sprožitev „neobveznega mandata“ v višini 2 milijard EUR za boj proti podnebnim spremembam v skladu s strategijo Evropa 2020, uvedbo novih horizontalnih ciljev in razširitev skupine držav, upravičenih za posojila EIB. Predlog poziva tudi k večji preglednosti, oceni konkretnih rezultatov in sodelovanju Evropskega računskega sodišča pri reviziji zadevnih transakcij. Predlog upravičeno vključuje pravila za EIB, da v takšnih primerih ukrepa v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, opredeljenimi v evropskem soglasju o razvoju in tudi členu 208 pogodbe o delovanju Evropske unije, Pariški izjavi iz leta 2005 in agendi za ukrepanje iz Akre iz leta 2008. Na splošno menim, da poročilo, ki ga je predložil moj kolega Ivajlo Kalfin, zagotavlja natančno analizo zadevnega vprašanja, se sklicuje na ustrezno zakonodajo EU in vsebuje tudi pomembna priporočila v zvezi s spremljanjem učinkovitosti predlaganega jamstva, zato priporočam njegovo sprejetje v predloženi obliki.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Kalfina o novem zunanjem mandatu Evropske investicijske banke (EIB), ki zagotavlja povečanje njenega proračuna s 27.800.000.00 EUR na 29.567.000.000 EUR do konca leta 2013 in njeno področje pristojnosti razširja na podnebne spremembe in napredovanje razvojnih ciljev za države zunaj EU. Menim, da se mora EIB precej bolj osredotočati na socialne probleme in krepitev zmogljivosti v državah, v katerih deluje.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija zagotavlja Evropski investicijski banki (EIB) proračunsko jamstvo za kritje tveganj politične in suverene narave v povezavi z njenimi posojilnimi in jamstvenimi posli za projekte zunaj EU. To jamstvo EU je učinkovito sredstvo združevanja proračunskih sredstev EU in lastnih sredstev EIB ob sočasnem zagotavljanju, da ne bo prizadeto finančno zdravje EIB.

EIB je zelo napredovala pri izvajanju svojega mandata: okrepila je svoje usklajevanje s Komisijo in svojo osredotočenost usmerila k podpori političnih ciljev EU. Razvoj njenega zunanjega delovanja se bo zdaj moral odražati v večjem obsegu in kakovosti posojil ter večji raznolikosti prejemnikov (lokalni organi).

EIB je treba tudi nemudoma odobriti dodatni mandat 500 milijonov EUR, namenjenih financiranju mikrokreditov, da bi povečali dostop najrevnejših do bančnih finančnih sredstev v državah upravičenkah. Glede vprašanja notranje organizacije je treba EIB postopoma spodbujati, da vse svoje zunanje dejavnosti razdeli na geografski osnovi, da bi se lahko bolje prilagajala posebnim zahtevam na vsakem območju in spodbujala sodelovanje partnerskih držav.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) EIB ni izpolnila minimalnih pogojev za to, da bi nam zagotovila, da bodo njene naložbe socialno, okoljsko in celo etično odgovorne. Zdi se, da ponavljajoči se škandali v zvezi s financiranjem offshore odvisnih podjetij Komisije ne skrbijo nič bolj kot diktature, če se, tako kot v primeru Libije, finančno izplačajo. Okoljska in socialna vprašanja tega poročila ne zanimajo. Poročilo predlaga, da podpremo tako škodljive projekte, kot sta Desertec in Invest in Med. Glasoval sem proti temu besedilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, je Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem zunaj Evropske unije, s čimer je omogočila, da se razpoložljiva proračunska sredstva EU za zunanje regije dopolni s finančno močjo EIB v korist držav prejemnic. S tem EIB prispeva k splošnim vodilnim načelom in političnim ciljem Evropske unije, vključno z razvojem tretjih držav in blaginjo Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarskem ozračju.

Dejavnosti EIB v podporo zunanjim politikam Unije se morajo še naprej izvajati v skladu z načeli dobre bančne prakse.

Večina njenih operacij v zunanjih regijah je imela koristi od proračunskega jamstva EU, ki ga je odobrila Komisija z namenom zunanjega delovanja EU in EIB omogočila financiranje naložb zunaj EU, ne da bi to vplivalo na njeno boniteto. To dodatno jamstvo EIB omogoča nadaljevanje njene naložbene politike, kar zelo koristi svetovnemu gospodarstvu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V podporo zunanje politike EU Evropska investicijska banka financira tudi projekte zunaj ozemlja EU, kot na primer na področju razvojnega sodelovanja. Jamstveni sklad, ustanovljen leta 2009, je namenjen jamčenju likvidnosti EIB v primeru neplačil. Po oceni in presoji je bil razširjen seznam držav, upravičenih do financiranja EIB – z ustrezno prilagoditvijo finančnega okvira. Ne strinjam se povsem z vsemi predlaganimi spremembami in sem se zato vzdržal glasovanja.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) To poročilo zadeva predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Evropske unije (EU) Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Dejansko EIB financira tudi projekte v zunanjih regijah, s čimer prispeva k uresničitvi zunanjih ciljev EU v zvezi s kohezijsko in razvojno politiko. Ta predlog odraža boljše sodelovanje med EU in EIB, prispeva k boju proti odpravi revščine, spodbuja mala in srednje velika podjetja ter lokalne skupnosti, uvaja večjo preglednost, spodbuja dobre prakse EIB, povečuje financiranje za projekte za boj proti podnebnim spremembam in določa, da so države, ki ne posvečajo pozornosti okoljskim vprašanjem, neupravičene do pomoči. Glasovala sem za to poročilo in podpiram krepitev zunanje misije EIB, za katero bi si želela, da jo spremlja okrepljen parlamentarni nadzor, da se ohrani demokratična legitimnost operacij EIB. EIB mora okrepiti svoje poročanje Parlamentu o vseh vidikih svojega zunanjega mandata, od splošne politike do izvajanja v praksi, vključno z oceno socialnih in okoljskih meril in meril v zvezi s človekovimi pravicami.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Člen 208 Lizbonske pogodbe pravi, da mora EU „upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“. To EU zavezuje, da se pri izbiri politik izogiba odločitvam, ki spodkopavajo njeno koristno delovanje na področju razvojnega sodelovanja in v resnici v celotnem političnem spektru izvaja ukrepe, ki bodo koristili državam v razvoju. To velja za vse institucije EU, vključno z EIB. Velika večina držav upravičenk v okviru mandata EIB za zunanja posojila je držav v razvoju. Zato je bistvenega pomena, da so temeljni cilji mandata EIB za zunanja posojila izrecno usmerjeni v zmanjševanje revščine. Poleg tega mora EIB svoje zunanje dejavnosti uskladiti z evropskim soglasjem o razvoju.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da pozornost usmerja k temi, ki se zelo redko znajde v novicah. Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU financira operacije zunaj Evropske unije. Tako so lahko proračunska sredstva EU, ki so na voljo zunanjim regijam, dopolnjena s finančno močjo EIB v korist držav prejemnic. S tem EIB prispeva k splošnim vodilnim načelom in političnim ciljem Evropske unije, vključno z razvojem tretjih držav in blaginjo Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarskem ozračju. Dejavnosti EIB v podporo zunanjim politikam Unije se morajo še naprej izvajati v skladu z načeli dobre bančne prakse.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Cilj dokumenta, o katerem smo danes glasovali v Evropskem parlamentu, je zagotoviti odobritev jamstva Evropske unije Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Evropske unije. Zgornja meja financiranj EIB v okviru jamstva EU za preostanek sedanjega obdobja 2007–2013 znaša 27,8 milijard EUR.

Poleg tega vidika si predlog Parlamenta prizadeva za nekatere spremembe za izboljšanje dela EIB zunaj EU, kot je na primer sprožitev 2 milijard EUR, ki sta na voljo za boj proti podnebnim spremembam. Izboljšanje dostopa do financiranja EIB za mala in srednje velika podjetja (MSP), povečanje preglednosti njenih operacij in uvedba večje prožnosti v smislu naložb tveganega kapitala so drugi novi ukrepi, ki jih predlaga Parlament. Namen je tudi nadomestiti sedanji sistem regionalnih ciljev s programom horizontalnih ciljev in izvajati mandat za odnose z državami, kot so Islandija, Libija, Irak in Kambodža.

Podpiram stališče Evropskega parlamenta in zunanjo dejavnost EIB, vendar pa bi poudaril obžalovanja vredno dejstvo, da financiranje projektov zunaj Evropske unije pogosto škoduje konkurenčnosti znotraj EU v primerih neposredne konkurence.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) S svojim financiranjem zunaj Unije Evropska investicijska banka prispeva k uresničevanju zunanje politike EU. Glasovala sem za poročilo gospoda Kalfina, ker še zlasti pozdravljam 2 milijardi EUR za področje ublažitve podnebnih sprememb in prilagoditve nanje ter pospešeno spodbujanje malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega poročilo poziva k celovitim obveznostim v zvezi z informacijami in preglednostjo za državljane, Parlament in Komisijo. Upoštevane so bile pravice Parlamenta, za kar menim, da je prav tako resnično potrebno.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. − (SK) Evropska unija je zavezana solidarnosti, ki izvira neposredno iz naše krščanske dediščine. Celo tisti, ki bi radi krščanstvo izbrisali iz javnega prostora, priznavajo, da mora EU prispevati k razvojni pomoči. Vendar pa solidarnost izvira neposredno iz krščanskih naukov o dostojanstvu vsakega človeka in moralne obveznosti pomagati tistim, ki so v stiski. Evropska investicijska banka (EIB) je postala pomemben instrument Unije za odpravo revščine v manj razvitih regijah. Njen glavni namen je zagotoviti pomoč, za to pa potrebuje finančna jamstva. Po drugi strani mora ostati banka, to je institucija, ki ne troši sredstev, ki so ji zaupana, ampak jih učinkovito vlaga. Zato sem glasovala za poročilo o odobritvi jamstva EIB.

Priporočilo: Robert Sturdy (A7-0034/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za to priporočilo, ker južnokorejski trg nudi nove trgovinske možnosti, nenazadnje v kmetijskem in storitvenem sektorju. Republika Južna Koreja je trenutno eden najdonosnejših izvoznih trgov za kmete EU, letna prodaja pa presega 1 milijardo EUR. Glede storitev, zlasti finančnih in pravnih, telekomunikacijskih in okoljskih storitev ter storitev pomorskega prevoza, se ocenjuje, da se bo obseg transakcij povečal za 70 %. Poleg tega sporazum o prosti trgovini predvideva učinkovit in jasen zaščitni mehanizem v interesu industrij EU, ki prispeva k rasti evropske industrije.

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. −

Glasovala sem za poročilo gospoda Sturdyja o priporočilu o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Južno Korejo, ker bo povečal trgovino in prinaša koristi Združenemu kraljestvu in drugim šestindvajsetim evropskim državam.

Najpomembnejši dejavnik v tem sporazumu je zaščitna klavzula, brez katere ne bi mogla glasovati zanj. Dvostranski zaščitni mehanizem bo EU omogočil uvedbo predhodne stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, če bo ta sporazum ogrožal našo industrijo. Sporazum odpira naš storitveni sektor, kmetijski in proizvodni sektor povečanemu dostopu na velik in rastoč korejski trg.

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) To je zelo pomembno glasovanje za novo strategijo Evropske unije za zunanjo trgovino. Pravzaprav je sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo prvi primer nove generacije sporazumov, katerih cilj je zmanjšanje trgovinskih in netrgovinskih ovir ter razširitev naložbenih perspektiv v državi partnerici. Takoj po podpisu sporazuma oktobra 2009 ga je odločno kritizirala evropska avtomobilska industrija, ki je menila, da jo hudo kaznujejo nekatere klavzule, ki so korejskemu partnerju odobrile predvsem povračilo dajatev.

Ti pomisleki so bili zdaj delno odpravljeni, nenazadnje tudi zaradi prizadevanj Parlamenta v zvezi s povezano uredbo o zaščitni klavzuli, ki je priloga sporazuma, in pojasnila južnokorejske vlade o spremembah notranje zakonodaje o emisijah ogljika. Zato smo danes potrdili glasovanje Odbora za mednarodno trgovino, da bi glede na to, da je Svet že pristal na to, omogočili zaključek postopka.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo bo prinesel takojšnje, splošne koristi številnim gospodarskim sektorjem v EU, čeprav bo poudaril ranljivost nekaterih. Poleg tega bo vzpostavil stroge postopke za reševanje sporov in zaščitne postopke ter zagotovil spremljanje, namenjeno zagotavljanju, da imajo evropska podjetja ustrezno stopnjo varnosti. Korejski trg očitno ponuja privlačne nove priložnosti za blago in storitve EU, vendar je doslej zaradi visoke tarifne obdavčitve in velikih netarifnih ovir ostajal dokaj zaprt. Sporazum o prosti trgovini bo hitro umaknil izvozne dajatve v vrednosti skoraj 2 milijardi EUR, ki se vsako leto zaračunajo izvoznikom industrijskih in kmetijskih proizvodov. Ustvaril bo takojšnje, precejšnje prihranke v številnih gospodarskih sektorjih. Koristi se bodo še jasneje pokazale v kmetijskem in storitvenem sektorju, saj je Koreja eden izmed najdragocenejših izvoznih trgov na svetu za kmete EU, kjer letna prodaja presega 1 milijardo EUR. Glede na to je vse, kar mi preostane, da pozdravim sprejetje sporazuma med EU in Korejo v Evropskem parlamentu, in upam, da bo čim več takšnih sporazumov o prosti trgovini, za začetek s Kanado in ZDA in nazadnje z državami BRIC.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Južna Koreja je četrti najpomembnejši trg za izvoz Evropske unije zunaj Evrope. Vendar pa so se evropski izvozniki srečali s tarifnimi in regulativnimi ovirami, ko so poskušali svoje proizvode uvoziti v državo. Sedanji sporazum je doslej najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala, in dviguje dajatve za skoraj vse proizvode ter razširja obseg storitev, ki jih zajema. Je pozitiven v vsakem smislu in obema stranema omogoča pomembne koristi. Pričakuje se, da se bo evropski izvoz v Južno Korejo povečal za več kot 80 %. Upam, da bodo evropska podjetja, predvsem pa podjetja v moji državi, lahko izkoristila priložnosti, ki jih bo zagotovilo odprtje tega trga.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Pred tremi leti je Evropski parlament sprejel resolucijo, katere namen je bil izboljšati dostop sektorja evropskih podjetij do tujih trgov. Zdaj se nas poziva, naj sprejmemo sporazum o prosti trgovini, ki podjetjem Evropske unije v praksi omogoča dostop do južnokorejskega trga – ki je, kot vemo, pomemben za Evropo – s povečanjem izvoza in s tem ustvarjanjem delovnih mest. Kot prvi v vrsti trgovinskih sporazumov, ki bodo sklenjeni po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in prvi uporabi pooblastil za soodločanje, predstavlja pomembno novost v zvezi z dvostranskim upoštevanjem standardov Mednarodne organizacije dela (MOD), skladnostjo z zakonodajo o postopku javnih naročil, preglednostjo državne pomoči in izvajanjem trajnostnega razvoja. Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki predstavlja vrsto novih priložnosti za Evropsko unijo – ki je bila prej zaprta zaradi tarif in ki ščiti poslovne interese z dodano vrednostjo „zaščitne klavzule“; z drugimi besedami, ponovno uvedbo carin.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti poročilu in smo zaradi njegovega sprejetja zaskrbljeni. V Parlamentu smo večkrat obsodili uničujoče posledice liberalizacije svetovne trgovine za številne gospodarske sektorje, zlasti v nekaterih državah članicah, kot je Portugalska, in regijah, najbolj odvisnih od teh sektorjev. V tem primeru smo posebno zaskrbljeni zaradi naslednjih sektorjev: tekstilni in avtomobilski sektor ter povezani sektor sestavnih delov in sektor elektronike. Vendar pa sporazum zajema tudi kmetijske proizvode in spodbuja intenzivne, okoljsko netrajnostne proizvodne modele; modele, ki so v nasprotju z lokalno proizvodnjo in potrošnjo, ki sta potrebni za zaščito neodvisne preskrbe s hrano in varnost hrane. Pred nami je najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, kar jih je Evropska unija sklenila v več letih in ki naj bi zdaj deloval kot prvi korak do „nove generacije dvostranskih sporazumov o prosti trgovini“.

Analiza teh sporazumov s strani Komisije vedno poteka v smislu milijonov evrov, ki jih zaslužijo gospodarske skupine in multinacionalke. Pomembno je storiti enako za številna izgubljena delovna mesta, ki so za poročevalca neizogibna, za številna mala in srednje velika podjetja, ki so šla v stečaj, ali celo za številne tone emisij CO2, ki se sproščajo zaradi povečanih tokov energije in blaga, ki jih vključujejo ti sporazumi. Zanimivo je videti, kje se v teh primerih končajo tako opevane okoljske/podnebne zaveze EU…

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo o zaščitni klavzuli, ki spremlja sporazum o prosti trgovini s Korejo, čeprav se zdi neustrezna in njeno izvajanje negotovo. Po drugi strani sem glasoval proti samemu sporazumu. Odprtje naših mej brez zaščite uvozu, ki je v neposredni konkurenci z našimi proizvodi, je samomorilsko, zlasti v avtomobilskem sektorju. Obrazložitev v poročilu gospoda Sturdyja, ki pravi, da bo to imelo samo minimalen vpliv na zaposlovanje, obenem pa pričakuje obsežno uporabo vseh instrumentov Evropske unije, da se zmanjša vpliv izgube delovnih mest, je izredno nedosledna in tudi izredno cinična.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Z glasovanjem za poročilo gospoda Sturdyja so poslanci Evropskega parlamenta poslali jasen znak. Danes smo z veliko večino potrdili najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala. To predstavlja jasen DA evropskemu gospodarstvu in jasen DA Evropi kot temelju za gospodarske dejavnosti. Glede na 1,6 milijard EUR privarčevanih dajatev in 19 milijard EUR povečanja obsega trgovine so koristi očitne. Predvsem kmetijski sektor lahko pričakuje prihranek dajatev v višini 380 milijonov EUR. To odpira nove izvozne priložnosti za naše domače kmete. Glasovala sem za uveljavitev sporazuma o prosti trgovini.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Toplo pozdravljam sprejetje sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Pričakuje se, da bo sporazum v naslednjih 20 letih več kot podvojil dvostransko trgovino. Uvozne dajatve bodo odpravljene za 98 % vseh proizvodov, druge netarifne ovire pa bodo odpravljene v naslednjih petih letih. Sporazum vključuje pomembne socialne, delovne in okoljske standarde in upam, da se bo njihovo izvajanje pozorno spremljalo.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Dodal bi nekaj pripomb v zvezi z mojim stališčem glede postopka priprave sporazuma o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo ter glede pomislekov in pričakovanj udeleženih industrij in drugih strani. To dramatično spreminja že dolgo veljavna trgovinska pravila med EU in Korejo. Samo dolgoročno bo mogoče realno oceniti vpliv tega sporazuma. Samo ugotovitve in izračuni v daljšem obdobju bodo razkrili gospodarske razmere obeh strani, dvostransko izboljšanje trgovinskega ravnotežja ali prispevek k izboljšanju socialnih razmer.

Treba je spremljati ter natančno in usklajeno ocenjevati obseg in vrsto proizvodov medsebojne trgovine, skupaj z njihovo dokazano kakovostjo in preverljivim poreklom. Kakršna koli neposredna uporaba prej omenjenih zaščitnih mehanizmov na podlagi dvostranskih zaščitnih klavzul sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo bi bila zelo občutljiva zadeva, izid pa bi lahko bil v ostrem nasprotju z navdušenjem zaradi sprejetja tega sporazuma.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ta sporazum o prosti trgovini je oblikovan tako, da bo z vrsto liberalizacij tarif, kot jih doslej še ni bilo, podjetjem EU iz različnih gospodarskih panog omogočil obsežen in izčrpen dostop do južnokorejskega trga.

Sporazum kot prvi korak do nove generacije dvostranskih sporazumov o prosti trgovini vsebuje pomembne novosti, na primer poglavje o trajnostnem razvoju, ki obe strani obvezuje k upoštevanju osnovnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, ustvarja sistem, ki na podlagi medsebojnih pregledov obravnava pritožbe o neskladnosti, ter vzpostavlja več delovnih skupin in nadzornih odborov, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje in spravo.

Pozdravljam ta sporazum o prosti trgovini, ker je doslej najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Zavračam in obžalujem sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, saj menim, da sporazum glede na to, da je eden izmed najobsežnejših, ki jih je EU podpisala v zadnjih letih, poglablja negativne posledice svetovne liberalizacije trgovine, ker se odziva na večmilijonske interese velikih evropskih multinacionalk, ne da bi upošteval resne gospodarske, socialne in okoljske posledice in posledice za zaposlovanje, če bo sprejet pod danimi pogoji. Zato bo ta sporazum, kot priznava poročevalec, pomenil nepopravljivo uničenje številnih delovnih mest za tisoče delavcev v Evropi v zelo občutljivih gospodarskih in strateških sektorjih, kot sta kmetijstvo ali tekstilni sektor. Ta sporazum je še en korak nazaj v smislu potrebe po premiku proti zanesljivosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano, ki od EU zahtevata spodbujanje in trdno zavezanost lokalnim trgom in kmetijskim proizvodom. Sporazum evropske kmete sili k tekmovanju z uvozom kmetijskih proizvodov, za proizvodne metode katerih se ne zahteva skladnost z najosnovnejšimi pravicami delavcev ali izpolnjevanje minimalnih zdravstvenih standardov in standardov kakovosti.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Podrobno sem se seznanil s sporazumom in menim, da so številne izmed njegovih klavzul nepopolne in površne. Nekatere njegove dele je mogoče razlagati dvoumno. Pravila o javnih naročilih puščajo odprta najpomembnejša vprašanja, povezana s konkurenco in zlorabo. Zato je seveda nujno okrepiti proces sodelovanja z Daljnim vzhodom. Vendar pa se zaradi površnega in nenatančnega besedila dvomi, da je bilo to delo dokončano. Glasoval sem proti.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta predlog resolucije o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Korejo. Prvič, da bi dosegli učinkovitejše sodelovanje med EU in Korejo, je pomembno odpraviti obstoječe ovire v trgovini, ki so osamile korejski trg. Začetek veljavnosti tega sporazuma bo ustvaril ugodne pogoje za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Za rastoča, konkurenčna podjetja EU bo ustvarjeno ugodno poslovno okolje za dostop do Južne Koreje, kjer se odpirajo številne nove priložnosti za trgovino in storitve EU, ki povečujejo obseg trgovine podjetij in zmanjšujejo izvozne stroške. Glede na napovedani prihodnji razvoj trgovine med EU in Južno Korejo bo sporazum prihranil veliko denarja, zbranega s carinami, predvsem v kemičnem, industrijskem in farmacevtskem sektorju. Poleg tega bo zagotovil pošteno konkurenco v sektorjih proizvodnje avtomobilov, potrošniške elektronike in tekstila, kjer ima Koreja sorazmerno prednost pred EU. Poleg tega bo liberalizacija izvoznih tarif zelo koristila kmetijskemu in storitvenemu sektorju. Pozdravljam dejstvo, da sporazum veliko pozornosti posveča trajnostnemu razvoju.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Cilj sporazuma o prosti trgovini, sklenjenega med EU-27 na eni in Republiko Korejo (Južno Korejo) na drugi strani, je z vrsto liberalizacij tarif izboljšati dostopa evropskih podjetij do južnokorejskega trga. Glasovala sem zanj, ker je sporazum na splošno zelo pozitiven in obema stranema omogoča pomembne koristi, pri čemer se pričakuje, da se bo evropski izvoz v Južno Korejo povečal za več kot 80 %. Upam, da bodo tudi portugalska podjetja lahko izkoristila to priložnost, predvsem v kmetijskem in storitvenem sektorju, na področjih, na katerih so prednosti še posebno izrazite. Dejansko je Republika Južna Koreja trenutno eden najdonosnejših izvoznih trgov za kmete Evropske unije, letna prodaja pa presega 1 milijardo EUR. Sporazum o prosti trgovini bo povsem liberaliziral skoraj ves kmetijski izvoz EU ter kmetijski industriji prihranil 380 milijonov EUR; to moram pozdraviti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Močno obžalujemo, da so poslanci Evropskega parlamenta slepo sprejeli ta problematičen trgovinski sporazum. Daljnosežen sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo ustvarja precedens za prihodnjo trgovinsko politiko EU ter presega zgolj odpravo tarif in vključuje splošne določbe o dostopu do trga na račun socialnih in okoljskih standardov.

Med nenavadnejšimi določbami sporazuma je določba, da je EU uspelo Korejo pripraviti do tega, da ublaži svoja pravila o emisijah CO2 za vozila, da bi evropskim proizvajalcem avtomobilov omogočili, da v Korejo izvažajo avtomobile z večjo porabo goriva. To siljenje s strani EU, ki je spodkopalo okoljsko celovitost korejskih pravil za emisije vozil, ni nič manj kot škandalozno. Še huje je, da hoče EU to okoljsko vrzel izkoristiti za to, da bi lahko evropska nepodjetna avtomobilska industrija na korejskem trgu „pošteno konkurirala“ manjšim, čistejšim in učinkovitejšim korejskim avtomobilom.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to priporočilo, ker menim, da zavzema uravnoteženo stališče glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Doslej je bil južnokorejski trg sorazmerno zaprt zaradi visokih tarifnih dajatev in velikih netarifnih ovir, vendar pa bo lahko kmalu ponudil pomembne nove priložnosti za blago in storitve EU. Sporazum o prosti trgovini bo hitro umaknil izvozne dajatve v vrednosti 1,6 milijarde EUR, ki se vsako leto zaračunajo izvoznikom industrijskih in kmetijskih proizvodov iz EU, pri čemer je primerljivi znesek za južnokorejske izvoznike 1,1 milijarde EUR. Vendar pa bo pomembno natančno spremljati obseg blaga, ki bo prišlo iz te države, da bomo lahko v primeru, da se obseg pretirano poveča in ogroža evropska delovna mesta, uporabili zaščitno klavzulo.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Močno nasprotujemo temu sporazumu o prosti trgovini z Republiko Korejo, ker bi z njim naši korejski konkurenti dobili neprimerne konkurenčne prednosti. Koreja bi na primer lahko izvažala avtomobile in bi se evropski proizvajalci znašli v neugodnem položaju, saj se 95 % avtomobilov, kupljenih v Koreji, tam tudi proizvaja.

Odprava tarifnih ovir bi bila v nasprotju z interesi naših proizvodnih sektorjev. Edina klavzula, ki se jo lahko uporabi za ublažitev neugodnosti, je tista, ki lahko vodi k sprejetju nujnih ukrepov. Začasne nujne ukrepe, kot je ukinitev zmanjšanja tarif, se lahko sprejme v primeru, da se evropskim proizvajalcem povzroči resno škodo.

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo, ker bo resnično koristil evropskim podjetjem. Njihov izvoz v Korejo se bo dvignil za skoraj 40 %, izvoz industrijskih in kmetijskih proizvodov pa bo izvzet iz carin, ki znašajo približno 1,6 milijard EUR letno. Poleg tega bo mogoče zaradi izvajanja zaščitne klavzule omejiti kakršne koli neželene učinke na evropsko gospodarstvo. Ta sporazum predstavlja novo generacijo sporazumov o prosti trgovini, saj vključuje poglavje o trajnostnem razvoju, ki obe strani zavezuje k spoštovanju konvencij Mednarodne organizacije dela, in tudi določbe, ki opredeljujejo pogoje za močno vključenost civilne družbe.

Predloga resolucij B7-0210/2011 in B7-0034/2011

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − Čestitala bi obema poročevalcema – gospodu Sturdyju in gospodu Zalbi Bidegainu –, da sta nas vodila skozi zapleten postopek sprejetja sporazuma o prosti trgovini in pomembne zaščitne klavzule. Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo je najobsežnejši in najbolj ambiciozen tovrsten sporazum, kar jih je doslej sklenila EU.. Zajema številna področja, ki koristijo proizvajalcem in potrošnikom v EU, kot so odprava tarif za izvoz industrijskega in kmetijskega blaga iz EU, izboljšan dostop za ponudnike storitev EU, odprava netarifnih ovir za elektroniko, farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke, okrepljen dostop do vladnih javnih naročil, varstvo pravic intelektualne lastnine, izboljšan dostop do trga za proizvajalce avtomobilov v EU in, kar je zelo pomembno in je mogoče zaradi zaščitne klavzule, zaščita evropskih proizvajalcev avtomobilov pred neravnovesji, do katerih lahko v sektorju pride v prihodnosti.

Upam, da bo ta sporazum zgled za številne druge sporazume o prosti trgovini, ki se jih pričakuje – na primer s Kanado, Singapurjem in državami Mercosur. Obenem Parlamentu čestitam za izvajanje njegovih novih pristojnosti, saj je to prvi sporazum o prosti trgovini, ki smo ga odobrili v skladu s pogoji Lizbonske pogodbe.

Predlog resolucije B7-0120/2011

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, saj se mora Evropska unija (EU) hitro odzvati, ker lahko Egipt igra ključno vlogo pri prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu in tudi pri preoblikovanju miselnosti v tej regiji sveta. Ključnega pomena za dosega se mi zdi, da EU pregleda svojo sosedsko politiko. Uporabiti in pregledati moramo tudi sedanje instrumente, da bi podprli socialno, politično in gospodarsko reformo ter okrepili sodelovanje z organizacijami civilne družbe, saj so dogodki v Egiptu in drugih državah izpostavili potrebo po politikah in instrumentih, ki so bolj ambiciozni. Prizadevanja EU se morajo osredotočiti na krepitev pravne države, dobro upravljanje, boj proti korupciji in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bi zagotovili ustrezne pogoje za stabilno demokracijo.

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za ta predlog resolucije, za katerega menim, da je pošten in uravnotežen. Ljudem v Egiptu se izpolnjujejo njihova upravičena pričakovanja. Odhod gospoda Mubaraka je bistveni pogoj, vendar ni dovolj, da bi zagotovil, da se bo Egipt podal na pot k demokraciji in človekovim pravicam. Prehod nadzoruje vojska, ki si je za rešitev tega vprašanja dala šest mesecev. Med osemnajstdnevnimi demonstracijami, ki so vodile k temu izidu, je Egipt utrpel finančne izgube, ki se vsak dan še povečujejo. Evropska unija mora Egiptu zagotoviti svojo podporo, da dosežkov revolucije ne bo uničila huda gospodarska in socialna kriza. EU je doslej uporabila precejšnja sredstva v okviru evropske sosedske politike z malo rezultati, to pa ni koristilo podobi EU. Vendar pa naša vloga ostaja ključna. Ne smemo se nepravično kritizirati. Revolucije so nenavadne, saj se vedno zdijo neizbežne po dejanju in nemogoče pred njim. Vendar pa je samokritika upravičena in smo na pravi poti, saj sta Svet in Komisija pokazala željo, da korenito razmislita o evropski sosedski politiki.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Zadnjih nekaj tednov je bilo zgodovinskih. V tem smislu je to, kar se je po Tuniziji pravkar dogajalo v Egiptu, vir velikega upanja, zlasti med mladimi. Evropska unija mora oceniti razmere in brez izgovarjanja podpreti demokratični proces. Poleg tega morajo biti ti dogodki za nas spodbuda, da prenovimo naše partnerske sporazume, da ne bomo ostali na robu. Evropski parlament si mora prizadevati zagotoviti, da bodo besede in dejanja usklajeni v celoviti in jasni evropski politiki do Egipta in celotne regije.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Izrazila bi svojo solidarnost z Egipčani in jim čestitala za njihov pogum in odločnost, zlasti mlajše generacije, v boju za njihove zakonite demokratične težnje. Obsojam nasilje in nesorazmerno silo, uporabljeno proti protestnikom. Globoko obžalujem veliko število mrtvih in ranjenih ter izražam sožalje družinam žrtev. Potreben je dialog z vsemi političnimi in socialnimi silami, ki spoštujejo demokracijo, pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine. To so temeljna načela Evropske unije in predstavljajo skupni temelj za razvoj evro-sredozemskega območja. Pozivam k neodvisni preiskavi dogodkov, ki so vodili k smrti, poškodbam in zaprtju, in k temu, da se odgovorne postavi pred sodišče. Pozivam k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh miroljubnih protestnikov, zapornikov vesti in zagovornikov človekovih pravic, Egipčanov in iz drugih držav, ter tudi novinarjev in pravnikov. Pozivam EU, naj pregleda svojo politiko, da bi podprla demokracijo in človekove pravice in s tem ustvarila mehanizem za izvajanje klavzule o človekovih pravicah v vseh sporazumih s tretjimi državami.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. − (PT) Prvič, povedal bi, da pozdravljam široko soglasje, doseženo v Parlamentu, o skupnem predlogu resolucije, ki je bil pravkar sprejet. Je prikaz solidarnosti glede temeljnih vrednot, ki jih zagovarjamo kot Unija narodov in držav, kar moram povedati. Drugič, upam, da bo prehod Egipta med njegovim starim režimom in njegovo prihodnjo demokracijo potekal mirno, z občutkom in s širokim strinjanjem različnih političnih, civilnih, vojaških in verskih akterjev v tej pomembni bližnjevzhodni državi. Tretjič, upam, da bo ta zgodovinski trenutek predstavljal pozitiven odziv na iskrene želje ljudi: svoboda, demokracija in boj proti korupciji, brezposelnosti in socialni izključenosti. Nazadnje bi ponovno povedal, da prihodnost te regije potrebuje trdne, strpne demokracije, ki spoštujejo manjšine in v katerih se državo jamči vsem in je ne zlorabljajo posamezniki.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o razmerah v Egiptu, ker menim, da mora Evropska unija izraziti svojo solidarnost z Egipčani in njihovimi zakonitimi demokratičnimi težnjami ter podpreti hiter prehod k resnični demokraciji. Za dosego tega mora EU podpirati Egipt v boju proti gospodarskim in socialnim težavam, ki jih preživlja, z namenom trajnega procesa demokratizacije, ki vključuje celotno civilno družbo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Enako kot padec berlinskega zidu so mednarodno skupnost in tisk ter celo obveščevalne in varnostne službe vodilnih držav presenetili dogodki, ki jih niso mogli napovedati in ki pod vprašaj postavljajo številna mnenja in teorije o politiki na Bližnjem vzhodu ter tudi samo stabilnost regije. Njegov strateški pomen Egipt postavlja v središče te spremembe, kar koli poteka tam, pa bo imelo odločilen vpliv na druge države regije. Prezgodaj je še, da bi rekli, katero smer bo ubrala ta sila, ki je tisoče ljudi spravila na ceste, kjer so zahtevali konec režima, ki je bil v posameznih državah na oblasti več desetletij. Kljub temu sem prepričan, da Evropska unija ne more biti brezbrižna spričo svojega razvoja ali spregledati, kaj se dogaja na njenih mejah. Pomagati moramo tistim, ki se borijo za vzpostavitev demokracije in pravne države ter zavračajo delitev na militarizirane laične režime ali radikalne islamistične revolucionarje.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Prejšnji teden smo bili po več dnevih javnih nemirov priča odstopu egiptovskega predsednika Mubaraka, ki je državi vladal vel kot 30 let. Evropski uniji bi se pridružil pri čestitkah Egipčanom, ki so se trdo borili za demokratične spremembe.

Zdaj ima EU pomembno nalogo pri spremljanju političnih in socialnih preoblikovanj v Egiptu, nenazadnje pregledu ustave, in organizaciji svobodnih in poštenih volitev brez kršitev človekovih pravic. Vendar pa je tudi dolžna podpreti Egipčane s financiranjem, da bi spodbudila potreben gospodarski razvoj.

Strinjam se s tem predlogom resolucije in upam, da bo prehod z diktatorskega na demokratični režim v Egiptu potekal hitro in mirno, saj gre za narod, ki bi lahko imel ključno vlogo kot posrednik, z namenom vzpostavitve trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Čeprav se nanaša samo na okoliščine, je besedilo v tem predlogu resolucije, ki zadeva „solidarnost z egiptovskim narodom“, pozdravlja „pogum in odločnost zlasti mlade generacije“ ter obenem „odločno podpira njihove upravičene demokratične težnje“, pozitivno.

Večina Evropskega parlamenta, ki je doslej kazala na Egipt kot na zgled stabilnosti v regiji, mora zdaj ploskati dejanjem Egipčanov, namenjenim osvoboditvi od te „stabilnosti“.

Demonstracije Egipčanov, ki so vodile k odstopu Hosnija Mubaraka, so primer ogromnih možnosti demokratičnih zmag skupin, ki jih je odtujil kapitalizem, ter sil in režimov, ki mu služijo. Prebivalstvo Egipta je z veliko vztrajnostjo in udarno enotnostjo dokazalo, da je mogoče doseči odstope in se premakniti k dosegi političnih in demokratičnih svoboščin celo v državi, ki ji globoko vladajo imperialistični interesi, zlasti interesi Združenih držav, Izraela in Združenega kraljestva.

Dokler ne bo končno strmoglavljen, imperializem ne bo nikoli priznal poraza ali odnehal. Kljub njihovim lepim besedam so sile, ki v Parlamentu branijo svoje interese, prešle v protinapad in si vzele pravico do vmešavanja ter hočejo hinavsko dati lekcijo o demokraciji s svojimi političnimi „strankami in fundacijami“.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Po Tuniziji je zdaj na vrsti Egipt, nadaljnji protesti pa se širijo po vsem Bližnjem vzhodu. Zdaj ko se spreminjata geopolitični zemljevid Sredozemlja in verjetno tudi ravnotežje svetovne moči, mora Evropska unija s pregledom in izboljšanjem svoje strategije za zagotavljanje politične in finančne pomoči za demokratični prehod v državah, vključno s podporo organizaciji svobodnih volitev, posodobiti svojo zunanjo politiko. Evropska unija mora ukrepati, da podpre Egipčane z vsakim instrumentom za finančno pomoč in tudi pobudami za spodbujanje demokracije in varstvo človekovih pravic. Podobno moramo spremljati razmere, do katerih je prišlo v Sredozemlju, zlasti na italijanski obali, kjer je bilo v samo štirih dneh zabeleženih 4000 pristankov. Te številke kažejo izseljevanje, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja potekalo v bibličnem obsegu, ko so neplovne ladje iz Albanije pripeljale horde razlaščenih oseb na jadransko obalo. Izjava italijanske vlade o izrednih razmerah je po mojem mnenju pomembna in nujna odločitev, vendar pa je šele prvi korak, ker obstaja realna bojazen, da bosta po Tuniziji prizadeta Egipt in Alžirija. To je problem, s katerim se Italija ne more spopasti sama: zato mora Evropa kot celota preučiti protiukrepe, neposredno ukrepati in zagotoviti upanje doma tistim, ki jih mika odhiteti na valu čustev, ki potuje skozi države Magreba.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − EU in zlasti Evropski parlament sta potrebovala predolgo za odziv na opozorilne znake političnih in socialnih nemirov v Egiptu in njihovo obravnavanje – kar je nazadnje vodilo h geopolitični polomiji v zadnjih treh tednih – in to v zvezi z regijo, ki jima je zelo blizu, in kljub dejstvu, da je stabilnost v sredozemskem bazenu ključna za politično blaginjo, gospodarsko moč in varnost v sami Evropi.

V tem trenutku obstaja potreba po močnem vodstvu s strani evropskih institucij: vodstvu, ki ga je treba združiti s pragmatičnim, povezanim in celovitim pristopom, usmerjenim v ponovno vzpostavitev stabilnosti in varnosti v regiji. EU mora biti proaktivna in pomagati pri političnem prehodu Egipta v demokratični sistem upravljanja.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po brezprimernem valu revolucionarnih gibanj, ki trenutno preveva države južnega Sredozemlja in je v Tuniziji in Egiptu vodil k padcu vlade, mora Evropska unija ponovno razmisliti o svoji viziji in odnosih s temi državami. Čeprav je bil nekoliko pozen, je bil skupni predlog resolucije, ki smo ga sprejeli danes, v četrtek, 17. februarja 2011, potreben, ker pošilja močno sporočilo Egipčanom in jim kaže, da jih Evropska unija podpira v njihovih težnjah in je pripravljena pomagati njihovim prizadevanjem, da državo spremenijo v demokracijo, ter jih podpreti v njihovem gospodarskem razvoju.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dogodke v Egiptu je mogoče imenovati zgodovinske, saj zajemajo propad določenega političnega modela, ki je celotno državo preveval dve desetletji. Žal je bilo pri tem med demonstracijami in spopadi za mir, ki so si ga tako želeli, ranjenih ali ubitih veliko ljudi. S tem predlogom resolucije želi ta parlament razširiti svojo solidarnost na Egipčane in pohvaliti pogum in odločnost mladih protestnikov, ki so ta mesec vsekakor igrali ključno vlogo. Z odstopom predsednika Mubaraka je Egipt postal svobodna država, ki pa nujno potrebuje popolno prenovo. Namen Evropskega parlamenta je biti zmožen pomagati mu na primer s pozivanjem k pogovorom med političnimi stranmi, ki jih je treba vzpostaviti čim prej, da bi našli najboljši način za boj proti korupciji in kršitvam načel svobode izražanja in svobode obveščanja, da bi tako postavili temelje za pravno državo. Visoko predstavnico pozivamo tudi, naj spodbuja ustanovitev delovne skupine ob pomoči Parlamenta, da se oblikuje nova realnost, skladna z načeli demokratične države.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, čeprav se ne morem znebiti močnega vonja po hinavščini institucij EU.

  Kyriakos Mavronikolas (S&D), v pisni obliki. – (EL) Egiptovsko vprašanje je zelo resno, če pomislimo na velikost države in njen geografski položaj. Ciper je vedno vzdrževal dobrososedske odnose z Egiptom in njegovega morebitnega prispevka k dogodkom ne gre podcenjevati. Pomembno je, da bo rezultat sedanje krize vzpostavitev demokratičnega režima in pravne države ter se je treba izogniti oblikovanju trdne muslimanske države, ki bo destabilizirala regijo. Egipt je na Bližnjem vzhodu vedno izstopal zaradi svojih pozitivnih prispevkov k reševanju problema na območju.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska unija mora še naprej razvijati pravo zunanjo politiko, ki je dosledna in učinkovita v zvezi z njenimi partnerji, in ključno je, da spregovori odločno, z enim močnim glasom, in ponovi svoj poziv k uresničitvi varstva človekovih pravic.

Egipt je ključni partner Evropske unije v arabskem svetu in igra aktivno in ključno vlogo pri podpori bližnjevzhodnega mirovnega procesa in sprave med vsemi deli palestinske družbe. Zato moramo izraziti svojo solidarnost z Egipčani, podpreti njihove zakonite demokratične težnje in obsoditi vse oblike nasilja in tudi nesorazmerno uporabo sile, uporabljene proti protestnikom, ter obžalovati veliko število mrtvih in ranjenih.

Na tej točki morajo egiptovske oblasti takoj končati nadaljnje nasilje, saj ni rešitev za nobenega izmed problemov, ki so jih Egipčani izrazili v svojih protestih. Egiptovske oblasti in varnostne sile so zdaj zavezane zagotoviti varnost vseh državljanov in njihove lastnine ter tudi varovati kulturno dediščino.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za ta predlog resolucije, da bi pokazal svojo brezpogojno podporo narodom, ki se borijo za svoje pravice, in v tem primeru Egipčanom v njihovem boju proti avtoritarizmu ter obžalovanja vrednim političnim, socialnim in gospodarskim razmeram, v katerih so živeli zadnjih 30 let v režimu, ki ga je vodil predsednik Mubarak. Podpiram tudi odločno obsojanje nasilja in uporabe sile proti miroljubnim protestnikom. Kljub svoji podpori se ne strinjam z velikim delom resolucije, ker obsojam vmešavanje Unije in njeno željo, da prevzame pristojnosti v prehodu v demokracijo. Menim, da so Egipčani sami odgovorni za opredelitev svoje prihodnosti in da morajo to storiti brez vmešavanja zunanjih akterjev, ki si v številnih primerih prizadevajo samo zaščititi privilegije, ki so jih dobili s podporo nezakonitega avtoritarnega režima in zaradi nje. Obžalujem tudi dejstvo, da resolucija ne vsebuje jasne, ostre samokritike Evropske unije, saj je s svojo sedanjo sosedsko in trgovinsko politiko v zadnjih letih podpirala in omogočila Mubarakov režim.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Kot je zapisal Khaled Hroub, je arabska pomlad pokazala, da sta svoboda in dostojanstvo težnji, skupni vsem ljudem, vsem narodom in vsem ljudstvom. Ne smemo pozabiti, da so bile prvotne zahteve prebivalstva, ki se je uprlo, socialne: Egipčani in tudi Tunizijci zahtevajo boljšo razporeditev bogastva in prihodnost. Narode se sili, da iz gospodarskih, socialnih in političnih razlogov spremenijo svoje življenjske pogoje. Hočejo „pošteno“ in demokratično državo, v kateri je bogastvo pošteno porazdeljeno in imajo dostop do zdravstva in izobraževanja. Edini način za odziv na to je organizacija volitev, bolj ali manj v naglici, čeprav je (nekdanja) opozicija zelo neorganizirana. Zagotoviti je treba politične pravice ljudi, vendar pa tudi njihove gospodarske in socialne pravice. Zato mora evropski odziv biti gradnja demokracije, toda tudi gospodarski razvoj, da bi pomagali čim več ljudem. EU mora uvesti politiko za resnično podporo demokratičnega procesa in v tej zadevi imeti vodilno vlogo.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Preden izrazimo solidarnost u Egipčani, moramo razumeti, kaj je sprožilo ta proces. Glede na podatke, ki jih imam na razpolago, so za to destabilizacijo skrajni islamisti. Odločno sem proti kaosu v arabskem svetu. Nasprotujem finančni pomoči za kakršno koli skrajnost ali nered. Parlament je prenagljeno napovedal finančno podporo protestnikom, izmed katerih so mnogi javno razkazovali protisemitske slogane. Neusmiljen in čustveni krč poslancev Evropskega parlamenta si lahko v arabskem svetu razložili kot spodbujanje k neredom. Iraška vojna in situacija dvojne oblasti v Pakistanu zadostujeta. Biti moramo premišljeni in pragmatični, ko gre za islamske države. Glasoval sem proti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) EU mora pregledati svoja naivna pričakovanja glede arabskih prizadevanj za dosego demokracije. Med vsemi praznovanji „arabske pomladi“ mora Bruselj zdaj priznati, da spremembe v Tuniziji in Egiptu ne požirajo samo milijonov evrov plačil lokalne pomoči, ampak postajajo očitne tudi za državljane Evrope v obliki tisočev gospodarskih migrantov, ki so že prišli v Evropo. Nenazadnje so se Tunizijci in Egipčani na ulice odpravili ne samo zato, da bi dosegli demokracijo in svobodo govora, ampak tudi in predvsem, ker hočejo večjo blaginjo. Takšna blaginja se ne bo pojavila čez noč, zato lahko pričakujemo dodatni porast toka gospodarskih migrantov, ki zapuščajo Severno Afriko. Še nekaj več jih bo prišlo v Evropo, zlasti ker je v arabskih državah število prebivalstva v zadnjih dveh do treh desetletjih eksplodiralo. EU se bo sodilo tudi po tem, ali bo še naprej spoštovala demokratične volitve, če bodo na oblast prišli islamisti.

