Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2085(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0033/2011

Razprave :

PV 07/03/2011 - 22
CRE 07/03/2011 - 22

Glasovanja :

PV 08/03/2011 - 9.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0076

Razprave
Torek, 8. marec 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: Christel Schaldemose (A7-0033/2011)

 
  
MPphoto
 

  Francesco De Angelis (S&D).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil gospe Schaldemose za poročilo, ki ga je treba pohvaliti predvsem zaradi konkretnih predlogov za okrepitev sistema nadzora nad pretokom proizvodov na skupnem evropskem trgu proizvodov, ki so varni za evropskega potrošnika.

To je poročilo na lastno pobudo, odlikuje pa ga, da gre v pravo smer za vzpostavitev enotnega trga in varstvo evropskih potrošnikov. Zagotavljanje varnosti pomeni zagotavljanje sistemov sledljivosti, ki so zanesljivi v celotnem življenjskem ciklu proizvoda. Poročilo glede tega predstavlja učinkovite predloge: oblikovanje podatkovne zbirke o varnosti proizvodov, okrepitev hitrega informacijskega sistema Skupnosti (RAPEX) glede nevarnih produktov iz tretjih držav in več sredstev, ki bi organom nadzora omogočili, da s trga umaknejo proizvode, ki pomenijo resno nevarnost.

Za konec bom poudaril, da je naša naloga zagotoviti, da so proizvodi, dani v promet na evropski trg, varni za najbolj ranljive potrošnike, še zlasti otroke, starejše in invalide.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospa predsednica, veliko razpravljamo o varnosti potrošnika v zvezi z živilskimi proizvodi, vendar včasih pozabimo, da lahko nekaj, kar se uporablja vsak dan, prav tako predstavlja resno grožnjo zdravju in včasih celo življenju, zlasti v primeru majhnih otrok. Osnovno orodje, ki se uporablja za spremljanje blaga, ki je dano na trg, je nenehen nadzor trga, ustrezna zakonodaja pa je bistvenega pomena predvsem v zvezi s spremljanjem e-trgovine.

Ni treba posebej poudarjati, da je ustrezno sodelovanje med združenji potrošnikov, nacionalnimi organi, proizvajalci in trgovci nujno potrebno. Vendar ne pretiravajmo in namesto tega mirno razmislimo o opredelitvi nevarnega proizvoda. Ne pozabimo, da ni le pomembno, da so funkcionalni izdelki ustrezno zasnovani in izdelani iz varnih materialov, pri uporabi proizvoda je prav tako pomembna zdrava pamet in ustrezen nadzor otrok, ki imajo dostop do njega. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Parlament je danes sprejel poročilo o splošni varnosti proizvodov, ki je še en pomemben korak h krepitvi varnosti evropskih potrošnikov.

Poročilo pravzaprav poudarja pomen sledljivosti v celotnem življenjskem ciklu proizvoda in prosi Komisijo, naj sprejme ukrepe za oceno in ovrednotenje novih tehnologij ter s tem zagotovi varnost potrošnikov ob optimalnih stroških. Če evropski potrošniki poznajo vse vidike proizvoda, se s tem povečuje ozaveščenost in njihova zaščita. Prepričana sem, da lahko nove tehnologije pomagajo v boju proti ponaredkom, zlasti v tekstilnem sektorju.

Cilj tega poročila je zaščititi potrošnika, prav tako pa vsa podjetja, ki poslujejo v Evropi in se še niso odločila, da bi obrate prenesla v druge države. V tem poročilu lahko vsekakor najdemo odlično rešitev za nenehni spor glede označbe neevropskega porekla in zagotavljanja popolne sledljivosti.

 
  
  

Poročilo: Michèle Rivasi (A7-0035/2011)

 
  
MPphoto
 

  Paolo Bartolozzi (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sprejetje poročila gospe Rivasi je rezultat ocene ukrepov za obvladovanje gripe H1N1 v letih 2009 in 2010, katere namen je določiti splošna pravila ravnanja, ki bi veljala v prihodnjih primerih zdravstvenega izrednega stanja na svetovni ravni.

Poročilo po fazi dolge in uspešne revizije vzpostavi sodelovanje, neodvisnost in preglednost kot svoja jedrna načela. Poziva k večjemu in izboljšanemu sodelovanju med zdravstvenimi organi držav članic in evropskimi institucijami, da bi se lotili usklajenega in sorazmernega obvladovanja tveganj.

Njegovi cilji so sprememba strategije držav članic v zvezi z nacionalnimi načrti obvladovanja gripe, vključno z zalogami cepiv, objavo imen strokovnjakov, s katerimi se posvetujejo evropski zdravstveni organi, in učinkovitim zaupnim odnosom z mediji, ki so odgovorni za širjenje sporočil o javnem zdravju. Zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 

  Marisa Matias (GUE/NGL).(PT) Gospa predsednica, zelo dobro vemo, kaj se je zgodilo z gripo A in iz tega se moramo vsi učiti. Ne vem, ali se spomnite, kako se je vse to začelo, resnica pa je, da se je začelo v eno smer, odziv pa je bil povsem nesorazmeren z obsegom težave.

Zato je poročilo, o katerem smo danes glasovali, tako pomembno: ker se moramo iz tega učiti, da se to ne bo ponovilo. Pravico imamo izvedeti, kdo je sprejel odločitve, kako se je vse zgodilo in kdo je odločil, da se bo tako zgodilo. Prav tako imamo pravico vedeti, katere države so se odzvale na določen način in zakaj so se odzvale povsem nepregledno, ne da bi vzbudile najmanjši dvom, kajti še vedno nas zanima, ali je šlo za posel. Zagotoviti je treba, da ne ostane nobena sled, ne glede na to, ali je v zvezi s to gripo šlo za posel.

Zato sem prepričana, gospa predsednica, da je treba obravnavati vsa tveganja za javno zdravje s poudarkom na tem, kako se to izvaja in kdo zanje plačuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospa predsednica, eden od bistvenih sklepov v poročilu o oceni obvladovanja gripe H1N1, o katerem smo glasovali, je pomanjkanje neodvisnih ocen, ki bi jih izvedli nacionalni in evropski zdravstveni organi. Posledice so nepremišljene odločitve na področju javnega zdravja. Po mnenju nekdanje direktorice ECDC, Zsuzsanna Jakab, je zaskrbljujoče, da cepivo še nikoli prej ni bilo odobreno na podlagi tako malo podatkov o učinkih. To je povedala v odzivu na vprašanje o varnosti adjuvantov v cepivu proti pandemski gripi H1N1. Pri odločitvah, ki vplivajo na zdravje ljudi, je potrebna večja preglednost. Na Poljskem je minister za zdravje kljub pritisku medijev in številnih drugih skupin sprejel odločitev proti nakupu cepiva in izvajanju programa cepljenja. Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili, kako stresno je bilo za državljane, ki so jih vsak dan bombardirali z informacijami o tem, da bi se morali cepiti. Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili, ali je etično, da se osredotočimo le na dobiček in zanemarimo zdravje državljanov in posledično s tem spodkopljemo zaupanje v uradna priporočila o cepljenju, ki so namenjena temu, da nas obvarujejo pred epidemijami. Najlepša hvala.

 
  
  

Poročilo: Crescenzio Rivellini (A7-0023/2011)

 
  
MPphoto
 

  Antonello Antinoro (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, priporočila, ki jih je sprejela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), so bila v zakonodajo EU do zdaj prenesena le začasno, in sicer z letnimi uredbami o ribolovnih možnostih. Te se nanašajo na ukrepe za ohranitev, upravljanje, izkoriščanje, spremljanje in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v Sredozemlju.

Trajna narava tega priporočila pa zahteva trajnejši pravni instrument za njegov prenos v pravo EU. Zato je primerno, da se ta priporočila prenesejo s pomočjo enotnega zakonodajnega akta, ki mu je prihodnja priporočila mogoče dodati s spremembami k temu aktu. To smo storili danes in s tem bomo zagotovili večjo gotovost zakonodaje, obenem pa to predstavlja pomemben korak k poenostavitvi.

Od pogodbenic GFCM se zahteva, da od določenega datuma, zagotovijo celovito izvajanje dogovorjenih ukrepov. Pravočasen prenos je bil torej potreben, da bi takšni mednarodni ukrepi začeli neposredno veljati za fizične ali pravne osebe na ravni EU in da bi se v tej zvezi zagotovila pravna varnost.

 
  
MPphoto
 

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR).(PL) Gospa predsednica, naša skupina je podprla to poročilo, ker je povsem bistvena sestavina načrtov naše skupne ribiške politike v prihodnje. Regionalizacija je glede na spremembe, ki so pred nami, izjemno pomembna, tako kot je pomembno, da je ta politika zgrajena na podlagi prav te regionalizacije.

Čaka nas razprava o zavržkih, sramotna razprava o slabo premišljeni zakonodaji. Zakonodaja bi morala biti zgrajena na takšnih ukrepih, ali z drugimi besedami, na regionalizaciji, mi pa bi morali oblikovati skupno ribiško politiko, ki to upošteva. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospa predsednica, če si pogledamo zgodovino naših skupnih sporazumov, skupne ribiške politike, skupne kmetijske politike, lahko ljudje dokaj jasno vidijo posledice.

Medtem ko je na nekaterih območjih to pripeljalo do povečane proizvodnje po umetnih cenah, smo prav tako bili priča izčrpanju ribjih staležev in težavam v zvezi z izvržki. Povsem jasno je, da je ta sistem doživel propad. Sedaj je čas, da priznamo, da je najboljša pot v prihodnost sistem, ki temelji na premoženjskih pravicah in prenosljivih premoženjskih pravicah za prihodnje rodove, ki želijo zavarovati vire za svoje in prihodnje rodove.

Če bi se lahko naučili vladavine prava in če bi lahko premoženjske pravice uporabili pri ribiških politikah, bi imeli trajnostno ribiško politiko ne le kot skupno ribiško politiko EU, ampak v svetovnem okviru, in potem ne bi potrebovali teh sporazumov.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, z ladij v morje vsak dan odvržejo več tisoč ton mrtvih rib. Te potonejo – luske in kosti se kopičijo na morskem dnu, ob tem pa dopuščamo, da – kot je dejal narodni pesnik Združenega kraljestva – se morje spremeni v nekaj bogatega in čudnega. Tokrat je ta prispodoba povsem primerna. Evropska komisija se je zdaj končno zbudila, leta po pojavu težave z izvržki, in poskuša nekaj narediti.

Vendar bi vsaka rešitev, ki jo predlaga Komisija, prinesla sprevržene pobude – lahko omejimo število dni, ki jih ladja preživi na morju, lahko omejimo velikost mrežnih očes in lahko prisilimo kapitane, da pristanejo po vsaki zadnji papalini, ki jo ujamejo. Vse te stvari temeljijo na eksistencialnem problemu skupne ribiške politike, ki je ravno v tem, da je to skupna politika: ribištvo opredeljuje kot skupni vir, do katerega imajo vsi narodi enak dostop. Nihče nima lastništva in zato nihče ne spodbuja, da bi ribištvo obravnavali kot obnovljiv vir.

Posnemati moramo, kar so naredili Islandija, Nova Zelandija in Falklandski otoki ter drugi kraji, ki so kapitanom podelili spodbudo za ohranjanje in premoženjske pravice. To je mogoče storiti le s ponovno vzpostavitvijo nacionalnega nadzora nad teritorialnimi vodami.

 
  
  

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
  
  

Poročilo: Anni Podimata (A7-0036/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, velika večina v Parlamentu se je ponovno odločila, da podpre davek na finančne transakcije. Od vseh davkov, ki bi jih lahko sprejeli, je tako imenovani Tobinov davek najbolj neumen. Edina pozitivna stvar, ki jo je mogoče reči o njem, je, da se iz njega nikoli ni nič izcimilo, kajti če je to zver iz apokalipse, zakaj ga nismo uresničili že pred leti?

O njem so prvič razmišljali že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar pa se z vsako krizo spet pojavi stara zamisel, čez čas pa pridemo do zaključka, da ni dobra. Preprosto ni dobro uvesti davka le v Evropi, ker imamo varne pristane, zato se lahko kapital premakne kam drugam v Evropi. To je davek na dohodek in ne na dobiček. Tobinov davek ne reši prav ničesar in gospod Tobin je to sam potrdil pred nekaj leti.

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospodarska in finančna kriza je razkrila hude pomanjkljivosti regulativnega in nadzornega okvira svetovnega finančnega sistema.

Finančni krizi v Evropski uniji je sledila velika fiskalna kriza, ki je povzročila pretiran in v več primerih neupravičen pritisk trgov na državne obveznice. V osrčju te krize so bile zopet kratkoročne in zelo špekulativne transakcije, ki so jasno pokazale povezavo med neučinkovito finančno regulacijo in nadzorom ter vzdržnostjo javnih financ.

Gospodarske stroške krize je še treba v celoti oceniti. Že zdaj pa je jasno, da si svet in Evropska unija ne moreta privoščiti ter ne smeta dopustiti še ene krize podobnih razsežnosti.

Za učinkovito in celovito odzivanje na krizo potrebujemo nove in inovativne finančne mehanizme, s katerimi bomo lahko omejili špekulacije in ponovno vzpostavili glavno vlogo finančnega sektorja. Zato ga je treba spremeniti in to na izredno pozitiven način.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, podpiram uvedbo svetovnega davka na finančne transakcije. Komisija ne bi smela zavlačevati izvedbe ocene vplivov o tem, ali bi bilo mogoče takšen davek najprej uvesti na evropski ravni, po študiji pa naj bi EU sprejela odločitve.

V Londonu se s pomočjo dodatnega borznega davka vsako leto zbere 7 milijard EUR davčnih prihodkov. To ni povsem isto kot davek na finančne transakcije, o katerem tukaj razpravljamo, vendar pa so londonski rezultati in njihov vpliv spodbudni, zato bi morala Komisija hitro izvesti oceno vpliva, potem pa bi morali sprejeti odločitve na ravni EU.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospodarska in finančna kriza, ki se je v Evropi širila v zadnjih letih, je razkrila hude pomanjkljivosti regulativnega okvira.

Pripraviti moramo nove instrumente, ki bodo lahko omejili špekulacije in ponovno vzpostavili vlogo finančnega sektorja. Zadovoljiti moramo potrebe realnega gospodarstva in podpreti dolgoročne naložbe, obenem pa zagotoviti pošteno delitev bremena med glavne finančne akterje. Tako nam bo uspelo oblikovati nove dodatne vire za spopadanje s svetovnimi in evropskimi izzivi, kot so podnebne spremembe in cilji strategije Evropa 2020.

Upam, da bomo več pozornosti namenili ukrepom za javni nadzor in preglednost nad inovativnimi sistemi financiranja, ker so ti sine qua non za njihovo uvedbo.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Caronna (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prepričan sem, da sprejetje poročila gospe Podimata predstavlja velik korak naprej k bolj uravnoteženi, naprednejši in trdnejši gospodarski in davčni politiki v Evropi.

Zdaj je vsem jasno, da se mora Evropa kot usklajevalni organ 27 držav nujno opremiti z gospodarskimi in finančnimi instrumenti, ki bodo lahko nadzorovali gospodarstvo, ne pa se mu zgolj podrejali. Zato je predlagana obdavčitev finančnih transakcij povzročila precejšen nemir in vzbudila veliko pozornosti in razprav. Dejstvo, da je večina tega parlamenta glasovala za to uredbo, je pomembno in bistveno, ker je to bilo prvič, da stvari nismo prepustili in smo namesto tega dosegli korak naprej.

Upam, da bosta Komisija in Svet nadaljevala na tej poti.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sedanja gospodarska kriza je razkrila hude pomanjkljivosti v okviru za spremljanje finančnega sektorja in potrebo po odzivu z novimi instrumenti in novimi davčnimi politikami.

Finančni sistem je s špekulativnimi transakcijami začel ustvarjati dobičke in absurdno je, da ta sektor sploh ni obdavčen. Potrebujemo zdravilo, davek na finančne transakcije, zato sem glasoval zanj.

Evropi je pri drugih politikah, kot sta energetska in okoljska, uspelo biti vodilna in je s tem postala zgled in spodbuda drugim državam zunaj Evropske unije. Prepričan sem, da bi morali isto storiti za finančni sistem. Upam, da se bo Komisija kmalu odzvala s predstavitvijo zakonodajnega predloga, ki bo lahko izpolnil pričakovanja državljanov, na katere je padlo breme krize.

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE).(IT) Gospod predsednik, uvedba novega davka je vedno ukrep, ki ga je treba zelo skrbno preučiti. Če po eni strani omogoča uvedbo sistema spodbud, ki zmanjšujejo tveganje in negativne zunanje dejavnike, po drugi strani gotovo povzroča izkrivljenje, kar bi lahko prizadelo evropske finančne trge.

Prepričana sem, da bi bilo treba prihodke iz špekulativnih dejavnosti in finančnih transakcij obdavčiti, prav tako mislim, da je primerno natančno oceniti prednosti in slabosti, nato pa bi morali tovrstni davek temeljito preučiti, da bo ustvaril želene učinke, ne da bi prenehal ustvarjati bogastvo.

Vendar moram poudariti, da bo lahko Unija, če bo ukrepala sama, izgubila svojo konkurenčnost in tako ne bo imela primernih sredstev, da prepriča druge svetovne gospodarske akterje, da ji sledijo. Prav zato podpiram obdavčitev, če se uvede v svetovnem okviru in po razpravi v G20.

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo bili zelo veseli sprejetja ukrepov, ki jih je predlagala gospa Podimata. Za tiste, ki smo v italijanski delegaciji iz stranke Italia dei Valori v Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, je bil to trenutek velikega zadovoljstva, saj to kaže, da Parlament ve, kaj mora slediti načelnim izjavam.

Pravzaprav smo se že vse od razprave o poročilu gospe Berès o finančni, gospodarski in socialni krizi zavzemali za davek na finančne transakcije. Danes se je to zgodilo in zadovoljni smo, da lahko izjavimo, da smo glasovali za, ker bo ta davek preusmeril sredstva iz finančnega gospodarstva, in torej stran od finančnih špekulacij, v realno gospodarstvo. Davek se bo prav tako odzval na razvojne cilje tisočletja in prispeval k velikim evropskim projektom na področjih infrastrukture, raziskav, ekološkega prestrukturiranja in v naš sistem proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, če pogledamo to finančno krizo, moramo zagotoviti, da smo se kaj naučili. Na primer, naučiti se moramo, da lahko neustrezna ureditev včasih povzroči težavo, kot se je to zgodilo z zakonom o naložbah skupnosti v Združenih državah Amerike. Spodbudil je banke, da so posojale strankam, ki so bile kreditno nesposobne. Ko je ena od desetih strank zamujala s plačili, se je začela hipotekarna kriza in vse od takrat spremljamo njene posledice.

Razumeti moramo posledice prepoceni tiskanja denarja in ohranjanja nizkih obrestnih mer, da se ljudje odločajo za naložbe na podlagi slabih odločitev, in pomanjkanja zavedanja, da ima denar sam vrednost. Kot je dejal avstrijski ekonomist, Ludwig von Mises, če sprejmete tiste slabe odločitve in ustvarite nepravilno naložbo, bodo po samo-uravnavanju trga vsi na slabšem in kreditni cikel se bo porušil. Točno to smo videli. Tudi to se moramo naučiti, da bankam nikoli več ne bi smeli dopustiti, da so prevelike, da bi propadle.

Če bomo vzpostavili ta davek za zbiranje denarja, kaj bo ta sporočal bankam? Banke si bodo rekle, da lahko nadaljujejo s svojim delovanjem tako, kot so to že počele, brez vseh skrbi, davkoplačevalci pa jih bodo reševali.

Čas je, da se kaj naučimo iz finančne krize.

 
  
  

Poročilo: Edite Estrela (A7-0032/2011)

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, jasen dokaz, da pravica do evropskega državljanstva še vedno ni zagotovljena, so resne neenakosti, ki še vedno obstajajo med državami članicami. V primerjavi z drugimi ne obstaja nobena pravica do zdravja, ki jo je mogoče v enakem obsegu uveljaviti v Bolgariji ali Romuniji, zato je očitno, da je lahko ta resolucija z vsemi svojimi zapleti koristna referenčna točka.

Danes praznujemo mednarodni dan žena in nobenega dvoma ni, da je dostop do zdravljenja in pomoči za ženske še vedno precej bolj zapleten. Zato potrebujemo več informacij, več preventivnih dejavnosti, zdravljenja in rehabilitacije in bolj zdrave življenjske sloge.

Potrebne so ustrezne odločitve glede življenjskega sloga, zato moramo reči ne zasvojenosti, debelosti, alkoholu, kajenju in nalezljivim boleznim. Za to potrebujemo pravo kohezijsko politiko, ki vprašanje pravice do zdravja obravnava kot resnično evropski cilj.

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß (PPE).(DE) Gospod predsednik, naša prva skrb mora vedno biti ohranjanje zdravja in drugič, povrnitev zdravja. Izobraževanje je ključno v vseh državah članicah. Zdrava prehrana in telesna dejavnost ter dobra splošna izobrazba so še zlasti pomembne. V bistvu je to stvar držav članic. Evropa naj bi spodbujala izmenjavo izkušenj glede zdravstvene vzgoje na različnih področjih. Glasovala sem proti temu poročilu kljub številnim dobrim zamislim v njem. V celoti nasprotujem odstavkom 25, 26 in 29. Za pomembne etične in moralne odločitve držav članic, kot so tehnike za reprodukcijo in splav, tu ni prostora. Če se splav omenja v istem stavku kot kontracepcija, ne da bi pomislili na pravico do življenja, to ne odraža volje krščanske Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, povsem drži, da so neenakosti na področju zdravja v Evropski uniji precej razlikujejo. Države članice so zelo različne, tako kot njihove prakse in tradicije. Če želimo pogledati v prihodnost in te razlike med zdravstvenimi storitvami na ravni Evropske unije zmanjšati, je očitno, da bomo potrebovali več usposabljanja, izobraževanja in ozaveščenosti o tem, kaj vpliva na zdravje.

V tem poročilu je bilo očitno veliko pozornosti namenjene družbenogospodarskemu statusu, sam pa mislim, da je pomembna osredotočenost na zelo osnovna vprašanja, vključno z dostopom do zdravstvenih storitev, telesno aktivnostjo, prehrano in podobnim. To moramo izpostaviti in poudariti, če gledamo v prihodnost in želimo zgraditi boljšo in bolj zdravo Evropo. Po mojem mnenju je potrebna izmenjava najboljših praks.

Glasovanja o tem poročilu sem se vzdržal, ker menim, da je bilo v njem veliko nepomembnega. Upam, da se lahko osredotočimo na zmanjševanje neenakosti na področju zdravja na splošno v Evropski uniji.

 
  
  

Poročilo: Eva Joly (A7-0027/2011)

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, mislim, da je bila ena glavnih skrbi v zadnjih nekaj letih, ko razpravljamo o zamisli o obdavčitvi na mednarodni ravni, napad na države, kot so Kajmanski otoki, kajti vse, kar so naredili, je bilo upoštevanje nasveta, ko gre za razvojna vprašanja. Več let že govorimo Karibskim otokom in drugim državam v razvoju, da bi se morale preusmeriti od sladkorja in banan ter napredovati po vrednostni verigi in začeti pridobivati strokovno znanje, ko gre za storitve.

Kajmanski otoki so to storili in zdaj zaradi njihovega sistema davčne nevtralnosti 40 do 50 % gospodarstva predstavljajo finančne storitve. Ne davčna utaja, ampak davčna nevtralnost. Sredstva, ki se odločijo za to lokacijo, niso dvakrat ali trikrat obdavčena. Kaj pa dvolični imperialisti Evropske unije naredijo, ko se Kajmanski otoki odločijo, da ji bodo konkurirali pri obdavčenju? Odločijo se, da bodo ukrepali kot stari imperialisti, in poskušajo napasti Kajmanske otoke zato, ker želijo konkurirati EU. Sram naj bo imperializem EU!

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, zelo težko bi podprl poročilo moje prijateljice, gospe Joly, ker je začela govoriti o evropskem in svetovnem davku.

Sredstva v višini 880 milijard USD zapustijo države v razvoju na zakonit in nezakonit način in so naložena v evropskih in zahodnih bankah. Mi v zameno pošljemo 60 do 70 milijard evropskega davkoplačevalskega denarja v države v razvoju za programe odprave revščine. Če bi ta denar – teh 880 milijard USD, ki izginejo iz držav v razvoju in so naložene v naših bankah – ostal v teh državah v razvoju za njihov razvoj, koliko bi se to poznalo, da bi bila rast hitrejša, da bi imeli sposobnosti povečati kapital, da bi imeli premoženjske pravice in poslovne prakse?

 
  
  

Poročilo: Georgios Papastamkos (A7-0030/2011)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v času, ko je Evropska unija pozvana, naj reformira skupno kmetijsko politiko, je zagotavljanje skladnosti med kmetijsko in zunanjetrgovinsko politiko toliko bolj ključnega pomena.

Kmetijstvo in trgovina sta politiki, ki se križata. Dinamika obeh gospodarskih dejavnosti vpliva na regulativni okvir na večstranski, medregionalni, regionalni in dvostranski ravni, ta pa v veliki meri vpliva nanju. Ta regulativni okvir ni statičen, ampak vzpostavlja hierarhična razmerja in se s pogajanji razvija.

Različna pravila, različni trgovinski interesi, trgovinske napetosti in spori kažejo na zapletenost notranjih kmetijskih politik in mednarodne trgovine. Ker kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga, temveč naj bi se kmetijska in prehranska politika uporabljali za temeljne cilje, kot sta zanesljiva preskrba s hrano in varstvo potrošnikov, je glavni izziv učinkovito usklajevanje trgovinskih in netrgovinskih zadev.

Naša trgovinska politika bo zato imela ključno vlogo pri odločanju o tem, ali bo kmetijstvo še naprej pozitivno in polno prispevalo k tem ciljem, ne da bi prizadelo njeno dinamiko.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, zanesljiva preskrba s hrano je prednostna naloga skupne kmetijske politike. Da bi dosegli resnično zanesljivo preskrbo s hrano, bi morali v mednarodni trgovini ohranjati ustrezna razmerja. Pošteni konkurenci bi morali priznati ključno vlogo v zvezi s tem. Evropski kmetje in pridelovalci hrane morajo izpolnjevati visoke standarde EU in veliko denarja nameniti za prilagajanje svojih proizvodov, da bi dosegali zavezujoče standarde in pravila.

V praksi pa EU nima nobenega nadzora nad proizvajalci in kmeti iz tretjih držav, iz katerih uvažamo ogromne količine živilskih izdelkov. Prvič, takšni sporazumi so nepošteni do domačih proizvajalcev, in drugič, takšna politika je nevarna za zdravje evropskih potrošnikov, saj EU nima pravega nadzora nad kakovostjo teh izdelkov, in to je treba nemudoma spremeniti.

 
  
MPphoto
 

  James Nicholson (ECR). – Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da sem glasoval za to poročilo, ker mislim, da zelo jasno predstavi težavo, s katero se spopadajo kmetijski sektor in kmetje Evropske unije, predvsem v smislu trgovinske politike.

Naj zelo jasno povem, da kmetijskega sektorja Evropske unije nikakor ne bi smeli žrtvovati za zagotovitev trgovinskega sporazuma, kot na primer z Mercosurjem. Vendar pa na žalost menim, da se stvari odvijajo prav v to smer. Zdi se, da evropsko kmetijstvo pojmujejo kot lahko pogajalsko sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti. Če je res tako, menim, da bo prišlo do velikih težav v številnih sektorjih kmetijstva in še zlasti v živinorejskem sektorju. V zvezi z enakovrednimi standardi pa nihče ne bi smel biti ogrožen zaradi naših zahtev, ki pomenijo, da bi moral uvoz v EU izpolnjevati iste standarde kot naši domači proizvajalci. Nedvomno smo odgovorni do naših potrošnikov, da poskrbimo za to.

Prav tako sem zelo nezadovoljen z odnosom Komisije do Parlamenta v zvezi s tem. Nesprejemljivo je, da nas poskuša držati v temi. Želim, da se v nadaljevanju pogajanj upošteva stališče Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, v poročilu gospoda Papastamkosa je nekaj zelo dobrih predlogov. EU sodeluje v številnih večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanjih z različnimi skupinami, kot je Svetovna trgovinska organizacija. Trgovina ima ključno vlogo glede kmetijskih proizvodov na tem območju v zvezi z dostopom do trgov Evropske unije.

EU je neto uvoznica kmetijskih proizvodov. Štiri leta po reformi trga sladkorja smo se iz neto izvoznika spremenili v neto uvoznika. Uvažamo 70 % kmetijskih proizvodov, ki so proizvodi, ki jih izvažajo države v razvoju. Imamo trgovinski primanjkljaj z državami Mercosur. Kot je dejal gospod Kalinowski, se na trge EU uvažajo kmetijski proizvodi, ki so pridelani v skladu z drugimi standardi, evropski kmetje pa nosijo visoke stroške, povezane z dobrim počutjem živali ali varstvom okolja.

Dosežkov skupne kmetijske politike, ki se financira iz proračuna EU, ne moremo uničiti s pomočjo odločitev, ki bi zmanjšali učinkovitost te politike. Poskrbeti moramo za potrebno sinergijo med skupno kmetijsko politiko in trgovinsko politiko, ki jo izvaja EU.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad spregovoril nekaj besed o poročilu gospoda Papastamkosa, ki je zelo temeljito. Naj še povem, da daje dobro in široko sliko o tem, kako sta kmetijska politika in trgovinska politika Evropske unije med seboj povezani in kako kmetijska politika v EU deluje kot neke vrste orodje za oblikovanje politike.

Očitno je res, da je kmetijstvo, če si pogledamo tudi naš proračun, njegov pomemben del. Zato se ob pogovoru o politiki EU vedno pojavi tema kmetijstva. V zvezi s tem je pomembno vedeti, da se moramo ob uvozu velikih količin hrane v Evropsko unijo iz različnih krajev, še zlasti iz tretjih držav, držati teh etičnih standardov. Čistost je v zvezi s tem zelo pomembno vprašanje.

Pomembno je, da se še naprej ukvarjamo z vprašanjem kmetijske proizvodnje na naši celini, v različnih delih, vključno s Finsko, kjer so visoke ravni strokovnega znanja, čisti proizvodi in tako naprej. Ko govorimo o kmetijski politiki in če bomo v prihodnje vlagali vanjo, moramo ohranjati te visoke etične standarde.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Wojciechowski (ECR).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Papastamkosa. Rad bi povedal, da občudujem to poročilo in sem vesel, da je Evropski parlament izrazil močno podporo zanesljivi preskrbi s hrano v Evropi, ki je ogrožena zaradi posledic pretiranih ugodnosti v mednarodnih trgovinskih pogajanjih o hrani.

V Evropski uniji je močna lobistična skupina, ki si prizadeva zmanjšati proizvodnjo hrane v Evropi in povečati njen uvoz iz tretjih držav, ker pri tem uvozu ustvarjajo dobičke. To je bilo očitno na primer med reformo trga sladkorja. Evropska unija ne bi smela popuščati tej lobistični skupini, ampak ji nasprotovati v skrbi za zanesljivo preskrbo s hrano. Dolgoročno je politika popuščanja lobistični skupini v času vse večjega povpraševanja po hrani samomorilska politika.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Gospod predsednik, poštena trgovina s kmetijskimi proizvodi je najpomembnejša gonilna sila gospodarskega razvoja v državah v razvoju. Prav tako je bistvena za zmanjšanje revščine in preprečevanje prehrambenih kriz. Številne regije in države v Evropi so odvisne od kmetijstva, še zlasti nove države članice, kjer dobiva kmetijstvo bistveno manjša neposredna plačila kot v starejših državah članicah. Še več, te regije morajo tekmovati s proizvajalci iz Latinske Amerike, ki jim ni treba izpolnjevati tako strogih standardov kakovosti in ki so deležni znižanih carinskih tarif. Takšne razmere precej zmanjšajo konkurenčnost in dobičke naših kmetov. To poročilo sem podprla, ker poziva k ponovnem pregledu trgovinske politike Evropske unije, rednemu ocenjevanju, uporabi enotnih standardov za kmetijske proizvode iz tretjih držav in odprtje trga kmetijskim proizvodom iz tretjih držav le, če naši kmetje prejemajo odškodnino za izgubo, ki bi jo utrpeli zaradi povečanega obsega uvoza kmetijskih pridelkov iz tretjih držav. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ko se pogovarjam s prijatelji v številnih revnejših državah sveta in jih vprašam, kako bi jim najbolje pomagali zmanjšati revščino v njihovih državah in se spopasti z njo, mi pogosto rečejo, da pomoč ni pravi odgovor. Pomagali bi jim, če bi podprli podjetnike v njihovih državah, da bi lokalno ustvarjali bogastvo, in če bi jim omogočili trgovanje z nami v Evropski uniji. Pomagamo jim lahko z odprtjem naših trgov.

Ena velikih težav pri tej izjavi je dejstvo, da imamo skupno kmetijsko politiko. Tudi Združene države imajo veliko različnih subvencij. Medtem ko pridigamo o odprti trgovini, smo dvolični, ko zapiramo svoje trge pred zelo dobrimi proizvodi iz držav v razvoju. Poleg tega uporabljamo nekaj, kar imenujemo sanitarni in fitosanitarni standardi. Seveda vsi hočemo varnejšo hrano, vendar pa se ti standardi kar pogosto uporabljajo kot ovire, ki sicer niso tarife, za uvoz iz držav v razvoju.

Čas je, da zaupamo potrošnikom. Dokler je hrana varna, naj potrošniki odločajo, ali želijo hrano, pridelano v Evropi ali kje drugje. Prenehajmo subvencionirati nedonosne in neizvedljive industrije v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, skupna kmetijska politika Evropske unije je brez primere s svojo zapravljivostjo, korupcijo, bizantinsko birokracijo, sebičnostjo, dvoličnostjo in nemoralnostjo.

Ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja je bil brazilski ambasador v EU imenovan za predstavnika držav v razvoju. Rekel je, da če moramo subvencionirati svoje kmete, bodo to razumeli, prav tako jim ni bilo všeč, da smo njihovim proizvodom zapirali vrata, vendar so to razumeli, prosil pa nas je, naj jim ne zadamo dvojnega udarca, ko bi se skušali presežkov znebiti na njihovih trgih. EU tedaj ni prisluhnila in tudi pozneje ne.

Zadnja pogajanja Svetovne trgovinske organizacije so dobila optimističen naslov „Vse, razen orožja“. Seveda so se kmalu lotili vsega razen kmetij, kajti EU je odločena zadržati zaščiteno in subvencionirano stanje za ta nišni sektor.

To je sklep glede na to, kaj se je zgodilo. Skupna kmetijska politika obstaja od leta 1960. Z njo se Evropska unija ukvarja najdlje. Če je to tisto, kar smo pripravili – okoljska katastrofa, revščina, inflacijske posledice višjih cen hrane –, kaj imamo v mislih, če želimo tem istim institucijam podeliti dodatne pristojnosti?

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, običajno se stoodstotno strinjam s tem, kar pravi moj prijatelj, gospod Kamall, vendar pa se danes z njim ne morem strinjati. Po dolgotrajnem in tehtnem razmisleku ugotavljam, da je prehranska varnost zelo pomemben vidik rasti svetovnega prebivalstva. Evropska unija bi morala zavarovati svojo preskrbo s hrano. To pomeni samozadostnost. Ne presežna proizvodnja, ki jo nato odvržemo državam v razvoju, ali premajhna proizvodnja, da hrano jemljemo iz ust lačnih.

Zato bi si morali prizadevati za samozadostnost v Evropi, samozadostnost v Aziji in samozadostnost v Afriki ter Združenih državah. Če bo samozadostnost cilj v naših programih, potem se lahko vse ostalo vključi v mednarodno trgovino. Hrana je nekaj, s čimer se ne moremo igrati.

 
  
  

Poročilo: Martin Häusling (A7-0026/2011)

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß (PPE).(FI) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospoda Häuslinga. Beljakovine so bistvene za zdravo prehrano živali. Evropa mora ukrepati, če želi zagotoviti zanesljivo preskrbo z beljakovinami. Prizadevati si moramo na vseh poteh, od podpore za raziskave in gojenje do obveščanja in usposabljanja kmetov glede prednosti uveljavljenih praks in kolobarjenja. Ne smemo pozabiti na priznano načelo krožnega gospodarstva. Komisija mora pregledati prepoved krmljenja neprežvekovalce z živalskimi beljakovinami, obenem pa upoštevati prepoved kanibalizma. Preučiti mora zlasti morebitno uporabo živalskih beljakovin za kostno moko za svinje in perutnino. Te surovine je treba pripraviti v skladu s sedanjimi strogimi predpisi za varovanje človekovega zdravja in okolja. Dragoceni viri beljakovin se zdaj uničujejo samo zato, ker se nismo sposobni organizirati, da bi se teh proizvodov pravilno lotili.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Wojciechowski (ECR).(PL) Gospod predsednik, obžalujem dejstvo, da poročilo gospoda Häuslinga, ki je dobro poročilo, ni dobilo podpore svojega avtorja zaradi nepremišljenih predlogov sprememb. Tudi sam sem glasoval proti sprejetju. Mislim, da ni razlogov, da bi predloge sprememb k temu poročilu uporabili za spodbujanje popuščanja glede GSO v Evropski uniji, in da ne bi smeli spodbujati GSO. Evropa naj bi zagovarjala tradicionalno in naravno kmetijstvo. Gensko spremenjene kulture ogrožajo kmetijstvo v Evropi ter prehransko varnost in zato se strinjam s poročevalcem. Glede te zadeve sem sledil njegovemu zgledu. Najlepša hvala.

 
  
  

Poročilo: Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva) (A7-0029/2011)

 
  
MPphoto
 

  Francesco De Angelis (S&D). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti poročevalki, gospe Nedelčevi (Nedelcheva), za njen prispevek. Govoriti o enakosti moških in žensk na področju dela danes ni in ne sme biti zgolj retorična vaja.

Prav nasprotno, zaposlenost žensk je za Evropo strateško vprašanje v kulturnem in gospodarskem smislu. Kot je razvidno iz razpoložljivih podatkov, bi se, če bi bile stopnje zaposlenosti pri ženskah podobne kot pri moških, bruto domači proizvod povečal za 30 %. Sedanja kriza nas zato ne sme prisiliti, da bi nazadovali, ampak prav nasprotno, pomagati nam mora doseči napredek v smeri dejavnih politik zaposlovanja žensk. Zato potrebujemo ciljne politike zaposlovanja, ki bodo omogočile oceno vpliva krize na ženske in upoštevanje proticikličnih rešitev.

Poleg tega si poročilo zasluži pozornost, ker se osredotoča na pozitivne politike za spodbujanje zaposlovanja žensk, vprašanje poklicnega usposabljanja in žensko podjetništvo. Za konec naj rečem, da se je treba spoprijeti še z enim pojavom: resnim problemom nasilja nad ženskami. Evropa zdaj potrebuje splošno direktivo o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in o boju proti njemu.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, ob poslušanju razprave o kvotah za ženske v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, je jasno, da v tej dvorani vedno znova poteka pozicijska vojna, in to je res sramota. Ne bom skrival dejstva, da močno nasprotujem zakonsko določenim kvotam, delno zato, ker menim, da je to slabo za družbe, pa tudi zato, ker je to slabo za tiste kvalificirane ženske, ki bodo v odborih samodejno odrinjene na rob. Zato kvotam pravim „ne“. Vendar bi lahko zavzeli pragmatičen pristop in razpravljali o tem, ali naj od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevamo, da pripravijo politiko o enakosti med spoloma in nekaj svojih ciljev, kjer se sama odločajo, kateri naj bi to bili. To bi bilo dobro za ženske, ki jim uspe priti v odbor s tem pristopom, pa tudi za podjetja, ker bi glede ciljev, ki naj bi jih izvajala, imela občutek lastništva. Mislim, da bi morali poskusiti malo pragmatizma v prid zadevnih podjetij in žensk.

 
  
MPphoto
 

  Debora Serracchiani (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za poročili o enakosti med moškimi in ženskami ter o revščini žensk v Evropi in sem zadovoljna, da o tem razpravljamo prav na dan, ko praznujemo stoto obletnico mednarodnega dneva žena.

Ne glede na direktivo 2002/73/EC o enaki obravnavi moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev si je treba še naprej prizadevati, da bi dosegli ustrezen prenos. Naj zadostuje, če rečem, da se ženske kljub znatnemu dvigu izobrazbene ravni v zadnjih letih in kljub številu ženskih diplomantk, ki je višje kot pri moških, še vedno usmerjajo predvsem v tradicionalno ženske sektorje in so pogosto plačane manj, manj pa jih je na odgovornih delovnih mestih na vseh področjih družbe.

Pomanjkanje dostopa do podpornih storitev za vzdrževane družinske člane, kot so otroci, invalidi in starejši, in do ustreznih ureditev dopustov ter prožnega delovnega časa ovirajo ženske pri delu.

Na koncu se želim spomniti vseh žensk po svetu, ki se borijo za osnove pravice, in želim, da Parlament izrazi solidarnost z iranskimi feminističnimi združenji, ki so šla danes na ulice in povabile ženske, naj demonstrirajo brez rute.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Gospod predsednik, rada bi na kratko pojasnila, zakaj nisem podprla resolucije, ki ocenjuje leto 2010 z vidika enakosti spolov.

Besedilo resolucije podpira enakost med ženskami in moškimi na številnih področjih, vendar pa obenem podpira splav, prekinitev novega življenja. Besedilo je v nasprotju z resolucijami Združenih narodov, ki izjavljajo, da naj bi splava nikoli ne jemali kot obliko nadzorovanja rojstev.

S sprejetjem te resolucije se Evropski parlament ne le vmešava v zadeve nacionalnih držav, ampak predvsem ne upošteva pravice do življenja, ki je opredeljena v Listini o temeljnih pravicah.

Žal mi je, da je večina Parlamenta podprla to besedilo. To je zaskrbljujoč signal in pozivam nacionalne organizacije in združenja, da protestirajo proti poslancem Evropskega parlamenta, ki jih tam zastopajo.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, mislim, da je zelo pomembno, da v Evropskem parlamentu govorimo o enakosti žensk in moških, pa ne le danes, ko praznujemo poseben dan: o tem se moramo pogovarjati ves čas. Resnično pomembno je, da se spomnimo, da smo bili ustvarjeni kot moški in ženske. To je vir bogastva, ne pomeni pa, da ste, ker ste moški ali ženska, kakor koli slabši ali šibkejši: prav tako smo bili ustvarjeni kot enakopravni. Zato je zelo pomembno, da zdaj, v drugem desetletju 21. stoletja končno zagotovimo, da smo v Evropi lahko enakopravni, kar bi pomenilo, da so moški in ženske enako obravnavani tudi na trgu dela. Seveda so razmere zdaj takšne, da so nenehno na slabšem glede plačila in tako naprej, to pa se ne sme dogajati v civilizirani družbi. Namesto tega moramo zagotoviti, da se bo enakost lahko izvajala v pravem pomenu besede.

Seveda pa bodo kvote potrebne, dokler v načinu našega razmišljanja ne bomo vsi enaki, potem pa bodo na koncu kompetence tiste, ki bodo odločilni dejavnik na trgu dela.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, danes smo sprejeli še eno pobudo, vendar moramo, kot je dejal komisar, preiti od besed k dejanjem.

Neenakost spolov kljub ukrepom še vedno ostaja. Ženske so dobro izobražene. Po najnovejših podatkih univerz ženske dosegajo boljše rezultate, vendar so še naprej diskriminirane. To še zlasti velja za ženske, ki so invalidne, starejše ženske in priseljenke, ki so prizadete zaradi dvojne diskriminacije.

Danes smo poleg te pobude slišali številne izjave, vendar pa nismo pripravljeni biti zgled. Dovolj je, da si pogledamo, katerega spola je predsednik Komisije ali preverimo člane Sveta, rotirajočih predsedstev, predsednika Sveta, predsednika Parlamenta in predsednika Računskega sodišča, člane parlamentarnih skupin ali pa pomanjkanje žensk v delegacijah nekaterih držav.

Podoba evropskih politik ostaja moška. Pred nami je še zelo dolga pot. Zato sem glasovala za to pobudo. Verjamem v kvote kot možnost napredovanja na tej težki poti in predvsem v moto, s katerim sem začela: od besed k dejanjem.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (PPE).(LV) Gospod predsednik, čeprav so se razmere glede pravic žensk izboljšale, bi vas vseeno rada opozorila na vsaj tri vidike. Prvič, razlike v plačilu so še vedno precejšnje in so se med krizo še povečale, ker smo se odločili, da podpremo banke, šole in vrtce, ki zaposlujejo predvsem ženske. Drugič, pomoč ženskam, nosečnicam in materam, ki so pred kratkim rodile, je nezadostna, še zlasti v novih državah članicah. Diskriminacija prav tako obstaja na trgu dela. Tretjič, v politiki, kjer bi bilo idealno razmerje med moškimi in ženskami 50:50, je udeležba žensk še vedno bistveno nižja. Isti pojav je prisoten pri vodstvenih položajih. Mislim, da naše poročilo ne bo moglo zagotoviti novega zagona pri reševanju teh težav.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo in tudi za kvote. V zvezi s tem bi se želela zahvaliti komisarki Reding, da je predlagala, ali pa bi morda morala reči, da je postavila ultimat in bo ukrepala, če čez eno leto ne bo več žensk v družbah, ki kotirajo na borzi. Pravzaprav komisarka s tem le izvaja pogodbe in direktive EU, ki pravijo, da so moški in ženske enaki.

Vem, da se ob kvotah pojavljajo nasprotujoči si občutki in da te ne predstavljajo prave demokracije, vendar pa je tudi sedanje razmere, v katerih smo, ne. Na Finskem so bile kvote uvedene na ravni lokalnih oblasti pred 10 do 15 leti. Nasprotovali so jim in nanje gledali kot na nekaj, kar bo ženske razvrednotilo, prav tako so menili, da ne bo dovolj žensk, ki bi zapolnile ta mesta. Vendar so se ženske našle in vsaj na Finskem je praksa pokazala, da kvote na ravni lokalne vlade dobro delujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, hvala za vaše sodelovanje in predsedovanje temu zasedanju, zahvalil pa bi se rad tudi vašemu osebju in tolmačem. Nedavna sodba o tem, da zavarovatelji ne smejo diskriminirati na podlagi spola, pri čemer bi upoštevali razlike v sposobnosti vožnje ali razlike v dolgoživosti, je pomanjkljiva na tolikih ravneh, da je težko vedeti, kje začeti. Poglejmo si najprej stroške. To bo stalo dodatno milijardo funtov. Premije se bodo dvignile in manj ljudi bo sklenilo zavarovanje.

Drugič, poglejmo si slabo sodno prakso, način, kako Sodišče Evropske unije razsoja na podlagi precedensa Evropskega sodišča za človekove pravice. Tretjič, zlonamernost. Ko sta bili sprejeti direktivi o enakosti in nediskriminaciji, smo jasno razumeli, da bo aktuarno utemeljeno razlikovanje še vedno utemeljeno.

Četrtič, sodni aktivizem, način delovanja naših sodnikov, ki niso upoštevali, kaj pravi zakon, in so delovali v korist svojega mnenja o tem, kaj bi zakon moral reči. Petič, napad na prosto pogodbo. Če me želite zavarovati in jaz z veseljem sprejmem pogoje, ki jih ponujate, država ne more posegati v to in razglasiti najine transakcije za nezakonito.

In nato šestič, ostra trditev: kaj ima katera koli od teh opraviti z Evropsko unijo? Vsaka država vsekakor lahko oblikuje svoja pravila o enakosti spolov v skladu s svojimi pravimi demokratičnimi mehanizmi in postopki. Gospod predsednik, sodišče s poslanstvom je grožnja. Vrhovno sodišče s poslanstvom je samovolja.

 
  
  

Poročilo: Rovana Plumb (A7-0031/2011)

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, revščina žensk je dolgotrajen problem, ki ima zgodovinske razloge in zagotovo ni rezultat gospodarske krize.

Zato sem glasoval za poročilo gospe Plumb, saj sem prepričan, da je treba v Evropi in na nacionalni ravni ohranjati močno zavezo podpori nadaljnjemu napredku na področju enakosti spolov. Menim, da bodo ukrepi, ki jih vsebuje to poročilo, zagotavljali koristno podporo, ki morda ne bo popolna, vendar bo korak naprej k strategijam za izvajanje evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je sprejel Evropski svet, in k okviru za delovanje na področju enakosti med spoloma.

