Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 7. marec 2011 - Strasbourg

22. Splošna varnost proizvodov in nadzor trga (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga, ki ga je v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov vložila gospa Schaldemose (2010/2085(INI)) (A7-0033/2011).

  Christel Schaldemose, poročevalka. – (DA) Gospod predsednik, dober večer vsem mojim kolegom poslancem, ki so še vedno tu v dvorani. Povedala bom nekaj besed o poročilu, ki smo ga sestavili v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Imenovali smo ga poročilo o reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga.

To samoiniciativno poročilo smo sestavili zato, ker Komisija namerava začeti z delom na spremembi direktive o splošni varnosti proizvodov, kar je bila za nas v Odboru za notranji trg dobra priložnost, da predstavimo svoja priporočila v zvezi s tem, kaj bi ta sprememba morala vsebovati. Odločili smo se, da naše poročilo razdelimo na dva dela. Predstavljamo nekaj priporočil v zvezi s tem, kaj bi bilo treba storiti glede nadzora trga na splošno, seveda pa nudimo tudi nekaj zelo posebnih priporočil v zvezi s tem, kaj bi ta sprememba direktive o splošni varnosti proizvodov morala vsebovati.

Prvič, treba je omeniti, da je direktiva o splošni varnosti proizvodov pred nekaj leti, ko smo jo sprejeli, predstavljala prelomnico na področju splošne varnosti proizvodov v EU. Direktiva je še vedno dobra, vendar jo je treba izboljšati. Problemi, ki jih imamo danes, se dejansko nanašajo na dejstvo, da naš nadzor trga ni dovolj učinkovit, da bi lahko zagotovil zadostno varnost proizvodov na notranjem trgu. V Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov zato priporočamo, da se posebna pozornost nameni okrepitvi nadzora trga v EU. V času krize namreč na žalost obstaja nevarnost, da bodo države članice zagotavljanju izvajanja nadzora trga namenile manj sredstev, namesto da bi jih namenile več. To je zelo problematično, a ne samo za potrošnike; to je prav tako pomembno tudi za podjetja, ki upoštevajo pravila našega notranjega trga.

Kar zadeva moje delo na tem poročilu, naj povem, da sem govorila z velikim številom podjetij na notranjem trgu in mnogi od njih so dejali, da ne vedo, da bi v zvezi s proizvodi, s katerimi imajo opravka na notranjem trgu, obstajala kakršna koli preverjanja, tržne kontrole ali nadzor trga. To je seveda problematično, saj za podjetja to pomeni – če imamo ustrezne tržne kontrole – da smo lahko prepričani, da obstaja tudi primerna raven konkurence; z drugimi besedami, da bodo tisti, ki goljufajo, dejansko ujeti, in da bodo tisti, ki proizvajajo dobre in varne proizvode, slednje tudi lahko dajali na notranji trg. Nadzor trga je zato ključnega pomena – ne samo za podjetja, temveč seveda tudi za potrošnike. Posebni predlogi v zvezi s spremembo direktive o splošni varnosti proizvodov so seveda v veliki meri usmerjeni k potrošnikom.

Mislimo, da je izredno pomembno, da dosežemo večjo sledljivost v zvezi s proizvodi na notranjem trgu. Sledljivost proizvodov je ključnega pomena, če lahko s tem hitreje umaknemo proizvode. Menimo tudi, da morajo države članice na splošno hitreje ukrepati, ko na notranjem trgu odkrijejo nevarne ali problematične proizvode. Poleg tega menimo, da moramo biti posebno pozorni na proizvode, ki prihajajo iz tretjih držav, torej držav zunaj EU. Na notranji trg prihaja čedalje večje število proizvodov. Zagotoviti moramo, da bodo dejansko upoštevala pravila našega notranjega trga.

Da bi lahko tudi v prihodnosti oblikovali bolj usmerjeno zakonodajo, v poročilu predlagamo tudi obvezno pripravo statističnih podatkov o nesrečah, kar je treba vzpostaviti na ravni EU, da bi lahko na bolj usmerjen način ugotovili, kje je treba pripraviti zakonodajo, ki bi temeljila na vrsti nesreč, ki se dogajajo s proizvodi na notranjem trgu. To nam bo omogočilo, da bomo pripravili natančnejšo in bolj usmerjeno zakonodajo na področjih, kjer je ta zakonodaja dejansko tudi potrebna, s čimer bi zagotovili varnost proizvodov, ne da bi pri tem povzročali nevšečnosti tistim podjetjem, ki proizvajajo popolnoma kakovostne proizvode.