V Egiptu je Muslimanska bratovščina, ki bi morebiti lahko dobila 30 % glasov, edina dobro organizirana opozicijska sila; EU se tu ne sme slepiti, ampak mora natančno preučiti, kako bo obravnavala volilno zmago islamistov. Ker besedilo v glavnem upošteva te okoliščine, sem glasoval zanj.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Predlog resolucije pozdravlja reforme za demokracijo, pravno državo in socialno enakost v Egiptu. Poziva k odpravi izrednih razmer, odgovornemu vodstvu vlade, boju proti korupciji ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu, vključno s svobodo vesti, vere in misli, svobodo govora ter tudi svobodo tiska in medijev. Cilj je hiter prehod v miren, demokratičen in pluralističen Egipt. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Nedavni dogodki v Egiptu in Tuniziji so pokazali, da je ideja, da družba v arabskih državah ni zmožna sprejeti demokracije, zmotna. V prizadevanjih na podlagi te zmotne domneve je Evropska unija – in skoraj vse druge svetovne politične sile – stabilnosti regije dala prednost pred pravico ljudi v arabskem svetu, da sami odločijo o svoji prihodnosti. Ta politika se je izkazala za napačno. Upati je, da učinki te napake ne bodo prehudi. Danes moramo ukrepati, da jih ublažimo. Napake je žal treba popraviti. Eden izmed ukrepov, sprejetih kot posledica tega predloga resolucije, mora biti zamrznitev sredstev, ki pripadajo egiptovskim voditeljem, odgovornim za poneverbe državnih sredstev v Egiptu. Zato pozivam vse države članice, da za dosego tega storijo vse, kar je mogoče. Naslednjih nekaj mesecev bo za Egipt odločilnih. Evropski parlament mora zagotoviti vso pomoč nastajajoči civilni družbi in demokratičnim institucijam v Egiptu. Podpora svobodnih in demokratičnih volitev mora biti prednostna naloga. Naslednjih nekaj let nas mora voditi en cilj. Demokracija v Egiptu je odlična dolgoročna naložba, ki bo prinesla dividende državljanom Egipta in tudi ljudem v Evropi.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o razmerah v Egiptu, da bi dal enoten glas Evropskemu parlamentu, ki – v skladu z izjavo baronice Ashton, predsednika Van Rompuya in predsednika Barrosa – pozdravlja pogum Egipčanov in je solidaren z njimi. Evropska unija bo zdaj imela nalogo spremljati razmere in si prizadevati podpreti politični dialog s sosedsko politiko, da bi zagotovila prehod v demokracijo in svobodne volitve ob sočasnem izogibanju zdrsu v fundamentalizem. Egipt igra ključno vlogo pri podpori bližnjevzhodnega mirovnega procesa, vojska pa je obljubila, da bo med prehodom Egipta v demokracijo še naprej igrala to vlogo ter spoštovala ravnotežje moči in stabilnost v regiji. Menim tudi, da mora EU ukrepati, da bi se zaščitila pred morebitno množično izselitvijo s severnoafriške obale, in Egiptu pomagati z vsemi potrebnimi sredstvi.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije in bi poudarila trdno podporo Parlamenta reformam, namenjenim demokraciji, pravni državi in socialni pravičnosti v Egiptu. Upam, da bo mogoče odpraviti izredne razmere in bodo dobro upravljanje, boj proti korupciji in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu kmalu postali resničnost; zlasti svoboda vesti, vere in misli, svoboda izražanja, svoboda tiska in množičnih medijev, svoboda združevanja, pravice žensk, varstvo manjšin in boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti. Egipt je država z večtisočletno zgodovino, ki si zasluži odpreti novo, demokratično poglavje v svoji zgodovini.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije in ponavljam njegovo izražanje solidarnosti z Egipčani, ki so, spodbujeni z zakonitimi težnjami k demokraciji, svobodi in boljšim življenjskim pogojem, odprli novo fazo političnega prehoda v Egiptu. Upam, da bodo zdaj ustvarjeni pogoji, da Egipt napreduje s političnimi, gospodarskimi in socialnimi reformami, potrebnimi za socialno pravičnost ter vzpostavitev trdne in strpne demokracije, ki spoštuje človekove pravice in državljanske svoboščine; upam tudi, da bo državi pri tem zagotovljena polna podpora.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Val protestov, ki je v zadnjih tednih preveval Egipt in povzročil odstop predsednika Hosnija Mubaraka, zaznamuje pomembno fazo v političnem prehodu države. S podporo skupnega predloga resolucije Evropskega parlamenta želim izraziti solidarnost z Egipčani in se pokloniti njihovemu pogumu in odločnosti v boju za demokracijo. Menim, da je za EU in države članice ključno, da aktivno podprejo hiter prehod v demokratično upravljanje, predvsem z vzpostavitvijo „delovne skupine“, ki vključuje Evropski parlament, da bi se odzvali na zahteve Egipčanov, ki izvajajo ta prehod. Poleg tega dogodki, do katerih je prišlo v Egiptu in Tuniziji in do katerih trenutno še vedno prihaja v drugih državah, kažejo potrebo po tem, da Evropa pregleda evropsko sosedsko politiko (ESP), tako da bo pomoč, ki jo zagotovi svojim partnerjem, strogo odvisna od spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel. Pregled te politike mora spremljati uvedba vrste političnih meril, ki jih morajo izpolnjevati sosednje države, da bi dobile prednostni položaj v svojih odnosih z EU.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Treba je povedati, da danes vsi priznavamo, da je bil gospod Mubarak diktator, medtem ko je pred samo enim mesecem to zatrjevalo samo nekaj ljudi, vključno v Evropskem parlamentu. Zato je za Evropsko komisijo in Svet ključnega pomena, da pod vprašaj postavita realpolitiko, ki sta jo leta dolgo izvajala v teh delih sveta, v Egiptu in tudi Tuniziji, tako kot je ključno spraševati se o protislovnosti odnosov, ki jih je EU ohranjala z diktatorji, ki so desetletja vladali tema državama. Zamrzniti je treba ne samo finančna sredstva gospoda Mubaraka in njegovih kolegov, ampak tudi finančna sredstva njegove družine.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije zaradi izredno pomembne vloge, ki so jo nedavne demonstracije v različnih arabskih državah v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu igrale v institucionalnih, političnih in gospodarskih spremembah na tem območju. Veter sprememb ponovno veje v izbruhu močne zahteve ljudstva za svobodo in resnično demokracijo kot podlage za dosego boljših življenjskih pogojev za celotno prebivalstvo. Temeljni cilj Evropske unije je spodbujati spoštovanje demokracije, človekovih pravic in državljanskih svoboščin, predstavlja pa tudi skupni temelj za razvoj evro-sredozemskega območja. Zdaj bo prednostna naloga vzpostaviti vlado, ki jo bodo na svobodnih volitvah neposredno izbrali Egipčani in ki se lahko z mednarodno podporo spopade z obdobjem prehoda v popolno demokracijo, ko skupnosti koptskih kristjanov ne bodo več žrtve trenutnih dogodkov in lahko vse verske skupnosti živijo v miru in svobodno izrekajo svojo vero po vsej državi.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. − (SK) Glasovala sem za skupni predlog resolucije o razmerah v Egiptu, saj je za vsakogar v javnem upravljanju, ki človekovo dostojanstvo posameznika postavlja nad vse drugo, demokracija najboljša oblika vladavine, to pa velja v Evropi in tudi v Egiptu. Vendar pa nisem mogla pozabiti na Iran, kjer je strmoglavljenje korumpiranega, avtokratskega režima šaha vodilo k oblikovanju zatiralne islamske republike. Nisem mogla pozabiti na volitve v Palestini, kjer je bila posledica prvih demokratičnih volitev izvolitev teroristov in nasilnežev. Pomislila sem tudi na Irak, kjer se šest let po strmoglavljenju diktatorja nadleguje, izganja in ubija člane najstarejših krščanskih skupnosti. Molim, da bo tokrat vse potekalo gladko. Egipt je na razpotju in upam samo, da bo izbral pot svobode za vse svoje državljane, vključno s koptskimi kristjani.

Predlog resolucije B7-0129/2011

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, pozornost pa bi pritegnil k pomembnosti pristopa, ki hkrati poteka od zgoraj navzdol in vodoravno, pri čemer pri razvoju strategije vključuje vse akterje. Izkušnje kot je ta kažejo, da je potreben usklajen pristop, da bi učinkovito uporabili razpoložljiva sredstva. V tem okviru bi poudaril pomen tehnične pomoči za izvajanje ukrepov in projektov. Spomnil bi vas tudi, da je ta makroregija posebnega pomena za Evropo, saj lahko izboljša sosedske odnose z jugovzhodno Evropo in spodbudi politično in gospodarsko sodelovanje z Balkanom. Strinjam se, da je treba za oceno učinkovitosti te strategije analizirati njeno izvajanje; skupaj z analizo strategije za Baltsko morje, ki bi lahko nakazala morebitne vire in metode financiranja pilotnih projektov drugih makroregionalnih strategij v Evropi.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o izvajanju strategije EU za Podonavje. Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav in 115 milijonov ljudi v EU in zunaj nje, je območje, kjer je mogoče razviti okrepljene sinergije med različnimi politikami EU – kohezijsko, prometno, gospodarsko, energetsko, okoljsko, kulturno, izobraževalno, ribiško, širitveno in sosedsko politiko. Pomembno je, da strategija znatno prispeva k izboljšanju upravljanja na več ravneh ter k vključevanju partnerjev, ki delujejo v Podonavju, in civilne družbe, tako da bi zagotavljala blaginjo, trajnostni razvoj, nova delovna mesta ter varnost na tem območju. Strinjam se s pozivom resolucije, naj države članice in regije uporabijo strukturne sklade, namenjene za obdobje od leta 2007 do 2013, da bi zagotovile čim večjo podporo izvajanju te strategije, zlasti s spodbujanjem ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti na območjih, ki jih je najhuje prizadela gospodarska kriza. Podonavje predstavlja evropska vrata v zahodni Balkan, zato menim, da evropska strategija za Podonavje ne bo prispevala samo k izboljšanju sosedskih odnosov v srednji in jugozahodni Evropi, temveč bo zagotavljala tudi pomembno dodano vrednost v politiki EU do vzhodne Evrope. To bo odlična priložnost za celotno Unijo, da okrepi svoje politično in gospodarsko sodelovanje z Balkanom in prispeva k razširitvi in utrditvi evropskega povezovanja v regiji.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Strategija za Podonavje je projekt Evropske unije, k sodelovanju v katerem so vabljene tudi tretje države, ki mejijo na to reko, njegov cilj pa je razvoj velikega gospodarskega potenciala Podonavja. Reka Donava povezuje 10 evropskih držav, izmed katerih je šest držav članic Evropske unije. Vse te države se spodbuja k sodelovanju na področjih kot so rečni promet, socialna zaščita in razvoj, trajnostni gospodarski razvoj, prometna in energetska infrastruktura, varstvo okolja, turizem, kultura in izobraževanje. Poleg tega opredeljuje skupne odzive na izzive, kot so izboljšanje kakovosti življenja, spodbujanje konkurenčnosti in privlačnosti krajev v Podonavju ter privabljanje naložb na strateških področjih. Menim, da je potrebno boljše usklajevanje med lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, da se zagotovi ustvarjanje delovnih mest in varnost na območju. Podpiram tudi gospodarski in socialni razvoj Podonavja kot prednostnega področja skupnosti in spodbujanje globljega regionalnega povezovanja na tem območju, ki bi zagotovil dinamični zagon za širši evropski gospodarski prostor. Podpiram izvajanje te strategije, saj Podonavje zagotavlja pomemben družbenogospodarski potencial znotraj Evrope.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za sprejetje strategije za Podonavje. To je izid pomembnih prizadevanj Romunije in Avstrije od samega začetka. S spodbujanjem in podpiranjem tega projekta, ki se zdaj izoblikuje pod madžarskim predsedstvom, ki bi mu rada čestitala, bo strategija postala politična, gospodarska in finančna prednostna naloga. Romunija bo usklajevala štiri prednostna področja: rečni promet, turizem, kulturo in obvladovanje tveganj, ki jih povzročajo izredni pojavi. Obenem bo nova strategija omogočila izvajanje novega koncepta teritorialne kohezije, ki je vključen v Lizbonsko pogodbo. Neuporabljena finančna sredstva iz instrumentov v sedanjem finančnem okviru EU se lahko uporabi kot del strategije za Podonavje za makroregionalne projekte. Poudariti želim pomen sodelovanja z drugimi partnerji, vključno z nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem. Za zaključek bi povedala, da bo Romunija kot usklajevalka nadzorovala izpolnjevanje obveznosti držav, ki mejijo na Podonavje, v skladu z akcijskim načrtom.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Pozdravljam strategijo za Podonavje, ki jo je sprejela Evropska komisija, in se strinjam z njenim akcijskim načrtom, ki največjo pozornost posveča štirim področjem (povezovanje Podonavja, varstvo okolja, gradnja blaginje in krepitev Podonavja) ter upošteva potrebo po izboljšanju razvoja v Podonavju, zanesljivi oskrbi z energijo, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti. Poleg tega pozdravljam dejstvo, da je bila ta strategija pripravljena po dolgotrajnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladnimi institucijami in predstavniki akademske in poslovne skupnosti ter nevladnih organizacij, saj je to pomemben dejavnik za njen uspeh. Nujno je treba vzpostaviti forum civilne družbe v tej regiji, ki bi združil akterje v javnih in zasebnih sektorjih in jim dal priložnost, da sodelujejo pri pripravi makroregionalnih strategij. Treba je okrepiti kulturno okolje Podonavja s spodbujanjem kulturnega dialoga, podporo programov univerzitetne izmenjave in programov mladih, utemeljenih na nadnacionalnem sodelovanju, spodbujanjem trajnostnega turizma in zaščito zgodovinske in grajene dediščine. Sodelovanje na področju kulturnih projektov igra ključno vlogo pri podpiranju kulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja med državami Podonavja.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pomembno je, da se strategijo EU za Podonavje sprejme med vrhom Evropskega sveta v juniju, da bi se lahko njeno izvajanje čim prej začelo. Vendar pa je prav tako pomembno pridobiti obstoječa evropska sredstva za razvoj te regije, ki znašajo 100 milijard EUR, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada. Ta sredstva bodo zagotovila neposredno podporo izvajanju strategije. Če ne bodo opredeljeni projekti, ki bodo uporabili ta sredstva, bo strategija povsem brez vrednosti. Namen strategije za Podonavje je ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti v regijah, ki jih je prizadela kriza. Uporaba posebnih značilnosti regij lahko povzroči precej učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov in ustvari dodano vrednost na regionalni ravni, medtem ko lahko finančna sredstva, ki niso bila porabljena, zagotovijo vir financiranja za makroregionalne projekte. Sprejetje strategije za regijo Podonavja je pristen izid vrha o tej regiji, ki je konec lanskega leta potekal v Bukarešti, ko se je poudarjeno navajalo gospodarski pomen, ki ga EU pripisuje tej reki.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Reka Donava povezuje deset evropskih držav. Predstavlja tudi pomemben družbenogospodarski potencial, saj v okoliški regiji živi več kot 200 milijonov ljudi. Podonavje je pomembna osrednja točka programov kohezijske politike EU. Strategija za Podonavje se osredotoča na tri prednostna področja: povezljivost in komunikacije (vključno s prometom, energijo in informacijsko družbo), varstvo okolja in preprečevanje naravnih nesreč ter spodbujanje potenciala za družbenogospodarski razvoj. Po mojem mnenju je treba strategijo za Podonavje izvajati s pristopom od spodaj navzgor in omogočiti pretok blaga in posodobiti infrastrukturo ter s tem izboljšati splošne poslovne pogoje po vsej regiji. Strategija ne sme biti razlog za vzpostavitev novih institucij. Njen glavni namen mora biti krepitev usklajevanja med posameznimi regionalnimi akterji. Zaradi tega se strategiji ne sme dodeliti posebnih sredstev.

Zato je treba vztrajati, da se uporabi načelo „treh NE“, ki ga je odobril Svet: z drugimi besedami, da obstaja proračunska, zakonodajna in upravna nevtralnost. Glede na to mora biti makroregionalna strategija predvsem orodje za spodbujanje učinkovitosti sodelovanja in boljšo uporabo obstoječih sredstev. Prav tako se je nujno odzvati na kritiko namere Komisije, da spodbudi pomorski promet na Donavi z izboljšanjem njene plovnosti. Kritiki, da bodo inženirske spremembe rečne struge povzročile škodo rastlinstvu na rečnih bregovih in splošno poslabšanje okolja na okoliškem območju.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Pozdravljam celovit pristop, ki vključuje pripravo makroregionalnih strategij, uporabnih v celotni Evropski uniji, da bi regionalna politika postala učinkovitejša. Strategija za Baltsko morje že zagotavlja model za usklajevanje politik Evropske unije in financiranje v geopolitičnih ozemeljskih enotah – makroregijah –, opredeljen na podlagi posebnih meril. Posebno pozdravljam sprejetje strategije za Podonavje in podpiram akcijski načrt, ki jo spremlja in ki izpolnjuje potrebo po izboljšanju mobilnosti, zanesljivi oskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti v Podonavju. Tako kot ta regionalna strategija tudi jaz pozivam k oblikovanju evro-afriškega atlantskega prostora, ki bi omogočil poglobitev odnosov med jugozahodno obalo Evrope, najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). To bi izboljšalo tudi sodelovanje glede vprašanj kot so promet, zanesljiva oskrba z energijo, znanstvene izmenjave, razvoj turizma, varnost in boj proti nezakonitemu priseljevanju.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da strategija EU za Podonavje zagotavlja sredstvo za usklajevanje politik EU in da se bo morala odzvati na izzive, s katerimi se srečuje ta regija. Hočemo primerno strategijo, utemeljeno na novih tehnologijah, inovacijah in naložbah, strategijo, ki bo, ko se bo izvajala, izboljšala kakovost življenja vseh evropskih državljanov v Podonavju.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za resolucijo o izvajanju strategije EU za Podonavje, ker izpolnjuje potrebo po izboljšanju mobilnosti, zanesljivi oskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti v regiji.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Podonavje ima svoje značilnosti in poseben zgodovinski pomen, ki upravičujejo posebno strategijo Evropske unije, tako kot v primeru Baltskega morja. V središču te makroregije je njegova glavna reka, ki je plovna pot, posebnega pomena za Evropo. Mobilnost, zanesljivo oskrbo z energijo, varstvo okolja, socialni in gospodarski razvoj, kulturne izmenjave, varnost in civilno zaščito na okoliškem območju se lahko izboljša z nameravanim povečanjem medsebojne odvisnosti. Glede na države, ki sestavljajo Podonavje, lahko takšna strategija prispeva k odpravi predhodnih razkolov in prepreči ponovno netenje starih sporov, s čimer bo omogočena okrepljena evropska kohezija in odprtje vrat prihodnjim širitvam Unije. Upam, da naložbe v te regije ne bodo ogrožale ali zmanjšale podpore najbolj oddaljenim regijam, ki si zaradi svoje narave zaslužijo posebno pomoč in spodbude. Ta ukrep bo pomagal tudi evropski koheziji.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Zaradi zahteve Evropskega sveta, naj se pripravi dokument o strategiji EU za Podonavje, je Komisija 8. decembra lani predložila osnutek „strategije EU za Podonavje“, ki je vključevala akcijski načrt. Geostrateški pomen te regije v številnih sektorjih – turizem, promet, okolje, energija, dobri sosedski odnosi, teritorialna kohezija in tako dalje – je pomenil, da je bil Parlament ključni partner pri oblikovanju strategije in mora to tudi ostati v celotnem času njenega izvajanja. Zato pozdravljam sprejetje tega predloga resolucije in se zavedam, da bo prinesel trajnostni razvoj regiji, ki jo prečka največja reka Evropske unije in kjer živi skoraj 160 milijonov ljudi ter katere okoljske in dediščina si zaslužijo klasifikacijo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) kot območje svetovne dediščine.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji priznava teritorialno kohezijo kot cilj EU. Skupni predlog resolucije, o katerem je danes glasoval Parlament, poziva k uporabi tega načela tudi v zvezi s Podonavjem. V to regijo je vključenih štirinajst držav članic, tudi Nemčija ter Romunija in Bolgarija, in predvsem te države pozivamo k učinkoviti uporabi načela, navedenega v členu 3. Leta 2008 je Parlament pozival Svet in predsedstvo Sveta, naj sestavita strateški načrt, ki bi zagotavljal in izvajal pomoč za to regijo, da bi tako dobila prispevek, ki ga nujno potrebuje, da bi lahko imela močno gospodarstvo, neodvisno od drugih virov financiranja. Tri leta kasneje ponovno pozivamo k izvajanju politike, namenjene dosegi pametne, trajnostne in vključujoče rasti; pozivamo k spodbujanju najbolj prikrajšanih območij, katerih razvoj bi povzročil izboljšanje okoljskih in socialnih pogojev. Moj glas v podporo predlogu resolucije je samo majhna poteza v korist regiji, ki potrebuje evropsko pomoč; ne smemo se zdaj odmakniti od nje.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − – Pozdravljam to resolucijo, ki: poudarja, da srednja in jugovzhodna Evropa z okoljskega vidika sodi med najbogatejša, a hkrati tudi najobčutljivejša območja Evrope, za katera je značilen ekološko izjemno zapleten in dragocen ekosistem, ki zahteva visoko raven zaščite; pozdravlja cilj evropske strategija za Podonavje, ki je ustvariti regijo, v kateri bo življenje prijetno, ki bo trajnostno naravnana ter hkrati razvita in napredna, to pa želi uresničiti z obvladovanjem okoljskih tveganj, kot so poplave in industrijsko onesnaževanje, z ohranitvijo nadzora nad kakovostjo in količino vodnih rezerv ter z zagotavljanjem njihove trajnostne uporabe in z ohranitvijo biotske raznovrstnosti, krajine ter kakovosti zraka in tal; poudarja, da bo varovanje okolja porečja Donave pomembno vplivalo na razvoj kmetijstva in podeželja na tem območju; poziva k izboljšanju ekološkega stanja Donave, ki je trenutno onesnažena, ter k ukrepom za zmanjšanje onesnaženosti in preprečitev nadaljnjih izpustov nafte ter drugih strupenih in škodljivih snovi; poudarja, da so dobre okoljske razmere za Donavo predpogoj za vse človeške dejavnosti vzdolž reke in priporoča predvsem preučitev okoljskih ciljev.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) S 100 milijoni prebivalstva v 14 državah, izmed katerih je osem držav članic EU, Podonavje obsega nekatere najbogatejše in najrevnejših regij ter ga je mogoče opredeliti kot makroregijo z raznovrstnimi gospodarskimi zmogljivostmi.

Učinkovitost regionalnih politik je treba izenačiti s podporo razvoju in tudi uporabo strategij, ki bodo rešile vrsto lokalnih problemov in spodbudile gospodarsko rast držav, katerih prebivalstvo je povezano z reko, da bi tako spodbujale trajnostni razvoj. Zaradi tega in ker bosta ta strategija – ki je utemeljena na treh medsebojno povezanih ciljih družbenogospodarskega razvoja, izboljšanega prometa in podpore alternativnim virom energije in varstva okolja – in spremljevalni akcijski načrt prispevala k spodbujanju te regije in zmanjšanju obstoječih regionalnih razlik z boljšim usklajevanjem prizadevanj osmih držav članic v regiji, pozdravljam njeno sprejetje.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Cilj strategije za Podonavje je izboljšati uporabo reke kot prometne poti, zaradi česar bo verjetno treba poglobiti plovne kanale. Poleg tega strategija zajema tudi področje energije – ki bi lahko v določenih okoliščinah vključevalo tudi razširitev vodne energije. Namen strategije je tudi biti pomemben dejavnik za spodbujanje gospodarstva. Upati moramo, da bo novi vodilni projekt EU, to je strategija za Podonavje, zato dobila pomembno in oprijemljivo vsebino. Koliko življenja se bo dejansko vdihnilo temu projektu, bo med drugim vsekakor odvisno od tega, kako bo rešena napetost med cilji varstva okolja in povezovanjem Podonavja in ali bo Donava zadostovala kot skupni imenovalec za izvajanje tega ogromnega projekta. Glasoval sem za ta projekt.

  Marija Nedelčeva (PPE), v pisni obliki. – (BG) Z veseljem sem podpisala in glasovala za predlog resolucije Evropskega parlamenta o izvajanju strategije EU za Podonavje.

Strategija za Podonavje je priložnost za sprostitev potenciala za razvoj in sodelovanje številnih evropskih regij na različnih področjih. Osredotočila bi se na dva vidika strategije za Podonavje, ki se mi zdita zelo pomembna: razvoj turizma in vzdrževanje varnosti v regiji. Strategija za Podonavje lahko pri razvoju turizma prispeva k izravnavi družbenogospodarskih razlik v Evropi, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju kulturnega dialoga in poznavanja bogate evropske kulturne, etnične in naravne dediščine v regiji.

Strategija za Podonavje lahko pripomore k vzdrževanju varnosti v regiji, ki obdaja Donavo, in igra pomembno vlogo pri nadzoru migracije v Uniji in zunaj nje ter v boju proti kriminalu.

Da bi dosegli resnične rezultate, so prednostnega pomena skupne operacije na občutljivih področjih, kot sta varnost in migracije. Zato pozdravljam krepitev regionalnega sodelovanja na teh področjih in zagotavljanje boljše institucionalne zmogljivosti v zvezi s tem.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Strategija EU za Podonavje in njegovih 115 milijonov prebivalcev ponuja priložnost za pospešitev čezmejnega sodelovanja ter tudi trajnostni gospodarski in kulturni razvoj v tej regiji. Junija naj bi Svet opredelil časovni razpored in posebne ukrepe za njegovo izvajanje. V središču strategije se nahaja izboljšanje mobilnosti, oskrbe z energijo, varnosti, varstva okolja in obvladovanja nesreč. Upam, da bo prinesla novo regionalno dinamiko ter bodo udeležene vse interesne skupine in zainteresirane strani v civilni družbi, da bi se podpirane projekte kar najbolje uporabilo. Želimo si tudi pobude na makroregionalni ravni za večjo varnost v zvezi z jedrsko politiko v Podonavju. Ta regija ima še vedno jedrske elektrarne, ki predstavljajo tveganje za okolje in prebivalstvo, vendar pa v presoji vplivov na okolje ni zadostnega posvetovanja oziroma sploh ni posvetovanja s sosednjimi državami in regijami. Tu obstaja potreba po ukrepanju. Zelo pozdravljam dejstvo, da se lahko v okviru strategije za Podonavje uporabi samo sredstva, ki so bila že dana na razpolago v strukturnih skladih (približno 1 milijarda EUR za obdobje 2007–2013) – z drugimi besedami, da se ne razporedi dodatnih sredstev in da niso potrebne nove institucije niti nova zakonodaja. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Na današnjem glasovanju sem podprl sprejetje skupnega predloga resolucije o izvajanju strategije EU za Podonavje. Zamisel celovitega pristopa, vključno z oblikovanjem strategij za makroregije, ki so strategije na ravni EU, je najboljši primer ozemeljskega sodelovanja, dober način za povečanje učinkovitosti regionalne politike ter jo je treba podpreti in razvijati. Strategija za regijo Baltskega morja, ki je bila sprejeta sredi lanskega leta, je model za usklajevanje politike EU in financiranja makroregij – geopolitičnih ozemeljskih enot, opredeljenih na podlagi posebnih meril.

Za obsežno Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav in šteje 115 milijonov ljudi v EU in zunaj nje, je bila potrebna priprava enotnega načrta, ki združuje gospodarske, okoljske, socialne in kulturne vidike (to so tudi štirje stebri strategije).

V okviru potrebe po izvedbi vmesnih analiz izvajanja strategije resolucija podobno kot poročilo o strategiji za regijo Baltskega morja poziva Evropsko komisijo, naj pripravi konkretne instrumente in merila za ocenjevanje projektov na podlagi kazalnikov, ki omogočajo primerjanje. Parlament je Komisijo zavezal tudi k analiziranju prvih rezultatov in izkušenj v zvezi z izvajanjem strategije EU za Podonavje in ob uporabi primera obeh strategij (za Baltsko morje in Podonavje) k opredelitvi možnih virov in metod financiranja za makroregionalne strategije.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Spričo neštetih preudarkov o izvajanju te strategije sem se osebno odločil glasovati zanjo, zlasti glede na dejstvo, da je Podonavje, ki obsega14 evropskih držav in približno 15 milijonov ljudi, območje, kjer je mogoče razviti okrepljene sinergije med različnimi politikami EU – kohezijsko, prometno, gospodarsko, energetsko, okoljsko, širitveno in sosedsko politiko. Po mojem mnenju mora strategija zato združevati gospodarske, okoljske, socialne in kulturne elemente, saj bi makroregija, kot je Podonavje, znatno povečala gospodarsko bogastvo celotne Evropske unije s spodbujanjem zaposlovanja in celovitega razvoja. Zato menim, da združevalen in povezovalen značaj strategije izraža prepričanje vseh držav članic, da bi lahko predstavljala pomemben prispevek k premagovanju nekdanjih razhajanj v Evropi ter splošnemu uspehu in večji učinkovitosti Evrope.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Leta 2009 je Evropski svet od Komisije zahteval, naj pripravi evropsko strategijo za Podonavje ob upoštevanju, da Podonavje obsega 14 evropskih držav in 115 milijonov ljudi v Evropski uniji (EU) in zunaj nje: Nemčija, Avstrija, Slovaška, Češka republika, Slovenija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Moldavija in Ukrajina, in je zato območje, kjer je mogoče razviti okrepljene sinergije med različnimi politikami EU. Ne morem drugače, kot da pozdravim sprejetje strategije za Podonavje s strani Evropske komisije ali podprem spremljevalni akcijski načrt, ki je utemeljen na štirih stebrih: povezovanju Podonavja, varstvu okolja, ustvarjanju blaginje in krepitvi Podonavja. Strategija izpolnjuje potrebo po izboljšanju mobilnosti, zanesljivi preskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti v Podonavju. Upam, da bo evropsko strategijo za Podonavje sprejel Evropski svet in da bo dosežen napredek z njeno čim prejšnjo uveljavitvijo.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Naloga Podonavja je zagotoviti hrbtenico makroregionalne strukture, ki jo sestavljajo Länder, regije in države članice skupaj z državami, ki še ne spadajo k EU ali tudi ne bodo, vse pa si prizadevajo za splošno blaginjo. Donava ni več modra, kot se glasi naslov Straussovega valčka, projekte za varstvo okolja pa se ocenjuje na 9 milijard EUR. Vse naložbe v donavski bazen morajo biti namenjene pametnim sistemom, utemeljenih na najsodobnejših znanstvenih in tehnoloških dosežkih, varstvo okolja pa mora biti vključeno od samega začetka snovanja sistema („inteligentni sistemi zelenega znanja“).

Te naložbe pomenijo ustvarjanje novih priložnosti za trajnostno gospodarsko rast in izboljšanje kakovosti življenja in s tem razvoj naravnih/okoljskih bogastev in spodbujanje okoljske politike EU, na primer z vzpostavitvijo sistema za upravljanje in nadzor okoljskih dejavnikov, odpravo neželenega okoljskega vpliva v primeru naravnih nesreč, varstvom biotske raznovrstnosti, ohranjanjem in širitvijo pogozdenih območij, parkov in zelenih pasov v urbanih območjih. Podpora lokalnih organov in državljanov je izredno pomembna ter poudarja, da notranji dialog deluje in je učinkovit na vseh ravneh, tako da bo strategija za Podonavje strategija za evropskega državljana.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − S to resolucijo Evropski parlament: 1. pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija odobrila strategijo za Podonavje, in podpira spremljajoči akcijski načrt, ki je osredotočen na štiri stebre (povezovanje Podonavja, varstvo okolja, gradnja blaginje ter krepitev Podonavja) in ki prinaša rešitve za izboljšanje mobilnosti, zanesljive oskrbe z energijo, varstva okolja, socialnega in gospodarskega razvoja, kulturne izmenjave, varnosti ter civilne zaščite v Podonavju; 2. opozarja, da si Evropski parlament od leta 2008 prizadeva za oblikovanje te strategije ter poziva madžarsko predsedstvo Sveta Evropske unije in Evropski svet, naj do junijskega zasedanja Evropskega sveta potrdita strategijo EU za Podonavje in naj jo začneta čim prej izvajati.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je treba Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav in 115 milijonov ljudi, upravljati s skupnim, združenim načrtom, katerega cilj je njegovo gospodarsko in kulturno spodbujanje, da bi se ohranila njegova neprecenljiva umetniška in okoljska lepota. Države članice morajo zdaj izkoristiti strukturne sklade, ki so na razpolago za obdobje 2007–2013, da bi zagotovile največjo možno podporo strategiji. Predvsem se je treba zavezati ustvarjanju delovnih mest, zlasti na področjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Če bo strategijo za Podonavje podprla močna politična zaveza, bo lahko prispevala k premagovanju nekdanjih razhajanj v Evropi in s tem storila nadaljnji korak k resničnemu povezovanju Evropejcev. Če bo načrt uspešen, bo imel pozitivne posledice na precej širše geografsko območje in poudaril strateški položaj regije kot evropskih vrat v zahodni Balkan.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (RO) Strategija za Podonavje je projekt Evropske unije, k sodelovanju v katerem so vabljene tudi tretje države, ki mejijo na to reko, njegov cilj pa je razvoj velikega gospodarskega potenciala Podonavja. Reka Donava povezuje 10 evropskih držav, izmed katerih je šest držav članic Evropske unije. Vse te države se spodbuja k sodelovanju na področjih kot so rečni promet, socialna zaščita in razvoj, trajnostni gospodarski razvoj, prometna in energetska infrastruktura, varstvo okolja, turizem, kultura in izobraževanje. Poleg tega opredeljuje skupne odzive na izzive, kot so izboljšanje kakovosti življenja, spodbujanje konkurenčnosti in privlačnosti krajev v Podonavju ter privabljanje naložb na strateških področjih. Menim, da je potrebno boljše usklajevanje med lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, da se zagotovi ustvarjanje delovnih mest in varnost na območju. Podpiram tudi gospodarski in socialni razvoj Podonavja kot prednostnega področja skupnosti in spodbujanje globljega regionalnega povezovanja na tem območju, ki bi zagotovil dinamični zagon za širši evropski gospodarski prostor. Podpiram izvajanje te strategije, saj Podonavje zagotavlja pomemben družbenogospodarski potencial znotraj Evrope.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Podonavje obsega 14 držav članic Evropske unije (EU) in skupno 115 milijonov ljudi. Je zelo raznovrstna regija z veliko mero mobilnosti in visoko ravnjo medsebojne povezljivosti. To kaže, da je primerno območje za krepitev sinergij med številnimi politikami, kot so kohezijska, prometna, gospodarska, energetska, okoljska ter celo širitvena in sosedska politika.

Je bogata regija z velikimi gospodarskimi zmogljivostmi, vendar so potrebna usklajena prizadevanja, da bi se razvila povezano, celovito in trajnostno. Celostna in usklajena strategija z namenom sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami se zdi primeren način za dosego cilja teritorialne kohezije. Da bi to dosegli, se mi zdi nujno vključiti vse institucionalne in civilne akterje, predvsem s sodelovanjem v lokalnih in regionalnih subjektih.

Izvajanje strategije mora vključevati tudi učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov in zlasti možnost uporabe finančnih sredstev, ki niso bila porabljena v makroregionalnih projektih.

Glasujem za ta predlog resolucije o Podonavju in upam, da bodo za druge evropske makroregije razvite podobne strategije.

Predlog resolucije B7-0111/2011

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, ker obravnava vprašanja, ki zadeva stabilnost zakonodaje, ki ureja poslovno področje, primera Mihaila Hodorkovskega in Platona Lebedjeva, način boja proti terorizmu ruskih oblasti, zlasti na severnem Kavkazu, in položaj človekovih pravic. Ta resolucija je pomembna, ker poudarja partnerstvo za modernizacijo. Zato glasujem zanjo, ker menim, da modernizacija ruske družbe vključuje izvajanje pravne države.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker zagovarjam, da bo popolno spoštovanje človekovih pravic in pravne države s strani Ruske federacije izboljšalo njeno podobo in verodostojnost v svetu, predvsem v zvezi z njenimi odnosi z Evropsko unijo. Pomembno je, da Ruska federacija spoštuje svoje mednarodne zaveze, nenazadnje v okviru Sveta Evrope, kjer se je zavezala popolnemu spoštovanju evropskih standardov v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami, temeljnimi pravicami in pravno državo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Čeprav se strinjam s pomisleki kolegov poslancev, ne morem spregledati ogromnega napredka, ki ga je Rusija že naredila v smeri demokracije in pravne države. Vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da se je spoštovanje človekovih pravic in svoboščin posameznika v sedanji ruski državi precej izboljšalo v primerjavi s predhodnim sovjetskim režimom; režimom, zaradi katerega smo še vedno osupli, ko odkrivamo nove stvari o njem. Medtem ko razpravljamo o pravni državi v Rusiji, moram izraziti svoje obžalovanje in odločno obsoditi tiste, ki jo ogrožajo z napadanjem, poškodovanjem in ubijanjem nedolžnih ljudi, da bi izpolnili radikalne teroristične načrte. Zato izražam iskreno sožalje žrtvam. Upam, da se bo Rusija še naprej oddaljevala od svoje brutalne sovjetske dediščine, se glede spoštovanja pravic, svoboščin in jamstev za državljane vse bolj približevala Evropski uniji ter bo prevzela svojo vlogo kot evropska sila, o kateri je sanjal Peter Veliki.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Rusija je pomembna partnerica Evropske unije in mora prispevati k vzpostavitvi trajnostnega sodelovanja, utemeljenega na demokraciji in pravni državi. Zato je pomembno, da ni nobenega dvoma glede zagovarjanja pravne države s strani ruskih oblasti. Zaradi tega morajo ruski pravosodni organi in institucije, pristojne za izvajanje prava, uveljavljati svoje obveznosti na način, ki je učinkovit, nepristranski in neodvisen.

Obsojam napad na letališče Domodjedovo in izražam sožalje družinam žrtev. Poudaril bi nujnost, da se ruske oblasti odzovejo na ta napad s pravnimi in zmernimi sredstvi in da se ruskemu pravosodnemu sistemu omogoči svobodno in neodvisno delovanje pri prizadevanjih za obsodbo odgovornih za napad.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) S tem predlogom resolucije želijo poslanci pozornost pritegniti k zaskrbljujočim dogodkom v Rusiji, ki se je kot članica Sveta Evrope zavezala, da bo popolnoma spoštovala evropske standarde v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo. V resnici se te standarde ignorira in grobo krši. Nazoren primer tega je sojenje Mihailu Hodorkovskemu in Platonu Lebedjevu, nekdanjima lastnikoma družbe Jukos. Ta primer meji na farso in ne daje vtisa, da v Rusiji za vse velja ena zakonodaja in en pravosodni sistem. Medtem ko obstajajo prizadevanja za obsodbo nasprotnikov ruskega predsednika vlade Vladimirja Putina, se ne naredi prav nič za rešitev umorov Ane Politkovske in drugih novinarjev, ki so bili ubiti. Pravico do srečevanja se odreka tistim v Rusiji, ki mislijo drugače, kršitev prepovedi pa lahko vodi k zaprtju. Vse to je nesprejemljivo.

Hočemo, da je Rusija demokratična, gospodarsko razvita in stabilna država, ki je lahko zanesljiva partnerica svojim sosedam, Evropski uniji in državam Nata. Žal vodilni ruski politiki vztrajajo pri popolnoma drugačni politiki, ki Rusijo vse bolj odtujuje od drugih demokracij. Če hoče Rusija postati članica Svetovne trgovinske organizacije, morajo njeni vodilni politiki močno spremeniti svoj odnos do demokracije, pravne države in človekovih pravic.

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE), v pisni obliki. – (LV) Podprl sem predlog resolucije Evropskega parlamenta o pravni državi v Rusiji, ki pozornost usmerja h kršitvam človekovih pravic in temeljnih pravic ter tudi h grožnji, ki obstaja v tej državi, za razvoj demokracije. Zadovoljen sem, da Parlament s sprejetjem te resolucije načeloma priznava, da pravna država in demokracija v Rusiji ne obstajata. Kljub temu bi poudaril, da bo politika Evropske unije do Rusije uspešna samo, če bodo države članice vodile skupno zunanjo politiko. Nedavni dogodki, ko je Francija sklenila dogovor o prodaji bojnih ladij vrste Mistral Rusiji, so dokaz, da je skupna evropska zunanja in varnostna zgolj izmišljotina. Interesi Francije so bili pomembnejši od skupne zunanje politike. Dogovor je bil sklenjen kljub nasprotovanju baltskih držav in pripombam ruskih generalov o potencialu teh ladij, ki je manjkal v vojni z Gruzijo. Tovrstne transakcije spodkopavajo zaupanje med evropskimi državami in potrjujejo uspeh ruske politike „deli in vladaj“. Evropska unija lahko spodbuja pravno državo v Rusiji samo, če bodo države članice skupnim interesom vseh evropskih držav dale prednost pred interesi posameznih držav.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, ki obsoja dejstvo, da so v Rusiji neodvisni novinarji, aktivisti civilne družbe, odvetniki in zagovorniki človekovih pravic pogosto žrtev groženj in nasilnih dejanj, poleg tega pa tudi dejstvo, da so protiekstremistična zakonodaja in nove določbe zakona o zvezni varnostni službi nejasne, zato se pogosto uporabljajo za nadlegovanje nevladnih organizacij, verskih manjšin in medijskih hiš.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Prebral sem predlog resolucije o pravni državi v Rusiji. Imam tri kratke pripombe. Prvič, menim, da je prav, da je Evropski parlament izkoristil vsako priložnost, da je načel vprašanje človekovih pravic in kakovosti pravne države. To moramo storiti pogosteje in z več državami. Moja druga pripomba zadeva obliko. Naše pripombe morajo biti stvarne. To pomeni, da drugim ne smemo samo pokroviteljsko pridigati, ampak jim moramo ponuditi tudi pomoč. Če sem odkrit, ne vem, kako so lahko kritiki sojenja oligarhov družbe Jukos tako prepričani, da se na sodni postopek izvaja politični pritisk. Napadanje sodbe in ignoriranje dokazov o izogibanju davkom in drugih kaznivih dejanjih, ki so bili predstavljeni, je vsekakor oblika političnega pritiska. Zakaj kritiki avtomatično domnevajo, da so bili dokazi potvorjeni? Imam neštete druge podobne primere. Rusija ima dva glavna problema, povezana s pravno državo. Prvi je dejstvo, da država preživlja preoblikovanje svoje zakonodaje in pravne kulture. Za to je potreben čas in en bo mogoče samo z dobro voljo Kremlja. Drugi problem so nestabilne varnostne razmere in pomanjkanje zaupanja v dobre namere nekaterih svetovalcev. Kako bo Evropska unija pomagala Rusiji v boju proti terorizmu in izročitvi osumljencev terorizma, ki so v državah EU našli varno pribežališče? Kako bo EU ukrepala proti kršitvam političnih pravic tako imenovanih „nedržavljanov“ v državah EU? Zgolj dajanje nasvetov ne zadostuje; ponuditi moramo tudi pomoč.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Prepričan sem, da Rusija ostaja ena izmed najpomembnejših partneric Evropske unije pri vzdrževanju svetovne varnosti in stabilnosti in da je treba zato okrepiti sodelovanje med EU in Rusijo. Okrepiti moramo svojo zavezo sodelovanju z Rusijo, da bi se odzvali na skupne izzive na ključnih področjih, kot so boj proti terorizmu, energetska politika in svetovno gospodarsko upravljanje. EU in Rusija morata okrepiti pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki je celovit in zavezujoč in ki zajema področja demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih in temeljnih pravic. Z rusko vlado je treba razviti skupne pobude, namenjene krepitvi svetovne varnosti in stabilnosti, in predvsem o skupnih sosedah, da bi dosegli mirno rešitev sporov v Gorskem Karabahu, Pridnjestrski republiki in Gruziji v skladu z mednarodnim pravom.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pravna država je v Rusiji resnično ogrožena. Parafraziramo lahko Marie Mendras in rečemo, da smo priča onemogočanju dohajanja zgodovine. Vse od časa Jelcina smo priča politiki, katere bistvo je oslabitev javnih institucij. Zadeve se na površju morda zdijo zakonite, vendar pa je spoštovanje prava zadušilo preveliko število pravil in ureditev. Sojenji Hodorkovskemu in Lebedjevu sta značilna primera: videz prava se vzdržuje, pravo samo pa se uporablja za namene, ki niso njegov prvotni namen. Gospodarska rast ne bo omogočila pravne države. Gospodarstvo zaradi gospodarstva vodi k zlorabam, izkoriščanju in strankarskim interesom. Bogastvo mora pripomoči k svobodi, spodbujati skupni napredek in omogočiti uspevanje vsakega posameznika. Tržno gospodarstvo ne more biti uspešno brez poštene države, s čimer mislim državo, ki popolnoma prevzema svoje običajne naloge na pošten in pravičen način; državo, ki lahko zagotovi, da imajo njeni državljani pravičen dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva, pravosodja, kulture, uprave in bistvenih osnovnih potreb.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Skupni predlog resolucije o Rusiji zajema nekatere pomembne točke, ki so nujne za vsako demokracijo: neodvisna sodišča, hitra in poštena sojenja ter učinkovit kazenski pregon. Glede tega podpiram besedilo, ko navaja potrebo po odpravi obstoječih pomanjkljivosti v ruskem pravnem in pravosodnem sistemu. Obsojanje terorističnih napadov na letališče Domodjedovo je prav tako pomembno in kaže solidarnost EU s to pomembno partnersko državo. Vendar pa je ton glede nekaterih tekočih ali sedanjih sodnih postopkov (na primer v primeru Hodorkovskega) napačen in nediplomatski. Če govorimo o „politično motiviranih sojenjih“ ali „resnih pravosodnih vprašanjih“, privzemamo jezik političnih nasprotnikov ruskega predsednika vlade. To postane očitno, ko se poziva k „neodvisni sodni reviziji“ sodb.