V zvezi s tem je najboljša odločitev spodbujanje posebnih programov s strani držav članic, ki pospešujejo dejavno vključitev ali ponovno vključitev žensk na trg dela. Vendar je bistveno, da se ti programi ne usklajujejo le na lokalni, nacionalni in evropski ravni, ampak se poiščejo načini usklajevanja s partnerji zunaj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, ženske so vedno opravljale neopaženo delo: opravljanje gospodinjskih opravil in zagotavljanje čustvene podpore, stvari, ki jih ni mogoče kupiti, in za katere ne morete koga najeti. Vendar pa tega nismo cenili.

Ženske zdaj vstopajo na trg dela. Vendar smo še vedno izpostavljene nevarnosti revščine, te razmere pa se z gospodarsko krizo še slabšajo. Glasovala sem za to pobudo, saj je naša dolžnost, da izkoreninimo revščino med ženskami. To je mogoče storiti s krepitvijo zakonodajnih instrumentov in ukrepov, da bomo lahko zmanjšali razlike v plačah med moškimi in ženskami.

Izvajati moramo dejavne politike zaposlovanja v korist žensk in pregledati sisteme socialne zaščite, pri tem pa posebej upoštevati starejše in invalidne ženske.

Spodbujajmo vstop žensk na trg dela, saj prinašajo večje dobičke, in zmanjšajmo razlike v plačah med spoloma, ker bo to, kot kažejo številne študije, za 13 % povečalo bruto domači proizvod.

Gre za pravičnosti, predvsem pa je to priložnost za konkurenčnost v Evropi.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Francesco Enrico Speroni (A7-0047/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Po nemškem kazenskem zakoniku in davčnem zakoniku je mogoče kaznivo dejanje utaje davka kaznovati le, če se davkoplačevalec zaveda, da gre za primer utaje davka, in to stori namenoma. V tem primeru očitno ni bilo namena utajiti davek, saj je bil zadevni znesek plačan pregledno in se je knjižil v dobro poslančevega tekočega računa, potem ko je ta podjetju Speakers Agency izdal račun zanj. Poleg tega je splošno znano, da se primeri nenamerne opustitve napovedi majhnih zneskov, tako kot v tem primeru, ponavadi obravnavajo izključno v upravnem postopku.

Dejstvo, da je bila opustitev tako obravnavana, pri čemer gospod Brok ni bil niti neposredno obveščen o obtožbah proti njemu, je povsem nenavadno. Glede na dejstvo, da državno tožilstvo ni niti kvantificiralo natančnega zneska dolgovanega davka, tudi z neplačilom obresti, je domneva o fumus persecutionis v tem primeru še močnejša. V teh okoliščinah je neprimerno, da bi poslancu odvzeli imuniteto.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s poročilom, ki ugotavlja, da je neprimerno odvzeti poslancu imuniteto. V resnici je bila vložena kazenska ovadba zoper znano politično osebo zaradi zneska in okoliščin, ki bi v primeru navadnega državljana sprožile zgolj upravni postopek. Gre za primer fumus persecutionis in zdi se, da je bil postopek uveden zgolj zato, da se škoduje časti in dobremu imenu poslanca.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem proti odvzemu imunitete Elmarju Broku, ker je bila vložena kazenska ovadba zoper znano politično osebo zaradi zneska in okoliščin, ki bi v primeru navadnega državljana sprožile zgolj upravni postopek. Poleg tega državni tožilec Elmarju Broku ni le poskušal iz neupravičenih in nadvse škodljivih razlogov neutemeljeno zamolčati obtožnico, ampak je poskrbel, da je imel primer velik medijski odmev in je poslancu prizadejal kar največjo škodo. Gre za primer fumus persecutionis in zdi se, da je bil postopek uveden zgolj zato, da se škoduje časti in dobremu imenu poslanca, zato bi bilo v teh okoliščinah povsem neprimerno odvzeti poslancu imuniteto.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu. Čeprav po eni strani zelo občudujem delo, ki ga opravlja gospod Brok, pa imam po drugi strani resne pomisleke glede uporabe poslanske imunitete za preprečitev ustreznega pravnega postopka v primeru utaje davka.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Plačilo davka je obveznost, ki naj bi se ji noben državljan ne izognil. To je bilo poudarjeno gospodu Broku. Namen imunitete ni zaščita pred kaznivimi dejanji, ampak zaščita svobode govora. Zato sem zadovoljen, da je popravil svojo napako.

Kljub temu je poročilo na več mestih neprijetno. Gospod Speroni, 5 tisoč EUR ni zanemarljiv znesek, in nihče gospoda Broka ni silil v te razmere. Zato so obtožbe tožilstva zaradi „slučajne opustitve manjšega zneska“ po mojem mnenju povsem nezaslišane. Glasoval bom proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Parlament je odgovoren za to, da zagovarja neodvisnost mandata poslancev v tem parlamentu, ta neodvisnost pa ne more biti ogrožena. Poslanec je v zvezi z obtožbami tarča fumus persecutionis, z drugimi besedami, postopek je bil uveden zgolj zato, da se škoduje časti in dobremu imenu poslanca. Zato nisem za odvzem njegove imunitete.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Kljub dejstvu, da mi Elmar Brok zaradi neprimernega obnašanja in protiukrajinskega govora osebno ni všeč, mislim, da bi morali za odvzem imunitete obstajati prepričljivi razlogi. Znano je, da je bila zahteva za odvzem imunitete obrazložena v pismu državnega tožilca v Bielefeldu, v katerem je navedeno, da gospod Brok v svojo davčno napoved za leto 2005 ni vključil honorarja v višini 5.000 EUR, ki ga je prejel za predavanje 28. oktobra 2005 v Münchnu na prireditvi skupine Hypo Vereinsbank „Europa Forum”, za katerega bi moral plačati davek v višini 2.900 EUR. Prav tako je znano, da gospod Brok tega denarja ni plačal in so ga pri tej napaki zasačili. Imuniteta se dandanes uporablja kot neke vrste „gorjača“ za osebno obračunavanje ali pa kot „drobiž“ za manipuliranje poslancev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Nemški državni tožilec je zahteval odvzem poslanske imunitete poslanca, gospoda Broka. Ta postopek je povezan s honorarjem za predavanje v Münchnu, ki ga ni vključil v svojo davčno napoved in za katerega bi moral plačati davek v višini 2.900 EUR, vendar je bil ta davek zdaj plačan. Vendar se navezuje na pravno mnenje, da bi postopek ne potekal enako, če bi šlo za navadnega državljana, in da vse kaže na politično preganjanje. Glede na posebne okoliščine in ker je to fumus persecutionis, sem glasovala, da se gospodu Broku ne odvzame poslanske imunitete.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – EP se je s tem poročilom odločil, da Elmarju Broku me odvzame imunitete.

 
  
  

Poročilo: Christel Schaldemose (A7-0033/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo. Pravilno delovanje notranjega trga zahteva varne proizvode in samozavestne potrošnike. Čeprav je osrednja skrb zagotoviti še varnejši trg, naj bi to ne oviralo njegove širitve. Po sprejetju skupnega pristopa k opredelitvi specifikacij proizvodov in napredku, ki se je odražal v okrepitvi splošne varnosti proizvodov na notranjem trgu, je mogoče še doseči izboljšave, saj je na tem področju še vedno preveč nesreč s tragičnimi posledicami, še zlasti tistih, v katerih so udeleženi otroci.

Direktiva 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov (DSVP), ki ureja splošne varnostne zahteve za proizvode, je bila sprejeta pred skoraj 10 leti, zato je njena revizija prednostna naloga, da bi odpravili obstoj dveh ravni različnih pravil glede nadzora nad trgom, ki so uveljavljena in se uporabljajo za usklajeno blago glede na to, ali so proizvodi za potrošnike ali ne. Ustrezni zakonodajni okvir sestoji iz treh elementov: novega zakonodajnega okvira, DSVP in sektorskih direktiv o usklajevanju. Zato je pomembno, da te zapletene razmere uskladimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Prebivalcem EU je treba omogočiti, da lahko zaupajo, da je vse blago, ki se prodaja na trgu EU, varno, vedno pa morajo veljati visoki standardi zdravja in varnosti.

To je pravočasno in pomembno poročilo in pozdravljam njegovo vsebino, še zlasti v zvezi z izmenjavo informacij o študijah, povezanih z varnostjo proizvodov, da bi zmanjšali podvajanje storitev in prihranili čas ter sredstva.

Evropski potrošniki morajo biti prepričani, da proizvodi, ki so uvoženi v EU, izpolnjujejo enake zahteve kot tisti, ki so tu proizvedeni, ter da širitev trgovine ne bo vplivala na varnost proizvodov. Podpiram zahtevo v poročilu, naj Komisija več naredi v okviru Mednarodnega odbora za zdravje in varnost potrošniških proizvodov, da bi zagotovili, da se nevarne snovi ne dajejo na skupni trg. Pomembno je, da lahko enotni trg obravnava spletni trg in vpliv, ki ga ta ima na varnost proizvodov in nadzor trga.

Poroča se, da se prek spleta kupuje vse več izdelkov iz tretjih držav, ki so v nasprotju z evropskimi standardi in ki ogrožajo potrošnike EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta pomemben dokument. Direktiva 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov (DSVP), ki ureja splošne varnostne zahteve za proizvode, je bila sprejeta pred skoraj 10 leti in jo je še treba pregledati, čeprav je bilo v svetu in v EU v zadnjem desetletju veliko sprememb. Na tem področju je še vedno veliko vprašanj, ki jih je treba obravnavati, da se bodo potrošniki EU počutili varne. Proizvodi za otroke zahtevajo posebno previdno ureditev. V EU vsako leto pride do nesreč, ker otroci uporabljajo proizvode, ki niso varni, in včasih se te končajo celo s smrtnim izidom. Okrepitev nadzora trga mora biti ključna značilnost revizije direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga, kar bo zagotavljalo sledljivost proizvodov in proizvajalcev in določitev ter uporabo načel standardizacije, to pa bo omogočilo boljše varstvo potrošnikov, ki bi jim zagotovili jasnejše in natančnejše informacije o izdelkih, ki so jih kupili.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen revizije direktive 2001/95/ES je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov, pri čemer se posebna pozornost namenja najbolj občutljivim potrošnikom, in sicer otrokom in starejšim. Prizadeva si vzpostaviti preglednost in dejavnejši nadzor trgov ter pregled trgov in hitrejše načine posredovanja, kar bi omogočilo umik nevarnih proizvodov s trga. Ustrezno delovanje notranjega trga zahteva varne proizvode in obveščene potrošnike, ki lahko izbirajo. Zato sem podprla to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Menim, da dobro delovanje enotnega evropskega trga vključuje varnost proizvodov in zaupanje potrošnikov.

V prizadevanju za prost pretok in vedno večjo izbiro proizvodov na trgu pa ne smemo pozabiti na varnost potrošnikov. Z globalizacijo trgov, kjer vse več proizvodov prihaja iz tujine, in še zlasti iz Kitajske, postaja mednarodno sodelovanje v zadevah, ki so povezane z varnostjo proizvodov, prednostna naloga.

Direktiva 2001/95/ES ureja splošne varnostne zahteve za blago. Vendar pa države članice te uredbe niso prenesle na enoten način, njen prenos pa je izpostavil številna vprašanja glede področja uporabe in dejanskih nevarnosti, povezanih s proizvodi. Zato menim, da je bistveno, da jo ponovno pregledamo, da bomo lahko odkrili in blokirali proizvode, ki ne bodo varni, ter tako povsem zavarovali interese evropskih državljanov.

In na koncu, v celoti podpiram predlog gospe Schaldemose glede sprejetja konkretnih ukrepov na področju sledljivosti proizvodov. Prepričan sem, da bodo ti ukrepi omogočili organom, podjetjem in potrošnikom, da prepoznajo tiste proizvode, pri katerih se po vstopu na evropski trg izkaže, da niso varni.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Evropski enotni trg danes bolj kot kdaj koli potrebuje regulativne instrumente, ki bodo vzpostavili enoten nadzor nad varnostjo proizvodov, ki se prodajajo v naših državah.

To nujno potrebujemo, ker moramo naše potrošnike zavarovati pred valom proizvodov, še zlasti tistih iz držav, kot je Kitajska, ki so pogosto zasnovani in pakirani, ne da bi vsaj malo upoštevali varnost končnega uporabnika. Spremljati moramo blago, ki vstopa na naše trge, njihovo kakovost in skladnost s standardi, ki zagotavljajo varnost potrošnikov, predvsem pa moramo v instrument povezovati nacionalne prakse na področju nadzora trga, ki so včasih zelo različne.

Izvajanje predlogov iz tega poročila v praksi bo zato pomenilo čimprejšnjo pridobitev besedila, da bi razrešili sedanje težave evropske zakonodaje, kjer se prekriva več direktiv in ki včasih ne zajemajo vseh področij uporabe in vseh možnih študij primerov o varnosti blaga na trgu. Dobre rezultate prav tako lahko pričakujemo od izmenjave najboljših praks med državami članicami, kar to poročilo v končnem pregledu predlogov v besedilu gospe Schaldemose močno priporoča. Zato bom glasovala za poročilo gospe Schaldemose.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Proizvodi, ki so na voljo na notranjem trgu, so se v zadnjih desetih letih nenehno širili in množili. Takrat približno je začela veljati direktiva o splošni varnosti proizvodov, ki ureja splošne zahteve, ki zagotavljajo, da proizvodi ne ogrožajo posameznikove varnosti. Zato je predlog za revizijo te direktive več kot pravočasen. Zdaj imamo direktivo, ki se le delno prekriva z novim zakonodajnim okvirom, sprejetim sredi leta 2008. S povezavo uredb bi imeli več možnosti za doseganje cilja, ki je skladen notranji trg za usklajene in neusklajene proizvode ter zagotovitev celovitega varstva interesov potrošnikov. Te uredbe morajo biti povsem pregledne, da so dostopne za proizvajalce. Prav tako je pomembno, da se znebimo nadaljnjega prekrivanja dveh plasti različnih pravil o nadzoru trga, ki se uporabljajo za usklajeno blago glede na to, ali so proizvodi za potrošnike ali ne.

Nadzor trga je tesno povezan z varnostjo proizvodov, ker je to ključni element pri zagotavljanju, da so proizvodi skladni z zahtevami, ki so določene v ustrezni zakonodaji EU o usklajevanju, ter da niso nevarni.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za to poročilo, ki predlaga revizijo direktive o splošni varnosti proizvodov. Pravzaprav sem močno prepričan, da lahko enotni trg dobro deluje le, če okrepi zaupanje potrošnikov in jim zagotavlja varne proizvode. Evropska direktiva 2001/95/ES, ki ureja splošne varnostne standarde, ki veljajo za blago, je bila sprejeta pred desetimi leti: glede na prihod novih proizvodov na trg je zdaj čas za njeno posodobitev. Varnost in varstvo potrošnikov sta vedno bila prednostni nalogi naših političnih ukrepov, zato je bistveno, da revidiramo to direktivo s posodobitvijo pravil glede varnostnih zahtev za proizvode in uskladimo zakonodajo novega zakonodajnega okvira.

Strinjam se, da je treba izvesti nekatere ukrepe. Pri tem imam v mislih potrebo po okrepitvi nadzora trga, sprejetje konkretnih ukrepov glede sledljivosti proizvodov, vključno z uporabo modernih tehnoloških orodij za vzpostavitev javne podatkovne zbirke o varnosti proizvodov za potrošnike, in namenjanje več pozornosti proizvodom za otroke. Skratka, če se bodo ti ukrepi kmalu izvajali, bodo potrošniki bolj zaupali, ko bodo kupovali na evropskem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpiram pobudo za izboljšanje in okrepitev evropskih ukrepov za zagotavljanje varnih proizvodov, pri čemer sta v ospredju dobro počutje in varstvo potrošnikov. Mislim, da so ukrepi, predlagani na lokalni ravni (proizvajalci in podjetja), še zlasti tisti, ki so povezani s sledljivostjo, varnostjo proizvodov in preglednostjo elektronskega poslovanja, ustrezni in bistveni za odpravo vrzeli v evropskem pristopu k tej zadevi, ter posledično za pravilno delovanje notranjega trga. Prav tako bi rada poudarila pomen sodelovanja med državami članicami, kar bo pomagalo uskladiti ravni varnosti in okrepiti nadzor nad trgom.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da je bistveno zagotoviti, da so vsi proizvodi, dani na enotni trg, varni, kar zagotavlja visoko raven varnosti potrošnika. Države članice morajo v sodelovanju z Evropsko komisijo usklajeno uvesti odvračalne kazni, vključno z velikimi globami, za gospodarske subjekte, ki namerno dajejo nevarne ali neskladne proizvode na notranji trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Za zagotovitev zaupanja potrošnikov so bistvena stroga pravila o kakovosti izdelkov, danih na trg, in pravila EU so usmerjena k temu cilju in delno uspešna. Vendar menim, da je treba ta pravila nujno podrediti dvema pogojema, ki sta dve plati iste medalje: (i) po eni strani ne smejo biti bolj omejevalna za evropske proizvajalce kot za mednarodne konkurente, ki dajejo svoje izdelke na isti trg, ne da bi spoštovali ista pravila, in (ii) ne morejo biti tako natančna, da bi ogrozila gospodarsko konkurenčnost. Ob upoštevanju teh dveh omejitev mora zato Komisija pregledati direktivo o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga in posebno pozornost nameniti najbolj občutljivim skupinam potrošnikov in še zlasti otrokom. Vemo, da večina številnih nesreč, ki se zgodijo, ker so bili na trg dani proizvodi, ki niso varni, vključujejo otroke, kar zahteva konkretne ukrepe ne le v zvezi z varnostjo končnega izdelka, ampak tudi z ustreznostjo za javnost, ki so ji namenjeni.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo obravnava potrebo po pregledu direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga, ki je bila sprejeta skoraj pred 10 leti. V zadnjem desetletju je bil glede tega vprašanja v Evropski uniji dosežen znaten napredek, zato je splošno priznano, da je mogoče in zaželeno izboljšati zakonodajni okvir, ki zagotavlja varnost izdelkov in obenem koristi potrošnikom in podjetjem. Prvič, direktivo je treba uskladiti z novim zakonodajnim okvirom. Nato je treba odpraviti zakonodajno prekrivanje med direktivo o splošni varnosti proizvodov in novim zakonodajnim okvirom na nekaterih področjih in nezajemanje drugih področij.

Strinjam se s stališčem poročevalke, da naj bi varnostna pravila za proizvode posodobili in uskladili z novim zakonodajnim okvirom, da bi z zagotavljanjem kakovostnih proizvodov zagotovili kar najvišje varstvo potrošnikov ter poskrbeli za popolno preglednost za proizvajalce.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo vsebuje sklop smernic za prihodnjo revizijo direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga. Poudarjen je cilj doseganja višje ravni varnosti proizvodov, kar je napredek, ki zahteva večji nadzor in za katerega je treba nadzornim organom dodeliti zadostna sredstva, da bi med drugim zagotavljali sledljivost vzdolž celotne dobavne verige. Prav tako obravnava pomembno vprašanje države izvora izdelka in odgovornega proizvajalca. To ne le brani pravico potrošnika do obveščenosti, ampak prav tako ščiti industrije v državah EU. Kritizirali smo posledice razvoja in poglabljanja enotnega trga za gospodarsko in socialno neravnovesje v EU. Vendar pa si konkretni predlogi v tem poročilu, ki se osredotoča na interese potrošnikov, zaslužijo naše soglašanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kljub našemu nasprotovanju razvoju evropskega notranjega trga, ki je predpostavka, na katerem temelji to poročilo, pa konkretni predlogi, ki jih zastavlja, in bistveno vprašanje, ki ga razčlenjuje, vključujejo izboljšanje pogojev in varnosti za potrošnike.

Konkretni cilj je določiti smernice za prihodnjo revizijo direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga.

Poročevalka posebno pozornost namenja potrebi po večjem nadzoru, s katerim naj bi dosegli višjo raven varnosti proizvodov. Prav tako je poudarjeno, da je treba nadzornim organom dodeliti dovolj sredstev, da bodo zagotavljali sledljivost po vsej dobavni verigi glede na njen pomen pri določanju države izvora izdelka in odgovornega proizvajalca, kar v primeru uvoženih proizvodov prav tako ščiti industrije Evropske unije.

Zato smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Glede na dobro delo, ki ga je opravila danska kolegica poslanka, gospa Schaldemose, glasujem za poročilo o direktivi o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga. To poročilo ima mojo podporo, ker vključuje ukrepe za sledljivost, ki so koristni za zaustavitev pretoka proizvodov, ki bi lahko bili škodljivi za potrošnike, in ker prav tako poudarja strog nadzor nad proizvodi iz tretjih držav in še zlasti iz Kitajske.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Vse blago in izdelki, ki se prodajajo na trgu EU, morajo imeti visok standard varnosti, da bi zaščitili potrošnike Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Varnost proizvodov je ena glavnih skrbi potrošnikov, ki ne želijo, da bi kupljeno blago ogrožalo njihovo zdravje. Ni treba posebej poudarjati, da je varnost proizvodov odvisna predvsem od proizvajalcev in uvoznikov, ki dajejo izdelke na trg. Nadzor trga prav tako igra pomembno vlogo pri zagotavljanju, da na trg pridejo le proizvodi, ki izpolnjujejo zahtevane standarde. Evropski parlament pošilja močno sporočilo s poročilom, ki je bilo danes izglasovano in ki poziva k usklajenosti direktiv o varnosti proizvodov z drugimi zakonodajnimi akti, kar bo zagotavljalo boljše delovanje sistema nadzora trga ter jasne in pregledne uredbe za podjetnike in kar bo potrošnikom dajalo jamstvo, da proizvodi, ki jih imajo v rokah, izpolnjujejo pravne zahteve.

Vendar pa je bilo prek sistema RAPEX poslanih zaskrbljujoče število obvestil, od katerih večina izdelkov, na katere opozori sistem, izvira iz Kitajske. V mnenju, ki sem ga o tem poročilu pripravila v imenu Odbora za mednarodno trgovino, je ena od mojih zahtev okrepitev sodelovanja glede varnosti proizvodov z glavnimi trgovinskimi partnerji in nadaljnje delo za izboljšanje delovanja sistema RAPEX-CHINA. Upam, da se bo okrepljeno sodelovanje s Kitajsko odražalo v kakovosti proizvodov, ki se na trge EU uvažajo iz Kitajske.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Direktivo 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov (DSVP), ki na ravni Skupnosti določa varnostne zahteve za proizvode za potrošnike, je treba pregledati in uskladiti z novim zakonodajnim okvirom, ki je bil sprejet leta 2008, in sicer s povezovanjem, zlasti z uredbo o nadzoru trga. Zakonodajni okvir o varnosti proizvodov in nadzoru trga sestavljajo tri plasti zakonskih aktov (DSVP, nov zakonodajni okvir in direktive o uskladitvi posameznih sektorjev), kar povzroča negotovost in zmedo na notranjem trgu. Stopnja nadzora trga se med državami članicami precej razlikuje in številnim ni uspelo dodeliti potrebnih sredstev za učinkovit nadzor trga, prav tako različno razlagajo proizvode, ki pomenijo resno nevarnost, kar lahko ustvari ovire prostemu pretoku blaga, izkrivlja konkurenco in ogroža varnost potrošnikov na notranjem trgu. Sedanji zakonodajni okvir za nadzor trga ne zagotavlja zadostne skladnosti, zato ga je treba pregledati in nadalje uskladiti. Nasprotoval sem glasovanju za ta dokument, ker menim, da bi zgolj z upoštevanjem varnosti potrošnikov zmanjšali prost pretok in večjo izbiro proizvodov. Sprejeti ukrepi morajo biti ustrezni, obenem pa moramo upoštevati varnost potrošnikov, pa tudi prost pretok in raznolikost proizvodov. Prav tako je jasno, da je nadzor trga velik izziv za številne države članice, saj ne morejo nameniti potrebnih sredstev za učinkovit nadzor trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) Podpiram končno obliko besedila o prihodnji reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga. Pozdravljam dejstvo, da končna različica ne vsebuje predlogov za vzpostavitev novih agencij, kar bi pomenilo nadaljnje zahteve do proračuna. Rad bi izpostavil, kako poročilo poudarja vprašanje standardizacije kot zakonodajnega instrumenta, ki v svojem bistvu predstavlja primer „pametne ureditve“ in zato ni od zgoraj navzdol, ampak prihaja od spodaj, od vseh zainteresiranih strani. In prav zato bi rad pozval k večjemu sodelovanju organov za nadzor trga v procesu oblikovanja varnostnih standardov, saj je to priložnost, da se njihovo strokovno znanje uporabi v procesu standardizacije. V zvezi z večjim obsegom ukrepov na področju oblikovanja varnostnih standardov se mi zdi ključnega pomena osredotočenost na stabilnost evropskega sistema standardizacije s poenostavitvijo evropskih standardov in skrajšanjem časa, potrebnim za njihovo oblikovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Najprej bi rad gospe Schaldemose čestital za opravljeno delo. Poročilo, ki ga je danes sprejel Parlament, je povezano s pomembnimi vprašanji glede varnosti proizvodov in posledično glede varstva državljanov. Pomembna evropska zaveza varstvu potrošnikov pred proizvodi z napako in nevarnimi proizvodi že pomeni, da so bili doseženi dobri standardi, vendar menim, da so še možne izboljšave, še zlasti v zvezi s tako imenovanimi ranljivimi potrošniki, kot so otroci, starejši in invalidi. Menim, da je na tem področju okrepitev sistema nadzora trga z ukrepom za izboljšanje učinkovitosti mejnih kontrol ključnega pomena skupaj s popolno sledljivostjo proizvodov po celotni dobavni verigi. Za konec naj ponovim, da je treba veljavni zakonodajni okvir, ki ga predstavlja direktiva o splošni varnosti proizvodov, revidirati v skladu s smernicami, ki jih je Parlament danes določil z glasovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Še vedno je preveč nevarnih proizvodov, ki so na voljo na trgu. Pozdravljam to poročilo, ki pravi, da je treba RAPEX (sistem hitrega obveščanja o nevarnih potrošniških proizvodih v EU) še izboljšati. Natančneje, pri obravnavi nezadostne varnosti proizvodov morajo države članice izboljšati učinkovitost in prepoznavnost carinskih pravil ter organov.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki.(IT) Čeprav je bil v zadnjih desetih letih dosežen nesporen uspeh v smislu zahtev, ki glede proizvodov veljajo na notranjem trgu Evropske unije, delno tudi zaradi skupnega pristopa, pa je treba opraviti še veliko dela. Res bi bilo pomembno izvesti revizijo sedanje evropske zakonodaje na tem področju. Jasno je, da je treba zdaj ponovno pregledati direktivo 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov (DSVP), ki je bila sprejeta pred več kot 10 leti. To bi prav tako omogočilo spoštovanje prednostnih nalog novega zakonodajnega okvira, ki je bil odobren leta 2008. V praksi je treba uveljaviti podrobnejše spremljanje trga, kar je nedeljivo povezano z varnostjo proizvodov. Vendar pa je dejanska težava in resnična prednostna naloga poročila namenjanje pozornosti proizvodom za otroke in njim všečnim proizvodom. Prav tako bi bilo priporočljivo, da bi Komisija predlagala ustrezno uredbo o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga. Ta naj bi vključevala bistvene elemente, kot so sprejetje konkretnih ukrepov na področju sledljivosti, obveznosti proizvajalca, da zagotovi podrobno analizo tveganj v času zasnove proizvoda, pa tudi stroge predpise za prodajo prek spleta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Utrditev notranjega trga je nujna za zadovoljiv gospodarski razvoj EU. Vendar pa je ta težnja mogoča le, če so proizvodi na trgu varni in obstaja zaupanje potrošnikov. Našega obstoječega cilja zagotavljanja prostega pretoka in vedno večje izbire proizvodov na trgu ne moremo ločiti od varnosti potrošnikov. V zadnjih nekaj letih je bil dosežen velik napredek na področju varnosti proizvodov. Vendar si je treba še naprej prizadevati za izboljšave, še zlasti glede proizvodov, ki so namenjeni otrokom, ki so bolj dovzetni in prizadeti, kadar se varnostni predpisi ne upoštevajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – To poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, je nekakšen prispevek Parlamenta k reviziji direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov. Pomembno je, da poročilo poudarja pomen revizije sedanje evropske zakonodaje, da se bodo lahko nevarni proizvodi takoj našli in prestregli. Namen tega in drugih ukrepov je zaščititi prebivalstvo EU pred pojavom nevarnih izdelkov na trgu in zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Okrog 60 % proizvodov, na katere opozori sistem RAPEX, prihaja iz Kitajske. Večina nevarnih proizvodov tako prihaja s trga, ki ga EU skoraj ne more nadzorovati. Upam, da se bo z novim sistemom RAPEX China to izboljšalo. Da bi EU zaščitila potrošnike in njihovo zdravje, mora zavzeti odločno stališče. Odpoklic nevarnih proizvodov mora potekati hitreje in učinkoviteje, izboljšati pa je treba sledljivost po vsej proizvodni verigi. To poročilo je tako usmerjeno, zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Razsežnost evropskega trga zahteva učinkovite in posebne predpise, da bi zagotovili varnost potrošniških proizvodov, zato menim, da mora EU posodobiti svoje predpise, da bo lahko zagotavljala nadzor trga. Poročilo gospe Schaldemose, ki sem ga podprl, podpira potrebo po reviziji direktive iz leta 2001 glede na težave, s katerimi so se države članice srečevale pri njenem prenosu. Ker države članice niso uporabljale direktive od leta 2004, so se pri nadzoru proizvodov pojavljale težave, prav tako pa niso zagotavljale certificiranja v obsegu, ki je bil mogoč. Strinjam se s poudarkom, ki ga poročilo namenja boju proti ponarejenim proizvodom z boljšim prepoznavanjem proizvodov v zvezi z varnostjo potrošnikov, kar omogoča uporaba novih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo je povezano z revizijo direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga. Pri prostem pretoku in vedno večji izbiri proizvodov na trgu je bistveno, da ne pozabimo na varnost potrošnikov. Vlade in podjetja so odgovorna za zagotavljanje varnejših proizvodov. Zakonodaja na evropski ravni je že uspešna in je izboljšala splošno raven varnosti proizvodov na notranjem trgu. Vendar pa so možna še številna izboljšanja, saj na tem področju še vedno obstajajo vrzeli, ki ogrožajo varnost potrošnikov in ki imajo lahko škodljive posledice. Glasovala sem za to poročilo, ker sem se morala strinjati s poročevalkinimi predlogi, ki poudarjajo pomen pregleda sedanje evropske zakonodaje o varnosti proizvodov, da bi lahko nevarne proizvode prepoznali in odstranili s trga v korist končnega potrošnika. Še zlasti bi poudarila predloge sprememb varnostnih pravil za proizvode, ki so namenjeni najbolj občutljivim skupinam potrošnikov na enotnem trgu, in sicer otrokom, starejšim in invalidom.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Želel bi čestitati gospe Schaldemose za odlično opravljeno delo.

Potrošnikom je treba zagotoviti večjo zaščito pred proizvodi z napako in potencialno nevarnimi proizvodi. S tem poročilom sporočamo Komisiji, da moramo pregledati direktivo in okrepiti sistem za nadzor trga ter vzpostaviti nadzor, ki bo dosleden na celotnem enotnem trgu.

Mislim, da je za učinkovit boj proti prisotnosti proizvodov z napako na skupnem trgu bistveno izboljšati mejni nadzor, še zlasti v pristaniščih. Pozivam Komisijo in nacionalne vlade, naj uvedejo strožje sankcije za uvoz iz tretjih držav, ki krši varnostne standarde.

Popolna sledljivost proizvodov po vsej dobavni verigi je naslednja ključna točka za zagotavljanje možnosti umika proizvodov z napako s trga, in celo med proizvodnjo. V ta namen moramo zagotoviti, da imajo mejni organi dovolj sredstev za izvajanje pregledov. Prav tako pozivam, da se več pozornosti nameni spletni prodaji, pojavu, ki se nenehno povečuje, in še zlasti prodaji tistih proizvodov, ki lahko neposredno škodujejo potrošniku, kot so farmacevtski in živilski izdelki.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za poročilo o reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov. Res podpiram pojasnilo glede sedanjega zakonodajnega okvira o varnosti proizvodov, ki sestoji iz treh plasti pravnih aktov. Da bi zagotovili, da se organi za nadzor trga ne bi soočali s kakršno koli negotovostjo, bi morali vzpostaviti skupni evropski okvir, ki bi veljal za vse proizvode, ki so prisotni na notranjem trgu ali nanj vstopajo. Poleg tega ne pozabimo, da je pomembno, da gospodarske subjekte odvračamo od nezakonitega delovanja z ukrepanjem v smislu odvračalnih kazni za tiste, ki namerno dajejo nevarne ali neskladne proizvode na enotni trg, in v smislu preglednosti: vsako prepoved proizvodov bi bilo treba objaviti. To poročilo se ukvarja še z enim ključnim elementom: varnost proizvodov z globalne perspektive. V tem okviru si mora Evropska unija zadati cilj boljše izmenjave informacij o nevarnih proizvodih, ki izvirajo iz tretjih držav, kot sta Kitajska in Indija, da bi se vprašanja varnosti proizvodov in sledljivosti lotili, preden proizvod vstopi na evropski trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Dobro delovanje enotnega trga pomeni tudi varne proizvode in zaupanje potrošnikov. Pri zagotavljanju prostega pretoka in vedno večje izbire proizvodov na trgu ne smemo pozabiti na varnost potrošnikov. Splošen pregled področja varnosti proizvodov pokaže, da je bil v zadnjem desetletju dosežen napredek na področju varnosti proizvodov v EU. Vlade in podjetja prevzemajo odgovornost za zagotavljanje varnejših proizvodov, zakonodaja na ravni EU pa je zagotovila skupen pristop k zahtevam za proizvode, s katerimi se je splošna raven varnosti proizvodov na notranjem trgu izboljšala. Čeprav je napredek viden, pa so na tem področju možna še številna izboljšanja. Treba jih je obravnavati, saj lahko slabosti na tem področju ogrozijo varnost potrošnika, kar je lahko v nekaterih primerih celo smrtno nevarno.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski parlament s sprejetjem te resolucije poudarja, kako pomembno je izboljšati nadzor na mejah, še zlasti v pristaniščih, da bi se učinkoviteje borili proti prisotnosti proizvodov z napako na skupnem trgu.

Sprejeto besedilo poziva Komisijo in nacionalne vlade, naj uvedejo strožje sankcije za uvoz iz tretjih držav, ki krši varnostne standarde. Prav tako bi bilo treba več pozornosti nameniti spletni prodaji, pojavu, ki se nenehno povečuje, in še zlasti prodaji tistih proizvodov, ki lahko neposredno škodujejo potrošniku, kot so farmacevtski izdelki.

Popolna sledljivost proizvodov po vsej dobavni verigi je naslednja ključna točka za zagotavljanje možnosti umika proizvodov z napako s trga, celo med proizvodnjo. V ta namen moramo zagotoviti, da imajo mejni organi dovolj sredstev za izvajanje pregledov.

Pomembno je poudariti zahtevo, da morajo proizvodna podjetja preverjati možnost tveganj za zdravje in varnost že v fazi zasnove proizvodov in da se oblikuje javna podatkovna zbirka o varnosti proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Z revizijo direktive naj bi poenotili in uskladili standarde, ki veljajo za potrošniško blago in ki se zdaj glede nadzora trga prekrivajo in razlikujejo.

V globaliziranem svetu, kjer smo priča pretoku blaga in ljudi, je vse večja potreba po izvajanju sistematičnih pregledov proizvodov, ki se prodajajo.

Posebno pozornost je treba nameniti proizvodom, ki prihajajo iz tretjih držav, kjer higienski in zdravstveni standardi, proizvodni procesi in uporaba materialov, ki v Evropi niso dovoljeni, predstavljajo tveganje okužbe stvari, ki pridejo na naše mize ali v naše roke.

Še zlasti je treba preverjati otroške igrače in strupene snovi, saj jih otroci pogosto dajejo v usta, zdaj še bolj, ker se praktično v vseh primerih igrače izdelujejo na Kitajskem, ki je država, ki na žalost slovi po nizkih stroških proizvodnje in šibkem nadzoru kakovosti. Še zlasti pomembna je sledljivost, ki je koristna pri prekinitvi pretoka proizvodov, ki morda niso varni za potrošnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki predlaga nadaljnje izboljšave sistema za hitro opozarjanje na nevarne proizvode za potrošnike v EU. Večja učinkovitost in prepoznavnost carinskih pravil bo v pomoč pri obravnavanju nizke varnosti proizvodov, kar bo v korist potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Róża Gräfin von Thun und Hohenstein (PPE), v pisni obliki. – Varen notranji trg je prednostni cilj za naše državljane in to poročilo poudarja pomanjkljivosti zakonodaje o varnosti proizvodov in nadzoru trga ter v načinu njenega izvajanja na ravni EU in na nacionalnih ravneh. Sedanje pomanjkanje pravne gotovosti ob različnih pravnih instrumentih, ki se uporabljajo za posamezne kategorije proizvodov, in ob vrzelih, ki obstajajo na drugih področjih, je ovira za varnost na trgu in za pravilno delovanje enotnega trga. Direktivo o splošni varnosti proizvodov in pravila, ki urejajo nadzor trga, bi bilo treba nadomestiti s skupno uredbo kot pravnim instrumentom, ki zagotavlja najvišjo raven jasnosti in enotnosti.

Iz tega razloga sem to prepoznala kot eno od ključnih prednostnih nalog za vključitev v poročilo o aktu za enotni trg za Evropejce gospoda Correia De Camposa, pri katerem sem poročevalka v senci. Poleg tega pa je treba posodobiti zakonodajo v zvezi z varnostjo proizvodov in nadzorom trga glede na to, da vse več ljudi nakupuje prek spleta, da bi vključili ukrepe, ki zajemajo spletno prodajo in bi tako okrepili zaupanje potrošnikov na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Glasovala sem za predlog resolucije gospe Schaldemose, ker je to resno in aktualno vprašanje. Treba je izboljšati obstoječe mehanizme v zvezi s splošno varnostjo proizvodov, saj bo to pomagalo ohranjati visoko raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov.

Ker prihajam iz države, ki je na geografskem razpotju, se mi zdi ta predlog še zlasti tvoren, saj številni proizvodi, ki so uvoženi iz tretjih držav, ne izpolnjujejo jasno opredeljenih zahtev glede varnosti in kakovosti, ki so jasno določene v zakonodaji EU. Samo če se bodo za te proizvode uporabljali takšni preventivni mehanizmi in mehanizmi za nadzor, bomo lahko resnično učinkoviti in bomo lahko očistili trg in res koristili potrošnikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga, ker na splošno podpiram okrepitev nadzora trga, da bi učinkovito varovali koristi potrošnikov. Menim, da je pomembno, da zaščitimo otroke, starejše in invalide, ker ima Skupnost posebno odgovornost do teh skupin. Po desetih letih je že čas za temeljit pregled direktive, da bi vključili nove prodajne kanale, kot je spletno nakupovanje.

 
  
  

Poročilo: Michèle Rivasi (A7-0035/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker se strinjam, da je potrebno boljše sodelovanje pri odzivanju na pandemije, in se prav tako strinjam, da je potreben pregled preventivnih načrtov, ki so jih pripravile EU in njene države članice. Svetovna zdravstvena organizacija mora nujno ponovno pregledati svojo opredelitev pandemije in upoštevati ne le geografsko razširjenost, ampak tudi stopnjo nevarnosti. Mislim, da bi morali to zadevo bolje obvladovati z oceno priporočenih strategij cepljenja, to pa je mogoče doseči le, če Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni deluje kot neodvisna agencija in učinkoviteje izvaja svoje pristojnosti, v ta namen pa mora imeti na voljo ustrezna sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Pozdravljam to pobudo, ki želi zagotoviti boljši nadzor in popolno preglednost pri ocenjevanju zdravil, ki se priporočajo v izrednih zdravstvenih razmerah, in ki želi izboljšati strategije cepljenja in obveščanja, ki služijo pripravi na pandemije in njihovemu preprečevanju. Mislim, da mora Evropska unija dodeliti več sredstev za raziskave in razvoj v zvezi s preventivnimi ukrepi javnega zdravstva, da bi povečali naložbe v boljše ocenjevanje in napovedovanje učinka virusa gripe, tako v obdobju med pandemijami kot na začetku pandemije. Zato sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Evropska unija se je morala učiti iz spornega obvladovanja gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU ter sprejeti ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nadaljnjih nesorazmernih odzivov. Zato sem glasovala za to besedilo, ki predvideva več sodelovanja, več neodvisnosti in več preglednosti, da bi učinkovito reševali vse prihodnje pandemije. To besedilo predvideva več sodelovanja v smislu ponovne preučitve preventivnih načrtov EU in držav članic, ponovnega pregleda vlog in odgovornosti ključnih akterjev ter uvedbe postopka, ki bi državam članicam omogočil skupni nakup cepiva in zdravil. To besedilo prav tako poziva SZO, naj v svojo opredelitev pandemije kot merilo vključi stopnjo nevarnosti. Predvideva več neodvisnosti, saj besedilo določa, da mora Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni pri izvajanju svojih pristojnosti delovati kot neodvisna agencija, da na znanstvene študije ne bodo vplivale farmacevtske družbe. In na koncu, več preglednosti, h kateri poziva besedilo, v smislu ocene učinkovitosti strategij cepljenja. Zato bo to besedilo omogočilo doslednejšo komunikacijo med državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) ob koncu aprila 2010, je gripa A(H1N1) leta 2009 v Evropi povzročila 2900 smrtnih žrtev. Ta številka je nižja od uradnih ocen Komisije glede števila umrlih samo zaradi sezonske gripe, ki je približno 40 tisoč oseb v običajnem letu in približno 220 tisoč oseb v posebno hudi sezoni. To število je tudi veliko nižje od najbolj optimističnih napovedi zdravstvenih ustanov držav članic Evropske unije. Glede tega virusa je bila sprejeta najvišja stopnja pripravljenosti, kar je v nekaterih državah članicah sprožilo plaz zelo dragih ukrepov (na primer stroški Velike Britanije so po ocenah znašali 1300 milijonov EUR, v Franciji pa 990 milijonov EUR – stroški, povezani s sezonsko gripo, so znašali 90 milijonov EUR), ki so bili nesorazmerni z dejansko nevarnostjo virusa. Strinjam se, da bi morala Svetovna zdravstvena organizacija pregledati svojo opredelitev pandemije, ki naj ne bi temeljila zgolj na širjenju virusa, ampak bi vključila tudi morebitno stopnjo nevarnosti obolenja, s čimer bi omogočila ustreznejši odziv in zaščitila državljane EU pred resničnimi nevarnostmi. Prepričan sem, da je treba na tem področju izboljšati sodelovanje med državami članicami ter odgovornimi institucijami in organizacijami, prav tako je treba bolj pregledno porazdeliti odgovornosti med ključne akterje.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gripo A (H1N1), ki jo je povzročil virus gripe A H1N1, so sprva odkrili v Mehiki konec marca 2009, nato pa se je širila v različne države. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je maja 2009 gripi A (H1N1) pripisala nizko stopnjo nevarnosti, junija istega leta pa je SZO razglasila šesto stopnjo nevarnosti, kar ustreza fazi pandemije. Ta najvišja stopnja nevarnosti, ki jo je razglasila SZO, je v Evropi spravila v tek vrsto ukrepov. V nekaterih primerih so bili ti zelo dragi (na primer stroški Velike Britanije so po ocenah znašali 1300 milijonov EUR, v Franciji pa 990 milijonov EUR, medtem ko so stroški, povezani s sezonsko gripo, znašali 87 milijonov EUR). Odziv je bil nesorazmeren. Države članice so se odzvale po svoje, na da bi se kaj dosti usklajevale ali bile solidarne. To poročilo, ki sem ga podprla, vsebuje pravilne sklepe, saj priporoča več usklajevanja med državami članicami in evropskimi zdravstvenimi institucijami in razjasnitev ter ponovni pregled vlog in odgovornosti ključnih akterjev in struktur za obvladovanje groženj zdravju na ravni EU. In za konec, ugotavlja, da je treba neodvisno od farmacevtskih družb opraviti študije o cepivih in protivirusnih zdravilih, pa tudi o spremljanju obsega cepljenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi odziva v več državah članicah Evropske unije glede boja proti morebitni pandemiji virusa H1N1 se strinjam, da so potrebne izboljšave pri opredelitvi odzivov na podlagi znanstvenih informacij, ki so na voljo v takšnih razmerah. Zato podpiram ponovni pregled odziva in preventivnih načrtov v primeru nevarnosti pandemije. Vsak ponoven pregled si mora prizadevati za več sodelovanja in usklajevanja med zdravstvenimi organi držav članic in evropskimi institucijami. Drug vidik, ki se mi zdi izjemno pomemben, je potrebna preglednost glede zdravil, ki se uporabljajo, in znanstvenih poročil, ki jih zagotavljajo zdravstveni organi, da bi preprečili navzkrižje interesov in zagotovili varnost državljanov ter njihovo obveščenost.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je bila regija, ki je bila v svetu najbolje pripravljena in je imela najboljše zmogljivosti za odziv pri obvladovanju izbruha, čeprav so to oslabile precejšnje razlike v pripravljenosti držav članic in premalo pravega sodelovanja med njimi. Priprava in odziv na zdravstvena tveganja v EU je odgovornost držav članic, zato je ključnega pomena, da se izboljšata sodelovanje in usklajevanje med njimi, institucijami in mednarodnimi ter regionalnimi organizacijami, še zlasti v začetni fazi izbruha virusa, da bi lahko ocenili stopnjo nevarnosti, sprejeli ustrezne odločitve glede obvladovanja in zavzeli usklajen pristop. Različna priporočila EU in držav članic pri opredeljevanju prednostnih skupin za cepljenje pričajo o precejšnji negotovosti in različnih mnenjih glede ustreznega odziva. Stroške, ki so bili precej veliki, bi prav tako lahko zmanjšali z večjim sodelovanjem med državami članicami ter med njimi in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Podpiram potrebo po oblikovanju evropskega kodeksa za opravljanje funkcije znanstvenega izvedenca pri katerem koli evropskem organu, ki je zadolžen za varnost, napovedovanje in obvladovanje tveganj, da bi se izognili nadaljnjim primerom korupcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Obvladovanje epidemije gripe H1N1, za katero so bila dana vnaprejšnja opozorila, je bilo neuspešno. Zato bi se morali iz te krize učiti, da se bomo v prihodnje učinkoviteje lotili nevarnosti pandemije. Države članice bodo morale očitno več sodelovati med seboj, pa tudi z evropskimi institucijami, da bi se v primeru pandemije učinkoviteje odzvale. Prav tako moramo razjasniti vlogo struktur za obvladovanje groženj zdravju na ravni EU in zagotoviti, da bo SZO ponovno pregledala opredelitev meril za razglasitev svetovne pandemije. In kot zadnje, zdi se primerno, da države članice oblikujejo sistem skupnih javnih naročil za cepiva. Nenazadnje: zagotoviti je treba popolno preglednost v zvezi z izvedenci, ki svetujejo evropskim organom za javno zdravje, da bi naredili konec morebitnemu navzkrižju interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam glasovanje o tem poročilu, pri katerem sem v imenu Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) sodelovala kot poročevalka v senci. V prid približno 500 milijonov državljanov se moramo učiti iz te krize, da se bomo v prihodnje učinkoviteje lotili nevarnosti pandemije. Včeraj sprejeto besedilo je dober kompromis v smislu sodelovanja, neodvisnosti in preglednosti na področju zdravja.