Prav tako menimo, da moramo obravnavati tudi tiste proizvode, ki so v prodaji prek spleta. Lahko vidimo, da na tem področju obstajajo problemi. V številnih primerih se veliko ljudi pritožuje, da proizvodi, ki so v prodaji prek spleta, niso v skladu z istimi varnostnimi predpisi kot proizvodi, ki so v prodaji na običajnem trgu. Seveda menimo tudi, da si moramo na splošno prizadevati za dober dialog s carinskimi organi, da bi med drugim zagotovili, da bodo na notranji trg prihajali boljši in varnejši proizvodi.

Na koncu želim reči samo še to, da sem seveda upala, da bomo lahko natančneje obravnavali tudi vprašanje, kako zaščititi naše otroke na notranjem trgu. Vendar pa Odbor za notranji trg tega ni podprl. To pomeni, da ne bomo pripravili nikakršnih posebnih ukrepov za zaščito otrok; preprosto bomo povečali splošno varnost naših proizvodov.

Na koncu želim Komisiji reči samo še to, da sem trdno prepričana, da je treba direktivo o splošni varnosti proizvodov spremeniti. Menimo, da je treba okrepiti nadzor trga. Menimo, da je na notranjem trgu potreben celovit nadzor, da se zahteve ne bi razdelile med več delov zakonodaje. Menimo, da potrebujemo enoten, celovit okvir, ki bo zagotovil, da se bo izvajal večji nadzor trga. Preprosto gre za to, da državljani lahko zaupajo proizvodom, ki so na notranjem trgu, in da se podjetjem na notranjem trgu zagotovijo pravični in enaki konkurenčni pogoji. Na koncu bi samo še pozvala Komisijo, naj čim prej začne z delom na spremembi direktive o splošni varnosti proizvodov. Pozivam tudi države članice, da namenijo dovolj sredstev zagotavljanju ustreznega izvajanja nadzora trga.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Schaldemose za naše konstruktivno in plodno sodelovanje.

Vidik, ki ga želim tukaj poudariti, je vidik, ki sem ga predstavila v mnenju Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in ki ga je gospa Schaldemose (ki se ji še enkrat zahvaljujem) podprla in vključila v svoje poročilo: gre namreč za moj poziv Komisiji, da oceni uporabo novih tehnologij in materialov, kot je uporaba mikročipov ali radijskih frekvenc za namen boljše identifikacije proizvodov, s čimer se upošteva varnost potrošnikov na stroškovno učinkovit način.

S tem bi se zagotovila popolna sledljivost, saj bi se potrošniki lahko seznanili z vsemi vidiki proizvoda, torej z različnimi fazami proizvodnje, viri materialov in odgovornimi osebami. To bi odpravilo tudi problem pri iskanju meril za dodelitev porekla in ugotavljanju, kje je bil proizvod izdelan. Prav zaradi tega razloga smo ugotovili, da oznake proizvoda, ki pravijo „izdelano v Franciji“, zavajajo potrošnike, saj je v navedeni državi potekala le zadnja faza predelave.

Zato odločno pozivam Komisijo, naj upošteva to prošnjo Evropskega parlamenta, ki nedvomno govori v imenu državljanov in potrošnikov Evrope.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Gospod predsednik, tudi jaz čestitam naši kolegici poslanki za poročilo. Želim se ji zahvaliti, ker je sprejela naše predloge sprememb, ki smo jih predstavili v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko. Omenila bi pomen evropskih standardov, ki poenostavljajo postopek nakupa, bodisi da se ta opravlja na tradicionalen način ali po elektronski poti, in ki zagotavljajo spoštovanje predpisov s področja varnosti proizvodov.