Namiguje – brez poznavanja ali predhodne preiskave –, da celotno rusko pravosodje ni neodvisno in izdaja „napačne“ sodbe. Te „razsodbe“ od zunaj brez poznavanja resničnih dejstev niso pomembne in poleg tega predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve. Zato sem se glasovanja vzdržal.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Spričo pogovorov med Evropsko unijo in Rusijo o človekovih pravicah in spričo tega, da je EU še vedno zavezana krepitvi in nadaljnjemu razvoju odnosov med EU in Rusijo ob spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih pravic, menim, da Rusija ostaja pomembna partnerica EU v skladu z večjim razvojem sodelovanja med državama. Glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da bosta okrepitev pogajanj in novi sporazum o partnerstvu z Rusijo oživila široko soglasje držav članic v korist demokraciji in pravilnemu delovanju pravosodnega sistema. Poudaril bi tudi dejstvo, da bi popolno spoštovanje človekovih pravic in pravne države izboljšalo podobo Rusije in njeno verodostojnost na svetovnem prizorišču, zlasti v zvezi z njenimi odnosi z Evropsko unijo prek strateškega partnerstva.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Spoštovanje evropskih standardov v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami, temeljnimi pravicami in pravno državo je temeljnega pomena za vse evropske narode. Spoštovanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice mora biti temeljnega pomena za politiko dobrih sosedskih odnosov ljudi in njihovo približevanje. Strinjam se s pozivom tega predloga resolucije, naj Rusija uvede ukrepe za popravo kršitev v posameznih primerih, vključno z zagotavljanjem učinkovitih preiskav in pregonom kršiteljev, ter sprejme splošne ukrepe za izvrševanje sodb, ki vključujejo politične in pravne spremembe za preprečevanje kršitev človekovih pravic v prihodnje. Svet in Komisija morata Rusiji zagotoviti konkretno pomoč in strokovno znanje, da bi se povečala neodvisnost pravnega sistema in služb, pristojnih za izvajanje prava, s čimer bi se izboljšala zmogljivost pravnega sistema države, da se upre političnemu in gospodarskemu pritisku. Predvsem si želim oblikovanja programa za pravno pomoč, ki bi prispeval k izobraževanju in usposabljanju sodnikov, javnih tožilcev in sodstva, nenazadnje glede človekovih pravic.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − S to resolucijo Evropski parlament: 1. ponavlja svoje prepričanje, da ostaja Rusija pomembna partnerica Evropske unije pri izgradnji trajnostnega sodelovanja na temeljih demokracije in pravne države; 2. ostro obsoja teroristični napad na moskovsko letališče Domodjedovo ter izraža sožalje družinam žrtev in solidarnost z ranjenimi v napadu; poudarja, da se morajo ruske oblasti zakonito in zmerno odzvati na ta napad ter ruskemu pravosodnemu sistemu omogočiti prosto in neodvisno delo, da bodo odgovorni za napad privedeni pred sodišče in obsojeni; 3. izraža zaskrbljenost zaradi poročil o politično motiviranih sojenjih, nepravičnih postopkih in opustitvi preiskovanja resnih zločinov, kot so uboji, nadlegovanje in druga nasilna dejanja; poziva rusko sodstvo in organe pregona, naj učinkovito, nepristransko in neodvisno izvajajo svoje naloge ter privedejo storilce pred sodišča.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker menim, da lahko okrepi obstoječi sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo. Osemdeset odstotkov tujih naložb v Rusiji prihaja iz Evrope, zato bi krepitev tega partnerstva Evropi pomagala izvajati bolj konkurenčno politiko na vseh področjih delovanja. V smislu energije se več kot 45 % našega plina in 29,9 % naše nafte uvaža iz Rusije; brez njiju bi prenehali delovati kuhinje in ogrevalni sistemi v polovici Evrope. Glede na naše skupne interese v gospodarskem, energetskem in varnostnem sektorju bi nov sporazum o partnerstvu s Kremljem evropskemu gospodarstvu zagotovil večjo stabilnost po nedavni finančni krizi. Poleg tega ta resolucija Rusijo kot članico Sveta Evrope spodbuja, naj se zaveže k popolnemu izpolnjevanju evropskih standardov v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo. Sprejetje skupne, skladne politike za spodbujanje človekovih pravic bi bil korak naprej pri njihovem uveljavljanju po vsem svetu.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Nenavadno je, kako se je v zvezi z Rusijo Evropski parlament bodisi pogrezal v popuščanje ali v nekaj, čemur pravim „protirusko“ razmišljanje, ki sta ga v preteklosti spodbudila protisovjetskost in s tem zagrizen protikomunizem. Čas je, da se zavemo, da je berlinski zid padel pred več kot 20 leti in da sedanji režim ni več povezan s predhodnimi. Kljub temu pa je to režim, ki nima nič opraviti s pravno državo in ki nenehno zaničuje najosnovnejše človekove pravice. Po mojem mnenju ni razloga, da se Rusijo obravnava drugače kot druge države po svetu.

Obsoditi je treba vsaj napade na svobodo izražanja in slabo upravljanje tamkajšnjega pravosodnega sistema.

Ta resolucija je preveč prizanesljiva do ruske vlade in predvsem do Dimitrija Medvedjeva. Zato sem se odločila vzdržati glasovanja.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. − (SK) Podprla sem predlog resolucije o pravni državi v Rusiji, čeprav menim, da to ni zadnja takšna resolucija, o kateri razpravljamo in glasujemo v Evropskem parlamentu v zvezi z Rusijo. Vendar pa me navdaja z upanjem, da je Parlament našel politično voljo kritizirati državo, od katere je Evropa v veliki meri odvisna zaradi oskrbe s surovinami. Evropi in Rusiji je namenjeno, da medsebojno sodelujeta – in ne samo na področju proizvodnje. Smo dve plati ene civilizacije; naši zgodovini sta dve razlagi istega nabora vrednot. Če naj ta civilizacija preživi, se morata ta dva vidika univerzalnih vrednot približati. Vesela bi bila, če bi našo kritično resolucijo Rusi razumeli kot prizadevanje za iskanje skupnih temeljev in kot opozorilo, da so nekateri izmed ukrepov in pristopov državnih organov v ostrem nasprotju s tem temeljem vrednot.

Predlog resolucije B7-0128/2011

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, katerega glavni cilj je uskladiti naložbe Svetovne banke v zvezi z energijo z razvojnimi cilji. Strinjam se, da se mora energetska strategija lotiti in omogočiti prehod k okoljsko trajnostnemu energetskemu razvoju in da mora Svetovna banka sprejeti pristop za razvoj zasebnega sektorja, ki zagotavlja največje koristi revnim, obenem pa se bori proti podnebnim spremembam. Obžalovanja vredno se mi zdi, da imajo posojila za fosilna goriva še vedno vodilno vlogo kljub temu, da je strateški cilj postopna odprava financiranja za tovrstne projekte. Prav tako z zaskrbljenostjo opažam, da je še vedno malo nadzora nad večino večstranskega financiranja, ki se dodeli prek finančnih posrednikov: ti bi si morali prizadevati za jasne razvojne cilje. Svetovno banko pozivam, naj svojo sedanjo strategijo preusmeri z obsežnega, k izvozu usmerjenega energetskega modela k majhnim, decentraliziranim energetskim projektom, ki se jasneje odzivajo na osnovne potrebe na podeželju. Nazadnje bi povedal, da se popolnoma strinjam s potrebo po tem, da Svetovna banka pred odobritvijo financiranja jasno določi in javno objavi razvojne koristi.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker mora energetska strategija obravnavati vprašanje, kako lahko dostop do energije pomaga ljudem iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja. Svetovna banka si mora prizadevati za pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki zagotavlja največje koristi za revne, obenem pa se bori proti podnebnim spremembam. V celostni analizi stroškovne učinkovitosti energetskih možnosti je treba upoštevati okoljske in socialne dejavnike na nacionalni in tudi regionalni ravni. Omeniti je treba, da imajo posojila, povezana s fosilnimi gorivi, kljub nedavnim povečanjem posojil za obnovljive vire in energetsko učinkovitost še vedno vodilno vlogo v celotnem energetskem portfelju Svetovne banke. Naložbe v fosilna goriva potekajo tudi prek finančnih posrednikov, česar pa Svetovna banka ne obračuna v svojih letnih zneskih za energetski sektor. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da Svetovna banka še naprej veliko vlaga v elektrarne na premog, s čimer bodo države v razvoju še desetletja priklenjene na energijo, ki se pridobiva iz premoga.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu o energetski strategiji Svetovne banke, predvsem zaradi sprejetja zelo negativnega predloga spremembe skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki spreminja pomembno točko v prvotnem predlogu resolucije. Če sem natančen, ta sprememba iz predloga resolucije črta zaskrbljenost, da bo Svetovna banka vključila jedrsko energijo kot „obliko čiste“ energije. Predlog resolucije torej sprejema uporabo jedrske energije kot rešitev za zmanjšanje emisij ogljika. Če zaključim, ni sprejeta samo jedrska energija; predlog naj bi jo spodbujal kot obliko „čiste“ energije za boj proti podnebnim spremembam in zmanjšanje emisij ogljika. Vendar pa je spodbujanje jedrske energije neposredno v nasprotju z zahtevo za svet brez jedrske energije bodisi v vojaške bodisi v „miroljubne“ namene.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o energetski strategiji Svetovne banke, ker menim, da mora podpreti prehod k poti proti energetskemu razvoju, ki je trajnosten v okoljskem smislu v najmanj razvitih državah, obenem pa prispevati k ciljem Evropske unije, ki zadevajo podnebne spremembe in boj proti revščini.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glede na podatke v predlogu resolucije trenutno 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, od teh jih štiri petine živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, skoraj 2,4 milijarde ljudi pa za kuhanje in gretje še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase, kar je netrajnostna raba naravnih virov. Prav zaradi tega je ključno, da Svetovna banka sprejme novo strategijo za financiranje energetskih projektov ter se zaveže zagotavljanju učinkovite, dostopne in čiste energije kot sredstva za zmanjšanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti. V tem okviru Parlament, ko bo Svetovna banka dokončala svojo energetsko strategijo, in glede na to, da se je predhodno zavezala, da bo polovica njenih naložb v energijo „nizkoogljična“, poziva k prednostni obravnavi projektov čiste energije in predvsem k jasni zavezi obnovljivi energiji kot sredstvu za spodbujanje trajnostnega razvoja v revnejših regijah.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta obravnava energetsko strategijo Svetovne banke za države v razvoju. Pomembnost te teme lahko razumemo, če upoštevamo, da trenutno več kot 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, kar je temeljna pravica vseh državljanov. V času, ko Svetovna banka dokončuje svojo novo energetsko strategijo, postane natančen pristop še pomembnejši. Iskreno povedano in kljub temu, da se je o tej temi razpravljalo pred več kot 20 leti, rezultati nikakor niso zadovoljivi.

Ostajamo preveč odvisni od fosilnih goriv, namesto da bi raziskali alternativne vire energije. Pospešujemo podnebne spremembe in škodujemo narodom, ki živijo v skrajni revščini. Zato menim, da mora Svetovna banka pregledati svojo politiko o izkoriščanju energije, pridobljene iz fosilnih goriv – in pomoč temu sektorju narediti preglednejšo –, in spodbujati zeleno energijo, da bi zmanjšala ne samo onesnaženost zraka, ampak predvsem odvisnost držav v razvoju od zunanjih virov energije.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki pozdravlja energetsko strategijo Svetovne banke in opozarja, da bi morala posebej obravnavati vprašanje, kako lahko dostop do energije pomaga ljudem iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja; poziva Svetovno banko, naj se zavzema za takšen pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki bo čimbolj koristil revnim in se obenem lotil podnebnih sprememb; in poudarja, da je treba okoljske in družbene dejavnike na nacionalni ravni in na ravni lokalnih skupnosti upoštevati pri celostni analizi stroškovne učinkovitosti energetskih možnosti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Nihče ne dvomi, da je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj ali da je za dosego tega nujno, da so energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne, zlasti za revne, in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem. Globoko v 21. stoletju okoli 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, od teh jih štiri petine živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, predvsem na podeželskih področjih, in skoraj 2,4 milijarde ljudi za kuhanje in gretje še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase, kar povzroča resne zdravstvene težave in smrt 1,9 milijona ljudi letno zaradi onesnaženja zaprtih prostorov in okoljsko škodo zaradi netrajnostne rabe naravnih virov.

Zato mora Svetovna banka dati prednost dostopu do energije v majhnem obsegu in na lokalni ravni, zlasti v najmanj razvitih državah v Afriki in Aziji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Okoli 1,5 milijarde ljudi po svetu, večinoma v državah v razvoju v Afriki in vzhodni Aziji, še vedno nima dostopa do elektrike. Predvsem na podeželju je mogoče opaziti, da se prebivalstvo zaradi tega pogosto še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase in peči na oglje. Vendar pa ne smemo pozabiti, da to predstavlja precejšnjo tveganje za zdravje. Svetovno banko, ki si prizadeva spodbujati trajnostno energijo, je treba pozvati, naj da prednost takšnim regionalnim projektom namesto obsežnim komercialnim projektom. To bi, prvič, omogočilo spodbujanje proizvodnje trajnostne ekološke energije in, drugič, omogočilo tudi upoštevanje regionalnih zahtev. Da bi dosegli ekološko in gospodarsko trajnost, bi bilo želeno dati prednost majhnim, alternativnim, lokalnim energetskim projektom, saj bi to lahko preprečilo, da je treba kupovati energijo, ki je pogosto draga. Vzdržal sem se glasovanja, ker menim, da moramo počakati na strategijo Svetovne banke, katere objavo se pričakuje sredi leta.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za predlog resolucije o energetski strategiji Svetovne banke za države v razvoju. Energetske potrebe v državah v razvoju se povečujejo, zato je treba upoštevati energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Energetske storitve morajo biti zanesljive, cenovno dostopne in enakomerno razporejene po vsej družbi, da bi se učinkovito spopadle z revščino in premostile vrzel med mesti in podeželjem. Glede na potrebe držav v razvoju mora Svetovna banka povečati raznovrstnost energetskega portfelja in povečati posojila za obnovljive vire in energetsko učinkovitost. Strinjam se s predlogom, da mora dodeljeno financiranje predvsem spodbujati kombinacijo energetske učinkovitosti in obnovljive energije. Prednost je treba dati manjšim decentraliziranim energetskim projektom in zagotavljanju dostopa do energije za prebivalstvo držav v razvoju. Pozornost se usmerja k dejstvu, da mora Svetovna banka večji pomen pripisati grožnji, ki jo biogoriva predstavljajo za oskrbo s hrano. Poleg tega je treba vzpostaviti strožje spremljanje in nadzor dejavnosti finančnih posrednikov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Strinjam se s pomisleki in predlogi Evropskega parlamenta v tem predlogu resolucije o energetski strategiji Svetovne banke, za katerega sem glasovala. Ker je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj in ker pravica do energije pomeni, da morajo biti energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem, se mi zdi ključnega pomena spodbujanje naložbene politike, utemeljene na trajnostni rabi naravnih virov. Zato se strinjam s priporočili Evropskega parlamenta Svetovni banki na tem področju.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Končno smo glasovali za predloženo resolucijo, ker so bili sprejeti predlogi sprememb 2, 3 in 4, katerih namen je bil črtati pojem „nizkoogljičen“.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj. Pravica do energije pomeni, da morajo biti energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne, zlasti za revne, in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem. Energetska strategija Svetovne banke ima takšen pristop in se mora močno zavezati reševanju ljudi iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja. Svetovna banka si mora zato prizadevati za pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki zagotavlja največje koristi za revne, obenem pa se bori proti podnebnim spremembam.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem za poročilo, ki je na splošno dobro. Vendar pa ne podpiram stališča, da je jedrska energija oblika čiste energije.

Predlog resolucije B7-0097/2011

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, ker sedanja kriza izpostavlja pomisleke, da zdajšnji mehanizem ne bo omogočil premagovanja krize, saj jo poslabšuje pomanjkanje skladnosti pri doseganju petih glavnih ciljev, nenazadnje v zvezi s stopnjami zaposlenosti. Letni pregled rasti in okvir evropskega semestra predstavljata ključna instrumenta, vendar pa ne smeta niti nadomestiti niti zmanjšati smernic širše gospodarske politike in politike zaposlovanja. Zavezati se moramo vrsti ukrepov, ki omogočajo prepoznavnost bistva gospodarskih ukrepov, ki vključujejo sistem evroobveznic, zelo likviden trg javnih obveznic, nižje obrestne mere in uvedbo evropskega davka na finančne transakcije za omejitev špekulacij. Ne smemo ogrožati razvoja ali ustvarjanja delovnih mest, zato predlagam močnejšo vlogo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj pri podpiranju naložb v infrastrukturo, tehnologije in mala in srednje velika podjetja. Poudaril bi tudi, da strategije za rast in delovna mesta ne more ogroziti sedanja kratkoročna vizija proračunske konsolidacije: v njenih ciljih je treba upoštevati javne naložbe.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o strategiji Evropa 2020. Evropski parlament izraža svoje prepričanje, da bi morala strategija Evropa 2020 Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja, izboljšanja pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanja ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanja ravni izobrazbe in spodbujanja socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Menim, da so ukrepi strategije Evropa 2020 ključnega pomena za prihodnost vseh evropskih državljanov, zagotavljanje trajnostnih delovnih mest, dolgoročno gospodarsko rast in družbeni napredek, vendar pa se strinjam z bojaznijo, izraženo v tem predlogu resolucije, da strategija Evropa 2020 zaradi šibke strukture upravljanja ne bo mogla izpolniti svojih obljub. Pomembno je omeniti, da moramo za uspešno izvajanje strategije Evropa 2020 zapreti vrzel med svojimi napovedanimi ambicijami, razpoložljivimi viri in uporabljeno metodologijo in moramo izvesti reforme in zagotoviti zelo konkretne in zgodnje javne in zasebne naložbe v širok nabor projektov. Evropska komisija in Svet morata tu pomembno prispevati. Obenem je treba države članice spodbujati, da v svojih programih nacionalnih reform največjo prednost namenijo obravnavi brezposelnosti. Izvajanje strategije Evropa 2020 bo uspešno samo, če bodo EU in države članice združile svoja prizadevanja.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska in finančna kriza je v Evropi povzročila velike izgube delovnih mest. Prednostna naloga strategije Evropa 2020 in evropske strategije zaposlovanja je ustvariti več in boljša delovna mesta v Evropi. Cilj je Evropo spremeniti v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo o rastjo ob sočasnem zagotavljanju visoke stopnje zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Evropa mora s skupnim ukrepanjem premagati sedanjo situacijo.

Ta predlog resolucije je korak v to smer in Komisijo in Svet skupaj z Evropskim parlamentom poziva, naj v politike, oblikovane za ponovno ustvarjanje delovnih mest in rast, vključita nacionalne parlamente, socialne partnerje ter regionalne in lokalne organe. Za dosego tega je treba okrepiti metodo Skupnosti in evropski semester sprejeti v sveženj o zakonodajnem upravljanju. Pozdravljamo poudarjanje vloge malih in srednje velikih podjetij in enotnega trga pri ustvarjanju delovnih mest. Nazadnje bi poudarili vlogo „programa za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ pri doseganju teh ciljev. Zato sem glasovala za to resolucijo.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Pred Evropskim svetom v marcu in predstavitvijo nacionalnih ciljev držav članic v aprilu smo podali svoje mnenje o strategiji EU 2020. Ta strategija je trenutno samo strategija na papirju in več časa, kot mine, verjetneje je, da se bo ponovil neuspeh lizbonske strategije. Zato se moramo odzvati: reči moramo „da“ ambicioznim ciljem, vendar ne brez proračunskih sredstev za njihovo dosego. Cilji morajo iti z roko v roki z resničnimi proračunskimi obveznostmi, kajti kako naj drugače pripravimo kar koli drugega kot strategijo na papirju? Bodisi med pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru ali v razpravi o lastnih sredstvih EU bo Parlament moral izraziti svoje mnenje, da zagotovi, da bodo priporočljivi cilji strategije EU 2020 izenačeni z ustreznimi možnostmi financiranja.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je treba države članice Evropske unije spodbujati, naj v svojih nacionalnih programih in načrtih največjo prednost namenijo obravnavi brezposelnosti in dolgoročni izključenosti s trga dela. To bi bilo treba združiti z ukrepi za srednjeročno in dolgoročno zagotavljanje več novih delovnih mest, boljših delovnih mest in visoke ravni kakovostne zaposlitve. Poudarila bi, da morajo države članice večjo pozornost nameniti boju proti revščini otrok z ustreznimi ukrepi, tako da ne bo omejen njihov osebni razvoj in da ne bodo prikrajšani pri vstopu v poklicno življenje. Pozdravljam vodilne predloge, namenjene izvajanju ciljev strategije Evropa 2020, kot so „industrijska politika za dobo globalizacije“, „program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“, „evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti“ in druge pobude. Strinjam se s predlogi „evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“, vendar pa bi predlagala posebno ukrepanje za zagotavljanje socialne vključenosti. Zelo pomembno je tudi pripraviti program, katerega namen je spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi in izboljšanje delovnih pogojev, boj proti neenakosti, diskriminaciji in revščini zaposlenih.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Cilj strategije Evropa 2020 je zagotoviti izhod iz krize in pripraviti gospodarstvo Evropske unije na naslednje desetletje. Njen namen je spodbujati znanje, inovacije, izobraževanje in digitalno družbo, našo proizvodno strukturo narediti bolj gospodarno z viri, obenem pa okrepiti konkurenčnost, in povečati stopnjo vključenosti na trg dela in pridobitev kvalifikacij ob sočasnem boju proti revščini. Izpostavila bi predvsem pobudo „Unija inovacij“, ki obravnava glavne družbene izzive, kot so energetska in prehranska varnost, podnebne spremembe, zdravje in staranje prebivalstva. Vendar pa obstaja potreba po okrepitvi, spodbujanju in zagotavljanju financiranja raziskav, inovacij in razvoja v EU. Pozivam k povečanju financiranja za ključne instrumente za raziskave, inovacije in uporabo, ki so že sprejeti, kot je strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET). Prav tako bi poudarila pomemben prispevek okvirnega programa za raziskave in strukturnih skladov k spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij na nacionalni in regionalni ravni.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti predlogu resolucije o strategiji Evropa 2020. Strategija Evropa 2020 je nadaljevanje neuspešne lizbonske strategije in ne more zagotoviti odgovorov na vprašanja, ki se glasijo, kako si bomo opomogli od krize in ustvarili nova delovna mesta. Natančna uporaba te strategije – in s tem napačnih politik, ki so povzročile krizo – bo še dodatno spodkopala pravice evropskih delavcev. Družbenogospodarsko upravljanje EU potrebuje alternativno politiko, ki bo zavrnila vsak „pakt za konkurenčnost“ in pomagala uresničiti pravo gospodarsko konvergenco med državami članicami. Evropska unija nujno potrebuje strategijo, ki bo spodbujala vrednote, kot so solidarnost, socialna pravičnost, enakost spolov in iskrena prizadevanja za boj proti revščini. Skupaj z drugimi levičarskimi poslanci Evropskega parlamenta smo predložili alternativni predlog resolucije, ki opisuje ukrepe in mehanizme, potrebne za Evropo, katere cilj je gospodarsko, socialno in okoljsko izvedljiva rast s polno zaposlenostjo in pravicami za delavce.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je vključitev gospodarske rasti, socialnih ciljev in boja proti revščini na seznam ciljev zelo pomembno za Evropo, saj bo izpolnitev teh ciljev pomagala zaščititi gospodarsko neodvisnost Evropske unije. Glavni izzivi, s katerimi se soočajo EU in njene države članice v smislu zaposlovanja in brezposelnosti, se morajo odražati v političnem okviru smernic za zaposlovanje EU in vključeni vanje.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) V času, ko se razpravlja o svežnju za gospodarsko upravljanje, katerega namen je okrepiti finance držav članic in Unije kot celote, moram poudariti pomembnost njegove povezanosti s strategijo Evropa 2020. Po mojem mnenju je prispevek strategije k izboljšanju konsolidacije nacionalnih financ in financ Unije, inovacij in s tem konkurenčnosti in rasti posebno pomemben. Ta predlog resolucije, ki je skladen z nekaterimi predlogi o gospodarskem upravljanju, o katerem trenutno razpravljamo, določa osnovna načela, ki bodo veljala v prihodnjih razpravah, in opredeljuje ključne zamisli, ki jih je treba upoštevati. V mislih imam predvsem potrebo po upoštevanju metode Skupnosti, ki vodi k večji enotnosti med državami članicami, po vključitvi evropskega semestra, ki omogoča izboljšanje usklajevanja med nacionalnimi politikami, in po politikah, ki spodbujajo evropsko konkurenčnost, kot je podpora za inovacije, mala in srednje velika podjetja in izvajanje enotnega trga.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Svet na splošno in predvsem Evropska unija sta preživljala težko obdobje, katerega primer je sedanja gospodarska in finančna kriza. Da bi končal te razmere, je Evropski svet 17. junija 2010 sprejel strategijo Evropa 2020 za zaposlovanje in pametno, trajnostno in vključujočo rast. Gre za strategijo rasti za naslednje desetletje, ki daje zagon evropskemu gospodarstvu, da bi doseglo visoke standarde zaposlovanja, produktivnosti in socialne kohezije. Cilji, ki jih je treba doseči do leta 2020, so ambiciozni: v smislu izobraževanja je treba zmanjšati stopnjo osipa v šolah pod 10 % in povečati odstotek 30- do 34-letnikov, ki so diplomirali, na 40 %; v socialnem smislu je treba 20 milijonov ljudi rešiti pred tveganjem revščine in socialne izključenosti. V znanstvene raziskave se namerava vložiti 3 % bruto domačega proizvoda.

Pozdravljam izbiro vodilnih pobud za strategijo Evropa 2020, katerih cilj so izobraževanje, zaposlovanje, mladi, inovacije, program za digitalne tehnologije, okolje, globalizacija, uporaba virov in boj proti izključenosti, kar bo spodbudilo rast in konkurenčnost. Pozdravljam tudi sprejetje te strategije in institucije Evropske unije in vlade držav članic pozivam, naj si vneto prizadevajo za dosego ciljev, zastavljenih v strategiji Evropa 2020.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Stvarnost kaže, da izjave o nameri ne zadostujejo ne glede na to, kako skromne so v socialnem smislu, za dosego teh ciljev. To še posebno velja, ko predlagane politike sledijo povsem enaki poti kot predhodno sprejete politike, ki so temeljni vzrok socialne krize, ki jo preživljamo. Tako je v primeru strategije Evropa 2020, s katero se zdaj povezuje tako imenovano „gospodarsko upravljanje“.

Koraka, ki ga nameravajo narediti v tem tako imenovanem gospodarskem upravljanju z oblikovanjem „evropskega semestra“ – okrepitev kazni, povezanih z izpolnjevanjem pakta za stabilnost in rast, smernic gospodarske politike in kazalnikov, ki bodo morda sprejeti –, ne spremlja pomembno povečanje proračuna Skupnosti, kar je vedno ključni pogoj za premik v smeri gospodarske in socialne kohezije in preprečevanje poslabšanja sedanjih razhajanj. Ustvariti nameravajo pravi prisilni jopič za države članice, da bodo izvajale tako imenovane varčevalne ukrepe, kar vključuje okrepitev neoliberalne agende z vsemi njenimi resnimi protidružbenimi posledicami.

Če glede tega obstajajo kakršni koli dvomi, poglejte francosko-nemški projekt za tako imenovani pakt za konkurenčnost, katerega cilj je dvigniti upokojitveno starost, ogroziti kolektivna pogajanja in zadati še en udarec pravicam delavcev in socialnim pravicam, da se zagotovi povečanje zaslužkov gospodarskih in finančnih interesnih skupin.

Zato smo glasovali proti temu predlogu resolucije.

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. – (DE) Namen predloga spremembe 2 je poudariti, da mora Komisija v tej strategiji večjo pozornost posvetiti vlogi mobilnosti in prometa. V prometnem sektorju moramo ne samo prispevati k zmanjšanju emisij CO2, ampak tudi ohraniti Evropo kot središče proizvodnje in razvoja. To med drugim vključuje povečanje naložb v raziskave in učinkovito somodalnost pri vzpostavljanju vseevropskih omrežij.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Evropska unija je v strategiji Evropa 2020 politiko zaposlovanja razglasila za ključno vprašanje. Pomembno je, da si vse države članice skupaj in posamezno prizadevajo za opredeljene cilje, da bi lahko v Evropi dosegli visoko stopnjo zaposlenosti in produktivnosti. Te cilje je mogoče doseči samo, če bomo skupaj ukrepali na področjih, kot so boj proti strukturni brezposelnosti, razvoj usposobljene delovne sile, spodbujanje kakovosti dela in izboljšanje uspešnosti izobraževalnih sistemov. Zato podpiram predlog resolucije, ki opredeljuje smernice gospodarskih politik in smernice za zaposlovanje za države članice.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Strategija Evropa 2020 ni nič manj kot projekt, ki združuje vse ukrepe, ki jih mora sprejeti Evropska unija, da bi za vsaj 20 milijonov zmanjšala število ljudi, ki živijo v revščini ali jih ta ogroža. Čeprav je ambiciozen, je ta cilj vodilno načelo gospodarske dejavnosti Evropske unije. To seveda vključuje odgovorno dejavnost, katere cilj je spremeniti samo gospodarsko strategijo, kar zadeva države članice, vendar pa si morajo še pred tem vse evropske institucije prizadevati za enotni cilj. S predlogom resolucije o strategiji Evropa 2020 je Parlament danes sprejel vrsto predlogov Svetu, tako da bi lahko skupaj dosegli končni cilj, ne da bi uničili upanje vseh evropskih državljanov. Te zahteve zadevajo potrebo po sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj pri pripravi svežnja ukrepov na področju energije, zanesljive oskrbe s hrano, podnebnih sprememb, zdravja, politike mladih, raziskav in predvsem industrijske politike, katerega namen je ustvariti močne sisteme socialne zaščite in zmanjšati stopnjo brezposelnosti.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, ki poudarja, da so ukrepi strategije Evropa 2020 ključnega pomena za prihodnost vseh evropskih državljanov, zagotavljanje trajnostnih delovnih mest, dolgoročno gospodarsko rast in družbeni napredek; se boji, da strategija Evropa 2020 zaradi šibke strukture upravljanja ne bo mogla izpolniti svojih obljub, in zato odločno poziva Svet, naj okrepi metodo Skupnosti; ponovno poudarja, da je pomembno vključiti cilje EU 2020 v okvir gospodarskega upravljanja, in poziva, naj bo evropski semester del svežnja o zakonodajnem upravljanju, ob zgodnji vključitvi nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev, da bi spodbudili demokratično odgovornost, lastništvo in legitimnost; poudarja, da je uresničitev strategije Evropa 2020 bistvena in obvezna.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Gospodarska kriza je imela nesorazmerne učinke na socialne skupine. Zaskrbljujoče je, da je stopnja brezposelnosti mladih dvakrat višja od povprečne evropske stopnje. Potrebni so programi reform, da bi ublažili učinke krize, posledica česar bo ustvarjanje delovnih mest. V tem okviru lahko omenim ukrepe, ki jih je sprejela romunska vlada in so namenjeni spodbujanju podjetniške pobude med mladimi. Poleg povečanja števila delovnih mest je pomembno tudi izboljšati njihovo kakovost. Ta cilj lahko dosežemo s spodbujanjem raziskav in inovacij, z večjim sodelovanjem poslovnega sektorja v akademskem življenju in s prilagoditvijo šolskega učnega načrta potrebam trga dela.

V zvezi s tem je treba izvesti študije o gospodarskem razvoju v državah članicah. Predvsem jih je treba uskladiti na ravni EU in opredeliti tista področja, na katerih lahko Evropska unija razvije primerjalne prednosti na svetovnem trgu. Poleg tega bi priznavanje diplom na ravni EU omogočilo prosti pretok delovne sile in podprlo vzpostavitev pravega enotnega evropskega trga. Cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020, bomo lahko dosegli samo z oblikovanjem posebnih predlogov in dodelitvijo zadostnih sredstev. Drugače tvegamo neuspeh, tako kot se je zgodilo v primeru lizbonske strategije.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog resolucije podpira socialni zlom lizbonske strategije, katere nadaljevanje je strategija Evropa 2020. Še huje je, da omogoča lažji nadzor nacionalnih proračunov prek evropskega semestra in spodbuja prosto trgovino. Glasoval sem proti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj strategije Evropa 2020 je Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. To bo temeljilo na petih krovnih ciljih Evropske unije, in sicer: spodbujanju zaposlovanja, izboljšanju pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Ti cilji so ambiciozni in vsi si moramo močno prizadevati za njihovo dosego v dobro EU in njenih državljanov.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Zavračam predlog resolucije o strategiji Evropa 2020, ker menim, da nadaljuje v skladu z protidružbenimi težnjami bruseljskega soglasja, ki se ne ukvarja z Evropejci, ampak je oblikovano za utrditev neoliberalnih politik, ki so nas pripeljale v resno gospodarsko krizo, ki jo preživljamo. Ta kriza, ki jo preživljamo, ni naravna nesreča, ampak posledica načina, na katerega so se konzervativne, liberalne in socialdemokratske politične sile premaknile od washingtonskega soglasja k bruseljskemu soglasju, brez uveljavljanja javnega posredovanja v gospodarstvu, omejitve plač in privatizacije javnih storitev in glavnih podjetij v ključnih sektorjih gospodarstva, kot sta energija in telekomunikacije. Posledice teh neoliberalnih ukrepov in bruseljskega soglasja že poznamo: kriza, razširjena brezposelnost, revščina in zmanjšanje pravic delavcev in države blaginje. Zato sem glasoval proti tej resoluciji o strategiji Evropa 2020, ker menim, da je ta „nova“ strategija še več enakega: neoliberalnih ukrepov, ki ne vključujejo potrebne razporeditve bogastva in izboljšanja socialnih pravic Evropejcev in pravic na področju zaposlovanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Uresničitev strategije Evropa 2020 je temeljnega pomena za krepitev EU in ne sme biti samo postranska stvar. Namen strategije je spodbujati prihodnost evropskih državljanov v smislu varnih in trajnostnih delovnih mest, dolgoročne gospodarske rasti in socialnega napredka. Če jo hočemo izvajati, je treba okrepiti metodo Skupnosti in cilje vključiti v naše gospodarske politike. Za zagotavljanje financiranja strategije je ključnega pomena, da imamo katalog političnih pobud, ki nedvomno vključuje tudi sodelovanje Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter tudi privlačno zasebno financiranje. Pomladitev notranjega trga nam mora omogočiti tudi hitrejše in učinkovitejše napredovanje ambicioznih ciljev. Poleg tega obstajajo številne vodilne pobude, kot so Unija inovacij, Mladi in mobilnost, Industrijska politika za dobo globalizacije, če jih naštejem samo nekaj. Nisem glasoval za predlog resolucije, predvsem zato, ker ni bilo mogoče rešiti financiranja strategije Evropa 2020.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Podal bi pripombe v zvezi s predlogom resolucije o strategiji Evropa 2020, ki ga je sprejel Evropski parlament. Popolnoma se strinjam s stališčem Parlamenta in menim, da moramo okrepiti strukturo upravljanja strategije, kajti to, kar je bilo storjeno doslej, ni bilo dovolj natančno in tako tudi ne preveč učinkovito.

Po mojem mnenju je enakost spolov ključni dejavnik za izpolnitev ambicij strategije Evropa 2020. Predvsem moramo povečati delež zaposlenih žensk z odpravo sedanje razlike v plačilih moških in žensk do leta 2020 (strategija predvideva 1-odstotno zmanjšanje letno, da bi razliko do leta 2020 zmanjšali za 10 %). Drugo zelo pomembno vprašanje je zmanjšanje revščine med ženskami. Ocenjuje se, da 17 % žensk živi v revščini in da je večina izmed njih mater samohranilk in priseljenk.

Cilje strategije je mogoče doseči predvsem z izobraževanjem in usposabljanjem. Tu imam v mislih finančno podporo za mlade in podporo programom, povezanim z mobilnostjo študentov in akademikov. Ključni poudarek je treba dati tudi usposabljanju in programom, ki podpirajo spremembe kvalifikacij.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Potreba po izhodu iz gospodarske krize, zagotavljanju trajnosti in razvoju „pametnega gospodarstva“ so temeljni cilji strategije, ki bo začrtala prihodnji okvir tržne politike Evropske unije. Visoke stopnje zaposlenosti, ki podpirajo socialno in teritorialno kohezijo, produktivnost, učinkovito rabo virov, inovacije in predvsem okrepljeno gospodarsko upravljanje, morajo biti temelj nove poti Evrope. Ti bodo predmet našega dela v naslednjih letih, na podlagi katerega morajo mnenja Sveta, ocene in predlogi Komisije in politično vodstvo Parlamenta voditi h konkretnim zaključkom. Iz vseh navedenih razlogov sem glasoval za predlog resolucije o strategiji Evropa 2020. Ta resolucija bo dopolnila prvotni predlog in poudarila potrebo po okrepitvi predlogov strategije za upravljanje ter pozvala države članice, naj natančneje preučijo ambicije strategije s proračunskega vidika ter se osredotočijo na boj proti brezposelnosti prek nacionalnih programov reforme.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Prvi znaki izvajanja strategije EU za to desetletje niso preveč spodbudni, tako kot niso bili spodbudni rezultati lizbonske strategije. Iz gospodarskega razvoja na evrskem območju in problemov monetarne unije, ki jih je v regiji poudarila kriza, je jasno, da se mora strategija Evropa 2020 osredotočiti na proračunsko stabilnost, politike za rast in potrebo po evropskem gospodarskem upravljanju, če noče, da bi ambiciozni cilji, ki jih je zastavila, kot je povečanje zaposlenosti mladih na 75 % in naložb v raziskave na 3 %, na koncu bili zgolj simbolične izjave. Predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za strategijo Evropa 2020 si prizadeva v tej smeri, zato sem glasoval zanj.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Dokument Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast določa vrsto ukrepov, ki morajo Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. To je treba utemeljiti na petih krovnih ciljih EU: spodbujanju zaposlovanja, izboljšanju pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker se strinjam s predlogi Evropskega parlamenta, predvsem potrebo po krepitvi upravljanja strategije Evropa 2020. Ne moremo dovolj poudariti, da so ukrepi, sprejeti v okviru strategije Evropa 2020, ključni za uresničitev pričakovanj evropske javnosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Med členi, zaradi katerih smo podprli to besedilo, je člen 12, ki: pozdravlja vodilno pobudo Unija inovacij kot glavno vodilo za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, ki obravnava glavne družbene izzivi, kot so energetska in prehranska varnost, podnebne spremembe, zdravje in staranje prebivalstva; opozarja, da je 3-odstotni cilj sestavljen iz 2-odstotnega deleža (zasebni izdatki) in 1-odstotnega deleža (javni izdatki); ugotavlja, da so na področju zasebnega vlaganja v raziskave še vedno določene pomanjkljivosti, ki jih je mogoče rešiti samo s prilagoditvijo regulativnega okolja podjetjem, vključno z malimi in srednjimi; zato pozdravlja namero Komisije za izboljšanje okvirnih pogojev podjetij za inovacije, zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropa se sooča s težkim izzivom: zmanjšanjem brezposelnosti in sočasno izgradnjo k ljudem usmerjenega gospodarstva. Zavedamo se, da ima strategija Evropa 2020 velike ambicije in od nas zahteva trdno stališče na nacionalni in tudi evropski ravni. Svetovna gospodarska kriza je žal izbrisala številne rezultate, dosežene doslej, in pokazala, kako krhka so pogosto nacionalna gospodarstva. Zato moramo zdaj bolj kot kdaj koli prej podvojiti svoja prizadevanja in jih podpreti z načelom, da smo skupaj močnejši. Nobena država članica se ne sme ali more s samostojnim ukrepanjem učinkovito spopasti s svetovnimi izzivi. Da bi oživili izzive trajnostne rasti, moramo uporabiti vsa razpoložljiva politična sredstva in finančne instrumente. Glasovala sem za to resolucijo, ker je okrepljeno usklajevanje politik zaposlovanja držav članic ključnega pomena, doseči pa ga je mogoče samo, če so skupni cilji skladni in verodostojni. Zgraditi moramo nov gospodarski model, utemeljen na znanju in visoki stopnji zaposlenosti. Ta izziv zaznamuje začetek nove faze evropskega povezovanja, ki posveča večjo pozornost zaposlovanju in socialni varnosti ter mobilizira vse akterje, prisotne v Evropi.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Strategija Evropa 2020 opredeljuje cilje Evropske unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v naslednjih letih. Obstaja nekaj ključnih vidikov za dosego tega cilja, kot je krepitev upravljanja in financiranja kohezijske politike. Sedanji program Evropske unije mora vključevati večje sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri opredeljevanju njenih politik in izvajanju ukrepov, saj je to domnevno glavni vzrok za neuspeh lizbonske strategije. Zato je treba k izvajanju te strategije pozvati vse institucionalne akterje – na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

V tem okviru bi poudaril potrebo po izvajanju teritorialnega pakta lokalnih in regionalnih oblasti za strategijo Evropa 2020. Za vse evropske regije je potrebna močna kohezijska politika kot bistveni pogoj za izvajanje strategije Evropa 2020. Kohezijska politika je po naravi medsektorska in je tako ključni element pri uspehu strategije, zato je treba pojasniti njen dopolnjevalni značaj. Gospodarsko rast in ozračje ustvarjanja delovnih mest je treba spodbuditi kot del tega programa, da bi prihranili posebno vlogo za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki so gonilo evropske gospodarske rasti.

Zaradi navedenih razlogov sem na plenarnem zasedanju glasoval za ta predlog resolucije.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. − Strategija Komisije EU 2020 je ključnega pomena za povečanje rasti in konkurenčnosti EU ob izhodu iz gospodarske krize. Vendar pa je njene cilje mogoče doseči samo z usklajenim in osredotočenim pristopom vseh držav članic. Glasoval sem za resolucijo o strategiji Evropa 2020, ker menim, da določa nujnost, da so države članice popolnoma zavezane ciljem strategije. Resolucija poziva k boljši usklajenosti gospodarskega upravljanja, ki ga določa strategija EU 2020, to pa popolnoma podpiram, ker opredeljuje potrebo po verodostojnem okviru financiranja, ki ga morajo vzpostaviti nacionalne vlade. Države članice morajo zagotoviti tudi, da bodo politike in tudi proračuni usklajeni s cilji strategije EU 2020, zlasti glede ciljev, kot sta boj proti brezposelnosti in socialna vključenost. Pozdravljam tudi predloge resolucije, da mora naslednji večletni finančni okvir odražati ambicije strategije EU 2020.

Predlog resolucije B7-0127/2011

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Smernice zaposlovanja, ki jih je predlagala Komisija in potrdil Svet, predstavljajo sedanje skupne prednostne naloge Evropske unije in cilje držav članic glede njihovih nacionalnih politik zaposlovanja. Nekatere smernice zaposlovanja na ravni EU vključujejo povečano udeležbo na trgu dela, vključno udeležbo podskupin prebivalstva, za zmanjšanje strukturne brezposelnosti in spodbujanje kakovosti delovnih mest, razvoj dobro kvalificirane delovne sile, ki bo izpolnila potrebe trga dela, in izboljšanje izobraževalnih sistemov, ki bodo zagotovili poklicno izobraževanje na vseh ravneh.

Menim, da se morajo države članice in Evropska unija vključiti v pripravo usklajene strategije zaposlovanja, ki bo spodbujala razvoj usposobljene, kvalificirane in prilagodljive delovne sile ter trge dela, ki se bodo lahko hitro odzvali na razvoj gospodarstva.

Podpiram tudi pobudo poročevalke za spodbujanje boja proti socialni izključenosti in zmanjšanje revščine, ki sta ključna cilja strategije Evropa 2020. To so razlogi, zaradi katerih sem glasovala za to resolucijo.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije zaradi nujne potrebe po okrepitvi prizadevanj na vseh ravneh, da se zagotovi pravilno izvajanje smernic zaposlovanja Evropske unije. Samo s pravilnim izvajanjem teh smernic bo mogoče povečati udeležbo na trgu dela, razviti usposobljeno delovno silo in izboljšati kakovost in uspešnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega je cilj smernic za politike zaposlovanja zagotoviti, da se v okviru strategije Evropa 2020 in gospodarskega upravljanja doseže cilje za zaposlovanje ter zagotovi trajnostno gospodarsko rast in socialni napredek. Menim, da je za države članice zelo pomembno, da si močno prizadevajo izpolniti zaveze, sprejete za dvig stopnje zaposlenosti, izboljšanje kvalifikacij ljudi, ustvarjanje priložnosti za zaposlitev, zmanjšanje revščine in povečanje socialne vključenosti. Evropska komisija in države članice morajo biti pripravljene zagotoviti, da se bodo te smernice izvajale skupaj s socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi institucijami, ki morajo sodelovati pri pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform. Zaradi gospodarske in finančne krize so razmere na evropskem trgu dela še vedno napete, zato mora biti boj proti brezposelnosti ena izmed najpomembnejših prednostnih nalog politike za Evropsko unijo in tudi države članice.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska strategija zaposlovanja in nacionalne strategije, ki jih izvajajo države članice, so eden izmed glavnih instrumentov, oblikovanih za zagotavljanje izpolnitve ciljev strategije Evropa 2020. Zato je za pravilno in učinkovito izvajanje smernic za politike zaposlovanja zelo pomembno sodelovati s poslovnim sektorjem in socialnimi partnerji. Navdušeno pozdravljam smernice in premisleke, navedene v predlogu: potrebo po krepitvi odgovornosti vlade in oblikovanju ambicioznih ciljev, da se doseže cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020; potrebo po zagotavljanju izvajanja smernic za politike zaposlovanja; in potrebo po tem, da se ustvarjanju delovnih mest v nacionalnih programih reform da največjo prednost.