Ob dokazanem neuspehu pristnega sodelovanja na zdravstvenem področju med državami članicami je bilo treba sprejeti tvoren in praktičen pristop, ki vključuje naslednje ukrepe:

Okrepljeno sodelovanje med državami članicami in boljše usklajevanje med njimi in Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni, da bi se v primeru pandemije v prihodnje učinkoviteje odzvale;

Razjasnitev vlog struktur za obvladovanje groženj zdravju na ravni EU;

Poziv SZO, naj ponovno pregleda opredelitev meril za razglasitev svetovne pandemije;

Ocena strategij cepljenja in obveščanja, ki se uporabljajo v državah članicah, da bi ponovno pridobili zaupanje državljanov;

Države članice oblikujejo sistem skupnih javnih naročil za cepiva, da bi preprečile razlike;

Objava izjav o interesu vseh strokovnjakov, ki nudijo svetovanje evropskim organom javnega zdravstva, da bi preprečili navzkrižje interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da je treba odziv na epidemiološka tveganja na ravni EU bolje uskladiti. Primer gripe H1N1 je izpostavil pomanjkljivo obvladovanje tveganja na svetovni ravni predvsem zaradi neustrezne povezave med razglašeno stopnjo nevarnosti in dejanskimi grožnjami, kar je imelo za posledico razsipavanje sredstev. Pri tem menim, da mora Evropska unija vzpostaviti neodvisen sistem za ocenjevanje nevarnosti pandemije in bolje usklajevati obvladovanje teh tveganj. V tem okviru mora imeti Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni zmogljivosti, ki so potrebne, da lahko igra kar najbolj dejavno vlogo na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o obvladovanju gripe H1N1, ker poudarja pomembnost krepitve sodelovanja, neodvisnosti in preglednosti obvladovanja prihodnjih pandemskih kriz, zlasti prek izboljšanega izvajanja nalog Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni kot neodvisne agencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Leta 2009 se je svet znašel v primežu strahu pred virusom, ki je predstavljal možnost velike pandemije in smrtnih žrtev: gripa A. Na srečo se najhujši strahovi glede obolevnosti in umrljivosti, povezani z virusom H1N1, niso uresničili. V Evropi je bil ta virus odgovoren za 2900 smrtnih žrtev, kar je bilo veliko manj kot pri sezonski gripi. Vendar so države članice zaradi opozoril in strahu Svetovne zdravstvene organizacije sprejele izredne ukrepe, kot je množično cepljenje, kar je predstavljalo precejšnje stroške za zdravstvene sisteme. Pomembneje je, da se iz obvladovanja gripe A kaj naučimo, kot pa poudarjamo napake. Pri tem je po mojem mnenju pomembneje grešiti ob presežku kot pa zaradi opustitve. Drugič, iz tega bi se morali kaj naučiti za obvladovanje prihodnjih pandemij, ki bodo lahko še agresivnejše, in razumeti, kako in kdaj ukrepati ter katere ukrepe sprejeti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Na srečo je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) virus gripe H1N1 povzročil manj smrtnih žrtev, kot so prvotno napovedovali, in jo zdaj štejemo za bolezen z nizko stopnjo nevarnosti v EU. Ko se je začela širiti, je ustvarila določen preplah, zato je več držav članic veliko vložilo v programe cepljenja, kar se je izkazalo za pretirano, kajti stopnja smrtnosti je v državah, kot je Poljska, ki ni sprejela nobenih izrednih ukrepov, ostala na ravni držav, ki so začele izvajati kampanje cepljenja s stroški, ki jih ocenjujejo na več milijonov evrov.

Glede na to poročilo je bila „v večini držav članic politika nakupa cepiv vnaprej določena na podlagi pogodb o nakupu, sklenjenih s farmacevtskimi podjetji leta 2007“. To razkriva pomanjkanje preglednosti v tem postopku zaradi nedopustne odvisnosti držav članic od farmacevtskih družb. Tako se moram strinjati s poročevalko in upam, da bodo Komisija in države članice upoštevale njena priporočila, še zlasti glede zanesljivosti informacij in načela previdnosti, ki morajo koristiti pacientom in ne družbam.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo zaradi zaskrbljujočega procesa obvladovanja navedene pandemije gripe A (H1N1) in potrjenega števila (zaradi gripe H1N1 je umrlo 2900 oseb, medtem ko je število umrlih zaradi sezonske gripe istega leta znašalo 40 tisoč) poziva k preglednosti, kar se nam zdi hvalevredno. To se navezuje tako na tisto, kar se je zgodilo – ob popolni razjasnitvi sprejetih postopkov in odgovornosti –, in na pristop k takim razmeram v prihodnje. Zlasti omenja naslednja vprašanja: vprašanje nabave cepiv in protivirusnih zdravil; obveščanje o zabeleženih primerih in njihova stopnja nevarnosti; zagotavljanje dostopa do listin, ki so povezane s kliničnimi raziskavami, raziskovalnimi protokoli in škodljivimi vplivi zdravil (s strani Evropske agencije za zdravila); navzkrižje interesov med izvedenci, ki nudijo svetovanje evropskim organom javnega zdravstva. Poročilo „zahteva, naj se preventivni načrti EU in držav članic za prihodnje pandemije gripe ponovno preučijo, da bi bili bolj učinkoviti in skladni ter ustrezno neodvisni in prilagodljivi“. Prav tako priporoča krepitev sodelovanja med državami članicami na tem področju glede opredelitve stopnje nevarnosti ob izbruhu virusa in glede sprejemanja odločitev. Na splošno menimo, da je poročilo pozitivno, zato smo glasovali zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) V tej fazi ocenjevanja dogajanj med obvladovanjem gripe H1N1 se je treba učiti, prav tako se je treba zavedati, da države morajo imeti sisteme javnega zdravja in svetovalne službe na področju javnega zdravja, ki so usposobljene za delovanje na različnih področjih, še zlasti:

- Pri pripravi in oceni znanstvenih študij, neodvisno od farmacevtskih družb, o učinkovitosti, varnosti, razmerju koristi in tveganj v protivirusnem cepivu in zdravilih in o priporočenih ciljnih skupinah;

- Pri obveščanju o zdravilih, priporočenih v primeru zdravstvenega izrednega stanja, zlasti v razmerah pandemije;

- Pri krepitvi zmogljivosti v smislu obvladovanja in napovedovanja tveganj in v zvezi z raziskavami in razvojem na teh področjih ter tudi v zvezi z preventivnimi ukrepi javnega zdravstva.

Prav tako je treba izboljšati sodelovanje med različnimi nacionalnimi službami ter med njimi in ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi institucijami ter organizacijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Podpiram poročilo gospe Rivasi o oceni ukrepov za obvladovanje gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU, ker izpostavlja pretirano alarmanten pristop Evropske unije ob ocenjevanju težave. Zavzemam se za to, da precej pozornosti namenimo zadevam, ki so povezane z zdravjem državljanov EU, vendar pri tem naš pristop ni alarmanten, kar bi se odražalo v pretirani porabi na področju javnega zdravja. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Predlog resolucije, ki smo ga sprejeli, postavlja temelje za tako potreben razmislek o odzivu Evropske unije na širjenje prašičje gripe.

Kot se vsi spomnite, države članice tedaj niso iskale skupnih rešitev, ampak so zavzele zelo individualistična stališča. Odzivi posameznih nacionalnih vlad so se močno razlikovali in se raztezali od obsežnih cepljenj do odločitve, da cepljenja ne bo, kot je to bilo na Poljskem. Ta izkušnja bi nas morala vzpodbuditi, da bi izboljšali usklajevanje med nacionalnimi zdravstvenimi organi in evropskimi institucijami, ponovno pregledali strategije preprečevanja in cepljenja ter ponovno opredelili merila za razglasitev pandemije.

Rada bi poudarila, da učinkovitejše sodelovanje lahko ne le zmanjša stroške obvladovanja takšnih kriz, nenazadnje prek morebitnega skupnega nakupa cepiva s strani držav članic, ampak lahko predvsem izboljša zaščito, ki so jo deležni ljudje, saj se virus ne ustavi na mejah.

In na koncu, upam, da bo Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni dobil podporo, ki si jo zasluži, da bo lahko še naprej popolnoma neodvisno ocenjeval in nadzoroval zdravstvene izredne razmere.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za poročilo o obvladovanju gripe H1N1. Vendar bi rad opozoril, da je bilo to „obvladovanje“ pravzaprav še ena kapitulacija „previdnostnega načela“, ki zahteva ukrepanje pred ustreznim razmislekom. Dejstvo, da je generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije razglasila grozečo pandemijo, vendar se je sama odločila, da se ne bo cepila, je prepričljiva ilustracija razhajanja med osebno presojo resnosti izbruha in javno razpravo odgovornih. Od afere z okuženo krvjo noben uradnik v javnem zdravstvu ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Gripa H1N1 je bila izredno poučna. Prvič, naučila nas je, kako lahko stran vržemo denar. Stroški „prašičje“ gripe (po mnenju Računskega sodišča 900 milijonov EUR!) niso nastali zaradi števila žrtev. Žrtev gripe H1N1 je bilo desetkrat manj kot pri običajni sezonski gripi. Pa vendar drži, da za teh 2000 žrtev letno, od katerih so večinoma starejši ali že bolni, nikomur ni mar. Ti so veliko manj eksotični.

Nadalje, naučila nas je, kako popolnoma zakriti pomanjkanje preudarnosti z alarmantnimi govori in mahanjem rok. Več deset milijonov odmerkov je bilo naročenih po nepotrebnem. Organizirali so nekaj, kar naj bi bil program množičnega cepljenja, ne da bi upoštevali zdravo pamet. Obveščanje je bilo tako pretirano in nasprotujoče, da so mu Francozi obrnili hrbet, in to upravičeno, z nezaupanjem v ukaze, ki so jim bili dani.

Obstajal je sum skupnih interesov tistih, ki so sprejeli politične odločitve, in tistih, ki so jim te prinesle finančne koristi. In na koncu, gripa nas je v Franciji naučila, da ministra ali ministrico ne glede na številne napake, brezbrižnost in nesposobnost nič ne more prisiliti, da bi odstopil/a. Vsakdanje dogajanje v francoski vladi pa je dokaz, da se glede tega nič, popolnoma nič ni spremenilo!

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. (DE) V letih 2009 in 2010 je bilo v našem načinu obravnavanja seva gripe H1N1, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot pandemijo, premalo preglednosti. S tem se ukvarja „Poročilo o oceni ukrepov za obvladovanje gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU“. To poročilo pozdravljam predvsem zato, ker predvideva popolno preglednost glede zdravil, uporabljenih v primeru nujne medicinske intervencije in pandemije.

Države članice so pri naročanju in uporabi cepiv delovale enostransko. Pri tem je pomembno oceniti strategijo zalog cepiv in delovati v smeri skupnih javnih naročil držav članic za cepiva v prihodnje. Prav tako pomembno je izboljšano sodelovanje med odgovornimi organi v državah članicah in evropskimi agencijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki.(FR) Zaradi predlogov sprememb, ki jih je predlagala moja politična skupina (Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)), to poročilo vsebuje tvorne predloge, ki nam bodo pomagali, da se iz zdravstvene krize, ki jo je povzročil virus H1N1 virus, kaj naučimo, zlasti z izboljšanjem evropskega usklajevanja.

Prvotno poročilo je res vsebovalo številne netočnosti in bi lahko ljudi odvračalo od cepljenja. Tako pa si poročilo, kot smo ga danes sprejeli, prizadeva za ponovno pridobitev zaupanja naših sodržavljanov v obvladovanje zdravstvenih kriz. Zdravstveni strokovnjaki bodo morali biti bolj vključeni v pripravo in izvajanje strategije za preprečevanje pandemije in boj proti njej. Nič več ne moremo dopuščati, da bi kampanje imunizacije spremljala takšna zmeda in sumničenja.

Ključnega pomena bo izboljšati komunikacijo ob upoštevanju, da govorice brez znanstvene podlage zlahka krožijo po novih medijih in na internetu. Gripa je bila na srečo manj nevarna, kot smo pričakovali, vendar bi bilo nevarno podcenjevati stopnjo negotovosti in potencialno stopnjo nevarnosti prihodnjih pandemij.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker bi morala Svetovna zdravstvena organizacija nujno pregledati svojo opredelitev in vanjo vključiti resnost bolezni na stopnjah pandemije, s čimer bi omogočila ustreznejši odziv. Pri odzivu na pandemije je potrebno boljše sodelovanje. Treba je ponovno pregledati preventivne načrte in, če je potrebno, pregledati vloge in odgovornosti ključnih akterjev, ter okrepiti sodelovanje med državami članicami, da bi zagotovili skladno obvladovanje tveganja pri odzivu na pandemijo v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom, prav tako je potrebno bolj premišljeno usklajevanje držav članic z Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni. Treba je uvesti postopek, ki bi državam članicam omogočil prostovoljen skupni nakup. Proizvajalci morajo nositi vso odgovornost za odobrene indikacije svojih zdravil, države članice pa morajo to dosledno izvajati v vseh pogodbah o javnih naročilih cepiv. Preventivne načrte EU in držav članic za prihodnje pandemije gripe je treba ponovno preučiti na osnovi posodobljenih ustreznih podatkov, da bi bili bolj učinkoviti in skladni ter ustrezno neodvisni in prilagodljivi ter da bi se odzvali čim hitreje na vsak primer pravega tveganja. Strinjam se z mnenjem, da bi morale strategije cepljenja sloneti na treh pogojih, če naj bi bile uspešne: učinkovitost cepiva, njegovo pozitivno razmerje med tveganji in koristmi in usmerjenost na ciljne skupine.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Menim, da resolucija o oceni obvladovanja gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU jasno razkriva narejene napake, obenem pa postavlja temelje za drugačno, učinkovito obvladovanje pandemij gripe. Dobro znano je, da je bil odziv na širjenje gripe H1N1 pretiran glede na dejanski obseg težave. Prav zato mislim, da je treba ponovno pregledati preventivne načrte v zvezi s pandemijo gripe, da bi zagotovili hiter, usklajen in učinkovit odziv. V tem pogledu je po mojem mnenju bistveno okrepiti sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, da bi zavzeli resnično evropski strateški pristop do te težave. Prav tako verjamem, da bi bilo koristno, kot je omenjeno v besedilu resolucije, da bi v postopek skupaj z gospodarskimi subjekti iz farmacevtskega sektorja vključili neodvisne znanstvene izvedence, ki jih s farmacevtsko industrijo ne povezujejo nikakršni interesi.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Mislim, da je ob zavedanju nevarnosti gripe H1N1 in pomena zdravja naših državljanov to poročilo še zlasti pomembno, saj prav tako izpostavlja pravilen način obvladovanja teh razmer. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2009 potrdila nizko stopnjo nevarnosti obolenja, različni pristopi, ki so jih sprejele države članice, pa so prinesli velike stroške, prodajo cepiva, ki ga je bilo treba nujno proizvesti, in ponoven pregled opredelitve pandemije, ki naj bi kot merilo upoštevala ne le geografsko razširjenost, ampak tudi stopnjo nevarnosti. Ti dejavniki poudarjajo dejstvo, da je drugačen pristop nujno potreben. Evropska unija pri reševanju teh razmer zahteva več sodelovanja, preglednosti in neodvisnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Vprašanje gripe se vsako leto pojavi na dnevnem redu ne le Evropskega parlamenta, ampak tudi številnih nacionalnih parlamentov. Mislim, da poročilo gospe Rivasi zavzema zelo širok pristop k vprašanju gripe H1N1 in o njem razpravlja pod različnimi naslovi, kot so sodelovanje, neodvisnost in preglednost, kar bo povsem nujno v primeru prihodnje pandemije. Menim, da mora Evropska unija sprejeti dejavne in hitre ukrepe in tako sem glasovala za sprejetje poročila o obvladovanju gripe H1N1.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker ne vsebuje ničesar, čemur bi nasprotoval. Vendar pa glede na omejen vpliv gripe H1N1 nisem prepričan, zakaj se je Parlament odločil, da ji posveti toliko časa.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Rad bi se zahvalil poročevalki za zelo podrobno in iskreno poročilo, ki vsebuje številna skrb vzbujajoča sporočila. Nobenega dvoma ni, da se je s skupnim pristopom EU med pandemijo preveril potencial skupnega ukrepa, hkrati pa razkrile dramatične slabosti, predvsem na področjih preprečevanja, objektivnih statistik in nabave varnih in učinkovitih zdravil. EU se je pred kratkim dvakrat spopadla s težavo nevarne virusne okužbe. Iz te izkušnje se nismo dovolj naučili. Pozdravljam predloge v zvezi s strožjimi preskusi učinkovitosti zdravil in zavzemanje za zbiranje objektivnih podatkov, pa tudi zanimanje za zaščito vseh državljanov EU ne glede na sistem zdravstvenega varstva. Mislim, da je zahteva po sredstvih za raziskave in razvoj temeljnega pomena, prav tako pa pravilo, da farmacevtska podjetja ne bodo imele posvetovalne vloge in tudi ne vloge pri odločanju. Isto velja za študije in preskuse materiala za cepiva in druga zdravila, ki jih je treba pripraviti neodvisno od farmacevtskih podjetij. Prav tako podpiram zahtevo za strožja pravila za strokovnjake in svetovalce, ki delajo za evropske institucije. Javnost je treba jasno in pregledno obveščati, vendar na način, ki ne bo povzročal panike, ampak bo zagotavljal strokovne in razumljive informacije. Kot kvestor, soodgovoren za varovanje zdravja poslancev Evropskega parlamenta in zaposlenih v Evropskem parlamentu, bi rad dejal, da so naši ukrepi v EP učinkoviti, niso pa poceni.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Glede na statistične podatke, predstavljene v tem poročilu, je bil odziv na širjenje H1N1 dejansko nesorazmeren z dejansko naravo pojava in je v številnih državah članicah povzročil zelo drage kampanje cepljenja. Poročevalki se je zato zdelo ustrezno, da izpostavi izredno pomembna vprašanja, ki so se navezovala predvsem na resnično velik vpliv farmacevtskih podjetij. Navedla je, da bi morale biti študije o protivirusnih zdravilih neodvisne od farmacevtskih podjetij. Pospešeni postopki odobritve so pokazali svoje omejitve, ker ni na voljo nobenih znanstvenih podatkov, zato se še vedno uporabljajo tisti, ki jih objavi industrija. Treba je bolj sodelovati, da bi zahtevali ponoven pregled preventivnih načrtov in vlog ključnih akterjev, prav tako pa državam članicam omogočili prostovoljne skupne nakupe. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) bi morala čim prej ponovno pregledati svojo opredelitev pandemije, da bi v svojo razvrstitev vključila virulenco virusa. V zvezi s tem morajo biti cepiva učinkovita, odnos med tveganji in koristmi mora biti pozitiven, resnično pa morajo biti usmerjena k ogroženim skupinam. In na koncu, izogibati se moramo navzkrižju interesov, saj lahko v javnem mnenju nemudoma vzbudijo sum pretiranega pritiska.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Odlika tega poročila je obsodba pomanjkanja preglednosti Evropske agencije za zdravila kot tudi povezav med farmacevtskimi podjetji in strokovnjaki za cepiva in protivirusna zdravila. Zato je škoda, da poročilo ne poziva, da bi se dejavnosti te agencije do izvedbe prave, celovite reforme začasno ustavile. Glasujem, da bi poročevalko spodbudil, da bo šla naslednjič še dlje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Obvladovanje gripe H1N1 v EU je razkrilo raznolikost težav, zlasti glede dejanske resnosti in obsega; odziv držav članic je bil nesorazmeren z velikostjo in izredno drag, predvsem v primerjavi s številom mrtvih, ki jih vsako leto povzroči običajna gripa, in z zneski, ki so jih države članice porabile v boju proti njej. Analiza obvladovanja gripe H1N1 v Evropi poudari osnovno težavo: odsotnost neodvisne ocene s strani nacionalnih in/ali evropskih organov, pristojnih za zdravstvo, in posledično nezmožnostjo prilagoditi ukrepe javnega zdravstva na najboljši način in v realnem času dejanskim kliničnim in epidemiološkim statistikam, ki so na voljo. Zato je treba spremeniti obvladovanje primerov pandemij v prihodnje, da bi se izognili splošni paniki med ljudmi in tudi nepotrebnim stroškom.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – To poročilo ocenjuje obvladovanje gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU in poudarja elemente, ki bi jih bilo treba izboljšati: sodelovanje, neodvisnost in preglednost pri obvladovanju prihodnjih pandemskih kriz, in sicer z boljšo uporabo pristojnosti Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni.

Vendar pa ena ocena ni dovolj in na področju hitrega ter učinkovitega odziva na izbruhe bolezni nisem opazil nadaljnjega razvoja, niti besede pa ni bilo o preventivnih ukrepih. Poročilo je kot vedno nedoločno in nejasno. Glasoval sem za, ker ni nobenega drugega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi gripe vrste A/H1N1 je bilo leta 2009 manj smrtnih primerov kot pri sezonski gripi. Čeprav je SZO gripo H1N1 opredelila kot lažje obolenje, je obenem razglasila pandemijo šeste stopnje za gripo, kar je najvišja možna stopnja. Da bi države članice EU izpolnile obveznosti do prebivalstva, so pozneje porabile milijarde v boju proti izbruhu gripe, katere potencialna nevarnost je precej nižja od običajne gripe. K paniki so prav tako prispevali mediji. Ob pandemiji, ki jo razglasijo kot nevarno, pa se potem izkaže, da gre za vihar v kozarcu vode, je zaskrbljujoče, da ljudje prihodnjih opozoril ne bodo več jemali resno. To jasno kaže, da mora SZO ponovno preučiti svojo opredelitev meril za pandemijo.

Dobro sodelovanje in skupno naročilo cepiva sta v primeru pandemije seveda koristna, saj pomagata doseči nižje cene. Če pa je izdajanje dovoljenj za promet novim zdravilom pospešeno, da bi rešili utopično pandemijo, smo naleteli na zelo veliko težavo. Vloga medijev in farmacevtskih podjetij pri netenju panike tu ni obravnavana. Zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je težko predvideti stopnjo nevarnosti pandemije in kako se bo odvijala, prav tako se ob pojavu pandemije sprejemajo številne odločitve, ki so nesorazmerne. Zato je treba precej pozornosti nameniti zagotavljanju sodelovanja, neodvisnosti in preglednosti. Predvsem pa je treba dosledno ponovno preučiti preventivne načrte EU in držav članic za prihodnje pandemije gripe, da bi bili prožni in učinkovito prilagojeni ob vsakem tveganju pandemske gripe. Poleg tega moramo spodbujati sodelovanje in usklajevanje ukrepov na mednarodnih in regionalnih ravneh, da bi ustrezno zagotovili obvladovanje tveganja in hiter odziv na tveganje pandemije. Prepričan sem, da je treba dodeliti več sredstev za raziskave ter razvoj, zato moramo povečati naložbe v ocenjevanje in napovedovanje učinka virusa gripe. Pomembno je zagotoviti, da predhodni sporazum o dobavi in postopek dobave potekata pregledno in se tako zmanjša korupcija ne tem področju. Omejiti moramo vpliv farmacevtskih družb ne le glede distribucije, ampak tudi glede izvajanja študij o cepivih in protivirusnih zdravilih. Znanstveni izvedenci bi morali javno izjaviti, da nimajo nobenih finančnih ali drugih interesov v farmacevtski industriji.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o obvladovanju gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 v EU. V številnih primerih, med katere sodi tudi Grčija, se je pozornost ustanov in države zmanjšala, ko se je zmanjšalo obveščanje o tej zadevi. Ustavila se je razprava o gripi, vendar virus ne le še naprej obstaja, ampak je dokazano še bolj smrtonosen kot kdaj koli prej. V Grčiji je na primer nedavno prišlo do povečanja tako primerov bolezni kot tudi števila smrti, ki jih ta povzroči, pri čemer je bilo izgubljenih več kot 100 človeških življenj. Pomanjkanje informacij je bil glavni razlog: ranljive skupine, kot so kronični bolniki, bi morali prositi za cepljenje, vendar tega niso storili, ker so menili, da je nevarnost minila.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo o obvladovanju gripe H1N1 v letih 2009 in 2010 poudarja nizko stopnjo nevarnosti, ki jo je s statističnega vidika bolezen predstavljala na področju Evrope (v smislu človeških življenj je vsaka oseba, ki je umrla, nenadomestljiva izguba). Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni je poročal o 2900 smrtnih žrtvah v Evropi, ki so bile posledice okužbe s H1N1 leta 2009. Ta številka je nižja od uradnih ocen Evropske komisije glede števila mrtvih zaradi izključno sezonske gripe. Število smrtnih žrtev je tudi veliko nižje od najbolj optimističnih napovedi zdravstvenih ustanov držav članic EU. Dejstvo, da so države članice in evropske institucije sprejele to najvišjo stopnjo pripravljenosti, ki jo je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je imelo za posledico sklop zelo dragih ukrepov, ki so bili nesorazmerni glede na stopnjo nevarnosti gripe H1N1. Vendar pa mislim, da glede na priporočilo SZO drugačni ukrepi sploh niso bili možni. Vendar je treba o tem primeru razmisliti in strinjam se s stališčem poročevalke, da EU zahteva več sodelovanja med svojimi državami članicami, več neodvisnosti in večjo preglednost, zlasti glede ocene stroškov in koristi teh ukrepov z velikim finančnim vplivom.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – Poročilo meni, da je pri odzivu na pandemije potrebno boljše sodelovanje, in poziva k ponovnemu pregledu preventivnih načrtov, vzpostavljenih v EU in njenih državah članicah. Prav tako poziva h krepitvi sodelovanja med državami članicami in usklajevanju z Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Prav tako poziva SZO, naj ponovno pregleda opredelitev pandemije, ki temelji na geografski razširjenosti in stopnji nevarnosti. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni naj bi kot neodvisna agencija uporabil svoje pristojnosti pri ocenjevanju in razglasitvi stopnje nevarnosti okužbe v EU, pri pripravi priporočil glede najboljših praks na področjih, kot so tehnike kriznega upravljanja, strategije cepljenja in obveščanja. Poleg tega poročilo poziva k oceni strategij cepljenja proti gripi, ki jih priporoča EU in izvajajo države članice, in sicer z vidika učinkovitosti cepiv, razmerja med koristmi in tveganji in različnih ciljnih skupin, za katere je cepljenje priporočljivo, da bi zagotovili varno in učinkovito uporabo, ter poročila držav članic Komisiji o pomembnih informacijah (tj. število kupljenih odmerkov cepiv in dejansko porabljenih odmerkov, število okužb s H1N1 in število smrtnih žrtev zaradi okužbe, itd.). EU mora pri obvladovanju prihodnjih pandemskih kriz izboljšati sodelovanje, neodvisnost in preglednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospe Rivasi želim čestitati za njeno odlično delo. To poročilo je pomemben poskus izpostaviti dvome, ki so se pojavili ob nesorazmernem odzivu na prašičjo gripo v Evropi kot tudi glede morebitnega vpliva farmacevtskih družb na sprejete ukrepe.

Kritičen sem do odziva EU v letih 2009 in 2010 na „prašičjo gripo“, virus H1N1. Za v prihodnje pa predlagam skupni nakup cepiva, da bomo privarčevali denar, in učinkovitejša pravila, da bomo preprečili navzkrižje interesov, na primer z objavo izjave o interesu izvedencev, ki svetujejo evropskim zdravstvenim organom. S tem v zvezi ugotavljam, da so v skladu z evropsko zakonodajo za cepiva odgovorni proizvajalci in ne nacionalne vlade.

Prav tako pozivam Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), naj preoblikuje opredelitev „pandemije“ in pri tem poleg geografske razširjenosti virusa upošteva tudi virulenco bolezni. Da bi imela Unija lastne zmogljivosti za preprečevanje tveganj pandemije, je treba Evropskemu centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) zagotoviti podporo, ki jo potrebuje za povsem neodvisno izvajanje te naloge.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament je danes pozornost usmeril na nesorazmeren odziv na izbruh prašičje gripe v Evropi. Države članice so zapravile milijarde evrov za cepiva, ki so bila kljub zmerni vrsti virusa odobrena v naglici. Zdravstveni proračuni so razvpito preobremenjeni, obstajajo pa zdravstvena vprašanja, ki so veliko pomembnejša kot subvencije velikim farmacevtskim družbam. Poslanci Evropskega parlamenta so danes pozvali k ponovnemu pregledu odzivnih mehanizmov EU na področju zdravstva. Načrti pripravljenosti naj bi postali ustrezno neodvisni in prilagodljivi, da bi se čim hitreje prilagodili dejanskim tveganjem. Ocenjevanje zdravil mora biti povsem pregledno, vse izjave o interesu pa naj bi bile objavljene, da bi omogočili javni nadzor morebitnih navzkrižij interesov. EU je v svojem odzivu na izbruh prašičje gripe slepo sledila Svetovni zdravstveni organizaciji in to je očitno treba spremeniti. EP je pozval k smiselni oceni tveganja EU in k zagotovitvi ustreznih sredstev Evropskemu centru za preprečevanje in nadzor bolezni za izvajanje vseh nalog, tudi ocene stopnje nevarnosti okužbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Čeprav virulenca izbruha gripe H1N1 v Evropi ni bila posebno agresivna, je zaradi virus do zdaj umrlo nič manj kot 4.700 ljudi.

Poročilo, ki ga je objavil Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC), ugotavlja, da se EU pri obvladovanju virusa ni mogla hitro prilagoditi zdravstvenim ukrepom, potrebnim za omejitev okužbe. To je mogoče v veliki meri pripisati strategijam preprečevanja, ki so jih države članice sprejele po načrtovanju v posvetovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), ne da bi jih pozneje kdaj posodobile.

Da se takšne razmere glede na ostro kritiko v zvezi z načinom razdelitve cepiv ne bi ponovile, moramo v prihodnje svoja prizadevanja usmeriti predvsem v to smer in na optimiziranje postopkov odobritve za trženje zdravil, ki se uporabijo v odzivu na zdravstvene krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Podpiramo to poročilo na lastno pobudo, saj se vsi zavedamo, da je pretirano opozarjanje, povezano s tako imenovano pandemijo ptičje gripe, EU stalo približno desetkrat več kot kampanja v primeru običajne gripe.

Dejstvo, da je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zagnala preplah, ne da bi delovala neodvisno na podlagi analiz stroškov in tveganj, ki sta jih izvedli evropski agenciji, Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) in Evropska agencija za zdravila, je imelo za posledico drage in nepotrebne kampanje cepljenja in je zlasti spodbudilo prebivalce, da so kupovali nesorazmerno velike količine sterilnega materiala za enkratno uporabo in razkužil. Končni rezultat v smislu smrtnih žrtev, kar je tisto, kar mora preučiti zakonodajalec, pa je bil celo nižji od običajne sezonske gripe.

Zato je bistveno, da bi morala Komisija v šestih mesecih poročati Parlamentu s podrobno analizo stroškov in koristi in pri tem navesti, kako se namerava v prihodnje odzvati na podobne razmere. SZO bi morala ponovno pregledati svojo opredelitev pandemije, da bi upoštevala geografsko razširjenost in virulenco okužbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podprla sem to poročilo, ki ocenjuje obvladovanje gripe H1N1 in poziva k mehanizmom za skupna javna naročila za zdravila. Pomembno je, da se učimo na preteklih izbruhih, da se bomo lahko v prihodnje bolje zavarovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za poročilo, ko je odboru do določene mere uspelo zgladiti obtožbe in napačne presoje. Poročilo je kritično in navaja, kako bi se lahko EU v prihodnje bolje organizirala z več skupnimi ukrepi za preprečevanje pandemije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Čeprav skupina ECR podpira izboljšanje komunikacije in sodelovanja med državami članicami glede ogrožanja zdravja, kot so epidemije, pa poročilo o H1N1 državam članicam škodljivo svetuje glede dejstev okrog H1N1 in glede varnostnih ukrepov, ki naj bi jih sprejele v primeru naslednje epidemije. V poročilu in v obrazložitvi je več oporečnih dejstev, ki imajo lahko za posledico napačno razumevanje H1N1, njenega vpliva na evropske družbe in vladne načrte odziva. Prepričani smo, da so priporočeni ukrepi, ki naj bi jih države članice sprejele ob spopadanju s prihodnjo epidemijo (od nakupa cepiv pa vse do poročanja dejstev organom EU) nespametni in ne bi rešili nobene od večjih težav, ki so povezane s H1N1 ali prihodnjimi pandemijami.

Poročilo prav tako nalaga odgovornost za cepiva proizvajalcem, ki bi lahko ovirali preskrbo s cepivi in zabrisali odgovornost. Poleg tega skuša dokument razširiti pristojnosti ECDC in njihovo delovno sodelovanje z državami članicami, kar je nezaželeno, saj lahko vodi k povečanju proračunskega dodatka. Zato je skupina ECR glasovala proti temu poročilu.

 
  
  

Poročilo: Inés Ayala Sender (A7-0048/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpiram ugoden izid glasovanja v odboru o imenovanju Haralda Wögerbauerja za člana Evropskega računskega sodišča na podlagi njegovega življenjepisa in pisnih odgovorov na vprašanja, ki so jih prejeli kandidati za ta položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Grèze (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Danes sem ob stoletnici mednarodnega dneva žena glasovala proti imenovanju gospoda Haralda Wögerbauerja, ker v Evropskem računskem sodišču ni dovolj žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s predlogom, ker gospod Harald Wögerbauer izpolnjuje pogoje, določene v členu 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, prav tako je bilo podano pozitivno mnenje o njegovem imenovanju za člana Računskega sodišča.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Vzdržal sem se glasovanja o imenovanju gospoda Haralda Wögerbauerja za člana Računskega sodišča. To sem storil zaradi poročanja kolegov o njegovem nejasnem delovanju v zvezi z njegovo izkušnjo na avstrijskem računskem sodišču.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Računsko sodišče je nadzorna institucija, ki preverja zakonitost in pravilnost prejemkov in izdatkov Evropske unije, prav tako pa nadzoruje njeno dobro finančno upravljanje, pri čemer deluje povsem neodvisno. V tem duhu mora imenovanje članov potekati glede na merili sposobnosti in neodvisnosti. Zato so na pobudo Sveta Haralda Wögerbauerja predlagali za Računsko sodišče. Predložil je življenjepis, dopolnjen s pisnimi odgovori na vprašalnik, prav tako je bil izprašan v Odboru za proračunski nadzor. Zagovarjal se je dovolj dobro, da je upravičil svoje imenovanje za člana Računskega sodišča, kjer bo svoje naloge opravljal sposobno in neodvisno.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi ustavnih reform, ki jih je zahtevala Lizbonska pogodba leta 2010, so vladajoče stranke v Avstriji uvedle nekakšen standardiziran postopek imenovanja za nekatere položaje v EU. Zdi se, da manjkajo številni položaji, ki so na seznamu v členu 23c avstrijske zvezne ustave, v skladu s katero naj bi z odločitvami o imenovanju na najvišje položaje seznanili vsaj avstrijskega predsednika, ali pa naj bi zvezna vlada v zvezi z imenovanjem iskala soglasje z Državnim svetom. Harald Wögerbauer, politični direktor parlamentarnega kluba avstrijske ljudske stranke, naj bi postal novi član izvršnega odbora Evropskega računskega sodišča. Zdi se, da gospod Wögerbauer izpolnjuje tehnična merila. Ker pa se zdi, da avstrijska ljudska stranka zavzema neodvisno smer glede nerešenih kadrovskih odločitev na ravni EU, to pa je v nasprotju z demokratičnimi načeli, in zaradi nenehnih pozivov k večji preglednosti pri imenovanjih na položaje v EU, sem se tega glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o imenovanju Haralda Wögerbauerja za člana Računskega sodišča. Vsi predstavljeni podatki, na katerih je temeljila moja odločitev, kažejo na to, da so izpolnjena merila, ki jih določa člen 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in še zlasti jamstva neodvisnosti, in zato pozdravljam imenovanje Haralda Wögerbauerja na položaj člana Računskega sodišča.

 
  
  

Poročilo: Crescenzio Rivellini (A7-0023/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker je treba več priporočil, ki jih je sprejela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju in ki že veljajo v državah pogodbenicah, prenesti v enotni zakonodajni instrument EU. Ta poenostavitev je potrebna, da bi se izognili pripravi letnih uredb za posodabljanje zakonodaje, kot se je dogajalo v preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument. Cilja skupne ribiške politike(SRP) sta zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov in visoka raven varstva ekosistema. Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju je bila ustanovljena z mednarodnim sporazumom leta 1949 in Evropska skupnost je članica te komisije. Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju ima pomembno vlogo pri izvajanju ciljev ribiške politike, in sicer spodbujanje razvoja, ohranitve in smotrnega upravljanja živih vodnih virov, oblikovanje in priporočanje ohranitvenih ukrepov ter spodbujanje sodelovanja v izobraževalnih projektih. Ker so priporočila, ki jih je sprejela GFCM, za države pogodbenice zavezujoča, in ker je Skupnost ena od njih, je treba določbe sporazuma prenesti v zakonodajo Skupnosti, s čimer se zagotavlja skladnost in uporaba te politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za ta dokument, katerega cilj je združiti nekatere ukrepe Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) v enoten zakonodajni akt EU. Evropska komisija je do zdaj sprejemala letne uredbe, da bi uskladila uredbo, to poročilo pa označuje korak k poenostavitvi birokracije in upravnih zadev, kar je eden od ciljev Evropske unije.

Odlika tega dokumenta je tudi ta, da razjasni celo povsem tehnične vidike. Vzpostavlja na primer jasne ukrepe za omejitev ribolova v Lionskem zalivu, določa najmanjšo velikost mrežnih očes v Sredozemlju in Črnem morju, prepoveduje pa uporabo vlečnih strgač in ribolov z vlečnimi mrežami pod 1000 metrov globine. Prav tako podpiram predlog spremembe 27, ki vzpostavlja zahtevo po oblikovanju letnega seznama plovil skupne dolžine več kot 15 metrov, ki so jim z izdajo dovoljenja za ribolov dovoli loviti v območju GFCM.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je pozitiven korak v gospodarskem sektorju, ki je ključnega pomena za Evropo, z drugimi besedami ribištvu. Prepričan sem, da bi se moralo vsako posredovanje EU začeti z analizo potreb lokalnih podjetij, odvisnih od te dejavnosti, ki jo pogosto zaznamuje prisotnost malih in srednjih podjetij, ki so tako bistvena za gospodarstvo in družbo.

V sredozemskih regijah je veliko območij s takšnimi značilnostmi, zato je zelo pomembno, da zakonodajni predlogi, ki obravnavajo ribolov na tem območju, jasno sledijo načelu subsidiarnosti, da ne bi tvegali ogrožanja celotnega sistema. Prav tako sem trdno prepričan, da je predvsem bistveno, da nudimo zaščito malim in srednjim podjetjem, ki delujejo na terenu, jih vključimo v sprejemanje odločitev in jih kar najbolj podpremo, ker jih je dejansko zelo težko ponovno razviti. Predpisi, ki ne upoštevajo teh značilnosti, lahko manjšim trgom s vsiljevanjem preusmerjanja na druga področja, ki so zelo zapletena, povzročijo nepopravljivo škodo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se z osnutkom zakonodajne resolucije o predlogu Uredbe Sveta o nekaterih določbah za ribolov v območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju). Da bi preprečili poseganje v pristojnosti Parlamenta, bi bilo treba člen 28 odstraniti s predloga; določa, da naj bi določbe uredbe spreminjali v skladu s komitološkim postopkom, kar zmanjša vlogo Parlamenta, ki mu Komisija le še zagotavlja informacije glede postopkov upravljalnega odbora.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo o območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), ker prenaša priporočila GFCM, ki že veljajo v državah pogodbenicah GFCM, v enotni zakonodajni instrument EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju sprejema priporočila na svojih letnih zasedanjih. S tem predlogom uredbe se poskušajo prenesti nekatera sprejeta priporočila v enotni zakonodajni instrument EU, ki se bo lahko v prihodnosti spreminjal z dodajanjem priporočil. Vsebina priporočil, ki jih je sprejela GFCM, in obveznosti, ki so z njimi povezane, so pogosto v celoti ali delno zajete v že prej sprejeti zakonodaji EU, zato je treba prenesti le tiste vidike, ki se razlikujejo. Uredba, o kateri smo glasovali, bo veljala za vse komercialne ribolovne in ribogojne dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila EU in državljani držav članic na območju Sporazuma GFCM. Ne uporablja se za ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav ter z dovoljenjem in pod nadzorom države članice. V tem primeru je treba predhodno obvestiti le Evropsko komisijo in države članice, v vodah katerih se izvaja dejavnost. Mislim, da bi bil predlog Komisije lahko glede teh zadev v nasprotju s pooblastili Parlamenta, še zlasti člen 28, ki ga je treba nadomestiti, da se zagotovi učinkovito sodelovanje tega parlamenta pri prihodnjih spremembah uredbe in spoštovanje njegovih pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) S tem predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta se bodo prenesla nekatera priporočila, ki jih je sprejela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM). Preoblikovanje tega sporazuma v enotni zakonodajni instrument EU predstavlja znaten napredek, s čimer se omogoči izboljšanje nadzora nad ulovom ribjih vrst v vodah, ki jih instrument zajema, pa tudi sodelovanja, obveščanja in komunikacije med Evropsko komisijo, državami članicami in izvršilnim sekretariatom GFCM. Glede na to, da to predstavlja poenostavitev postopkov – odprava letnih uredb – in da ta priporočila že veljajo v državah pogodbenicah GFCM, pozdravljam to pobudo, s katero se v celoti strinjam, in se veselim zadovoljivega izvajanja te uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Strinjamo se glede pomena večstranskega sodelovanja pri spodbujanju ustreznega ohranjanja in upravljanja morskih bioloških virov, kar je predmet tega sporazuma, in to tudi potrjujemo. Vendar pa predlog uredbe, ki je bil sprejet, vsebuje določbo, za katero menimo, da je nesprejemljiva, in smo si jo prizadevali spremeniti s predlagano odstranitvijo odstavka člena 28. Ker je to večina zavrnila, smo glasovali proti končnemu predlogu uredbe. Njegov namen je Komisiji podeliti pristojnost sprejetja delegiranih aktov, kar bi lahko prizadelo področje, ki tvori del izključne ekonomske cone (EEZ) države članice. Področje je znano kot Eratosthemes Seamount in je del izključne ekonomske cone Republike Ciper. Ta možnost je v nasprotju s suverenostjo Republike Ciper, še zlasti zato, ker je to območje, ki je s političnega vidika zelo občutljivo glede na to, da gre za sporno območje, to pa nezakonito izpodbija tretja država, ki je kandidatka za članstvo v EU.

Morsko dno na tem območju vsebuje naravne vire, glede katerih ima Republika Ciper v skladu s Konvencijo Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu zakonito pravico, da jih izkorišča. Pri tem naj bi pristojnosti EU ne presegle vprašanj, povezanih s skupno ribiško politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Večstranskemu sodelovanju pri spodbujanju ustreznega ohranjanja in upravljanja morskih bioloških virov, kar je predmet tega sporazuma, smo vedno pripisovali največji pomen.

Vendar pa predlog uredbe, ki je bil sprejet, vsebuje določbo, za katero menimo, da je nesprejemljiva, in smo si jo prizadevali spremeniti s predlagano odstranitvijo odstavka člena 28. Ker je to večina zavrnila, smo glasovali proti končnemu predlogu uredbe.

Vprašljiva je suverenost Republike Ciper, še zlasti zato, ker je to območje, ki je s političnega vidika zelo občutljivo glede na to, da gre za sporno območje, to pa nezakonito izpodbija tretja država, ki je kandidatka za članstvo v EU. Morsko dno na tem območju vsebuje naravne vire, glede katerih ima Republika Ciper v skladu s Konvencijo Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu zakonito pravico, da jih izkorišča. Pri tem naj bi pristojnosti EU ne presegle vprašanj, povezanih s skupno ribiško politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, saj so glavne naloge Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju spodbujanje razvoja, ohranitve in smotrnega upravljanja živih vodnih virov, oblikovanje in priporočanje ohranitvenih ukrepov ter spodbujanje sodelovanja v izobraževalnih projektih. S tem predlogom uredbe se poskušajo prenesti priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki že veljajo v državah pogodbenicah, v enotni zakonodajni akt Skupnosti To bi bil pomemben korak k poenostavitvi, saj je Evropska skupnost do zdaj sprejemala le letne uredbe za prilagajanje in posodabljanje zakonodaje. Predlog predstavlja vrsto pametnih rešitev. Glede ribolovnega orodja predlog uredbe na primer natančno določa najmanjšo velikost mrežnega očesa v Sredozemlju (člen 15) in v Črnem morju (člen 16) ter prepoveduje uporabo vlečnih strgač in vlečnih mrež pod 1000 m globine (člen 17). Prav tako rešuje vprašanja v zvezi s plovili, ki se ukvarjajo z nezakonitim, nereguliranim in neprijavljenim (IUU) ribolovom itd.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo o območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM). S tem predlogom uredbe se poskušajo prenesti priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki že veljajo v državah pogodbenicah, v enotni zakonodajni akt Skupnosti, ki se bo lahko v prihodnosti spreminjal z dodajanjem priporočil. To bi bil pomemben korak k poenostavitvi, saj je Evropska skupnost do zdaj sprejemala le letne uredbe za prilagajanje in posodabljanje zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Članstvo Evropske unije v Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) s tem predlogom uredbe doživlja preobrat. Pravzaprav se kaže kot izjemno zanimivo pri zagotavljanju izvajanja nekaterih priporočil GFCM v enotnem zakonodajnem aktu EU. Takšen akt predstavlja pravni instrument, ki je gotovo stabilnejši kot sedanji in ki omogoča, da se bodo prihodnja priporočila dodala s spremembo same uredbe. To je velik korak k izboljšanju pravne gotovosti, prav tako pa prispeva k poenostavitvi predpisov. Ob pomenu določb v zvezi z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa za mreže pa člen 28 te predlagane uredbe podvomi v pristojnosti Parlamenta. Pravzaprav navaja, da je mogoče določbe uredbe spremeniti v skladu s „komitološkim postopkom“. To bi Parlamentu dejansko odvzelo njegove pristojnosti, zato se zdi zaželeno, da Komisija deluje prek delegiranih aktov, Parlament ali Svet pa ji lahko odvzameta prenesena pooblastila.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Strinjam se s poročevalcem, da je treba poenostaviti ribolovna pravila s pripravo ureditve, ki bo omogočila izvajanje priporočil Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju z enotnim zakonodajnim aktom.

Prav tako se strinjam s cilji in načeli, ki se uporabljajo v skupni ribiški politiki, vendar menim, da morajo vse obalne države članice zagotavljati pravo ravnovesje med zaščito in družbenogospodarsko vrednostjo ekosistemov. Povedano drugače, mislim, da bi morali pozvati k varstvu interesov lokalnih skupnosti v skladu s splošnim načelom.

Uredba št. 1967/2006 temeljito določa odobreno ribolovno orodje v vodah na območju GFCM, v našem primeru je to Sredozemlje. Pozivam ta parlament, naj upošteva, da se cilj varovanja naših naravnih habitatov glede na sedanje predpise včasih odraža v resnih posledicah za nekatere ribiške skupnosti.

Italija v zvezi s tem čaka Komisijo, da odredi izvzetje prepovedi ribolova dveh vrst, ki sta glavna proizvoda ekstenzivne ribiške industrije. Zato bi rada vse predstavnike 27 držav članic in prek njih tudi Komisijo seznanila, da je treba preučiti, kako te instrumente narediti prožnejše, da bi lokalni ribiški industriji dali, kar potrebuje za preživetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju je bila ustanovljena z mednarodnim sporazumom leta 1949. Sporazum zajema področje Sredozemlja, Črnega morja in sosednje vode, spodbujanje razvoja, ohranitve in smotrnega upravljanja morskih bioloških virov, oblikovanje in priporočanje ohranitvenih ukrepov ter spodbujanje sodelovanja v izobraževalnih projektih. S tem predlogom uredbe se poskušajo prenesti nekatera priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki že veljajo v državah pogodbenicah, v enotni zakonodajni instrument Skupnosti, ki se bo lahko v prihodnosti spreminjal z dodajanjem priporočil.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – S tem poročilom se poskušajo prenesti različna priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. Priporočila obravnavajo tehnične ukrepe. Eden od njih skrbi Odbor za ribištvo, ki meni, da je člen 28 (postopek spreminjanja) zelo nejasna določba, saj bi lahko ogrozila pristojnosti Parlamenta in sedanje institucionalno ravnotežje s povečanjem izvedbenih pooblastil Komisije, tako da bi njene pristojnosti zajemale vse nadaljnje spremembe uredbe. Zato Odbor za ribištvo predlaga, da se člen 28 izbriše. Zdi se, da se Komisija še ni povsem seznanila z Lizbonsko pogodbo, in kaže, da so se nekateri uradniki odločili, da bodo sprejeli odločitve, ki bi jih moral dejansko sprejeti Parlament. Tega v nobenem primeru ne smemo dopustiti. Glasoval sem za, ker mislim, da gre ta predrznost Komisije preprosto predaleč.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je ribištvo, zlasti v Sredozemlju, več kot le gospodarska dejavnost; je del kulture in način življenja. Celotne regije temeljijo na ribištvu. Zato je treba posebno pozornost namenjati ribolovu v tej regiji, kajti ribolov v Sredozemlju ima več posebnosti kot drugje, zato naj bi zanj veljali posebni ukrepi. Menim, da je različna priporočila, ki jih je sprejela Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju in ki že veljajo, priporočljivo prenesti v enotni zakonodajni akt Skupnosti. Poleg tega bi bilo koristno določiti tehnične ukrepe, in sicer okrepiti omejitve ribolova v Lionskem zalivu, poostriti zahteve glede mrež, ki se lahko uporabljajo, in izdaje dovoljenj za opravljanje ribolova.