Komisijo in vse zainteresirane strani smo pozvali, naj zagotovijo finančno vzdržnost evropskega standardizacijskega sistema, tudi z javno-zasebnimi partnerstvi in z večletnim finančnim načrtovanjem, saj je to bistveno za zagotovitev njegove učinkovitosti in uspešnosti. Poudarili smo tudi, da je treba utrditi in poenostaviti evropske standarde ter skrajšati čas za njihov razvoj. Nacionalne standardizacijske organe smo pozvali, naj standarde poenostavijo z zmanjšanjem števila sklicevanj na druge standarde in uporabnikom prijaznimi smernicami.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, nadvse pomembno je, da večjo pozornost namenimo standardom varnosti proizvodov, ne samo zato, da bi zaščitili proizvodnjo, temveč tudi da bi zaščitili potrošnike. S poenostavitvijo standardov in skrajšanjem časa za njihov razvoj se ne smejo ogroziti polna zagotovila, ki jih naši potrošniki potrebujejo. Ko obravnavamo te vidike varnostnih standardov, prav tako ne smemo pozabiti za proizvode, ki jih uvažamo: zelo pomembno je, da zaščitimo oznako „izdelano v“. Zato upamo, da bo Komisija upoštevala te vidike tega poročila, kakor tudi prispevke Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki jih je poročevalka sprejema, in da bomo končno lahko ustvarili nek napredek pri zaščiti varnosti proizvodov, proizvajalcev in potrošnikov.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, poročilo govori o velikem napredku, vendar je zaskrbljujoče, da kljub direktivi o splošni varnosti proizvodov, kljub direktivi o varnosti igrač in kljub sistemu RAPEX, približno 60 % prijavljenih proizvodov prihaja s Kitajske, kar pomeni, da večina nevarnih proizvodov prihaja s trga, ki ga EU ne more nadzorovati. Upam, da bo nov sistem RAPEX pomagal, da se bo to popravilo. Da bi EU zaščitila potrošnike in njihovo zdravje, mora zavzeti odločno stališče.

Še zlasti zaskrbljujoče je, da približno četrtino nevarnih proizvodov predstavljajo proizvodi, namenjeni otrokom: lutke, vodne pištole, otroški jedilni pribor, otroški sedeži – kot je prejšnji teden poročal RAPEX. EU se v teh primerih odziva prepočasi. Uporaba bisfenola v proizvodnji stekleničk za dojenčke je bila prepovedana šele zdaj, kljub temu da je njegov škodljiv vpliv znan že vse leto. To sem omenil v vprašanju Komisiji. Poleg tega direktiva o varnosti igrač še vedno ne prepoveduje rakotvornih proizvodov. Odpoklic nevarnih proizvodov mora potekati hitreje in učinkoviteje, vidno pa je treba izboljšati tudi sledljivost po vsej proizvodni verigi.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, v Parlamentu že dolgo iščemo učinkovitejše načine, da bi preprečili vstop čedalje večjega števila nevarnih proizvodov na trg. Strinjam se z avtorico poročila, da je treba zakonodajo spremeniti in da mora s tem priti do boljše povezave vseh ukrepov, med drugim tudi boljšega usklajevanja kazenskega pregona na ravni držav članic. Podpiram tudi predlog o obveznem izvajanju analize tveganja in poročanju o ugotovitvah te analize, še preden se nov proizvod da v promet. Glede na dejstvo, da večina nevarnih proizvodov prihaja iz tretjih držav, mislim, da je zelo pomembno, da se ta obveznost vključi v mednarodne trgovinske sporazume, še preden se jo naloži evropskim proizvajalcem. Podpiram tudi druge predloge in se zahvaljujem gospe Schaldemose za zelo kakovostno poročilo.

  Åsa Westlund (S&D). - (SV) Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti gospe Schaldemose za odlično poročilo. Dodatno bi rada poudarila dejstvo, da potrebujemo še več sredstev, kakor tudi več naključnih pregledov varnosti proizvodov. Potrošniki ves čas beremo v časopisih in poslušamo v drugih medijih o preskusih, ki jih izvajajo organizacije potrošnikov, in o tem, da vedno znova odkrivajo proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev. To ruši zaupanje potrošnikov, včasih pa lahko ogrozi tudi življenja, zlasti ko gre za otroke, za katere je izredno pomembno, da so proizvodi, ki se prodajajo v trgovinah, varni za uporabo.

Kar pa je po mojem mnenju najpomembnejše, je pomanjkanje kemijske varnosti. Mnogi proizvodi danes vsebujejo kemikalije, ki so v EU že prepovedane. To je nekaj, kar posamezni potrošniki skrajno težko opazijo na proizvodu. Zato si morajo države članice odločno prizadevati in okrepiti medsebojno sodelovanje, da bi te proizvode umaknile s trga in onemogočile njihovo dajanje v promet, kadar vsebujejo nevarne kemikalije.

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Gospod predsednik, na ravni držav članic je v zvezi s to zadevo potekala zelo zanimiva razprava in skoraj vsi predstavniki so bili – to moram poudariti – ženske.

Dovolite mi, da v imenu Komisije čestitam Parlamentu za resolucijo o reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga. Komisija to resolucijo pozdravlja in je zelo hvaležna za visoko kakovost njene vsebine.