Uniji manjka močna horizontalna politika za boj proti brezposelnosti in socialni izključenosti, ki bi nedvomno vključevala celosten sveženj za gospodarsko upravljanje, oblikovan za odzivanje na potrebe Unije in njenih držav članic; potrebovala bi tudi dosego ambicioznih ciljev, kot so tisti, opredeljeni v strategiji Evropa 2020.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic temelji na številnih stebrih, izmed katerih bi izpostavil: sedanjo gospodarsko krizo, ki povečuje brezposelnost in socialno izključenost; potrebo po ustvarjanju sinergij, ki spodbujajo razvoj z namenom izpolnjevanja ciljev strategije Evropa 2020; in predlog Komisije, da je treba v skladu z letnim pregledom rasti smernice za politiko zaposlovanja, sprejete leta 2010, v letu 2011 ohraniti. Za premagovanje teh razmer so ključnega pomena skupna prizadevanja na vseh ravneh: na ravni vlad, socialnih partnerjev in civilne družbe.

Evropska unija tu s podpiranjem socialnega dialoga in spodbujanjem sprejemanja poštenih in učinkovitih ukrepov igra ključno vlogo pri usmerjanju politik, ki jim je treba slediti, in pri spoštovanju načela subsidiarnosti. Upam, da bodo te smernice pripomogle k premagovanju krize, utrdile sisteme socialne zaščite in ponovno zagnale gospodarstvo, da bomo lahko dosegli cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Obžalovanja vredno se nam zdi, da Evropska komisija ohranja enake smernice za politike zaposlovanja, kot so bile sprejete za leto 2010, zato ohranjamo enako kritično stališče, kot smo ga zavzeli takrat.

Čeprav predlog resolucije Evropskega parlamenta nekoliko kritizira izvajane politike in poziva k izpolnitvi zelo omejenih socialnih ciljev strategije Evropa 2020, ne pride do dna problemu brezposelnosti in negotovosti zaposlitve, ne prizadeva si za odpravo njunih vzrokov, ne razmišlja o preklicu teh varčevalnih programov in ne kritizira resno zahtev držav članic z največjimi težavami pri slepem izpolnjevanju smešnih meril pakta stabilnosti.

Ravno nasprotno predstavlja mnenje, da so orodja, vključena v evropski semester, pozitiven odziv, ob čemer pozablja, da predlogi Evropske komisije o tako imenovanem „gospodarskem upravljanju“ predstavljajo ne samo napad na suverenost držav članic, ampak bodo z nadaljnjim dajanjem prednosti monetarnim merilom pred socialno blaginjo in napredkom tudi poslabšali socialni položaj.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Po sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo je Parlament skupaj z mano glasoval za resolucijo, ki Svet in Komisijo poziva, naj sodelujeta za dosego naših ciljev za zaposlovanje, kot jih opredeljuje strategija Evropa 2020. Po mnenju poročevalke gospe Berès moramo državam članicam zagotoviti strateško svetovanje, ne da bi se preveč vmešavali v nacionalno politiko, in smernice, da bi si zainteresirane strani lahko vse prizadevale v skladu z enakim načrtom. Pomanjkanje delovnih mest, zlasti v zadnjih letih, je resen problem, s katerim se je treba spopasti precej ambiciozno, da bi lahko do leta 2020 zagotovili 75 % Evropejcem dostojna, varnejša delovna mesta, ki izpolnjujejo potrebe veliko različnih ljudi, ki se pripravljajo na svet dela. Posebna prizadevanja so potrebna za določene skupine, vključno z ženskami – zlasti materami –, mladimi in priseljenci.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, ki poudarja pomembnost politik, ki omogočajo lažji prehod mladih iz šolskega v delovno okolje; poudarja, da je tveganje za revščino pri tistih, ki zgodaj prekinejo šolanje, predvidljivo visoko; poudarja, da bi morale vse prožne in začasne oblike dela, uporabljene v tem okviru, vključevati pravico do usposabljanja in dostop do socialne varnosti ter bi morale pomagati ljudem, da preidejo na varnejšo zaposlitev.

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) V teh letih, v katerih si prizadevamo opomoči si od gospodarske in finančne krize, ki je prizadela številne države v Uniji, ko si naše vlade prizadevajo izvajati skupne politike in strategije, da bi dosegle cilje, ki smo jih opredelili in se jih odločili izpolniti skupaj, menim, da je pomembno priznati zaslužen in osrednji položaj Parlamenta kot najbolj predstavniške institucije v Evropski uniji. Gre za priznanje njegovega zastopanja in funkcije, nenazadnje v zvezi z določbami pogodb.

Pomembnost smernic za gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja mora vsekakor biti v središču evropskega semestra in se mora prilagoditi nihanjem v letnem pregledu rasti in obdobjem izvajanja naših držav. Posvetovalna funkcija si zasluži ustrezen prostor in čas, potrebna za analizo in prilagoditev splošnemu okviru. Zato izjavljam, da sem glasovala za.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Smernice zaposlovanja so sopomenka za višjo upokojitveno starost in prožen trg dela. Čeprav ima ta predlog resolucije to dobro lastnost, da EU opozarja, da je plačna politika nacionalna odgovornost, še vedno podpira prej navedeno. Zato sem glasoval proti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska strategija zaposlovanja in smernice za politike zaposlovanja držav članic so eden izmed glavnih instrumentov, katerih cilj je vodenje politike Evropske unije in držav članic pri doseganju ciljev, zastavljenih v strategiji Evropa 2020. Boj proti brezposelnosti in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest sta velika izziva za Evropsko unijo v naslednjih 10 letih in vsi moramo odigrati svojo vlogo pri njuni uspešnosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Eden izmed ključnih ciljev strategije Evropa 2020 je 75-odstotna stopnja zaposlenosti. Gospodarska kriza, s katero se sooča EU, še naprej predstavlja izziv v smislu vprašanja, kako zajeziti naraščajočo brezposelnost in socialno izključenost. Evropska strategija zaposlovanja in njene smernice zato predstavljajo pomemben instrument za zajezitev brezposelnosti. Namenjen je tudi za usmerjanje prizadevanj držav članic v pravo smer. Zaradi tega se od držav članic zahteva, da v svoje ukrepe vključijo socialne partnerje, regionalne in lokalne organe ter tudi civilno družbo. Poleg tega je treba moči zagotoviti, da bodo zagotovljene smernice za politike zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest. Da se izpostavi resnost tega ključnega cilja, se od držav članic v prihodnje zahteva, da predložijo poročila o svojem napredku. Poleg tega se od posameznih držav članic zahteva, da se posvetijo nacionalnim ciljem, vključno s problemi vključevanja podskupin, kot so ženske, invalidi in starejši delavci, ter tudi problem revnih zaposlenih. Nisem glasoval za predlog resolucije, ker se po mojem mnenju preveč posega v nacionalno pravo, predvsem na področju predpisov o socialnih partnerjih.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Izvajanje smernic za politike zaposlovanja držav članic je ključno za izvajanje smernic, vključenih v strategijo Evropa 2020. Ne sme se zanemariti udeležbe Evropskega parlamenta v teh politikah. Razprava spodbuja zamisli, zamisli in strategije pa so potrebne za premagovanje sedanje gospodarske krize. V predlogu resolucije so številne pomembne zadeve, s katerimi se strinjam: zagotavljanje izvajanja smernic za zaposlovanje, okrepitev ukrepanja za zagotavljanje več in boljših delovnih mest ter odločno ukrepanje za boj proti revščini in socialni izključenosti. Za zagotovitev uspeha v vseh teh politikah so ključnega pomena skupna prizadevanja na vseh ravneh: na ravni vlad, socialnih partnerjev in civilne družbe.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − V tej resoluciji Parlament (1) meni, da so – glede na predlog Komisije, naj se za leto 2011 ohranijo smernice za politike zaposlovanja, sprejete leta 2010 – priporočila nacionalnih programov reform postala glavno orodje makroekonomskega nadzora in usmerjanja; obžaluje, da Parlament ni bil vključen v ta proces in da se o tem ni dovolj razpravljalo; in (2) meni, da bi morali biti glavni izzivi, s katerimi se soočajo EU in države članice v zvezi z zaposlovanjem in brezposelnostjo, ustrezno izraženi tudi v prihodnjem procesu o makroekonomskih neravnotežjih v okviru politike evropskih smernic za zaposlovanje.

Poročilo: Pervenche Berès (A7-0040/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za to poročilo, ker se strinjam z mnenjem poročevalke o potrebi, da je treba smernice zaposlovanja do vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 ohraniti nespremenjene. Integrirane smernice ekonomske politike in politike zaposlovanja morajo biti rdeča nit evropskega semestra, če pa bo ključno sporočilo poročila o letni rasti odstopalo od vsebine smernic, jih bo treba spremeniti, da se zagotovi doslednost. Strinjam se tudi z vključitvijo zainteresiranih strani v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih programov reform. Poudaril bi tudi priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), naj se ne zmanjša pomembnosti smernic za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja držav članic, da bi s tem povečali lastništvo in demokratično odgovornost.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Po oceni predhodnih programov nacionalnih reform je Evropska komisija predložila predlog, naj smernice zaposlovanja, ki jih je lani sprejel Svet, do leta 2014 ostanejo nespremenjene, da bi čim večjo pozornost posvetili njihovemu izvajanju. Ta predlog Komisije je razumljiv, saj so smernice zaposlovanja sestavni del strategije Evropa 2020 in jih je treba v celoti prenesti v nacionalne programe držav članic, zato se morajo države članice čim bolj osredotočiti na njihovo izvajanje. Čeprav se teh smernic praviloma ne bo pregledovalo letno, mora biti glavna prednostna naloga strategije zaposlovanja Evropske unije še naprej popolna zaposlenost, ki bi povečala gospodarsko rast in konkurenčnost ter okrepila socialno kohezijo.

Pregled osnutkov nacionalnih programov reform držav članic kaže, da si morajo slednje še naprej močno prizadevati za obravnavanje naslednjih prednostnih področij: povečanje udeležbe na trgu dela in zmanjšanje strukturne brezposelnosti, razvoj usposobljene delovne sile, ki se odziva na potrebe trga dela, spodbujanje vseživljenjskega učenja, izboljšanje uspešnosti sistemov za izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh in povečanje udeležbe v visokošolskem izobraževanju, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini. Zato bi države članice pozvala, naj z oblikovanjem, spremljanjem in ocenjevanjem teh nacionalnih programov zagotovijo čim učinkovitejše izvajanje politike zaposlovanja in socialne politike.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. – (IT) Izrazil bi svojo zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na področju zaposlovanja. Osebno menim, da je brezposelnost resnični socialni problem današnjega časa. Čeprav je mogoče na makroekonomski ravni opaziti dobre znake oživitve, industrija ne more ponovno sprejeti vseh delavcev, ki jih je odpustila v zadnjih mesecih in ki se zdaj spopadajo s težavnim ponovnim vstopom na trg dela. Enako velja za mlade in ženske. Ti problemi so izredno pomembni in pereči. Med cilji strategije Evropa 2020 je Komisija prednostno mesto namenila povečanju zaposlovanja, krepitvi enotnega trga in spodbujanju rasti. Evropska unija in predvsem Parlament sta se dobro spopadla s problemom, vendar pa je za dosego teh ciljev potrebno konkretno ukrepanje.

EU si mora prizadevati za usmerjanje in racionalizacijo svojih sredstev, obenem pa vlagati v prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture: v zvezi s tem bo prelomnico pomenila ustanovitev projektnih podjetij, za katere jamčijo in se jih financira iz projektnih obveznic. To bo omogočilo, da Unija ponovno dobi konkurenčno prednost na svetovnem trgu, obenem pa ljudem zagotovilo nove zaposlitvene priložnosti. Celotni sistem je treba čim prej prenesti v prakso, četudi postopoma.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu gospe Berès o smernicah za politike zaposlovanja držav članic. Poročilo predlaga, naj se za leto 2011 ohranijo smernice za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja, sprejete leta 2010, in da je treba torej strategijo Evropa 2020 v celoti prenesti v nacionalne programe reform. Žal poročilo poziva k uporabi istih gospodarskih politik in smernic za zaposlovanje, ki so povzročile krizo in neuspeh pri njenem reševanju. Poziva k istim političnim odločitvam in praksam, zaradi katerih morajo Evropejci trpeti varčevalne ukrepe in so suverene države članice postale žrtve špekulacijske mafije. Nazadnje poziva k nadaljevanju politik zaposlovanja, katerih rezultat je srednjeveški trg dela, ki so povečale brezposelnost in podzaposlenost, ki spodbujajo prožne oblike dela ter napadajo plače in pokojnine ter pravice evropskih delavcev, zlasti mladih delavcev.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker se zavzemam za letni pregled strategije Evropa 2020, v središču katere morajo biti integrirane smernice ekonomske politike in politike zaposlovanja. Komisija in Svet morata zagotoviti, da bodo integrirane smernice rdeča nit evropskega semestra. Vključitev zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in parlamentarnimi organi, v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih programov reform je ključni element učinkovitega upravljanja politik zaposlovanja in socialnih politik držav članic.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot sem dejal glede poročila kolegov gospe Gruny in gospoda Őryja, „družba se je razvila, svet se je spremenil in delovna razmerja morajo iti v korak s to spremembo“. Zato menim, da se mora pregled smernic zaposlovanja pod okriljem strategije Evropa 2020 zavezati prožnosti in novim načinom dela kot načinu za spodbujanje gospodarskega razvoja in boj proti revščini.

Glede na to, da je kriza pomenila, da se je število brezposelnih v Evropi dvignilo s 16 milijonov v letu 2008 na 23 milijonov v letu 2010, mora vsaka strategija za izhod iz krize vključevati oživitev delovnih mest. To je mogoče samo z jasnim osredotočanjem na inovacije, prožno delo in nove modele dela in usposabljanja za mlade ljudi na vse bolj konkurenčnem trgu. Strategija Evropa 2020 to omogoča, države članice pa morajo smernice ustrezno izvajati, da bi zagnale zaposlovanje in spodbudile evropsko gospodarstvo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Pogodba o delovanju Evropske unije zavezuje Svet, da vsako leto pripravi smernice za politike zaposlovanja držav članic in da se pred sprejetjem teh odločitev posvetuje z Evropskim parlamentom. To so potem pogoji, pod katerimi se od nas zahteva, da damo svoje mnenje o zadevi.

Gospodarske in finančne razmere v večini držav zahtevajo, da se podvoji pozornost, posvečeno politikam zaposlovanja držav članic. Te smernice določa strategija Evropa 2020, vendar pa jih morajo vse države članice prenesti v svojo zakonodajo in jih spremeniti v konkretne ukrepe, ki jih je treba vključiti v nacionalne programe reform, ki jih morajo predložiti aprila letos.

Strinjam se s priporočili poročevalke, zato glasujem za ta predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ne strinjamo se s tem, da Evropska komisija ohranja enake smernice za politike zaposlovanja, kot so bile sprejete za leto 2010, zato vztrajamo pri enako kritičnem stališču, kot smo ga zavzeli takrat. Dejansko so omenjene smernice povsem neprimerne, ko pogledamo številke, ki zadevajo 25 milijonov brezposelnih in 30 milijonov ljudi na negotovih ali slabo plačanih delovnih mestih.

Nesprejemljivo je tudi, da Evropski parlament podpira tesno povezavo med temi smernicami in neoliberalnimi gospodarskimi ukrepi, ki jih še naprej razvija Komisija, zlasti tistimi, vključenimi v strategijo Evropa 2020 ali v šest delov zakonodaje, ki jih zajema sveženj tako imenovanega evropskega semestra. Dobro znano je, da predlogi Evropske komisije o tako imenovanem gospodarskem upravljanju ne predstavljajo samo napada na suverenost držav članic, ampak bodo z nadaljnjim dajanjem prednosti monetarnim merilom pred socialno zaščito in blaginjo tudi poslabšali socialne razmere.

Iz vseh teh razlogov smo glasovali proti temu poročilu.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glede na staranje družbe, demografske spremembe, ki kažejo selitev prebivalstva s podeželja na urbana območja, in naraščajoče razslojevanje družbe v smislu dohodka je bistvenega pomena sprejeti preventivne ukrepe. Na podeželju, kjer število mladih ljudi, ki bi hoteli prevzeti vodenje kmetije, še naprej upada, je mogoče zaslediti posebno neželene pojave. Podeželje zapuščajo, da bi ušli nizkim dohodkom in slabemu dostopu do storitev. Tisti, ki ostanejo, ne morejo najti dela zunaj kmetijstva. V najslabšem položaju so ženske prebivalke podeželja, ki so zelo redko lastnice kmetij, vendar kljub temu zelo trdo delajo na moževi kmetiji.

Zaradi tega je ključnega pomena mlade kmete zadržati na podeželju, in sicer z zagotavljanjem dostojnega dohodka in standarda življenja. Tistim, ki ne najdejo dela na podeželju, pa bi bilo treba zagotoviti izobraževanje, ki jim bo omogočilo najti zaposlitev. Prav tako je potrebna kampanja, da se ljudi prepriča, naj se udeležijo programa za vseživljenjsko učenje in se preusposobijo. Ključnega pomena so tudi programi, ki spodbujajo žensko podjetništvo in ženskam olajšujejo vodenje lastnega podjetja, vključno s podjetji, ki niso povezana s kmetijstvom.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo. Komisija je 12. januarja po oceni predhodnih programov nacionalnih reform, ki so jih predložile države članice v okviru strategije Evropa 2020, in vzporedno s predstavitvijo prvega poročila o letni rasti sprejela predlog o sklepu Sveta, v katerem za leto 2011 predlaga potrditev veljavnosti integriranih smernic ekonomske politike in politike zaposlovanje držav članic, sprejetih leta 2010. Predlog upošteva dejstvo, da je treba nove smernice iz strategije Evropa 2020 v celoti prenesti v ukrepe politike in v zaporedje reform držav članic, ki bodo predstavljene v končnih programih nacionalnih reform aprila 2011. Poleg tega predlog Komisije temelji na zavezi, vključeni v smernice zaposlovanja za leto 2010, da bodo smernice, kolikor je le mogoče, do leta 2014 ostale nespremenjene, da se bodo države članice lahko osredotočile na njihovo izvajanje.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Poročilo podpira škodljive smernice zaposlovanja Komisije in Sveta. Dejansko podpira avtoritarizem EU, ko gre za dvig upokojitvene starosti, oblikovanje prožnega trga dela ter zmanjšanje proračunov in plač. Prav tako to podpira poročevalka. Je članica stranke, ki trdi, da je socialistična. Glasoval sem proti poročilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska strategija zaposlovanja in smernice za politike zaposlovanja držav članic so eden izmed glavnih instrumentov, katerih cilj je vodenje politike Evropske unije in držav članic pri doseganju ciljev, zastavljenih v strategiji Evropa 2020. Boj proti brezposelnosti in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest sta velika izziva za Evropsko unijo v naslednjih 10 letih in vsi moramo odigrati svojo vlogo pri njuni uspešnosti. Poudariti moramo pomembnost osredotočanja letnega pregleda strategije Evropa 2020 na integrirane smernice za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Sem proti poročilu o politikah zaposlovanja držav članic iz enega samega razloga, in sicer da ponavlja in vključuje smernice, ki jih je ta parlament sprejel septembra lani in ki so si prizadevale Romom olajšati dostop do zaposlovanja. Strinjam se z olajšanjem dostopa do trga dela za invalide, mlade, starejše in ženske, vendar pa ne morem razumeti, na podlagi česa bi morali olajšati dostop določeni (in precej problematični) etnični skupini, kot so Romi.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Berès, ker bodo morale države članice s sprejetjem tega besedila v skladu s strategijo Evropa 2020 do aprila 2011 predstaviti svoje pobude in smernice za zaposlovanje za leto 2010. Predlog Komisije, v katerem za leto 2011 predlaga potrditev veljavnosti smernic politike zaposlovanje držav članic, sprejetih leta 2010, je popolnoma v skladu s strategijo Evropa 2020 in ga Parlament podpira s tem besedilom. Zato se vse države članice EU poziva k boju proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih, s konstruktivnimi predlogi z natančnimi roki za konkretne odzive na problem zaposlovanja in revščine.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic in se strinjam s priporočili poročevalke. Pogodba o delovanju Evropske unije zavezuje Svet, da vsako leto pripravi smernice za politike zaposlovanja držav članic in da se pred tem posvetuje z Evropskim parlamentom. Menim, da morata Komisija in Svet zagotoviti, da bodo integrirane smernice rdeča nit evropskega semestra. Vključitev zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in parlamentarnimi organi, v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih programov reform je ključni element učinkovitega upravljanja politik zaposlovanja in socialnih politik držav članic. Brez popolnega sodelovanja držav članic strategija Evropa 2020 ne more biti uspešna; upam, da ne bo prišlo do tega.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Komisija je 12. januarja po oceni predhodnih programov nacionalnih reform, ki so jih predložile države članice v okviru strategije Evropa 2020, in vzporedno s predstavitvijo prvega poročila o letni rasti sprejela predlog o sklepu Sveta, v katerem za leto 2011 predlaga potrditev veljavnosti integriranih smernic ekonomske politike in politike zaposlovanje držav članic, sprejetih leta 2010. Predlog upošteva dejstvo, da je treba nove smernice iz strategije Evropa 2020 v celoti prenesti v ukrepe politike in v zaporedje reform držav članic, ki bodo predstavljene v končnih programih nacionalnih reform aprila 2011. Poleg tega predlog Komisije temelji na zavezi, vključeni v smernice zaposlovanja za leto 2010, da bodo smernice, kolikor je le mogoče, do leta 2014 ostale nespremenjene, da se bodo države članice lahko osredotočile na njihovo izvajanje.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Berès, ker se strinjam s tem, kar pravi o politikah, ki jih je treba sprejeti za spodbujanje zaposlovanja v Evropski uniji. Nove integrirane smernice strategije Evropa 2020 je treba v celoti vključiti v ukrepe in pobude politike držav članic. Ključnega pomena bo nenehna zavezanost vsake posamezne države članice cilju za leto 2014. Brezposelnost, predvsem brezposelnost mladih, ostaja eden izmed ciljev, ki od nas zahteva največjo predanost, da se z njo spopademo pri koreninah, ker ne zmanjšuje samo neposredne kupne moči, ampak tudi vse prihodnje naložbene strategije, s čimer povzroča zelo resen socialni pritisk, ki presega zgolj gospodarske dejavnike. Treba je povečati ne samo število delovnih mest, ampak tudi njihovo kakovost, to pa zahteva predvsem ukrepanje držav članic, ki morajo ohraniti tudi svojo zavezo boju proti revščini in spodbujanju socialne vključenosti.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Brezposelnost je pomemben problem in tudi težko rešljiv. Izčrpava javne finance. Na odhodkovni strani se povečujejo zneski, plačani kot ugodnosti in druga socialna nadomestila, kar povečuje stroške različnih vrst programov za boj proti brezposelnosti in spodbujanje vrnitve na delo. Na prihodkovni strani ni proizvodnje in pobiranja davkov. Število brezposelnih v Uniji je doseglo več kot 23 milijonov, kar pomeni, da je v zadnjem letu svoje delovno mesto izgubilo pol milijona ljudi. V dosego cilja, določenega v strategiji EU 2020, da je treba raven zaposlenosti v starostni skupini od 26 do 64 let dvigniti na 75 %, je treba vložiti vsa prizadevanja. Ne pozabimo, da je brezposelnost najvišja med državljani, mlajšimi od 25 let – več kot 20 %.

Predlog resolucije B7-0114/2011

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da se je treba soočiti z nestabilnostjo cen hrane in proizvodov, ki so se leta 2010 dvignile za okoli 90 %, kar je vodilo k problemom v delovanju verig preskrbe s hrano, zaradi česar so nujni ukrepi, predlagani v tej resoluciji. Ti ukrepi vključujejo notranje ukrepe, kot so: močna skupna kmetijska politika, ki je sposobna odškodovati kmete, ki se soočajo z večjimi stroški; večja zavezanost majhnim, organskim kmetijam, ki proizvajajo za lokalno porabo; predložitev ustreznih predlogov, povezanih z direktivo o trgih finančnih instrumentov in direktivo o zlorabi trga; večje pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za nadzor nad trgom surovin ali celo podelitev mandata regulatorjem in nadzornim organom, da omejijo škodljive špekulacije. Evropska unija potrebuje tudi strategijo na svetovni ravni za boj proti špekulacijam, ki vključuje mednarodno usklajevanje mehanizma za preprečevanje pretiranega nihanja cen in pripravo posebne uredbe, ki se bo uporabljala v največjem možnem številu držav.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane. Cene hrane so že sedmi mesec zapored med letoma 2010 in 2011 na vrhuncu in so tako dosegle najvišjo stopnjo od leta 1990. Podražitve cen blaga so postale destabilizirajoč dejavnik v svetovnem gospodarstvu ter povzročile nemire in izgrede v številnih državah v razvoju, nazadnje v Alžiriji, Tuniziji in Egiptu. Revščina in lakota sta v Evropski uniji še vedno prisotni in 79 milijonov ljudi še vedno živi pod pragom revščine. Zato se strinjam s pozivom resolucije k takojšnjemu ukrepanju, da se zagotovi prehranska varnost za državljane EU in na svetovni ravni. Zelo pomembno je tudi, da je hrana potrošnikom na razpolago po zmernih cenah, hkrati pa je treba zagotoviti dostojen življenjski standard za kmete. Zato EU pozivam, naj podpre razvoj podeželja, večje naložbe v kmetijstvo in prehransko varnost ter se posveti zlasti nujnim potrebam glede lakote, malim kmetovalcem in programom socialnega varstva.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Indeks cen hrane na finančnih trgih je pokazal nenadzorovan dvig teh cen v zadnjih mesecih zaradi mednarodne gospodarske in finančne krize ter tudi nedavnih okoljskih nesreč, ki so posledica podnebnih nesreč. Položaj še poslabšujejo špekulacije, ki so bile odgovorne za do 50 % dviga cen in so številnim ljudem preprečile prehransko varnost in povzročile politično nestabilnost, zlasti v revnejših državah. Kot vemo, lahko ima to verižni učinek in se konča z ogrožanjem miru in varnosti v drugih državah.

Prehranska varnost je temeljna človekova pravica in je vključena v razvojne cilje tisočletja, je pa tudi cilj skupne kmetijske politike. Evropska unija mora zato potrditi svojo zavezanost oblikovanju zdrave kmetijske politike in politike za razvoj podeželja ter tudi svojo podporo raziskavam in tehnološkim inovacijam, katerih cilj je izboljšanje produktivnosti ob sočasnem izpolnjevanju zahtev energetske učinkovitosti in trajnosti.

Trajnost pomeni spodbujanje proizvodnje in trženja tradicionalnih lokalnih proizvodov z zagotavljanjem ustreznih finančnih spodbud in možnosti za dostop malih in srednje velikih podjetij do posojil. Menim, da je enako pomembno sprejeti jasne in pregledne predpise za preprečevanje špekulacij, ki posebno škodijo zdravju številnih Evropejcev, in narediti evropsko kmetijsko proizvodnjo konkurenčno.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Ljudski upori v Tuniziji in Egiptu in množične demonstracije v vrsti drugih držav neposredno kljubujejo revščini in brezposelnosti. Jezne demonstracije ljudi, ki živijo pod pragom revščine, izpostavljajo, da so se politične sile kapitala in njegovi politični predstavniki znašli v slepi ulici zaradi splošne gospodarske krize in njihovih poskusov, da bi njeno breme preložili na delavce. FAO je pred samo nekaj leti poudarila, da je število ljudi, ki težko ali sploh ne dobijo hrane, ki jo potrebujejo za preživetje, višje kot kdaj koli prej v zgodovini človeštva in je preseglo 1 milijardo ter bo to neizogibno povzročilo resne družbene nemire. Pri problemu revščine v svetu ne gre za neustrezne vire; je rezultat imperialistične agresije in kapitalističnega izkoriščanja naravnih virov zgolj zaradi dobička.

Cene hrane po prehrambeni krizi leta 2007 niso nehale naraščati; ravno nasprotno so se še bolj dvigale. V okviru gospodarske krize so igre na srečo na borzah na hrbtu kmetijske proizvodnje in človeške lakote način za prekomerno koncentracijo kapitala in ohranjanje njegove donosnosti. Leta 2010 so kmetijski proizvodi ustvarili največji dobiček na borzah.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Rastoče cene hrane v Evropski uniji in po vsem svetu predstavljajo velik problem v letu 2011. Za to obstajajo različni vzroki, ki jih je težko predvidevati in obvladovati. Vendar pa obstajajo tudi vzroki, ki jih lahko obvladujemo in tudi moramo obvladovati. Počasna veriga preskrbe s preveč posredniki, naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb, nizki prihodki v kmetijskem sektorju ali nestabilnost trga kmetijskih proizvodov so samo nekateri izmed razlogov, da so se cene kmetijskih proizvodov po vsej Evropi nesprejemljivo dvignile.

Menim, da morajo nosilci odločitev na evropski ravni znižanje cen hrane postaviti za glavni cilj na evropski in svetovni politični agendi. Seveda ne govorimo o vmešavanje v delovanje prostega trga, ampak o odpravi špekulativnega vedenja, ki se neupravičeno okorišča s povpraševanjem in verigo preskrbe ter ima nezakonit vpliv na določanje cen in jih izkrivlja. Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker Evropa potrebuje ukrepe za zagotavljanje, da cen hrane ne dvigajo umetno posredniki, vključeni v špekulacije. Evropska unija mora poenostaviti verigo preskrbe s hrano, tako da se zajedavske posrednike odstrani iz kroga trgovine. To bo omogočilo koristi državljanom in tudi proizvajalcem, obenem pa olajšalo premagovanje gospodarske krize.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za ta dokument. Čeprav bodo glede na napovedi svetovne zaloge žita, pšenice in sladkorja večje kot leta 2007 in se zdi, da se razmere, ki so leta 2008 vodile k prehrambeni krizi, ne pojavljajo ponovno, trgi pretirano reagirajo, kar povzroča pretirano nestabilnost, ki jo je mogoče razložiti z dejanji investicijskih skladov špekulantov. Poleg tega so ogroženi celotni sektorji kmetijske industrije. Te razmere opažam v svoji državi Romuniji. 5-odstotno zvišanje stopnje DDV, ki je dosegla 24 %, se je takoj odrazilo v dvigu cen. Težko je sprejeti, da je živinorejec, ki gara iz dneva v dan, žrtev igre trga, ki se igra deset tisoče kilometrov stran na računalnikih podjetij, ki nimajo prav nič opraviti s kmetijstvom, imajo pa dovolj denarja za destabilizacijo svetovnih trgov.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) V našem poročilu o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti, ki je bilo sprejeto decembra, smo navedli, da je pravica do prehranske varnosti temeljna človekova pravica in da je EU zavezana prehraniti svoje državljane. V skladu z našim stališčem je danes naša dolžnost, da obsodimo naraščanje cen hrane, ki so poskočile v zadnjih sedmih mesecih. Za ta porast je veliko vzrokov, vendar pa se moramo osredotočiti predvsem na nihanje cen in špekulacije z živili, ker te destabilizirajo naša gospodarstva in povzročajo negotovost. Zaustavitev špekulacij je nujno potrebna, prav tako pa boj proti podnebnim spremembam. Prehranska varnost ter podnebni in okoljski pogoji so tesno povezani; zaradi njih je usklajevanje okoljskih in kmetijskih politik nadvse pomembno. Pozornost moramo posvetiti tudi državam v razvoju in jih podpreti v njihovih prizadevanjih za dosego prehranske samozadostnosti, v nasprotju z vsem, kar je bilo narejeno v zadnjih letih. Izziv je ogromen: samo v Evropi skoraj 80 milijonov ljudi še vedno živi pod pragom revščine.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker obstaja potreba po posebnih ukrepih za zagotavljanje prehranske varnosti za državljane EU in na svetovni ravni. Cene hrane so že sedmi mesec zapored med letoma 2010 in 2011 na vrhuncu in so tako dosegle najvišjo stopnjo, odkar je Organizacija za prehrano in kmetijstvo leta 1990 začela meriti cene hrane. Podražitve cen blaga so postale destabilizirajoč dejavnik v številnih državah v razvoju. Nedavni nemiri in izgredi v Alžiriji, Tuniziji in Egiptu so imeli pomemben vpliv na to. Hrana mora biti potrošnikom dostopna po zmernih cenah, hkrati pa je treba zagotoviti dostojen življenjski standard za kmete. Dolžnost EU je, da svojim državljanom zagotovi prehransko varnost. Opozoriti je treba na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi višanja proizvodnih stroškov in nestabilnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranjajo proizvodnjo. Izpostaviti je treba tudi stroške, s katerimi se morajo spopadati evropski kmetje, da bi dosegli standarde varnosti hrane, varstva okolja, dobrega počutja živali in dela, ki so najvišji na svetu. Kmetom je treba ponuditi nadomestilo za te dodatne stroške in za zagotavljanje javnih dobrin v družbi.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vzdržal sem se glasovanja o rastočih cenah hrane. Predlog resolucije vključuje številne pozitivne zadeve, kot je prednostna vloga kmetijskega sektorja v razvojni politiki. Vendar pa pomembne točke v prvotnem predlogu resolucije Konfederalne skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice manjkajo v skupnem predlogu resolucije. Če sem natančen, ni poudarjena povezava med prehrambeno krizo in povišanjem cen, ki sta ga povzročili uporabljeni kmetijska in trgovinska politika, zato ni bil podan predlog za spremembo tega okvira. Predlog resolucije poziva tudi, naj težave s hrano rešita Svetovna trgovinska organizacija in G20, kar ni samo v nasprotju z zahtevami kmetov; nadomešča tudi okvir ZN in spodbuja odločitve istih ljudi, ki so s svojimi političnimi odločitvami povzročili in poslabšali problem. Predlog resolucije prav tako sploh ne omenja osnovnega koncepta neodvisne preskrbe s hrano, čeprav je pogoj za prehransko varnost. Nazadnje problem špekulacij in naraščajočih cen hrane obravnava na zelo neprimeren način in navaja samo „preglednost“ cen hrane, ne omenja pa, kako zaustaviti finančne mehanizme, ki se jih lahko uporabi za špekulacije.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. − (DA) Glasovali smo za predlog resolucije o rastočih cenah hrane. Zavedamo se dejstva, da imamo trenutno v živilskem sektorju velike probleme, in v zvezi s tem menimo, da lahko veliko dosežemo s posredovanjem glede špekulacij o živilih. Zato smo glasovali za resolucijo. Vendar pa ne podpiramo povečanja proračuna za kmetijsko pomoč EU, prav tako pa ne razširitve instrumentov za upravljanje trga. Poleg tega ne podpiramo povečane uporabe GSO v proizvodnji hrane.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Svetovne cene hrane so nedavno dosegle zaskrbljujočo raven. Decembra lani so presegle cene, zabeležene na vrhuncu gospodarske krize. ZN so nedavno navedli, da se jim scenarij, da je za temi nihanji cen preveliko povpraševanje glede na ponudbo, ne zdi verjeten. Sredi devetdesetih let 20. stoletja je bil oblikovan špekulativni trg, ki je bil osredotočen na živilske proizvode in se je širil med finančno krizo. Špekulanti trenutno izkoriščajo pomanjkanje ureditve trgov in s to dejavnostjo zaslužijo milijone. Tovrstno špekulativno vedenje ima neposreden vpliv na življenjski standard ljudi in lahko prispeva k politični nestabilnosti. Zato menim, da se mora Evropska unija z ureditvijo in preglednostjo boriti proti špekulacijam, ki vključujejo cene hrane. Zato sem glasoval za predlog resolucije o rastočih cenah hrane.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Svetovna gospodarska kriza in povišanje cen hrane in goriva sta povzročila revščino in lakoto milijonov državljanov, zlasti pa revnih ljudi, ki živijo v državah v razvoju in ki so najbolj ranljivi za neželene učinke nihanja cen in prehrambeno krizo. Evropska unija kot celota je in ostaja glavna proizvajalka hrane. Zaradi tega je treba razviti skupna znanja z izvajanjem raziskav in zagotavljanjem usposabljanja glede trajnostnih načinov kmetovanja in novih tehnologij, da se olajša zlom kmetijskih sistemov in začasno prepreči to krizo. Menim, da morajo Evropska unija in države članice sprejeti skupno poslovno strategijo, ki bo zagotavljala zadostno zaščito za trge s hrano, in skupaj določiti svoje kmetijske politike in politike proizvodnje hrane.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo glasovali proti predlogu resolucije o rastočih cenah hrane. Pozdravljamo razpravo o cenah hrane in nihanjih cen, zlasti glede špekulacij s prehrambenimi proizvodi in šibke konkurence na določenih delih verige preskrbe s hrano, vendar pa menimo, da ta resolucija ne zagotavlja ustreznega opisa problema. Trditve o neposredni ogroženosti evropske preskrbe s hrano so zelo pretirane. Nasprotujemo tudi pomisleku, da se naraščajoče cene hrane uporablja za upravičevanje evropske kmetijske politike, utemeljene na obsežnih neposrednih subvencijah in ureditvi trga. Enostransko osredotočanje resolucije na kmetijski sektor pomeni, da se ne upošteva pomena drugih socialnih dejavnikov za zmožnost obvladovanja znatnih dvigov cen – v mislih imamo predvsem pomanjkanje demokratičnih institucij v številnih državah, neenakost, ko gre za dohodek, in šibek socialni sistem.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je januarja opozorila na morebitna zvišanja cen živilskih proizvodov v letu 2011, potem ko so dosegle vrhunec leta 2010 in po zvišanju med prehrambeno krizo leta 2008. Indeks cen hrane FAO za 55 osnovnih živil se je šesti zaporedni mesec povzpel na 214,7 točk, nad predhodno rekordno višino 213,5 točk junija 2008. Glede na to so cene hrane že sedmi mesec zapored med letoma 2010 in 2011 na vrhuncu in so tako dosegle najvišjo stopnjo, odkar je Organizacija za prehrano in kmetijstvo leta 1990 začela meriti cene hrane.

Kot sem trdil že v preteklosti, menim, da je treba sprejeti konkretne ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za povečanje proizvodnje, boljšo preskrbo trgov in zagotavljanje večje stabilnosti cen ter tudi zagotavljanje, da bo proizvodnja izpolnjevala potrebe evropskih potrošnikov. Kot sem trdil, je treba na kmetijstvo gledati kot na strateški sektor, ki je ključnega pomena za zagotavljanje zanesljive preskrbe prebivalstva s hrano, zlasti v času krize kot je ta, ki jo preživljamo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pravica do oskrbe s hrano je temeljna človekova pravica, uresniči pa se takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizičen in ekonomski dostop do ustreznih, zdravstveno neoporečnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in preferenc za aktivno in zdravo življenje.

Nesprejemljiv neuspeh se mi zdi, da v Evropski uniji in po svetu obstaja lakota. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da je število podhranjenih ljudi na svetu leta 2010 doseglo 925 milijonov in da se bo zaradi rastočih cen hrane ter nepredvidljivih primanjkljajev v oskrbi lahko še povečalo.

Zato se zavzemam za močen in trajnosten kmetijski sektor po vsej EU ter uspešen in trajnosten razvoj podeželja. Skupna kmetijska politika mora zagotoviti ta cilj. Opozoril bi tudi na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi višanja proizvodnih stroškov in nestabilnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranjajo proizvodnjo. Poleg tega morajo evropski kmetje izpolnjevati standarde varnosti hrane, varstva okolja, dobrega počutja živali in dela, ki so najvišji na svetu.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Predlog resolucije vključuje številne pomembne vidike, kot so: potreba po prednostnem obravnavanju kmetijstva pri razvojni pomoči in po priznanju odsvojitev, ki so potekale na tem področju, potreba po strateških in intervencijskih zalogah in potreba po tem, da instrumenti za posredovanje na trgu postanejo ključen del prihodnje skupne kmetijske politike, čeprav se teh instrumentov v nadaljevanju ne opredeli in je res, da se številni ljudje zavzemajo samo za tako imenovane „mehanizme za izredne razmere“, skladne z liberalizacijo trga, za katero smo si prizadevali. Kljub temu v resoluciji manjkajo ključne točke in vključuje druge, ki so negativne ali celo nesprejemljive.

Ne omenja, da je prehrambena kriza posledica sedanje kmetijske in trgovinske politike, kot sta SKP in prosta trgovina, in ne podaja poštene in potrebne kritike teh politik ali poziva k spremembam, ki so potrebne. Sprejema vključitev kmetijstva v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), čeprav predlaga ukrepe za ublažitev te vključitve; še vedno menimo, da mora kmetijstvo ostati izven STO. Ne obravnava osnovnega koncepta prehranske suverenosti, ki ga ni mogoče ločiti od zanesljive preskrbe s hrano. Obravnava problem špekulacij, toda zelo neustrezno. Predlagani ukrepi ne presegajo zahtev po „večji preglednosti“ na trgu, kar vsekakor ne zadostuje.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podnebne spremembe in špekulacije na blagovnih borzah so med glavnimi dejavniki, ki ogrožajo zanesljivo preskrbo s hrano v Evropski uniji in tudi zunaj nje. Na podlagi tega prepričanja podpiram predlog resolucije, ki poziva k nujnim ukrepom za boj proti manipulacijam s cenami prehrambenih proizvodov in k zagotavljanju ohranitve kmetijske proizvodnje v EU. Nobenega dvoma ni, da suše, poplave, požari in neurja – pojavi, do katerih zdaj prihaja pogosteje kot v preteklosti – zmanjšujejo zmogljivost kmetijske proizvodnje po vsem svetu. Dobro upravljanje tal in vode je torej nujno za preprečevanje izgube kmetijskih površin. Potrebno je tudi zajeziti neprimerne špekulacije, ki obremenjujejo trg prehrambenih proizvodov, kmetijskih surovin in energije. Zanesljiva preskrba s hrano je odvisna od močne politike, ki zagotavlja prihodnost za naše mlade kmete in spodbuja uvedbo učinkovitejših in trajnostnih kmetijskih praks v manj razvitih državah.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Naraščanje cen hrane je nesprejemljivo. Slaba letina v Rusiji in Ukrajini nikakor ne more pojasniti 91-odstotnega povišanja cen pšenice, še manj pa 57-odstotno povišanje cen koruze, 33-odstotno povišanje cen soje in 32-odstotno povišanje cen sladkorja. Nori svet financ danes špekulira na trgih hrane, ne da bi se kdaj koli dotaknil samega blaga, ki se ga nenehno kupuje in prodaja. Dostop do teh trgov bi moral biti rezerviran samo za profesionalne kupce. Vendar pa glavni problem ostaja potreba po povečanju svetovne kmetijske proizvodnje. Da bi bolje prehranili 9 milijard ljudi, se mora kmetijska proizvodnja povečati za 60–70 %. Samo dostop do učinkovitejšega kmetijstva nam bo omogočil premagati lakoto. Nova semena in tudi tehnike, ki prihranijo stroške in vodo, bodo dali potreben donos. Število kmetov, ki pridelujejo GSO, se vsako leto povečuje. Takšnih je več kot 14 milijonov, obdelujejo pa več kot 10 % svetovnih obdelovalnih površin. Samo Evropa zatrjuje, da noče GSO, čeprav se evropsko živino že hrani s krmili, od katerih jih dve tretjini prihajata iz gensko spremenjenih pridelkov iz obeh Amerik.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) V času, ko je treba zanesljivo preskrbo s hrano razglasiti za temeljno človekovo pravico, so cene hrane v začetku leta 2011 dosegle vrhunec ter prizadele proizvajalce in potrošnike znotraj EU in povsod po svetu. Te težnje, ki jih še poslabšuje nihanje cen zaradi špekulantov, so popolnoma nesprejemljive, ko vemo, da po vsem svetu zaradi revščine in lakote trpi več kot milijarda ljudi. Zato sem glasovala za ta predlog resolucije, ki priporoča uvedbo svetovne ureditve za preprečevanje, da bi špekulacije kršile pravico do hrane, potrjuje zavezo Evropske unije, da postane eden izmed glavnih akterjev na področju hrane in kmetijstva na svetovni ravni, upošteva podnebne spremembe in spodbuja države članice, naj povečajo delež uradne pomoči, namenjene kmetijstvu.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Pozdravljam predlog resolucije, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o sedanjem problemu naraščajočih cen hrane. Evropsko unijo se poziva, naj pospeši napredek svetovnega boja proti revščini in lakoti; v državah v razvoju to zadeva zagotavljanje osnov za življenje. Vendar pa so visoke cene problem tudi v EU. Do tega položaja je prišlo zaradi pomanjkanja proizvodov, visokih cen goriva, odvisnosti od letine in izvoza, razmer na svetovnem trgu in zaslužkarstva. Edini način za zagotavljanje prihodnje preskrbe s hrano v Evropi je skupna kmetijska politika. Sami kmeti so enako odvisni od dostopnih cen; soočajo se z visokimi proizvodnimi stroški. Višje maloprodajne cene se ne odražajo v kmetijskih dohodkih. Parlament od Komisije zahteva nujno ukrepanje in oblikovanje ukrepov na vseh področjih politike.