Strinjam se, da bi morala za plovila, ki imajo dovoljenje za ribolov delfink, veljati strožji predpisi, prav tako pa ne bi smele uporabljati vlečnih strgač in vlečnih mrež pod 1000 m globine. Poleg tega bi bilo priporočljivo urediti nadzorne ukrepe in zagotoviti možnosti pregleda ladij tretjih držav pri iztovarjanju in pretovarjanju in možnost, da države članice ne dovolijo uporabe svojih pristanišč ladjam tretjih držav. Zadovoljen sem s predlogi glede dejavnega sodelovanja in izmenjave informacij z GFCM.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Rivellini, ker se povsem strinjam, da je pomembno poenostaviti uredbe Unije. Poročilo ponuja priložnost, da vsa priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju usmerimo v enoten evropski zakonodajni akt, da se olajša dostop javnosti do dokumentov in da se ustreznim agencijam v prihodnje pomaga pri oblikovanju predlogov sprememb. Mislim, da je regulativna poenostavitev za državljane in zainteresirane strani dolžnost, ki ji moramo kot zakonodajalci izvesti hitro in skrbno, da bodo razumeli priložnosti, ki jih EU zagotavlja, predvsem pa moramo odstraniti upravno breme, ki prinaša toliko dodatnih stroškov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju je bila ustanovljena z mednarodnim sporazumom leta 1949. Sporazum pokriva področje Sredozemlja, Črnega morja in sosednje vode. Glavne naloge Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju so spodbujanje razvoja, ohranitve in smotrnega upravljanja živih vodnih virov, oblikovanje in priporočanje ohranitvenih ukrepov ter spodbujanje sodelovanja v izobraževalnih projektih. S tem predlogom uredbe se poskušajo prenesti priporočila Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki že veljajo v državah pogodbenicah, v enotni zakonodajni akt Skupnosti, ki se bo lahko v prihodnosti spreminjal z dodajanjem priporočil. Določbe uredbe so običajne zadeve, ki jih takšne organizacije urejajo. Naslov II obravnava omejitve glede ribolovnega orodja in dejavnosti („tehnični ukrepi“). V naslovu III so „nadzorni ukrepi“, kot so obveznosti poročanja, nadzor itd. Naslov IV obravnava sodelovanje, obveščanje in obveznost poročanja Komisije in držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo informacije z izvršnim sekretarjem GFCM.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to resolucijo, ker sem prepričana, da je regulativna dejavnost Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju bistvenega pomena s ciljem doseči trajnostno raven ribolova v Sredozemlju.

Najnovejše statistike glede staleža rib v Sredozemlju so razkrile, da je pri več kot 54 % pregledanega staleža prišlo do prelova. Zato je zakonodajni ukrep za zaščito morskega okolja s ponovno vzpostavitvijo trajnostnih ravni pri uporabi staležev rib prednostna naloga. Zdaj po pomembno polno sodelovanje med državami članicami, ker morajo čim prej vključiti nove standarde in uveljaviti ustrezne sankcije proti tistim, ki ne bodo usklajeni z njimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki si prizadeva poenostaviti obstoječe ureditve v zvezi z ribolovno dejavnostjo v območju sporazuma v Sredozemlju.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Evropska skupnost in Grčija sta pogodbenici Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. Predlog uredbe v zvezi z nekaterimi določbami, ki urejajo ribištvo v območju Sporazuma GFCM je zasnovan, da nekatere predloge, ki jih je sprejela GFCM in ki že veljajo v državah pogodbenicah, pretvori v enotni zakonodajni akt Skupnosti. Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker menim, da bodo predlagani nadzorni ukrepi ščitili naravno okolje in tako koristili pogodbenicam Sporazuma GFCM.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih določbah za ribolov v območju Sporazuma GFCM. Z združitvijo dogovorjenih priporočil v prihodnji enotni zakonodajni akt se bo poenostavila administracija in povečala učinkovitost, kar je nekaj, kar je treba pozdraviti. Predlagane tehnične prilagoditve odražajo sodobne zahteve odgovorne ribiške politike.

 
  
  

Poročilo: Anni Podimata (A7-0036/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) V celoti podpiram to poročilo, ker namerava vpeljati novo obliko obdavčitve finančnega sektorja, kar je nujen ukrep, prav tako je to dodatek k nedavno sprejetim regulatornim in nadzornim instrumentom. V zvezi s tem bi poudaril, da „bi morala biti uvedba davka na finančne transakcije zastavljena kar se da široko“, kot predlaga dokument, in tako, da bi zajeli vse vrste transakcij. Med koristmi davka na finančne transakcije so pravičnejši ter preglednejši trg, manj špekulacij in davčnih goljufij, porazdelitev bremena med finančne operaterje. Dodatna sredstva, ki bodo posledica tega ukrepa, naj bi pomagala v boju proti revščini, spodbujala ustvarjanje delovnih mest, financirala državo blaginje, doseganje podnebnih in okoljskih ciljev ter drugih elementov, ki izhajajo iz strategije Evropa 2020. Podpiram potrebo, da Komisija preuči prihodnji sistem evroobveznic in predvideno izdajo skupnih evropskih projektnih obveznic kot ukrepov za spodbujanje naložb. Prav tako podpiram načelo „onesnaževalec plača“. Na koncu ne moremo spregledati podpore za razvoj, saj je pomembno ohranjati zavezo, da bomo 0,7 % bruto nacionalnega dohodka vseh držav članic namenili državam v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. – Glasovala sem proti poročilu gospe Podimata o inovativnem financiranju, ker želi uvesti davek na finančne transakcije, ki bo, čeprav se zatrjuje, da je potreben za zaščito gospodarstva pred tveganim trgovanjem in za zagotovitev sklada, ki se bo uporabil v primeru še ene krize, in da se bo naprtil veleprodaji in profesionalni industriji, neizogibno obremenil potrošnika in državljana, ki je davkoplačevalec, ki se že tako mučita v tej krizi. Davek bo zelo negativno vplival na londonski City, finančno industrijo, ki največ prispeva v britansko državno blagajno. To bo povzročilo odhod podjetij iz Združenega kraljestva, izgubo delovnih mest in izgubo davčnih prihodkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Glede na zdajšnje zmanjševanje proračunov je razprava o inovativnem financiranju ne le potrebna, ampak nujna. Sama močno podpiram uvedbo davka na finančne transakcije, najbolje na mednarodni ravni, če pa to ne uspe, na evropski ravni. Zadovoljna sem, da je ta ukrep podprla večina kolegov poslancev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Svetovna finančna kriza v letih 2007–2009 je pokazala hude pomanjkljivosti regulativnega in nadzornega okvira svetovnega finančnega sistema. Danes je jasno, da potrebujemo nova orodja, s katerimi bomo omejili špekulacije in ponovno vzpostavili glavno vlogo finančnega sektorja ob zagotavljanju poštene in sorazmerne porazdelitve bremena med ključne finančne akterje. Moramo se začeti pogovarjati o obdavčitvi finančnega sektorja, ki je bil doslej v nasprotju z drugimi sektorji v veliki meri neobdavčen. Prav tako obstaja pristop oprostitve plačila DDV za vse temeljne finančne dejavnosti. strinjam se, da bi lahko uvedba davka na finančne transakcije prispevala k reševanju izredno škodljivih vzorcev trgovanja na finančnih trgih, izboljšala učinkovitost trga, povečala preglednost in finančni sektor spodbudila k dolgoročnim naložbam z dodano vrednostjo za realno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Parlament je s tem glasovanjem dosegel naslednji mejnik na poti k svetovni finančni ureditvi. Francoskemu predsedstvu G20 smo poslali močno sporočilo v podporo projektov. Ko se bodo v gospodarstvu pokazali prvi znaki oživitve, bomo morali sodelovati pri spodbujanju dobro premišljenega, uravnoteženega modela liberalizma. Evropska levica si je poskušala prilastiti izključne zasluge za zamisel o obdavčenju finančnih transakcij. To je bilo zapeljevanje. Evropejci vedo, kdaj je treba biti pragmatičen. Današnje glasovanje kaže, da ta koncept presega vse politične razlike.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder (EFD) , v pisni obliki. (NL) Ne morem podpreti poročila gospe Podimata, ker so države članice odgovorne za svojo davčno politiko. To poročilo ne ustreza tem razmeram. Prizadeva si predpisati številne davke na ravni EU, vključno z davkom na finančne transakcije in davkom na energijo. Če je obdavčitev finančnega sektorja potrebna, bi morali prihodki, ki bi se tako ustvarili, iti v državne blagajne držav članic. Navsezadnje so one tiste, ki so morale reševati banke. Državam članicam bi ti prihodki prav prišli pri zmanjševanju javnega dolga, ki se je med krizo povečal. Vendar pa poročilo nedvomno predpostavlja, da bi takšni prihodki lahko koristili ciljem svetovne politike in politike EU. To bi potem vključevalo podnebne spremembe in razvojno sodelovanje.

Poleg tega poročilo navaja razlog za solidarnostni prispevek, ki se obračuna za letalske vozovnice, da bi se lahko borili proti težavam javnega zdravstva in zmanjšali stroške v prometnem sektorju. Strinjam se, da bi si lahko prizadevali za te koristne cilje politike in da bi bilo priporočljivo razmisliti, da bi v ta namen dodelili več sredstev. Ker pa bi to vplivalo na naše davčne ukrepe, naj bi takšne pobude dale države članice, in ne Evropa, ki jim to narekuje od zgoraj navzdol. Bojim se, da lahko takšen pristop ovira plodno sodelovanje s Svetom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Več kot tri leta po krizi so elementi, ki urejajo finančne trge, še vedno precej šibki. Novi davek bi v zvezi s tem omogočil sprostitev novih virov financiranja in ureditev najbolj sumljivih finančnih praks. Bodimo jasni: zdaj je nemogoče reči, da se tisto, kar se je zgodilo pred tremi leti, ne bi v prihodnje ponovilo. Že to lahko človeka spravi v obup. Izziv je torej ugotoviti, ali ima Evropa dovolj kritične mase, da sprejme posebne ukrepe. Prepričan sem, da jo ima, in prej ko bo ukrepala, bolje bo!

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Sprejetje tega poročila na plenarnem zasedanju kaže pot, za katero se zdi, da jo Evropska unija želi ubrati. Čeprav se zdi, da zamisel o uvedbi davka na finančne transakcije podpira splošno javnost in čeprav se voditelji G20 ne strinjajo glede določitve takšnega prispevka na svetovni ravni, čutim, da moram omeniti, da bi to srednje- in dolgoročno lahko imelo škodljive učinke. Vpliv takšne obdavčitve, ki bi se uvedla le za kapital, ustvarjen v EU, bo zagotovo povzročila selitev tega kapitala v razvite države ali države v vzponu zunaj EU. Po drugem scenariju bi se ta davek vsaj v začetni fazi kot strošek prenesel na potrošnike kreditov in drugih finančnih storitev. Ne glede na razmere se bo EU ob sprijenih posledicah še bolj približala nevarnim razmeram, v katerih bo izgubila svojo konkurenčnost v primerjavi z drugimi državami, kot so ZDA, Japonska ali države BRIC. To bo upočasnilo gospodarsko rast in ustvarjalo težave, tudi v realnem gospodarstvu, ki je odvisno od najcenejših možnih virov financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker se strinjam, da si mora Evropska unija prizadevati za nove inovativne instrumente financiranja. Takšni instrumenti pa bi, ker bi imeli regulativno vlogo in vlogo pri ustvarjanju prihodka, EU omogočili, da se loti sedanjih izzivov.

V tem parlamentu je bilo večkrat poudarjeno, da je gospodarska kriza pokazala nezadostno raven ureditve in nadzora svetovnega finančnega sistema. Prav tako vemo, da so davkoplačevalci zdaj prvi, ki nosijo stroške krize, in to ne le prek neposredne obdavčitve, ampak tudi v smislu dvigovanja brezposelnosti, manjših dohodkov, zmanjšanega dostopa do socialnih storitev in vse večje neenakosti. Za učinkovito in celovito reševanje krize potrebujemo nove instrumente, s katerimi se bomo lahko odzvali nanjo.

Zato se strinjam z uvedbo evroobveznic, o katerih smo tako dolgo razpravljali in ki lahko pripeljejo do skupnega upravljanja dolga prek medsebojnega združevanja dela državnih dolgov. Poročevalka prav tako predlaga druge instrumente financiranja, ki so oblikovani za brzdanje špekulacij: na primer skladna in učinkovita obdavčitev energetskega sektorja in priprava predlogov za davek na razvoj, kar bo pripeljalo do povečanja sredstev za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) V EU se nenehno srečujemo s posledicami finančne krize, ki je leta 2009 prerasla v proračunsko krizo, njen pomemben vidik pa je bilo naraščajoče izdajanje vladnih obveznic. V nasprotju s sprejetim poročilom pa v tem ne vidim tržnih pritiskov, ampak neodgovorno proračunsko politiko številnih nacionalnih vlad, ki niso pripravljene reformirati pokojninskih, zdravstvenih in zaposlitvenih sistemov. Po mojem mnenju je iskanje krivca v nepopolnosti trga zgrešeno in kaže pomanjkanje poguma za spopad s potrebnimi reformami. Zdaj smo odobrili pravila o strožji finančni ureditvi in nadzoru finančnih trgov, morali pa bi iti še dlje in sprejeti ukrepe za zagon evropskih gospodarstev, na primer v obliki financiranja skupnih infrastrukrurnih projektov in davčnih spodbud za podjetja, ki vlagajo v znanost in raziskave. Posvaril bi rad pred uvedbo davka na finančne transakcije in različnih oblik bančnih davkov, ker bi to preobremenilo finančni trg in izkrivljalo konkurenco. Evroobveznice niso rešitev, saj le prenesejo davčno neodgovornost na evropsko raven, na mesta, ki so še bolj skrita pred javnim nadzorom, kjer bi imeli poskusi pretirane porabe še resnejše neugodne učinke kot na nacionalni ravni. Prav tako ne podpiram vseevropskega davka na ogljik, saj bi s tem nesorazmerno obremenili predvsem energetski sektor in na koncu zmanjšali energetsko varnost EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Finančne transakcije predstavljajo velik delež sredstev v finančnem sektorju, različni špekulativni posli na finančnih trgih pa so imeli precejšnjo vlogo v svetovni finančni krizi. Zares ni pošteno, da davkoplačevalci nosijo celotno breme finančne krize, saj bi bilo treba nekaj tega bremena prav tako prenesti na finančni sektor, da bo lahko delil stroške. Poročilo se osredotoči predvsem na transakcije, ki so zelo tvegane in špekulativne, zato bo prihodnja obdavčitev finančnih transakcij pomenila večjo odgovornost v finančnem sektorju, kar bo presenetljivo privedlo do večje stabilnosti v svetovnem finančnem sektorju. Drug razlog za uvedbo davka na finančne transakcije je dejstvo, da se v večini držav članic za finančne storitve ne zaračunava DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je to pozitiven korak k prihodnjim inovativnim finančnim instrumentom, ki bodo podprli oživitev evropskega gospodarstva. Menim, da je ključnega pomena, da Evropa v skladu s cilji Evropa 2020 na trgu najde sredstva za financiranje ključnih sektorjev našega gospodarstva, predvsem vseevropske prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, potrebne za izhod iz krize.

Pomembno je spodbuditi evropsko gospodarstvo. EU ni odgovorna za uvajanje in/ali povečevanje davkov, pač pa mora imeti pogum, da se spopade s trgom. Rešitev je v sposobnosti najti nove oblike financiranja, ki lahko v najkrajšem možnem času zagotovijo celotno izvajanje projektov z oblikovanjem začasnih skladov, ki gradijo na izdaji vrednostnih papirjev, ki so neposredno povezani z izvajanjem in gospodarskim izkoriščanjem dela in ki so znani kot projektne obveznice.

Obdavčitev finančnih transakcij naj bi v Evropi predlagali le, če bi se uvedla v svetovnem merilu: mislim, da bi morala Komisija preučiti možnost uvedbe takšnega davka na ravni EU in pri tem poskušati predvideti, ali bo to prineslo negativne posledice za konkurenčnost EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam s ciljem Komisije glede povečanja obsega proračuna z uporabo inovativnih davčnih instrumentov, in se zavedam potencialnih koristi povečanega financiranja zasebnega sektorja z javnimi sredstvi. Prav tako sem prepričana, da naj bi takšne ukrepe spremljalo pregledno poročanje skupaj z naložbenimi smernicami, obvladovanjem tveganja, omejitvami izpostavljenosti, ustreznimi postopki nadzora in preverjanja, ki se določijo na demokratično odgovoren način.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam podporo, ki jo je Evropski parlament med glasovanjem na plenarnem zasedanju namenil uvedbi davka na finančne transakcije. Davek na finančne transakcije na evropski ravni bo negativno vplival na zelo špekulativne in družbeno nekoristne finančne transakcije, Evropski uniji pa bo prinesel letni prihodek v višini 200 milijard EUR. To glasovanje je v nasprotju s paktom za konkurenčnost. Namesto da bi kaznovali države in državljane, moramo obdavčiti finančne trge. Komisija in Svet morata to nujno upoštevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Z nekaj zadržki podpiram poročilo gospe Podimata o inovativnem financiranju. Tako kot poročevalko me skrbi gospodarska in finančna kriza, ki jo doživljamo, in spremljajoče pomanjkanje naložb. Prav tako se strinjam, da je zaželeno, da se naložbe preoblikujejo v večji napredek in inovacije, Evropa pa mora prav tako povečati svoje zmogljivosti za inteligentne naložbe. Vendar pa se bojim, da se poročilo pretirano naklonjeno povečanim davkom, saj v več državah (kot je Portugalska) že prestajamo prevelik odmerek davčnega bremena. Poročilo v svoji končni različici poziva k uvedbi davka na finančne transakcije (na svetovni ali vsaj evropski ravni), obenem pa priznava, da je treba posledice tega še preučiti (za to predpostavlja naknadno študijo). Pozdravljam zagovarjanje izdaje evroobveznic, ki bi krhkejšim državam euroobmočja olajšale dostop do trga, in mnenje, da bi bilo „ugodno za vse sodelujoče države članice in za celotno euroobmočje“.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédéric Daerden (S&D), v pisni obliki.(FR) Nekateri ne podpirajo uvedbe davka na finančne transakcije na evropski ravni, ker bi to izkrivljalo konkurenco na finančnih trgih na račun Evrope. Ne verjamem, da bo davek v višini zgolj 0,01 % teh transakcij povzročil umik vlagateljev z največjega finančnega trga na svetu.

Če bomo čakali na G20, da poda to pobudo, tega ne bomo dočakali. Zato sem vesel, da je bil sprejet predlog spremembe, ki ga je v podporo davka na finančne transakcije predložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Po ocenah naj bi zagotovil 200 milijard EUR na leto in tako omogočil Uniji, da ustrezno financira svoj proračun v času, ko člani Sveta že razglašajo svojo namero, da ga kljub dodani vrednosti, ki jo imajo za posledico evropski izdatki, zmanjšajo.

Kriza, ki so jo prinesli finančni akterji, se izkorišča kot razlog naših desničarskih vlad, ki pozivajo k zmanjšanju proračuna, še zlasti glede socialnih izdatkov. Tako naj bi evropski državljani plačevali za napake, ki jih niso zagrešili. Davek na finančne transakcije bi ponovno uvedel socialno pravičnost v evropske odločitve z javnofinančno konsolidacijo na račun tistih, ko so jih tudi najbolj oslabili. Zato je bil ravno pravi čas za to potezo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospodarska in finančna kriza je osvetlila pomanjkanje morale na tem področju. Paradigma novega gospodarstva blaginje, v katerem so prizadevanja za posameznikovo dobro počutje ključnega pomena za skupno dobro, ki je vsota vseh delov, je očitna v vsej svoji neustreznosti. V skladu s tem pristopom posamezen interes nikakor ne omejuje skupnega interesa, kaj šele splošni interes. Ker pa mora javna vlada določiti splošni interes kot okvir, v katerem se nato deluje, in zagotoviti neomejen prostor za svobodo in posamezne pravice, mora to podpreti s poštenim in progresivnim davčnim sistemom. V skladu s tem pristopom, ki ga morajo EU in vse države G8 in G20 podpreti na svetovni ravni, morajo biti prihodki od finančnih transakcij primerljivi prek posebnega davčnega sistema, ki daje prednost večji odgovornosti operaterjev skupaj z drugimi pravili in novimi paradigmami. Uvedba evroobveznic, zasnovanih za krizni sklad in infrastrukturne projekte, bi lahko okrepila sposobnost ukrepanja EU, če bi dopolnjevale proračun EU. Zdi se, da se poročilo, ki smo ga sprejeli, premika, čeprav počasi, v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Sedanja gospodarska kriza je izpostavila pomanjkljivosti v nadzoru finančnega sektorja. Zato potrebujemo nova orodja in nove fiskalne politike. Finančni sistem je s špekulativnimi transakcijami res ustvaril precejšnje dobičke, ni pa mu treba plačevati davkov. Evropski parlament je z glasovanjem za davek na finančne transakcije, katerega prihodki bi se lahko koristno usmerili v razvojno pomoč, pokazal, da želi ustaviti to nepravičnost. Ta davek bi bilo treba seveda uporabljati na mednarodni ravni, če pa se to ne zgodi, bi EU prosili, naj prevzame svoje odgovornosti in ga izvaja v Evropi. Evropa bi bila tako zgled glede inovativnega financiranja in izražanjem solidarnosti z državami v razvoju. Zdaj od Evropske komisije pričakujemo, da predloži zakonodajni predlog, ki bo izpolnil pričakovanja, ki jih je izrazila zelo velika večina v tem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam to glasovanje o davku na finančne transakcije, ker Evropski parlament poziva Unijo, naj izvaja davčno shemo, ne da bi čakala na hipotetično odločitev glede te zadeve na globalni ravni. Evropska unija ima največji finančni sektor na svetu. Zato naj bi bila na čelu.

Glede na različne študije bi vzpostavitev davka v višini okrog 0,05 % transakcije ustvarila približno 200 milijard EUR letnih prihodkov, ki bi se uporabili za financiranje gospodarske oživitve, razvojnega sodelovanja in varstva okolja, obenem pa bi s tem odvračali finančne špekulacije. Po drugi strani pa ostajam prepričana, da takšen davek potrebujemo na mednarodni ravni: Unija mora svoje partnerje spodbuditi k sprejetju predpisov o davkih na finančne transakcije.

To pravim zato, ker bodo finance Unije zelo trpele, če bi ta davek uporabljali le v Evropski uniji, ne bi pa ga uporabljali največji finančni konkurenti Evrope na mednarodni ravni. Upam predvsem, da bo kompromis o tej točki dosežen med francoskim predsedovanjem G20.

 
  
MPphoto
 
 

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki.(FR) V Evropskem parlamentu se evropski socialisti se več kot 10 let borijo za davek na finančne transakcije. Ta davek bi imel številne koristi: ne bi le odvračal finančnih špekulacij, prav tako bi financiral pomoč državam v razvoju in njihovo prilagajanje podnebnim spremembam, obenem pa bi prispeval v proračun Evropske unije.

Svet je zdaj v drugačnih razmerah: recesija je prinesla potrebo po stabilizaciji finančnih trgov, ki so zdaj še bolj pereči, Evropska unija pa potrebuje nova sredstva, da to recesijo premaga. Premagati pa jo mora z oživitvijo in ne z varčnostjo.

Obenem je val, ki je naklonjen davku, vse večji: vse več vlad podpira to zamisel, Evropski parlament pa je že večkrat glasoval za uvedbo davka na finančne transakcije. To novo glasovanje za davek je pomemben korak: Parlament pravi, da moramo nemudoma ukrepati na evropski ravni, čeprav dogovora na globalni ravni še ni. Zahteva Parlamenta je jasna, glasovanje pa je bilo soglasno: zdaj moramo od besed preiti k dejanjem in izvesti davek na finančne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki.(SV) Poročilo o inovativnem financiranju se loteva številnih pomembnih vidikov. Na žalost vsebuje predlog, naj Evropa enostransko uvede davek na finančne transakcije. Mislim, da je treba upoštevati švedski primer enostranske uvedbe neke vrste davka na finančne transakcije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar se je večina trgovanja z delnicami, obveznicami in opcijami preselila v London, da ne bi iste napake naredili na evropski ravni. Mislim, da obstaja veliko tveganje, da na finančnih trgih ne bomo dosegli učinkov stabilizacije, če bo EU takšen davek uvedla samostojno. Tveganje, da se bo trgovanje z delnicami, obveznicami in opcijami preselilo v manj pregledne in manj odprte trge zunaj Evrope, je veliko. To ne bo ustvarilo boljših pogojev za nadzor nad finančnim trgom. Zato sem glasovala proti predlogu spremembe, ki je predlagal evropski Tobinov davek, in čeprav je bil predlog izglasovan, sem na končnem glasovanju glasovala za poročilo.

Odločitev je bila sprejeta na podlagi dejstva, da bi kot pogajalka za Evropo 2020 v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo tvegala spodkopavanje pogajalskega stališča skupine glede vprašanj, ki so za nas pomembna, kot so pomembnost oblikovanja resničnega notranjega trga, omogočanje financiranja infrastrukturnih projektov s pomočjo evropskih projektnih obveznic in morebitna rešitev v zvezi z evropskim davkom na ogljik.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja oblikovanje posebnih instrumentov, kot je uvedba davka na finančne transakcije, ki bi lahko prispevali k izboljšanju učinkovitosti trga, večji preglednosti, zmanjšanju pretirane nestanovitnosti cen in oblikovanju spodbud za finančni sektor za dolgoročne naložbe z dodano vrednostjo za realno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.(SV) Švedski socialni demokrati močno podpiramo davek na finančne transakcije na globalni ravni. EU bi morala biti zelo dejavna za vzpostavitev takšnega sistema. Če bi se sčasoma pokazalo, da je mednarodni sporazum politično nemogoč, bi bilo treba drugo možnost, uvedbo davka na transakcije zgolj v EU, podrobno preučiti. Temeljila naj bi na dobro uravnoteženi oceni učinka. Komisija zdaj pripravlja analizo, vendar to njenih predstavnikov ni odvrnilo od napovedovanja dogodkov ob številnih priložnostih, kjer so izražali očitno negativno mnenje glede davka na ravni EU. To je po našem mnenju nesprejemljivo. Da bi Komisiji poslali jasno sporočilo, da je treba to zadevo resno jemati in da mora biti postopek nepristranski, smo se odločili, da glasujemo za predlog spremembe, ki govori prav o uvedbi davka na ravni EU. V zvezi s tem je zelo pomembno, da se za odločitev vzpostavi objektivna in dobro premišljena podlaga.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo obravnava potrebo po novih oblikah financiranja javnega sektorja na svetovni in evropski ravni. V resnici sedanja gospodarska in finančna kriza od držav članic zahteva, da si prizadevajo za prihodke, s katerimi bi zmanjšale svoje proračunske krize. Novi načini financiranja vključujejo obdavčitev finančnega sektorja in emisij CO2.

V zadnjem času je finančni sektor izkrivil svoje cilje glede financiranja razvoja gospodarstva in je ob izgovoru, da mora kriti tveganja, povečal stopnje, s čimer je takoj pridobil ogromne dobičke, ki resno prizadenejo javne finance in državljane. Medtem pa bi načelo „onesnaževalec plača“ z davkom na emisije CO2 postalo pravičnejše in skladnejše in bi prispevalo k zmanjšanju podnebnih sprememb in tudi k financiranju investicijskih projektov na tem področju. Strinjam se z davkom na finančne transakcije na svetovni ravni. Prepričan sem, da bi morali pred njegovo uvedbo na evropski ravni izvesti študijo vpliva. Prav tako se strinjam z izvedbo evroobveznic, saj verjamem, da so skupni instrument za upravljanje dolga.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo govori o „inovativnem financiranju“. V resnici pa ne more pobegniti starim oguljenim stališčem, ki zavračajo najosnovnejšo pravičnost. Finančni trg bi morali že zdavnaj učinkovito nadzirati in urediti. Že zdavnaj bi morali ustaviti špekulacije ne glede na to, ali je to vključevalo blago, vključno s hrano, nepremičninami, koristmi in pokojninami, ali pa državni dolg (če navedem le nekaj primerov). Evropska komisija pa trdovratno zavrača nadaljnjo obravnavo teh predlogov. In to kljub zavedanju, da se finančne izgube, ki jih v Evropi povzročata utaja davkov in goljufija, ocenjujejo med 200 in 250 milijard EUR letno, kar je vsota, ki bi zadostovala za zmanjšanje javnih primanjkljajev, ne da bi bilo treba povečati davke na delo – stara rešitev. Prav tako trmasto zavrača uvedbo davka na finančne transakcije na ravni EU in ne pritiska na njegovo sprejetje na svetovni ravni.

Isto velja za škandalozno nadaljevanje obstoja davčnih oaz. To bi bili načini za zagotovitev prihodkov za boj proti revščini in drugim trdovratnim gospodarskim in socialnim težavam. Sedanje ocene prihodkov davka na finančne transakcije celo ob nizki stopnji kažejo, da bi na ravni EU ustvaril približno 200 milijard EUR na leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam resolucijo o inovativnih finančnih instrumentih, ki predstavlja prispevek Parlamenta k razpravi o tem, kako ustvariti nove prihodke, zagotoviti pošteno davčno politiko in čimbolj povečati sposobnosti pridobivanja prihodkov. Pozdravljam uvedbo davka na finančne transakcije: nedavna kriza – za katero lahko krivimo nekatere vrste špekulativnih financ – kaže, kako na koncu države in državljani osebno plačujejo za škodo, ki so jo povzročili drugi.

Davek na finančne transakcije bi polnil blagajne EU s približno 200 milijardami EUR letno, pomagal bi zavirati špekulativne dejavnosti, s čimer bi se podražile in zato postale manj privlačne. Vendar pa sem prepričan, da bi bilo treba ta davek vzpostaviti na svetovni ravni in ne le v Evropi, da je ne bi postavljali v slabši konkurenčni položaj, Evropa pa je, ne pozabimo, izredno privlačna kot največji svetovni trg. Prav tako bi morali vsi pozdraviti podporo Parlamenta evroobveznicam in projektnim obveznicam, ki bodo pospeševale oživitev s spodbujanjem realnega gospodarstva in oblikovanjem infrastrukture, ki je nujno potrebna za evropsko gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. Že dolgo časa obstaja potreba po nadzoru in učinkoviti ureditvi kapitalskega trga, preprečevanju špekulacij pri zelo širokem razponu produktov, vključno z blagom, nepremičninskimi transakcijami, prejemki, pokojninami in zavarovanji, kakor tudi z vrsto izvedenih finančnih instrumentov, med drugim tudi tistih, ki temeljijo na samem državnem dolgu.

Evropska komisija na žalost s temi predlogi ni dosegla nikakršnega napredka, splošno znano pa je, da naj bi finančne izgube zaradi utaje davkov in davčnih goljufij v Evropi znašale med 200 in 250 milijard EUR na leto, kar bi bilo dovolj za zmanjšanje javnih primanjkljajev, ne da bi bilo zato treba dvigovati davke.

Če pa bi davek na finančne transakcije imeli na svetovni ravni, torej tudi na ravni Evropske unije, in če bi odpravili davčne oaze in špekulativne finančne produkte, bi imeli za reševanje gospodarskih in socialnih problemov še večje zneske.

Sedanje ocene prihodkov, ki bi jih ustvaril davek na finančne transakcije celo ob nizki stopnji, kažejo, da bi na evropski ravni ustvaril približno 200 milijard EUR na leto.

Zato ne moremo sprejeti trditve, da se bo oblikovanje jasnega stališča v zvezi z uvedbo davka na davčne transakcije preložilo, ker naj bi se izvajale nadaljnje študije in ocene.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Če je finančni sistem, ki je odgovoren za nepremišljeno trgovanje in špekulacije, eden od glavnih povzročiteljev finančne krize, potem je prav, da bi morali tisti odgovorni plačati svoj delež tako, da bi ponudili največji ekonomski prispevek. Vendar pa menim, da bo metoda, predlagana v tem poročilu, prizadela negotovo ravnotežje konkurence s spodkopavanjem njenih temeljev, saj bi jo bilo treba uporabljati v svetovnem merilu. Zato in da bi se izognili oblikovanju nevarnega precedensa glede evropskega davčnega sistema, ne podpiram poročila gospe Podimata in sem glasoval proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za predloge sprememb in tiste dele besedila, ki se navezujejo na obdavčitev finančnih transakcij. Pravzaprav sem glasoval za načelo, po katerem naj bi finančne institucije pomagale nositi stroške recesije, za katero so odgovorne, in konsolidirati javne finance.

Težava pri tem poročilu, proti kateremu sem glasoval, je, da je njegov glavni cilj z inovacijo oblikovati nove davke, ki bi jih upravljali, kjer bi to bilo mogoče, na evropski ali svetovni ravni ali vsaj z mednarodnimi organi, s katerimi bi odločali, kdo bo upravičenec in koliko denarja se bo porabilo. Poleg tega ni nobenega jamstva, da bi se obdavčitev dela bistveno zmanjšala. Podobno lahko le nasprotujem davku na ogljik na vseh ravneh, saj bi v vsakem primeru kaznovali najmanj premožne državljane, podobno kot pri nepravičnem in nepriljubljenem projektu gospoda Sarkozyja.

Prav tako nasprotujem oblikovanju evropske agencije, ki bi bila odgovorna za izdajo evropskih obveznic, da bi združevali javni dolg, kar je nagrada za norce, ki jih plačujejo ljudje z več zdrave pameti. In na koncu, obžalujem, da del, ki se ukvarja s financiranjem razvoja, upravičeno graja vladno korupcijo in davčne oaze, vendar pa je previden in ne ožigosa nezaslišanih praks večnacionalnih podjetij in še zlasti njihove uporabe transfernih cen.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Poročilo o „inovativnem financiranju“ pošilja močno sporočilo finančnim institucijam in predvsem bančni industriji, da je čas, da se nadaljuje urejanje finančnega sektorja, pri čemer bodo banke upravno in pravno odgovorne za svoja nepazljiva dejanja in neučinkovite prakse obvladovanja tveganj. Izkazalo se je, da se trg finančnih storitev pogosto ni sposoben regulirati in da kakovost varstva potrošnikov in zaščitnih ukrepov v sektorju finančnih storitev zahteva oprijemljive in trdne izboljšave, predvsem v zvezi z vidiki spremljanja in nadzora. Sedanje razmere bi lahko uporabili kot priložnost za krepitev industrije finančnih storitev in povrnitev zaupanja državljanov in potrošnikov v sektor, ker so zdaj oni tisti, ki plačujejo račun za velike neumnosti in reševanje večjih finančnih institucij.

Po drugi strani bi morala Komisija najprej oceniti vpliv, ki ga bo imel davek na finančne transakcije na evropsko gospodarstvo, kajti prihodnji predlogi naj ne bi temeljili zgolj na odločitvah, sprejetih, da bi v zagnanosti obravnavali v tistem trenutku modno besedo, ampak naj bi šlo za pragmatičen pristop, ki bo dokazal, da kljubuje pritiskom časa, in bo povrnil zaupanje evropskih državljanov v finančne trge.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje poročila gospe Podimata je bila priložnost za Parlament, da pokaže nedvoumno podporo uvedbi davka na finančne transakcije na evropski ravni. Evropska desnica je doslej bodisi v parlamentarnih odborih bodisi na plenarnih zasedanjih vedno onemogočila predloge socialistov o tej zadevi. Dejstvo, da je ta projekt, ki ga je leta zagovarjala Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, pridobil večino poslancev Evropskega parlamenta in s tem tudi del desnice, je dobra novica. To kaže, da se postopoma začenjamo zavedati prednosti tega projekta. To glasovanje označuje novo stopnjo v procesu uvajanja finančnega instrumenta, ki bi predvsem ustvarjal dodatna lastna sredstva za proračun EU, hkrati pa podprl razvojne pobude v mednarodnem okviru. Vendar boja še ni konec. Zaenkrat je to le politično stališče. Izjave niso dovolj, zato moramo ostati pozorni na resnično pripravljenost evropskih voditeljev držav ali vlad, katerih večina je desnosredinskih, da uvedejo ta davek.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) Že vrsto let se borimo za uvedbo davka na finančne transakcije. Kljub številnim zadržkom, na katere je zamisel naletela, je sprejetje te resolucije z veliko večino pomemben korak. Parlament s spodbujanjem obdavčenja finančnih transakcij na mednarodni ravni, vsekakor pa s priporočanjem vzpostavitve takšnega davka v Evropski uniji, postavlja temelje novega svetovnega finančnega reda. Poleg tega bi morali omeniti nove finančne možnosti, ki bi jih ponudil tak davek, saj bi njegova uvedba lahko vsako leto ustvarila približno 200 milijard EUR. To glasovanje je velika zmaga, zdaj pa morajo biti mednarodni organi tako drzni kot poslanci Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Obdavčitev finančnih transakcij je nekaj, za kar so se socialisti in levica v Evropi dolgo borili. Sprejetje poročila moje grške kolegice, Anni Podimata, z veliko večino je potrditev političnega napredka, ki ga je dosegel Evropski parlament. To je velika zmaga za evropsko levico in ena od tistih, na katere je lahko ponosna. Čeprav besedilo nima neposrednega zakonodajnega učinka, označuje odločilni politični korak naprej: evropska desnica v Evropskem parlamentu odslej ne bo mogla preprečiti uvedbo takšnega davka. To je pravi korak v smeri proračunskega federalizma, ki je za Evropsko unijo edini način za doseganje ciljev v smislu rasti, zaposlovanja in premagovanja recesije.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s poročilom, ker je ena glavnih prednosti inovativnih finančnih instrumentov njihova dvojna korist, saj lahko hkrati prispevajo k doseganju pomembnih političnih ciljev, kot je stabilnost in preglednost finančnega trga, in zagotavljajo precejšen prihodkovni potencial; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba upoštevati tudi vplive teh instrumentov na negativne zunanje dejavnike, ki jih ustvarja finančni sektor. Strinjam se z določbo in pozivom k inovativnim ukrepom financiranja, da bi v tem sektorju zbrali več sredstev in tako prispevali k davčni razbremenitvi delovne sile. To bi bila možnost za zmanjšanje pretirane nestanovitnosti cen, izboljšanje učinkovitosti trga, povečanje preglednosti in spodbujanje finančnega sektorja k dolgoročnim naložbam z dodano vrednostjo za realno gospodarstvo, prav tako pa k pomoči pri financiranju svetovnih javnih dobrin in zmanjšanju javnofinančnih primanjkljajev. Podpiram zamisel o izdaji skupnih evropskih projektnih obveznic za financiranje precejšnjih infrastrukturnih potreb Evrope in strukturnih projektov v sklopu agende Evropa 2020 ter predvidenih novih strategij EU, kot je nova strategija za razvoj energetske infrastrukture, in drugih velikih projektov. Projektne obveznice EU bi tako zagotovile potrebna vlaganja in pritegnile potrebno podporo ter tako postale pomemben mehanizem za kar največji vpliv javne podpore. Ti projekti morajo prav tako prispevati k ekološkemu preoblikovanju naših gospodarstev in utreti pot za gospodarstvo brez emisij ogljika.

 
  
MPphoto
 
 

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE), v pisni obliki. – (LV) Novi davek na finančne transakcije ne bo rešil proračunskih težav držav članic. Zato nisem podprl poročila o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni. V nasprotju s prepričanji nekaterih ljudi ne bodo banke tiste, ki bodo plačevale takšen davek, ampak njihove stranke, torej isti stari davkoplačevalci. V času oživljanja gospodarstva ne bi smeli uvajati novih davkov, ampak bi namesto tega morali zmanjšati vladne izdatke. Z novim davkom bi le prekrili nesposobnost vlad, da bi zmanjšale izdatke, in ne bi dosegli želenih učinkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo, o katerem smo danes glasovali v Parlamentu, se nanaša na uvedbo inovativnih finančnih instrumentov. S svojim glasom sem želel podpreti resolucijo, ker je gospodarska kriza v zadnjih letih izpostavila pomanjkanje ureditve in potrebo po oblikovanju novih finančnih instrumentov, ki lahko razrešijo večje finančne špekulacije. Ta ukrep EU bo lahko nedvoumno ponovno vzpostavil potrebo po odzivanju na potrebe realnega gospodarstva s podporo dolgoročnim naložbam in oblikovanjem novih dodatnih virov za spopadanje z glavnimi svetovnimi in evropskimi izzivi in njihovo obvladovanje ter z doseganjem rasti in razvojnih ciljev v skladu s strategijo EU 2020. Dramatično povečanje finančnih transakcij je razkrilo vse večji razkorak med financami in realnim gospodarstvom. Uvedba davka na finančne transakcije, izdaja skupnih evropskih obveznic in pričakovanje davka na ogljik so nekateri od predlogov, ki so usmerjeni v oblikovanje novih procesov, ki jih naše gospodarstvo potrebuje, vendar pa ne smejo negativno vplivati na najbolj ranljive potrošnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Zelo pozdravljam rezultat glasovanja o poročilu o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni. To poročilo je zajelo dve zadevi, ki sta ključnega pomena, in sicer davek na finančne transakcije in evroobveznice. To bi lahko bili pomembni viri financiranja, da bi povečali finančne in gospodarske zmogljivosti EU in tako omogočili izvedbo velikih in strateško pomembnih projektov in morda spodbudili mobilizacijo zasebnega kapitala. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu že nekaj časa poziva k podobni rešitvi. Vesel sem, da je nedvoumna večina glasovala za uvedbo teh inovativnih rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sabine Lösing in Sabine Wils (GUE/NGL), v pisni obliki. (DE) Levica že leta podpira uvedbo davka na finančne transakcije. Evropski parlament je danes na splošno sprejel zamisel. Poročilo na lastno pobudo gospe Podimata, ki ga je sprejel Parlament, za vzpostavitev davka na finančne transakcije ne pomeni dokončnega da ali ne. Ni jasno, ali naj pričakujemo ustrezen predlog Komisije, in če, kdaj potem? Do začetka zakonodajnega postopka je pred nami še dolga pot. Komisija zdaj zgolj pripravlja študijo izvedljivosti. Eden od okvirnih pogojev te študije izvedljivosti je, da davek na finančne transakcije ne poslabša konkurenčnosti. Zdaj je povsem nestvarno pričakovati uvedbo davka na finančne transakcije na svetovni ravni. Poročilo na lastno pobudo ni obravnavalo le davka na finančne transakcije, ampak tudi nemoteno delovanje politike konkurence v EU in uvedbo davka na ogljik, ki sledi modelu DDV in ki se bo zaračunal za vsak izdelek na notranjem trgu.

Tega davka na ogljik ne moremo sprejeti. To je zahteva okoljske politike konservativcev, ki si prizadevajo za mešanico energetskih virov, ki združuje jedrsko energijo in energijo iz obnovljivih virov. Jedrska energija bi s tem davkom ostala nedotaknjena. Pozivamo k obdavčenju energijskih vložkov, pri čemer bi s skupnim davkom na primarno energijo in ogljik zajeli tudi jedrsko energijo. Vzdržala sem se končnega glasovanja, ker ne morem glasovati za poročilo, ki dobro zamisel, davek na finančne transakcije, povezuje z ukrepi, ki bi ljudem v Evropi naložili še večje breme.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) V zadnjih letih je svetovna gospodarska in finančna kriza razkrila glavne slabosti regulativnega in nadzornega okvira svetovnega finančnega sistema. Za finančne transakcije je značilno močno povečanje obsega in opazna nesorazmernost med obsegom finančnih transakcij in potrebami realnega gospodarstva. Kratkoročne naložbe, ki jih je največ, so povzročile prekomerno nestabilnost in prevzemanje tveganj. Kratkoročne špekulativne naložbe so bile v osrčju te krize in so jasno pokazale povezavo med neučinkovito finančno ureditvijo in nadzorom ter vzdržnostjo javnih financ. Za to poročilo sem glasoval, ker so imele težave, ki jih je povzročilo to obnašanje na trgu, velik vpliv na javne finance, državljane in več kot to. S tem poročilom se poskušajo oblikovati orodja za omejitev špekulacij, zagotavljanje poštene porazdelitve bremena med ključne finančne akterje in oblikovanje novih dodatnih sredstev za spoprijemanje z glavnimi izzivi.

Sedanje ocene kažejo, da davčna utaja in goljufija staneta države članice EU približno 250 milijard EUR letno. Novi element je davek na finančne transakcije, ki bi EU zagotovil prihodke v višini približno 200 milijard EUR na leto in bi odvračal špekulativne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Z glasovanjem za to poročilo se evropski poslanci odzivajo na poziv javnosti po pošteni obdavčitvi finančnega sektorja. Finančni sektor je v veliki meri oproščen DDV, navadni državljani pa se spopadajo s stroški finančne krize, vključno s podporo, ki jo vlada v višini 9500 EUR zagotovi za vsakega moškega, žensko in otroka v EU. S tem glasovanjem so poslanci Evropskega parlamenta podprli več sto tisoč zagovornikov, ki si dejavno prizadevajo za davek Robina Hooda – neznaten davek na finančne transakcije, ki lahko zbere milijarde za izpolnitev prednostnih nalog doma in naših zavez v zvezi z bojem proti revščini in podnebnimi spremembami mednarodno.

Svetovni sporazum bi bil najboljši način za uvedbo takšnega davka, kolkovina v Združenem kraljestvu pa dokazuje, da je mogoče uvesti dobro oblikovan davek na finančne transakcije, ne da bi spodkopali konkurenčnost. Usklajen davek na finančne transakcije na ravni EU bi bil prvi korak k svetovnemu davku na finančne transakcije. Čas je za ukrepanje in EU je lahko vodilna v kampanji za bolj pošteno obdavčitev v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. – Z glasovanjem za to poročilo se laburistični poslanci v EP odzivajo na poziv javnosti po pošteni obdavčitvi finančnega sektorja. Finančni sektor je v veliki meri oproščen DDV, navadni državljani pa se spopadajo s stroški finančne krize, vključno s podporo, ki jo vlada v višini 9500 EUR zagotovi za vsakega moškega, žensko in otroka v EU. S tem glasovanjem so poslanci Evropskega parlamenta podprli več sto tisoč zagovornikov, ki si dejavno prizadevajo za davek Robina Hooda – neznaten davek na finančne transakcije, ki lahko zbere milijarde za izpolnitev prednostnih nalog doma in naših zavez v zvezi z bojem proti revščini in podnebnimi spremembami mednarodno. Svetovni sporazum bi bil najboljši način za uvedbo takšnega davka, kolkovina v Združenem kraljestvu pa dokazuje, da je mogoče uvesti dobro oblikovan davek na finančne transakcije, ne da bi spodkopali konkurenčnost. Usklajen davek na finančne transakcije na ravni EU bi bil prvi korak k svetovnemu davku na finančne transakcije. Čas je za ukrepanje in EU je lahko vodilna v kampanji za bolj pošteno obdavčitev v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Levica že leta zagovarja zamisel o davku na finančne transakcije. Ta zamisel je danes predmet soglasja. Po našem mnenju je to soglasje dobrodošlo. Kljub temu naj bi bil davek na finančne transakcije usmerjen izključno v spodbujanje splošnega interesa ljudi, ne pa nemoteno delovanje proste trgovine ali trgovanje s pravicami do onesnaževanja, ki jih nekateri, in tudi to besedilo, imenujejo „trg ogljika“. Glasoval bom proti surovi zlorabi nekoč dobre zamisli.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Čeprav se strinjam z velikim delom tega poročila, nisem mogel glasovati zanj, ker zagovarja uvedbo davka na finančne transakcije (na svetovni ali vsaj evropski ravni), čeprav priznava, da je treba še preučiti posledice njegove uvedbe (predlaga naknadno študijo). Stranka, ki jo zastopam, se je vedno borila proti uvajanju takšnega davka na finančne transakcije na Portugalskem zaradi pogubnih posledic za finančne trge. Portugalska je izčrpana in ne zmore dodatnih davčnih bremen glede na to, da bodo to breme na koncu nosili državljani, ker bi ga finančne institucije prenesle na svoje stranke. Uvedba takšnega davka zgolj na evropski ravni bi lahko pripeljala do tega, da bi drugi trgi pridobili konkurenčne prednosti glede na evropske finančne trge.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za poročilo gospe Podimata o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni, ker uvaja zamisel, ki je eden od stebrov levice po svetu: uvedba davka na finančne transakcije. Besedilo bi nedvomno lahko bilo pogumnejše in bi tega davka ne postavljalo v odvisnost od vzpostavitve podobnega davka na svetovni ravni.