Ugotovitve resolucije zelo natančno odražajo namere Komisije v zvezi s tem, kako spremeniti pravila o splošni varnosti proizvodov v EU. Potrebujemo jasen in učinkovit okvir za nadzor trga. V zvezi s tem se strinjam z vsemi. Potrebujemo okvir, ki bo zagotovil delujoč notranji trg z varnim blagom. Komisija je že začela izvajati obsežna posvetovanja s celo vrsto zainteresiranih strani, da bi ugotovila, kako najbolje doseči ta cilj.

Da bi našli celovito rešitev za vse različne proizvodne sektorje, smo se s podpredsednikom Tajanijem in komisarjem Dallijem dogovorili, da si bomo skupaj prizadevali za utrditev pravil EU o nadzoru trga. Komisija je odločena, da bo zagotovila, da bo notranji trg EU z varnim blagom prinesel koristi tako za potrošnike kot za podjetja. Zato bomo pojasnili in dopolnili obstoječa pravila EU o varnosti proizvodov, da bi izboljšali zaščito zdravja in varnosti potrošnikov.

Upoštevati moramo naše možnosti in sposobnosti financiranja in spoštovati pristojnosti držav članic, vendar pa je treba zagotoviti, da bo s pomočjo pravil mogoče učinkovito odkrivati in se nato tudi ustrezno odzvati na pojav novih tveganj – in strinjam se, da v svetovnih dobavnih verigah tveganja obstajajo. Strinjam se tudi s Parlamentom, da je treba posebno pozornost nameniti proizvodom za otroke.

Ta sprememba bi morala obenem zagotoviti boljše konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte iz EU in zmanjšati nepotrebne upravne stroške. Predvsem bi se zdaj morali lotiti skladnosti med pravili o splošni varnosti proizvodov, ki so določena v direktivi o splošni varnosti proizvodov, ter pravili iz „blagovnega svežnja“ iz leta 2008. Določili bomo torej jasnejše obveznosti gospodarskih subjektov v zvezi z varnostjo proizvodov. Izboljšali bomo tudi veljavne mehanizme za sodelovanje in usklajevanje med državami članicami pri nadzoru trga.

Okrepiti pa je treba tudi delovanje sistema hitrega obveščanja o neživilskih potrošniških izdelkih – RAPEX. Ta sistem je zelo pomemben in ga tudi že uporabljamo pri našem sodelovanju s Kitajsko in drugimi državami, vendar ga moramo zares okrepiti, da bi se lahko spopadli s tukaj omenjenimi izzivi.

Podpredsednik Tajani in komisar Dalli nameravata skupaj predstaviti predlog za enoten in skladen okvir EU za nadzor trga. Parlamentu se želim še enkrat zahvaliti za to zelo dobro resolucijo.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 8. marca, opoldne.

Pisne izjave (člen 149)

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE), v pisni obliki. – (HU) Sodelovanje med organi, odgovornimi za izvrševanje predpisov s področja varstva potrošnikov in varnosti proizvodov, je ključnega pomena za delovanje notranjega trga. Nadzor trga in sistem hitrega obveščanja RAPEX je treba še bolj razviti, strokovnjaki iz Madžarske pa morajo posebno pozornost nameniti umiku nevarnih proizvodov iz obtoka. Mislim, da je večji poudarek na potrošnikih potreben zato, da bi se zmanjšala razdrobljenost notranjega trga, izboljšalo delovanje maloprodajnih trgov in zagotovilo, da se bodo potrošniki lahko bolje odločali. Vse to lahko igra pomembno vlogo pri zagotavljanju najbolj temeljnih evropskih vrednot, kot so celovitost, odprtost, solidarnost in preglednost. Menim, da je čedalje močnejše sodelovanje med državami članicami prav tako ključnega pomena za delovanje učinkovitega sistema nadzora trga, s tem pa je tudi nujno, da se za namen skladnosti zagotovi enotno tolmačenje in prisotnost organov, ki delujejo na področju nadzora trga. Glavni cilj za organe mora biti sodelovanje na visoki ravni, ne samo z nacionalnimi partnerskimi organi, temveč tudi z državami članicami. V okviru tega cilja je bilo na primer pred kratkim tudi v moji državi sklenjenih ali obnovljenih več sporazumov o sodelovanju. Ti sporazumi še bolj poudarjajo vprašanje sodelovanja na področju nadzora trga. Svojim državljanom moramo torej pokazati – ne samo z besedami, temveč tudi z našimi ukrepi – dodano vrednost, ki jo ustvarja Evropa, in da je Evropska unija v dobi globalizacije pomembnejša kot kdaj koli prej.