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. – (FR) Trenutni dvig cen hrane in zlasti cen prehrambenih izdelkov, kot so žita in oljnice, je predvsem posledica naravnih nesreč v Rusiji in Avstraliji.

Čeprav bi lahko ta dvig cen prehrambenih proizvodov precej povečal dohodke naših kmetov, ne smemo pozabiti, da se živinorejski sektor sooča s podobnim dvigom cen krmil.

Boleče se zavedamo izredne odvisnosti Evropske unije od preskrbe s prehrambenimi proizvodi, kar pomeni, da zanesljiva preskrba s hrano v Evropi še zdaleč ni dosežena.

Ni nam treba iti prav daleč – dokaz je mogoče najti v državah Severne Afrike –, da bi se zavedli nevarnih posledic, ki jih lahko imajo takšne negotovosti.

Naše življenjsko zavarovanje je sestavljeno iz ohranjanja skupne kmetijske politike, vredne svojega imena, da se zagotovi pošten dohodek za naše kmete, in ohranjanja produktivnega kmetijstva v vsaki regiji Evrope.

Zato sem pri pripravi te resolucije imela aktivno vlogo in sem glasovala zanjo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo o naraščajočih cenah hrane. Glede na resolucijo so cene hrane dosegle najvišjo stopnjo, odkar je Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) leta 1990 začela meriti cene hrane. Jeza zaradi hitro naraščajočih cen hrane je vodila k obsežnim nemirom v številnih državah. Ključni vzrok so bile špekulacije trgovcev in posrednikov, ki nimajo komercialnih interesov na teh trgih. Sprejeti je treba ukrepe za boj proti pretiranim špekulacijam na blagovnih trgih.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, ker se strinjam z vsemi načeli, ki jih vključuje. Podpiram proizvodnjo zdrave hrane v zadostnih količinah, da se učinkovito prispeva k svetovnemu povpraševanju po hrani. Nujno je zagotoviti dohodek za kmete in ustvariti mehanizem za preprečevanje velikih nihanj cen in trgov. Da bi zagotovili zadostne količine hrane po svetu za prehrano celotnega svetovnega prebivalstva, je ključnega pomena podpreti kmete v državah v razvoju. Zagotoviti moramo, da se stori vse za boj proti podnebnim spremembam na svetovni ravni, da se naravni viri in dohodki iz kmetovanja ne bodo zmanjšali. Nujno je okrepiti položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano. Da bi proizvodni sektor uspeval, je nujni preučiti vprašanje povišanja cen, ki so povezana z drugimi zunanjimi stroški in špekulacijami z osnovnimi kmetijskimi proizvodi.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. − (HU) Zanesljiva preskrba s hrano je osrednje vprašanje za Evropo in prav zato zahteva vedno trdno skupno kmetijsko politiko (SKP) in je kot cilj nedosegljiva, če ne najdemo rešitve za dva najpomembnejša sedanja problema, za nihanje trgov in cen ter krčenje zalog hrane. Naraščajoče špekulacije, povezane s kmetijskimi in prehrambenimi izdelki, so podlaga za sedanje povišanje cen hrane. Investicijski skladi prelivajo velike vsote denarja v špekulacije s cenami hrane, s čimer silijo potrošnike, da plačajo cene, ki večkrat presegajo proizvodne stroške. Naraščajoče cene zaostrujejo problem dostopnosti, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki ali brez njih. Odhodki za hrano so eden izmed glavnih sestavnih delov družinskega proračuna in v državah v razvoju znašajo 60 do 80 % ter 20 do 30 % v manj razvitih državah članicah. Finančni instrumenti morajo služiti gospodarstvu in morajo kmetijski proizvodnji pomagati pri premagovanju velikih kriz in podnebnih pojavov, zaradi česar se ne sme dovoliti, da bi špekulacije ogrozile kmetijsko proizvodnjo. Obsojam špekulacije s kmetijskimi proizvodi in surovinami, ki prispevajo k večjemu nihanju cen in poglabljanju svetovne prehrambene krize. Prav iz tega razloga se strinjam in tudi podpiram to, da brez ustreznih strateških zalog ni mogoče učinkovito ukrepati proti velikim nihanjem cen, zaradi česar je treba okrepiti vlogo instrumentov za posredovanje na trgu.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker podpiram ukrepe, ki jih vključuje, za boj proti oviram, ki ovirajo svetovno prehransko varnost: trgovinske špekulacije, koncentracija v verigi preskrbe s hrano, nihanje cen, nizki dohodki za kmete in podnebne spremembe. Menim, da je poziv k takojšnjemu in trajnostnemu ukrepanju za zagotavljanje svetovne prehranske varnosti pozitiven, in pozdravljam ponovno potrditev pravice do hrane kot človekove pravice. Podpiram poziv, naj EU poveča svojo pomoč za razvoj podeželja z naložbami v programe socialnega varstva in majhno kmetijstvo ter sprejme učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Pozdravljam dejstvo, da resolucija od Komisije zahteva vključitev izpolnjevanja standardov, enakovrednih standardom EU, v smislu okolja, dobrega počutja živali ter varnosti in kakovosti hrane v trgovinska pogajanja s partnerji EU. Podpiram tudi poziv, naj EU spoštuje in spodbuja zagotavljanje trajnostne prihodnosti za kmete v okviru trgovinskih sporazumov in naj ne ogroža evropske kmetijske proizvodnje, podeželskega kmetijstva in svetovnega dostopa do hrane.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Cene hrane so dosegle vrhunec. To naraščanje cen povzroča nezanesljivo preskrbo s hrano za milijone ljudi, destabilizira svetovno gospodarstvo in povzroča nemire in izgrede. Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo kot del razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 prepolovila svetovno lakoto. Zagotavljanje ustrezne in redne prehrane za vsakega človeka ni samo moralna zahteva, je tudi izpolnitev temeljne človekove pravice. Neodtujljiva in univerzalna pravica je bila potrjena na skupni parlamentarni skupščini AKP-EU decembra v Kinšasi. Čeprav mora Komisija spoštovati svoje zaveze državam v razvoju in najmanj razvitim državam, mora prav tako spodbujati močno in trajnostno skupno kmetijsko politiko, ki odraža potrebe evropskih kmetov. Strinjam se s pomisleki slednjih, saj je njihov upad dohodka zaradi povečanja proizvodnih stroškov in nihanja cen pomenil, da niso imeli koristi od povišanja cen hrane. Sprejeti je treba učinkovite, usklajene ukrepe za rešitev teh problemov. Razkošje in odpadki so nesprejemljivi, ko tragedija lakote dobiva vse večje razsežnosti.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Strinjam se s predlogom resolucije, vendar pa ne pove ničesar o tem, kaj je treba storiti. Ugotoviti eno samo dejstvo, da so živila draga, ni dovolj. Nujno je, da hitro razvijemo sistem za upravljanje za nadzor in optimizacijo cen hrane. Nujno je razviti protimonopolni in protišpekulativni mehanizem za urejanje in odpravo zlorab. Takšen mehanizem bi moral vzpostaviti splošno evropsko agencijo za nadzor in spremljanje cen in storitev. Predvideti bi moral tudi produktivnost in učinkovitost v proizvodnih sferah. To bi nam zagotovilo priložnost za preprečevanje prekomerne proizvodnje in pomanjkanja ter zmanjšalo izgube na najnižjo možno raven. Ključnega pomena so temeljite analize. Te bi nam omogočile opredeliti resnične stroške in se izogniti destabilizaciji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Združeni učinki naraščajočih cen hrane, omejitve izvoza, slabe letine zaradi vremenskih razmer, višji transportni stroški, kmetijske špekulacije in večje povpraševanje povzročajo dvig cen. EU mora preučiti svoje vedenje. Če je donosneje uporabljati kmetijske površine za proizvodnjo biogoriv kot za proizvodnjo hrane, potem res ni presenetljivo, da obstaja konkurenca za površine z vsemi negativnimi posledicami, ki jih ima. Te pomisleke sem upošteval pri glasovanju.

  Marija Nedelčeva (PPE), v pisni obliki. – (BG) Z zadovoljstvom sem podpisala in glasovala za predlog resolucije o naraščajočih cenah hrane, saj so potrebni posebni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti cen hrane.

Skupaj s kolegi hočem, da se najde rešitev za probleme, ki so vzrok za naraščajoče cene hrane: kupci, ki zlorabljajo svoj prevladujoč položaj, nepoštene prakse pri pogajanjih o cenah, pomanjkanje informacij o oblikovanju cen, razporeditev dobička po verigi preskrbe s hrano in špekulacije na blagovnih borzah. Hočemo, da reforma skupne kmetijske politike zagotovi stabilen prvi steber, da se ohranijo dohodki kmetov in sprejme ukrepe za podporo trgu.

Da se zmanjša špekulacije na blagovnih trgih, Evropski parlament od Komisije zahteva, da zagotovi večjo preglednost z izmenjavo dobrih in pravočasnih informacij o razvoju trgov.

Poleg tega hočemo s to resolucijo izboljšati položaj kmetijskih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano, da bi lahko dobili večji delež dobička v živilski industriji. Pozdravljam tudi poziv k hitrejšemu ukrepanju G20 za usklajevanje mehanizmov za preprečevanje naraščanja cen in pripravo ureditve za obvladovanje kriz, ki zadevajo hrano in kmetijstvo.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Danes smo glasovali o predlogu resolucije o rastočih cenah hrane. Hitro rastoče cene hrane povzročajo spodkopavanje zanesljive preskrbe s hrano za milijone ljudi v razvitih državah in državah v razvoju.

V zvezi z dejstvom, da so učinke rastočih cen hrane najbolj čutile skupine, ki so v težkem socialnem položaju, mora Evropa skupaj s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami naslednje ukrepe sprejeti brez oklevanja. Nujno je uvesti ureditev in pregled na nacionalni in mednarodni ravni, ki bosta rešila problem špekulacij na kmetijskih trgih (trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za prehrambene proizvode omejeno, kolikor je mogoče, na vlagatelje, ki so neposredno povezani s kmetijsko proizvodnjo).

Skupni kmetijski politiki je treba zagotoviti ustrezne instrumente za posredovanje na trgu, saj menim, da je močna skupna kmetijska politika edino jamstvo za rešitev problema zanesljive preskrbe s hrano. Zelo pomembno je sprejetje ustreznih ukrepov za preprečevanje tveganj in njihovo obvladovanje, da se omejijo negativne posledice naravnih nesreč za kmetijsko proizvodnjo. Pozornost je treba posvetiti tudi podpori kmetijske proizvodnje za lokalne in regionalne potrošnike.

Pomanjkanje usklajevanja v boju proti velikim nihanjem cen lahko prispeva k še večjemu nesorazmerju porazdelitve hrane med bogatimi in revnimi državami in nas lahko dolgoročno ogrozi s prehrambeno krizo. Vprašanja v zvezi s potrebo po zagotavljanju hrane nenehno rastočemu številu prebivalstva so ostala nerešena.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane v Evropi. Pravica do hrane je osnovna in temeljna človekova pravica, zato si moramo nadvse prizadevati, da zagotovimo, da so cene hrane urejene in dostopne vsem, pri čemer moramo posebno pozornost posvetiti vprašanju dostopnosti hrane v državah v razvoju. Strinjam se s predlogom, da mora Komisija sprejeti novo trgovinsko in razvojno strategijo, ki bo državam v razvoju dala večjo neodvisnost pri reševanju vprašanja rastočih cen hrane. Pozornost se usmerja k dejstvu, da moramo ustvariti ugodno podporno in poslovno okolje za kmete, zlasti male kmete, zmanjšati stopnje izvoznih davkov in omejiti dejavnosti industrijskega kmetijstva, ki lahko imajo negativen vpliv na zmogljivosti proizvodnje hrane. Vsa svoja prizadevanja moramo vložiti v zagotavljanje večje podpore razvoju v kmetijskem sektorju, podporo razvoja podeželja, uvedbo inovativnih načinov proizvodnje in zagotavljanje učinkovite humanitarne pomoči. Samo z izvajanjem ukrepov za preprečevanje koncentracije v verigi preskrbe s hrano in špekulacij s kmetijskimi proizvodi ter za zmanjšanje proizvodnih stroškov lahko omejimo naraščanje cen hrane. Glede na potrebo po zanesljivi preskrbi s hrano in energijo moramo razviti alternativne vire oskrbe z energijo in na najmanjšo možno raven zmanjšati izgube hrane na ravni EU in nacionalni ravni. Da bi ukrepi za boj proti rastočim cenam hrane, opredeljeni v resoluciji, učinkovito delovali, moramo ustanoviti neodvisno regulativno agencijo in zagotoviti, da sistemi za varnost hrane delujejo pravilno in učinkovito na regionalni in lokalni ravni.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Hiter dvig cen prehrambenih proizvodov povzroča probleme tudi v Evropski uniji. V zadnjih mesecih so nenehno naraščale in so dosegle najvišjo raven, ki jo je v svoji zgodovini doslej zabeležila Organizacija za prehrano in kmetijstvo. Do tega je prišlo zaradi vrste dejavnikov, vključno zaradi odsotnosti svetovnega trgovinskega sporazuma, povišanja cen nekaterih surovin in povečanega povpraševanja po živilih, vendar pa tudi zaradi špekulacij in „finančnih igric“, ki potekajo na drugih trgih, vendar imajo posledice za svetovni trg. K temu je treba dodati konkurenco med razvitimi gospodarstvi in gospodarstvi v razvoju, v kateri slednja – ki jih je kriza, čeprav posredno, močno prizadela – živila uporabljajo kot edino razpoložljivo orožje. Te razmere imajo posledice ne samo za svetovni trg, ampak tudi za majhne proizvajalce in potrošnike, ki so soočeni s precejšnjim zvišanjem cen za osnovna živila. Zato menim, da je zanesljiva preskrba s hrano prednostna naloga, za katero se je treba zavzemati in si prizadevati, prav tako pa je nujno in pravilno iskati svetovno rešitev za to nestabilnost, ki je čim bolj sprejemljiva.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane. Kot svetovna sila v kmetijski proizvodnji mora EU upoštevati in se učinkovito prilagoditi nastajajočim izzivom, kot so izredne vremenske razmere, omejena razpoložljivost naravnih virov, odvisnost od uvoza hrane in vse pogostejše špekulacije s proizvodi. Poleg tega prehrambena kriza zadeva tudi Evropo. Devetinsedemdeset milijonov Evropejcev, 16 % prebivalstva EU, prejema subvencije za hrano, inflacija cen surovin pa nenehno narašča; to je skupaj z recesijo mogoče zelo močno čutiti v Grčiji. Jasno je, da mora Evropa danes proizvajati več in učinkoviteje uporabljati manj virov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane, ker se je v šestih mesecih cena prehranske košarice, ki jo je pripravila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vključuje 55 osnovnih potrebščin, povišala za 34 %. Na Portugalskem je nevzdržna situacija za kmete, saj se cena kmetijskega dizelskega goriva približuje rekordni ceni iz leta 2008, ki je znašala 1 EUR za liter; cene električne energije so se dvignile za skoraj 4 % in letos se načrtuje ustavitev kmetijske električne energije; močno so se dvignile tudi cene krmil, gnojil in pesticidov; obrestne mere za kmetijska posojila pa so približno 6 %. To je le nekaj primerov. Menim tudi, da je v času, ko zadeve še zaostruje obsežna kriza, nesprejemljivo, da morajo potrošniki plačati zvišane cene, ne da bi se obenem povečal dohodek kmetov. Osebno menim, da se mora Evropska komisija soočiti s svojimi obveznostmi in mora upoštevati celotno verigo, ko bo preučevala te resne probleme v kmetijskem sektorju, ter ne sme, tako kot je storila pri „paketu za mleko“, izpustiti enega izmed ključnih akterjev: velike prodajalce na drobno.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane, saj nihče ne more biti zadovoljen z razmerami, ki so vladale nekaj mesecev in ki vplivajo predvsem na majhne kmete in potrošnike. Cene žita so celo presegle visoke cene hrane v letu 2008, ko so te povzročile nemire na Haitiju in v Egiptu. Čeprav se je treba skupaj z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo odzvati predvsem na svetovni ravni in usklajeno, je treba odzive razširiti tudi na Evropo, kjer je treba izpolniti cilj stabilnosti cen. Zato pozdravljam sprejetje predlogov, kot je zmanjšanje izgub hrane, ki so razumni, in zahtevo, da Komisija zagotovi, da bo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za prehrambene proizvode omejeno na vlagatelje, ki so neposredno povezani s kmetijskimi trgi. Vse to so ukrepi, ki sestavljajo močno in trajnostno evropsko kmetijstvo. Komisar Cioloş nas je včeraj upravičeno spomnil, da naloga Evrope ni subvencionirati biogoriva, ampak spodbujati uporabo obdelovalnih površin za namene proizvodnje hrane – tako enostavno je.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Tik pred srečanjem finančnih ministrov G20 je Evropa za pogajalsko mizo ponovno nepripravljena. Od januarja 2011 administracija ZDA zahteva, naj bodo stališča finančnih skladov o kmetijskih trgih nadzorovana in pregledna. Komisija mora hitro podati predloge v skladu s tem. Ta napredek je prvi korak v smeri odrekanja špekulantom tistega, kar hočejo. Vpliv na evropske živinorejce je zaskrbljujoč in neposreden. Ne morejo več krmiti svojih živali.

Več sto kmetij gre v stečaj. Pred petimi leti je bila tona pšenice vredna 100 EUR. Danes dosega skoraj 300 EUR. Komisija zahteva, da se kmetje prilagodijo znakom trga. Danes bi bilo dobro, če bi upoštevala svoj lasten nasvet. Spričo te krize Evropska unija ne more čakati do leta 2014, da bi našla rešitve.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker močno kritizira dvig indeksa prehrambenih proizvodov, ki je v zadnjih mesecih dosegel najvišjo raven v zadnjih 20 letih. To je povzročilo socialne krize, kot so nemiri, ki od decembra pretresajo celotni Magreb. Rastoče cene hrane vsekakor znižujejo življenjski standard večine delavcev, ki praviloma 50 % dohodkov gospodinjstva potrošijo za prehrambene proizvode. Samo v Evropski uniji danes pod pragom revščine še vedno živi približno 80 milijonov ljudi, mnogi med njimi pa so deležni pomoči prek programov za pomoč v hrani. Slaba letina v Združenih državah, naravne nesreče v Rusiji in Braziliji, hiter porast cen energije in surove nafte ter staranje delavcev v kmetijskem sektorju so nekateri izmed problemov, ki jih je treba obravnavati brez nadaljnjega odlašanja. Zdaj je bolj kot kdaj koli pomembno obsoditi špekulacije in preučiti zamisel o evropskem sistemu zalog hrane, da bi se zoperstavili krizam, kot je ta, ki jo preživljamo zdaj. Cilj je poiskati skupne strategije za hitro odzivanje na povečano povpraševanje po živilih, nenazadnje s posebnimi spodbudami politik za pritegnitev mladih v svet kmetijstva.

  Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. − Stranka EPLP podpira resolucijo, pripravljeno kot odziv na sedanje podražitve cen hrane, ki smo jim priča, in njihov vpliv na prehransko varnost v svetu. Najnovejše podražitve v ospredje postavljajo številne pomisleke stranke EPLP glede izkrivljanj verige preskrbe s hrano, vloge, ki jih lahko imajo špekulacije pri zaostrovanju situacije, in pomanjkanja naložb v kmetijstvo v številnih državah v razvoju za izgradnjo proizvodnih zmogljivosti.

Stranka EPLP podpira potrebo po svetovnem odzivu na izziv prehranske varnosti, vendar pa bi poudarila tudi vlogo, ki jo lahko ima ambiciozna SKP pri obravnavanju tega izziva. Reformirana SKP mora biti skladna s prehransko varnostjo v svetu in tudi cilji razvojne politike ter enkrat za vselej odpraviti vsa izvozna nadomestila, ki spodkopavajo zmožnost držav v razvoju, da zgradijo svojo lastno kmetijsko proizvodnjo, omejiti mehanizme za posredovanje na trgu, ki služijo tudi izkrivljanju trga, in spodbujati trajnostno kmetijsko proizvodnjo, da bi kmetijskemu sektorju pomagala ublažiti podnebne spremembe in prilagoditi se nanje, s čimer bi zaščitila temeljne naravne vire EU in njeno zmogljivost proizvodnje hrane.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Politika prehranske varnosti je predvsem obrambna politika. Vsaka država, ki ne zagotovi varne in dostopne hrane svojemu prebivalstvu in ne zagotovi dostojnega življenjskega standarda za svoje kmete, se nahaja na poti k nestabilnosti in nemirom zaradi hrane. Pravica do hrane je osnovna in temeljna človekova pravica. Besedilo, ki je pred nami, upravičeno poudarja potrebo po večrazsežnostnem pristopu. Ukrepi, potrebni za zagotovitev prehranske varnosti, imajo veliko skupnega z ukrepi, potrebnimi za učinkovitejši boj proti podnebnim spremembam, izboljšano razvojno pomoč, razvoj drugih trgovinskih struktur, večjo preglednost blagovnih borz in ukrepi proti špekulacijam. Želel bi si, da bi bilo besedilo še odločnejše in da bi zlasti pozivalo k ustanovitvi neodvisne svetovne agencije, ki bo strogo urejala špekulacije s prehrambenimi proizvodi.

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je hotela predlagati tudi ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje izgub hrane: 20 do 30 odstotkov pridelkov se izgubi pri sejanju in žetju. V državah v razvoju pol pridelka zgnije, ker se ga ne shrani ali transportira. Medtem potrošniki in distributerji v razvitih državah 40 odstotkov svojih prehrambenih proizvodov nedotaknjenih vržejo v smeti. To je nesprejemljivo in neetično! Nazadnje menim, da hrana ne sodi v forum STO. Hrana nikoli ne more biti navadno blago. Nikoli!

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje skupnega predloga resolucije, ki izpostavlja glavne dejavnike, ki prispevajo k današnjim naraščajočim cenam hrane. Ti so: naraščanje cen nafte, povečanje proizvodnje biogoriv, ki zahteva ogromne kmetijske površine, naravne nesreče, ki so pogostejše kot kdaj koli prej, in špekulacije na trgih. Cilj ni več zagotoviti prehrambene proizvode po najboljši ceni, ampak z njimi ustvariti čim večji dobiček. Glede na podatke Organizacije za prehrano in kmetijstvo so cene hrane dosegle vrhunec januarja, ocenjuje pa se, da je, ko se cene hrane dvignejo za 1 %, ogrožena prehrana dodatnih 16 milijonov ljudi. Podražitve so zato postale velik izziv za države v razvoju, ki že namenjajo skoraj tri četrtine svojih dohodkov za nakup osnovnih živil. Zaradi tega se bojimo, da bo prišlo do socialnih in političnih razmer, ki bodo še hujše kot leta 2008, ko je prišlo do „nemirov zaradi lakote“. Evropa mora odigrati ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti v svetu. Upajmo, da bodo ministri G20, ki se bodo junija sestali v Parizu, našli rešitve za boj proti nihanju cen hrane.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Na pravico do hrane, zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je močno vplivala sedanja gospodarska in finančna kriza. Napovedana rast prebivalstva, zlasti v gospodarstvih v vzponu, in naraščanje svetovne revščine in lakote kažeta, da je za zadovoljitev potreb prebivalstva potrebno vsaj 70-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Poleg tega k temu scenariju prispevajo finančne špekulacije s prehrambenimi proizvodi, ki vodijo k nihanju cen prehrambenih proizvodov, prav tako pa tudi izredne vremenske razmere in nenehno povečevanje proizvodnje bioetanola namesto hrane. Menim, da je treba nujno sprejeti ukrepe za boj proti destabilizaciji kmetijskih trgov in s tem podpiranje kmetov in spodbujanje inovacij v sektorju ob sočasni krepitvi vloge skupne kmetijske politike kot ključnega cilja Evropske unije. O tem medsektorskem vprašanje je treba razpravljati večstransko, saj zadeva ljudi po vsem svetu, vse pogostejši učinki pa so nesporni. Primer tega so nemiri v državah v razvoju. Okrepiti je treba podporo ogroženim državam, da se prepreči prihodnje prehrambene krize.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. − Podprl sem resolucijo, pripravljeno kot odziv na rastoče cene hrane, ki vplivajo na prehransko varnost v svetu. Najnovejše podražitve izpostavljajo številne pomisleke glede izkrivljanj verige preskrbe s hrano, vloge, ki jih lahko imajo špekulacije pri zaostrovanju situacije, in pomanjkanja naložb v kmetijstvo v številnih državah v razvoju za izgradnjo proizvodnih zmogljivosti. Potrebujemo svetovni odziv na izziv prehranske varnosti, vendar pa moramo poudariti tudi vlogo, ki jo lahko igra ambiciozno reformirana SKP pri obravnavanju tega izziva. Reformirana SKP mora biti skladna s prehransko varnostjo v svetu in cilji razvojne politike ter enkrat za vselej odpraviti vsa izvozna nadomestila, ki spodkopavajo zmožnost držav v razvoju, da zgradijo svojo kmetijsko proizvodnjo. Potrebno je spodbujanje trajnostne kmetijske proizvodnje, da se kmetijskemu sektorju pomaga ublažiti podnebne spremembe in prilagoditi se nanje, s čimer bi zaščitili temeljne naravne vire EU in njeno zmogljivost proizvodnje hrane.

8. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 13.05 in se je nadaljevala ob 15.00)

PREDSEDSTVO: Rainer WIELAND
podpredsednik

9. Sprejetje zapisnika predhodne seje: gl. zapisnik

10. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države

10.1. Spopadi na meji med Tajsko in Kambodžo

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o sedmih predlogih resolucij o mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo⁽¹⁾

  Barbara Lochbihler, predlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, mejni spopadi med Tajsko in Kambodžo v začetku tega meseca so ta desetletja trajajoč spor o dostopu do templja Preah Vihear ponovno priklicali v zavest mednarodne javnosti. Čeprav so se oboroženi spopadi zdaj nekoliko polegli, pa si moramo prizadevati za politično rešitev tega spora. Organizacija ASEAN, Združeni narodi in EU morajo zdaj pri tem bolj okrepljeno sodelovati in se ne odzvati šele takrat, ko se bodo razmere ponovno zaostrile.

V nedavni spopadih so bili ranjeni in ubiti civilisti in vojaki na obeh straneh. Uporaba kasetnih bomb je bila še posebno zahrbtna. Te kasetne bombe imajo grozljiv učinek na civiliste še dolgo potem, ko so odvržene. Do 30 % kasetnih bomb ne eksplodira in ostane na tleh kot neeksplodirane bombe, kjer kasneje eksplodirajo, če se jih morda dotaknejo otroci med igro. Tajsko in Kambodžo pozivamo, da nemudoma prenehajo uporabljati to grozljivo orožje. Prav tako obe vladi pozivamo, da podpišeta mednarodno konvencijo o prepovedi uporabe kastnih bomb.

Na koncu bi še nujno pozvala tajsko in kamboško vlado, naj si na vso moč prizadevata za rešitev spora brez poseganja po orožju. Civilno prebivalstvo na obeh straneh bo še naprej trpelo; trpelo bo zaradi nečesa, za kar lahko politiki s pogajanji najdejo rešitev, če le imajo politično voljo zanjo in ne skušajo streči cenenemu nacionalizmu na obeh straneh meja.

  Marietje Schaake, predlagateljica. − Gospod predsednik, od začetka tega meseca prihaja do spopadov med oboroženimi silami ob tajsko-kamboški meji v bližini templja Preah Vihear, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Odgovorni smo predvsem za zaščito življenj, a prav tako nosimo odgovornost za kulturno dediščino.

Še posebno zaskrbljujoča so poročila o uporabi kasetnih bomb. Ta poročila so po vsej verjetnosti resnična, saj niti Tajska niti Kambodža nista ratificirali konvencije o prepovedi uporabe kasetnih bomb.

Da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje, ki bi ogrozilo stabilnost regije, morata obe vladi prevzeti odgovornost in tudi poskrbeti za ljudi, razseljene zaradi tega spora.

Pozdravljamo prizadevanja predsedujočega organizaciji ASEAN, da bi omogočil dialog med državama za miroljubno rešitev spora.

Tajska in Kambodža sta se strinjali s sodelovanjem na nujnem sestanku držav jugovzhodne Azije, na katerem bodo razpravljali o mejnem sporu. Generalna direktorica Unesca bo prav tako poslala posebnega odposlanca na misijo za posredovanje v Bangkok in Phnom Penh, da bi pozvala obe sprti strani, naj sodelujeta z morebitno misijo Unesca za oceno škode.

  Bernd Posselt, predlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, gospa Lochbihler ima popolnoma prav: v prvi vrsti gre za ljudi, za mrtve in ranjene, in za škandalozno uporabo kasetnih bomb.

Kot drugo gre seveda za obvladovanje mejnega spora, njegovo reševanje na miroljuben način in zagotovitev, da se ne bo razširil v vojno.

Tretji vidik – in tudi to želimo obravnavati – se nanaša na nenadomestljivo svetovno kulturno dediščino kompleksa templja v tej mejni regiji. Karl von Habsburg, nekdanji poslanec tega parlamenta in sin Otta von Habsburga, je pri Unescu pristojen za te zadeve in udeležil se bo marčevskega plenarnega zasedanja tukaj v Strasbourgu, da bi nam o tem povedal več. Občutek imam, da moramo usmeriti naša prizadevanja v skupne poskuse, ki bodo prinesli mir in zaščitili ljudi ter varovanje kulturne dediščine. Tukaj v Evropi še predobro vemo, kakšne grozne vrzeli lahko vojne pustijo v kulturni krajini. Zato moramo ukrepati, kjer koli obstaja nevarnost za svetovno kulturno dediščino.

  Marc Tarabella, predlagatelj. − (FR) Gospod Predsednik, komisar, gospe in gospodje, od začetka februarja ponovno potekajo spopadi med tajskimi in kamboškimi oboroženimi silami na meji med Kambodžo in Tajsko, tudi v bližini templja Preah Vihear, katerega okoliško območje si prilaščata obe državi. Na žalost so bile smrtne žrtve na obeh straneh in več kot 3 tisoč ljudi, ki živijo v bližini območja spopadov, je bilo treba evakuirati.

Leta 1962 je Meddržavno sodišče Združenih narodov na podlagi francoskih zgodovinskih zemljevidov priznalo pravice Kambodže do templja Preah Vihear in do zemlje okrog njega. Vendar Tajska nikoli ni sprejela te sodbe. Še več, na nekaterih delih meja ni bila določena, kar je v letih 2008 in 2009 povzročilo več oboroženih incidentov.

Leta 2008 je Unesco vpisal tempelj na seznam svetovne dediščine, kar je prav tako povzročilo jezo med tajskimi nacionalisti. Čeprav je bil leta 2000 podpisan memorandum o soglasju glede določitve meja, tajski PAD nacionalisti pozivajo k njegovemu preklicu, ker menijo, da je preveč ugoden za Kambodžo. Posebej bi želel izpostaviti ukrepe Indonezije, trenutne predsednice združenja ASEAN, ki se je ponudila, da bo odigrala vlogo mediatorke v tem sporu.

V ponedeljek, 14. februarja, so ZN prav tako pozvali obe državi, naj spoštujeta trajno premirje, istočasno pa niso predvideli napotitve mirovnikov ZN na območje. Upam, da bosta ti dve državi končno lahko mirno rešili vprašanje tega ozemlja in ne bosta več imeli za talce na tisoče ljudi, ki želijo živeti v miru.

  Charles Tannock, predlagatelj. − Gospod Predsednik, mi v Evropskem parlamentu si na srečo ne znamo več predstavljati vojaškega ukrepanja zaradi mejnih sporov. Vendar to na žalost ne drži za mejo med Tajsko in Kambodžo, katerih vojski sta se v preteklih nekaj tednih večkrat spopadli zaradi spornega, zelo majhnega dela meje v bližini starodavnega templja.

Organizacije za pomoč poročajo, da je zaradi spopadov bilo razseljenih okoli 30 tisoč ljudi, zato ne preseneča, da so v takšnih okoliščinah bili ubiti nedolžni civilisti, čeprav obe strani nasprotujeta dejanskim številkam.

Kamboški predsednik vlade, Hun Sen, je spopade označil za „pravo vojno“. Takšna bojevita in hujskaška retorika lahko zadeve le poslabša. Kratkoročna rešitev tega problema je v rokah obeh vlad in Varnostnega sveta ZN, ki bi moral prevzeti vodilno vlogo pri uveljavljanju rešitev za umirjanje krize. Dolgoročno obstaja upanje, da bodo zaradi regionalnega povezovanja ASEAN takšni spopadi postali preteklost, kar za EU velja že desetletja.

  Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE. – (RO) Gospod predsednik, novi, manjši incidenti so se v torek zvečer in sredo zjutraj zgodili na meji med Tajsko in Kambodžo. Med obema sosednjima narodoma so odnosi postali zelo napeti in menim, da je zaradi tega današnja razprava dobrodošla. Gospodu Posseltu bi se rad zahvalil za pobudo, ki jo je podal.

Prav tako bi rad povedal, da obžalujem človeške žrtve, ki so od začetka meseca nastale zaradi oboroženih spopadov. Zlasti v sedanjem spremenjenem ozračju moramo od obeh strani zahtevati skrajno zadržanost in spoštovanje zahteve Varnostnega sveta ZN po vzpostavitvi trajnega premirja. Ne glede na vzrok spora med Tajsko in Kambodžo uporaba sile ni rešitev. Zato želim pozvati obe strani, naj poiščeta nujno mirno rešitev za ozemeljski spor na območju okoli templja Preah Vihear.

Moram vas spomniti, da je leta 1962 Meddržavno sodišče nedvoumno razsodilo, da za rešitev spora obstaja veliko možnosti, vključno preko mediacije združenja ASEAN. Vse, kar je potrebno v skladu z mednarodnim pravom, je izvedba pogajanj v dobri veri.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Gospod predsednik, tempelj Preah Vihear iz 11. stoletja je bil že velikokrat prizorišče spopadov med vplivi hinduizma in budizma ter armade Rdečih Kmerov in režima Lona Nola. Od začetka 20. stoletja je tempelj predmet spora med Kambodžo in Tajsko, ki si obe pridružujeta pravico do stavbe in ozemlja okoli nje ter pravico do določitve meje med obema državama. Zadnjim dogodkom v tem sporu smo priča od začetka februarja letos.

Kljub sodbi Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je razsodilo, da tempelj pripada Kambodži, so odprta še druga vprašanja. Obe vladi si morata kar najbolj prizadevati, da bi poiskali kompromis, ki bo služil kot osnova za trajni sporazum. Ponovitev konflikta pred tednom in pol, ko sta se vojski obeh držav obstreljevali, je nesprejemljiva tako s stališča ljudi iz regije, katerih življenja so v nevarnosti, kot s stališča templja, ki je kljub vpisu na Unescov seznam svetovne dediščine utrpel škodo. Unesco je že ponudil pomoč, prav tako Združenje držav jugovzhodne Azije. Danes se je pozivu pridružil Evropski parlament. Vstopnica za obisk templja Preah Vihear stane pet dolarjev. Rada bi vprašala, kakšna je cena spora med Kambodžo in Tajsko, ki traja že več kot 100 let.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, nezaslišano se mi zdi, da v 21. stoletju nekatere politične sile še vedno delujejo enako kot v 19. stoletju. Rastoči nacionalizem v številnih delih sveta povzroča spore, ki temeljijo na etnični pripadnosti in veri.

Vladi Tajske in Kambodže morata upoštevati, da mejni spopadi vplivajo na mir in stabilnost v regiji in na odnose med državama. Tudi če med državama obstajajo nerešena politična vprašanja, se to ne sme odražati v stikih med ljudmi. V nasprotnem primeru obstaja neposredna nevarnost za rastoči nacionalizem in ksenofobijo.

Razmere na meji med Tajsko in Kambodžo je treba rešiti mirno v skladu s sodbo Meddržavnega sodišča iz leta 1962. V začetku tega leta smo že bili priča prevelikemu prelivanju krvi po svetu.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, posebna vrlina Evropske unije je, da nismo egoistični, da vidimo dlje od svojega evropskega nosu in da spremljamo, kar se dogaja zunaj Evrope in v oddaljeni eksotični Aziji. Ta spor, kot je bilo pravilno poudarjeno, je star že več kot stoletje. Vendar je dobro, da imata Evropska unija in Evropski parlament, ki je dejansko srce Unije, glede tega nekaj za povedati. Dobro je, ker bi morali biti prisotni, vedno ko poteka razprava o človekovih pravicah, vedno ko poteka razprava o tej najpomembnejši zadevi, in ta spor prav gotovo kaže, da so ljudje umrli in se danes borijo, čeprav ne s tako smrtonosnimi posledicami, o zadevah, o katerih bi se morda lahko odločilo na bolj miren način. Dobro je, da Evropski parlament posreduje v tej zadevi.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Gospod predsednik, s sodbo Meddržavnega sodišča z dne 15. junija 1962 je bilo odločeno, da je tempelj Preah Vihear pod suverenostjo Kambodže. Tajska vlada mora upoštevati to dejstvo in se vzdržati poskusov spreminjanja mednarodno priznanih meja z vojaško silo. Istočasno mora kamboška vlada vernikom iz Tajske dovoliti dostop do templja.

V razmerah, kjer se ena od strani v sporu nagiba k temu, da bi šla preko pravil in uveljavila svoje interese s silo, je treba mobilizirati mednarodne institucije in posredovati jasno ustno sporočilo, da želi svet živeti v stabilnih političnih pogojih in ne želi biti priča reševanju sporov z vojaško silo.

Zato je treba mobilizirati ustrezne mednarodne institucije na lokalni ravni, da bi preprečili širitev nepotrebnega spora in travme na civilno prebivalstvo. Ponudba Indonezije kot predsedujoče države združenja ASEAN za mediacijo mejnega spora je najboljši način za določitev prvega koraka, ki vodi k rešitvi razmer.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, Unesco poskuša rešiti tempelj Preah Vihear – spomenik, ki je na seznamu svetovne dediščine – in financirati njegovo ohranitev. Vendar Tajska in Kambodža ne spoštujeta teh prizadevanj ter kršita mednarodno konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, ki je zavezujoča za obe državi. Mislim, da lahko ta brezobzirnost pomeni uničenje stavbe, ki je tam že od 11. stoletja.

Predvsem pa menim, da bi ta primer moral izpostaviti vprašanje odgovornosti. Ne smejo se ponoviti dogodki iz Afganistana iz leta 2001, ko je bil uničen edinstven kip Bude. To je bila posledica verskega fanatizma Talibanov, pa tudi pomanjkanja zadostne predanosti zahodnih držav. Uničenje svetovne kulturne dediščine ne sme ostati nekaznovano. To je tako pomembno, da bi po analogiji s haaškim Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki sodi vojnim zločincem, morala biti ustanovljena institucija, ki bi sodila in kaznovala ljudi, ki uničijo neprecenljive spomenike.

  Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, resolucija o mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo obsoja oborožen spopad in poziva obe državi, naj se prenehata bojevati, zmanjšata napetosti in sprejmeta mediacijo združenja ASEAN in Združenih narodov.

Opraviti imamo s popolnoma neupravičenim sporom. Leta 1976 sta kot članici združenja ASEAN Kambodža in Tajska podpisali pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju, ki ju obvezuje, da se odpovesta uporabi sile v odnosih med državami članicami in da mirno rešita meddržavne spore. Spor je prav tako neutemeljen, ker je Meddržavno sodišče leta 1962 razsodilo, da tempelj Preah Vihear, v bližini katerega prihaja do spopadov, pripada Kambodži.

Veliko je razlogov za domnevo, da je oboroženi spopad povezan z nacionalistično gorečnostjo na Tajskem, izzvano z elementi v vladi, ki so privedli do spopadov, da bi na letošnjih volitvah pridobili skrajne volivce.

  Monica Luisa Macovei (PPE). - Gospod predsednik, mejni spopadi med Tajsko in Kambodžo so po ocenah povzročili tisoč smrtnih žrtev in 30 tisoč razseljenih ljudi. Obžalujemo izgubo življenj, naša prednostna naloga pa je preprečevanje podobnih nadaljnjih izgub.

Prav tako bi želela izraziti zaskrbljenost zaradi domnevne uporabe kasetnih bomb in pozvati obe državi, naj ne uporabljata takšnega orožja. Ubijanje ljudi in spravljanje življenj ljudi v nevarnost nikoli ni rešitev. Zato močno podpiramo vse strani, ki si trenutno prizadevajo najti rešitev in ustaviti nasilje. Mi podpiramo mir in pozivamo k miru.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želela pridružiti kolegom poslancem, ki pozivajo k mirni rešitvi napetih razmer na meji med Tajsko in Kambodžo. Spopadi, ki so izbruhnili na začetku meseca, pomenijo nadaljevanje starejšega spora glede Unescovega templja na meji med obema državama. Poudariti moram, da je sodba Meddržavnega sodišča iz leta 1962 potrdila, da ta spomenik pripada Kambodži in oblasti morajo spoštovati to odločitev. Res je, da Sodišče ni razmejilo ozemlja okrog templja, vendar menim, da lahko Tajska in Kambodža dosežeta dogovor s pogajanji in ne z uporabo orožja.

Spopadi na tem območju ne spravljajo v nevarnost le Unescovega spomenika, temveč tudi življenja prebivalcev. Mejni spor je vedno vir nestabilnosti. Zato spodbujam pobudo obeh vlad, da se vprašanje reši dvostransko. Mislim, da je projekt, ki želi vzpostaviti tamponsko območje, ki bi preprečilo širjenje uničevanja, korak bliže k miru.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada izrazila obžalovanje zaradi človeških žrtev, posebej v primeru nedolžnih civilnih žrtev. Prav tako me vznemirja, da je na tisoče ljudi bilo prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi spopadov na meji med Tajsko in Kambodžo. Kot je povzeto v predlogu skupne resolucije, obstaja mednarodni pravni okvir, ki ga morata upoštevati obe strani.

Menim, da mora pozivu Evropskega parlamenta slediti močan pritisk visoke predstavnice za zunanje zadeve. Še bolj resna pa je verjetno uporaba kasetnih bomb. Menim, da je naša dolžnost od Tajske in Kambodže zahtevati, naj ratificirata konvencijo, ki prepoveduje orožje te vrste.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - Gospod predsednik, te razmere so nadaljnji opomin Evropski uniji, kako pomembni sta mediacija in preprečevanje spopadov. Da bi v celoti uporabila svojo mehko moč, mora EU več vlagati v preprečevanje spopadov. Skrajni čas je, da podpredsednica/visoka predstavnica Catherine Ashton pripravi pobudo za izgradnjo verodostojne mediacije in sposobnosti preprečevanja spopadov. To zahteva skladnost politik, kar služi kot dober opomnik za države članice EU.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz bi želel izkoristiti to priložnost in poudariti dve zadevi, ki sta že bili omenjeni, vendar sta po mojem mnenju bistveni.

Prva so kasetne bombe, ki jih uporabljata Tajska in Kambodža, in potreba po tem, da obe državi ratificirata mednarodno konvencijo o kasetnih bombah.

O drugi zadevi pogosto razpravljamo v teh razpravah o nujnih vprašanjih. Nanaša se na svobodo izražanja, predvsem na internetu.

Menim, da šibkost in ranljivost tajskega političnega sistema razkrivata resne razmere. Na primer, proces proti Chiranuch Premchaiporn zaradi komentarjev na njeni spletni strani, kritični do kraljeve družine. Oseba, odgovorna za komentarje, je bila izpuščena, medtem ko oseba, odgovorna za spletno stran, še vedno ni na prostosti.

Prav tako menim, da je potrebno izpostaviti potrebo po svobodi do izražanja in predvsem svobodi združevanja v obeh državah.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, na žalost je ta spor star že več kot stoletje. Ponovno se je pojavil junija 2008 in se stopnjeval od začetka tega meseca. Mnogo ljudi ima različne poglede na to, zakaj se je zaostril prav zdaj. Nekateri mislijo, da ga nasilniški tajski generali uporabljajo kot izgovor za strmoglavljenje vlade in za odpoved volitev, predlaganih za letos.

Kakor koli že, za ta spor – posebej če ga pogledamo od daleč – bi se mogla najti rešitev. Ne gre za velik spor, posebej če Združeni narodi uporabijo svoja pooblastila in svoj vpliv za dosego treh stvari: prvič, sporazuma, ki bo odpravil kasetne bombe; drugič, trajnega premirja; in tretjič, napotitve enot, ki bodo nadzirale to premirje. Če se bo to zgodilo, se bo ta spor lahko končal.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod Predsednik, potrdim lahko, da Komisija tesno spremlja dogodke ob tajsko-kamboški meji.

7. februarja 2011 je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko, baronica Ashton, izrazila zaskrbljenost zaradi oboroženih spopadov. Obe državi je pozvala k skrajni zadržanosti ter naj storita vse za zmanjšanje napetosti in ponoven začetek dialoga za miroljubno rešitev razhajanj.

O točkah, ki jih je izpostavil osnutek resolucije Parlamenta, je 14. februarja 2011 potekala razprava v Varnostnem svetu Združenih narodov v prisotnosti zunanjih ministrov Tajske, Kambodže in Indonezije, slednji v funkciji sedanjega predsednika združenja ASEAN.

Strinjamo se z zaključki podsekretarja ZN Pascoa, da so razmere resne. Ne gre le za svetovno kulturno dediščino. Prav tako gre za – navidezno ali resnično – nacionalne in kulturne identitete in nacionalni ponos. Kar pa je najbolj pomembno, gre za človeška življenja in regionalno stabilnost.

Obstajata dve vprašanji: kaj lahko stori regija za pomiritev razmer in kako lahko EU prispeva k mirni rešitvi? Očitno je, da spora te vrste ne morejo rešiti oborožene sile. ASEAN ima pri tem svojo vlogo in z zadovoljstvom opažamo, da ASEAN prevzema svojo odgovornost.

Indonezijski zunanji minister je upravičeno omenil pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Ta sporazum zahteva od vseh strani, da svoje nesporazume rešijo na miren način. Pozdravljamo odločitev Indonezije, da na to temo 2. februarja 2011 v Džakarti skliče poseben sestanek zunanjih ministrov združenja ASEAN.