Moja politična organizacija je vedno zagovarjala potrebo po vzpostavitvi davka na svetovni kapital, kot tako imenovani „Tobinov davek“. Zato menim, da je korak v pravo smer, čeprav se mi zdi, da je predlog v poročilu nezadosten.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Pri svetovni gospodarski in finančni krizi iz leta 2007 smo lahko opazovali glavne slabosti regulativnega in nadzornega okvira svetovnega finančnega sistema. V Evropskem parlamentu sem bil z ustanovitvijo delovne skupine za izvedljivost davka na finančne transakcije na čelu boja za inovativno financiranje. Prepričan sem, da takšen davek z omejitvijo čistih špekulativnih dejavnosti ne bi le omogočil boljše ureditve finančnega sektorja, ampak bi tudi pomagal najrevnejšim, predvsem državam v razvoju, in tistim najmanj razvitim med njimi, doseči razvojne cilje tisočletja in sprejeti ukrepe, potrebne za prilagoditev podnebnim spremembam.

Davek na finančne transakcije evropski ravni bi lahko ustvaril približno 200 milijard EUR na leto v Uniji in blizu 650 milijard USD letno na svetovni ravni. Če bi na evropski ravni nenehno napredovali z uveljavitvijo davka na mednarodne finančne transakcije, bi si prihranili močno sporočilo, ki smo ga poslali decembra 2010, ko smo sprejeli priporočilo z naslovom „finančna, gospodarska in socialna kriza: priporočila v zvezi z ukrepi in pobudami, ki naj bi jih sprožili“.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Sprejetje tega poročila bi bil prvi močan signal Parlamenta v podporo davku na finančne transakcije v času, ko je pristop Komisije nejasen in kaže pripravljenost urediti finančne akterje, vendar pa bi jih oprostili obdavčenja. Treba je pokazati na dvolično razpravo nekaterih desničarskih vodij, ki pozivajo k obdavčenju finančnega sektorja, vendar le na globalni ravni, vsi pa vemo, da je tu najmanjša verjetnost, da bi ga izvedli. Komisija bi morala dati natančen in jasen signal glede dejstva, da morajo davek na transakcijo plačati vsi. Razmere, v katerih kmetje plačujejo davke, finančniki pa ne, so nesprejemljive. Socialna krivica rodi zahrbtnost, popustljivost pa vladne institucije spreminja v gramoznice, ki jih ustvarjajo banke. Zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Uvedba davka na finančne transakcije je korak v pravo smer in bi predvsem prizadela hedge sklade in podobne produkte, pri katerih se zdi, da prinašajo malo koristi realnemu gospodarstvu. Evropa ima nedvomno pravico, da prevzame pobudo – navsezadnje bi morali čakati neskončno dolgo, če bi skušali doseči, da se nam pridružijo tudi Američani. Vendar pa uvedbe davka na finančne transakcije ne bi smeli izkoristiti kot priložnost za uvedbo davka EU skozi stranska vrata. Žal pa nas poročilo gospe Podimata pelje prav v to smer. Treba je ohraniti davčno suverenost držav članic. Če Bruselj ne more shajati z denarjem, ki ga dobi, mora zategnit svoj pas. Že zdaj obstaja dovolj pristojnosti, ki bi bile bolje urejene na nacionalni ravni kot na ravni EU. Druge pozive, ki jih vsebuje poročilo, in sicer uvedbo evroobveznic in davek na ogljik, bi bilo treba zavrniti. Evroobveznice so po eni strani produkt, ki je v nasprotju z vso gospodarsko pametjo, po drugi strani pa se od davčno preudarnih držav območja evra nepošteno zahteva, da plačajo ceno. EU bi preprosto postala unija nakazil. Tudi davek na ogljik z nejasnimi cilji bi škodoval gospodarstvu Evrope in uničil delovna mesta in tako negativno vplival na večino ljudi. Zato bi bilo treba poročilo zavrniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti temu poročilu, čeprav se zdi zamisel o prispevku finančnega sistema, ki je v veliki meri kriv za krizo v zadnjih dveh letih, prava, me način, kako bi se izvajal, zelo zmede.

Reči moram, da pozdravljam predlog o izdaji evroobveznic, za katere mislim, da so lahko koristno orodje, vendar imam težave z večjim delom poročila, ki govori o uvedbi davka na finančne transakcije. Menim, da je preveč tvegano, da bi to veljalo le na eni ravni Evropske unije, saj lahko s tem celotni finančni sistem EU postane nekonkurenčen, operaterji pa bi se mu lahko z osredotočenjem na druge trge brez večjih težav izognili.

Prav tako ne bi želel, da ta davek utira pot oblikovanju morebitnemu centraliziranemu davčnemu sistemu EU, kar je nekaj, čemur bi povsem nasprotoval.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Evropski davkoplačevalec je doslej nosil najtežji del finančnih posledic gospodarske krize. Zato je pomembno, da bi se uporabili drugi instrumenti, s katerimi bi zagotovili, da bi akterji in špekulanti na finančnih trgih prevzeli del te odgovornosti. To bi bilo pošteno. Vendar pa davka na finančne transakcije ne smemo uporabiti kot izgovor za uvedbo neposrednega obdavčenja iz Bruslja. To bi spodkopalo davčno in splošno suverenost držav članic. To poročilo razkriva težnje v to smer, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni. Evropa se skuša kot največji finančni trg na svetu postopoma postaviti na noge po krizi, ki jo bomo čutili še vrsto let. Zato je ključnega pomena, da se vzpostavijo inovativni ukrepi financiranja, ki bi zagotovili finančno stabilnost in preglednost. Zdaj je večina finančnih storitev oproščenih DDV. Zato se prek finančnega sektorja izgubljajo znatni prihodki, davčna obremenitev delovne sile pa se povečuje. Mislim, da je davek na finančne transakcije učinkovit finančni ukrep, ki bi pomagal zmanjšati špekulacije in javni primanjkljaj. Ko bo ustrezno ocenjen njegov morebitni negativni vpliv na konkurenčnost Evrope v svetovnem merilu, si moramo močno prizadevati za njegovo uveljavitev na svetovni ravni. Da pa bi povečali BDP vseh držav, bi bila priporočljiva vzpostavitev davka na bančna sredstva, ki bi bil sorazmeren s sistemsko pomembnostjo zadevne kreditne institucije in stopnjo tveganja dejavnosti. Strinjam se s predlogom o izdaji evropskih projektnih obveznic, ki bi kot skupni instrument upravljanja dolgov pomagale pritegniti povečana vlaganja v evropske infrastrukturne projekte. Da pa bi z davkom na ogljik pridobili največje možne koristi, je treba določiti minimalne obvezne zahteve za vse države članice in preprečiti prenos velikega bremena na potrošnike z nizkimi dohodki.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo Evropskega parlamenta na lastno pobudo o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni. Finančna kriza in dolžniška kriza sta razkrili vrzeli v delovanju in nadzoru finančnega sektorja danes. Uvedba davka na svetovne finančne transakcije ni nov predlog in je brez dvoma nepriljubljen predlog v vseh razvitih državah brez izjeme, še zlasti v tistih, kjer veljajo politike nizke obdavčitve. Če pa se bo izkazalo, da je svetovni sporazum nemogoč, bo uvedba davka na finančne transakcije v EU, če ne bo škodovala konkurenčnosti, pomagala izboljšati način delovanja tega sektorja, obenem pa bo ustvarila pomembne javne prihodke. To je bistveno sporočilo predloga spremembe 2, za katerega sem glasoval.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo je povezano z inovativnimi načini financiranja na svetovni in evropski ravni. Oriše ukrepe za obravnavo pomanjkljivosti v regulativnem in nadzornem okviru svetovnega finančnega sistema, ki jih je razkrila svetovna gospodarska in finančna kriza v letih 2007-2009. Za sedanje finančne transakcije je značilno, da se je njihov obseg izredno povečal in da je nesorazmerno velik glede na potrebe „realnega sveta“. Novi vzorci trgovanja, kot so kratkoročna vlaganja in samodejno visokofrekvenčno trgovanje, so prevzeli osrednjo vlogo v svetovnih finančnih trendih ter povzročili prekomerno nestanovitnost in prevzemanje tveganj. Evropski parlament ima dovolj razlogov, da prispeva v okviru svojih pristojnosti in navede ukrepe, za katere je prepričan, da so ustrezne za rešitev sedanjih razmer.

 
  
MPphoto
 
 

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki.(SV) Poročilo o inovativnem financiranju obravnava številne pomembne vidike, kot so pomembnost omogočanja financiranja evropskih infrastrukturnih projektov s pomočjo evropskih projektnih obveznic kot tudi morebitno rešitev v zvezi z evropskim davkom na ogljik, da bomo v Evropi lahko prešli na trajnostno proizvodnjo. Dejstvo, da poročilo poudarja, da morajo države članice EU izpolniti cilje, ki so bili določeni, je tudi pomembno.

Kljub temu smo se odločili, da se končnega glasovanja vzdržimo, ker ne verjamemo, da je za Evropo samostojna uvedba davka na finančne transakcije dobra zamisel, če druge države tega ne bodo storile. Mislimo, da je treba upoštevati švedski primer enostranske uvedbe neke vrste davka na finančne transakcije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar se je večina trgovanja z delnicami, obveznicami in opcijami preselila v London, da ne bi iste napake naredili na evropski ravni.

Mislimo, da obstaja veliko tveganje, da ne bomo dosegli učinkov stabilizacije, za katere upamo, da jih bo na finančnem trgu imel davek na finančne transakcije, če bo EU takšen davek uvedla samostojno. Tveganje, da se bo trgovanje z delnicami, obveznicami in opcijami preselilo v manj pregledne in manj odprte trge zunaj Evrope, je veliko. To ne bo ustvarilo boljših pogojev za nadzor finančnega trga, prav tako bi spodkopalo vzpostavljen skupni evropski nadzor finančnih trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Da bi se lotile svetovne finančne krize in resne recesije, ki je bila njena posledica, je veliko vlad povečalo državni dolg na nevzdržno raven in tako reševalo svoja finančna podjetja in gospodarstva. Banke pa obenem kopičijo dobičke na podlagi razlike med posojili, ki so jih pridobile od centralnih bank ob skoraj nični obrestni meri, in ceno, po kateri so posojila odobrile strankam in državam. Zato imajo finančna podjetja moralno dolžnost, da prevzamejo svoje odgovornosti zaradi krize, ki so jo povzročile. Davek na finančne transakcije je najmanj, kar je mogoče zahtevati.

Tistim, ki si z izgovorom, da je takšen davek mogoče uvesti le na svetovni ravni, prizadevajo odložiti to odgovornost, bi dejal: (1) da se bo položaj EU z enostransko uvedbo tega davka močno okrepil, (2) če bi del kapitala, ki se uporablja v špekulativnih transakcijah, zapustil EU, bi to imelo za posledico zmanjšanje nestanovitnosti finančnih trgov, kar bi bilo koristno, (3) če svetovna finančna ureditev ni izvedljiva ali priporočljiva, bodo potrebna razumna pravila o kroženju kapitala. Poročilo je korak v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo, ker je skrajni čas, da EU prevzame vodilno vlogo in na evropski ravni uvede davek na finančne transakcije. Če bomo naredili prvi korak, mislim, da se bo povečala verjetnost, da dosežemo cilj svetovnega davka na finančne transakcije. Sprememba, ki jo je predlagala moja skupina, v kateri pozivamo k uvedbi davka na finančne transakcije na ravni EU brez odlašanja (kot je izvajanje več študij), je bila sprejeta s tesno večino. Zdaj bi pozvala odgovornega komisarja, gospoda Šemeta, da končno ukrepa.

Resolucija je bila sprejeta z veliko večino 529 glasov za, 127 glasovi proti in 18 vzdržanimi. To je močan signal iz Parlamenta, ki ga Komisija ne more prezreti ali ponovno pojasnjevati s površnimi utemeljitvami. Pozivam predsednika Barrosa, naj ukrepa, da bi uporabil pravico Komisije do pobude, in nam, zakonodajnemu telesu, predstavi osnutek predloga. Tako bi lahko zbrali skupaj 200 milijard EUR – sredstva, ki jih hudo potrebujemo in ki naj bi jih prispevali tisti, ki so krizo povzročili. Ne smemo se obračati na davkoplačevalce, naj nadoknadijo primanjkljaje, ki jih je povzročila finančna kriza, namesto tega bi morali zahtevati, naj zasebni sektor končno prispeva svoj delež. Ta denar bi morali uporabiti za proračunsko konsolidacijo in kot ločeni vir prihodkov za proračun EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament je danes ponovil poziv po uvedbi davka na finančne transakcije na ravni EU kot del poročila o inovativnem financiranju, ki so ga sprejeli poslanci Evropskega parlamenta. Zeleni so dolgo pozivali k uvedbi davka na finančne transakcije in pozdravljam glasovanje s komentarjem zelenega poslanca Philippa Lambertsa: „EP je izvajal pritisk za uvedbo davka na finančne transakcije na ravni EU. Čeprav naj bi bil končni cilj uvedba svetovnega davka na finančne transakcije, obstajajo očitne koristi za EU, če sama nadaljuje. Poslanci EP so danes pozvali Komisijo, naj v zvezi s tem sprejme ukrepe. Zeleni so se dolgo zavzemali za uvedbo davka na finančne transakcije kot sredstvo za omejitev škodljivih špekulacij in kot nov vir za ustvarjanje javnih prihodkov. Davek na finančne transakcije je poleg tega, da je morebitni znatni vir prihodkov v času, ko so nacionalne blagajne pod pritiskom, tudi socialno pravičen. Davek na finančne transakcije bi jasno obravnaval sistemsko tveganje, ki izhaja iz visokofrekvenčnega trgovanja, in bi deloval kot ovira za tvegane špekulacije. Čas je, da se Komisija in države članice prenehajo pretvarjati.“

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Nedavna gospodarska kriza je razgalila pomanjkljivosti sistema za reguliranje in nadziranje svetovnih financ.

Vse prepogosto je obseg teh transakcij znatno presegal potrebe realnega sveta, kar je povzročilo špekulacije, zaradi katerih je kapital postal izredno volatilen, grozila pa mu je nesolventnost. Prvi, ki so prevzeli največji del, so bili davkoplačevalci, tudi v smislu dvigovanja brezposelnosti, manjših dohodkov, zmanjšanega dostopa do socialnih storitev in vse večje neenakosti.

Da bi preprečili prihodnje krize, mora EU zdaj spodbujati dejanske spremembe ureditve in nadzora in tako oblikovati bolj zdravo in čvrsto okolje. Zamisel o davku na finančne transakcije ima pomembne prednosti, predvsem v obdobju po krizi, kot je sedanja: stabilizacija trgov, zagotavljanje spodbud za dolgoročne naložbe in zagotavljanje sledljivosti pri reviziji posameznih transakcij.

Omejitev špekulacij, podpora dolgoročnim naložbam in doseganje večje dolgoročne rasti v skladu s strategijo Evropa 2020: pomembno je, da se vse to dopolni tudi z uvedbo podobnega sistema financiranja zunaj Evropske unije, da se ne bi spravili v slabši konkurenčni položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. (ET) V današnjem glasovanju smo videli podporo poročilu v zvezi z inovativnim financiranjem v svetu in Evropi. Edini del, ki ni dobil podpore, je bil predlog, ki je pozival Komisijo, naj preuči izvedljivost davka na ogljik v EU, ki bo tako kot DDV uveden na notranjem trgu za vsak izdelek. Vesela sem, da so bile podprte glavne točke, ki pozivajo Komisijo, naj preuči izvedljivost in praktičnost različnih novih davkov in posledice, ki bi jih imeli. Pri bančnih davkih, davkih na finančno dejavnost in davkih na finančne transakcije imajo vsi svoje gospodarske cilje, prav tako se razlikujejo njihove možnosti za ustvarjanje prihodkov, zato je pomembno, da se pred uvedbo dodatnih davkov izvede poglobljena analiza.

Podprta je bila zamisel, ki se še preučuje, in sicer, če se uvede davek na finančne transakcije, naj se to stori kar se da široko. Obenem pa poslanci, med katerimi sem tudi jaz, vztrajajo, da je treba ugotoviti, kdo bo na koncu plačal davek, saj se breme navadno naloži potrošniku, kar v tem primeru pomeni male vlagatelje in posameznike. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem poročilo gospe Podimata, ki vključuje številne dobre zamisli v zvezi s svetovnim davkom na finančne transakcije. Resnica je, da se mora večina finančnega sektorja, predvsem investicijske banke, še reformirati po pomanjkljivostih, ki jih je razkrila finančna kriza. Celo guverner centralne banke Združenega kraljestva Bank of England, Mervyn King, je prejšnji teden priznal, da stroške varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v Britaniji in po Evropi, nosijo „ljudje, ki so povsem nedolžni“, medtem pa finančni sektor že razmišlja, „da je vse tako, kot je bilo“.

Prav je, da zasebni sektor plača svoj delež za posledice finančne krize in zagotovi sredstva za reševanje v prihodnje glede obstoj številnih bank, za katere se zdi, da so „prevelike, da bi jim spodletelo“. Zdaj je naloga MDS in Evropske komisije, da ocenita prednosti in slabosti svetovnega davka na finančne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Med današnjim glasovanjem o poročilu gospe Podimata o inovativnem financiranju smo glasovali o predlogu spremembe, ki je pozival Komisijo, naj v odsotnosti pobud na ravni G20 pripravi predloge za davek o finančnih transakcijah na ravni EU.

Glasoval sem za spremembo zaradi solidarnosti do skupine in ker verjamem, da lahko jasna podpora zamisli o davku na finančne transakcije pospeši nadaljnje razprave na srečanju G20.

Vendar mi je jasno, da uvedba davka na finančne transakcije na ravni EU, če se ne uvaja tudi na svetovni ravni, poveča tveganja za konkurenčni položaj Združenega kraljestva, kot finančnega središča, kar ima jasen vpliv na državljane jugovzhodne Anglije. Zelo sem oprezen glede davka na finančne transakcije le na ravni EU in sem prepričan, da mora biti vsak za predlog izvedena natančna ocena vpliva, da bi zagotovili, da za moje volivce pozitivni vplivi prevladajo nad negativnimi. Pred rezultatom takšne ocene vpliva gladko zavračam predloge za pavšalnih 0,05 % na vse finančne transakcije kot samovoljne in slabo premišljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki.(DA) Glasoval sem proti poročilu, ker ne jamči, da bi se davek na finančne transakcije uporabil za namene, za katere bi se moral uporabiti pravi Tobinov davek, in sicer za države v razvoju in naložbe v podnebje. V poročilu ni jasno, ali se bo davek pripisal proračunom EU, kar odpira možnost, da bo težav še več. Prvič, povsem nasprotujem povečanju lastnih virov EU. Drugič, zapravili bomo priložnost za resnični Tobinov davek, če bo EU imela pravico, da razpolaga z njim – poglejte predlog Komisije, da bi moral davek financirati projekte EU in vrzeli v proračunu EU. Mojega glasu si ne bi smeli razlagati kot nasprotovanje davku na finančne transakcije v EU. V celoti podpiram resnični Tobinov davek. Prav tako podpiram pozitivne elemente poročila, kot so boj proti davčni goljufiji, načelo„onesnaževalec plača“ in poziv za energetsko učinkovitost.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Danes sem še enkrat glasoval za uvedbo davka na finančne transakcije in se strinjal, da bi morala EU, tudi če nam davka na finančne transakcije ne bo uspelo uveljaviti na svetovni ravni, narediti prvi korak. Izkoristiti moramo ta zagon in obrzdati pohlep finančnega in bančnega sektorja. Navsezadnje svetovna kriza zahteva svetovne rešitve in Evropa ima lahko kot največji finančni trg pionirsko vlogo v tem smislu. Davek na finančne transakcije bi lahko državam članicam zagotovil dovolj prihodkov, da bi uravnotežile svoje proračune in ohranjale svoja gospodarstva v pogonu.

Ker znaša potencial prihodkov pri davku na finančne transakcije v višini 0,05 % skoraj 200 milijard EUR v EU in 650 milijard USD v svetu, bi lahko ta davek predstavljal pomemben del rešitve glede novih in trajnostnih virov prihodkov. Davek na finančne transakcije bi lahko omejil špekulacije in stabiliziral trge, oblikoval spodbude za dolgoročne naložbe in ker je vsaka transakcija sledljiva, bi lahko povečal preglednost in zagotovil, da vsak finančni akter sprejme svoj delež stroškov krize. Poleg tega poročilo poziva, naj se natančneje preučijo možnosti za izdajo evroobveznic in uvedbo davka na CO2.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – V nasprotju z mojimi škotskimi konzervativnimi in škotskimi liberalnimi kolegi sem podprla to poročilo, ki obravnava raznolike vire financiranja in tudi davek na finančne transakcije. Prav tako poziva k razpravi o uporabi prihodkov, ki bi jih ustvaril davek na finančne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Med glasovanjem o poročilu o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni sem močno podprla uvedbo davka na finančne transakcije na svetovni ravni. Glede možnosti uporabe takšnega davka izključno na evropski ravni pa naj bi Evropska komisija najprej izvedla študijo izvedljivosti. Res bi morali ugotoviti, ali bi bilo mogoče ta davek izvesti na evropski ravni, ne da bi to imelo škodljive posledice za evropsko konkurenčnost v mednarodnem okviru.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (LT) Gospodarska in finančna kriza je pokazala hude pomanjkljivosti regulativnega in nadzornega okvira svetovnega finančnega sistema. Na krizo se je treba odzvati prek novih instrumentov, ki lahko zaustavijo špekulacije, ponovno vzpostavijo vlogo finančnega sektorja, zagotavljajo pravično razdelitev bremen in oblikujejo nove, dodatne vire za spopadanje s svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, razvojni cilji in inteligentna, trajnostna in vključujoča rast v okviru strategije Evropa 2020. To poročilo na lastno pobudo je posledica želje po novih, inovativnih virih financiranja. Davčni instrumenti, ki temeljijo na prejemanju prihodkov, se štejejo kot nezadostni. Dokument preučuje naslednje možnosti inovativnega financiranja: obdavčitev finančnega sektorja, evroobveznice in obdavčitev energetskega sektorja. Po mojem mnenju je bistvenega pomena, da se inovira v smislu nadomestnih načinov financiranja, ki so kos današnjim izzivom in v skladu s sodobnim svetom, vendar pa se odsvetuje, da bi to storili brez preučitve dejanskega vpliva. Prav tako pomembna kot povečanje prihodkov je podpora regulativni vlogi trga, oblikovanju mehanizmov za krepitev preglednosti, učinkovitosti in stabilnosti. Zato sem med plenarnim zasedanjem glasoval za dokument.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo je žalitev razumnosti delavskega razreda in navadnih ljudi, ki doživljajo barbarsko vojno, ki jo proti njim vodi kapital in njegovi politični predstavniki. Na samem začetku pojasnjuje, da obdavčitev kapitala sploh ne more biti vprašanje: „poudarja, da povišanje stopenj in povečanje obsega obstoječih mehanizmov obdavčitve … ne morejo biti zadostna ali trajna rešitev“. Da bi preslepili delavce, poziva EU k sprejetju „davka na finančne transakcije“ v višini 0.01 %, kar predstavlja kot domnevno „pošteno porazdelitev bremena“ krize med kapital in delavce in prizadevanje za omejitev špekulacij kapitala. Obenem pa se povečuje neposredna obdavčitev navadnih ljudi, posredna, ki dobesedno zažira delavski razred in dohodke navadnih ljudi, pa presega vse razumne meje. Davek na finančne transakcije ni obdavčitev finančnega sektorja, je le še en posreden davek. Poleg tega posrednega davka predlaga tudi celo vrsto tako imenovanih ukrepov „inovativnega financiranja“, ali bolje rečeno, nove davke na dohodke navadnih ljudi, kot so „davek na ogljik“, „solidarnostni prispevek, ki se obračuna za letalske vozovnice“, celo „svetovna loterija“ za boj proti lakoti. Grška komunistična stranka je glasovala proti poročilu in pri tem poudarila, da je edini priljubljen način izhoda iz kapitalistične krize ciljanje na donose monopolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo. Po mojem mnenju je poročilo gospe Podimata zelo dobro uravnoteženo in pojasnjeno, zato pozdravljam štiri finančne instrumente, ki jih predstavlja. Štirje ukrepi so povsem inovativni in rada bi poudarila, da ne gre le za vprašanje davka na finančne transakcije. Pri izbiri instrumenta, ki naj bi ga izvedli, bi morali biti previdni: mislim, da bi morali izključiti davek na sektorje, kot je energetski sektor, ki imajo množilen učinek na življenjske stroške. V zadnji fazi tega vprašanja mora Komisija v okviru ocene učinka oceniti učinkovitost in potencialne rezultate uporabe teh instrumentov.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Poročilo vsebuje nekaj dobrih zamisli, na primer davek na finančne transakcije v višini le 0,05 %, kar bi zagotovilo 200 milijard EUR za proračun EU. Zdaj nam še ne moremo koristiti tega denarja, ki bi preprosto otežil špekulacije, ne bi pa jih onemogočil. Vznemirljivo vprašanje je, kaj bo Svet ministrov naredil s tem poročilom na lastno pobudo. Pred nami je še dolga pot.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Medtem ko se državljani po vsej EU spopadajo z naraščajočim računom za finančno krizo, lahko ukrepi v tem poročilu zberejo milijarde evrov in zmanjšajo pritisk na družine v teh zahtevnih finančnih okoliščinah.

Neznaten davek na finančne transakcije se bo lahko uporabil za boj proti revščini v Združenem kraljestvu in po svetu in ublažil učinke podnebnih sprememb. Zagovorniki tega tako imenovanega davka Robina Hooda, tudi laburistični poslanci Evropskega parlamenta, morajo zdaj graditi na uspehu in še naprej pritiskati na svetovni finančni sektor, da razširi ta sistem za vzpostavitev svetovnega davka na finančne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za to resolucijo, katere namen je spodbuditi inovativno financiranje s pomočjo davka na finančne transakcije, povečanjem zmogljivosti za gospodarsko oživitev in spodbujanjem prehoda na zeleno rast ob ohranjanju pomoči državam v razvoju. Gospodarska kriza je zelo silovito pokazala bistven pomen vzpostavitve svetovnega finančnega upravljanja, s čimer bi poskrbeli, da ne bomo več izpostavljeni blodnjam nebrzdanega finančnega kapitalizma. To želi francosko predsedstvo G20 in storiti moramo vse, kar je mogoče, da bi dosegli ta cilj. Finančne špekulacije, ki jim je botrovalo pomanjkanje pravil in nadzora, so uničile več milijonov delovnih mest, resno prizadele javne finance in znatno znižale življenjski standard velike večine Evropejcev. Čas je, da se poslovimo od te kratkoročne vizije gospodarstva, kjer je denar najpomembnejši in je neodgovornost vsepovsod in ki nas je privedla do roba prepada, da bo finančni sistem lahko spet prevzel svojo vlogo in služil realnemu gospodarstvu in ljudem. Evropska unija naj bi bila v tem smislu zgled, resolucija, ki jo je sprejel ta parlament, pa pošilja močan signal našim partnerjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za to resolucijo gospe Podimata o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni. Evropski davkoplačevalec je doslej nosil najtežje breme finančne in gospodarske krize leta 2007 in pozneje. To je prvo poročilo, ki preučuje različne inovativne mehanizme, zasnovane, da bi zagotovili, da bodo akterji na finančnih trgih prav tako nosili del stroškov. Predlog o davku na finančne transakcije na svetovni ravni bi morali, če je mogoče, pozdraviti, resno pa je treba kot možnost preučiti vzpostavitve podobnega sistema na ravni EU.

Velika prednost tega davka niso le potencialni prihodki iz sektorja, ki je bil v preteklosti le malo ali nič obdavčen, ampak tudi hkratni regulativni učinek. Splošno znano je, da se je finančni sektor, ki pogosto gradi na špekulacijah, ločil od realnega gospodarstva. Z obdavčitvijo finančnega sektorja bi lahko spet ustvarili spodbude za dolgoročnejše naložbe in tako upoštevali potrebe realnega gospodarstva.

 
  
  

Poročilo: Edite Estrela (A7-0032/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker je pomembnost zmanjšanja neenakosti na področju zdravstva neločljivo povezana z zmanjšanjem socialnih neenakosti, kot poudarja poročilo. Neenakosti na področju zdravstva se začnejo že v rani mladosti in nato nadaljujejo vse življenje, poleg tega pa se spet ponovijo v naslednjih rodovih. Glede na to morajo države članice sprejeti načelo „zdravje v vseh politikah“. Poleg tega močno podpiram priporočila poročevalke, ki zagovarja potrebo po splošnem dostopu do zdravstva, tudi za osebe, ki nimajo dovoljenja za bivanje, in dostopu do socialne varnosti za nosečnice v skladu z zakonodajo v njihovih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Namen poročila Edite Estrela je pregled neenakosti na področju zdravstva, ki obstajajo v Evropski uniji, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti za njihovo zmanjšanje. Zato je to koristno poročilo in poročilo, za katerega sem glasovala tudi zato, da ponovno potrdim nedotakljivo pravico do splava in potrebo po lahkem dostopu do kontracepcijskih sredstev v času, ko te pravice še niso uveljavljene v vseh državah članicah Evropske unije. Pohod za enakost se nadaljuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Na področju zdravstva obstajajo velike neenakosti med državami in regijami v Evropski uniji. Zaradi gospodarske in finančne krize so nekatere države članice sprejele varčevalne ukrepe, kar lahko privede do znižanja stopnje financiranja javnega zdravja, preprečevanja bolezni in storitev dolgotrajne oskrbe. Dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev ni zagotovljen vsem državljanom EU. To še posebej velja za revnejše regije EU, kjer pacienti nimajo dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva in storitev zdravljenja. Velike razlike obstajajo glede povračila stroškov za zdravila in zdravljenja posameznih zapletenih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, ki pacientom v nekaterih državah članicah preprečujejo, da bi zdravila, katerih stroški se povrnejo, in zdravljenje, ki ga potrebujejo, dobili v svoji državi. Prepričan sem, da mora Evropska komisija sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik in neenakosti glede dostopa do kakovostnih storitev zdravstvenega varstva, s katerimi se spopadajo ljudje v EU, in vzpostaviti mehanizme za spremljanje neenakosti na področju zdravja. Komisija bi prav tako morala predstaviti pobudo, katere namen je spodbujanje in podpiranje razvoja celovitih nacionalnih strategij v državah članicah, tako na nacionalni kot na regionalni ravni, za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski državljani danes živijo dlje in bolj zdravo. Čeprav so se ravni zdravja v Evropski uniji sčasoma izboljšale, razlike na področju zdravja še vedno obstajajo tako med državami članicami kot znotraj njih. Zaradi sedanje gospodarske in finančne krize se te razlike še povečujejo. Kot pripravljavka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov sem poudarila potrebo po iskanju rešitev. To bo nujno vključilo vse udeležence: Evropsko unijo, nacionalne vlade, regionalne in lokalne oblasti, in gospodarski subjekti iz socialne ekonomije. Izzivi, s katerimi se spopada Evropska unija, in rezultati demografskih sprememb zahtevajo konkreten načrt za boj proti neenakostim na področju zdravja v podeželskih območjih.

Okrepitev mehanizma za priznavanje kvalifikacij v državah članicah bo omogočila kroženje znanja in veščin v EU in mobilnost strokovnjakov. Za zmanjšanje neenakosti na področju zdravstva so prav tako pomembne kampanje za spodbujanje zdravega življenjskega sloga ter preventivni programi in programi za zgodnje odkrivanje bolezni. Iz vseh teh razlogov sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Ko v naših evropskih družbah še vedno v celoti čutimo socialne učinke gospodarske in finančne krize, je bilo danes pomembno glasovati glede poročila gospe Estrela o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja. To poročilo nas spominja, da so neenakosti prisotne tudi pri zdravstvenih storitvah in da je treba ukrepati glede temeljnih vzrokov za te neenakosti, tako da bodo vsi evropski državljani lahko končno uveljavljali svoje temeljne socialne pravice. Državljani niso enakopravni, naj bo to v smislu pričakovane življenjske dobe, revščine ali socialne izključenosti, in vsi niso izpostavljeni zdravstvenim tveganjem. Poročilo prav tako omenja priseljence brez dokumentov, ki se običajno srečujejo z ogromnimi težavami pri dostopu do zdravstvenih storitev v državi gostiteljici.

Zato vabimo države članice, naj izboljšajo dostop do zdravstvenega varstva za vse, naj gre za državljane ali ne, ter jih pozivamo, da še naprej usklajujejo svoje nacionalne zdravstvene politike. Dostop do zdravstvenega varstva visoke kakovosti je ena od temeljnih pravic in bi zato moral biti prednostna naloga Unije in držav članic, ki so še vedno pristojne na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) V Evropski uniji obstajajo velike neenakosti na področju zdravja in ukrepi za odpravo teh neenakosti se med državami članicami zelo razlikujejo. Ker menim, da lahko te razlike v zdravju občutno vplivajo na posameznike vse življenje, predstavljajo problem, ki ga je treba rešiti odločno in z inovativnim političnim pogledom.

To poročilo vsebuje zelo zanimive rešitve za priznanje posebne pravice državljanov do zdravja, zlasti z osredotočanjem na usposabljanje prebivalstva in na pokritost zdravstvenih storitev. Socialne posledice nedavne gospodarske in finančne krize so očitne: od začetka krize se je število brezposelnih povečalo za 5 milijonov, recesija je prizadela mnoga gospodinjstva, ki jim zdaj bolj grozi revščina ali prevelika zadolženost. Po mojem mnenju je bistveno, da na vseh ravneh odločanja zmanjšanje teh neenakosti postane prednostna naloga. Prav tako pozivam Komisijo, da jim da večji pomen v strategiji EU 2020 in da zagotovi, da bo v prihodnjih pobudah v celoti upoštevan cilj zmanjšanja neenakosti na področju zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker so neenakosti na področju zdravstva težava, ki jo je treba nujno obravnavati. Začnejo se v mladih letih in se ohranjajo ne samo v starosti, ampak tudi v naslednjih generacijah. Neenakosti v mladih letih pri dostopu do izobrazbe, zaposlitve in zdravstvenega varstva ter tiste, ki temeljijo na spolu in kulturnem ozadju, imajo lahko odločilen vpliv na zdravstveni položaj ljudi v njihovem celotnem življenju. Poleg tega revščina in socialna izključenost znatno vplivata na zdravstveno stanje. Razloge za te razlike v zdravstvu je mogoče v številnih primerih preprečiti in so nepravični. Za preprečevanje neenakosti na področju zdravja je treba sprejeti posebne ukrepe, še zlasti glede najbolj ranljivih skupin. Bistveno je, da se zmanjšanje razlik na področju zdravja obravnava kot pomembna prednostna naloga ob zagotavljanju učinkovite ocene tveganja na področju zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Kriza je v več državah članicah zelo prizadela zdravstvene storitve tako pri povpraševanju kot pri ponudbi. Na strani ponudbe se posledice gospodarske in finančne krize kažejo v nižji ravni dodeljenih sredstev javnemu zdravju in zdravstvenim storitvam, tudi dolgoročno, kot posledica zmanjšanja proračuna in nižjih prihodkov od pobiranja davkov. Po drugi strani se je povpraševanje po zdravstvenih storitvah tudi dolgoročno povečalo zaradi kombinacije dejavnikov, ki so prispevali k poslabšanju splošnega zdravstvenega stanja prebivalstva. Več držav članic je v svoje načrte za oživitev gospodarstva vključilo ukrepe za ublažitev učinkov gospodarske krize na zdravstvene storitve z vlaganjem v zdravstveno infrastrukturo, optimalno uporabo sredstev, dodeljenih zdravstvenim storitvam, ter s prestrukturiranjem in reorganizacijo zdravstvenega sistema.

Vendar pri ukrepih, ki so bili sprejeti za boj proti neenakostim, med državami članicami obstajajo velike razlike. Za vse javne storitve je ključen dostop. Zbiranje in izmenjava dokazov o učinkovitih strategijah, politikah in ukrepih bosta pomagali pridobiti podporo na upravni ravni in v različnih sektorjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s trditvijo poročevalke, gospe Estrela, da obstajajo ogromne razlike v zdravju med ljudmi, ki živijo v različnih regijah EU, in med bolj ter manj privilegiranimi skupinami prebivalstva v EU. Te neenakosti se začnejo ob rojstvu in se nadaljujejo do starosti, nanje pa vse življenje vpliva dostop do izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvenega varstva, lahko pa jih še zaostrijo razlike na podlagi spola in rase. Bistveno je zmanjšati obseg obstoječih razlik, ki ogrožajo zaveze EU glede solidarnosti, socialne in gospodarske kohezije, človekovih pravic in enakih možnosti, zato je to eden od prednostnih ukrepov strategije za zdravje za obdobje 2008-2013. Vendar je treba priznati, da so za zdravstveno politiko odgovorne države članice, skupaj z vzpostavitvijo ustreznih sistemov, na podlagi katerih ljudje dostopajo do zdravstvenega varstva. Poročilo opisuje več zanimivih ukrepov, vendar ne preučuje njihovega finančnega vpliva. Prav tako nisem zadovoljen z uvedbo vprašanja splava, ki je v nacionalni in ne v evropski pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Načela univerzalnosti, dostopa do visokokakovostne oskrbe, enakosti in solidarnosti morajo v zdravstvenih sistemih Evropske unije postati stvarnost. Zato je Evropski parlament z veliko večino sprejel poročilo gospe Estrela. V zdravstvenih sistemih 27 držav članic še vedno lahko vidimo številne neenakosti. Poslanci so zato pozvali k izboljšanemu splošnemu dostopu do zdravstvenega varstva po dostopnih cenah. Osnovna oskrba mora biti manj draga in dostop do zdravil cenovno dostopnejši. Treba je zmanjšati neenakosti med različnimi socialnimi in starostnimi skupinami. Države članice bi morale izboljšati učinkovitost svojih izdatkov za zdravstvo, se osredotočiti na preprečevanje bolezni in ponuditi ciljne programe za najranljivejše skupine. Poslanci zahtevajo od Evropske komisije in vlad držav članic, da to storijo, da bi v Evropi zagotovili zdravstveni standard, vreden evropskega socialnega modela, ki si ga želimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Z zadovoljstvom sem podprla poročilo gospe Edite Estrela o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja med državami Evropske unije, pa tudi znotraj njih. Razlog je preprost, omenja namreč širok spekter trajnih neenakosti na tem področju v Uniji. Te neenakosti, ki so nepravične, so rezultat številnih ekonomskih in okoljskih dejavnikov ter dejavnikov, povezanih z načinom življenja, pa tudi težav pri dostopu do zdravstvenega varstva, naj bo zaradi ekonomskih razlogov ali zaradi „slabe porazdelitve medicinskih sredstev“ na nekaterih območjih EU. Čeprav ostaja zdravstvena politika (v veliki meri) v nacionalni pristojnosti, je naša poslanska dolžnost, da spodbujamo države članice, naj si še naprej prizadevajo zmanjšati socialno-ekonomske neenakosti ter tako zmanjšajo tudi razhajanja v zdravstvenem varstvu.

Države članice morajo zagotoviti, da bodo ranljive skupine (invalidi, starejši ljudje, priseljenci...in ženske!) resnično imeli pošten dostop do zdravstvenega varstva. Ob usklajevanju z organizacijami civilne družbe se je treba prav tako osredotočiti na preprečevanje bolezni in obveščanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kljub dejstvu, da poročilo vsebuje določbe, ki so po mojem mnenju zelo pomembne zaradi vedno večjega pomena zagotavljanja zdravstvenega varstva starejšim ljudem in potrebe po izboljšanju poznavanja bolezni, ki zlasti prizadenejo starejše, pa na splošno pove zelo malo novega. S tem, ko želi omeniti vse, postane „seznam želja“, h kateremu je z izgovorom „zmanjšanja neenakosti na področju zdravja“ poročevalka dodala tako različna vprašanja – in nepovezana z enakim dostopom do zdravstvenega varstva – kot so nasilje v družini, preiskave farmacevtskega sektorja, politike držav članic glede prostovoljne prekinitve nosečnosti in dostop homoseksualcev do zdravljenja neplodnosti. Mislim, da to ni primerno prizorišče za obravnavo teh vprašanj. Vemo, da so vprašanja dostopa do splava in oploditve z biomedicinsko pomočjo za homoseksualne pare v državah članicah sporna, in samo države članice se lahko svobodno odločajo o tem. Tudi zaradi tega razloga poročila ne morem podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zdravje in pričakovana življenjska doba sta tesno povezana s socialnimi pogoji. Bistvenega pomena je, da se zmanjšanje neenakosti upošteva kot temeljna prednostna naloga na vseh ravneh političnega delovanja v prizadevanju za strategijo „zdravje v vseh politikah“ ob zagotovitvi učinkovite izvedbe ocene vpliva. Neenakosti ostajajo, kot kaže dejstvo, da je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške leta 2007 med državami članicami variirala za 14,2 leta, za ženske pa 8,3 leta. Treba je izboljšati splošen dostop do zdravstvenih sistemov in zdravstvenega varstva, ki je vsem finančno dostopno. Pomembno je izboljšati dostop do preprečevanja bolezni, spodbujanja zdravja, kot tudi do osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitev ter zmanjšati neenakosti med različnimi socialnimi skupinami.

Vendar pa nisem glasoval za poročilo, ker se ne strinjam z odstavkom 29, ki, navajam „poziva Evropsko unijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe v zvezi z dostopom do tehnologij asistirane reprodukcije, da bi odpravili diskriminacijo žensk na podlagi zakonskega stanu, starosti, spolne usmerjenosti ali narodnostnega ali etničnega porekla“.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo vsebuje vrsto smernic, ki jim imamo za tehtne in poštene. Vendar pa moramo podati nekaj pripomb.

Tako imenovani varčevalni ukrepi, ki so v bistvu in po vsebini globoko protisocialni z zmanjševanjem javnih naložb in socialnih funkcij države – predvsem glede zdravstva –, povzročajo med drugim posledice, ki so z gospodarskega in socialnega vidika izredno škodljive in še povečujejo neenakosti na področju zdravja.

Ko se v imenu potrebe po zmanjšanju proračunskega primanjkljaja povečajo stroški dostopa do storitev javnega zdravstva, se podražijo zdravila, celo za kronične bolezni zaradi zmanjšanja državnih subvencij, in se odpravi pomoč glede prevoza bolnika na zdravljenje in preglede pri zdravnikih celo na območjih, kjer ni javnega prevoza, se bodo neenakosti še povečale, kot se to zdaj dogaja na Portugalskem. Posledica je, da imajo ljudje z nizkimi dohodki vse večje težave pri dostopu do zdravstvenega varstva.

Zato je bolj kot le besede potrebna resnična sprememba vsebine politik. Neoliberalne politike je treba odpraviti in zagotoviti resnično enake možnosti, tudi v smislu dostopa do zdravstvenega varstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo se loteva vrste pomembnih vprašanj, ne gre pa v jedro težav, ki jih zdaj povzročajo varčevalni ukrepi in protisocialne politike, ki povečujejo neenakosti na področju zdravja.

Besede zato ne zadostujejo! Neoliberalne politike je treba odpraviti in dati prednost preventivnim dejavnostim in javnemu zdravju, da bi zagotovili učinkovito enakost možnosti glede dostopa do zdravstvenega varstva.

Pakt za stabilnost je treba odpraviti, da bi preprečili naraščanje stroškov dostopa do storitev javnega zdravstva, naraščanje cen zdravil, celo za kronične bolezni, in odpravo pomoči glede prevoza bolnika na zdravljenje in preglede pri zdravnikih celo na območjih, kjer ni javnega prevoza, in to vse v imenu potrebe po zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.

Vemo, da je posledica teh politik povečanje neenakosti, ki so povezane z zdravjem, kot se zdaj dogaja na Portugalskem. Ljudje z nizkimi dohodki imajo vse večje težave pri dostopu do zdravstvenega varstva. Zato je bolj kot lepe besede potreben prelom v politikah in njihova sprememba, da bi dali prednost spoštovanju človekovih pravic ter gospodarski in socialni koheziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Dolžni smo priznati, da poročilo vsebuje številne zelo zanimive točke glede priznavanja pravice do zdravja v pravem smislu (dostop do oskrbe, usposabljanje prebivalcev, pokritost storitev itd.).

Vendar pa moramo izraziti nekaj zadržkov, ki izhajajo iz nasprotij v samem dokumentu, kar je sprožilo široko razpravo. Enakost bi bilo treba razumeti v pravem pomenu in ne kot izolacijo posameznikov (predvsem žensk) od odnosov s partnerji, otroci in od družbenega okvira, v katerem se spolnost in sposobnost reprodukcije tudi uveljavlja. Prav tako me skrbi proglasitev „nove pravice“, kot je „pravica do varnega splava“, ker trditev zmanjša ali celo izniči pravice drugih (pričakovanja očeta ali pričakovanje življenja še nerojenega bitja).

Podobno lahko izpostavimo nekaj pomanjkljivosti, kot je to, da poročilo sploh nič ne omenja strokovnih zaposlenih: nič ne pove o njihovi vlogi in odgovornostih, obravnava jih kot avtomate in ne kot strokovnjake z znanji in veščinami, sposobnostmi in predvsem osebno vestjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) To poročilo vsebuje nekaj nezaslišanih predlogov. Prizadeva si na primer „omogočiti“ zdravstvenemu osebju, da pri obravnavi bolnikov, ki so priseljenci, „sprejme medkulturni pristop, temelječ na prepoznavanju in spoštovanju raznolikosti“. Prav tako si prizadeva odpraviti diskriminacijo, še zlasti diskriminacijo na podlagi starosti ali spolne usmerjenosti, v zvezi z dostopom do tehnologij asistirane reprodukcije, obenem pa zatrjuje, da moramo spodbujati splošen dostop do splava. Prevladujoča tema je spajanje kulture smrti in preobrat vrednot. In na koncu, prizadeva si doseči, da bi države članice vzpostavile nekaj, kar je enakovredno državni medicinski pomoči, in sicer brezplačno oskrbo za nezakonite priseljence.

Ne pozabimo, da je v Franciji takšna oskrba dostopna vsem nezakonitim priseljencem, prvotni namen pa je bil odziv na nujne primere ali možnost epidemij, pogoji za takšen dostop pa so minimalni in nepreverljivi. Ta sistem – ki nima preverjanj ali omejitev – omogoča paliativno oskrbo, spodbuja nezakonito priseljevanje in zdravstveni turizem, pa tudi prevare vseh vrst, stroški pa nenehno naraščajo. V času, ko so naši bolnišnični in zdravstveni sistemi v razsulu in je vse več naših sodržavljanov brez oskrbe, ker si je ne morejo privoščiti, je tak predlog nezaslišan.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja, ki obravnava različne vrzeli, prisotne v zdravstvenem varstvu vseh 27 držav članic EU. Poročevalka izpostavlja dejstvo, da je razlika v zdravju državljanov po vsej Uniji v številnih primerih posledica različnih možnosti, dostopa do storitev in materialnih virov, socialnega okolja, dohodka in izobrazbe, poleg tega pa so se te razlike po finančni krizi še povečale. Strinjam se s številnimi vprašanji, ki jih je izpostavila v tem poročilu – eno od njih je predlog, naj Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbuja zglede najboljše prakse o določanju cen in povračilu stroškov za zdravila, da bi omogočili čim boljšo cenovno ustreznost zdravil in zmanjšali neenakosti pri dostopu do zdravil; drugo je poziv EU in državam članicam, naj nasilje moških nad ženskami v vseh oblikah priznajo kot vprašanje javnega zdravja; prav tako vsebuje poziv državam članicam, naj svoje sisteme zdravstvenega varstva prilagodijo potrebam najbolj ranljivih v družbi z razvojem načinov določanja cen storitev, ki jih zaračunavajo zdravstveni delavci za zagotavljanje dostopa do oskrbe vsem pacientom. Ne strinjam pa se s sklicevanjem v poročilu, ki podpira spodbujanje splava.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki.(FR) Za poročilo je bilo ključnega pomena, da je upoštevalo neenakosti na področju zdravja na podlagi starosti, kot je tudi zagotovljeno.

Neenakosti na področju zdravja na podlagi starosti imajo za posledice omejen dostop do ustreznega zdravstvenega varstva in inovativnih obravnav. Starejši naj bi imeli možnost uporabljati zdravila, katerih učinkovitost in varnost sta bili preskušeni na ljudeh iste starosti. Ljudje te starostne skupine so pogosto izključeni iz kliničnih raziskav. Povprečna starost pacientov, ki sodelujejo v kliničnih raziskavah o zdravljenju visokega krvnega pritiska, je 63, vendar pa je 44 % pacientov starejših od 70 let, ko jim prvič postavijo to diagnozo.

Unija in države članice morajo brez odlašanja načrtovati v skladu s socialnimi in gospodarskimi posledicami starajočega se evropskega prebivalstva in upoštevati to demografsko spremembo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Boj proti neenakostim na področju zdravja med državami in regijami EU – neenakosti je še povečala gospodarska kriza – je s sprejetjem poročila gospe Estrela končno postal prednostna naloga. Kot poročevalka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov sem glasovala za poročilo, ki si prizadeva izboljšati dostop do zdravstvenega varstva za vse, zlasti ranljive skupine, in podpreti medicinske in farmacevtske raziskave. Prav tako se zavzema za ustavitev zmanjševanja proračuna za zdravstvene storitve. Poleg tega to poročilo pri neenakostih na področju zdravja upošteva vidik spola in izboljšuje dostop žensk do reproduktivnega zdravstvenega varstva. Ti precejšnji koraki naprej so šele začetek boja proti neenakostim na področju zdravja v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker so kljub izboljšanju razlike v zdravstvenih izidih med ljudmi na vrhu in na dnu socialne lestvice še vedno velike in se ponekod še poglabljajo. Neenakosti v mladih letih pri dostopu do izobrazbe, zaposlitve in zdravstvenega varstva ter tiste, ki temeljijo na spolu in kulturnem ozadju, imajo lahko odločilen vpliv na zdravstveni položaj ljudi v njihovem celotnem življenju. Kombinacija revščine in drugih ranljivosti, kot so otroštvo ali starost, invalidnost ali manjšinski izvor, lahko dodatno poveča nevarnosti za zdravje in obratno, bolezen lahko vodi v revščino in/ali socialno izključenost. Vse bolj se priznava povezava med socialnimi dejavniki in neenakostmi na področju zdravja. To pomeni, da se na socialne probleme začenja vse pogosteje gledati kot na probleme, povezane z zdravstvenimi problemi, kar zahteva povezan pristop. Socialne posledice trenutne ekonomske in finančne krize so se že pokazale. Brezposelnih je skoraj 5 milijonov ljudi več kot ob njenem začetku. Številna gospodinjstva so doživela zmanjšanje prihodkov, veliko jih je izpostavljenih revščini in prezadolženosti, nekatera pa so izgubila domove. Delavce s kratkoročnimi pogodbami je kriza prizadela najprej. Še posebej so bili prizadeti priseljenci ter mladi in starejši delavci, ki se še hitreje znajdejo v negotovem položaju, a tudi kategorije delavcev, ki so bile doslej sorazmerno dobro zaščitene, so postale brezposelne. Za preprečevanje neenakosti na področju zdravja je potreben inovativen pogled na politiko, zlasti za ljudi iz nižjih družbenogospodarskih skupin.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. (FI) Vprašanju zmanjševanja neenakosti na področju zdravja se je doslej posvečalo premalo pozornosti. To je težava, ki jo je treba rešiti. Med skupinami prebivalcev prihaja do neenakosti na področju zdravja iz različnih razlogov. Povezani so na primer z življenjskimi pogoji, izobrazbo in usposabljanjem, zaposlitvijo, preprečevanjem bolezni in storitvami za spodbujanje zdravja. Dobro je, da so ljudje začeli razumeti povezavo med posebnimi in zdravstvenimi težavami. Te težave je treba rešiti na celovit način.

Dejavnike, ki imajo za posledico neenakosti na področju zdravja, je mogoče obravnavati z družbenopolitičnim delovanjem. Uživanje alkohola je na primer mogoče obravnavati s politikami, ki se izvajajo na nacionalni ravni (kot določanje cen in davčne politike), z regionalnimi politikami (z okrepitvijo nadzora) in s politiko lokalnega delovanja (na primer z razvojem dejavnosti za prosti čas za mladino).

Na evropski ravni moramo izmenjati informacije o najboljših zdravstvenih praksah med državami članicami. Pomembno je, da poudarimo potrebo po zmanjšanju neenakosti na področju zdravja na vseh ravneh odločanja. Za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja je potrebno predvsem nenehno sodelovanje med vsemi akterji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Vsi se dobro zavedamo pomena zdravja. Na žalost ga pogosto ne cenimo dovolj, dokler nam ne zboli družinski član ali prijatelj, ali pa zbolimo sami. Dostop do zdravstvenega varstva je eden od mnogih dejavnikov, ki določajo zdravje državljanov katere koli države ali območja. Drugi dejavniki, ki enako pomembno vplivajo na zdravje državljanov, so med drugim poklicni status in posledično materialno stanje, dostop do izobrazbe, starost ali invalidnost, pripadnost manjšini in mnogi drugi. Posledica „družbenega razslojevanja“ in arhaičnega ločevanja na „razrede“ so prav tako nesorazmerne razlike med Evropejci glede njihovega zdravja. Naša prednostna naloga in prednostna naloga Evropske unije bi morala biti zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva prav vsem prebivalcem naše celine in odpravljanje socialnih razlik.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Zdravje in blaginja državljanov sta prednostni nalogi, ki ju Parlament mora zajamčiti in varovati. Še več, po našem mnenju je bistveno, da se ta pravica zagotovi vsem evropskim državam.

Družbenogospodarske, kulturne in strukturne neenakosti pogosto ustvarjajo različne scenarije, kjer nimajo vsi enakega dostopa do zdravstvenih ustanov in zdravstvene oskrbe. Zato se zgodi, da najranljivejše skupine, priseljenci, starejši ljudje, otroci in invalidi plačajo, včasih s svojim življenjem, visoko ceno za to, da so prikrajšani za pravico do zdravja. To se ne sme zgoditi na evropski ravni, niti na nacionalni ali regionalni. Žrtve slabega zdravstvenega sistema, ki je na žalost razširjen, so tako nedolžne kot tisti, ki nimajo enakega dostopa do zdravstvenih ustanov.

Glasoval sem za resolucijo, ki se zavzema za odpravo neenakosti med državami članicami glede standardov javnega zdravja in spodbuja zdravstvene politike, ki so učinkovitejše in cenovno dostopnejše za vse, ne le za uporabnike, tudi za tiste, ki bodo kot zaposleni in zdravstveno osebje deležni ustreznejših delovnih pogojev, ki jim bodo omogočili učinkovito delo v dobro vseh.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Rada bi povedala, da sem glasovala proti poročilu gospe Estrela o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja zaradi odstavka 25 besedila, ki med drugim poudarja, da morajo Evropska unija in države članice ženskam zagotoviti pravico do varnega splava.

Želela bi opozoriti, da zgoraj omenjeni dokument obravnava mnogo pomembnih zdravstvenih vprašanj in predstavlja zanimivo gradivo, ki ga lahko uporabimo kot podlago za nadaljnjo delo, vendar zaradi navedbe splava nisem mogla glasovati za njegovo sprejetje. Vedno poudarjam, da splava ne moremo obravnavati ločeno od prepričanj glede posledic, povezanih s spolno aktivnostjo, saj si človeško življenje zasluži več.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Neenakosti na področju zdravja so problem, ki ga je treba obravnavati na evropski ravni. Razlogi pogosto izhajajo iz razlik v smislu priložnosti, dostopa do storitev in materialnih sredstev ter iz različnih življenjskih odločitev posameznikov. Za njihovo obravnavo potrebujemo inovativen politični pogled.

Gospodarska in finančna kriza je zaradi zmanjšanja proračuna in manjših davčnih prihodkov povzročila zmanjšano financiranje zdravstvenih storitev in dolgoročne oskrbe, medtem ko se je povpraševanje po zdravstvenih storitvah in dolgoročni oskrbi povečalo. Številne države članice so v svoje načrte oživitve gospodarstva vključile ukrepe, kot so naložbe v prestrukturiranje in dodatno financiranje zdravstvenega sistema.

Posegi za odpravo neenakosti na področju zdravja pa se od države do države zelo razlikujejo. Zbiranje in izmenjava podatkov o strategijah, politikah in učinkovitih posegih bosta pomagala pridobiti vladno podporo.

Bistveno je, da zmanjšanje neenakosti na področju zdravja postane pomembna prednostna naloga s sprejetjem takšnega pristopa, ki bo temeljil na „zdravju v vseh politikah“ in bo zagotavljal učinkovite ocene vpliva, ki upoštevajo rezultate, pridobljene v smislu enakosti na področju zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo in pozdravljam, da se osredotoča na neenakost na področju zdravja med nižjimi družbeno-gospodarskimi skupinami. Pozdravljam pozornost, ki jo v zvezi z zdravjem namenja pomenu stanovanja in zaposlitvenim dejavnikom. Prav tako se strinjam s pozornostjo, posvečeno povečanemu tveganju za debelost, kajenju in pitju med nižjimi družbeno-gospodarskimi skupinami.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Poročevalki bi rad čestital za odlično delo in se ji zahvalil, da je sprejela moje predloge sprememb. Vprašanje enakega dostopa je eden od stebrov naše skupne politike zdaj in v prihodnje. Razlike v gospodarski uspešnosti držav in sedanja kriza naj ne bi omejevale enakih možnosti za zagotavljanje zdravstvenega varstva državljanom EU ne glede na razlike med zdravstvenimi sistemi. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da besedilo poudarja večjo ozaveščenost pacientov in visokokakovostno pravno svetovanje za priseljence kot tudi druge, vključno z nezakonitimi priseljenci. Temeljno načelo mora biti, da je zdravje posameznega državljana zagotovljeno s teritorialno in finančno dostopnostjo in ne le z zdravili. Zagotavljanje usklajevanja izobraževanja in strokovnega usposabljanja zdravstvenih delavcev bo pomemben dejavnik uspeha skupaj z opredelitvijo minimalnih standardov za kakovost in varnost oskrbe. Poročevalka pravilno poudari preprečevanje kajenja in debelosti in drugih pogojev, ki vplivajo na dolžino dejavnega življenja. Podpiram odločno zahtevo Komisiji, naj spodbudi države članice, naj zagotavljajo in financirajo zdravljenje bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, sladkorna bolezen in multipla skleroza. V nekaterih državah članicah se zdravljenje teh bolezni ne financira. Te bolezni prizadenejo starejše in še zlasti mlade, in pripeljejo do socialne izključenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo izpostavlja neenakosti na področju zdravja med državljani EU, moškimi in ženskami, mladimi in starimi, ki so povezane s širokim razponom dejavnikov: gospodarskimi, socialnimi, izobraževalnimi in poklicnimi razmerami in življenjskimi pogoji. Poudarja pomen ohranjanja in izboljšanja univerzalnosti in dostopa do zdravstvene oskrbe visoke kakovosti za vse, vključno z neprijavljenimi priseljenci poleg drugih ranljivih skupin. Opozarja na dejstvo, da je imela gospodarska in finančna kriza skupaj z varčevalnimi ukrepi, ki so jih uvedle države članice, hude posledice za zdravstveni sektor, zaradi česar bodo neenakosti še izrazitejše. To poročilo prav tako spodbuja Komisijo in države članice, naj razvijejo sklop skupnih kazalnikov za spremljanje neenakosti na področju zdravja, in nadaljujejo s strategijo „zdravje v vseh politikah“. Prav tako poudarja pomen preventivnih ukrepov in „lokalnega zdravstvenega pristopa“. Glede na to in zato da bi spodbudila predloge, ki jih vsebuje poročilo, sem glasovala zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Zagotavljanje dostopa do varstva za vse, državljane in nedržavljane, z dokumenti ali brez, je osnovno načelo javne varnosti. Najboljši način varovanja zdravja posameznika je varovanje zdravja vseh kot celote. Pozdravljam to poročilo, ki navaja ta razlog za javno zdravje kot nepogrešljivega za skupno dobro.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo, o katerem smo glasovali, se ukvarja z nekaterimi pomembnimi vprašanji, predvsem v zvezi z ohranjanjem enakega zdravstvenega varstva za vse, kar je stanje, ki v EU na žalost še ni vzpostavljeno, predvsem ne za prikrajšane skupine, kot so otroci, starejši in v nekaterih primerih ženske. Vendar pa menim, da obravnava tudi številna druga vprašanja, ki nimajo nič opraviti z zdravjem. Kar me najbolj preseneča, je odnos do politik držav članic glede prostovoljne prekinitve nosečnosti in dostopa homoseksualcev do zdravljenja neplodnosti, pri čemer naj bi po mojem mnenju spoštovali načelo subsidiarnosti in kar naj bi obravnavali manj prikrito. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo gospe Estrela o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU.

Dostop do zdravstvenih storitev za vse državljane, pa naj bodo iz EU ali priseljenci, z dokumenti ali brez njih, je ena od temeljnih človekovih pravic. Prav ljudem, ki so najbolj izpostavljeni izključevanju, je treba zagotoviti to temeljno pravico. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Neenakosti v mladih letih pri dostopu do izobrazbe, zaposlitve in zdravstvenega varstva ter tiste, ki temeljijo na spolu in kulturnem ozadju, imajo lahko odločilen vpliv na zdravstveni položaj ljudi v njihovem celotnem življenju. Treba je poudariti, da se nihče ne želi resno ukvarjati s to težavo. Zato je poročilo Edite Estrela res pravočasno. Ko bomo lahko zagotovili enako zdravstveno oskrbo vsem slojem prebivalstva, bo družba postala učinkovitejša v gospodarskem, finančnem in političnem smislu. Glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Javno zdravje je še naprej naša največja prednost, vlade pa bi ga morale obravnavati kot najpomembnejšo prednostno nalogo. Vendar med različnimi državami v EU še vedno obstajajo resna razhajanja glede zdravja prebivalcev. Učinki so zlasti jasni, ko preučimo različne ravni pričakovane življenjske dobe, ki se razlikuje za 5,6 leta pri moških in kar 6,6 leta pri ženskah v 27 državah članicah EU. Razlogi za to so delno v nizkih ravneh izobrazbe in visokih stopnjah revščine in brezposelnosti. Zato niti ni presenetljivo, da je imel val odpuščanja, ki je sledil gospodarski krizi, negativen učinek na javno zdravje. Izguba prihodka navsezadnje znatno zmanjša dostop do zdravstvenih storitev v številnih državah. Za poročilo nisem glasoval, ker ne zagotavlja dovolj konkretnih podrobnosti o strategijah za obravnavo te težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poskusi zmanjšanja neenakosti na področju zdravja v Evropski uniji so vsekakor dobrodošli za skladen družbeni in gospodarski razvoj in zato sem glasoval za poročilo gospe Estrela. Predlogi za izboljšanje zdravstvenega varstva v Evropi z zdravstveno vzgojo, dostopom do zdravljenja, poznavanjem podatkov in uporabo mehanizmov za merjenje, spremljanje, ocenjevanje in sporočanje informacij zagotavljajo pomemben prispevek k razvoju politik, ki so učinkovite za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja. Pri tem pa vseeno menim, da je prav tako pomembno spoštovati načelo subsidiarnosti in nekatere nacionalne lastnosti in značilnosti, za katere sem prepričan, da jih moramo zagovarjati in zavarovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU določa različne ukrepe, ki so po mojem mnenju vredni truda in pomembni. Kljub temu sem se vzdržala končnega glasovanja, ker se ne morem strinjati, da bi EU in države članice morale ženskam zagotoviti povsem prost dostop do splava. Naložbe vedno potekajo na ravni družinskega načrtovanja in kontracepcije, splav pa je tista zadnja možnost v izjemnih razmerah. Prav tako ne verjamem v prost dostop do tehnologij asistirane reprodukcije, za katero velja načelo subsidiarnosti in ki je nikoli ne bi smeli uporabiti kot instrument za odpravo diskriminacije žensk na podlagi zakonskega stanu, starosti, spolne usmerjenosti ali narodnostnega ali etničnega porekla.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Razlike v pričakovani življenjski dobi v EU se od države do države razlikujejo in se gibljejo med 14,2 leta za moške in 8,3 leta za ženske (v Romuniji 11,86 za moške in 7,38 za ženske). Celo znotraj držav, skupin z različnimi ravnmi izobrazbe ali družbenega položaja obstajajo različne možnosti za zdravje. Povečana stopnja brezposelnosti in varčevalni ukrepi lahko povečajo neenakosti na področju zdravja, ki že obstajajo v EU. Glasovala sem za to resolucijo, da bi pozvala k izboljšanju spremljanja in preventivnih ukrepov proti boleznim in da bi pozornost usmerila na ranljive skupine.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ker je osnutek poročila že zajel najpomembnejša vprašanja, sprememb ni bilo treba predlagati. Čeprav smo Zeleni/EFA sopodpisali številne spremembe s poročevalci in poročevalci v senci, smo bili edini, ki smo skušali vključiti kritiko sedanjega modela razvoja zdravil na podlagi patentov, kar povzroča visoke cene medicinskih inovacij in pomanjkanje dostopa do dostopnih osnovnih zdravil. Pozvali smo k novim modelom medicinski inovacij in k obravnavi pomanjkanja dostopa do dostopnih osnovnih zdravil. Pozvali smo k novim modelom medicinskih raziskav (sheme nagrad za inovacije, nepristransko podeljevanje dovoljenj, patentna združenja, javno-zasebna partnerstva in socialni pogoji pri dodeljevanju sredstev za raziskave EU), vendar te spremembe niso bile sprejete.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Številke Eurostata za leto 2010 so jasne: med 27 državami članicami še vedno obstaja veliko neenakosti glede na kakovost zagotovljenega zdravstvenega varstva.

Parametri, kot je pričakovana življenjska doba v različnih državah članicah, še vedno kažejo velike razlike med regijami, kar kaže, da so standardi kakovosti v zdravstvenem varstvu v EU še vedno preveč heterogeni. Dostop do osnovnega in srednjega izobraževanja, stabilno in zadovoljivo delovno mesto, spol, kulturno okolje in dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva so dejavniki, ki bolj kot kateri koli drugi prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja državljanov.

Zato naj bi poročilo dalo prednost pravicam najšibkejšim, zlasti ženskam in njihovim posebnim potrebam.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Čeprav se strinjamo z osnovnim načelom poročila, in sicer, da se je povprečna raven zdravja v Evropski uniji kljub velikim razlikam v zdravstvenem varstvu zaradi različnih sistemov v državah članicah še izboljšala, pa je poročilu pomanjkljivo, ko gre za pravice priseljencev. Ti so vključeni med najbolj ranljive skupine, tako kot invalidi, starejši in otroci, ne upošteva pa se dejstvo, da so številni priseljenci nezakoniti in so torej v Evropo prišli neustrezno.

Zato priseljencev ne moremo obravnavati enako kot invalidne osebe, ki so ranljiva skupina, ki zahteva posebno skrb in pomoč, ki ustreza njihovim potrebam. Poročilo družbo deli na razrede – bogate, revne, etične manjšine, moške, ženske in otroke – ob uporabi zastarele metodologije, namesto da bi govorilo o državljanih s pravicami, in zatrjuje, da te domnevne neenakosti na področju zdravja meri z ustrezno zakonodajo.

Odobrene spremembe so pravzaprav besedilo poslabšale z vključitvijo različnih tem, kot so podnebne spremembe, nasilje nad ženskami, asistirana reprodukcija in enak dostop do zdravstvenega varstva za nezakonite priseljence.

 
  
MPphoto
 
 

  Christel Schaldemose (S&D), v pisni obliki. – (DA) V imenu danskih socialdemokratov v Evropskem parlamentu (Dan Jørgensen, Christel Schaldemose, Britta Thomsen in Ole Christensen). Glasovali smo za poročilo o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU. Poročilo vsebuje veliko pomembnih predlogov za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja. Vendar pa prav tako predlaga, naj bi bili neregistrirani priseljenci upravičeni do zdravstvenih storitev in naj bi se jim državah članicah zagotovil dostop do njih. S tem stališčem se ne strinjamo. Menimo pa, da je nujna pomoč človekova pravica ne glede na status osebe v družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo, da bi podprl pristop poročevalke, ki navaja načela, ki so res pomembna v zvezi z zdravjem žensk. Številne evropske ženske zaradi svojega družbenega in gospodarskega položaja v družbi nimajo osnovne pravice do zdravstvenih programov in dostopa do ustanov, še zlasti etične manjšine in priseljenke, ki so morda neregistrirane. Čeprav se je pomembno zavarovati pred „zdravstvenim turizmom“, pa je bistveno, da ne pozabimo svoje zaveze temeljnim človekovim pravicam.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki preučuje različne neenakosti na področju zdravja v državah članicah in jih spodbuja, da zdravstveno varstvo ohranijo kot prednostno nalogo med finančno krizo in oživljanjem gospodarstva. Zelo pomembno je, da se te neenakosti ne povečujejo, medtem ko vlade pazijo, da bi privarčevale denar.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU, ker menim, da trenutno glede zdravja obstajajo velike razlike med državami članicami. Vse države članice morajo zagotoviti, da imajo na primer ženske lahek dostop do kontracepcijskih metod in pravico do splava.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – Glasovala sem proti temu poročilu, ker sem prepričana, da se mu ni uspelo dotakniti obravnavane teme neenakosti na področju zdravja in da je zavzel povsem drugačen pristop. Čeprav je v poročilu veliko delov, s katerimi se ne strinjam, bi se rada usmerila na svoboščine, ki jih daje "neprijavljenim priseljencem" ali „nezakonitim priseljencem“, kot jih imenuje v poročilu, kar je dejansko le način njihovega preimenovanja. Poročilo spodbuja podelitev številnih državljanskih svoboščin in svoboščin, povezanih z zdravjem, posameznikom, ki so nezakonito vstopili v številne države EU.

To poročilo bo državam članicam, ki se vsak dan ukvarjajo z vprašanjem priseljevanja, kot sta Grčija in Italija, povzročilo številne neugodnosti. Priseljencem ne le daje pravico, da zahtevajo enak dostop do zdravstvenega varstva, ampak bo tudi razlog, zakaj bo še več tako imenovanih „prosilcev za azil“ želelo priti v Evropo v želji izkoristiti sistem zdravstvenega varstva, ki ga v večini tretjih držav po svetu sploh nimajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti poročilu, ker pri stranskih vratih spodbuja splav. Ljudje smo božja stvaritev in pri vprašanjih življenja in smrti se ne smemo postavljati v vlogo razsodnika. Tu ni prostora za kompromis. Čeprav s tem stališčem nisem v večini, ga ne bom spremenil in ne želim žrtvovati niti enega samega življenja zaradi sodobnih neumnosti. Enako odločitev sem sprejel glede diagnoze predhodne vsaditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo gospe Estrela obravnava vprašanje zmanjšanja neenakosti na področju zdravstva v EU. Zelo pozdravljam to delo, kajti kljub sedanji finančni in gospodarski krizi, ki pomeni, da se moramo predvsem ukvarjati z gospodarskimi in zakonodajnimi vprašanji, ne smemo nikoli pozabiti na vprašanja, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialna varnost. Višje cilje Skupnosti, kot je strategija EU 2020, bo mogoče doseči le, če bomo imeli trajnostne sisteme na širokem področju socialne varnosti in enake možnosti. Zato sem glasovala za poročilo.

 
  
  

Poročilo: Eva Joly (A7-0027/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram to poročilo, ki upošteva spremembe, ki jih je predlagala Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Naša dolžnost je, da prenesemo svoje izkušnje na področju gospodarskega upravljanja, da bodo lahko države v razvoju vzpostavile svoje davčne sisteme. Le tako bo mogoče oblikovati bolj pošten in pravičnejši ter trajnostni davčni sistem, se boriti proti utaji in posledično spodbujati boljše mednarodno davčno okolje. Prav tako bi rada izpostavila pomen tega poročila pri poudarjanju nujnosti odprave davčnih oaz, ki je temeljni ukrep na področju preglednosti, ki bo omogočil potrebno samodejno izmenjavo davčnih informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Davki so lahko zanesljiv in trajnosten vir financiranja, če obstaja postopno obdavčevanje, učinkovita davčna uprava ter pregledna in odgovorna uporaba javnih prihodkov, številnim državam v razvoju še ni uspelo uveljaviti minimalne davčne stopnje za financiranje svojih javnih storitev. Zato mora Evropska unija sodelovati s temi državami, da bi spodbudila dobro upravljanje v davčnih zadevah. Zato sem glasovala za to poročilo, ki omogoča vzpostavitev davčnega sistema, ki je stabilen in učinkovitejši, pa tudi bolj pošten, da bi v teh državah zmanjšali revščino. Poročilo bo omogočilo tudi oblikovanje preglednega in poštenega mednarodnega davčnega okolja, ki omogoča sodelovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Države v razvoju se pri vzpostavljanju davčnih sistemov (vzpostavitev, pobiranje in upravljanje davkov) spopadajo s težavami. Boj proti davčnim oazam je eden glavnih izzivov, določenih v razvojnih ciljih tisočletja, ker slabijo institucije in politične sisteme držav v razvoju. Off-shore centri in davčne oaze omogočajo nezakonit beg kapitala, ki skupaj znaša 1 trilijon USD, ti nedovoljeni denarni odlivi pa so v grobem enaki desetkratniku pomoči, ki jo države v razvoju prejemajo za zmanjšanje revščine in gospodarski razvoj. Strinjam se s predlogom v poročilu, da bi morali donatorji pri dodeljevanju finančne pomoči podpreti prizadevanja držav v razvoju za izboljšanje davčnega upravljanja in poskrbeti, da se pomoč uporabi pregledno in odgovorno.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) To poročilo se v dogovoru s Komisijo osredotoča na krepitev sinergije med davčnimi in razvojnimi politikami. Komisija je v ta namen objavila študiji, pred enim letom pa smo v tem parlamentu sprejeli resolucijo o isti temi. Glasoval sem za poročilo, ker podpiram doseganje razvojnih ciljev tisočletja in upravljanje davčnih sistemov, zavezanost podpori davčnim sistemom v državah v razvoju, dialogu in mednarodnemu sodelovanju na področju obdavčitve.

Seveda pa je prav, da izpostavimo pomanjkljivosti, ki so v zvezi z upravljanjem davčnih prihodkov še vedno prisotne, sedanjimi slabostmi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in erozijo davčnih prihodkov. Zdi se mi primerno, da bi Evropska unija storila več v boju proti neučinkovitosti, vključno z bojem proti davčnim oazam, manipulacijam s cenami trgovanja in slabostmi mednarodne strukture. Čas je, da zmanjšamo manipulacije s cenami trgovanja, „prekletstvo naravnih virov“, in razširimo davčno osnovo ter s tem omogočimo večje usklajevanje med davkoplačevalci.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Vsa večja globalizacija trgov in mobilnost davkoplačevalcev pomeni, da je obdavčitev postala zapletena zadeva danes in v tej dobi. Še bolj zapleteno in težko je popraviti stanje v državah v razvoju zaradi notranjih dejavnikov, kot so veliki neformalni sektorji, prevlada kmetijstva in omejena uporaba novih tehnologij. Pozdravljam pobudo Komisije glede sodelovanja s temi državami, da bi spodbudili dobro upravljanje davčnih zadev s poročilom, ki opredeli glavne težave in rešitve na način, ki podpira sinergije med davčno in razvojno politiko, s čimer sta obe učinkovitejši.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Obstoj učinkovitih, preglednih in pravičnih davčnih sistemov je ključnega pomena za napredovanje držav v razvoju, saj prispevajo k financiranju javnih sredstev, vzdržnosti institucij, zmanjšanju odvisnosti od zunanje pomoči in doseganju razvojnih ciljev tisočletja. Menim, da bi se morala EU v zvezi s tem po eni strani usmeriti na ukrepe proti davčnim oazam in davčni utaji (ki s spodbujanjem finančnega kriminala in neenakosti pri prerazporeditvi davčnih prihodkov spodkopavajo politične in gospodarske sisteme v državah v razvoju), po drugi strani pa vzpostaviti proces sodelovanja in dialoga z davčnimi organi v teh državah.

Prav tako bi rada poudarila pomen razširitve davčne osnove v teh državah. Treba je opozoriti, da je za davčne sisteme v državah v razvoju značilno, da temeljijo na posredni obdavčitvi (v katerih večino prihodkov ustvarijo z obdavčitvijo blaga in storitev), kar omejuje davčne prihodke in povečuje neučinkovitost teh sistemov. Prizadevanja je treba usmeriti na razvoj neposredne obdavčitve. Nič manj pomembna ni potreba po spodbujanju skladnosti med razvojno in trgovinsko politiko Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Carinski viri držav v razvoju so se zmanjšali zaradi liberalizacije trga. Te izgube prihodkov je mogoče nadomestiti z boljšim upravljanjem in bolj poštenim in učinkovitejšim sistemom obdavčitve. Zato bi morali razviti boljšo tehnično in pravno pomoč v teh državah, da bodo uvedle pošten, progresivni in pregleden sistem obdavčitve, na primer odpraviti bi morali vse oprostitve in diskrecijske davčne ugodnosti za večnacionalne družbe in dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin. Drug način pomoči tem državam je odprava davčnih oaz, ki močno ovirajo njihov razvoj. Jasno je, da bosta bolj poštena obdavčitev in večja pravna gotovost spodbudili tuje zasebne naložbe in s tem sčasoma tudi rast. Vsi ti ukrepi pa ne smejo biti zajeti v uradno razvojno pomoč. Glede tega moramo ostati pazljivi, saj želijo države članice vedno zmanjšati delež svojega BDP, ki je namenjen uradni razvojni pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Za poročilo sem glasovala na podlagi naslednjih razlogov: poudarja potrebo po obravnavi pojavov davčne konkurence in davčne utaje v državah na jugu; navaja, da naj bi bila samodejna izmenjava informacij o davčnih razmerah splošna; poudarja pomen načela poročanja „po posameznih državah“ za vse večnacionalne družbe; zagovarja pomen boja proti davčnim oazam, ki presegajo neučinkovite ukrepe organizacije OECD; in poudarja potrebo po večji skladnosti evropskih politik v podporo razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Podlaga tega poročila je dokument Komisije, ki potrjuje povezavo med doseganjem razvojnih ciljev tisočletja in dobrim davčnim upravljanjem. Cilj tega poročila je potreba po spodbujanju večje sinergije med davčnimi in razvojnimi politikami, s čimer bi bili obe učinkovitejši; v ta namen opredeljuje težave, ki v državah v razvoju obstajajo glede mobilizacije davčnih prihodkov. Poročilo prav tako predlaga, kako bi lahko Unija izboljšala uporabo obstoječih sredstev in instrumentov. Poudarja pomen podpiranja učinkovitih, uspešnih, poštenih in vzdržnih davčnih sistemov, še zlasti z bojem proti goljufijam in davčni utaji, da bi prispevali k preglednemu in poštenemu mednarodnemu davčnemu okolju, zlasti s pomočjo v obliki ukrepov proti davčnim oazam. Z dobrim gospodarskim upravljanjem se bodo te države lahko oddaljile od svoje odvisnosti od zunanje pomoči in s tem prispevale k razvoju javnega in zasebnega sektorja in k gospodarski rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo obravnava obdavčitev in razvoj v državah v razvoju. Da bi dosegle cilje, ki so jih Združeni narodi leta 2000 opredelili v deklaraciji tisočletja, morajo te države vedeti, kako ob povečanju vse zunanje podpore spodbujati dobro upravljanje v davčnih zadevah. Evropska komisija, ki jo zanima sodelovanje s temi državami, je leta 2009 objavila dokument „Obdavčenje in razvoj – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah“, katerega cilj je bil spodbuditi sinergijo med razvojno in davčno politiko, da bi te postale bolj poštene, preglednejše in učinkovitejše. Parlament je isto resolucijo odobril leta 2010.

EU je prepričana, da bodo bolj pošteni in doslednejši davčni sistemi prispevali k zmanjšanju revščine in nadomestitvi izgube nekaterih prihodkov. Zato podpiram to poročilo, ki poziva k odpravi davčnih oaz, pravega „orožja za množično uničevanje“ za države v razvoju, boju proti gospodarskemu kriminalu, ukrepih proti davčni utaji in nepošteni konkurenci ter razvoju z dobrim upravljanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo opredeli vrsto vprašanj, ki so pomembna in zelo pereča, in sicer: - prizadevanja, „da bo boj proti davčnim oazam in korupciji na vrhu programa“; - „težave, s katerimi se srečujejo države v razvoju pri povečanju notranjih dohodkov“ …, „mnogovrstne oprostitve, odobrene velikim domačim in tujim gospodarskim družbam, da bi tako privabili naložbe“; - „davek na finančne transakcije“ na mednarodni ravni“ s „prvim korakom na ravni EU“; - „države z nizkimi prihodki potrebujejo zmogljivost za učinkovita pogajanja z večnacionalnimi družbami“, da bi „uvedle ukrepe za nadzor kapitala“ in v celoti uveljavljale svojo suverenost. Vendar pa so v poročilu tudi nasprotja, še zlasti pri opredelitvi težav, ki izhajajo iz izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu, in sicer v zvezi z zmanjšanjem davčnih prihodkov, vendar ne zavzame jasnega stališča glede zavračanja takšnih sporazumov.

Prav tako ne zavzame osnovnega kritičnega stališča glede odgovornosti Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije pri spodbujanju politik, ki podpirajo uničevanje proizvodne infrastrukture in javnih storitev, ustvarjanje brezposelnosti in spodkopavanje notranjih trgov držav, s čimer spodkopavajo njihove davčne prihodke, proračune, suverenost in neodvisnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Ob priznavanju, da je lahko sodelovanje na področju obdavčitve pomembno, ne smemo prezreti dejstva, da je davčna politika bistveni instrument gospodarske in socialne politike in da na njeno opredelitev vplivajo jasna politična merila in ocene.

Zato ni primerno, da bi Evropska unija izvažala tako imenovano „dobro davčno upravljanje“. Treba je v celoti spoštovati suverenost, izbiro in možnosti držav v razvoju in posvetiti ustrezno pozornost posebnim razmeram in pogojem.

Medtem pa tako imenovani „sporazumi o gospodarskem partnerstvu“, ki smo jih podtikali državam v razvoju kljub njihovemu upiranju, resno ovirajo njihove davčne sisteme, saj vključujejo pomembno zmanjševanje carinskih prihodkov in drugo resno škodo.

Poleg tega nadaljnji obstoj davčnih oaz vsako leto povzroči državam v razvoju zelo velike izgube prihodka.

Zato mora Evropska unija spremeniti svojo politiko in rešiti ta protislovja.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker ugotavlja pozitivne vidike, kot so jasno razumevanje obdavčitve, ki je bistvena za zagotovitev podlage za odgovoren in odziven demokratičen sistem. Naslednji vidik je dejstvo, da je EU zavezana načelu, po katerem države prevzamejo odgovornost za svoje razvojne strategije, in se zaveda, da so države v razvoju v prvi vrsti same odgovorne za izboljšanje svojih sistemov na področju javnofinančnih prihodkov glede na svoje gospodarske in politične razmere ter izbire. Komisija namerava z instrumenti EU zagotoviti večjo podporo pri oblikovanju davčnih sistemov držav v razvoju in izvajati načelo dobrega upravljanja na davčnem področju, in sicer tako, da se večja pozornost nameni učinkovitemu vključevanju načela dobrega davčnega upravljanja v oblikovanje, izvajanje in spremljanje državnih in regionalnih strateških dokumentov. Komisija v primeru večnacionalnih družb podpira uporabo standardov finančnega poročanja po državah kot orodja za ugotavljanje načinov izogibanja davkov in davčnih utaj na mednarodni ravni. Poudariti je tudi treba, da bo sporočilo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb obravnavalo možnosti za razvoj sistema obveznega razkritja informacij o upravljanju v letnih računovodskih izkazih. Komisija namerava pospešiti postopek mednarodnega dialoga in sodelovanja v davčnih zadevah, in sicer s spodbujanjem sodelovanja držav v razvoju na mednarodnih forumih. Komisija glede na model direktive EU o obdavčenju dohodka od prihrankov, ki temelji na samodejni izmenjavi podatkov, vztraja tudi, da je treba sprejeti sporazume o izmenjavi davčnih podatkov in jih izvajati, med drugim z večstranskim mehanizmom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Ustrezni davčni sistemi tvorijo podlago za trajnostno gospodarsko rast in monetarno stabilnost. Države v razvoju, kjer takšni sistemi ne delujejo pravilno ali pravzaprav sploh ne delujejo, se spopadajo z resnimi gospodarskimi in političnimi problemi.

Mednarodni pravni standardi, ki podpirajo pravilno delovanje davčnih sistemov, bi morali imeti pozitiven vpliv na gospodarski položaj v teh državah. Ne pozabimo pa, da ne smemo pod nobenim pogojem vsiljevati davčnih politik drugim, kajti vsaka država se mora sama odločiti za svoj davčni sistem ob upoštevanju sedanjih družbenih, političnih in gospodarskih razmer. Zato podprimo dobre davčne politike, vendar jih ne vsiljujmo.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Tudi prizadevanja, da bi bili davčni sistemi bolj trajnostni, pošteni in pregledni, pomagajo spodbujati vzpostavitev demokratičnih sistemov. Zaradi globalizacije je postalo težko obdavčiti kapital, ki je v mednarodnem obtoku. Države v razvoju je treba podpreti in jim dati dovolj političnega manevrskega prostora, da bodo lahko preprečile špekulacije in zavarovale finančno stabilnost. Pozdravljam skupne pobude za boj proti davčnim oazam, pa tudi prakse, ki krepijo mednarodni dialog med ustreznimi državami. Odgovoren pristop do obdavčitve bo imel nujno trajni pozitivni učinek na razvoj teh držav.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki se osredotoča na potrebo po okrepitvi zmogljivosti dobrega upravljanja v davčnih zadevah na področju razvoja in meni, da obstaja potreba po regulativnem okviru, ki bi bil namenjenem podpori mednarodnega sodelovanja v davčnih zadevah, preglednosti, razvoja javnega in zasebnega sektorja in gospodarske rasti; poudarja, da v državah v razvoju delež davkov v razmerju do BDP znaša med 10 % in 20 %, v razvitih državah pa je ta delež od 25 % do 40 %; obžaluje, da so donatorji dali do zdaj tako malo podpore za pomoč, povezano z davki; v tem okviru pozdravlja predlog Komisije za zagotovitev večje podpore državam v razvoju, da se jim zagotovita pomoč pri davčnih reformah in krepitvi davčne uprave v zvezi z Evropskim razvojnim skladom za države AKP, instrumentom za razvojno sodelovanje, Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva ter podpora nacionalnim nadzornim organom, parlamentom in nedržavnim akterjem; ter ugotavlja, da bi morali nameniti večjo pozornost prizadevanju za krepitev zmogljivosti v državah v razvoju in jim tako pomagati pri učinkoviti uporabi izmenjave informacij ter učinkovitemu preprečevanju davčnih utaj z njihovo lastno notranjo zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Dobro je, da se je Komisija zavzela za načela in merila za razvoj najboljšega upravljanja davčnih zadev v sodelovanju z državami v razvoju. Temeljna merila so preglednost, izmenjava informacij in poštena davčna konkurenca. Komisija si prizadeva izvesti ta proces s krepitvijo sinergij med fiskalnimi in razvojnimi politikami, da bi ugotovila, s katerimi težavami se spopadajo te države pri pobiranju davkov. Po drugi strani pa je Komisija spregledala nekaj vprašanj, ki še vedno zahtevajo takojšen odziv. Menimo, da je treba dejansko izpeljati odločen boj proti davčnim oazam, da bomo dosegli razvojne cilje tisočletja, vendar nikakor ne smemo omejiti sprejemanja nadaljnjih ukrepov, zlasti s posvečanjem pozornosti davčnim sporazumom. V ta namen je zaželeno, da bi imela večina mednarodnih organizacij poseben mandat za boj proti davčnim oazam. Nazadnje, bistveno je, da se razširi davčna podlaga in da s prilagoditvijo davčne reforme preidemo na razvoj neposredne obdavčitve in rešimo niz težav, ki izhajajo iz regresivnega sistema DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Boj proti offshore podjetjem in drugim davčnim utajam je nujen. Hedge skladom je bila z večino v tem parlamentu odobrena skoraj popolna svoboda delovanja. Kakšen pomen imajo torej v tem primeru povsem deklarativne omejitve v tem poročilu? Sporazumi o gospodarskem partnerstvu, sramotno dogovorjeni z uporabo pritiska, uničujejo države AKP, ne da bi jim pustili možnost dolgoročnega okrevanja. Poročilo tega ne omenja niti z besedico. Še slabše, trdi, da je treba opustiti vsako obliko nacionalizacije ali ponovne nacionalizacije. Glasujem proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Resnica je, da je slabo davčno upravljanje škodljivo za ustrezno gospodarsko uspešnost držav članic. Komisija zdaj priznava povezavo med doseganjem razvojnih ciljev tisočletja in dobrim davčnim upravljanjem. Zato je nujno, da se premagajo davčne utaje in sprejmejo konkretni koraki za uskladitev teh ukrepov po vsej EU, saj je dobro znano, da so nekatere države v boju proti goljufijam in utajam davkov učinkovitejše od drugih.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Državam v razvoju moramo pomagati pri pripravi politike in zagotoviti mehanizme za izogibanje davčnim utajam; to vključuje večjo preglednost. Prav tako moramo prenesti svoje izkušnje z gospodarskim upravljanjem na posamezne države in jim pomagati pri vzpostavitvi lastnih davčnih sistemov. Zmanjšanje stopnje korupcije v državah v razvoju in povečanje njihovega prihodka bo pripeljalo do stabilnosti in uravnoteženosti. To bo odpravilo napetost in kar najbolj zmanjšalo količino finančne pomoči, ki jo EU daje državam v razvoju. To je res pravočasno in pomembno poročilo, zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Prepričan sem, da države v razvoju nujno potrebujejo učinkovit davčni sistem. Zamisli, ki jih vsebuje to poročilo, so za to nadvse primerne. Zlasti, ko se uvajajo novi davčni sistemi s podporo EU, je treba paziti in zagotoviti, da bodo sporazumi o gospodarskem sodelovanju med EU in državami v razvoju ta cilj spodbujali in ne delovali proti njemu. Politika vlaganja v EU mora ustvarjati tudi podjetjem prijazno okolje za vlagatelje doma in na tujem. Vsi sprejeti ukrepi morajo pripeljati do temeljnega izboljšanja življenjskih razmer večine prebivalstva, ki je zdaj prikrajšano za dohodek od prodaje surovin in pogosto prisiljeno v selitev. Glasoval sem za poročilo, ker zavzema celovit pogled na številne vključene dejavnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Potrebni so posebni ukrepi za boljše spodbujanje načel odgovornega vedenja na področju obdavčitve, na primer glede preglednosti, izmenjave informacij in poštene davčne konkurence. Pomembno je, da se izboljšajo učinki sinergije med obdavčitvijo in razvojno politiko. To poročilo se giblje v tej smeri, zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glede na dejstvo, da so države v razvoju izgubile precej prihodkov od prometnega davka, je torej zelo pomembno, da se zagotovi učinkovito sodelovanje na področju davka in razvoja. Za vsako državo je pomembno, da vzpostavi učinkovit in uspešen davčni sistem in politike za njegovo izvajanje, kajti to je bistveni del njihovih javnih financ in način za pritegnitev naložb. Zato moramo pustiti državam v razvoju nekatere diskrecijske pristojnosti na tem področju. Sodelovanje mora temeljiti na vzajemni pomoči brez ustvarjanja dodatnih ovir ali bremen za katero koli stran. Strinjam se s predlogom, da moramo pomagati državam v razvoju zagotoviti količinsko in kakovostno izboljšanje pri uporabi prihodkov. Pomoč, dodeljena državam v razvoju, mora biti ciljno usmerjena, učinkovita in zagotovljena samo, če je bistvena in države same ne bi imele pravice odločati, ali je potrebna.

Ne verjamem, da je priporočljivo nalagati EU dodatno breme in izplačevati državam v razvoju nadomestilo za znižanje carinskih prihodkov. Po mojem mnenju moramo uvesti davek na finančne transakcije, ki bo omejil špekulacije in poskrbel za učinkovitejše delovanje trga. Poleg tega se moramo potruditi in zagotoviti, da se bo ta davek uporabljal ne le v EU, temveč na svetovni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Joly o sodelovanju z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah, ker sem prepričan, da je v skladu s strategijo EU 2020 bistveno, da se ustvari svetovno upravljanje v pomoč svetovnemu dialogu in mednarodnemu sodelovanju na področju obdavčitve. Strinjam se s poročilom, ki navaja željo po povečanju sinergij med fiskalno politiko in razvojem z izmenjavo informacij v davčnih zadevah in z večstranskimi mehanizmi, ki se nanašajo na direktive EU o obdavčevanju dohodka od prihrankov za boj proti utajam in davčnemu izogibanju. Poseben cilj davčnega sodelovanja z državami v razvoju je preprečiti, da bi postale davčne oaze za večnacionalne družbe, in s tem opredelitev izkrivljanja konkurence z negativnim učinkom na razvoj gospodarskih procesov glede na medsebojno povezano naravo svetovnega gospodarskega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo o obdavčenju in razvoju – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah, ker se strinjam s poročevalko o pomenu za razvoj učinkovitega davčnega sistema v državah v razvoju. Dejansko mora davčni sistem postati bistveni del javnih financ v državah v razvoju. Nova politika EU za naložbe v državah v razvoju mora prispevati k vzpostavitvi okolja, ki bo ugodnejše za domače in tuje zasebne naložbe, in oblikovati razmere za učinkovitejšo mednarodno pomoč. Da bi naložbena politika EU pospešila rast, se mora osredotočiti na razvoj malih in srednje velikih podjetij, tudi z zagotavljanjem mikrokreditov, učinkovitostjo javnih služb, javno-zasebnimi partnerstvi in prenosom znanja. Delovni dokument Evropske komisije, objavljen aprila 2009 z naslovom „Obdavčenje in razvoj – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah“, zagotavlja napotke in metodologije za spodbujanje sinergij med davčno politiko in razvojno politiko, da bi obe postali učinkovitejši.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker jasno ugotavlja povezavo med doseganjem razvojnih ciljev tisočletja in fiskalnim upravljanjem. Ugotavlja tudi, da je obdavčitev s progresivnim davčnim sistemom bistvena za demokracijo. Ugotavlja, da središča z ugodnim davčnim sistemom in davčne oaze s ciljem nezakonitega bega kapitala v kombinaciji s sistemi z „nično davčno stopnjo“ za pritegnitev sredstev in naložb povzročajo prenos bremena na delavce in družine z nižjim dohodkom z zniževanjem kakovosti in količine javnih storitev v revnih državah, pa tudi njihovo sposobnost za boj proti revščini. Pomoč pravosodnim in protikorupcijskim službam držav v razvoju pri njihovih prizadevanjih za razvoj progresivnih davčnih sistemov bi bila odlična storitev s strani EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Parlament je danes poudaril pomembnost ukvarjanja z erozijo carinskih prihodkov v državah v razvoju, predvsem pa, da je treba več storiti v boju proti davčnim oazam. Če hoče biti EU verodostojna v tem pogledu, mora očitno najprej zatreti lastne davčne oaze in preseči okvir OECD. Poročilo poziva tudi po sprejetju mednarodne konvencije o davčnih zadevah, ki bi vključevala sankcije za nesodelujoče pravosodje in za finančne institucije, ki poslujejo z davčnimi oazami. Poslanci so poudarili tudi, da je treba zagotoviti večjo preglednost davčne discipline večnacionalnih družb v državah v razvoju, zlasti v ekstraktivnih industrijah, s poročanjem po državah. Davčna pomoč EU mora spodbujati razvoj progresivnih davčnih režimov v državah v razvoju, zlasti z zagotavljanjem pravičnega deleža dobičkov družbe. Dobro davčno upravljanje je bistveno za razvoj in EU mora v ta namen podpreti države v razvoju, predvsem z upoštevanjem zmanjšanja prometnega davka zaradi liberalizacije trgovine po vsem svetu. Pozdravljam podporo poslancev temu poročilu, ki opisuje jasne predloge v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za besedilo tega poročila, ker podpiram zamisel, da lahko večja sinergija med davčno in razvojno politiko pomaga državam v razvoju.

V skladu z zadnjimi poročili Komisije o obdavčitvi in razvoju, je lahko obdavčitev, zlasti, če je primerno načrtovana, vir financiranja za razvojno politiko. Ni naključje, da številne države v razvoju dejansko ne dosežejo minimalne ravni dohodka, potrebnega za financiranje osnovnih javnih storitev.