V Združenih narodih obstaja široko soglasje, da zadeva ne sme uiti iz rok. Člani Varnostnega sveta so pozvali obe strani, naj se vzdržita provokacij in napotitve vojaških okrepitev vzdolž meje.

Jasno postaja, da so regionalna prizadevanja najobetavnejša pot za mirno rešitev spora. Za EU to pomeni popolno podporo združenju ASEAN.

Služba za zunanje delovanje podrobno spremlja zadevo in bo obravnavala možnosti za podporo združenju ASEAN, če bo takšna podpora primerna in iskana z njihove strani.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu zadnje razprave.

(1) Glej zapisnik.

10.2. Jemen: smrtna kazen za mladoletne prestopnike, zlasti primer Muhameda Taherja Tabeta Samuma

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o Jemnu – smrtna kazen za mladoletne prestopnike, zlasti primer Muhameda Taherja Tabeta Samuma⁽¹⁾.

  Marietje Schaake, predlagateljica. − Gospod predsednik, zelo občudujem pogum državljanov, ki se upirajo zatiranju in nasilju svojih vlad. To se je zgodilo v primeru ljudskih uporov v Tuniziji, Egiptu, Iranu, Alžiriji, Bahrajnu in v Jemnu. Mlada generacija si želi, da bi cinizem zamenjalo upanje, revščino bi zamenjale priložnosti, nekaznovanost bi zamenjala pravica in zatiranje ter cenzuro bi zamenjala svoboda na internetu.

Imamo dolg seznam resnih pomislekov v zvezi z dogajanji v Jemnu glede demokracije, človekovih pravic in neodvisnosti sodstva ter preganjanja novinarjev, blogerjev in zagovornikov človekovih pravic. Zlasti nas skrbi ozračje strahu, ki ga povzročajo usmrtitve mladoletnikov, kljub zavezi Jemna mednarodni skupnosti, da ne bo izvajal usmrtitev mladoletnih prestopnikov, in odrazu te zaveze v lastnem kazenskem zakoniku.

Na voljo ni dovolj primernih sredstev za določitev starosti obtožencev, zato se ljudje težko branijo. Predsednika Jemna in oblasti pozivamo, naj spoštujejo vsaj lastne zakone in zaveze Jemna mednarodni skupnosti ter ustavijo usmrtitve mladoletnikov. Prav tako poudarjamo, da so v Jemnu potrebne reforme, ki so jih zahtevali številni protestniki na ulicah, in želimo, da se njihovi življenjski pogoji in pravice izboljšajo.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. − (FR) Gospod predsednik, arabske države pretresa val ljudskih uporov, ki se širijo na vse, eno za drugo, in upam, da se bo to nadaljevalo.

Krepi se val protestov brez primere proti diktaturam na oblasti v teh državah. Te diktature največkrat obstajajo zaradi podpore in, v najboljšem primeru, ob molku zahodnih režimov. Nobena država se ne zdi neobčutljiva za ljudske upore in to je dobro. Predolgo smo rabili – predolgo ste rabili – da ste spoznali, kaj se je dogajalo v teh državah, in še vedno odlašate. Do 2. februarja je trajalo, da je Evropski parlament sprejel resolucijo o Tuniziji, in šele zdaj, na tem delnem zasedanju, smo jo sprejeli za Egipt.

V povezavi s temi nujnimi razmerami smo zahtevali resolucijo o Alžiriji. Naša zahteva je bila ponovno zavrnjena, podobno kot niste hoteli vi – ali vsaj večina izmed vas – videti, kaj se dogaja v Tuniziji.

Ta trenutek se oblikujejo protestna gibanja v Iranu, Libiji, v zvezi s katero ste pravkar dali svojo podporo – svojo pogojno podporo, toda kljub vsemu podporo – sporazumu o partnerstvu, in prav tako v Bahrajnu in Jemnu, če omenim samo tiste, o katerih vemo največ. Da, res je, v Jemnu, kjer je predsednik Ali Abdullah Saleh na oblasti že nič manj kot 33 let. In to je vodena demokracija! Seveda je to mnogo bolje, kot so razmere v Libiji, saj je gospod Gadafi na oblasti že 42 let!

Bili smo med redkimi, ki so rekli, da danes ne moremo glasovati o resoluciji o Jemnu, ne da bi upoštevali, kaj se je dogajalo v tej državi. Moški in ženske se borijo za svobodo. Med podporniki in nasprotniki režima prihaja do nasilja.

Od konca januarja, ko so se shodi začeli, je bilo ranjenih že na stotine ljudi. Včeraj je v Adnu v spopadih s policijo, ki je streljala, da bi prekinila zborovanje, mlad protestnik umrl zaradi strela. Prav zdaj so študenti v Sadahu zabarikadirani znotraj svojega univerzitetnega naselja, kjer jih še vedno obkroža policija, in mi ostajamo tiho.

Ko pomislimo na Jemen, pomislimo samo na problem smrtne kazni za mladoletnike. Nikakor ne želim reči, da je ukinitev smrtne kazni treba opustiti – vedno sem bila zavzeta podpornica njene ukinitve in menim, da je vsaka domnevno demokratična država, ki ni sposobna ukiniti takšne kazni, zločinska in ne bi smela drugim pridigati o demokraciji in človekovih pravicah, tudi če je svetovna velesila.

Da, smrtna kazen je še bolj nesprejemljiva, če se uporablja za mladoletnike, posebej v državi, kjer je nemogoče zagotovo vedeti, kdaj je oseba bila rojena, in kjer se ta nezmožnost uporablja za obsojanje ljudi na smrt, v korist dvoma, če lahko tako rečem, zaradi nezmožnosti določitve njihovega datuma rojstva in s tem dokazovanja, da so bili v času storitve kaznivega dejanja mladoletni.

In vi želite, da sprejmemo resolucijo, ki se osredotoča le na eno vprašanje, resolucijo, ki v sedmem odstavku le poudarja potrebo po reformah, ki so jih zahtevali, citiram „številni protestniki“? To je precej neprepričljivo.

Zato smo s kolegi iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze predložili tri predloge sprememb za nadgradnjo te resolucije in upam, da bomo skupaj lahko sprejeli resolucijo, ki je vredna svojega imena.

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Gospod predsednik, gospe Vergiat želim zagotoviti, da, kot lahko vsi vidimo, ne razpravljamo le o smrtni kazni, ampak tudi o dogodkih, do katerih je nedavno prišlo na ulicah Jemna. Ko bo prišlo do glasovanja, bomo po mojem mnenju lahko videli, kakšno stališče bo naša skupina sprejela glede teh vprašanj.

Vendar ne smemo pozabiti, da je tema nujne resolucije, ki je bila odobrena za današnjo razpravo, pregon mladoletnih prestopnikov in izrek smrtne kazni mladoletnim prestopnikom. Kot veste, če se nam Evropejcem zdi smrtna kazen nesprejemljiva in barbarska, je še bolj grozljivo in strašno, ko so vpleteni mladoletniki. Dejstvo je, da uporaba smrtne kazni za zločine, ki jih je zagrešil prestopnik, mlajši od osemnajst let, krši celo zakonodajo Jemna, čeprav oblasti v tej državi še naprej izvajajo takšne usmrtitve.

  Raül Romeva i Rueda, predlagatelj. − Gospod predsednik, tema nujne resolucije je pomembna sama po sebi. Tudi jaz želim pozvati predsednika Jemna, naj prepreči usmrtitev Thabeta Samuma, ter pozivam njega in jemenske oblasti, naj spremenijo smrtno kazen, ki je bila izrečena njemu in ostalim mladoletnikom, kot je Ali Abdulla.

Kot je bilo rečeno, bi bilo škoda zamuditi to priložnost in ne izpostaviti nekaj osnovnih in pomembnejših vprašanj, ki se zdaj pojavljajo v tej državi.

Zaradi tega želim, da Parlament na koncu resolucije, o kateri bomo glasovali, doda, da ugotavlja, da so v zadnjih tednih protestniki v Jemnu in drugih arabskih državah, zlasti v Tuniziji in Egiptu, šli na ulice in zahtevali več demokracije in reform države.

„Ker so varnostne sile številne protestnike napadle ali zaprle“: to je naš prvi predlog spremembe. Drugič: „izraža globoko zaskrbljenost glede dolgoletnih političnih in socio-ekonomskih problemov v Jemnu in poziva k znatnim prizadevanjem mednarodne skupnosti za preprečitev zaostrovanja trenutne krize.“ Končno naš tretji predlog spremembe: „izraža solidarnost s protestniki, ki zahtevajo demokratične reforme in boljše življenjske razmere; v zvezi s tem pozdravlja naznanilo predsednika Saleha, da bo leta 2013 odstopil, ter poziva tamkajšnje oblasti, naj ustavijo nasilje nad miroljubnimi protestniki in izpustijo vse tiste, ki so svoje nestrinjanje izrazili mirno“

Če bodo vključeni vsi trije predlogi sprememb, bo resolucija resnično zelo dobra.

  Corina Creţu, predlagateljica. – (RO) Gospod predsednik, smrtna kazen je resnično najbolj nehumana oblika kaznovanja, kar jih je, in zoper njo sem pozvala že ob neštetih priložnostih. Evropski parlament je pozval k njeni ukinitvi v državah, ki so ohranile to barbarsko prakso.

Vendar so usmrtitve v Jemnu iz naše resolucije še posebej nezaslišane, saj so vpleteni mladoletniki. Še preden je bil storjen zločin, so žrtve otroci. To krši temeljno pravico do življenja ter mednarodne konvencije, ki jih je podpisal Jemen, in nenazadnje, celo kazenski zakonik v tej državi, ki izrecno prepoveduje uporabo smrtne kazni za mladoletne prestopnike. Težave pri določanju točne starosti obsojencev, ker nimajo rojstnega listja, je okoliščina, ki poveča diskrecijsko naravo te vrste kazni.

O tem posebnem vprašanju ne moremo razpravljati brez upoštevanja stanja v Jemnu. Jemenske oblasti kršijo človekove pravice. Novinarji in aktivisti so nezakonito zaprti. Ženske so diskriminirane glede njihovega vključevanja v javno življenje in dostopa do izobraževanja, medtem ko je sodni sistem vse prej kot neodvisen. Nedavne nemire niso povzročila le gospodarska in socialna vprašanja, ampak izražajo tudi močno željo, da bi jemenska družba postala demokratična.

  Charles Tannock, predlagatelj. − Gospod predsednik, Jemen je država podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, in obe izrecno prepovedujeta usmrtitev mladoletnih prestopnikov – obsojenih za zločine, ki so jih storili, še preden so dopolnili 18 let.

Grozeča usmrtitev Muhammeda Samuma in številni drugi mladoletni prestopniki, ki čakajo na smrtno kazen, pomenijo žalitev mednarodnega prava. Z izvajanjem takšnih politik na podlagi grotesknih izgovorov, da obtoženi nima ustreznih rojstnih listov ali da obstaja negotovost glede njegove starosti, se Jemen pridružuje brutalni teokraciji Irana. Vendar je razlika med tema dvema državama, da Jemen prejema obsežno pomoč iz zahoda, tudi iz EU, z namenom izkoreniniti teroriste Al Kajde, medtem ko je Iran mednarodna izobčenka.

Zato imamo tukaj v EU pomemben vzvod nad predsednikom Alijem Abdullahom Salehom. Pozivam visoko predstavnico, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi ga prepričala, naj se v tem primeru odloči za pomilostitev. Ker je predsednik Saleh oznanil, da se bo kmalu odpovedal svoji funkciji, ima zdaj pravo priložnost, da v svoji državi, ki je tako dolgo trpela zaradi sporov in terorizma in ki zdaj sanja o demokratični prihodnosti, pusti pozitivno in razsvetljeno zapuščino.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospod predsednik, uporaba smrtne kazni za mladoletnike, mlajše od petnajst let, je bila v Jemnu prepovedana leta 1991. Na žalost se v praksi ta prepoved vedno ne spoštuje, na primer v primeru ljudi, ki nimajo dokumentov, ki bi izkazovali njihovo starost, kot je bilo v tem parlamentu že omenjeno. Prav tako se v Jemnu dogajajo druge nevarne stvari. To je država, kjer je količina orožja že zdavnaj presegla število ljudi, kjer so brutalni plemenski spopadi vsakodnevni dogodek in kjer oboroženi mladoletniki ne povzročajo razburjenja. V Jemnu obstaja celo pregovor, da „če si dovolj star, da uporabljaš nož, si dovolj star, da se boriš za svoje pleme.“ Poleg tega vsi, ki so že bili v Jemnu, vedo, da imajo skoraj vsi pri sebi nož in da najstnik s kalašnikovko ni nič neobičajnega. Jemenska družba je prav tako zelo mlada družba – skoraj polovica Jemencev je mlajših od štirinajst let. Različne milice novačijo mlade vojake in boriti bi se morali tudi proti temu.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, smrtna kazen se še vedno uporablja v 58 državah in ena od teh je Jemen. Moja skupina obsoja smrtno kazen na splošno in še zlasti načrtovano usmrtitev Muhammeda Taherja Thabeta Samuma.

Jemensko vlado želimo spomniti na njene mednarodne zaveze glede Konvencije o otrokovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Obe konvenciji prepovedujeta usmrtitev ljudi, mlajših od osemnajst let.

V ponedeljek je Amnesty International poročal o dejanjih jemenskih varnostnih sil. Po navedbah Amnesty international so varnostne sile med mirovnimi protesti v Sani protestnike pretepale s pendreki in jih stresale z električnimi palicami. Moja skupina obsoja te nasilne ukrepe in poziva jemensko vlado, naj ustavi vse nasilje proti svojemu ljudstvu.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, obljubim, da ne bom hitro bral, ker bom govoril počasi. V čast mi je, da govorim takoj za nekdanjim predsednikom vlade Finske. Povedal bi rad, da je poziv Jemnu, naj ne uporablja smrtne kazni za mladoletnike, primer značilnega minimalističnega pristopa Evropske unije. Smrtni kazni nasprotujem, čeprav vem, da jo v tem parlamentu nekateri ljudje podpirajo, čeprav tega ne povedo javno. Smrtni kazni nasprotujem, ne glede na to, ali zadeva mladoletno osebo ali odraslega. Vendar upam, da bomo pri tem vprašanju presegli naša nacionalna in politična razhajanja ter jasno zahtevali od jemenskih oblasti, da bi pri tej zadevi jemenski predsednik navsezadnje moral uporabiti svojo pravico do izreka pomilostitve. Prav zares gre za vprašanje resnično združenega boja.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Gospod predsednik, jemenska administracija se je zavezala, da bo sprejela zahteve Konvencije o otrokovih pravicah ZN in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Oba primera obsojenih mladoletnih prestopnikov spadata pod režim teh dveh dokumentov, zato sodni organ v Jemnu ne more izdati pravne odločbe, ki zanika pravice in zaščito, izhajajoče iz teh dokumentov.

Sankcij, predvidenih za kršitev veljavnih zavez države in s tem veljavnega prava, ni mogoče sprejeti. Če jemenska vlada trdi, da njena oblast temelji na civiliziranih demokratičnih načelih, potem ne more uporabljati barbarskih oblik vladanja, temelječih na pristranskosti in nepravičnosti. Menim, da bi danes morali to dejstvo jasno sporočiti jemenski vladi.

  Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda se mi zdi pomembno, da tukaj v Evropskem parlamentu obsodimo diktatorska sredstva, da obsodimo diktatorje in diktatorstva, vendar je po mojem mnenju pomembno tudi, da Jemen na splošno pozovemo k demokratičnim strukturam. Toda čeprav je vprašanje Jemna bilo izpostavljeno v Evropskem parlamentu, po mojem mnenju ni delo Evropske unije, da sprejme stališče glede tega. Ta zadeva je popolnoma zmedena. Obstajajo popolnoma nerazjasnjene okoliščine. Celo podrobnosti zločina ni mogoče zadovoljivo razbrati. Na primer, ne vemo niti, koliko je bil star mladenič, obtožen in obsojen za zločin, v času, ko je zločin bil zagrešen. Možno je, da ni bil mladoleten. V tem primeru to ni jasno. Nič ne ilustrira neverjetne zaostalosti Jemna bolje kot dejstvo, da ni bil najden niti rojstni list Mohammeda Taherja Thabeta Samuma. Niti ni bilo do danes dokazano, ali so šolski papirji, ki jih je predložil njegov odvetnik, pravi, ali gre za ponarejene šolske papirje. Poleg tega bi vas rad opozoril na dejstvo, da ne gre za krajo kokoši, temveč za umor, zato želim biti bolj zadržan in zmeren kot prejšnji govorniki.

Evropska unija mora premisliti, podobno kot v drugih demokratičnih državah, kot so Združene države Amerike, o možnosti smrtne kazni za določene izjemno resne zločine, ki so bili nedvomno dokazani.

  Sari Essayah (PPE). - (FI) Gospod predsednik, primer Samuma ni enkraten dogodek v Jemnu: vsaj osem drugih mladoletnih prestopnikov v priporu čaka na smrtno kazen. To je še zlasti velik izziv v državi, kjer ni evidenc o rojstvih, zato je nemogoče z gotovostjo reči, ali je nekdo bil mladoleten v času, ko je bil zagrešen zločin.

Kljub temu si je treba zapomniti, da je država Jemen podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in oba izrecno prepovedujeta smrtno kazen za mladoletne prestopnike in na splošno stroge kazni za te ljudi. Usmrtitev mladoletnih prestopnikov je poleg tega prepovedana tudi v jemenskem kazenskem zakoniku.

V nasprotju s predhodnim govornikom bi rada povedala, da je smrtna kazen vedno kruta, nehumana in da gre za kazen, ki človeku odvzame človeško dostojanstvo. Zato se bo EU borila proti smrtni kazni v vseh primerih in tudi v tem parlamentu pozivamo k temu.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, obsoditi otroka na smrt je v svetu, v katerem živimo, nesprejemljivo. Spreminjanje te prakse v navado pa je zločin samo po sebi. Zato želim izraziti svoje nestrinjanje z odločitvijo jemenskih oblasti, da s takimi dejanji nadaljujejo. Vlada krši mednarodne pogodbe glede tega in kazenski zakonik, ki prepoveduje uporabo smrtne kazni za mladoletnike. Poleg tega način, kako skuša pravosodni sistem ugotoviti starost tistih, ki so privedeni pred njega, ostaja nejasen. Gre za žalosten primer tega, kar se dogaja v Jemnu.

Kot poslanka Evropskega parlamenta in državljanka EU verjamem v temeljni pomen pravice do življenja, v prvi vrsti pa je treba zaščititi otroke. Pozivam visoko predstavnico EU, da ustavi niz teh krvavih usmrtitev.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Gospod predsednik, Thabet Samum in Fuad Ahmed Ali Abdulla sta verjetno bila mladoletnika, kot sama trdita, ko sta zagrešila kazniva dejanja, za katera sta bila obsojena na smrt. Kazen jima je bila izrečena pred leti in se lahko izvrši vsak čas. Doživljata veliko psihološko obremenitev, kar je nehumano in ponižujoče samo po sebi. Oblasti pozivamo, naj ne izvedejo teh kazni.

Poleg tega noben storilec kaznivega dejanja ne more dokazati, da je bil mlajši od osemnajst let, ker nimata rojstnih listov. Pridobitev rojstnega lista je v Jemnu resen problem, saj je po podatkih Unicefa le 22 % rojstev uradno registriranih. Del sredstev, ki jih namenjamo za pomoč tej državi, bo morda rešil ta problem. Javna razprava o teh primerih mora voditi v ukinitev smrtne kazni v Jemnu in v spremembo obsodb na stotine ljudi, ki so bili obsojeni na smrt. Pozivam Evropsko komisijo in Svet, da v dialogu s to vlado vztrajata pri doseganju tega cilja.

  Róża, grofica Thun Und Hohenstein (PPE).((Róża Gräfin von Thun und Hohenstein) – (PL) Gospod predsednik, naj gre za odraslega ali mladoletnika – smrtna kazen je tema, ki bi ji morali posvetiti mnogo časa. Potem ko smo po nočnih morah, ki so prizadele Evropo, uspeli razviti naš etični kodeks, bi ga morali spodbujati v drugih državah – v državah, s katerimi imamo kakršne koli gospodarske stike, v mislih pa imam tudi evropske države. V Belorusiji se še vedno izrekajo smrtne obsodbe in smrtna kazen je še vedno v uporabi.

Kar se dogaja v Jemnu, mora pritegniti našo pozornost in kar najglasneje moramo pozvati jemensko vlado, naj nemudoma ustavi te grozljive prakse, ter prav tako upoštevati dejstvo – kot je pravkar povedala moja kolegica – da na usmrtitev še vedno čakajo številni mladoletniki. Tudi jaz nas vse pozivam: tesneje bi morali sodelovati z organizacijami, kot sta Amnesty International in helsinška Fundacija za človekove pravice, tako da bo naš glas bolj slišen in bo imel večjo moč povsod po svetu.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, odločitev, da se v Jemnu nekoga, ki je bil v času zagrešitve kaznivega dejanja mladoletnik, obsodi na smrtno kazen, je šokantna. Jemen je tukaj očitno deloval nezakonito, ker je podobno kot skoraj vse države sveta podpisal Konvencijo o otrokovih pravicah ZN. V skladu s členom 37 Konvencije se smrtna kazen in dosmrtni zapor ne izrekata za kazniva dejanja, ki so jih storile osebe, ki še niso dopolnile osemnajst let. Ta odločitev je bila upravičena s trditvijo, da je starost obtoženega negotova.

Vendar se smrtne kazni prav tako izrekajo mladoletnikom v drugih delih islamskega sveta. Šeriatska sodišča v Somaliji na primer obsojajo mladino na smrtno kazen. Skupaj z ZN mora EU delovati odločneje in hitreje, da bi preprečili kršitve mednarodnega prava s tako resnimi posledicami. Dialog je dober, vendar sta realpolitika in gospodarski pritisk boljša pot. Vsekakor se zaradi njiju stvari premikajo mnogo hitreje.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, medtem ko govorimo, na stotine zapornikov, nagnetenih v jemenskih zaporih, čaka na izvršitev svoje smrtne kazni. Mislim, da bi ta razprava morala pozvati k večji pozornosti in hitrejši odzivnosti Evropskih institucij.

Trenutno kršenje Mednarodne konvencije o človekovih pravicah je tema, glede katere Evropa ne sme molčati, niti ne sme glede nje izostati, še najmanj v zvezi z državo, kot je Jemen, s katerim gospodarsko sodelujemo. Neizogibno je, da moramo biti zelo pozorni glede vprašanj te vrste.

V Evropi in zahodnem svetu je resocializacija gotovo pomemben, osnoven vidik kazni. Namen smrtne kazni nikakor ni resocializacija, zato moramo posredovati z največjo odločnostjo in trdnostjo in v zvezi s tem se mora slišati naš glas.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, Evropska unija je pri izvajanju svojih dobro poznanih Smernic o smrtni kazni že dolgo aktivna v boju proti smrtni kazni v Jemnu, tako na splošno kot tudi glede posameznih primerov.

Smrtna kazen za mladoletne prestopnike je v Jemnu bila vedno prisotna. Včasih so bili primeri pretežno nepoznani in civilna družba ni bila tako dejavna. Program pravnega varstva mladoletnikov, ki ga financira EU in izvaja Unicef, je veliko prispeval k ozaveščenosti tako v Jemnu kot tudi v mednarodni skupnosti. Ta program je bil izveden v sodelovanju s koalicijo organizacij civilne družbe in Višjim svetom za materinstvo in otroštvo.

Vendar ozaveščanje ne zadostuje. Nadaljevati moramo z dejanji. Kot zadnjo možnost delegacija EU aktivno izvaja demarše za ustavitev usmrtitev. Zadnja dva primera sta bila decembra 2010 za Fuada Ahmeda Alija Abdulla in januarja 2011 za Muhammeda Taherja Thabeta Samuma. V obeh primerih je bila usmrtitev ustavljena – po posredovanju EU – da se omogoči predložitev dokazov glede starosti. Vprašanje Muhammeda Taherja Thabeta Samuma je bilo ponovno obravnavano prejšnji teden. Zdaj se zdi, da je pomilostitev, ki jo izreče predsednik, edino upanje za uradno razveljavitev kazni. EU in Unicef sta ponovno stopila v stik s predsednikom Salehom in na podlagi naših povratnih informacij iz Sane je usmrtitev ponovno ustavljena.

Jemen zavezujejo mednarodne obveznosti, njegova lastna zakonodaja glede pravnega varstva mladoletnikov in kazenski zakonik, ki prepovedujejo usmrtitev mladoletnikov. Razlogi, zakaj mladoletniki čakajo na smrtno kazen, so večinoma povezani s pomanjkanjem zmogljivosti in z nezmožnostjo določitve starosti. Zato skupaj z Unicefom iščemo načine, kako pomagati Jemnu pri izgradnji tega strokovnega znanja, da bi problem rešili pri temelju. EU bo v bližnji prihodnosti spodbudila ustanovitev neodvisnega organa, ki bo ponovno preučil starost mladoletnih prestopnikov. Prav tako bomo spodbujali sposobnost odvetnikov, da mladoletnikom nudijo pravno pomoč. Srednjeročno nameravamo razviti podporo EU učinkovitemu organu za register prebivalstva.

To izjemno težko vprašanje zato jemljemo zelo resno in uporabljamo vsa razpoložljiva sredstva. Vlada Jemna je pokazala dojemljivost za naše demarše. EU jim je pripravljena pomagati, zdaj in v prihodnosti, da bi dosegli naš cilj popolne odprave smrtne kazni.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu zadnje razprave.

Pisne izjave (člen 149)

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) V naših resolucijah smo pogosto obravnavali vprašanje smrtne kazni. Obsojanje mladoletnikov na smrt je redko, vendar je Jemen ena od držav, kjer se je to zgodilo. Čeprav je Jemen napredoval v svojih prizadevanjih glede prepovedi smrtne kazni za mladoletnike, jih sodišča še zmeraj izrekajo. Primer Muhammeda Taherja Thabeta Samuma ni edini.

Na splošno in v povezavi z medkulturnim dialogom je treba resno premisliti, kaj radikalizira mlade ljudi in jih spodbudi k zagrešitvi zločina, celo umora, in kako jim najbolje preprečiti, da bi zašli na kriminalna pota. Kot je znano, smrtna kazen ne zmanjša kriminala.

Prodemokratične demonstracije, ki so se začele v Tuniziji in Egiptu, so bile deležne velike podpore pri lokalni mladini. Pomanjkanje možnosti in priložnosti, poleg želje po demokraciji, je sprožilo odpor. Uporniški val se je prejšnji teden razširil tudi v Jemen.

Pridružujem se zaskrbljenosti kolegov poslancev ter njihovim zahtevam glede Samuma ter drugih, ki so bili obsojeni na smrt. Čeprav zdaj z zanimanjem in upanjem čakamo, kakšne politične spremembe bodo prinesle demonstracije v arabskih državah, si ne moremo niti za trenutek zatiskati oči pred grozodejstvi, ki so v nasprotju z mednarodnimi sporazumi o človekovih pravicah, kot je smrtna kazen za mladoletnike.

(1) Gl. zapisnik.

10.3. Uganda: umor Davida Kata

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih za resolucijo o Ugandi – umoru Davida Kata⁽¹⁾.

  Ulrike Lunacek, predlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vsi bi si želeli, da bi David Kato, ki je bil umorjen pred nekaj tedni, še vedno bil živ in da bi lahko bil tukaj z nami – kot je bil še novembra lani – da bi govoril o pravicah lezbijk in gejev in pomanjkanju pravic lezbijk in gejev v Ugandi in da bi z nami delal načrte, kako to spremeniti. Vsi bi si želeli, da bi še zmeraj bil živ in ne bi bil žrtev brutalnega umora. David Kato je v svoji domovini Ugandi branil človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev.

Zadovoljna sem, da smo v tej resoluciji uspeli doseči sporazum med šestimi političnimi skupinami, da bi obsodili umor Davida Kata in pozvali oblasti, novo politično vodstvo, ki bo v Ugandi izvoljeno jutri, in verske voditelje, naj enkrat za vselej nehajo preganjati lezbijke in geje in ustavijo nasilje nad njimi in nad ostalimi manjšinami ter da naj prispevajo k temu, da bodo lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci tudi v Ugandi živeli svobodno.

Tudi tukaj v Evropski uniji je naša odgovornost prizadevati si za takšne enake pravice in spoštovati spomin Davida Kata in drugih, ki so pred njim žrtvovali svoje življenje v boju za enake pravice. Zaradi tega je bistveno, da si baronica Ashton – naša visoka predstavnica za zunanje zadeve – in nova Evropska služba za zunanje delovanje prizadevata za prav za te enake pravice; na primer da bi se priročnik za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) uporabljal tudi v vseh neevropskih državah.

  Marietje Schaake, predlagateljica. − Gospod predsednik, danes imamo že tretjič v tem parlamentarnem obdobju nujno resolucijo o pravicah LGBT v Ugandi. Prejšnji dve sta bili opozorilo in poskus preprečitve tega, kar se je zgodilo Davidu Katu, aktivistu za človekove pravice, ki je bil brutalno umorjen.

Obsoditi moramo diskriminacijo LGBT po svetu, tudi v Evropi in celo v tem parlamentu.

Umor Davida Kata je zločin, ki ga je treba v celoti in nepristransko raziskati. Ne le, da je treba storilcem soditi, ampak je treba tudi analizirati in spremeniti širši kontekst nestrpnosti, diskriminacije in groženj lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem. Lokalna izdaja tabloida Rolling Stone in ugandski poslanci parlamenta so bolj hujskali kot pa ščitili državljane. Od umora Davida Kata so oblasti preveč tiho.

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo na dnevni red vedno znova uvršča pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev in s podporo vseh poslancev tega parlamenta smo pozvali k spoštovanju njihovih človekovih pravic – ker prav to pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev tudi so – in ne bomo tiho.

Upam, da bodo tisti poslanci, ki se včasih obotavljajo ali se celo neradi postavijo za pravice gejev in lezbijk, ponovno premislili in spoznali, da ubijanje ljudi ni nikoli upravičeno in da ga je treba nenehno in jasno obsojati, enako kot obravnavamo kršitve pravic ostalih manjšin po svetu, kot so kristjani.

Komisija in služba za zunanje delovanje morata glede Ugande v celoti izkoristiti priročnik za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev.

  Charles Tannock, predlagatelj. − Gospod predsednik, umor Davida Kata je neposredna posledica sovraštva in sovražnosti proti ugandski skupnosti LGBT, ki so jo razvneli določeni brezkompromisni poslanci v tej državi. Lani smo dvakrat kritizirali nezaslišane poskuse nekaterih parlamentarnih poslancev v Ugandi, da bi uvedli smrtno kazen za tako imenovan zločin istospolne dejavnosti.

V tako fanatičnem ozračju je neizogibno, da so življenja aktivistov za pravice gejev in lezbijk ogrožena, kot se je na žalost izkazalo v primeru Davida Kata. Zavedal se je tveganja javnega zagovarjanja gejev. Njega in ostale domnevne homoseksualce je lani razkril časopis, ki je natisnil njihove fotografije poleg sramotnega naslova „linčajte jih“. Prepričan sem, da je mnogo mojih londonskih volivcev zaskrbljenih, ker Evropska unija daje finančno pomoč državi, kjer takšni odurni pogledi niso le tolerirani, temveč očitno včasih tudi uradno dopuščeni.

Upam, da bo Delegacija za odnose z vseafriškim parlamentom skrbno preučila, kakšne ukrepe lahko sprejme, da pokaže našo jezo in gnus glede umora gospoda Kata in, splošneje, da poudari, da se mora nenehno prizadevanje EU in finančna pomoč afriškim državam vrniti z napredkom pri temeljnih človekovih pravicah na tej celini.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. − (FR) Gospod predsednik, zdaj smo pri tretji resoluciji Evropskega parlamenta v tem parlamentarnem obdobju o diskriminaciji lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (populacije LGBT) v Ugandi. Danes obravnavamo primer gospoda Davida Kata, umor katerega so strogo obsodile nevladne organizacije in mednarodni organi. Gospod Kato je pravzaprav bil simbol boja proti homofobiji v svoji državi, in podrobneje obsodbe Bahatijevega predloga zakona, ki gre zelo daleč pri zatiranju homoseksualnosti, saj predvideva kazni, kot so dosmrtni zapor in celo smrtna kazen. Moramo mu izkazati spoštovanje, vendar moramo misliti tudi na vse tiste, katerih fotografije, imena in naslovi so bili javno osramočeni v ničvrednem časopisu, katerega imena ne bom niti omenila. Ozračje glede skupnosti LGBT je nesprejemljivo, še bolj pa ga slabšajo verski organi in zlasti evangelistični fundamentalisti, ki so blizu voditelju države.

Jutri bodo v Ugandi predsedniške volitve. Čeprav je osem kandidatov, je odhajajoči predsednik že izjavil, da je prepričan o svoji ponovni izvolitvi, in sporočil, da bo zaprl vse, ki bodo protestirali proti volitvam. Te volitve so nedvomno priložnost, da Ugando spomnimo njenih obveznosti glede človekovih pravic, ji povemo, da je boj proti kakršni koli diskriminaciji, vključno proti diskriminaciji lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, sestavni del teh univerzalnih vrednot in da bi se morali skupaj odzvati na poziv gospoda Bana Ki-moona, da postane dekriminalizacija homoseksualnosti univerzalni boj za človekove pravice.

  Seán Kelly, namestnik predlagatelja. − Gospod predsednik, za tiste od nas, ki živimo v razvitem svetu, je prepad med nami in podsaharskim območjem zelo težko razumeti tako v smislu razmišljanja kot prakse.

Primer Davida Kata je primer tega. Bil je človek, ki je veljal za očeta gibanja za človekove pravice v Ugandi. Kot ustanovitelja skupine SMUG, Sexual Minorities Uganda, ga je očrnila revija z imenom Rolling Stone, in dobil je sodbo proti njim. Urednik je izjavil, da se mora preganjanje homoseksualcev in njihove usmrtitve nadaljevati. In tako je David Kato bil umorjen 26. januarja.

  Michael Cashman, predlagatelj. − Gospod predsednik, vedno nas žalosti, ko moramo sprejeti resolucijo o smrti zagovornika človekovih pravic.

Zame je še bolj žalostno, ker sem ga kot drugi v tem parlamentu srečal, ko je prišel v Parlament prosit, naj ukrepa v imenu tistih, ki živijo v Ugandi.

Kot gej se osebno zahvaljujem temu parlamentu, da se je združil v tej resoluciji in sporočil, da je sovraštvo proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem ter zmanjševanje njihovih človekovih pravic popolnoma nesprejemljivo.

Pravica, ki jo lahko damo Davidu Katu, ni le zagotoviti, da bo storilcem sojeno za zločin, ki so ga zagrešili – nesmiselni umor tega mladega človeka. Dejanska težava je, da smo na afriški celini, kot je gospod Tannock pravilno povedal, glede vprašanj človekovih pravic in državljanskih svoboščin naše kolege pri teh pomembnih zadevah popeljali predaleč in prelahko. Najboljše, kar lahko pride iz tega, je, da se lahko kolonializem, ki smo ga vsilili s svojimi zakoni in včasih s svojo vero, dejansko konča v razveljavitvi zakona v 38 državah, ki kriminalizirajo homoseksualnost, in ukine smrtno kazen v Somaliji, Mavretaniji, Sudanu in severni Nigeriji.

To bi bil spomenik ne le Davidu Katu, velikanu med pigmejci, ki pridigajo o predsodkih in preganjanju. Prav tako bi bil spomenik temu parlamentu, ki se zavzema za tiste, ki nimajo svojega glasu.

  Corina Creţu, v imenu skupine S&D. – (RO) Gospod predsednik, resnično menim, da bi razprava o kršitvi pravic spolnih manjšin v Ugandi morala iti dlje od izrekanja kritik. Premisliti bi morali o učinkovitosti naših ukrepov, ki podpirajo človekove pravice, in preučiti stopnjo prispevanja evropske diplomacije k temu.

Decembra smo sprejeli resolucijo proti kaznovanju istospolno usmerjenih v Ugandi in napeljevanju k zločinom proti skupnosti, ki je stigmatizirana zaradi svoje spolne usmerjenosti. Preziram ta grozni zločin, hkrati pa preziram nepripravljenost evropskih institucij in držav članic Evropske unije, da bi uporabile orodja prepričevanja in pritiska, ki jih imajo na razpolago. Menim, da je primerno, da od ugandskih oblasti odločno zahtevamo, naj zajamčijo spoštovanje temeljnih pravic, izvedejo pravično preiskavo tega primera in preprečijo podobne zločine. Prav tako menim, da moramo opozoriti Komisijo, naj postane mnogo bolj dejavna pri zagovarjanju človekovih pravic.

  Alexandra Thein, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes bomo sprejeli našo tretjo resolucijo proti kriminalizaciji homoseksualnosti v Ugandi. V kratkem času so bili geji v Ugandi razglašeni za tarčo. Prizadeti so celo otroci ali mladoletniki. Vzrok za to so neodgovorna dejanja krščanske sekte s sedežem v ZDA in poziv lokalnega časopisa Rolling Stone, da je treba likvidirati sto ljudi, ki jih je označil za geje.

Zdaj je David Kato – ena od oseb, ki je bila javno označena za geja – bil na javni ulici s kladivom potolčen do smrti; prav to smo želeli preprečiti s svojo zadnjo resolucijo. Ugando pozivamo, naj kot prvo opravi neodvisno preiskavo umora Davida Kata in naj za zločin ne prime kar kogar koli. Nadalje pozivamo Ugando, naj preganja tiste, ki pozivajo k javnemu umoru gejev. Prav tako pozivamo Ugando, da pregleda svojo zakonodajo.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, tudi jaz bi želel izraziti svojo žalost, čustva in, predvsem, ogorčenost nad umorom Davida Kata, in povedati, da moramo zdaj pokazati jasno odločenost in trdno voljo ne le za boj proti umoru te vrste, pač pa tudi žalitvam in diskriminaciji katere koli vrste, ki temelji na spolni usmerjenosti.

V Afriki je homoseksualnost zakonita le v 13 državah, v 38 državah pa se šteje za zločin. To je nesprejemljivo in kot Evropska unija se moramo boriti proti temu v političnem in gospodarskem smislu. Ne smemo pozabiti, da imamo z gospodarskega vidika končno priložnost, da prispevamo k boju proti ukrepu te vrste.

Preganjanje na podlagi spolne usmerjenosti je prav tako treba obravnavati kot bistven element, na osnovi katerega se lahko zaprosi za status begunca in za pravico do zaščite Evropske unije in držav članic, ki na žalost zdaj ne dajejo te pravice.

Če bi imeli to možnost v primeru Davida Kata, morda zdaj ne bi žalovali zaradi njegove izgube. Zaradi koliko smrti še bomo mogli žalovati v prihodnosti.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, mislim, da so razmere, ko govorimo o Ugandi že tretjič v 14 mesecih in že drugič v le nekaj mesecih, resnično zelo skrb vzbujajoče. Strinjam se s prejšnjimi govorci, da ne gre za človekove pravice le ene skupine, ampak gre za človekove pravice v Ugandi na splošno, saj se vse manjšine tam srečujejo z izjemnimi izzivi. Mislim, da je posebej pomembno za Evropski parlament, da ponovno spregovori o tej zadevi. Pozdravljam dejstvo, da predstavniki različnih političnih skupin skupaj govorijo o tej zadevi, dejansko govorijo z enim glasom, čeprav se njihovi poudarki seveda razlikujejo. Človekove pravice se v Ugandi sploh ne spoštujejo, zlasti ne pravice te skupine. Zato bi morali zlasti to skupino zaščititi. Prav tako bi morali zagovarjati pravico do neovirane politične dejavnosti in v zvezi s tem bi tudi morali poudariti pravice zagovornikov človekovih pravic.

  Joanna Senyszyn (S&D). – (PL) Gospod predsednik, brutalni umor Davida Kata, najbolj poznanega zagovornika človekovih pravic v Ugandi, je posledica sovraštva do istospolno usmerjenih ljudi. Tudi če bo umor kaznovan, bo ozračje sovraštva ostalo, saj ga vzpodbuja zakon, ki diskriminira lezbijke, geje biseksualce in transseksualce. Homoseksualnost je zločin v kar 38 afriških državah, in v štirih od teh držav je zanjo predvidena smrtna kazen.

Evropska unija aktivno podpira demokratične spremembe v Afriki. Ne smemo dovoliti, da so človekove pravice tako drastično kršene. Koliko krvi še je treba preliti, koliko ljudi še mora umreti, preden bo lahko mednarodna skupnost vsilila spremembe v zakonodajo v Afriki, ki krši človekove pravice? Prav tako je treba preučiti vlogo Cerkve, ki, namesto da bi spodbujala ljubezen in mir, spodbuja sovražnost do istospolno usmerjenih in poučuje nesmiselno teorijo, da je homoseksualnost resna bolezen, ki jo je treba zdraviti.

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, preden nadaljujem z govorom, bi želela postaviti vprašanje glede pravilnosti postopka. Že tretjič nam je bil obljubljen čas za govor, ki pa ni bil vpisan. Če smo neodvisni poslanci tega parlamenta, še ne pomeni, da nimamo kaj za povedati.

Če preidem na svoj govor, kot ga želim podati, bi si rada vzela čas in pohvalila pokojnega Davida Kata za njegovo pogumno delo v Ugandi, ker je branil ne le svoje pravice, temveč tudi pravice ostalih lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v Ugandi, in seveda v Afriki. Še preveč žalostno je, da čeprav je prišel v ta parlament oktobra, očitno nismo upoštevali njegovih opozoril – prav tako kot jih ni mednarodna skupnost – in zdaj je bil umorjen.

Neverjetno se mi zdi, da Evropska unija še vedno daje pomoč Ugandi. Upam, da bomo po volitvah v naslednjih nekaj dneh to pregledali. Če ne bo pomilostitve za ljudi, ki so preganjani zaradi prekrškov, da so lezbijke, geji, biseksualci ali traseksualci, upam, da bomo umaknili vso pomoč.

Še nekaj bi rada povedala za konec. Žalostno je, da se je sedanje predsedstvo Evropske unije, Madžari, odločilo prepovedati letošnjo junijsko parado ponosa lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev. Kakšno sporočilo se s tem prenaša... ?

(Predsednik je prekinil govornico)

  Predsednik. – Gospa Sinclaire, rečeno mi je bilo, da vaše osebje ni priglasilo vašega časa za govor. Če lahko vaše osebje predloži obvestilo o takšni priglasitvi, potem vam osebno zagotavljam, da bom raziskal zadevo. Osebno se ji bom posvetil, če mi predložite dokaz o priglasitvi.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, umor Davida Kata so evropske institucije ostro in odločno obsodile.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da je to nasilno dejanje samo enkratno dejanje v širših razmerah, kjer na različnih delih sveta trpijo kulturne, etnične in verske manjšine. Še pred nekaj tedni smo sprejeli nujno resolucijo, ki je obsojala, kar se je zgodilo koptskim kristjanom v Aleksandriji, v Egiptu, ki so bili okrutno umorjeni samo zato, ker so želeli svojo vero izrekati svobodno in s spoštovanjem.

Če se ozremo dlje od pravic gejev, je Uganda izjemno ranljiva država, žrtev finančnih špekulacij določenih sil, ki se želijo okoristiti s šibkostjo te države. Evropska unija mora zato svojo pozornost usmeriti na Ugando, da bo ta država lahko imela koristi od naše zmožnosti spodbujanja demokracije in državljanskih pravic tudi v državah, ki niso članice EU.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - Gospod predsednik, sovraštvo in kršitve človekovih pravic spolnih manjšin se nadaljujejo povsod po svetu. Nedavna novica o umoru Davida Kata v Ugandi je še en žalosten primer diskriminacije in brutalnosti, s katero se srečujejo spolne manjšine.

Umor gospoda Kata je treba temeljito preiskati in odgovorni osebi ali osebam je treba soditi. Poročila pravijo, da so določeni viri, vključno s tabloidom Rolling Stone, javno pozvali k umoru gospoda Kata. Te obtožbe je treba raziskati.

Reči moram, da sem bila osupla nad pripombami ugandskega ministra za etiko in celovitost, ki je oznanil, da lahko homoseksualci pozabijo na človekove pravice.

  Róża, grofica Thun Und Hohenstein (PPE).(Róża Gräfin von Thun und Hohenstein) – (PL) Gospod predsednik, ko pomislim na Ugando, pomislim, kako močno ta zelo lepa država trpi že od časa Idija Amina in kako so človekove pravice tam še vedno kršene, in hvaležna sem vsem poslancem, ki tako marljivo opozarjajo na to. Medtem ko smo pri tej temi, menim, da bi se morali pogovarjati tudi o sovražnem govoru in kam lahko privede. Saj je navsezadnje sovražni govor (tabloid, ki je objavil fotografije gospoda Kata) bil povod za ta strahoten umor. Sovražni govor se prav tako uporablja tukaj v Evropski uniji. Obstajajo internetne strani, kot je Redwatch, in te navajajo imena in včasih dajejo celo naslove ljudi drugačne spolne usmerjenosti, drugačne veroizpovedi ali drugačnih stališč. Na teh internetnih straneh se odkrito spodbuja nasilje proti manjšinam. Zaščititi moramo človekove pravice in varstvo manjšin po svetu, vendar moramo isto narediti tudi tukaj v Evropski uniji.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod Predsednik, naj na začetku izkažem spoštovanje pokojnemu Davidu Katu. David Kato je bil pogumen zagovornik človekovih pravic in neustrašen aktivist za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev.

Ker je bil vodilna osebnost za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, je bilo njegovo življenje ogroženo. 2. oktobra 2010 je ugandski tabloid Rolling Stone objavil ime in sliko Davida Kata, skupaj z imeni in slikami drugih domnevnih lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, pod naslovom „Linčajte jih“, ter tako brez sramu ogrozil njihova življenja.

Uspeh je bil, da je dobil tožbo proti časopisu. 3. januarja je sodišče razsodilo, da je kršil ustavne pravice do dostojanstva in varnosti in trem tožnikom prisodilo odškodnino.