Podlaga za te procese mora biti sodelovanje za okrepitev davčnega sistema in boja proti davčnim oazam, ki olajšujejo nezakoniti beg kapitala. Ta proces mora spodbuditi uvedbo zahtev za finančno poročanje vseh držav, da bo koristil v boju proti revščini.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Temeljni pogoj za učinkovito delovanje države je urejeno področje obdavčenja. Če želijo države v razvoju poslovati v svetovnem gospodarstvu, se morajo povezati in reformirati svoje davčne sisteme. Davki imajo v demokratičnih državah gospodarsko, politično in socialno vlogo. Ne pomenijo le glavnega vira državnega prihodka, ampak omogočajo tudi doseganje najpomembnejših družbenih ciljev. Financirajo osnovne storitve, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo in pokojnine.

Davčni prihodki v državah v razvoju lahko znatno financirajo razvoj teh držav in izboljšajo kakovost življenja njihovih državljanov. Kljub temu danes taki prihodki pogosto ne zadoščajo za pokritje stroškov osnovnih javnih storitev ali boja proti revščini. V dobi globalizacije je kapital, podrejen obdavčitvi, bolj mobilen in ovire za trgovino so odpravljene, kar zmanjšuje davčne prihodke in predstavlja izziv, ne le za revnejše države. Ne glede na očitne koristi pa progresivna liberalizacija trgovine zmanjšuje carinske prihodke. Zelo pomembno je, da je treba tuje davke nadomestiti z davki, ki se uvedejo notranje. Medtem ko je davek na dohodek ena od glavnih oblik obdavčitve v bogatih državah, je njegov prispevek v državah v razvoju minimalen. Večina ljudi je zaposlena neformalno v kmetijstvu in ima neredne dohodke, zaradi česar je težko učinkovito uveljavljati davek na dohodek.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podprla sem to poročilo, ki se osredotoča na pomen obdavčitve v odnosu na doseganje razvojnih politik in predlaga načine, s katerimi bi lahko EU učinkovito uporabila obstoječe sklade in instrumente v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Sprejetje poročila „Obdavčenje in razvoj – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah“ je posebno pomembno glede na učinkovitost razvojne pomoči, ki jo državam v razvoju dodelijo države članice Evropske unije in Evropska komisija. Zagotavljanje spoštovanja načel dobrega upravljanja v davčnih zadevah (preglednost, izmenjava informacij in poštena davčna konkurenca) in boj proti davčnim oazam, ki ovirajo razvoj najmanj razvitih držav, so nedvomno nujni in bodo prednostni v mojem mandatu.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za to posebno pobudo za resolucijo, ker menim, da je reformiranje in posodobitev davčnih sistemov v državah v razvoju najpomembnejši način preprečevanja nezakonitega bega kapitala in boja proti utaji davka. Ta kapital, ki pogosto konča v davčnih oazah, ima neposreden vpliv na gospodarstvo teh držav, zlasti v tem posebnem obdobju gospodarske krize. Izboljšanje davčnih sistemov nam bo omogočilo, da bomo uveljavili pozitiven vpliv na rast v državah v razvoju, uporabili okvir dobrega gospodarskega upravljanja, spodbudili preglednost in pridobili zaupanje državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo gospe Joly. Vzpostavitev popolnoma delujočega davčnega sistema je podlaga za vsako odgovorno demokracijo. Poročilo poziva po podpori za države v razvoju pri vzpostavljanju takih struktur s trajnim spodbujanjem odgovornosti v teh državah. Navsezadnje razvojna pomoč sama ne bo dovolj, da bi dosegli razvojne cilje tisočletja. Poročilo se na kratko dotakne tudi problema tako imenovanih „oderuških skladov“, za katere sem prepričana, da bi jih bilo treba popolnoma prepovedati. Ne smemo dovoliti, da bi mednarodna razvojna pomoč postala igrišče za svetovne finančne igralce.

 
  
  

Poročilo: Georgios Papastamkos (A7-0030/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Odobravam to poročilo in poudarjam pomembnost priporočil, ki izhajajo iz poročila gospoda Papastamkosa, ki navaja, da je treba v pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo bolj vključiti netrgovinska vprašanja. Jasna je tudi potreba po usklajenosti med skupno kmetijsko politiko in zunanjetrgovinsko politiko EU – bistveno je, da se proizvajalcem EU zagotovi enake pogoje na svetovnem trgu, ki ne smejo spodbujati nepoštene konkurence. Če to ne bo dogovorjeno, se bodo evropski kmetje še naprej spopadali z nepošteno konkurenco in bodo imeli izgube ter doživljali diskriminacijo s strani konkurentov zunaj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Podpiram bistveno vlogo, ki jo ima kmetijski sektor pri zagotavljanju zaposlitve in ohranjanju evropskega kmetijsko-živilskega modela, ki je strateška sestavina evropskega gospodarstva. Glede na to, da je Evropska unija največja svetovna uvoznica kmetijskih dobrin, morajo proizvodne metode, ki jih uporabljajo tretje države, ki izvažajo v EU, zagotavljati evropskim potrošnikom enaka jamstva glede zdravja, varnosti hrane, trajnostnega razvoja in minimalnih socialnih standardov, kot tista, ki se zahtevajo od evropskih proizvajalcev. Glasovala sem za to poročilo, ker verjamem, da morata kmetijska in prehranska politika izpolnjevati nekatere osnovne cilje, kot sta zanesljivost preskrbe s hrano in varnost hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Ashworth (ECR), v pisni obliki. – Delegacija britanskih konzervativcev močno podpira načelo proste trgovine. Prosta trgovina ustvarja blaginjo in bo bistveno prispevala k oživitvi evropskih gospodarstev. Prepričani smo, da to poročilo preveč poudarja zaščito kmetijskih trgov EU pred zunanjo konkurenco, premalo pa izvozne proizvodne standarde. Kmetje v EU morajo izpolnjevati stroge okoljske standarde in standarde dobrega počutja živali, za kar dobijo delno nadomestilo skozi sistem subvencij. Vendar proizvodi, ki se uvažajo v EU iz tretjih držav, zelo pogosto ne izpolnjujejo teh istih visokih standardov. Zaprtje meja EU za kmetijske proizvode iz tretjih držav ni rešitev.

EU bi si morala dejavno prizadevati za močne standarde o dobrem počutju živali in okoljske standarde po vsem svetu, zlasti z bolj odprtimi mednarodnimi trgi, namesto z osredotočanjem na obrambne, zaščitniške rešitve. Zato je delegacija britanskih konzervativcev glasovala proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) S tem poročilom Evropski parlament izrecno prosi Svet in Evropsko komisijo, naj bolj upoštevata kmetijske interese v mednarodnih trgovinskih pogajanjih, zlasti v razpravah z Južno Ameriko, ki je velika živinorejska regija in proizvajalka žita, vendar ne izpolnjuje vedno evropskih standardov kakovosti. Po mojem mnenju je to bistveno poročilo. Zato sem glasovala za.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Kmetijski sektor EU ima pomembno dodano vrednost za evropsko gospodarstvo in strateško vlogo pri reševanju gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov, s katerimi se spopada EU. Zato zunanjetrgovinska politika in sporazumi s tujimi uvozniki ne smejo ogroziti sposobnosti EU za ohranjanje močnega in živahnega sektorja. Komisija mora zavzeti jasno stališče v Svetovni trgovinski organizaciji in opraviti posebne ocene učinka ter pogajanja z drugimi strankami glede uvoza nekaterih proizvodov na trg EU. Zagotoviti moramo spoštovanje načela, da morajo proizvodni postopki tretjih držav za izvoz v EU zagotoviti evropskim potrošnikom enaka jamstva glede zdravja, varnosti hrane, dobrega počutja živali, trajnostnega razvoja in minimalnih socialnih standardov, kot veljajo za proizvajalce v EU. To je edini način za zagotovitev, da lahko proizvajalci iz EU enakopravno konkurirajo tretjim državam in da se zaščitijo interesi naših kmetov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Papastamkosa. Mednarodna trgovina ima odločilno vlogo v EU, zlasti glede neugodnega položaja evropskih kmetov zaradi uvoza iz tretjih držav in neupoštevanja načela vzajemnosti, ki daje tujim kmetom neupravičeno prednost, saj jim pogosto ni treba izpolnjevati istih strogih in dragih predpisov, kakor veljajo za evropske kmete, da dobijo dovoljenje za poslovanje na notranjem trgu, zlasti s sanitarnega in fitosanitarnega stališča. Še naprej se bom bojevala za to, da se v Evropi ohranja visoka raven usklajenosti med skupno kmetijsko politiko in zunanjetrgovinsko politiko EU. Takšna usklajenost mora evropskemu kmetijskemu modelu zajamčiti enake konkurenčne pogoje za proizvajalce EU na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Po mojem mnenju je pomembno poudariti povezavo med kmetijsko proizvodnjo EU in mednarodno trgovino, ki se odraža v dejstvu, da je EU največja svetovna uvoznica kmetijskega blaga in hkrati največja svetovna izvoznica predelanih živilskih proizvodov. V teh okoliščinah trdno verjamem, da večje olajšanje trgovinskih tokov prispeva k večji prožnosti proizvajalcev in zmanjšanju stroškov za izmenjavo blaga in da ima to ugoden učinek na prihodke proizvajalcev in porabo potrošnikov. Zato se ne morem strinjati s trditvijo, ki jo vsebuje odobrena resolucija, da liberalizacija trgovine ne bo omogočila, da bi se odpravila nevarnost lakote v svetu. To ni vloga trgovine in niti ne sme biti. Pozdravljam dejstvo, da Komisija v okviru pogajanj s Svetovno trgovinsko organizacijo in v dvostranskih ali bioregionalnih pogajanjih uporablja ukrepe, ki izhajajo iz tekočih dolgoročnih reform kot predlogi na področju kmetijstva, hkrati pa vedno priznava parametre skupne kmetijske politike kot osnovno smernico. V tem smislu se mi na žalost zdi, da je odobreno besedilo resolucije nekoliko enostransko usmerjeno in spodkopava dosedanje ukrepe Komisije v političnih pogajanjih o trgovini. Vsako nadaljnjo prožnost v prihodnjih pogajanjih imam za nedvoumno priložnost in prednost. V zvezi s kritiko nekaterih korakov, kot so zmanjšanje uvoznih dajatev, ki se zaračunavajo za banane, ali reformo režima za sladkor, bi rad dodal, da temeljijo predvsem na sklepih o rešitvi spora v STO, ki so vplivali tudi na parametre poznejših ukrepov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Strinjam se s potrebo po večji skladnosti med skupno kmetijsko politiko in zunanjetrgovinsko politiko, da bi zagotovili evropski kmetijski model in posledično enake konkurenčne pogoje za proizvajalce EU na svetovnem trgu. Bistveni sta prilagoditev trgovinskih in netrgovinskih vprašanj in potrebna uskladitev predpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki.(IT) Kmetijstvo predstavlja za Evropsko unijo strateški sektor. Čeprav njegov vpliv v smislu zaposlovanja in BDP morda ni enak kakor vpliv drugih sektorjev, ima večji pomen zaradi značilnosti naših regij in prehranske tradicije, ki nam zagotavlja samozadostnost pri številnih sestavinah, bistvenih za naš kmetijski pridelek, tradicionalno ali drugače. Poleg tega ima ta sektor temeljno vlogo pri zaščiti in varovanju okolja in zagotavljanju trajnostnega razvoja v naših regijah. Očitno je, da je trgovinske sporazume treba sklepati, zlasti v trgovinskih krogih Svetovne trgovinske organizacije. Da pa bi se to zgodilo, mora Evropska unija posvetiti več pozornosti varovanju kakovosti in tradicionalnim ter certificiranim proizvodom, da jih bo lahko mednarodno zaščitila in se izognila goljufijam na tujih trgih, tudi s proizvodi, ki se lažno pripisujejo našim državam. Osnovno načelo odobrenega poročila gre, kot kaže, v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki.(FR) Napačna obravnava evropskega kmetijstva v trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami se ne sme nadaljevati. To je tema poročila, ki smo ga pravkar sprejeli, in se nanaša na številna načela ter poziva, da se netrgovinski vidiki bolj vključijo v pogajanja. Povsem pravilno poziva evropske rejce živine, naj spoštujejo zavezujoče okoljske in zdravstvene standarde, ki se nanašajo na higieno proizvodov, čeprav nekateri njihovi konkurenti dajejo na evropski trg proizvode, ki ne upoštevajo vedno teh standardov. Naši kmetje res prepogosto trpijo zaradi nepoštene konkurence in posledično zaradi izkrivljanja konkurence, kadar so vključene tretje države. Komisija mora upoštevati opozorila Parlamenta in kmetov, zlasti, ko gre za pogajanja z Mercosurjem, ki ogrožajo evropsko živinorejsko kmetijstvo, pa tudi sadjarje in pridelovalce zelenjave v najbolj oddaljenih regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe de Villiers (EFD), v pisni obliki.(FR) Poročilo o odnosih med kmetijstvom EU in mednarodno trgovino nam kaže katastrofalno izgubo moči, ki jo je utrpelo evropsko kmetijstvo, in si prizadeva opozoriti na to evropske institucije, ki so odgovorne za ta neuspeh.

Trenutno je težko prehraniti Evropo, Komisija je skupno kmetijsko politiko preoblikovala v grobarja kmetijskega sektorja. Omejitve pomenijo vsak dan malo večjo težo na ramenih kmetov.

Vsa moč, ki jo je prej imelo evropsko kmetijstvo, tudi njegova izvozna zmogljivost, se je drastično zmanjšala, ko se je Evropa odprla tujemu kmetijskemu blagu, ki se proizvaja z uporabo metod, pri katerih se ne spoštujejo standardi, ki so si jih zadali Evropejci.

Prihodnost kmetijstva je na kocki in prav gotovo se ne sme prepustiti Uniji in njenim institucijam. Države članice morajo imeti možnost, da pomagajo svojim kmetom, v dobro vseh.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o kmetijstvu EU in svetovni trgovini, ker poudarja pomen vključitve netrgovinskih vprašanj v razvoj agende iz Dohe, kot so socialni in okoljski vidiki ter vidiki človekovega zdravja, pa tudi tistih, ki se nanašajo na zdravje in dobro počutje živali, da bi izpolnili najvišje okoljske in družbene standarde in se izognili izgubi konkurenčnosti med kmeti EU v okviru svetovne kmetijske proizvodnje

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Kmetijstvo ima socialne funkcije, ki presegajo same meje proizvodnje hrane, kot so poselitev in načrtovana raba tal, varstvo okolja in ohranitev kulturnih tradicij. Prepričan sem, da si to povsem zasluži zaščito in podporo držav članic in evropskih institucij. Kljub mojemu stališču, ki je načeloma naklonjeno večji odprtosti trgov, menim, da je tam, kjer gre za kmetijski sektor, treba biti posebno dosleden glede vzajemnosti zahtev in potrebe po zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano za evropske potrošnike. Evropska unija ne sme pozabiti na potrebo po uravnoteženju nasprotnih vrednot in mora zlasti v sedanji gospodarski in finančni krizi upoštevati vpliv trgovinskih sporazumov, ki jih podpisuje, na življenja evropskih kmetov in njihovih posestev.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Eden od najbolj prizadetih sektorjev zaradi prostega pretoka ljudi in blaga je kmetijstvo. Kljub nenehnim spremembam skupne kmetijske politike (SKP) – ki je obravnavana kot simbol evropskega povezovanja – je položaj v tem sektorju še naprej zelo negotov, ker zahteva uskladitev z zahtevnim varstvom okolja in standardi varnosti proizvodov, kar še stopnjuje sedanja finančna kriza. To je sektor, ki se prekriva z drugimi področji, kot so trgovina, okolje, industrija, promet itd., zaradi česar je zelo težko sprejeti regulativni okvir, s katerim bi bili zadovoljni vsi udeleženci. Kljub napredku, kot so sanitarni in fitosanitarni ukrepi in sporazumi o tehničnih ovirah za trgovino, je treba še veliko narediti.

Podpiram to poročilo, ker priznava temeljno vlogo kmetijsko-živilskega sektorja v EU, zelo občutljivega sektorja, ki ne prenese agresivne konkurence, in to je treba upoštevati, ko se bodo podpisovali novi sporazumi. Seveda pa upam, da bo nov gospodarski okvir za SKP izboljšal usklajevanje med produktivnostjo in mednarodnim trgom.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To poročilo je polno protislovij. Poudarja negativne posledice liberalizacije trgovine, vendar ne nasprotuje smeri, ki jo zavzemajo politike, ki so vzrok glavnih problemov v kmetijstvu v državah EU (pa tudi v državah v razvoju). Ničesar ne predlaga za spremembo te smeri. Pošteno kritizira pristop Komisije, ki postavlja kmetijske interese za interesi industrije in sektorja storitev ter popušča pri kmetijstvu, da bi pridobila večji dostop do trgov (na drugih področjih) v tretjih državah. Daje primere katastrofalnih posledic te politike – glavni zgled je na primer sladkor. Priznava, da večja liberalizacija svetovne trgovine v kmetijskih proizvodih, ki se je povečala s sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO), do zdaj še ni mogla zadržati nevarnosti lakote v svetu. Vendar ne obsoja ali nasprotuje temu premiku v smeri večje liberalizacije in deregulacije svetovne trgovine, ki jo EU spodbuja v okviru STO ali številnih dvostranskih sporazumih.

Nasprotno, zagovarja ga. Že dolgo smo kritizirali neuspeh neoliberalnih politik. Tudi to poročilo jih kritizira, čeprav zelo neenotno in včasih dvoumno, le toliko, da potem podpre politiko katastrofe. Menimo, da to ni sprejemljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Videli smo veliko primerov katastrofalnih posledic liberalizacije svetovne trgovine za kmetijski sektor. To poročilo usmerja pozornost na številne primere in se ne izogiba dejstvu, da se je kmetijstvo uporabljalo kot pogajalski adut za promocijo drugih interesov pri pogajanjih, ki jih je izvajala Svetovna trgovinska organizacija, namreč interesov velikih storitvenih in mednarodnih trgovinskih družb ter nekaterih vodilnih industrij.

Zato zagovarjamo druge rešitve glede na to, da poročilo ni dosledno.

Želimo, da je mednarodna trgovina bolj v skladu z dopolnjevanjem, na pa s konkurenco med državami, proizvajalkami in vrstami pridelave. Želimo, da je kmetijstvo usmerjeno v zaščito neodvisnosti in varnosti hrane v vseh državah v nasprotju z nevarno anarhijo pridelave za liberaliziran trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki.(IT) Rad bi čestital gospodu Papastamkosu za poročilo in čudovito sodelovanje, ki ga podpiram. Rad bi poudaril velik pomen mednarodne trgovine znotraj EU in pritegnil pozornost vseh k dejstvu, da so evropski kmetje v neugodnem položaju zaradi uvoza iz tretjih držav; načelo vzajemnosti se ne uporablja in uvoženi kmetijski proizvodi pogosto ne izpolnjujejo istih predpisov kakor jih morajo evropski kmetje, zlasti s sanitarnega in fitosanitarnega stališča. Ta problem ne vpliva samo na zdravje proizvodov, temveč tudi na njihovo kakovost. Zato je potrebna usklajenost med skupno kmetijsko politiko in zunanjetrgovinsko politiko EU. Takšna usklajenost mora zagotoviti ohranitev evropskega kmetijskega modela, pa tudi enake konkurenčne pogoje za proizvajalce EU na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Podpiram glavna priporočila tega poročila. Zelo pomembna točka v poročilu je navedba, da Evropska komisija pogosto popušča pri trgovinskih zadevah zato, da bi industrijskim proizvodom in storitvam utrla večji dostop do trga v tretjih državah.

V poročilu je navedeno tudi, da bi se morali za metode proizvodnje blaga, ki se uvažajo iz tretjih držav, uporabljati enaki zdravstveni standardi, standardi za varnost hrane, dobro počutje živali, trajnostni razvoj in minimalni socialni standardi, kot veljajo za proizvajalce EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav sem seveda glasovala za to resolucijo, sem želela uporabiti svoj glas (zlasti pri nekaterih spremembah), da bi pokazala zavezanost nekaterim načelom. V resnici sem želela poudariti dejstvo, da je za številna pogajanja o trgovinskih sporazumih, ki zdaj potekajo z več partnerji EU, bistveno, da se dosežejo uravnoteženi sporazumi, ki bodo temeljili na načelu vzajemnosti. V tem pogledu morajo uvoženi proizvodi s poreklom iz tretjih držav spoštovati zdravstvene in socialne predpise, pa tudi predpise o varstvu potrošnikov, okolju in živalih, ki so podobni predpisom, ki jih imamo v EU. Poleg tega se prepogosto popušča pri kmetijstvu, da bi industrijskim proizvodom in storitvam utrli večji dostop do trga v tretjih državah. Ta pristop ni več sprejemljiv in želela sem uporabiti svoj glas za to, da bi še enkrat povedala, da je treba na evropsko kmetijstvo gledati kot na orodje, ki služi trgovinski politiki EU. Nazadnje, stvar, ki ji pripisujem velik pomen, je obramba režima EU za odobritev in trženje gensko spremenjenih organizmov. V času, ko je ta režim vedno pogosteje žrtev napadov v STO, je pomembno, da ga Evropska komisija brani.

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. (DE) Nihče ne zanika povezave med našimi politikami mednarodne trgovine, razvoja in kmetijstva. Evropsko kmetijstvo se srečuje z vedno večjimi težavami, ko gre za izvoz proizvodov na svetovni trg, ker so tam cene nizke, proizvodni stroški v EU pa visoki. Sedanji trend bo imel še naprej negativni učinek, če ne bodo uvedeni programi pomoči za kmetijstvo. Zato pozdravljam to samoiniciativno poročilo, ki med drugim predvideva nadomestilo za kmete v primeru, če bi nadaljnje odpiranje notranjega trga uvozu povzročilo kmetom izgubo.

Sporazumi s tretjimi državami, ki jih je sklenila EU, sami po sebi niso problematični. Vendar je zaradi splošnega pritiska teh sporazumov težko ohranjati visoke standarde v EU. Zato je ena od stvari, ki jih zahteva tu predstavljeno samoiniciativno poročilo, večja skladnost med kmetijsko politiko in skupno trgovinsko politiko v EU. V tem okviru podpiram poziv Komisiji, naj opravi oceno učinka trgovinskih sporazumov in jo objavi še pred začetkom pogajanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker postaja v času, ko EU premišljuje o prihodnosti svoje skupne kmetijske politike (SKP), zagotavljanje usklajenosti med kmetijsko in zunanjetrgovinsko politiko vedno pomembnejše. Usklajenost med SKP in zunanjetrgovinsko politiko EU bo zagotovila ohranitev evropskega kmetijskega modela ter enake konkurenčne pogoje za vse proizvajalce iz EU na svetovnem trgu. Najpomembnejša stvar za nas mora biti zanesljivost preskrbe, varnost in kakovost hrane po dosegljivih cenah za državljane EU. Do svetovnega povečanja povpraševanja po hrani prihaja v času višjih stroškov proizvodnje, močne nestanovitnosti kmetijskih trgov, manj razpoložljivih površin, vode in energetskih virov. Močna SKP je bistvena tudi za ohranjanje, okoljsko trajnost in gospodarski razvoj podeželja EU glede na nevarnost opuščanja zemljišč in odseljevanja s podeželja. Evropski kmetijski sektor ima jasno dodano vrednost in pomembno vlogo v okviru strategije EU 2020 pri spopadanju z družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi izzivi, s katerimi se EU sooča doma, in kot vodilni svetovni akter. Trgovinska politika EU bo odločilno vplivala na to, ali bo kmetijstvo še naprej v celoti prispevalo k tem ciljem, in ne bi smela ogroziti dinamike kmetijskega sektorja EU. Nasprotno, trgovinska in kmetijska politika lahko podpirata druga drugo in to tudi morata storiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Svetovna kmetijska praksa in zlasti evropska kmetijska politika sta najpomembnejši za prehransko in razvojno politiko. Zato je tako pomembno, da se mednarodna trgovina na tem področju okrepi in razvije. Vendar se tega ne da doseči z delovanjem proti evropski kmetijski politiki, ampak le v tesnem sodelovanju s tako politiko. Bistveno je tudi, da se za vse uvožene proizvode uporabljajo strogi evropski standardi.

Vse drugo bi ogrozilo stroge zahteve glede kakovosti in varnosti evropskega kmetijskega sektorja in bi imelo zato negativen vpliv na evropske proizvajalce in potrošnike. Potrebujemo in zahtevamo prosto trgovino z blagom. Vendar tega ni mogoče doseči brez osnovne zahteve po poštenih konkurenčnih pogojih.

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. (LV) Evropski kmetje imajo pomembno vlogo pri dobavi hrane za več kot 500 milijonov ljudi v Evropi in zagotavljanju hrane po svetu kot celoti. Na žalost odnos do kmetov ni vedno pošten. Popolnoma podpiram sporazume o prosti trgovini z drugimi državami ali skupinami držav, vendar pri sklepanju takih sporazumov ne smemo spravljati svojih kmetov v konkurenčno neugoden položaj. Tisti, ki bodo resnično imeli izgubo zaradi te nepoštene konkurence, bodo ljudje v Evropski uniji, ki jim moramo zagotoviti dnevni dostop do dragocene in kakovostne hrane po razumnih cenah. Pogosto se to jemlje kot samoumevno, ne da bi pomislili, da so naši kmetje tisti, ki zagotavljajo to varnost, kmetje z dohodkom, ki je pogosto precej pod povprečnim dohodkom v naših državah. Ničesar posebnega nam ni treba narediti – treba je preprosto opredeliti, da morajo kmetijski proizvodi, uvoženi v Evropsko unijo, izpolnjevati enake okoljske, socialne in varnostne standarde ter standarde dobrega počutja živali, kot so jih dolžni spoštovati evropski kmetje. To bi bilo pošteno in bi postavilo tiste kmete, ki bi radi prodajali svoje proizvode v Evropski uniji, v enakovreden konkurenčen položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) V tem poročilu Evropski parlament poziva Komisijo, naj zavzame odločnejšo vlogo pri zastopanju interesov evropskega kmetijskega in potrošniškega sektorja v mednarodnih trgovinskih pogajanjih. Ne smemo lahkotno opuščati meril, ki so značilna za kmetijski sektor EU – najvišji kakovostni in socialni standardi v kmetijski proizvodnji in najboljša kakovost hrane za prebivalce – s podpisovanjem številnih gospodarskih sporazumov. Z odpiranjem trga za kmetijski uvoz se strinjam le, če je mogoče zagotoviti, da se bo ohranila konkurenčnost evropskega kmetijstva. Prepričana sem, da ni potrebno nobeno dodatno popuščanje na področju kmetijstva v krogu pogajanj v Dohi. Pozdravljam jasne zahteve, ki so postavljene v tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Z današnjim glasovanjem pošiljamo močen signal Komisiji: Evropska unija ne more še naprej popuščati, da bi dobila dostop do trgov tretjih držav na račun kmetijskega sektorja! V času, ko Evropska unija razmišlja o novi skupni kmetijski politiki, postaja najpomembnejši cilj iskanje mehanizmov, ki bi lahko zagotovili skladnost med SKP in zunanjetrgovinsko politiko. Evropski kmetijski sektor jamči za številne javne ugodnosti, vključno z varnostjo in kakovostjo hrane.

Zato mora biti obramba interesov evropskih kmetov prednostna naloga in v tem pogledu me veseli, da dokument vključuje nekatere odstavke, ki jamčijo vzajemnost za evropske kmete z zahtevo, da se za izvoznike mesa v Evropo uporabljajo enake zahteve, kot veljajo za evropske kmete, da bi zajamčili varnost potrošnikov in pošteno trgovsko konkurenco. Na tej točki pogajanj z Mercosurjem in Marokom mislim, da je bistveno, da se Komisiji jasno izrazi naša zaskrbljenost, pa tudi naše trdno stališče v obrambi interesov evropskih in italijanskih kmetov.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Papastamkosa o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini. Še zlasti sem želela podpreti željo Evropskega parlamenta, da se močno poudarijo nevarnosti, ki jih predstavlja trgovinska strategija Evropske komisije za kmetijstvo v Evropski uniji.

V času, ko je v teku več pogajanj o trgovinskih sporazumih med Unijo in nekaterimi njenimi partnerji (Mercosur, Kanada, Ukrajina in drugimi), je naša naloga, da spomnimo Evropsko komisijo na potrebo po vzpostavitvi trgovinskih partnerstev – realistično, vendar brez naivnosti – ki bodo seveda temeljili na načelih proste trgovine, vendar tudi na načelu vzajemnosti – glede spoštovanja zdravja in socialnih pravil ter glede pravil za zaščito potrošnikov, okolja in živali – in ne bodo ogrožali nekaterih evropskih področij dejavnosti. Mislim predvsem na kmetijski sektor, ki se v trgovinskih pogajanjih vse prepogosto „žrtvuje“ v korist industrijskih proizvodov in storitev.

S tem ciljem v mislih mora Evropska unija zagotoviti skladnost med svojo kmetijsko politiko, ki se zdaj revidira, in trgovinsko politiko, da bi ohranila močan kmetijski sektor in s tem zagotovila zanesljivost preskrbe s hrano za naše državljane ob vse večji nestanovitnosti trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo kolega, gospoda Papastamkosa, ker predstavlja zelo realističen pogled na trgovinske odnose med Evropsko unijo in tretjimi državami v kmetijskem sektorju.

Naš primanjkljaj v trgovinski bilanci z državami Mercosurja v tem sektorju je zaskrbljujoč. Vrzel med našim izvozom in uvozom iz teh petih držav se je v manj kot desetletju podvojila in naš uvoz je zdaj vreden 19 milijard EUR v primerjavi s samo 1 milijardo EUR v izvozu.

Evropska komisija prepogosto nesprejemljivo popušča pri kmetijskih proizvodih in ogroža obstoj evropskih kmetij pod pretvezo, da moramo zagotoviti boljši dostop do trgov v tretjih državah za naše industrijske proizvode in storitve.

Zunanjetrgovinska politika EU ne sme žrtvovati našega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja zanesljivost preskrbe s hrano za naše državljane, zlasti ob vse večji nestanovitnosti trga. Da bi preprečili izkrivljanje konkurence, morajo države Mercosurja uporabljati enake standarde – glede zdravja, varnosti hrane, dobrega počutja živali in trajnostnega razvoja – kot se zahtevajo od naših kmetov, ki se poleg tega spopadajo z visokimi socialnimi stroški.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem proti temu poročilu, ki pošilja zelo protekcionistično sporočilo o stališču Parlamenta do trgovine. Gledano dobesedno bi to poročilo onemogočilo EU, da se pogaja o pomembnih sporazumih o prosti trgovini ali da dokonča krog pogajanj o razvoju iz Dohe.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo poudarja dejstvo, da bi morala EU prispevati k zanesljivi svetovni preskrbi s hrano, in mu za to čestitam. Kljub temu in čeprav omenja številne uničujoče posledice liberalizacije trga za kmetijstvo, so rešitve, ki jih predlaga, spet v skladu s krepitvijo proste trgovine in kmetijsko politiko, podrejeno interesom Svetovne trgovinske organizacije (STO). Poročilo izrecno grozi Argentini, ker se ni podredila STO in omejila uvoza prehranskih proizvodov, ki neposredno konkurirajo domačim proizvajalcem. Vendar hkrati poziva po večjih omejitvah pri uvozu v EU in po proaktivni promociji kmetijskih interesov EU. Prav tako ni podrobno omenjen položaj v Braziliji. Zato in ker daje to poročilo prednost liberalizaciji in konkurenci na kmetijskih trgih, sem glasovala proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Papastamkosa, ki pošilja zelo močno sporočilo o teži, ki jo mora nositi evropsko kmetijstvo v mednarodnih pogajanjih. V času, ko mora Evropa okrepiti svojo kmetijsko proizvodnjo, da bi zagotovila zanesljivo preskrbo s hrano, so pogajanja o mednarodnih sporazumih pogosto v škodo kmetijskega sektorja. Da bi lahko kmalu spoznali posledice teh sporazumov za evropsko kmetijstvo, želimo, da Evropska komisija opravi in objavi poglobljene ocene učinka trgovinskih sporazumov, preden se začnejo pogajanja. Poleg tega se morajo za proizvode, ki vstopajo na evropsko ozemlje, uporabljati visoki standardi EU v zvezi z zdravjem, okoljem in dobrim počutjem živali. Mejne kontrole, ki jih izvajajo države članice, morajo zagotoviti, da bo evropska zakonodaja na tem področju pravilno izvedena.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) V okviru prihodnje skupne kmetijske politike EU moramo upoštevati ravnotežje med notranjo proizvodnjo in uvozom. Naša prizadevanja bo treba usmeriti v večjo usklajenost med liberalizacijo trga in zaščito domačega gospodarskega sektorja. Zanesljivost preskrbe s hrano na ravni države članice je dosežena z ohranjanjem stabilnega kmetijskega sektorja, ki ga ne ogroža zunanjetrgovinska politika ob vse večji nestanovitnosti trga. Mali kmetje znatno prispevajo k zanesljivosti preskrbe s hrano v regijah, kjer delujejo. Mislim, da morajo biti trgovinski sporazumi s tretjimi državami o uvozu kmetijskih proizvodov sklenjeni na podlagi nadomestila za kmete v primeru morebitnih izgub. Hkrati podpiram kmetijsko politiko, ki je čim bolj usmerjena v zagotavljanje dostopa kmetijskih proizvodov EU na trge tretjih držav. Namen promocije proizvodov z regionalno oznako EU je, da bi postali dobro znani zunaj EU, kar bi v nadaljevanju spodbudilo njihovo porabo. V skladu z nedavnimi študijami svetovno prebivalstvo narašča veliko hitreje kakor svetovna proizvodnja žita. EU ima številne regije z zmogljivostjo, potrebno za učinkovitejše izkoriščanje potenciala za pridelavo žita, ki so sposobne učinkovito prispevati k zmanjševanju teh razlik.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) V dobro temu poročilu je, da se izkazuje s skrbjo za čezmorske državljane in da zagovarja zanesljivo preskrbo s hrano. Tega se zavedam. Vendar pa to poročilo podpira „aktivno spodbujanje kmetijskih interesov Evropske unije“, območja proste trgovine in trgovinske sporazume med EU in družbo Chiquita ali Dole. Še slabše, izrecno grozi Argentini s sankcijami, če bo sprejela odločitve, ki bi jih jaz priporočil svoji državi. Glasujem proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Kmetijski proizvodi so bistveni del mednarodne trgovine in se morajo zato obravnavati kot taki. Zato ni dvoma, da stalno naraščanje cen hrane zaradi povečevanja cen surovin povzroča EU vedno večjo zaskrbljenost. Po drugi strani pa mora tudi kmetijski sektor zadovoljiti potrebe po hrani vedno večjega števila ljudi, čeprav se spopada z vedno bolj omejenimi naravnimi viri in visokimi cenami dejavnikov proizvodnje; k temu je mogoče dodati še skrbi, povezane z okoljem in ohranjanjem naravnih virov, ki lahko vodijo v izkrivljanje konkurence, v glavnem v državah v razvoju. Glede na prihodnje potrebe ni dvoma, da bo kmetijstvo postalo strateški sektor – rekel bi celo ključni sektor – za gospodarski razvoj EU in celotnega sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Ker kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost in ker morata biti kmetijska in prehranska politika v službi bistvenih ciljev, kot sta preskrba s hrano in zanesljivost preskrbe s hrano, je glavni izziv učinkovita uskladitev komercialnih in nekomercialnih vidikov. EU je največja uvoznica kmetijskih proizvodov iz držav v razvoju in uvaža več kakor ZDA, Japonska, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija skupaj. Če dovolimo, da te države pridobijo večji dostop do trgov, ima lahko to škodljive učinke ne le na evropske kmete, temveč tudi na tiste v državah v razvoju, ki najbolj potrebujejo pomoč. Zato bi morala EU sprejeti bolj uravnotežen pristop med različnimi sektorji v trgovinskih pogajanjih in spodbujati defenzivne in ofenzivne kmetijske interese. Kmetijski sektor EU ima posebno vlogo v strategiji Evropa 2020 glede na različne družbenoekonomske izzive. Trgovinska politika EU ima pomembno in odločilno vlogo pri zagotavljanju, da bo kmetijstvo še naprej pozitivno prispevalo k izpolnjevanju naših ciljev. Strinjam se, da trgovinska politika ne sme ovirati dinamike kmetijskega sektorja EU in zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Nisem glasoval za to poročilo o kmetijstvu in mednarodni trgovini, ker je odvisno od osrednjega elementa trgovinske politike EU: sporazumov o prosti trgovini.

Res je, da ima poročilo pozitivne točke, ki si zaslužijo posebno obravnavo, na primer izpostavljanje najbolj oddaljenih regij, da bi se zajamčila njihova neodvisnost pri oskrbi s hrano. Kljub temu pa to poročilo podpira aktivno spodbujanje kmetijskih interesov EU brez upoštevanja neravnovesja z njenimi trgovinskimi partnerji in zavezo področjem proste trgovine brez upoštevanja škodljivega vpliva na ljudi v teh regijah. Poleg tega poročilo izrecno grozi Argentini s sankcijami za izvajanje protekcionističnih ukrepov. Zaradi vsega tega sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Kljub dejstvu, da se cene hrane zdaj že nekaj časa neprestano dvigujejo – in očitno se bo cena nekaterih kmetijskih proizvodov strmo dvignila zaradi muhastega vremena, naraščanja cen goriva in špekulacij v kmetijstvu – cene v trgovinah niso nikakor povezane s tem, kar dobijo mali kmetje za svoje trdo delo. Dalje, proizvajalci EU le stežka tekmujejo s ceno na svetovnem trgu, ker so naši socialni standardi, standardi kakovosti, varstva živali in okoljski standardi tako visoki – ravno ti standardi, ki jih ne moremo oziroma jih nismo pripravljeni preverjati pri uvozu hrane. Če ne želimo, da bi naše podeželje še naprej slabelo in da število kmetov še naprej upada, kar pomeni resno nevarnost za samozadostnost držav članic EU, potem je skrajni čas, da prenehamo plačevati kmetijske subvencije velikim kmetijskim koncernom in namesto tega damo denar tistim, ki ga resnično potrebujejo za preživetje – z drugimi besedami, malim kmetom.

Če to ni mogoče v centralizirani EU, potem je edina pot naprej ponovna nacionalizacija kmetijskih subvencij. Poročilo se ni jasno zavezalo malim in srednje velikim kmetom, od katerih številni garajo za drobiž. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vital Moreira (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem proti resoluciji Evropskega parlamenta o kmetijstvu in mednarodni trgovini, ker menim, da popolnoma podreja trgovinsko politiko Unije kmetijski politiki, čeprav je dobro znano, da lahko le trgovinska politika jamči naši industriji, našim storitvam in celo našemu kmetijstvu dostop do zunanjih trgov; ta dostop pa je bistven za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji. Če v prihodnje nadaljujemo s politično usmeritvijo, ki prežema to resolucijo, bo praktično nemogoče sklepati trgovinske sporazume z državami ali regijami s pomembnimi kmetijskimi sektorji, kot sta na primer Brazilija ali Indija. Skupna trgovinska politika – ki vpliva na celotno Unijo in vse države članice – ne more biti prepuščena na milost ali nemilost interesom kmetijskega sektorja, ki dejansko vpliva na omejeno število držav članic. Zdi se mi tudi obžalovanja vredno, da ta resolucija vsebuje obtožbe proti Braziliji, ki so popolnoma neutemeljene, kar je brazilska stran nazorno pokazala.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Obstaja tesna povezava med prihodnjo SKP in zunanjetrgovinsko politiko EU. To sta dve resničnosti, ki se ne moreta ločeno obravnavati in ki jima mora Evropska unija posvetiti posebno pozornost.

Ne moremo ločevati trgovinskih razprav od njihovega vpliva na kmetijsko proizvodnjo v državah članicah. Zato sem za liberalizacijo trga, ki upošteva tudi zahteve gospodarskih in trgovinskih partnerjev EU. Hkrati pa sem prepričana, da bi bilo treba kmetijsko politiko vključiti v pogajanja o sporazumih za spremljanje kakovosti proizvodov, ki se izvažajo ali uvažajo na naše trge, in zaščititi evropske proizvajalce in naše zaloge hrane.

Zato sem za poročilo gospoda Papastamkosa. Vendar se je na nekaterih področjih trgovine razvilo neravnotežje zaradi porazdelitve odgovornosti med kmetijskim in trgovinskim odborom tega parlamenta, ki bi morala delovati v sinergiji in opredeliti pogodbeno ravnotežje, ki se uporablja za različne trgovinske pogodbe znotraj kmetijskega sektorja EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za člene 49, 53 in 54 iz naslednjih razlogov. Glede na prvi člen je absurdno, da bi se pogajanja z Mercosurjem izvajala na podlagi 12 let starega mandata. V zvezi s členoma 53 in 54 bi vas rad spomnil, da morajo evropski kmetje izpolnjevati najvišje standarde kakovosti, varnosti hrane, okoljskega varstva in dobrega počutja živali. Mislim, da moramo imeti enake zahteve do vseh naših trgovinskih partnerjev, pa ne le zaradi evropskih kmetov, ampak tudi zaradi potrošnikov, ki jih je treba zaščititi.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament sprejel resolucijo o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini. V preteklih letih je bilo opaziti številne dogodke, ki kažejo poslabšanje stanja v kmetijstvu EU, med drugim je bil zabeležen precejšen padec deleža EU v svetovnem izvozu kmetijskih proizvodov. Tudi trgovinski primanjkljaj v kmetijskih pridelkih narašča in vendar številne koncesije EU niso vzajemne.

Glede na zgoraj navedeno je bistveno, da se kmetijska politika EU in njena skupna trgovinska politika odločita in dogovorita za skupne smernice na področju kmetijstva, trgovine in razvoja. Dokument, ki smo ga sprejeli, pošilja pomembno sporočilo v obrambo prehranskega sektorja v EU. Obsoja preveliko pripravljenost Evropske komisije za kompromise in poudarja, da odločitve o odpiranju novim trgom ne smejo imeti negativnega vpliva na kmete v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to resolucijo o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini. EU je največja uvoznica kmetijskega blaga na svetu, vendar se njen delež v svetovnem kmetijskem izvozu znižuje zaradi rasti drugih ključnih kmetijskih trgovinskih partneric in cen na svetovnem trgu, ki so nizke, proizvodni stroški v Uniji pa visoki. EU je največja svetovna uvoznica kmetijskega blaga iz držav v razvoju in zato je treba zaščititi interese kmetov v EU in zagotoviti mehanizem, ki bo nadomestil njihove izgube. Kmete v EU je treba zaščititi pred nepošteno konkurenco in zato morajo enaki standardi, kot se uporabljajo za kmetijski sektor v EU, veljati tudi za proizvode, ki se izvažajo iz tretjih držav. Te pogoje je treba vključiti v dvostranske trgovinske sporazume. Poleg tega je potrebna celovita podpora za pridobitev dostopa za proizvode EU na trge tretjih držav. Menim, da predlog Komisije za dodelitev tarifne kvote Pakistanu po ničelni stopnji za izvoz 100 tisoč ton etanola letno za obdobje 3 let ne bo zagotovil neposredne in takojšnje pomoči in bo imel negativen vpliv na industrijo iz obnovljivih virov energije v EU. Glede na dejstvo, da je ukrajinska pridelava žita izredno konkurenčna in uživa znižane tarife, mora biti Komisija v pogajanjih z Ukrajino previdna pri uporabi ugodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo o kmetijstvu in mednarodni trgovini se osredotoča na trgovinske sporazume med EU in tretjimi državami glede kmetijskih proizvodov. Evropsko komisijo, ki so jo v zvezi s kmetijsko politiko že večkrat kritizirali, Evropski parlament v tem poročilu obsoja, da prepogosto prihaja do sklepov, ki so nevzdržni za evropsko kmetijsko politiko. Glasoval sem za poročilo, ker menim, da je politična vloga Parlamenta, ki se ga Komisija izogiba pri posvetovanju v razpravah o trgovinskih odnosih s tretjimi državami, nujno potrebna. Strinjam se z zahtevo, da Komisija prekine sporazum z Mercosurjem, dokler ne bo pripravljen nov sporazum z zadevnimi državami, da bi zajamčili visoko kakovost, varne proizvode za evropske potrošnike, pa tudi ugodno razmerje med ceno in vrednostjo na tujih trgih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker jasno brani interese evropskih kmetov v okviru mednarodne trgovine. Menim, da zunanjetrgovinska politika ne sme škoditi sposobnosti EU za ohranjanje močnega kmetijskega sektorja in mora zajamčiti zanesljivo preskrbo s hrano ob vse večji nestanovitnosti trga. Kljub temu ni nenavadno za Komisijo, da žrtvuje interese Komisije, da bi dosegla boljši dostop do trgov tretjih držav za industrijske proizvode in storitve. Poleg zgoraj navedenega je pomembno tudi to, da ne pozabimo, da je evropski kmetijski sektor dolžan izpolnjevati najvišje standarde glede kakovosti, higiene proizvodov, trajnostnih proizvodnih metod, zdravja in dobrega počutja živali in rastlin, sledljivosti, nadzora ostankov pesticidov, veterinarske medicine in dodatkov; ti vidiki povečujejo proizvodne stroške in jih je treba upoštevati pri večstranskih in dvostranskih pogajanjih. Na splošno menim, da se odločitve, ki še bolj odpirajo trg EU kmetijskemu uvozu, ne bi smele sprejemati brez predhodnih študij vpliva in jamstev, da bodo kmetje v EU dobili nadomestilo za svoje izgube.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Skupna kmetijska politika (SKP) je simbol evropskega povezovanja in ena najbolj razvitih oblik nadnacionalnega odločanja v EU. Notranji pritiski EU za tržno naravnanost SKP in večji poudarek na drugih politikah se prav tako odražajo v zunanjetrgovinski politiki EU, namenjeni odpiranju trga v zameno za boljši dostop do trga za evropske izdelke in storitve na trgih tretjih držav. To vključuje tudi ohranitev evropskega kmetijskega modela, pa tudi enake konkurenčne pogoje za proizvajalce EU na svetovnem trgu. Večfunkcionalna vloga evropskega kmetijskega sektorja je lahko pobudnik novih paradigem: zanesljive preskrbe s hrano, varnosti hrane in njene kakovosti po dostopnih cenah za državljane EU.

Do svetovnega povečanja povpraševanja po hrani prihaja v času višjih stroškov proizvodnje, večje nestanovitnosti kmetijskih trgov, manj razpoložljivih površin, vode in energetskih virov. Močna skupna kmetijska politika je pomembna tudi za ohranjanje, okoljsko trajnost in gospodarski razvoj podeželja EU glede na nevarnost opuščanja zemljišč in odseljevanja s podeželja.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki.(IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o poročilu o kmetijstvu in mednarodni trgovini.

Poročilo gospoda Papastamkosa navaja, da mednarodna trgovinska politika ne sme ogrožati možnosti EU, da zagotavlja zanesljivo preskrbo s hrano kljub nestanovitnosti trga ali da zagotavlja ohranitev močnega evropskega kmetijskega sektorja.

Poročilo obsoja pristop, ki ga je sprejela Komisija, s popuščanjem pri kmetijstvu, da bi industrijskim proizvodom in storitvam utrla večji dostop do trga v tretjih državah. Poročilo se razširja na različna vprašanja, vključno z oceno učinka, finančnim nadomestilom, STO/Doho, vendar predvsem na problematične dvostranske trgovinske sporazume, na primer z Marokom, Pakistanom, Ukrajino in zlasti z Mercosurjem. Meni tudi, da ni sprejemljivo za Evropsko komisijo, da bi obnovila pogovore brez objave ocene učinka in brez uvedbe prave politične razprave s Svetom in Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Glede na brezizhodnost večstranskih pogajanj o trgovini se EU pogaja o dvostranskih in medregijskih sporazumih, ki dopolnjujejo večstranski okvir. Tako kot v primeru Maroka, ZDA in EU zdaj med seboj tekmujeta za to, kdo in pod kakšnimi pogoji bo prvi na novih ključnih trgih. Moj kolega José Bové se v svojem poročilu INTA jasno sprašuje o pristopu teh dvostranskih sporazumov v Maroku, kar bi utegnilo voditi v zavrnitev sporazuma, kot ga predlaga Komisija. Mi smo glasovali za.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker verjamem, da krepi položaj kmetijske politike, temelja evropske ekonomske in socialne kohezije, vsaj s stališča izzivov, predstavljenih v strategiji Evropa 2020.

Do zdaj je bila Evropska unija največja svetovna uvoznica kmetijskih proizvodov, zlasti tistih s poreklom iz držav v razvoju. V zadnjih 10 letih se je vrednost uvoza v EU skoraj podvojila in predstavlja 20 % svetovnega uvoza.