To je bil njegov zadnji uspeh. 26 januarja je David Kato bil umorjen. EU je preko svojih vodij misij v Ugandi izrazila, da je pretresena, in pozvala ugandske oblasti, naj učinkovito raziščejo umor Davida Kata in zagotovijo, da bo storilcem tega grozljivega dejanja sojeno.

Izguba Davida Kata bo velika za globalno skupnost zagovornikov človekovih pravic in za Ugando. Njegova smrt nas prav tako opominja na nestanovitne razmere za lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce v Ugandi in drugod. Takoj po njegovi smrti, 28 januarja, je drug časopis, Red Pepper, objavil nezaslišan članek z zelo žaljivimi izjavami o homoseksualcih. Predlog zakona proti istospolno usmerjenim, predložen pred ugandski parlament, je bil začasno odložen, vendar se lahko ponovno predloži po bližnjih volitvah v Ugandi, ko bo sestavljen nov parlament.

Stališče EU glede pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev je zelo jasno. Kriminalizacija homoseksualnosti, kot je predvideno v predlogu ugandskega zakona, je v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic. Predlog zakona je prav tako v nasprotju z deklaracijo Združenih narodov o spolni usmerjenosti in spolni identiteti z dne 18. decembra 2008, ki jo podpira EU.

Vodje misije EU so to vprašanje zastavile ugandski vladi ob več priložnostih na najvišji ravni: predsedniku, predsedniku vlade, ministru za zunanje zadeve, ministru za pravosodje in ugandski komisiji za človekove pravice.

9. februarja je delovna skupina za človekove pravice, ki v Ugandi združuje več strank, povabila zagovornike človekovih pravic, naj posredujejo najnovejše informacije o ukrepih, ki jih je sprejela skupnost lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev – ter zagovorniki širšega področja človekovih pravic – po umoru Davida.

3. februarja je delegacija EU skupaj z desetimi državami članicami EU, zastopanimi v Ugandi in na Norveškem, začela z Lokalno strategijo izvajanja glede smernic EU o zagovornikih človekovih pravic. Strategija je na bolj praktičen način opredeljevala, kako lahko misije EU na Norveškem pomagajo in priznajo delo zagovornikov človekovih pravic, vključno z aktivisti za pravice populacije LGBT.

EU namerava v dialogu z vlado ob vsaki primerni priložnosti še naprej izražati zaskrbljenost glede predloga zakona proti istospolno usmerjenim in ostalih primerov preganjanja lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v Ugandi. Poleg tega bo EU še naprej podpirala lokalne organizacije za človekove pravice pri njihovih prizadevanjih, da bi spremenili odnos v državi. Delegacija EU se bo v kratkem srečala z organizacijo za varstvo zagovornikov človekovih pravic, da bi z njo razpravljala, kako podpreti njihovo delo za aktiviste LGTB.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo takoj.

Pisne izjave (člen 149)

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – (RO) Z veliko zaskrbljenostjo sem sprejela novico o smrti aktivista za pravice populacije LGBT, Davida Kata Kisula v Ugandi. V tem parlamentu smo že obsodili kazenske sankcije, ki se uporabljajo za soglasne odnose med istospolnimi odraslimi, ki potekajo zasebno, in Bahatijev zakon, ki predvideva strožje kazni, tudi smrtno kazen. Umor Davida Kata Kisula dokazuje, da obstaja velika in resnična nevarnost, da bosta sovraštvo in diskriminacija terjala človeška življenja. Pozdravljam izjave predsednika Baracka Obame in državne sekretarke Hilary Clinton, ki sta obsodila smrt Davida Kata Kisula in poudarila njegova prizadevanja za dosego dostojnega življenja v Ugandi ne glede na spolno usmerjenost in spolno identiteto. Tudi jaz se pridružujem tistim, ki pozivajo Evropsko komisijo in Svet, da hitro in učinkovito ukrepata glede obsodbe in ustavitve te diskriminacije z zakonodajo in v realnosti.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Gospod predsednik, podpredsednik komisije, umor Davida Kata Kisula je bil izjemna tragedija za njegovo družino in prijatelje ter velika izguba za LGBT in gibanje za človekove pravice v podsaharski Afriki. Neverjetno se mi zdi, da so to grozljivo dejanje ugandske oblasti obravnavale z izrazito brezbrižnostjo. Mučeništvo Davida Kata in diskriminacijo manjšin LGBT bi ugandske oblasti morale glasno obravnavati.

Prizadevanja Davida Kata bi bila zaman, če bi ugandski parlament brez odločnega mednarodnega odziva sprejel Bahatijev predlog zakona proti istospolno usmerjenim. Evropska unija mora izvajati pritisk na ugandske oblasti, da bodo dekriminalizirale homoseksualnost in v vseh primerih opustile uporabo smrtne kazni.

Uganda mora izpolniti svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom in sporazumom iz Cotonouja, ki zavezuje Ugando, da zaščiti vse ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto, pred grožnjami ali nasiljem. Resna kršitev bi bila, če bi ugandska vlada in sodstvo sami spodbujali in izvajali takšno nasilje. Evropska unija in njene države članice morajo uporabiti pogojenost razvojne pomoči in nehati finančno podpirati takšne vlade.

(1) Gl. zapisnik.

11. Čas glasovanja

  Predsednik. − Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

11.1. Spopadi na meji med Tajsko in Kambodžo (B7-0132/2011)

11.2. Jemen: smrtna kazen za mladoletne prestopnike, zlasti primer Muhameda Taherja Tabeta Samuma (B7-0135/2011)

11.3. Uganda: umor Davida Kata (B7-0133/2011)

  Predsednik. - S tem se je čas glasovanja zaključil.

12. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

13. Stališče Sveta v prvi obravnavi: gl. zapisnik

14. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

15. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

16. Pisne izjave, zabeležene v registru (člen 123 poslovnika)

17. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

18. Datum naslednjih sej: gl. zapisnik: gl. zapisnik

19. Prekinitev zasedanja

  Predsednik. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je zaključila ob 16.30)

Leto 2011 je bilo razglašeno za evropsko leto prostovoljstva. Madžarsko predsedstvo Sveta Evropske unije je napovedalo, da namerava to pobudo spodbujati. Ali lahko Svet navede, kakšne dejavnosti in ukrepe načrtuje madžarsko predsedstvo za spodbujanje evropskega leta prostovoljstva v prvi polovici leta 2011?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

V svoji Odločbi, v kateri je leto 2011 proglasil za evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva⁽¹⁾, je Svet priznal, da prostovoljne dejavnosti prinašajo bogato učno izkušnjo, omogočajo razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispevajo k solidarnosti.

Delo, ki ga opravljajo prostovoljci vseh starosti, je ključno za razvoj demokracije, ki je eno temeljnih načel EU. Poleg tega lahko prostovoljne dejavnosti prispevajo k blaginji posameznikov in usklajenemu razvoju evropskih družb.

V skladu z zgornjo Odločbo evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva vključuje dejavne udeležence na treh različnih ravneh, in sicer na ravni EU, držav članic in civilne družbe.

Madžarsko predsedstvo je 8. januarja 2011 v Budimpešti pripravilo otvoritveno slovesnost za evropsko leto prostovoljnih dejavnosti. Ta konferenca na visoki ravni, ki ji je prisostvovalo več kot 200 udeležencev iz civilne družbe, vlad in podjetij, je preučila vprašanje „priznavanja prostovoljstva“.

Poleg tega za prvih šest mesecev tega leta načrtujemo vrsto dogodkov. Omeniti velja, da namerava madžarsko predsedstvo v maju v Svetu pripraviti ministrsko razpravo o politiki na področju „prostovoljnih dejavnosti mladih njihov prispevek k razvoju lokalnih skupnosti“.

Poročilo Komisije o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (KOM(2010)0783), vsebuje dobre predloge o tem, kako ohraniti in spodbujati ta spomin na ravni EU. Komisija navaja tudi, da bo to vprašanje spremljala, kar je nadvse pomembno.

Sprava evropskih zgodovin je pomembna za solidarnost in enotnost EU, kar je poudarilo tudi šest zunanjih ministrov (Bolgarije, Češke republike, Madžarske, Latvije, Litve in Romunije) ter estonski in poljski minister za pravosodje v dveh ločenih pismih komisarki Redingovi. Katere ukrepe predvideva predsedstvo za zagotovitev uresničevanja priporočil v poročilu? Ali namerava predsedstvo razpravljati o tem vprašanju na Svetu za pravosodje in notranje zadeve? Kako namerava predsedstvo spodbujati razpravo ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks, da bi ohranili spomin na grozodejstva, ki so jih zagrešili totalitarni režimi?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Predsedstvo:

pozdravlja Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi, ki je bilo objavljeno 22. 12. 2010;

se pridružuje pristopu Komisije;

poudarja pomen ohranjanja spomina na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi na ravni Evropske unije, s spodbujanjem skupnih prizadevanj k izobraževanju in osveščanju evropskih državljanov prek programa „Evropa za državljane“ in drugih programov Evropske unije, npr. finančnih;

poudarja pomen vseevropskega dneva spomina;

se zavezuje, da ga bo uvrstilo na dnevni red naslednjega zasedanja ministrov za pravosodje in notranje zadeve, kjer bo predstavljeno poročilo Komisije.

V poročilu o napredku Turčije za leti 2009 in 2010 ni uradnega stališča o stalnih kršitvah grškega zračnega prostora in neupoštevanju meje na morju, ki jih zagrešijo turške oborožene sile, omenjeni so zgolj „ugovori“ Grčije. V govoru, ki ga je imel grški predsednik vlade 7. januarja 2011 na konferenci turških veleposlanikov v Erzurumu, je javno spregovoril o stalnih preletih turških lovskih letal nad grškimi otoki. Kršitev ne spodbija nihče več, saj jih v celoti beležijo radarji Nata, zato prosim Svet, da odgovori na naslednja vprašanja. Ali je grška vlada od Sveta zahtevala, da se Turčija izrecno obsodi za stalne kršitve? Če je odgovor pritrdilen, kdaj je to zahtevala? Kakšne pripombe glede stalnih kršitev je oblikoval Svet in kako ukrepa proti Turčiji, da bi se te provokacije, zaradi katerih je ogrožen mir v regiji, nemudoma prekinile?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet se zaveda razsežnosti tega vprašanja, saj je Grčija vložila precejšnje število pritožb zaradi nenehnih kršitev njenega zračnega prostora in ozemeljskih voda s strani Turčije.

Svet želi poudariti, da mora Turčija kot država kandidatka deliti vrednote in cilje Evropske unije, kot je to določeno v pogodbah. S tega vidika sta trdna zavezanost dobrim sosedskim odnosom in reševanje sporov po mirni poti bistvenega pomena. To vprašanje ureja pogajalski okvir in predstavlja kratkoročno prednostno nalogo v revidiranem partnerstvu za pristop.

Svet je v svojih sklepih z dne 14. decembra 2009 poudaril, da se mora Turčija odločno zavezati dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, po potrebi pa se lahko obrne na Meddržavno sodišče. V zvezi s tem je Unija pozvala k izogibanju kakršnim koli grožnjam, povodu za spor ali ukrepanju, ki bi lahko škodovali dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov. Poleg tega je EU ponovno izpostavila vse suverene pravice držav članic EU, ki med drugim vključujejo sklepanje dvostranskih sporazumov v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu.

Ob upoštevanju tega lahko Svet poslancu zagotovi, da se bo to vprašanje še naprej pozorno spremljalo in obravnavalo na vseh ravneh, kot je to primerno, saj so dobri sosedski odnosi ena od zahtev, na podlagi katerih se bo meril napredek Turčije v pogajanjih.

3. novembra 2010 sem vložila pisno vprašanje za Komisijo in Svet z naslovom „Merjenje učinka sankcij EU na Iran“. Rok za odgovor na moje vprašanje je potekel 5. januarja. Zakaj Svet ni spoštoval poslovnika?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet bi želel spoštovano poslanko spomniti, da poslovnik Evropskega parlamenta ni pravno zavezujoč za druge institucije EU. Sicer pa je Svet odgovor na vprašanje, ki ga spoštovana poslanka omenja, Evropskemu parlamentu posredoval 25. januarja 2011.

Program madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije od 1. januarja do 30. junija 2011, ki je na voljo na spletnih mestih http://www.eu2011.hu/a> ali http://www.eu2011.hu/files/bveu/documents/HU_PRES_ STRONG_EUROPE_EN_3.pdf/a>, se konča s seznamom naslednjih donatorjev ali „sponzorjev“: skupine podjetij Audi, Volkswagen, Škoda Auto, Samsung, Budapest Airport, Saab, Citroen, Művészetek Háza, Magyar Posta, MOL, Theodora, Malév Hugarian Airlines, StreamNET, Polycom, T-Systems, Sió, Microsoft, OkFon, Herend, Magyar Nemzeti Bank in Magyar Penzvero Zrt.

Ali lahko Svet navede sklep ali uredbo, na podlagi katere se v dokumentih predsedovanja Svetu Unije kot pokrovitelji oglašujejo gospodarske družbe? Kakšne vsote so omenjena podjetja „pokrovitelji“ nakazala in komu?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

V zvezi z organizacijo in vsebino njegovega spletnega mesta moramo razlikovati med sedanjim predsedstvom Sveta in Svetom kot evropsko institucijo in njegovim generalnim sekretariatom, ki ju ne podpira oz. potrjuje noben pokrovitelj. Seznam podjetij, ki ga spoštovani poslanec omenja, se pojavlja v publikaciji, za katero je izključno odgovorno madžarsko predsedstvo Sveta: vključuje tiste partnerje, ki so pokrovitelji države članice, ki je na čelu rotirajočega predsedstva, v skladu s pravili, ki veljajo v tej državi članici.

Konec tega tedna bo v Budimpešti potekal športni forum EU. Izbira časa je še povečala pomen dogodka po nedavnem sporočilu Komisije o razvoju evropske razsežnosti v športu. Zelo je pomembno, da je Parlament sprejel pisno izjavo o športu na ljubiteljski ravni (pisna izjava 62/2010), ki zlasti poudarja pomen množičnega športa.

Glede na razvoj dogodkov, kako namerava madžarsko predsedstvo dati prednostno mesto tem vprašanjem v Svetu? Ali bo predsedstvo spodbudilo proaktivno in učinkovito podprto športno politiko EU? Če da, kakšne konkretne ukrepe namerava spodbujati med svojim predsedovanjem?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet bi želel spoštovanega poslanca spomniti, da je Svet izmenjal mnenja o možnih prihodnjih prednostnih nalogah na področju športa, in sicer maja⁽¹⁾in novembra 2010⁽²⁾.

Maja 2010 so članice Sveta prvič razpravljale o športni politiki EU na zasedanju Sveta, glede na to, da Lizbonska pogodba dodatno določa posebno pristojnost EU za sodelovanje na področju športa. Predlagali so naslednja področja za možne ukrepe EU:

družbena in izobraževalna naloga športa, npr. socialna vključenost preko športa in spodbujanje zdrave telesne dejavnosti, dvojne kariere za atlete;

športne strukture, zlasti tiste, ki temeljijo na prostovoljni dejavnosti;

poštenost in odprtost na področju športa, vključno z bojem proti rasizmu, diskriminaciji in nasilju;

telesna in moralna integriteta športnikov in športnic, zlasti v boju proti jemanju poživil in pri zaščiti mladoletnikov;

dialog in tesno sodelovanje s športnim gibanjem.

Novembra 2010 je Svet sprejel resolucijo, ki vzpostavlja strukturiran dialog na visoki ravni z interesnimi skupinami v športu.⁽³⁾ Takšen dialog bo omogočil nenehno izmenjavo mnenj o prednostnih nalogah, izvajanju in nadaljnjem spremljanju sodelovanja EU na področju športa.

Svet je tudi razpravljal o politiki na področju socialne vključenosti v športu in z njegovo pomočjo. Vsi ministri so poudarili, da je šport dejavnost, ki lahko združuje ljudi in je učinkovito orodje za krepitev povezanosti v evropskih družbah, kjer so poklicni športniki vzorniki v družbi. Omenili so, da so bile v njihovih državah te dejavnosti usmerjene v mlade, invalidne športnike, starejše in pripadnike prikrajšanih in priseljenskih skupnosti. Delegacije so še posebej zahtevale, da izmenjava izkušenj in najboljših praks postane ena od prednostnih nalog delovanja EU na področju športa.

Na zasedanju je Svet sprejel sklepe o vlogi športa kot vira in nosilca dejavne socialne vključenosti⁽⁴⁾. Sklepi vsebujejo tri skupne prednostne naloge za spodbujanje socialne vključenosti prek športa: dostopnost športne dejavnosti za vse državljane (načelo „šport za vse“), boljša izraba potenciala, ki ga nudi šport pri izgradnji skupnosti, socialni koheziji in rasti, ter nadnacionalne izmenjave strategij in metodologij.

Predsedstvo namerava Svet povabiti, naj se odzove na sporočilo Komisije z naslovom „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“ s sprejetjem resolucije maja 2011. Takšna resolucija bi lahko opredelila določeno število prednostnih področij in vzpostavila delovni načrt EU za šport za naslednja tri leta.

Sistem trgovanja z emisijami (ETS III) določa, da bodo energetsko intenzivne proizvodne dejavnosti od leta 2013 pod okriljem sistema omejevanja in trgovanja („cap and trade“). Ali se Svet zaveda resnih pomislekov v evropski industriji gnojil ter študij, ki ugotavljajo, da bi bili pričakovani dodatni stroški zaradi direktive o trgovanju z emisijami tudi po najugodnejšem scenariju tako visoki, da z nobenim zvišanjem produktivnosti ne bi bilo mogoče pokriti izgub?

Glede na stanje na svetovnem trgu proizvajalci gnojil v EU ne morejo prenesti višjih stroškov na potrošnike. Ali je Svet zaskrbljen zaradi morebitnega propada industrije gnojil v Evropski uniji?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (Direktiva ETS) je vzpostavila shemo trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, ki je ključni instrument za zmanjšanje emisij iz energetsko intenzivnih proizvodnih dejavnosti ter povečanje uporabe potrebnih nizkoogljičnih tehnologij.

Evropski parlament in Svet sta pregledala Direktivo ETS na prvi obravnavi decembra 2008 v okviru v ambicioznega zakonodajnega svežnja o podnebju in energetiki ter uvedla koncept vseevropskega, usklajenega pristopa za dodelitev pravic.

Pregledana Direktiva pa zlasti določa vseevropsko zgornjo omejitev pravic do emisije s pomočjo letne padajoče trajektorije emisij ter postopne uvedbe dražb s pravicami.

Od leta 2013 naprej bodo dražbe edina možnost za energetski sektor, medtem ko bo za industrijo in sektor ogrevanja uveden prehodni sistem za brezplačno dodeljevanje pravic na osnovi meril uspešnosti.

V skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES⁽¹⁾ bo Komisija sprejela izvedbene ukrepe, ki bodo veljali za celotno Skupnost in bodo popolnoma usklajeni, in sicer za dodelitev pravic v EU ETC od leta 2013 naprej, vključno z merili uspešnosti za določanje števila brezplačnih pravic.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive z dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom. Zato je Komisija osnutek odločbe predložila Odboru za podnebne spremembe, v katerem so strokovnjaki iz držav članic. Potem ko je Odbor podal pozitivno mnenje k osnutku odločbe, jo je Komisija januarja 2011 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu za trimesečno obdobje pregledov. Na koncu tega obdobja bo Komisija odločbo sprejela, razen v primeru, da se sprejetju osnutka ukrepa nasprotuje z utemeljitvijo, da ta presega izvedbena pooblastila, ki jih Komisiji podeljuje temeljni akt, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali sorazmernosti.

Direktiva ureja tiste sektorje, za katere velja, da so izpostavljeni pomembnemu tveganju selitve virov CO2, da bi 100 % svojih pravic, dodeljenih na podlagi merila uspešnosti, dobili brezplačno. Ocenjuje se, da je sektor gnojil izpostavljen tveganju in bo zato prejel več brezplačnih pravic.

Katere pobude za izboljšanje zaposlitvenih možnosti za mlade v Evropski uniji bo uvedlo predsedstvo?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Že na začetku predsedstva je bilo vprašanje brezposelnosti mladih na dnevnem redu neuradnega srečanja ministrov, odgovornih za zaposlovanje, ki je potekalo 17. in 18. januarja na Madžarskem. V svojih zaključnih pripombah je predsedstvo poudarilo, da premagovanje izzivov, s katerimi se srečujejo mladi, in izboljšanje njihovega vključevanja na trg dela zahtevata sodelovanje več področij politik, vključno z glavnimi ukrepi, ki vplivajo tako na povpraševanje kot na ponudbo na trgu dela. Prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja potrebam na trgu dela, poenostavitev prehoda mladih na trg dela s pomočjo shem vajeništva in drugih oblik delovnih izkušenj, pobude in okrepljene storitve javnih zavodov za zaposlovanje ter spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest so ključna področja za izboljšanje stanja zaposlovanja mladih. Poleg tega je predsedstvo mnenja, da bi morale države članice posvetiti posebno pozornost mladim, ki so najbolj prikrajšani (kot so nizko usposobljeni mladi z neugodnim socialno-ekonomskim ozadjem, invalidi, priseljenci ali etnične manjšine).

Poleg tega bo predsedstvo na dnevni red zasedanja Sveta, ki bo potekalo 7. marca 2011, uvrstilo Skupno poročilo o zaposlovanju, kjer bo Svet povabljen, naj sprejme zaključek, da lahko izobraževanje in usposabljanje pomembno prispevata k izboljšanju možnosti zaposlovanja, zlasti za mlade, ki se srečujejo s hudimi težavami ob vstopu na trg dela. Pomembno je priznati, da so ključnega pomena tako izvajanje in krepitev politik za vseživljenjsko učenje, začenši z izobraževanjem v zgodnjem otroštvu in s spodbujanjem sodelovanja v izobraževanju s ciljno usmerjenimi intervencijami, kot tudi prilagoditev usposabljanja potrebam na trgu dela, spodbujanje usposabljanja v podjetjih prek partnerskih shem ter razvijanje prožnejših poti do znanja. V zvezi s tem želi predsedstvo izpostaviti, da se je treba boriti proti osipu v šolanju ter spodbujati lažje prehode med izobraževanjem in zaposlovanjem.

Med svojim predsedovanjem bo Madžarska organizirala več konferenc na temo brezposelnosti mladih. Prva bo potekala v Budimpešti od 4. do 5. aprila 2011 v zvezi s srečanjem Odbora za zaposlovanje. Osredotočila se bo na tri teme, in sicer predvidevanje potreb po usposobljenosti v gospodarstvu, olajšanje prehoda iz šole v zaposlitev ter spodbujanje povpraševanja po mladi delovni sili.

Druga konferenca bo potekala 28. in 29. aprila v Budimpešti in se bo osredotočila na vlogo javnih zavodov za zaposlovanje in evropskih služb za zaposlovanje (EURES) – s posebnim poudarkom na pomoči mladim strokovnjakom na začetku kariere. Da bi okrepili praktično naravnanost pristopa, bo sočasno s konferenco potekal še sejem zaposlovanja za mlade.

Z namenom usmeriti še več pozornosti na to prednostno tematiko bo madžarsko predsedstvo prihodnjega junija Svetu predložilo sklop osnutkov sklepov, ki spodbujajo vključevanje mladih na trg dela, Svet pa bo povabljen, naj o njih razpravlja in jih sprejme.

Katere pobude bo uvedlo predsedstvo za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Madžarsko predsedstvo se bo v svojem mandatu osredotočilo na tri prednostne naloge za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, in sicer na novo strategijo za rast in delovna mesta, Evropa 2020, na politiko za mala in srednje velika podjetja, vključno s celovitim izvajanjem Akta za mala podjetja iz leta 2008, ter na nadaljnje spremljanje strategije EU za surovine iz leta 2008.

Pri strategiji za rast in delovna mesta, Evropa 2020, je bila pozornost v celoti usmerjena na letni pregled rasti, ki ga je nazadnje Komisija objavila 12. januarja. Svet bo 10. in 11. marca organiziral strateško razpravo na podlagi ugotovitev omenjenega pregleda in usmeritev Evropskega sveta z dne 4. februarja. Delo se bo osredotočilo na izvajanje vodilnih pobud, vključenih v strategijo EU 2020, in doseganje tistih glavnih ciljev, za katere je Svet pristojen.

Madžarsko predsedstvo je mnenja, da je uspeh naše strategije na področju konkurenčnosti odvisen od malih in srednje velikih podjetij. Da bi se odzvali na njihove potrebe in spodbudili mednarodne dejavnosti visoko konkurenčnih in inovativnih malih in srednje velikih podjetij, se bomo osredotočili na pomembne dokumente: (a) prvič, vmesni pregled Akta za mala podjetja iz junija 2008, (b) drugič, Svet je zainteresiran za prihodnje predloge Komisije za krepitev podpore evropskim malim in srednje velikim podjetjem na trgih zunaj EU, saj so pomemben vektor prihodnje rasti in zaposlovanja.

O nadaljnjem spremljanju strategije EU za surovine: tretja pomembna prednostna naloga našega predsedstva je izboljšati zanesljivost dobave surovin v Evropi. Komisija je 2. februarja objavila sporočilo, ki sledi njenemu sporočilu iz novembra 2008. V sklepih Sveta, ki so bili sprejeti leta 2009, so bili jasno določeni trije stebri strategije EU za surovine: pošteni pogoji za dostop do surovin na svetovnem trgu, razvoj virov v Evropski uniji in prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti rabe naravnih virov in recikliranja.

Vsekakor pa madžarsko predsedstvo zaradi celostnega pristopa Akta za enotni trg velik pomen pripisuje sporazumu o tem akcijskem načrtu v Svetu.

Sodeč po prednostnih nalogah na področju energetike iz programa madžarskega predsedovanja bo eden od najpomembnejših korakov določanje prednostnih nalog zunanjega sodelovanja EU z namenom doseganja ciljev energetske politike EU.

Ali Svet meni, da je treba opustiti možnost sklepanja dvostranskih sporazumov z zunanjimi dobavitelji, da bi tako zagotovili, da bo EU pri pogajanjih o pogojih nabave energije in o višini plačila nastopila enotno?

Kaj meni Svet o predlogu predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka, da bi na ravni Evropske unije vzpostavili skupino za nakup energije?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Svet je mnenja, da varna, zanesljiva, trajnostna in cenovno dostopna energija, ki izboljšuje evropsko konkurenčnost, ostaja prednostna naloga Evrope. Ukrepanje na ravni EU lahko ustvari in mora ustvariti dodano vrednost tega cilja. Svet priznava, da je treba izboljšati usklajevanje dejavnosti EU in držav članic, da se zagotovita doslednost in povezanost zunanjih odnosov EU s ključnimi državami proizvajalkami ter tranzitnimi in potrošniškimi državami. Evropski svet je 4. februarja pozval Komisijo, naj do junija 2011 predloži sporočilo o zanesljivosti oskrbe in mednarodnem sodelovanju, ki je usmerjeno k nadaljnjemu izboljšanju doslednosti in povezanosti zunanjih ukrepov EU na področju energetike, ter povabil države članice, naj Komisijo od 1. januarja 2012 naprej obveščajo o vseh novih in obstoječih dvostranskih energetskih sporazumih s tretjimi državami⁽¹⁾.

Poleg tega je ukrep, ki bi lahko vključeval tudi preučitev možnosti nakupa mehanizma, dobil politično podporo: leta 2009 je Svet povabil Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami čim prej predstavi podrobne ukrepe, potrebne za izvedbo prednostnih področij, kot so opredeljena v strateškem pregledu energetske politike: pri zunanjih projektih to pomeni južni koridor in sredozemski energetski obroč. Svet pa se je zlasti sporazumel o prednostni nalogi preučitve izvedljivosti mehanizma v skladu s pravili EU na področju konkurence, kar bi olajšalo dostop do kaspijskega plina ter tako novim konkurenčnim virom plina omogočilo prodor na evropski trg ter s tem izgradnjo potrebne infrastrukture. V zvezi s tem bi želeli pozornost spoštovanega poslanca usmeriti na sklepe Evropskega sveta z dne 4. februar 2011 (točka 12), v katerih poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji za pospešitev razvoja strateških koridorjev za prevoz velikih količin plina, kot je južni koridor.

Drug primer ukrepa, ki ga je EU izvedla v zvezi s tem, je „Skupna deklaracija o južnem plinskem koridorju“, ki sta jo predsednik Azerbajdžana in gospod Barroso podpisala 13. januarja 2011.

Kar zadeva morebitno skupino za dobavo energije na ravni EU, kot je predlagal predsednik Evropskega parlamenta, pa vas želi Svet spomniti, da EU ne kupuje energije in se niti ne pogaja o cenah ali pogodbenih pogojih za dobavo energije: to ostaja naloga zasebnih podjetij. Svet o tem ni zavzel stališča, zato se predsedstvo ne more odzvati na predlog.

Kakšno je stališče madžarskega predsedstva glede možnih reform reševalnega sklada za euroobmočje, zlasti v zvezi z odkupom dolga za prejemnike teh sredstev in nižjimi obrestnimi merami za reševalna posojila?

(EN) Ta odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in kot tak ni zavezujoč za Svet ali države članice, v času za vprašanja Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu februarja 2011 ni bil predložen v ustni obliki.

Maja 2010 je bil dosežen dogovor o obsežnem svežnju ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti na območju evra, in sicer v skupnem znesku do 500 milijard EUR. Manjši del tega svežnja (do 60 milijard EUR) pokriva instrument Unije, in sicer Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM). Pogoji za aktiviranje tega dela podpore so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Preostali, večji del svežnja ne sodi v področje uporabe pogodb, saj je zanj pristojna Evropska družba za finančno stabilnost (EFSF), ki so jo ustanovile države članice območja evra. Zaradi tega predsedstvo ne more komentirati vprašanj, ki jih je postavila spoštovana poslanka, v nobenem primeru pa ne bi bilo prav špekulirati o zadevah, kot sta presoja obrestnih mer in morebitni odkup dolgov.

Spoštovana poslanka se lahko prepriča, da so voditelji držav ali vlad na območju evra, Komisija in ECB 4. februarja objavili svojo namero, da do konca marca dokončajo izčrpno strategijo za ohranitev finančne stabilnosti na območju evra, vključno s krepitvijo EFSF za zagotovitev potrebne učinkovitosti pri nudenju ustrezne podpore.

Kar zadeva prihodnost, pa je Evropski Svet 16. in 17. decembra finančne ministre držav članic območja evra in Komisijo pooblastil, da do marca 2011 dokončajo svoje delo pri medvladnem dogovoru o vzpostavitvi prihodnjega evropskega mehanizma za stabilnost. Mehanizem bi moral postati operativen v letu 2013 in bo tako zamenjal sedanje instrumente.

V letu 2009 se je začela pripravljalna akcija CALYPSO za rešitev vprašanja sezonskosti v turističnem sektorju EU, pospeševanje dobre prakse v turističnem razvoju ter povečanje sodelovanja nekaterih skupin v turizmu, na primer starejših državljanov, mladih, invalidnih oseb in družin, ki se spopadajo s težkimi družbenimi okoliščinami.

To je ustrezen in inovativen ukrep, ki se uspešno sklada z novimi pristojnostmi EU v turizmu. Kakšni konkretni ukrepi so bili sprejeti do februarja 2011 za izvedbo te akcije? Ali je Komisija sestavila predhodno oceno njihove učinkovitosti? Do kakšne mere so bile razvite sinergije z drugimi programi EU, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Interreg?

(FR) Projekt CALYPSO se je začel v letu 2009, da bi spodbujal socialni turizem v štirih ciljnih skupinah (starejši, mladi, invalidi in družine s socialnimi ali finančnimi težavami) prek nadnacionalnih izmenjav v nizki turistični sezoni.

CALYPSO lahko pomaga na naslednje načine:

- izboljša regionalna gospodarstva z razvojem socialnega turizma;

- širi sezonskost turističnih dejavnosti;

- izboljša zaposlovanje (več boljših delovnih mest);

- krepi evropsko državljanstvo.

Glavni ukrepi v prvih dveh letih (2009–2010) projekta CALYPSO so bili:

- študija CALYPSO „Turistične izmenjave v Evropi“ (s sodelovanjem 21 držav članic/kandidatk);

- sofinanciranje ukrepov državnih organov, katerih namen je izvajati nadnacionalne izmenjave turistov v nizki sezoni za ciljne skupine projekta CALYPSO;

- organizacija sedmih srečanj za osveščanje (iskanje dobrih praks in najboljših mehanizmov za spodbujanje cenovno privlačnih turističnih izmenjav med različnimi državami v nizki sezoni);

- priprava komunikacijskega gradiva (izdelava logotipa, izdelava „lamàs“ in promocijskega letaka v vseh uradnih jezikih Evrope).

Povečan proračun, ki v letu 2011 znaša 1,5 milijona EUR, je jasen znak, da je bil delovni program, ki ga je uvedla Komisija, zelo dobro sprejet v Evropskem parlamentu.

Doslej se je projekt uspešno izvajal, čeprav se niso razvile formalne sinergije z ostalimi programi EU, med drugim tudi zaradi omejene življenjske dobe pripravljalnih ukrepov. Vendar pa bo Komisija v okviru svojega sporočila o turizmu⁽¹⁾, ki je bilo sprejeto 30. junija 2010, poskušala okrepiti svoja prizadevanja za spodbuditev podaljšanja turistične sezone, vključno z boljšo izrabo sinergij z drugimi pobudami na nacionalni in evropski ravni.

Nekompatibilnost polnilcev za mobilne telefone potrošnikom povzroča številne preglavice in stroške. Ali lahko Komisija zagotovi informacije o dosedanjem napredku pri določitvi evropskih standardov za skupni polnilec za mobilne telefone s podatkovno zmogljivostjo, kot je določeno v sporazumu iz junija 2009?

Kdaj bodo po mnenju komisarja potrošnikom v EU na voljo kompatibilni polnilci za mobilne telefone?

Ali Komisija predvideva, da bodo ti standardi za skupni polnilec razširjeni na druge izdelovalce in znamke mobilnih telefonov?

(FR) Po pooblastilu Evropske komisije sta evropska organa za standardizacijo CEN-CENELEC⁽¹⁾ in ETSI⁽²⁾ decembra 2010 objavila usklajene standarde za proizvodnjo mobilnih telefonov s podatkovno zmogljivostjo, ki so kompatibilni z novim skupnim polnilcem.

Standard, ki ga je pripravil inštitut ETSI, upošteva varnostna tveganja in elektromagnetna sevanja ter zagotavlja, da so skupni polnilci odporni na zunanje interference. Standard interoperabilnosti, ki ga je razvil CEN-CENELEC, omogoča medsebojno usklajenost, torej je skupni polnilec združljiv z mobilnimi telefoni različnih blagovnih znamk.

To je najnovejši dosežek v procesu uvajanja svetovnega skupnega polnilca za mobilne telefone, ki ga je začela Komisija. Gre za korak naprej po sporazumu, ki ga je junija 2009 sklenilo 14 proizvajalcev mobilnih telefonov, da bi uskladili polnilce za podatkovno zmogljive mobilne telefone (tj. ki jih je mogoče priključiti na računalnik), ki se prodajajo v Evropski uniji.

Prva generacija mobilnih telefonov s skupnim polnilcem bi morala biti na trgu v letu 2011.

Razvoj evropskih standardov je bil nujen za zagotovitev združljivosti in funkcionalnosti nove generacije polnilcev Micro-USB⁽³⁾, poleg tega pa bodo samo novi polnilci, ki bodo skladni z novimi evropskimi standardi, veljali kot „skupni polnilci“.

Pomembno je upoštevati, da bo uvedba skupnega polnilca postopna in v precejšnji meri odvisna od obnašanja potrošnikov in hitrosti zamenjave starih telefonov. Po drugi strani pa Evropska komisija ne more odločati o strategijah trženja in distribucije proizvajalca, prepričana pa je, da bodo skupni polnilci javnosti na voljo prek običajnih trženjskih poti v letu 2011.

Zaenkrat se poseben ukrep za vključitev vseh proizvajalcev mobilnih telefonov v dogovor 14 podjetij, ki so podpisala memorandum o soglasju, še ne načrtuje.

V okviru priprav na določitev načel evropske politike za sektor surovin morajo evropske institucije sprejeti strateške odločitve v zvezi z vlogo recikliranja v politiki sektorja surovin.

Kakšne so možnosti recikliranja pri pridobivanju posameznih vrst surovin, ki so strateškega pomena za razvoj evropskega gospodarstva?

Kolikšen bi lahko bil delež recikliranja (ang. urban mining) v primerjavi z domačimi viri in uvoženimi surovinami?

(EN) Komisija se spoštovanemu poslancu zahvaljuje za priložnost, da pojasni svoje stališče o vlogi recikliranja v strategiji EU na področju surovin. Recikliranje je med prednostnimi nalogami Komisije, tako v okviru Pobude za surovine kot tudi v okviru Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov.

Z gospodarskega vidika nenehen pritisk na neenergetske surovine pomeni, da se je vrednost „urbanih“ obnovljivih materialov v EU močno povečala. Ker je EU industrializirana družba, ima velike zaloge materialov za recikliranje. Izkoristimo ta potencial. Z okoljskega vidika več recikliranja in s tem tudi učinkovita raba naravnih virov pripomoreta k zmanjšanju potrebe po energiji in zmanjšanju drugih okoljskih pritiskov. Z gospodarskega vidika pa recikliranje ustvarja dejavnosti v Evropski uniji in ponuja delovna mesta – danes okrog 1,2 milijona delovnih mest.

Evropa je med vodilnimi regijami na področju recikliranja. Po eni strani se je recikliranje komunalnih odpadkov v EU v 10 letih podvojilo, vendar so med državami članicami velike razlike, saj nekatere reciklirajo skoraj 70 % komunalnih odpadkov, druge pa na odlagališča odlagajo več kot 90 % svojih odpadkov. Po drugi strani pa se veliko redkih oziroma kritičnih kovin sploh ne reciklira. Prizadevati si moramo to spremeniti.

Omeniti tudi velja, da recikliranje tako imenovanih „urbanih rudnikov“ ni rešitev za vse naše probleme – čeprav lahko zmanjša potrebo po surovinah, pa ne more zadovoljiti vsega povpraševanja glede na rastoče svetovno gospodarstvo. EU mora še vedno podpirati in spodbujati učinkovito rabo naravnih virov, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter učinkovito rudarjenje. Skratka, kljub temu da recikliranje močno zmanjša pritisk na naše vire, vseeno ni „čudežno zdravilo“. Vendar pa ostaja ključni domači vir materiala.

V zvezi s potencialom recikliranja za zadovoljitev več naših materialnih potreb pa je treba vedeti, da se nekateri materiali tehnično lažje reciklirajo kot drugi. Upoštevati je treba tudi različne ekonomske in pravne dejavnike. Torej pri recikliranju materialov nimamo izključno enega cilja.

Zato so ti izzivi (in rešitve) trojni:

prvič, EU mora izboljšati tehnologije recikliranja. Na tem področju je EU na čelu inovacij, vendar še vedno nima tehnologije za recikliranje veliko redkih materialov, kot so zemeljske kovine. To je eden od razlogov, zakaj si prizadevamo za inovacijsko partnerstvo za surovine;

drugič, EU mora imeti enakovredne pogoje. Ponovno moramo dati spodbude, da postane recikliranje v Evropski uniji ekonomsko zanimivo, in sicer z okrepitvijo trgov recikliranja in izboljšanjem donosnosti sektorja;

tretjič, EU mora zagotoviti izvajanje zakonodaje na področju odpadkov, zlasti okvirne direktive o odpadkih in pravil o pošiljkah odpadkov, da se zagotovi izpolnitev minimalnih ciljev recikliranja v EU in da se z odpadki EU, s katerimi se trguje v EU in zunaj nje, ravna na enak, okolju prijazen način. Zato Komisija predlaga ukrepe za spodbujanje izvajanja zakonodaje na področju odpadkov;

nenazadnje pa mora EU optimalizirati zbiranje odpadkov, tako da zagotovi, da države članice s slabšimi rezultati razvijejo ustrezne strategije na osnovi izkušenj najuspešnejših držav članic.

Za zaključek velja potrditi, da sta recikliranje in učinkovita raba naravnih virov najpomembnejši prednostni nalogi Komisije. Trdo bomo delali, da pospešimo uresničitev nedavno podanih predlogov iz sporočil o surovinah in učinkoviti rabi naravnih virov ter iz Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov. Komisija pričakuje in se zahvaljuje za podporo Evropskega parlamenta konkretnim predlogom, ki jih vsebujejo strategije Komisije.

Ob upoštevanju vpliva odprave notranjih meja enotnega trga, zlasti v regijah, ki se nahajajo v bližini teh meja, kot tudi neenakih pogojev med podjetji, ki imajo svoj sedež v različnih državah članicah, glede stroškov dela, surovin in fiskalnih politik, kar povzroča pomembna nihanja cen za enak proizvod ali storitev v različnih državah članicah, se zastavlja vprašanje, kateri so bistveni pogoji za konkurenčnost med podjetji, ki se nahajajo ob notranjih mejah enotnega trga?

Na kakšen način bo mogoče v okviru Akta za mala podjetja podpreti mala in srednja podjetja v čezmejnih regijah, ki so soočena z neenakimi konkurenčnimi pogoji, in na kakšen način se lahko kar najbolje izkoristi priložnosti, ponujene na področju razvoja in inovacij, da pri tem ne bi ogrozili krepitve enotnega trga in konkurenčnih pogojev?

Katere so najpomembnejše pobude Komisije, namenjene za boljšo prilagoditev enotnega trga na trenutne potrebe malih in srednjih podjetij v čezmejnih regijah, da bi lahko te izboljšale svojo uspešnost ter imele povečane in uravnotežene koristi?

(FR) Evropska komisija vsako leto v okviru nove strategije Evropa 2020 objavi poročilo o konkurenčnosti evropske industrije. Poročilo iz leta 2010 opredeli številne izzive, s katerimi se srečujejo podjetja v sedanji krizi, ter analizira ukrepe, ki jih izvajajo države članice za izboljšanje svoje konkurenčnosti. S spodbujanjem podjetništva kot dela vodilne pobude na področju industrijske politike skuša strategija Evropa 2020 podjetjem pomagati premagovati izzive, ki jih povzročajo globalizacija, gospodarska kriza in prehod na trajnostno gospodarstvo.

Pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) pri spopadanju s posebnimi izzivi zaradi svoje velikosti je eden od ciljev nove strategije Evropa 2020, ki se zlasti izvaja v okviru vodilne pobude za „Novo industrijsko politiko za dobo globalizacije“. V splošnem bi morala strategija Evropa 2020 zmanjšati razhajanja med državami članicami glede poslovnega okolja in pogojev, v katerih podjetja poslujejo, in sicer s spodbujanjem držav, ki najbolj zaostajajo, naj dohitijo ostale.

Pomoč MSP-jem, da bolje izkoristijo priložnosti na enotnem trgu, je eno od vodilnih načel Akta za mala podjetja za Evropo (SBA) in bo tudi v revidiranem aktu, ki bo sprejet konec februarja 2011, ostala med področji prednostnega ukrepanja.

Prva stvar, ki jo namerava narediti Komisija, je povečati osveščenost informacijskih in podpornih služb, ki jih imajo MSP-ji na voljo za boljši dostop do čezmejne trgovine. Poudarek bo na obstoječih omrežjih in instrumentih, kot so mreža Enterprise Europe Network, sistem Solvit, poslovni portal Your Europe – Business Portal in evropski portal za mala in srednje velika podjetja Small Business Portal.

Združevanje enotnega trga ni popolno in med državami članicami je še veliko razhajanj. Zato si bomo nenehno prizadevali za odkrivanje in uspešno zmanjševanje slabosti enotnega trga.

Novi Akt za enotni trg, katerega glavni cilj je dati več zagona združevanju, je prepoznal potrebo po ustvarjanju okolja, ki spodbuja razvoj MSP-jev. Predlagani so bili posebni ukrepi za izboljšanje dostopa do denarnih trgov ali za poenostavitev administracije.

Komisija se zaveda, da različne ravni razvoja v evropskih regijah povzročajo gospodarska razhajanja (vključno s stroški dela in cenami). Vloga kohezijske politike je najprej zmanjšati razhajanja in nato spodbuditi konkurenčnost podjetij, zlasti MSP-jev. Akt za mala podjetja ne predpisuje nobenih posebnih podpornih ukrepov za MSP-je v čezmejnih regijah. Namen pobude je ustvariti popolnoma enake okvirne pogoje za vse SMP-je, pod pogojem, da področja spadajo v pristojnost EU.

Na voljo je širok razpon podpornih ukrepov za MSP-je v okviru regionalne politike, usmerjene k čezmejnim območjem. V zvezi s tem je treba poudariti, da vsak operativni program vsebuje seznam možnosti za podporo, ki so prilagojene lokalnim potrebam. Med najpogostejšimi ukrepi so: podpora uporabnim raziskavam, prenos tehnologije, osveščanje o upravljanju inovacij v poslovnem okolju, vzpostavljanje središč za konkurenčnost, mrežno povezovanje, podpora ob zagonu, pomoč pri spodbujanju okolju prijaznih proizvodov in proizvodnih metod ali podpora pri vzpostavljanju dvojezičnih spletnih mest.

Parlament je bil nedavno naprošen za mnenje o osnutku sklepa Sveta o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji. Vendar kot že v preteklosti Parlament nima dostopa do nekaterih dokumentov Sveta, ki so bistveni za oblikovanje tovrstnega mnenja.

Ali se glede na to, da je komisar Maroš Šefčovič v preteklosti že poudaril, da je treba v skladu z Lizbonsko pogodbo okrepiti Evropski parlament, in da je med drugim pristojen za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja med evropskimi institucijami, Komisija ne strinja, da takšno pomanjkanje dostopa do dokumentov škoduje medinstitucionalnim odnosom in je v nasprotju s samim smislom Lizbonske pogodbe, ki zahteva lojalno sodelovanje med Svetom in Parlamentom? Kakšna je po mnenju Komisije njena vloga pri iskanju rešitve na to ponavljajoče se vprašanje?

(EN) V skladu z Aktom o pristopu iz leta 2005 je za vključitev v schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah treba pridobiti sklep Sveta, potem ko se ta posvetuje z Evropskim parlamentom in v skladu z veljavnimi schengenskimi postopki presoje potrdi, da so bili zahtevani pogoji za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda izpolnjeni.

Za schengenski postopek presoje so v celoti odgovorne države članice, odločitev o ukinitvi nadzora na notranjih mejah pa soglasno sprejme Svet. Zato tudi dostop do dokumentov, ki jih pripravlja Svet, sodi v pristojnost Sveta.

Dokumenti, omenjeni v vprašanju spoštovane poslanke, so zaupni. Komisija je opazila, da so se med Svetom in Evropskim parlamentom vzpostavili stiki, da bi dosegli dogovor o načinih dostopanja poslancev Evropskega parlamenta do zaupnih dokumentov Sveta.

Komisija je tudi opazila, da je medtem Svet soglašal z ukinitvijo oznake zaupnosti za dokumente v zvezi s presojo, kar bi moralo poslancem Evropskega parlamenta olajšati dostop do informacij, ki jih ti dokumenti vsebujejo.

Kako Komisija ocenjuje razvoj gospodarskih odnosov, čezmejne infrastrukture ter demokracije in pravne države v Zahodni Afriki, zlasti ob upoštevanju težav v Kamerunu in na Slonokoščeni obali?

(EN) Politične in gospodarske razmere v Zahodni Afriki se razlikujejo od države do države. V regiji so razmere občutljive, k njeni kronični nestabilnosti pa pripomorejo tudi nezakonite dejavnosti preprodaje. Vendar pa nam splošen razvoj v regiji daje tudi razlog za optimizem. Gvineja, Mavretanija in Nigerija so v zadnjih nekaj letih preživele zelo težko obdobje, vendar pa se ponovno vračajo na pot demokracije; druge so uspele utrditi demokracijo in pravno državo. Na splošno gospodarski razvoj po recesiji zaradi svetovne finančne in gospodarske krize daje upanje vsej regiji. Vendar pa je treba veliko postoriti za zmanjšanje še vedno zelo razširjene revščine in približevanje razvojnim ciljem tisočletja. Med pozitivnimi značilnostmi regije je tudi močna zavezanost regionalnemu združevanju kot sredstvu za premagovanje revščine in slabega upravljanja.

Dve regijski organizaciji, Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) in Zahodnoafriška gospodarska in monetarna unija (WAEMU), izvajata obetavne agende ob obsežni pomoči EU in drugih partnerjev, vključno s podporo sodobni čezmejni infrastrukturi. Močna vloga, ki jo je ECOWAS prevzel v mednarodnih prizadevanjih za zaustavitev krize na Slonokoščeni obali, je zelo spodbudna. Srednjeafriška država Kamerun je sorazmerno dobro obvladala učinke svetovne finančne in gospodarske krize, vendar pa je napredek pri zmanjšanju splošne revščine nezadosten. Splošno stanje upravljanja kaže nekoliko izboljšanja in bo na pomembni preizkušnji na prihodnjih predsedniških volitvah.

Nekatere potovalne agencije ponujajo svojim strankam poleg potovanja zavarovanje, ki krije odpoved potovanja, zdravstveno pomoč v primeru bolezni ali nezgode in vrnitev v domovino v primeru smrti. Takšno zavarovanje velja za obdobje trajanja počitnic ali 90 dni ali celotno leto. Turisti cenijo to storitev, saj se počutijo varnejši pred počitnicami in med njimi. Vendar nekatere agencije povezujejo pomoč pri vrnitvi v domovino v primeru bolezni ali nezgode z nakupom letalske vozovnice in določajo ceno tega zavarovanja glede na vrednost vozovnice.

Takšno ravnanje škodi interesu strank, kajti pomoč, ki bi jo lahko potrebovali, ni nikakor povezana s ceno njihove letalske vozovnice. Ker takšna vrsta postopkov škodi interesu potrošnikov, katere ukrepe namerava sprejeti Komisija, da bi uredila te storitve in preprečila nepošteno prakso na področju zavarovalnih storitev in storitev pomoči za potnike?

(EN) Zavarovalnice prek potovalnih agencij pogosto prodajajo zavarovanja za potovanja državljanov EU zunaj njihove domače države članice. Takšne zavarovalne police ureja pogodbeno pravo. Omejitev zavarovanja potovanja glede na ceno letalske vozovnice ni posledica zavarovalnega prava EU. Kolikor je Komisiji znano, to ni običajna poslovna praksa. Prav tako je videti, da ne gre za primer „vezave produktov“.

V splošnem pa zavarovalniški trg – tako kot ostale trge – poganjata ponudba in povpraševanje. Zavarovalnice skušajo ponuditi produkte, prilagojene potrebam potencialnih kupcev. V vsakem primeru pa je odločitev o sklenitvi zavarovanja v določeni situaciji seveda v rokah potrošnika.

Ne glede na to pa imajo imetniki polic na voljo več pravnih sredstev, kadar menijo, da so bile določbe pogodbe kršene ali pogodbeni pogoji nerazumni. Prvič, zadevo lahko rešujejo s pomočjo nacionalnega mehanizma poravnave, ki je namenjen izvensodnemu reševanju sporov med imetniki polic in njihovimi zavarovalnicami⁽¹⁾. Poleg tega pa lahko zveze za zaščito potrošnikov v skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah⁽²⁾ spodbijajo nepravične pogodbene pogoje pred nacionalnimi sodišči. Torej lahko zadevni imetnik police razmisli tudi o tem, da stopi v stik s pristojno potrošniško organizacijo.

Komisija se najverjetneje zaveda, da je bil evropski zračni promet ob letošnjem božiču ponovno močno oviran. Gre za tretjo takšno ohromitev v letu 2010 po močnem sneženju v začetku leta in krizi zaradi oblaka vulkanskega prahu, ki je ne bomo prav zlahka pozabili.

Čeprav je bilo leto 2010 v tem oziru nedvomno izjemno, obstajajo dokazi, da bodo takšni dogodki v prihodnosti čedalje pogostejši, saj se podnebje še naprej spreminja. Zaradi tega je izjemno pomembno, da EU nadaljuje razvoj načrtov za takšen potek dogodkov, da bi zaščitila potrošnike in letalske družbe pred neprijetnimi zamudami, kot smo jim bili priča leta 2010.

Ali ima Komisija kakršne koli načrte za uskladitev priprave evropskih letališč na ravnanje v primeru neobičajno velike količine snega? Ali se je Komisija zavezala, da bo pregledala politiko nadomestil za takšne zamude, ki je bila oblikovana v povsem drugačni dobi letalskega prevoza in zato ne zadošča ne potrošnikom ne zračnim družbam enaindvajsetega stoletja?

(EN) Decembra 2010 je bil letalski promet močno oviran po vsej Evropi. Veliko večjih žariščnih letališč v EU je bilo zaprtih med najbolj prometnim koncem tedna v letu: na začetku božičnih praznikov. Odpovedanih je bilo skupno 35 tisoč letov (kar je več kot v celotnem letu 2009) in več deset tisoč ljudi je obtičalo na letališčih, da ne govorimo o hudih problemih s prtljago. Komisija je dolžna čim bolj zmanjšati vpliv teh izrednih vremenskih razmer, če se ponovijo. Vendar pa je Komisija zelo zadovoljna, da se ni zgodila nobena nesreča in da varnost ni bila ogrožena.

Najprej se moramo nekaj naučiti iz vsega tega. Kot je bilo napovedano decembra 2010, se je Komisija sestala 19. januarja 2011 z glavnimi izvršnimi direktorji letališč, da bi podrobno razpravljali o dogodkih in o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da se v prihodnje to ne bi več zgodilo. Imamo pet glavnih področij, kjer bi bilo po mnenju Komisije treba ukrepati:

izboljšanje načrtovanja ukrepov ob večjih količinah snega na letališčih;

izboljšanje sodelovanja med vsemi vpletenimi, tako v zraku kot na tleh;

zagotovitev pravilnega delovanja žariščnih letališč. Glede na posledice morajo biti vsa letališča na splošno bolje povezana, da delujejo kot mreža. Ne morejo delovati vsako zase;

izboljšanje informacij za potnike, pri čemer morajo biti informacije o zamudah in preusmeritvah letov boljše in pravočasne;

da bi vse to dosegli, pa na letališčih potrebujemo minimalne zahteve za potnike na področju storitev in kakovosti. Te zahteve morajo biti usklajene po vsej Evropi.

Po mnenju Komisije bodo te zahteve pripravljene na podlagi predlogov, ki jih bo ponudila industrija. Komisija je evropska letališča pozvala, naj čim prej pripravijo poročilo o napredku na področju načrtovanja ukrepov za izredne razmere za naslednjo zimo. Komisija je pripravljena predložiti posebne ukrepe za reševanje zgornjih vprašanj v okviru svežnja o letališčih, ki bo načeloma na voljo pred poletjem.

V zvezi z zamudami letov pa Uredba o pravicah letalskih potnikov⁽¹⁾ določa, da morajo letalski prevozniki ponuditi preusmeritev leta ter po potrebi ustrezno oskrbo in pomoč potnikom. Pravica do denarnega povračila za potnike velja samo v določenih primerih, in sicer ko okoliščine incidenta, ki vpliva na let, niso izredne in bi se jim bilo mogoče izogniti, če bi bili izvedeni vsi razumni ukrepi.

Vedeti pa je treba, da člen 13 jasno določa delitev odgovornosti med vsemi vpletenimi operaterji, pri čemer je letalski prevoznik, ki izvaja let, odgovoren za pomoč potnikom, vendar ni dolžan poravnati vse stroške. Letalski prevoznik, ki izvaja let, predstavlja je osrednji nosilec obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe, to pa zato, da se zagotovi in omogoči učinkovito izvajanje Uredbe v korist potnikov, brez poseganja v stroške, ki jih mora poravnati katera koli druga oseba javnega ali zasebnega prava, ki je odgovorna za prekinitev.

Upoštevajoč lekcije, ki smo se jih naučili iz krize zaradi oblaka pepela aprila 2010 in močnega sneženja decembra 2010, bo Komisija letošnjo pomlad objavila poročilo o uporabi Uredbe o pravicah letalskih potnikov, ki preveri tudi delovanje obstoječih pravil. Poleg tega namerava v letu 2011 pripraviti oceno vplivov, s katero bo med drugim ocenila sorazmernost sedanjih ukrepov ter ugotovila, katera so najboljša orodja za odpravo pomanjkljivosti v sedanji Uredbi. V tej fazi je verjetno, da bo zakonodajni predlog za revizijo obstoječih pravil predložen leta 2012. Komisija ostaja še naprej zavezana trdemu delu za izboljšanje evropskega potniškega prometa, da zagotovi, da evropski državljani podobnih situacij ne bodo več doživeli.

Gospodarska politika Grčije se izvaja na podlagi memoranduma o soglasju, ki ga je grška vlada podpisala z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko komisijo. Celo njegovi zagovorniki priznavajo, da v okviru memoranduma ali vzporedno z njim ni bil predlagan noben načrt za gospodarski razvoj. Tako se le povečujejo finančne težave, ustvarja se zadušljivo vzdušje, kar ima uničujoče psihološke posledice za notranji trg. Glede na to, da je nacionalni strateški referenčni okvir za obdobje 2007–2013 poglavitni razvojni instrument, ki je za Grčijo vreden približno 24 milijard EUR, ali lahko Komisija odgovori na naslednja vprašanja:

ali Komisija v sodelovanju z Grčijo ne more posodobiti nacionalnega strateškega referenčnega okvira za obdobje 2007–2013 ter ga prilagoditi novim razmeram, nastalim z gospodarsko krizo? Ali je pripravljena vsaj pregledati uredbe, ki ga oblikujejo, da bi znižala delež države članice v programih, ki so sofinancirani?

Ali namerava Komisija razviti skupne dejavnosti, kot sta na primer turizem in pomoč majhnim podjetjem, ali sprejeti druge socialne ukrepe v korist držav članic in državljanov južne Evrope, ki jih je huje prizadela kriza?

(EN) Komisija in grški organi so se dogovorili, da se revizija grških operativnih programov ne bo pričela v letu 2010, kajti absorpcija strukturnih skladov v Grčiji ni dovolj napredovala, da bi lahko pripravili ustrezne zaključke o novih smereh, ki bi jih lahko prinesla revizija. Grške oblasti so si močno prizadevale, da bi izpolnile letne cilje absorpcije in druge zahteve za leto 2010, določene v memorandumu o soglasju. Dolgotrajen postopek revizije bi prizadevanja za izpolnitev teh zahtev obrnila v drugo smer. Stopnja absorpcije se je do konca leta 2010 močno povečala. Poleg tega programi določajo okvir vlaganj, ki so potrebna za odziv na krizo.

Uredbe o strukturnih skladih so bile prvič spremenjene v okviru evropskega svežnja za gospodarsko okrevanje na začetku leta 2009⁽¹⁾. Zatem so bile uredbe, po poglobljenih razpravah in odobritvi Evropskega parlamenta in Sveta, ponovno spremenjene leta 2010⁽²⁾, da bi povečali vpliv financiranja EU na nacionalna gospodarstva in trge dela.

O sprejemljivih spremembah in prilagoditvah glede nacionalnih zahtev sofinanciranja smo razpravljali in jih reševali v zgoraj omenjenem svežnju sprememb. Poleg tega pa je Komisija mnenja, da spreminjanje uredb, ki veljajo za vse države članice, ni ustrezen način odzivanja na posebne zahteve ene države članice.

V svojem nedavnem sporočilu „Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020“⁽³⁾ Komisija nacionalne in regionalne vlade spodbuja, naj se približajo „strategijam pametne specializacije“ ter jih poziva, naj podporo iz evropskega sklada za regionalni razvoj preusmerijo v večja vlaganja v izobraževanje, razvoj in inovacije v skladu s strategijami. Govori tudi o tem, da bo podprla zahteve za preusmeritev sredstev in reprogramiranje programov v ta namen.

Strategije pametne specializacije so obsežni sklopi strateških ukrepov, ki podpirajo regionalno specializacijo in rast prek inovacij. Njihov cilj je podpreti in izkoristiti razpoložljiva sredstva v regiji in njene konkurenčne prednosti ter spodbuditi sodelovanje prek državnih in regionalnih meja v podporo kritični masi in pretoku znanja.

Komisija je mnenja, da bi morali te strategije spremljati ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in inovacije, in sicer z uskladitvijo podpore iz evropskega sklada za regionalni razvoj s prednostnimi nalogami nacionalnega programa reform, ter da bi morali popolnoma izkoristiti prožnost programov regionalne politike, da se financiranje preusmeri za ta namen.

Da bi regijam pomagala na tej poti, bo Komisija v letu 2011 vzpostavila „platformo za pametno specializacijo“, ki bo omogočala širjenje informacij, regijam pa nudila povratne informacije, in sicer z vzpostavitvijo izobraževalne platforme za izboljšanje sposobnosti in spretnosti na tem področju in kot podpora izmenjavi izkušenj.

3. novembra 2010 sem vložila pisno vprašanje za Komisijo in Svet z naslovom „Merjenje učinka sankcij EU na Iran“. Rok za odgovor na moje vprašanje je potekel 5. januarja. Zakaj Komisija ni spoštovala poslovnika?

(EN) Komisija se spoštovani poslanki zahvaljuje za vprašanje in obžaluje zamudo pri odgovoru na pisno vprašanje št. E-9540/10⁽¹⁾. Zamuda je nastala zaradi tega, ker so pristojne službe Komisije že sodelovale pri odgovoru na pisno vprašanje št. E-9540/10, ki je bilo naslovljeno na Svet in je imelo enako vsebino. V zvezi s to zadevo Komisija z veseljem potrjuje, da je zdaj poslala svoj odgovor na pisno vprašanje št. E-9540/10.

Komisija bi želela izkoristiti to priložnost in poudariti, da je odločitev EU iz julija 2010, da proti Iranu uporabi omejevalne ukrepe za ključne sektorje trgovine, financ, prometa in energetike kot tudi proti Islamski revolucionarni gardi, odraža močno politično zavezanost EU hitremu izvajanju Resolucije Varnostnega sveta ZN 1929 in izvajanju dodatnih spremljevalnih ukrepov EU.

Ti omejevalni ukrepi so gospodarsko orodje z zunanjepolitičnim smotrom: njihov namen je podpreti rešitev vseh nerešenih vprašanj glede razvoja Irana na področju občutljivih tehnologij, ki služijo njegovim jedrskim in raketnim programom, s pomočjo pogajanj, da spodbudimo diplomatsko rešitev jedrskega vprašanja Irana.

Pomembno je, da so sankcije EU še naprej uperjene na posebna področja in osebe, da v največji možni meri zmanjšajo negativne posledice za ljudi, ki niso odgovorni za politike, ki so spodbudile naložitev sankcij, torej predvsem za iransko prebivalstvo. Komisija bo še naprej poudarjala, da je treba zagotoviti, da sankcije EU ne prizadenejo iranskega civilnega prebivalstva. Ta pristop je sestavni del politike EU do Irana.

Visoka predstavnica/podpredsednica upošteva zaskrbljenost zaradi sankcij ZDA in dodatnih omejitev, ki jih nekatera podjetja uporabljajo v svojih odnosih z Iranom in ki morda niso potrebna v skladu z uredbami EU o sankcijah. Visoka predstavnica/podpredsednica je že večkrat razpravljala z ZDA o zakonu „Comprehensive Iran Sanctions, Divestment and Accountability Act“ (CISADA), ki uvaja sankcije proti Iranu, in je izrazila zaskrbljenost zaradi njegovih morebitnih zunajozemeljskih učinkov na podjetja v EU. Visoka predstavnica/podpredsednica bo še naprej spremljala to vprašanje in zagotovila redne dialoge z zasebnimi nosilci dejavnosti, vendar pa bo tudi poudarila, da je treba učinek takšnih odločitev podjetij ocenjevati ločeno od učinkov sankcij EU.

Uredbe EU nudijo podlago za enotno izvajanje sankcij EU in od držav članic zahtevajo, da predpišejo sorazmerne, učinkovite in odvračajoče kazni za kršitve. V skladu z uredbo Komisija in države članice druga drugo obveščajo o izvajanju in uveljavitvi, vendar pa so države članice še vedno odgovorne za uveljavitev sankcij.

V skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije bo Svet obveščal Parlament o uredbah EU v zvezi s sankcijami. Visoka predstavnica/podpredsednica vas bo tudi z veseljem obveščala o tej zadevi v okviru rednega dialoga s Parlamentom o skupni zunanji in varnostni politiki.

Cilj evropskega mikrofinančnega instrumenta „Progress“, ki ga je uvedla Komisija, je olajšati dostop do sredstev (do 25 tisoč EUR) za ljudi, ki želijo ustanoviti ali razviti podjetje in ki so pri pridobivanju bančnega posojila naleteli na težave. Javne in zasebne institucije za mikrofinanciranje v državah članicah, ki želijo pridobiti jamstva, lahko prošnjo vložijo pri Evropskem investicijskem skladu (EIF), ki v imenu Komisije upravlja z evropskim mikrofinančnim instrumentom „Progress“.

Ali ima Komisija podatke o tem, kako se ta instrument izvaja v državah članicah, in ali lahko pove, ali lahko zainteresirane osebe pridobijo ta finančna sredstva?

(EN) Komisija želi spoštovanega poslanca napotiti na odgovora, ki jih je pripravila za vprašanje za ustni odgovor št. H-639/10, ki ga je predložil gospod Göncz na zasedanju Parlamenta v januarju 2011, ter za vprašanje za pisni odgovor št. E-4763/10 o enaki temi, ki ga je predložil gospod Matula⁽¹⁾. Poleg tega pa vas želi Komisija spomniti, da sta zagotavljanje pomoči ciljnim skupinam in spodbujanje geografske uravnoteženosti osrednja elementa mandata Evropskega investicijskega sklada. Več informacij o evropskem mikrofinančnem instrumentu „Progress“ je na voljo na spletnem mestu Komisije⁽²⁾.

Nedavno je Komisija z različnimi znaki dala vedeti, da namerava spremeniti svoje stališče glede financiranja Evropske univerze za humanistične študije (EHU). Na zasedanju EIDHR, ki je potekalo decembra 2010, financiranje EHU ni bilo uvrščeno na seznam dejavnosti za leto 2011 z razlogom, da bo sklep o metodah financiranja in njegovi ustreznosti sprejet kasneje v letu 2011.

Evropski parlament je 20. januarja z absolutno večino sprejel resolucijo, v kateri poziva Komisijo, naj ohrani in poveča svojo finančno pomoč Evropski univerzi za humanistične študije.

Ali namerava Komisija v bližnji prihodnosti razpravljati o tem vprašanju? Kakšne so možne odločitve glede financiranja EHU iz Vilne?

(EN) Komisija se spoštovanemu poslancu zahvaljuje, da je poudaril pomen ohranjanja podpore Evropski univerzi za humanistične študije (EHU), potem ko so se v Belorusiji tik pred predsedniškimi volitvami 19. decembra izvajali represivni ukrepi nad opozicijo in civilno družbo.

Komisija je mnenja, da univerza EHU pomembno prispeva k prihodnjemu demokratičnemu razvoju Belorusije, saj izobražuje mlade Beloruse, ki bodo verjetno odigrali vodilno vlogo v prihodnosti svoje države. Prek Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) je Evropska unija (EU) glavna vlagateljica v skrbniški sklad EHU, saj od leta 2008 prispeva 1 milijon EUR na leto. Finančni prispevek EU za EHU od januarja 2006 znaša 10.705.089 EUR. EU je ves čas spodbujala države članice EU in druge donatorje, naj ponudijo podporo.

Glede na nedavne dogodke v Belorusiji pa je ohranitev podpore EHU še toliko pomembnejša. Komisija z veseljem potrjuje, da namerava EU ohraniti sedanjo raven financiranja EHU v obdobju 2011–2013, da bi tako prispevala k demokratizaciji beloruske družbe.

Obenem bomo še naprej zagovarjali, da se mora biti EHU dolgoročno sposobna sama vzdrževati, da nekatere svoje dejavnosti preseli v Minsk in da se ob zaključku študija več študentov vrne v Belorusijo. EU z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil na teh treh področjih že opažen napredek.

Na splošno pa EU preučuje svoj pristop do Belorusije. Svet zunanjih ministrov je 31. januarja obžaloval nasilje in pozval k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh ljudi, ki so bili pridržani zaradi političnih razlogov, ter k prenehanju pregona civilnega prebivalstva. Pomembno je tudi to, da se je Svet zunanjih ministrov odločil, da ponovno uvede in razširi sankcije proti ljudem, ki so odgovorni za poneverjene predsedniške volitve in poznejše nasilno zatiranje. Medtem pa si EU prizadeva pripraviti odziv za podporo civilni družbi, vključno z mobilnostjo študentov, ter za krepitev odnosov z beloruskim prebivalstvom.

Ali lahko Komisija posreduje izčrpno informacijo o svojem postopku obravnave pritožb in nazorno pojasni svoja merila za določitev prednostne obravnave pritožbe? Ali po mnenju Komisije sedanja pravila za odnose s tožniki glede kršitev zakonodaje Skupnosti izkazujejo in upoštevajo najboljšo prakso? Ali bi Komisija svoj postopek opisala kot jasno opredeljen, ki v enaki meri upošteva tožnika in obtoženega in ki je vedno odprt, transparenten in ga je enostavno spremljati? Ali je pravilno si samo prizadevati za sprejem odločitve glede določene zadeve (bodisi sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev bodisi zaključiti primer) v dvanajstih mesecih od prejema pritožbe v generalnem sekretariatu? Ali upravna jamstva kar koli jamčijo?

Ali Komisija lahko potrdi, da so podrobne informacije, vključno z zagotovljenimi časovnimi razporedi vseh faz postopka obravnave pritožbe, na voljo državljanom in kje?

Kaj je po mnenju Komisije potrebno storiti za pospešitev postopka in sprejemanje hitrejših odločitev? Ali Komisija s tem v zvezi predlaga določene ukrepe?

(EN) Komisija je mnenja, da postopek obravnave pritožb, ki ga je vzpostavila, daje upravna jamstva, ki jih omenja spoštovana poslanka. Vendar pa je Komisija vedno pripravljena preveriti, ali bi bilo treba obstoječe ukrepe izboljšati.

Z novim postopkom sprejemanja pritožb (projekt CHAP: „complaint handling – accueil des plaignants“), ki deluje od oktobra 2009, želimo zagotoviti, da se vsa korespondenca, ki jo korespondent obravnava kot poizvedbo ali pritožbo glede izvajanja prava EU, v skladu s tem registrira.

Potrdilo o prejemu mora biti poslano v 15 delovnih dneh in mora vsebovati uradno referenčno številko, pristojni oddelek, posebno izjavo o zaupnosti podatkov in podrobno razlago postopka za ugotavljanje neskladnosti s pravom Evropske unije.

Komisija je zavezana pritožniku odgovoriti takoj, kot je mogoče, potem ko pošlje potrdilo o prejemu.

Komisija si vedno prizadeva, da naredi prvi uradni korak v postopku ugotavljanja kršitev ali pa zaključi primer v letu dni od prejema. Zaradi zahtevane zaupnosti v postopkih v primeru kršitev pa Komisija poskrbi, da je pritožnik obveščen o vsakem večjem izvedenem ukrepu oziroma ga en mesec vnaprej obvesti, da namerava zaključiti primer, pri čemer tudi pojasni razloge.

Informacije o postopku pritožbe so objavljene na portalu Evropske unije „Europa“. Pritožniki si lahko dopisujejo s Komisijo in lahko na svojo lastno željo obiščejo Komisijo ter podajo nadaljnja pojasnila. Pritožniki imajo torej veliko možnosti za spremljanje postopka pritožbe. Vsebina in ozadje različnih pritožb se razlikujeta in zato je tudi potrebno delo različno.

Obravnavanje pritožb je v veliki meri osredotočeno na ugotovitev in pojasnitev perečih zadev ter odločitev o najustreznejšem načinu ukrepanja. Sporočilo⁽¹⁾ iz leta 2007 „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“ je opredelilo tri vrste prednostnih nalog, od katerih dve veljata za vso Skupnost, in sicer primeri v zvezi z neizvršenim prenosom in tisti, za katere je bil obstoj kršitev potrjen s sodno odločbo, ena pa je bolj področna in zadeva primere, ki sprožajo načelna vprašanja ali imajo zelo daljnosežne negativne vplive na državljane, kot je na primer izvajanje načel Pogodbe in glavnih elementov okvirnih uredb in direktiv⁽²⁾.

Komisija je nedavno uvedla pilotni projekt EU kot del nove zaveze Komisije in držav članic, da se hitreje in bolje odzovejo na poizvedbe in pritožbe državljanov. To nam kaže, kako velik pomen imajo te zadeve poleg predhodne vzpostavitve sistema SOLVIT za reševanje čezmejnih vprašanj na enotnem trgu. Komisija tudi pregleduje in razvija ukrepe, ki jih izvaja v povezavi s sprejetjem, izvajanjem in upravljanjem nove zakonodaje EU, da se izogne poznejšim težavam. Z državami članicami vzdržuje trajni dialog. S takšnimi sredstvi si bo Komisija še naprej prizadevala k boljšemu in hitrejšemu izvajanju prava EU ter reševanju nastalih težav.

Predsednik Komisije Jose Manuel Barosso je septembra 2010 v svojem poročilu o stanju v Uniji v zvezi z birokracijo omenil, da je Komisija predložila predloge, na podlagi katerih bi evropska podjetja letno prihranila 38 milijard EUR.

Ali lahko Komisija navede, katere konkretne ukrepe je doslej sprejela za zmanjšanje birokracije za podjetja s sedežem v Evropi?

(EN) Evropska Komisija je v letu 2007 uvedla akcijski program, katerega velikopotezni cilj je bil zmanjšati upravna bremena evropskih podjetij za 25 % do leta 2012. Odtlej je Komisija redno poročala o splošnem napredku kot tudi o posameznih ukrepih, ki so bili sprejeti za izpolnitev tega cilja.

Osveženi podatki so bili nazadnje objavljeni decembra 2010. Skratka, Komisija je poročala, da je že predlagala ukrepe, ki zmanjšujejo upravna bremena podjetij za več kot 31 %. Od tega so bili ukrepi, ki predstavljajo 9,3-odstotno zmanjšanje, še vedno v obravnavi Sveta ali Evropskega parlamenta.

V praksi je bilo doslej sprejetih 70 ukrepov za zmanjšanje upravnih bremen na 13 področjih politike, ki jih program obsega. Primeri ukrepov obsegajo od izvedbe elektronskega izdajanja računov (letni prihranek je ocenjen na 18,4 milijard EUR) do poenostavitve nalepk za sadje in zelenjavo (970 milijonov EUR letnega prihranka). Spoštovanega poslanca vabimo, da si popoln seznam ogleda v zadnji posodobitvi Načrtov za posamezna področja, ki jih je Komisija sprejela oktobra 2009 in so na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/better-regulation/administrative-burdens.

Sporočilo o skupni kmetijski politiki, ki ga je predstavil komisar Cioloş novembra lani (IP/10/1527), navaja inovacije kot bistveni element za izvajanje politik v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2013.

Ali Komisija meni, da je možno izvajanje politik za spodbujanje inovacij, ki so v sinergiji s potrebami kmetijskega sektorja in razvoja podeželja?

Kateri bi lahko bili predvideni ukrepi?

(EN) Inovacije so medsektorsko vprašanje in so potrebne za izpolnitev prednostnih nalog skupne kmetijske politike (SKP) in uresničitev pametne, zelene in vključujoče rasti. Raziskave potrebujemo kot osnovo za inovativne zamisli in koncepte za postopke in proizvode, da izboljšamo kmetijsko produktivnost ter obenem spodbujamo trajnostno rabo virov in zaščito okolja. O vzpostavitvi evropskega partnerstva za inovacije (EIP) za kmetijstvo govori sporočilo „Unija inovacij“ (vodilna pobuda v strategiji Evropa 2020), ki med drugim omenja „kmetijsko produktivnost in trajnost“ EIP. Gre za odgovor na večkratno zahtevo po premostitvi vrzeli med raziskovalnim svetom in kmetijsko skupnostjo, da bi pospešili uporabo inovativnih pristopov v kmetijski praksi ter raziskovalcem ponudili sistematične povratne informacije o praktičnih potrebah.

Ključni akterji inovativnih ukrepov v kmetijstvu so operativne skupine, ki vključujejo kmete, znanstvenike, svetovalce in podjetja. Te operativne skupine bi preizkusile in uporabile inovativne postopke, proizvode in tehnologije. Izoblikovale bi se na regionalni, nacionalni ali evropski ravni ter izkoristile ukrepe, ki jih posredujejo programi za razvoj podeželja in politika na področju raziskav EU. Vseevropska mreža bi morala pospešiti pretok informacij med raziskovalci in kmetijskim sektorjem ter spodbujati izmenjavo inovativnih pristopov in najboljših praks med akterji. Prek inovacijske mreže lahko operativne skupine izmenjujejo izkušnje, postavljajo praktična vprašanja in svetujejo. Glede na pomembno vlogo, ki jo igrajo svetovalne službe kot posredniki med raziskovalci in kmeti, bo v okviru pregleda SKP po letu 2013 preučena tudi možnost večjega prispevka kmetijskega svetovalnega sistema (FAS) k doseganju cilja spodbujanja inovacij.

Spodbujanje inovacij s pomočjo politike za razvoj podeželja lahko gradi na izkušnjah z ukrepi, ki jih ta politika že ponuja za različne vrst inovacij. Na primer, člen 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005⁽¹⁾ ponuja podporo za sodelovanje v razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij v sektorjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva, člen 63 omenjene uredbe ponuja podporo za izvajanje izvirnih projektov lokalnega razvoja prek pristopa „Leader“, različni členi pa podporo za usposabljanje, ki spodbuja inovacije.

Doslej so bili ukrepi na področju inovacij uporabljeni samo v manjši meri. Zato si bomo še naprej prizadevali za boljšo izrabo potenciala politike za razvoj podeželja pri podpori inovacijam po letu 2013. Poudarek bo na obveščanju in spodbujanju akterjev, da izkoristijo ukrepe za spodbujanje inovacij za proizvode, postopke in tehnologije v komercialnem smislu. Pri tem bo mreža EIP odigrala ključno vlogo spodbujanja in širjenja novih zamisli.

V regionalni politiki so regije z morskimi mejami, ki so na splošno ločene za največ 150 km, primerne za čezmejno sodelovanje, pri čemer se predvidijo prilagoditve, ki jamčijo skladnost in neprekinjenost sodelovanja.

Kljub prilagodljivosti, pa se nekatere otoške regije z mejami, ki presegajo omejitev 150 km, ne zdijo primerne za sodelovanje. Posledično pa so bile te regije prikrajšane za čezmejno sodelovanje, ki bi bilo primeren okvir za reševanje skupnih težave z drugimi otoki in ozemlji z morsko mejo, kar očitno negativno vpliva na skladnost in neprekinjenost sodelovanja.

Ali glede na to in v skladu s sklepi petega poročila o koheziji, ki podpirajo nadaljevanje revidiranega ozemeljskega sodelovanja, Komisija namerava umakniti samovoljno omejitev 150 km, kadar to negativno vpliva na otoške regije, kakor je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 22. septembra 2010 o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij (http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7-TA-2010-0341&language=SL" )?

(FR) Evropska Komisija pozdravlja zanimanje za ozemeljsko sodelovanje, ki ga je izkazala spoštovana poslanka, kajti gre za temeljni kamen kohezijske politike.

Komisija se seveda zaveda težav, ki se pojavljajo na tem področju.

31. oktobra 2006 je Komisija sprejela Odločbo 2006/769/ES o pripravi seznama regij in območij, upravičenih do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru čezmejnega in nadnacionalnega vidika cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja za obdobje 2007–2013⁽¹⁾ in je ne namerava spreminjati, saj služi kot podlaga za odločbe o potrditvi operativnih programov, sprejetih v letih 2007 in 2008, ter njihovo izvajanje, ki je že dokaj napredovalo, saj je zdaj sredi programskega obdobja.

Vendar pa bi Komisija želela poudariti, da člen 6(2) Uredbe (ES) št. 1080/2006⁽²⁾ izrecno določa možnost vključitve dvostranskega sodelovanja v nadnacionalne programe sodelovanja med morskimi regijami, ki niso vključene v čezmejni vidik, z enakimi tematskimi prednostnimi nalogami, kot so opredeljene za čezmejno sodelovanje. Takšno sodelovanje bi dejansko lahko obravnavali skupaj z možnostjo medregijskega sodelovanja, kot ga določa člen 37(6) (b) Uredbe (ES) št. 1083/2006⁽³⁾

Komisija zdaj preučuje pogoje za programsko obdobje po letu 2013, v skladu s katerimi se morajo izvajati programi ozemeljskega sodelovanja, vključno z načinom določitve, katere regije izpolnjujejo pogoje za čezmejno sodelovanje. Komisija namerava predstaviti svoje zakonodajne predloge v letu 2011.

Dostop do kmetijskih trgov in liberalizacija trgovine z ribiškimi proizvodi imata osrednje mesto v pogajanjih o splošnem trgovinskem sporazumu s Kanado.

Ali Komisija lahko navede, če je bila pred kratkim izvedena posebna študija o posledicah morebitnega sporazuma za različne kmetijske in agroživilske trge Unije? Ali lahko poroča, na kakšni točki se nahajajo pogajanja, ter natančno navede, kaj namerava ponuditi na kmetijskem področju?

Glede na poseben položaj francoskega ozemlja Saint-Pierre-et-Miquelon, ki ima ugodnejše pogoje za izvoz ribiških proizvodov v EU, ali Komisija namerava izključiti iz sporazuma tarifne postavke za gospodarske dejavnosti, nujne za ekonomsko življenje tega ozemlja (skuše, jastogi, slaniki ali pokrovače), ali namerava ohraniti omejene uvozne kvote?

(EN) EU je od leta 1999 zavezana izvajanju trajnostnih presoj vplivov (SIA) trgovine kot del postopka oblikovanja politik. Trajnostne presoje vplivov trgovine bi morale oceniti vpliv predlaganih sporazumov o liberalizaciji trgovine in gospodarstva na vse stebre trajnostnega razvoja, da se optimalizira odločanje na področju politik in pripomore k uspešnejšim trgovinskim pogajanjem.

To je ozadje, v katerem zunanji svetovalci trenutno izvajajo trajnostno presojo vplivov trgovine v povezavi s pogajanji EU in Kanade o celovitim sporazumu o gospodarstvu in trgovini (CETA). Analiza vplivov bo podrobno preučila družbene, gospodarske in okoljske vplive v naslednjih treh sektorjih in 11 podsektorjih: sektor kmetijstva, predelanih kmetijskih proizvodov (PAP) in ribištva s podsektorji mleka, pijače in ostalih PAP, sektor industrijske proizvodnje s podsektorji rudarstva, premoga ter nafte in naftnih derivatov in storitveni sektor s podsektorji prometa, financ, telekomunikacij in drugih poslovnih storitev.

O osnutku končnega poročila bomo razpravljali na srečanju s civilno družbo, ki se načrtuje za konec marca 2011.

Nadaljnje informacije in predhodna poročila so na voljo na spletnem mestu:

http://ec.europa.eu/trade/analysis/sustainability-impact-assessments/assessments.

Komisija o poteku pogajanj o sporazumu CETA redno obvešča Evropski parlament, v glavnem prek Odbora INTA.

Odločitev o tem, kako bo sporazum CETA obravnaval proizvode iz ribištva, za katere ima Saint Pierre et Miquelon izvozni potencial in trenutno izkorišča enostranske prednosti (vključno z odstopanji glede porekla), je del priprave prihodnjih pobud.

Komisija se zaveda posebnih razmer na ozemlju Saint Pierre et Miquelon, tudi v povezavi s sporazumom CETA. Upoštevajoč povedano, je Komisija pred kratkim ugodila zahtevi ozemlja Saint Pierre et Miquelon za nadaljnje odstopanje od pravil o poreklu za posebne ribiške proizvode. To odstopanje predvideva možnost, da se uvoz surovih ribiških proizvodov, na primer iz Kanade, obravnava, kot da je po poreklu z ozemlja Saint Pierre et Miquelon, pod pogojem, da se velik del predelave opravi lokalno. Predelani ribiški proizvodi se lahko nato izvozijo v Evropsko unijo brez carin. Opisano odstopanje glede porekla naj bi veljalo za obdobje osmih let in za skupno letno količino 225 ton predelanega jastoga, 600 ton predelanega atlantskega sleda in skuše ter 250 ton predelanih školjk – v skladu z zahtevo ozemlja Saint Pierre et Miquelon, da se zaščiti njegova lokalna predelovalna industrija in ohranijo lokalna delovna mesta v sektorju ribištva.

Poleg tega ima Saint Pierre et Miquelon že ugodnosti, ki izhajajo iz odstopanja glede porekla, ki velja do marca 2013 za naslednje proizvode: 250 ton lokalno predelanih pokrovač; 105 ton zamrznjenih repov, klešč in nog jastoga; 1.290 ton filejev osliča, vahnje, saja, morske plošče, iverke, morskega lista, trske, rdečega okuna, okatega ribona, zamrznjenega romba in atlantskega romba; zamrznjeno meso ali polnjena vahnja, saj, oslič in trska; slani fileji trske in cele osoljene trske.

Nekatera podjetja iz tretjih držav so dobila javna naročila v EU zato, ker prejemajo visoke zneske iz tamkajšnjih državnih blagajn. To jim je omogočilo, da so na škodo konkurentov cene močno potisnili navzdol.

Ali lahko Komisija pojasni, ali se ji zdi primerno, da podjetja tekmujejo glede na zmogljivost državne blagajne v njihovi matični državi?

Ali je plačevanje državne pomoči za vstop podjetij na določen nacionalni ali regionalni trg, ali celo za podporo samemu projektu, problematično?

Ali so problematični primeri, ko podjetja dlje časa ali trajno prejemajo neprimerno visoke državne pomoči?

Katere določbe v zakonodaji EU o konkurenci je mogoče uporabiti za boj proti takšnim primerom? Katere od teh določb so že bile uporabljene? Ali je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir?

(EN) Pravila o konkurenci EU v skladu s Pogodbo ES in zlasti pravila o državni pomoči ne veljajo za subvencije, ki jih dodeljujejo tuje države, ki niso članice EU.

Vendar pa ima EU, kot je tudi opredeljeno v nedavno pripravljeni trgovinski politiki „Trgovina, rast in svetovne zadeve“⁽¹⁾, strateški interes za razvoj mednarodnih pravil, saj želi zagotoviti, da evropska podjetja niso oškodovana zaradi nerazumnih subvencij lokalnih podjetij ali protikonkurenčnih praks tretjih držav.

Zato EU dejavno išče načine za mednarodno obravnavo te zadeve, tudi z razvijanjem velikopoteznejših mednarodnih pravil o subvencioniranju, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) v okviru kroga pogajanj iz Dohe (DDA). Komisija tudi natančno spremlja spoštovanje pravil o preglednosti v ustreznih službah STO. Poleg tega so subvencije dejavno obravnavane na dvostranski ravni v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih.

Pri morebitni kršitvi trgovinskih pravil o subvencijah pa lahko Komisija sproži preiskavo o subvencijah, dodeljenih zunaj EU, na podlagi uradne pritožbe zadevne industrije v EU. Ukrepi za zaščito trgovine so lahko uvedeni za uvoz, če je to potrebno za odpravo škodljivih vplivov subvencij na evropsko industrijo.

Pri javnih naročilih pa v zvezi s podjetji s sedežem v tretjih državah, ki so podpisnice sporazuma o vladnih naročilih s STO, zaveze EU vključujejo odstopanja, ki veljajo za posamezne države in zadevajo dostop do nekaterih trgov javnih naročil EU, saj na nekaterih področjih ni bilo mogoče zagotoviti obojestranskega dostopa za evropske poslovne subjekte. Ta odstopanja, ki jih EU ohranja v okviru sporazuma o vladnih naročilih, so ključni vidik strategije EU v sedanjih pogajanjih o dostopu na trg in ustrezajo najpomembnejšim ofenzivnim interesom EU.

Podjetja iz držav, ki niso podpisnice sporazuma o vladnih naročilih in s katerimi EU ni sklenila nobenega drugega sporazuma, ki vsebuje določbe o dostopu do trgov javnih naročil v EU, nimajo zakonske pravice do poslovanja na trgih javnih naročil EU. Vendar pa evropske pogodbene stranke v pravnem smislu niso dolžne takim podjetjem preprečiti dostop do nekega postopka javnega naročila.

Pravila EU (Direktiva 2004/18/ES⁽²⁾ in Direktiva 2004/17/ES⁽³⁾) določajo, da lahko subjekti v EU, ki izvajajo javno naročilo, od ponudnikov iz tretjih držav zahtevajo, da utemeljijo neobičajno nizke cene v ponudbi, ter zavrnejo ponudbe z neobičajno nizkimi cenami, kadar ponudniki ne morejo dokazati, da je bila državna pomoč, ki pojasnjuje razliko v ceni, logično odobrena.

Parlament je 21. 10. 2010 zahteval, da se uvoz kmetijskih izdelkov v EU dovoli le, če bodo za te izdelke veljali evropski standardi za varstvo potrošnikov, živali in okolja ter minimalni socialni standardi. Ali je Komisija izvedla osnovno oceno učinkov sporazuma o prosti trgovini? Kakšni so rezultati? Kakšen je trenutni status pogajanj in kakšna popuščanja namerava Komisija sprejeti v kmetijskem sektorju?

Evropski sektorji za banane, sladkor in govedino so še posebej izpostavljeni konkurenci iz držav Mercosurja. S kakšnimi ukrepi Komisija krepi interese evropskih kmetov v teh sektorjih in zagotavlja usklajenost uvoženih kmetijskih in predelanih kmetijskih izdelkov s standardi EU? Ali namerava Komisija okrepiti sedanji sistem zdravstvenih pregledov za uvozne artikle in ga s tem razširiti, tako da se bodo v državah izvora opravljali redni pregledi?

(EN) Komisija je izvedla celovito presojo trajnostnega vpliva na pridružitveni sporazum med EU in Mercosurjem. Poročilo o presoji, ki jo je opravil neodvisni organ, je objavljeno na spletnem mestu Generalnega direktorata za trgovino⁽¹⁾ v okviru Komisije. Poleg tega je Komisija zahtevala, da zunanji strokovnjaki opravijo posodobljeno ekonomsko študijo o Mercosurju, ki bo kmalu zaključena.

Pogajanja o celovitem pridružitvenem sporazumu so se ponovno pričela lani, potem ko so bila napovedana na četrtem srečanju na vrhu med EU in Mercosurjem 17. maja 2010. Doslej so bili opravljeni trije krogi pogajanj, naslednji pa bo potekal marca v Bruslju. Razprave so se doslej osredotočale na normativni del sporazuma in ni prišlo do izmenjave ponudb za dostop industrijskega in kmetijskega blaga do trga. Komisija se zaveda občutljivosti različnih evropskih kmetijskih in prehrambenih sektorjev, zato bodo vsi ti občutljivi vidiki ustrezno upoštevani na pogajanjih.

Bistveni element uvozne politike EU je ta, da morajo živali, rastline in proizvodi s poreklom v kateri koli tretji državi, ki so namenjeni na trg EU, izpolnjevati uvozne zahteve, kot so opredeljene v zakonodaji EU. Te zahteve se preverjajo z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih opravlja inšpekcijska služba Komisije (Urad za prehrano in veterinarstvo). Poročila o teh inšpekcijah so na voljo na spletnem portalu „Europa“⁽²⁾.

Proizvodi iz tretjih držav morajo biti opremljeni z zdravstvenimi potrdili, ki dokazujejo, da izpolnjujejo ustrezne zdravstvene zahteve EU glede varnosti hrane ter zdravja živali in rastlin, s čimer zagotavljajo enako raven zaščite na področju varnosti hrane ter zdravja živali in rastlin kot proizvodi, proizvedeni v EU. Te osnovne zahteve ostajajo nespremenjene tudi med pogajanji EU glede trgovinskega sporazuma s tretjo državo⁽³⁾. Kar zadeva dobro počutje živali, pa veljajo določbe v času zakola ali usmrtitve živali.