Glede na to stanje moramo vzpostaviti evropsko trgovinsko politiko, ki bo močna in bo izvajala člen 208 PDEU, ki določa, da mora Evropa sodelovati pri izvajanju politik rasti v državah v razvoju. Prednostna naloga zdaj je zagotoviti, da bosta trgovinska politika in evropska kmetijska politika sodelovali v svetovnem okolju, olajšati dostop do trgov držav v razvoju, hkrati pa omogočiti, da bosta s pomočjo teh praks spodbujali gospodarski razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. (RO) Rada bi poudarila, kako pomembno je to poročilo, zlasti v okviru reformiranja skupne kmetijske politike. Mislim, da je potrebna skladnost med SKP in trgovinskimi politikami. Na žalost se je že velikokrat zgodilo, da so trgovinski sporazumi s številnimi tretjimi državami povzročili veliko škodo evropskemu kmetijskemu sektorju in njegovim kmetom. Vendar upam, da se to stanje v prihodnosti ne bo ponovilo. Rada bi tudi poudarila, da so naši kmetje dolžni upoštevati zelo visoke standarde kakovosti, varstva okolja in dobrega počutja živali. Morali bomo doseči, da bodo tudi proizvajalci iz tretjih držav, ki izvažajo v EU, spoštovali enake standarde, da bo zajamčena poštena konkurenca.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. (ET) Pri današnjem glasovanju se je pokazala podpora poročilu o kmetijstvu in mednarodni trgovini, ki se v veliki meri ukvarja z uvozom gensko spremenjene hrane in krme v Evropo. Zelo me veseli, da je bila podpora dana tudi v točki, ki poziva Komisijo, naj odločno zaščiti predpise EU v zvezi z odobritvijo in trženjem gensko spremenjenih organizmov (GSO) proti zahtevam, ki so bile dane v STO. V prvi vrsti to pomeni, da bo uporaba GSO ostala strogo regulirana in bo to izboljšalo varnost hrane, pa tudi položaj naših kmetov. Podpora je bila dana tudi številnim točkam v zvezi z davki na uvoz različnih skupin kmetijskih proizvodov, pa tudi zahtevam glede kakovosti teh proizvodov.

Poleg vprašanj, povezanih z GSO, se je razpravljalo tudi o splošnih vprašanjih v zvezi z varnostjo hrane. Na primer, Braziliji do zdaj ni uspelo dosledno izpolnjevati proizvodnih in potrošniških standardov EU za varnost hrane, identifikacijo in sledljivost živali, zdravja živali in nadzora bolezni. Naslednje zaskrbljujoče vprašanje je obsežna uporaba pesticidov v Braziliji, ki so v Evropi prepovedani, in uvoz tako pridobljenih proizvodov v Evropo. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. Nisem podprl poročila o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini v imenu stranke EPLP. Čeprav ima poročilo nekaj dragocenih misli o zaščiti interesov naše kmetijske panoge, npr. potrebo po zaščiti geografskih oznak v dvostranskih in večstranskih sporazumih, menim, da poročilo vključuje dele, ki so preveč zaščitniški in postavljajo nerealne pogoje za sedanja in prihodnja pogajanja EU o trgovinskih sporazumih.

Poleg tega je ohranjanje protekcionističnih ukrepov znotraj EU kot sredstva zaščite kmetijskih proizvajalcev EU pred zunanjo konkurenco korak stran od stališča stranke EPLP o reformi SKP. Vedno smo zagovarjali odpravo trgovinskih ovir, da bi spodbujali učinkovitejši in konkurenčnejši kmetijski sektor, da bi uresničili boljši odnos do potrošnika in predstavili možnosti gospodarsko manj razvitih držav za boljši dostop do trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za odstavka 53 in 54 poročila o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini, ker menim, da je dolžnost poslancev Evropskega parlamenta, da branijo evropske kmete in potrošnike pred nevarnostjo, ki bi jo predstavljal množični izvoz kmetijskih proizvodov slabe kakovosti, zlasti proizvodov s poreklom iz nekaterih latinskoameriških držav. Ne smemo žrtvovati kakovosti naših kmetijskih proizvodov zgolj na podlagi komercialnih nagibov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam sprejetje poročila mojega kolega, gospoda Papastamkosa, ki navaja osnovna merila, ki bi morala voditi pogajalce v Evropski uniji, in poudarja, da bi bilo treba netrgovinske vidike bolj vključiti v pogajanja.

Podobno ne moremo več sprejemati položaja, v katerem se naši živinorejci, ki jih omejujejo zelo strogi okoljski in zdravstveni standardi (zlasti v zvezi s proizvodno higieno, trajnostno proizvodnjo in dobrim počutjem živali), žrtvujejo na oltarju mednarodne trgovine, so žrtve nepoštene konkurence in sramotnega izkrivljanja konkurence glede na tretje države, ki dajejo proizvode na evropski trg in ne spoštujejo proizvodnih pogojev, ki jih nalaga Unija in se ne spopadajo s posledicami svojega početja. Pozivam tudi Komisijo in Evropski parlament, naj pokažeta skrajno previdnost, ko gre za sporazume, ki vključujejo zlasti Mercosur in so jasna nevarnost za evropsko živinorejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Ravnotežje med kmetijsko, razvojno in skupno trgovinsko politiko je bistveno za Evropsko unijo. Evropski kmetijski sektor si zasluži posebno pozornost. Skupna kmetijska politika je najstarejša skupna politika in mora ostati trdna. Rad bi vas spomnil, da ta sektor izpolnjuje številne vloge in mora biti povezan z drugimi socialnimi in političnimi cilji, kot je strategija Evropa 2020. Kljub temu evropsko kmetijstvo ne obstaja ločeno od evropskih zunanjih odnosov, posebno glede mednarodne trgovine in razvojne pomoči. Pomembnost mednarodnih odnosov, nenazadnje v sporazumih, kot so med EU in Mercosurjem, se odraža na gospodarski, politični in strateški partnerski ravni. Zato je bistveno, da se spodbuja skladnost standardov, zlasti v zvezi s kmetijskimi vprašanji. Zato sem glasoval proti odstavkoma 53 in 53 tega poročila. Poleg tega sporazumi o prosti trgovini izpostavljajo sektor novim izzivom in različnim danostim. Rad bi navedel položaj najbolj oddaljenih regij, ki imajo krhka gospodarstva in so odvisna predvsem od kmetijskih proizvodov, podobnih tistim pri naših latinskoameriških partnerjih. Kot poslanec iz ene od najbolj oddaljenih regij bi poudaril pomen upoštevanja posebnih značilnosti teh regij in poskusov, da se izognemo ogrožanju njihovega razvoja s prihodnjimi pogajanji.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini, ker je treba vzpostaviti nekaj usklajenosti med politikami EU in področji kmetijstva, trgovine in razvoja. Kmetijstvo EU mora imeti bistveno vlogo pri zagotavljanju zaposlovanja in ohranjanja vitalnosti v podeželskih območjih, evropski agroživilski model pa je strateška sestavina evropskega gospodarstva. Svetovna zahteva po hrani narašča zaradi vpliva podnebnih sprememb, višjih proizvodnih stroškov in zmanjšanja razpoložljivega območja kmetijske zemlje in virov pitne vode. Želim poudariti pomen trgovine s kmetijskimi proizvodi za gospodarski razvoj in odpravljanje revščine. Pozivam EU, naj sprejme ukrepe v podporo državam, ki jih je najhuje prizadela kriza zaradi pomanjkanja hrane. Delež EU v svetovnem kmetijskem izvozu upada. V teh okoliščinah menim, da je nadvse pomemben pridružitveni sporazum EU–Mercosur. Zato se mora Evropski parlament močno vključiti v vsa pogajanja. Pozivamo, da se evropskim potrošnikom s kmetijskim uvozom v EU zagotovijo enaka jamstva glede varstva potrošnikov, dobrega počutja živali, varstva okolja in minimalnih socialnih standardov kot so tista, ki jih zagotavljajo evropske proizvodne metode.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Želela sem uporabiti svoj glas, da ponovno izrazim svoje trdno stališče: ne smemo žrtvovati našega kmetijskega modela na oltarju komercialnih vidikov. Cilj odpiranja in liberalizacije trgovine med Evropsko unijo in njenimi partnericami nas ne sme voditi v revidiranje kakovosti hrane in varnostnih zahtev, ki smo jih postavili za varstvo potrošnikov. Zato sem želela jasno povedati, da bi rada videla vzajemnost trgovine, zdravstvenih in socialnih predpisov, ki se uporabljajo v naših kmetijskih odnosih s tretjimi državami, in ne, da sprejemamo dodatne koncesije brez jamstev. Na enak način zavračam zamisel, da bi morali zmanjšati našo zaščito, ko gre za obrambo interesov evropskih kmetov. Če bo Evropi uspelo vzpostaviti tesno povezavo med svojim kmetijstvom in njegovim ozemljem in doseči raven odličnosti v svoji kmetijski proizvodnji, gre za to zahvala delu kmetov. Zato je naša dolžnost, da zagotovimo pošteno konkurenco v trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in njenimi partnericami. Zato pozivam k uvedbi zaščitnih mehanizmov za kmete na evropski ravni, da bi jim pomagali obvladovati morebitna izkrivljanja konkurence.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Papastamkosa o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini. Kot Avstrijka se dobro zavedam problemov, s katerimi se spopadajo naši kmetje, z izkušnjami iz prve roke. Evropsko kmetijstvo je eden od glavnih temeljev Evropske unije, naša skupna kultura in naš življenjski prostor. Poročevalec poziva Komisijo, naj močneje in proaktivno zastopa kmetijske interese EU. EU je vodilna svetovna uvoznica kmetijskih proizvodov. Nedvomno je bistveno zagotoviti, da bodo uvoženi proizvodi izpolnjevali enake visoke standarde kakovosti kot kmetijski proizvodi s poreklom iz EU.

 
  
  

Poročilo: Martin Häusling (A7-0026/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker se strinjam, da mora Komisija vključiti primerne in ustrezne ukrepe za podporo kmetom pri izboljšavah kolobarjenja v reformi skupne kmetijske politike (SKP). Zmanjšanje pomanjkanja beljakovin v EU mora biti pomemben del reforme SKP v dobro evropskih kmetov in notranjega trga. Takšni ukrepi so zelo uporabni glede na to, da stročnice zdaj zavzemajo le 3 % ornih zemljišč in da EU uvozi 40 milijonov ton stročnic, kar pomeni 80 % notranje porabe.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Uvoz beljakovin ustreza približno 20 milijonom hektarjev obdelovalnih površin zunaj EU ali več kot 10 % orne zemlje v Evropski uniji, vendar tem posevkom ni treba upoštevati enakih zdravstvenih in okoljskih predpisov, kot jih morajo evropski. Pomanjkanje uvoza nalaga dodatne stroške sektorjema živinoreje in krmil ter ogroža ekonomsko upravičenost domače proizvodnje mesa. Ponovna vzpostavitev ravnovesja med ponudbo in porabo žit, stročnic in oljnic v Evropski uniji bi lahko prinesla velike gospodarske koristi za kmete ter živilsko industrijo in industrijo krme, hkrati pa bi se izboljšala pestrost zdrave in kakovostne prehrane za potrošnike. Poleg tega lahko stročnice v podnebnih spremembah prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, in sicer zaradi asimilacije in fiksacije dušika v tleh in posledičnega zmanjšanja porabe sintetičnih dušikovih gnojil. Ti posevki zmanjšujejo kislost tal, izboljšujejo njihovo strukturo, zmanjšujejo uporabo pesticidov, spodbujajo večjo biotsko raznovrstnost in pomagajo pri opraševanju. Glasovala sem za to poročilo, ker podpiram izboljšanje ravnotežja med pridelavo rastlinskih in živalskih beljakovin, pa tudi uporabo avtohtonih stročnic.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Sedemdeset odstotkov stročnic in oljnic, ki se danes porabijo v Evropski uniji, se uvozi, v glavnem iz Brazilije, Argentine in Združenih držav. Ker ti proizvajalci niso vedno dolžni upoštevati enako strogih okoljskih in zdravstvenih predpisov ter predpisov o gensko spremenjenih organizmih, kot jih morajo evropski proizvajalci, se je Evropska unija odločila, da bo pregledala svojo politiko glede beljakovin in povečala notranjo proizvodnjo stročnic. To bi omogočilo evropskim potrošnikom, da izkoristijo bolj zdravo in pestro hrano. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to pomembno resolucijo. V Evropski uniji je bilo v zadnjih desetih letih zmanjšanje pridelave stročnic, naš trg pa je postal v veliki meri odvisen od uvoza. To stanje so povzročili prej vzpostavljeni mednarodni trgovinski sporazumi, ki so omogočili EU, da zavaruje svojo proizvodnjo žita in v zameno dovolili brezcarinski uvoz oljnic in stročnic v EU. To je ustvarilo razmere za poceni uvoz potrebne proizvodnje in zagotovilo konkurenčnost kmetijstva, zlasti živinorejskega sektorja. Vendar so znotraj EU sami kmetje in predelovalna podjetja izgubili interes za ta sektor. Število raziskovalnih programov na področju stročnic je upadlo, razvijanje sort, ki bi bile odporne proti boleznim in bi dajale bogato letino se je ustavilo in praktične izkušnje v zvezi s proizvodnjo stročnic se povsod po Evropi izgubljajo. Današnje stanje z nenehnim spreminjanjem cen na trgih in visokimi cenami beljakovinske krme ima lahko negativen vpliv na živinorejski sektor EU, ki je v veliki meri odvisen od uvoza. Komisija bi morala takoj razmisliti o ukrepih za spodbujanje proizvodnje in shranjevanja stročnic v EU ter zagotoviti podporo kmetom za pridelavo teh posevkov, kar bi se odrazilo v reformi skupne kmetijske politike. To bi olajšalo oživljanje tega sektorja, zaščitilo dohodek kmetov in prispevalo k trajnostnemu kmetijstvu v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki.(IT) Odvisnost nekaterih evropskih sektorjev od trgov zunaj EU je problem, ki se ne nanaša samo na surovine, temveč tudi na krmo.

Poročilo gospoda Häuslinga poudarja zlasti dejstvo, da se vsako leto uvozi več kot 40 milijonov ton stročnic, v glavnem soje in krme iz koruznega glutena, kar predstavlja 80 % porabe rastlinskih beljakovin v EU.

Glede na to stanje lahko glasujem samo za zahteve, ki jih je postavil gospod Häusling, ki upa, da bo prihodnja SKP dočakala, da bo Evropa spodbujala kmetijske politike, namenjene končanju odvisnosti od uvoza, in bo imela očitno pozitiven vpliv na kakovost nadzora in trajnost dobavne verige.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na upad proizvodnje stročnic v EU v zadnjih 10 letih, se moramo nujno bojevati proti tveganju odvisnosti od mednarodnih trgov in nestanovitnosti njihovih cen. Zato podpiram navedene reforme skupne kmetijske politike za uvedbo novih določb, ki poleg tega, da podpirajo kmete pri izboljšavi sistemov kolobarjenja, spodbujajo znanstvene storitve in raziskave, ki podpirajo stročnice. Rada bi omenila tudi pomen decentraliziranega pristopa k raziskovalnim programom ob upoštevanju lokalnega znanja kmetov in sistemov trajnostnega kmetovanja. Zato podpiram predlog Komisije, da se razmisli o ponovni vzpostavitvi kmetijske raziskovalne enote v Generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V skladu s podatki v tem poročilu se je proizvodnja stročnic v Evropski uniji v zadnjih 10 letih zmanjšala za 30 %. Vendar poročevalec pravi, da se „trenutno stročnice v EU gojijo le na 3 % ornih zemljišč ... Kljub javni podpori temu sektorju ... se je proizvodnja suhih zrn stročnic ... leta 2008 zopet zmanjšala na pribl. 1 milijon hektarjev. V EU se letno uvozi več kot 40 milijonov ton rastlinskih beljakovin, ... kar predstavlja 80 % porabe rastlinskih beljakovin v EU.“ Te številke bi morale pritegniti pozornost političnega vodstva in upravičiti spremembo v politiki. V času, ko cene hrane dosegajo najvišje vrednosti v zgodovini in ogrožajo zanesljivost preskrbe s hrano, si Evropska unija ob pregledovanju svoje skupne kmetijske politike ne more privoščiti, da ne bi pogledala problema proizvodnje stročnic in poskušala najti rešitev. Pri tem se bo treba nujno bolj posvetiti tem posevkom pa tudi zmanjšati uvoz in tako izboljšati prispevek kmetijstva k varstvu okolja, kajti stročnice lahko znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Po podatkih, ki jih je pred kratkim objavila Evropska komisija, se je proizvodnja stročnic v regiji močno zmanjšala, za 30 %, kar kaže, da je bilo s skupno kmetijsko politiko (SKP) nekaj narobe. To stanje obvezuje EU, da uvozi več kot 40 milijonov ton stročnic, in je posledica dolgotrajnih sporazumov, ki so dovoljevali uvažanje oljnic in stročnic brez carinskih dajatev, kot na primer Splošni sporazum o carinah in trgovini in sporazum Blair House. Nedavne podnebne spremembe so uvrstile to temo na dnevni red in mislim, da je to pomemben del reforme SKP, ki jo pričakujemo kmalu. Pridelovanje stročnic hkrati z razširjenim kolobarjenjem z drugimi posevki prinaša velike koristi, ne le v okoljskem pogledu, ampak tudi zato, ker zmanjšuje stroške obogatitve tal z dušikom.

Glasujem za to poročilo, ki si prizadeva zmanjšati pomanjkanje beljakovin v EU, in upam, da se bodo njegova priporočila, kot na primer podpora za kmete, ki se nameravajo odločiti za stročnice in prakticiranje kolobarjenja, upoštevala pri pripravi nove SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pomanjkanje beljakovin v Evropi in neravnotežje med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami predstavlja problem, ki se slabša in vpliva na spreminjanje navad v prehrani ljudi, na kakovost hrane in zanesljivost njene preskrbe ter na krizo, s katero se spopadajo živinorejci. Poročevalec navaja številke, ki so poučne in zaskrbljujoče. Te številke zahtevajo, da se problemu posveti pozornost in da se sprejmejo ukrepi za rešitev. Vzroki za to neravnovesje so v veljavni kmetijski in trgovinski politiki in rešitve ne bo mogoče najti brez temeljite spremembe obeh; poročilo pa tega ne omenja. Reševanje sedanjega pomanjkanja in neravnotežja mora temeljiti na podpori za povečanje količine in raznolikosti stročnic in na politiki postopnega nadomeščanja uvoza. Poročilo priznava to potrebo in predlaga nekaj pomembnih ukrepov, ki jih štejemo za pozitivne, kot so uvedba tržnih razmer, ugodnih za lokalno proizvodnjo, prodajo in porabo ter spodbujanje modelov kratkih dobavnih verig brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Vendar pa hkrati odpira vrata rešitvam, nad katerimi smo zaskrbljeni in jih ne moremo sprejeti, na primer umik ničelne tolerance za navzočnost gensko spremenjenih organizmov v uvoženi krmi, ki ogroža dosledno uporabo previdnostnega načela.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo si prizadeva najti odgovor na problem pomanjkanja beljakovin v Evropi in neravnotežje med proizvodnjo rastlinskih in živalskih beljakovin. Kot vemo, to predstavlja problem, ki se slabša in vpliva na spreminjanje navad v prehrani ljudi, na kakovost hrane in zanesljivost njene preskrbe ter na krizo, s katero se spopadajo živinorejci.

Vzroki za to neravnovesje so v veljavni kmetijski in trgovinski politiki in rešitve ne bo mogoče najti brez temeljite spremembe obeh; poročilo pa tega ne omenja.

Trdimo, da mora reševanje sedanjega pomanjkanja in neravnotežja temeljiti na podpori za povečanje količine in raznolikosti stročnic in na politiki postopnega nadomeščanja uvoza. Čeprav poročilo priznava to potrebo in predlaga nekaj pomembnih ukrepov, ki jih štejemo za pozitivne, pa kljub temu odpira vrata rešitvam, nad katerimi smo zaskrbljeni in jih ne moremo sprejeti, na primer umik ničelne tolerance za navzočnost gensko spremenjenih organizmov v uvoženi krmi, ki ogroža dosledno uporabo previdnostnega načela.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki.(IT) Uvoz beljakovin iz tretjih držav je do zdaj največji problem, ker niso zajamčene enakovredne zahteve za uvožene stročnice. Te stročnice se uporabljajo v glavnem v živinoreji, kar ogroža sistem cen, ker se nestanovitnost teh cen na mednarodnih trgih eksponentno povečuje. Zato se strinjam z gospodom Häuslingom o potrebi po nadaljnjem zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Häusling (Verts/ALE), v pisni obliki. (DE) Poročilo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja „Pomanjkanje beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem?“ predlaga številne odlične rešitve za reševanje pomanjkanja stročnic v EU, na primer revidiranje sporazuma Blair House z ZDA, ki dovoljuje, da se stročnice uvažajo iz Združenih držav brez carine. Druge rešitve vsebujejo vključitev stročnic v kolobarjenje in krepitev raziskav in posvetovanj ter razširitev razvoja semena in infrastrukture za pridelavo beljakovin. Na žalost je večina poslancev iz treh skupin, Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), Skupine Evropskih konzervativcev in reformistov in Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, vložila spremembe, ki nasprotujejo temu jasnemu stališču, ki ga je sprejel Parlament. Pozivajo, da se poenostavi uvoz stročnic, zlasti soje, tudi gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki so v EU prepovedani. Na žalost so bile te spremembe sprejete s tesno večino na plenarnem glasovanju v Parlamentu. Vendar sem prepričan, da je pozivanje k povečanju uvoza gensko spremenjene soje protiproduktivno glede na dejanske cilje o krepitvi samozadostnosti EU. To stališče ne odraža želja znatne večine ljudi v Evropi, ki odklanjajo uporabo GSO v kmetijstvu. Z obžalovanjem spoznavam glasovalni vzorec in sem se odločil, da v svoji vlogi poročevalca vrnem poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker mora reforma SKP vključevati ustrezne in zanesljive nove ukrepe in instrumente, ki bodo podpirali kmete pri izboljšanju sistema kolobarjenja, da se bosta znatno zmanjšala sedanje pomanjkanje beljakovin in nestanovitnost cen. Pomanjkanje beljakovin v EU se postopno povečuje in EU pridela samo 30 % stročnic, ki se porabijo za živinsko krmo. Stročnice zdaj zavzemajo samo 3 % orne zemlje v EU in zato je EU prisiljena uvažati 70 % stročnic za živinsko krmo. Širša uporaba stročnic v okviru kolobarjenja posevkov lahko v mnogočem prispeva k ublažitvi podnebnih sprememb ter koristi kmetijstvu in okolju. V zvezi s podnebnimi spremembami lahko sorte stročnic znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov z asimilacijo in fiksacijo dušika v tleh in s tem zmanjšajo uporabo dušikovih gnojil. Zaradi večjega deleža stročnic v okviru kolobarjenja posevkov se izboljšata rodovitnost in sestava tal, skladiščenje hranil in zdravje poljščin. Trajne travno-deteljne mešanice za živinsko krmo ter mešanice žit in stročnic bolje pokrivajo tla in tako zmanjšajo odtekanje hranil v podzemne vode in reke ter ustvarjajo boljše pogoje za čebele in druge opraševalske žuželke. Zaradi razširjenega kolobarjenja posevkov se zmanjša potreba po posegih za zaščito poljščin ter se lahko ohranja raznolikost divjih in gojenih vrst in sort.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Proizvodnja stročnic v Evropski uniji se je v zadnjih letih dramatično znižala. Posledica je, da smo zdaj v veliki meri zaskrbljujoče odvisni od uvoza. Zato bi se rad zahvalil poročevalcu, da je pozval Komisijo, naj sprejme srednje in dolgoročne ukrepe za reševanje tega problema. A dokler Evropska unija ni sposobna, da bi se sama dovolj preskrbela, moramo razmisliti tudi o spremembah v zvezi z našimi predpisi za uvoz. Tehnična rešitev za manjše sledi GSO v uvoženih beljakovinskih proizvodih bi lahko zagotovila, da bi imel evropski trg na voljo zadostne zaloge soje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Kakor kaže, politika o visokobeljakovinskih posevkih v Evropi deluje na škodo kmetov in proizvajalcev, ki so prisiljeni zanje plačevati kvote, odvisne od pretresov na svetovnem trgu. Deluje tudi na škodo potrošnikov, ki kupujejo meso in mleko živali, krmljenih s to visokobeljakovinsko krmo. Razmere, povezane s področjem in podnebjem, so omogočile, da je proizvodnja visokobeljakovinskih rastlin v EU doživela strukturne spremembe in te spremembe se lahko štejejo celo za priporočljive v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb. Krma, uvožena iz tretjih držav, ni podvržena tako strogemu preverjanju kot evropska krma in zato ne moremo biti stoodstotno prepričani v njeno kakovost ali natančno poznati porekla surovin, iz katerih je pripravljena. Zato moramo takoj sprejeti ukrepe za spremembo tega stanja, ker se bodo sicer jamstva, ki smo jih dali, da bo evropska hrana varna, zdrava in kakovostna, izkazala za prazne besede. Naslednji korak, ki ga moramo sprejeti pri reševanju pomanjkanja beljakovin v EU, je sprostitev predpisov, ki prepovedujejo krmljenje živali z mesom in kostno moko. Pri perutnini in prašičih ni bilo ugotovljeno tveganje širjenja bolezni zaradi te metode hranjenja in navsezadnje je bila prepoved za meso in kostno moko prvotno uvedena v zvezi z BSE. S tem ko bi omogočili uporabo mesa v živinoreji, bi zmanjšali proizvodne stroške, kar je izredno pomembno, glede na padec donosnosti v proizvodnji mesa. Omogočilo bi nam tudi, da zmanjšamo uvoz visokobeljakovinske krme iz Amerike.

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. (LV) Številne študije kažejo, da se je v zadnjih desetih letih pomanjkanje beljakovin v Evropski uniji znatno povečalo. Zato se je povečala odvisnost Evropske unije od uvoženih beljakovin. Številni sektorji so v potencialni nevarnosti, da zaradi nestanovitnosti cen na mednarodnem trgu ne bodo sposobni dobiti zalog stročnic po razumnih cenah. Na žalost so bile pred leti, takrat ko so se sklepali trgovinski sporazumi z drugimi državami, ustvarjene neugodne konkurenčne razmere za pridelavo stročnic v EU. Danes doživljamo posledice teh slabo premišljenih odločitev, zato je tako pomembno razumeti, kaj se je zgodilo, da bomo lahko označili smer, ki jo moramo ubrati, da bomo premagali pomanjkanje beljakovin. Zdaj se aktivno ukvarjamo z reformo skupne trgovinske politike (SKP). Ta je osredotočena na podporo za aktivne kmete, varstvo okolja in razvoj podeželskega življenja. Vendar v zvezi z reformo SKP ne smemo pozabiti tudi na druge stvari. V tej resoluciji je poudarjeno, da večja uporaba stročnic v kolobarjenju znatno izboljša kmetijsko okolje in pomaga odpravljati podnebne spremembe. Menim, da so ti argumenti za nas dovolj prepričljivi, da bomo rešili vprašanja pomanjkanja beljakovin v okviru reforme SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) EU je močno odvisna od uvoza krme za živali v živinorejskem sektorju, ker sama ne proizvede krme, ki jo potrebuje. Sedemdeset odstotkov posevkov, bogatih z beljakovinami, ki so potrebni za živinsko krmo, se uvaža iz Brazilije, Argentine in ZDA. Ta problem je jasno opisan v poročilu o tem pomanjkanju beljakovin in v zvezi s krmo se zahtevajo strogi standardi. Uvoženo blago mora izpolnjevati tudi kakovostne, okoljske in socialne standarde. Poleg tega je treba surovine, primerne za proizvodnjo krme, uporabljati učinkoviteje. Pomembno je, da se naša velika odvisnost od tretjih držav zmanjša, ker je to vzrok za nestanovitnost cen in pomanjkanje preglednosti proizvodnih razmer. To nam bo uspelo le, če bomo vzeli proizvodnjo stročnic v EU spet v svoje roke, kot predlaga to poročilo. Vendar jasno nasprotujem pridelavi posevkov z genskim inženiringom na evropskih poljih.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Navedba, da se zdaj stročnice v EU gojijo le na 3 % ornih zemljišč in da se s tem zagotovi le 30 % stročnic, potrebnih za živinsko krmo, je realnost, ki jo večina ljudi zelo težko razume.

V času, ko ima pridelava stročnic številne pozitivne učinke, ki so potrebni za kmetijski ekosistem in koristni za kakovost končnih živinorejskih proizvodov, in je pomembna za vzdrževanje tržnih cen pod nadzorom, je paradoksalno, da se oskrba s stročnicami zmanjšuje. Razprava, ki se je že začela v odboru, je podlaga za novo opredelitev vloge, ki jo bodo imele stročnice v okviru prihodnjih izzivov za evropsko kmetijstvo. Govorim o boju proti podnebnim spremembam in pravilni uporabi naravnih virov, ki so ustrezno upoštevani v fazi priprave okvira prihodnje SKP.

Podprl sem to poročilo, za katero sem prepričan, da simbolizira novo fazo, ki se mora začeti zdaj, da se bo zmanjšalo pomanjkanje beljakovin. Oblikovanje posebnega okvirnega programa za decentralizirano kmetijsko raziskovanje vidim kot prednostno nalogo za izboljšanje sodelovanja, izmenjavo najboljših praks in stopnjevanje procesa za izboljšanje gojenja stročnic, ki so prilagojene lokalnim razmeram, da bo to postalo inovativno področje v različnih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) V zadnjem desetletju je prišlo do zmanjšanja pridelave stročnic v EU. Stročnice zdaj zavzemajo le 3 % orne zemlje v Evropski uniji in zagotavljajo le 30 % stročnic, ki se uporabljajo v živinski krmi. Podpiram mnenje poročevalca, ki navaja, da se mora to stanje spremeniti, ker bo to koristno za človekovo zdravje, pa tudi za okolje in biotsko raznovrstnost. Evropska komisija bi morala pripraviti poročilo o različnih možnostih za povečanje domače proizvodnje stročnic v EU z instrumenti nove politike. Koristno bi bilo vzpostaviti tudi mehanizem za spremljanje porekla stročnic, uvoženih v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki usmerja pozornost k pomanjkanju beljakovin v EU in potrebi po ponovnem uravnoteženju tega pomanjkanja, vendar nasprotujem ukrepom, ki bi pomenili povečanje subvencij za kmete, da bi zagotovili proizvodnjo beljakovin v EU. Moje stališče je, da je treba spodbujanje domače pridelave stročnic izpeljati v skladu z reformirano SKP, ki predvideva, da se bo EU usmerila v trajnostno kmetovanje in bolj tržno usmeritev in, kar je pomembno, da se bo odmaknila od subvencij, ki izkrivljajo trgovino.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Zmanjšanje pridelave posevkov, bogatih z beljakovinami, in nadomeščanje domače pridelave z obsežnim poceni uvozom ima lahko na koncu negativen vpliv v obliki izgube znanja in izkušenj glede dejanskih pridelovalnih tehnik. Lahko povzroči znatno zmanjšanje raziskav v zvezi s pridelavo teh posevkov v domačem okolju. Pomembno se mi tudi zdi, da se ohrani zadostna raznolikost glede izbire ali obsega ponudbe teh proizvodov. Kot pri številnih poročilih ali predlogih, o katerih se je pogajal Parlament, je tudi tu omenjena potreba po kakovostnih proizvodih. V zvezi s prej navedenimi proizvodi je pomembno tudi to, da se pregledajo dejanski vzorci in da se to preverjanje vključi v kmetijske procese in vire, ki se uporabljajo lokalno. Preverjanje kakovosti pri uvozu se mora izvajati zelo pozorno in temeljito, z uporabo sodobnih laboratorijskih metod in nedvoumne določitve porekla blaga. Za večino držav EU obstaja nekaj tipičnih posevkov. V Češki republiki je to na primer grah, ki ima dolgotrajno tradicijo. Pridelava graha pa zdaj upada. Mnenje Češke republike je na splošno naklonjeno predloženemu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Pridelava stročnic v Evropski uniji doživlja vedno večji upad, zaradi česar je stanje zaskrbljujoče. Pomanjkanje beljakovin povzroča neravnovesje, ne le v kmetijski proizvodnji, ampak tudi v raziskavah in razvoju kmetijskih tehnik. Kmetje so dejansko postopoma izgubili interes za stročnice, kar je povzročilo izgubo praktičnih izkušenj v zvezi s temi posevki na evropski ravni. Zato je treba upoštevati nujno stanje, opisano v poročilu, in oblikovati resnično celovito evropsko strategijo. Na nove izzive, kot so podnebne spremembe ali izguba kmetijske biotske raznovrstnosti, se je mogoče odzvati samo, če obstaja uravnotežena ponudba in poraba stročnic znotraj EU. Zato upamo, da bo Evropska komisija preučila možnosti za reševanje sedanjega izrednega stanja pomanjkanja beljakovin s korenito reformo skupne kmetijske politike in se bo sposobna spopasti z novimi izzivi. Primerno bi bilo tudi, da uvede dodatno plačilo, če bi kmetje uporabljali obvezno kolobarjenje za vsaj štiri različne posevke, vključno z najmanj eno vrsto stročnic. Nazadnje, v Komisiji bi bilo treba vzpostaviti enoto za kmetijske raziskave pri Generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja, da bi motivirali potrošnike in gostinske obrate za izbiro hrane, ki je prijaznejša do okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo o pomanjkanju beljakovin v EU. Evropa je v veliki meri odvisna od uvoza stročnic, ki se uporabljajo v glavnem za živinsko krmo. Skupaj s to odvisnostjo prihajajo povečana tveganja, povezana s spremenljivostjo cen na mednarodnih trgih. Za boj proti temu pojavu predlagamo, da bi morala reforma skupne kmetijske politike vključevati uvedbo novih predpisov, ki bi pomagali kmetom pri izboljšanju sistemov kolobarjenja, vlaganjem v raziskave semen stročnic in boljšem usposabljanju kmetov za kolobarjenje in mešano kmetovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Poročilo gospoda Haüslinga je dobro. Povečanje beljakovinske neodvisnosti Unije, spodbujanje krajših dobavnih poti in pomoč kmetom, ki pomagajo zmanjševati emisije toplogrednih plinov, vse to so ukrepi, ki jih podpiram.

Vendar je lobijem, naklonjenim GSO, in njihovim predstavnikom uspelo spremeniti to poročilo v izgovor, da se dovoli vstop kontaminirane hrane v Evropo. Poročilo zagovarja tudi vrnitev živalske moke z vsemi tveganji, ki jih vključuje. Čas je, da se pridelava stročnic premesti. To poročilo v svoji novi obliki pa nam tega ne omogoča. Glasoval bom proti temu poročilu, če bo ta parlament odobril GSO in živalsko moko.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Bistveno je, da se poveča proizvodnja stročnic – rastlin, bogatih z beljakovinami –, s ciljem, da se zmanjša odvisnost od uvožene soje, ohrani zanesljiva preskrba s hrano in koristi okolju. Na voljo so znanstvene študije, ki dokazujejo okoljske koristi stročnic v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, pa tudi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in izboljšanjem kakovosti tal. Zelo zaskrbljujoče je, da stročnice pomenijo le 3 % evropske kmetijske proizvodnje. Nesprejemljivo je, da uvozimo 80 % svojih potreb. Zato je zelo pomembno, da se sprejmejo ukrepi za spremembo tega stanja v okviru pomoči skupne kmetijske politike po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Poročilo gospoda Häuslinga o pomanjkanju beljakovin v Evropi in iskanje rešitev uvaja nekatere pozitivne elemente, kot so pomoč za kmete, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Kljub temu sem glasoval proti poročilu, ker besedilo jasno zagovarja gensko spremenjene organizme in povsem odpira vrata Evrope za kontaminirano hrano in moko živalskega izvora na evropskem ozemlju

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročilo prosi Komisijo, naj vključi v reformo SKP ustrezne in zanesljive ukrepe in instrumente v podporo kmetom pri izboljšanju kolobarjenja. Zahteva zakonodajni predlog, ki dovoljuje predelane živalske beljakovine iz klavničnih odpadkov za proizvodnjo krme za monogastrične živali (prašičje meso in perutnina). Kaj se bo spremenilo, če bo dano tako dovoljenje? Nemogoče je nadzorovati prepoved. Zakaj bi porabili čas za poročilo, ki ni potrebno in ga ni preprosto razumeti, samo zato, da bi dali poročevalcu „prav“? Vzdržal sem se, ker ne glasujem za nejasne, „na hitro skuhane“ pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Stročnice so pomemben del industrije živinske krme in zato pomemben gospodarski dejavnik. Vendar je pridelava stročnic vprašanje, ki zbuja v Evropi malo pozitivnega interesa. V zadnjih 10 letih so se ti posevki zmanjšali za 30 %, edina izjema je soja, kjer je bilo znižanje le 12 %. V EU se za pridelavo stročnic uporablja samo 3 % orne zemlje. Kot kažejo študije, to ne vodi le v znatne gospodarske slabosti, ker povzroča 80-odstotno uvozno kvoto, ampak prinaša slabe plati tudi na področju kmetijstva. Gre za to, ker pridelava stročnic obogati tla z dušikom in posledično spodbuja plodnost. Tudi raziskovalni sektor trpi zaradi nizke stopnje povpraševanja po semenih za pridelavo stročnic. Spirala upadanja se je že začela. Glasoval sem proti temu poročilu, ker se bojim, da lahko ovira pridelavo tradicionalnih semen.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (ECR), v pisni obliki. – To poročilo se zavzema predvsem za to, da bi bilo treba namesto, da uvažamo beljakovine iz tretjih držav, spodbujati kmete, naj jih proizvajajo tukaj v Evropi. Pri tem se ne meni za dejstvo, da Evropa zaradi naravnih ovir preprosto ni sposobna po sprejemljivi ceni pridelati količin soje in koruze, ki so potrebne za izpolnitev potreb naših kmetov. Cenovno dostopen uvoz beljakovin iz tretjih držav, kot so ZDA, je torej bistven, če želimo zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in ustvariti razmere, v katerih lahko kmetje zaslužijo za dostojno preživetje s kmetovanjem. Poleg tega se poročilo sklicuje na dejstvo, da bi morali raziskati možnost uporabe živalskih beljakovin kot vira živinske krme. Po naših izkušnjah z BSE, ne verjamem, da je to prava pot, in mislim, da tudi ni potrebna, če je kmetom na voljo dovolj velika ponudba soje in koruze. Zaradi vsega tega sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ki osvetljuje vrsto pomembnih problemov v zvezi z načinom delovanja evropskega kmetijstva. Vendar mislim, da bi se morali bolj osredotočiti na rešitve. V tem pogledu moramo biti bolj odprti za uporabo najnovejših in najsodobnejših rešitev v biotehnološkem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo podpira uporabo gensko spremenjenih organizmov in kostne moke. Na splošno bi se smele živalske beljakovine v krmi za živali dovoliti samo, če bi bili na voljo vsi znanstveni dokazi in nadzor, ki preprečuje negativne učinke (rad bi vas spomnil na škandal BSE). Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Pomanjkanje beljakovin v EU je bistveno in pomembno vprašanje. Glede na dejstvo, da je ta problem globoko zakoreninjen v EU in da se pomanjkanje beljakovin nenehno povečuje, si moramo na vso moč prizadevati za zagotovitev, da bo ta problem čim prej rešen in da se bo povečala lokalna proizvodnja stročnic. Prepričan sem, da je ta resolucija pomemben korak na poti k rešitvi tega problema. Rast stročnic ne vpliva samo na ublažitev vpliva podnebnih sprememb, ampak ima tudi pozitiven učinek na dohodke kmetov. Poleg tega je pomemben dejavnik krepitve živinorejskega sektorja EU glede na dejstvo, da bi zmanjšala odvisnost sektorja od uvoza stročnic in povečala konkurenčnost. Prepričan sem, da mora Komisija takoj sprejeti ukrepe, s katerimi bo zaustavila dostop posevkov s tudi najmanjšo navzočnostjo GSO na trg EU. Ne smemo dovoliti niti najmanjše ravni navzočnosti GSO v stročnicah, ki se uvažajo v EU za hrano in krmo. Strinjam se s predlogi, da se podprejo raziskave na področju gojenja in dobave semen stročnic in okvir za ukrepe na področju razvoja podeželja, ki uvajajo boljše decentralizirane strukture za proizvodnjo živinske krme. Prepričan sem, da je treba aktivno spodbujati kolobarjenje posevkov v EU z zagotavljanjem finančne pomoči kmetom in s tem zmanjšati sedanje pomanjkanje beljakovin in nestanovitnost cen.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Häuslinga (A7-0026/2011), ker se zavzema za preskrbo z beljakovinami za živinsko krmo, ki že dolgo prispeva k pomanjkanju konkurenčnosti evropskega kmetijstva. V Evropski uniji je zadnjih deset let zaskrbljujoče pomanjkanje proizvodnje stročnic in zdaj se je stanje še znatno poslabšalo. Proizvodnja poglavitnih sušenih zrn stročnic se je zmanjšala za 30 %, proizvodnja soje pa za 12 %. Zaradi tega trenda se še povečuje že tako zaskrbljujoča odvisnost Unije od uvoza stročnic, ki se v glavnem uporabljajo za živinsko krmo, kar predstavlja veliko tveganje zlasti za živinorejski sektor EU. Problem se je poslabšal zaradi nenehnega povečevanja nestanovitnosti cen na mednarodnih trgih. Prednostna naloga Komisije je, da hitro zagotovi nemoteno preskrbo s sojo na trgu EU tako, da predvidi tehnične rešitve za nizko navzočnost gensko spremenjenih organizmov v stročnicah za živila in krmo, uvoženih v EU. Nezadosten uvoz soje povzroča živinorejskemu sektorju in sektorju krmil v EU dodatne stroške in ogroža ekonomsko upravičenost domače proizvodnje mesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Stročnice zdaj zavzemajo samo 3 % ornih zemljišč v Evropski uniji (sadje in zelenjava nista vključena). Proizvodnja suhih zrn stročnic je v letu 2008 padla za približno en milijon hektarjev. V EU se letno uvozi več kot 40 milijonov ton stročnic, predvsem soje in krme iz koruznega glutena, kar predstavlja 80 % porabe beljakovin. Orna zemljišča, ki se obdelujejo zunaj EU za uvoz beljakovin v EU, predstavljajo 10 % orne zemlje EU, kar je 20 milijonov hektarjev. Glede na zaveze EU za aktivno zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano po svetu in za odločen boj proti podnebnim spremembam bi morali s prihodnjo politiko na področju kmetijstva in razvoja podeželja spodbujati bolj uravnoteženo proizvodnjo živalskih in rastlinskih beljakovin, da bi se tako zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in odtekanje hranil v podzemno vodo, ter spodbujati potrošnike, javne naročnike in akterje na področju priprave in dostave hrane k izbiri bolj uravnoteženih prehranskih vzorcev, ki so bolj prijazni do okolja in vključujejo raznoliko hrano.

Komisija mora predstaviti zakonodajne pobude za zmanjšanje nastajanja živilskih odpadkov povsod v prehranski verigi, vključno s klavničnimi odpadki in pomijami, ki še vedno ni primerno urejeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Včeraj sem glasovala proti poročilu o pomanjkanju beljakovin v EU, ker menim, da se ta problem ne da rešiti s tem, da se dovoli uvoz gensko spremenjenih proizvodov v EU. Dejstvo je, da se 80 % naših potreb po stročnicah že uvaža. Prvotni namen poročila – začetek ukrepov za povečanje domače proizvodnje stročnic za boj proti zmanjšanju proizvodnje beljakovin v EU – se je izgubil.

Lobiju genetskega inženiringa je očitno uspelo spodbuditi pozitivno stališče do uvoza gensko spremenjenih beljakovin, ki si je utrl pot v poročilo s spremembami, ki jih je na žalost sprejela večina na plenarnem zasedanju. Celo poročevalec je bil prisiljen glasovati proti lastnemu poročilu. Kot poslanka Socialdemokratske stranke Avstrije sem skupaj s svojimi strankarskimi kolegi v Parlamentu naklonjena ničelni toleranci do gensko spremenjenih organizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Na današnjem delnem zasedanju je bilo z glasovanjem sprejeto poročilo gospoda Häuslinga o pomanjkanju beljakovin v EU.

Evropa je močno odvisna od uvoza stročnic, ki se uporabljajo v glavnem za živinsko krmo. To vključuje znatna tveganja, zlasti za evropski živinorejski sektor. Vrsta kompromisnih sprememb je znatno izboljšala začetno poročilo.

Poročilo, ki je bilo sprejeto, poziva Komisijo, naj se odloči za srednje- in dolgoročno vizijo politike za stročnice, in prosi, da se z reformo skupne kmetijske politike uvedejo nove določbe, ki bodo podpirale kmete pri izboljšanju sistema kolobarjenja, pa tudi zmanjšale pomanjkanje rastlinskih beljakovin in nestanovitnost cen. Poročilo poziva tudi po raziskovalnih študijah o semenih in njihovem prispevku k nadzoru bolezni.

Poročilo prosi Komisijo, naj zajamči neovirano dobavo soje na evropski trg in zagotovi tehnično rešitev za nizko raven navzočnosti gensko spremenjenih organizmov za hrano in krmo, uvoženo v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ključne točke v poročilu so: ustvariti okvir za pridelavo in uporabo stročnic v EU, da bi nadomestili uvoz stročnic iz tretjih držav; opustiti sporazum Blair House in izboljšati kolobarjenje v okviru reforme SKP; oblikovati nov znanstveni pristop in izboljšati usposabljanje in zmogljivosti za kmete. Rezultat glasovanja v Odboru AGRI je bil zadovoljiv, razen glede uvedbe številnih sprememb s strani ALDE in EPP, ki so „kontaminirale“ poročilo s spremembami o spodbujanju GSO. Zainteresirana industrija GSO je lobirala za ublažitev politike ničelne tolerance EU, ki ne omogoča vstopa nedovoljeni gensko spremenjeni krmi v EU. Na žalost na plenarnem zasedanju nismo mogli dekontaminirati poročila o pomanjkanju beljakovin, pred napadom na ničelno toleranco do GSO. Vendar je bila večina na plenarnem zasedanju veliko bliže našemu stališču kakor Odbor AGRI. Zato se je vredno še močneje truditi, da bi obrnili mnenje večine na plenarnem zasedanju o vprašanjih GSO. Gospod Häusling (Zeleni) je odstopil kot poročevalec.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zadnje ocene sektorja stročnic razkrivajo zaskrbljujoč trend zmanjševanja proizvodnje stročnic v Evropski uniji v zadnjem desetletju. V Evropi vsako leto pade pridelava stročnic za 30 % in soje za 12 %, zato je treba uvoziti 40 milijonov ton rastlinskih beljakovin.

Vsebina tega poročila kaže, da je evropski živinorejski sektor, ki je občutljiv na nestanovitnost cen, preveč odvisen od možnosti za dostop do uvoza rastlinskih beljakovin. Ta odvisnost ogroža gospodarsko donosnost doma pridelanega mesa in ga vedno bolj slabi z dodatnimi stroški krme, ne glede na dejstvo, da bi – poleg gospodarskega problema in v pričakovanju podnebnih ciljev – proizvodnja stročnic znatno prispevala k zmanjšanju toplogrednih plinov.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Zadnja leta je prišlo do zmanjšanja pridelave stročnic, kar je povzročilo hudo odvisnost od uvoza iz tretjih držav, ker se uporabljajo v prehrani ljudi in živali.

Poleg tega, da ti posevki zmanjšujejo pomanjkanje beljakovin v Evropski uniji, so po žetvi odličen dodatek za zemljo, ki zato potrebuje manj kemičnih gnojil. Dobro kmetovanje bi moralo vključevati kolobarjenje in s tem zmanjšati posege z gnojili in ohranjati raznolikost vrst med divjimi in gojenimi vrstami.

Zahteva, ki jo podpiramo, je, da prihodnja skupna kmetijska politika uvede ukrepe za reševanje pomanjkanja beljakovin v Uniji s stalnim zmanjševanjem uvoza beljakovin.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker poudarja pomen omejitve odvisnosti od uvoženih beljakovin, zlasti zato, ker ta odvisnost pomeni glavno tveganje za živinorejski sektor Evropske unije. Vendar sem želela poudariti, da GSO niso edina rešitev za zmanjševanje odvisnosti od beljakovin, uvoženih iz tretjih držav. Na voljo so nadomestki za gensko spremenjeno sojo, ki bi lahko zadovoljili zahteve po beljakovinah, kot so njivski grah, bob, lupina, leča, čičerka, da ne omenjamo še lucerne/alfalfe in detelje, ki lahko hkrati znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Ne smemo spregledati tudi potenciala za pridelavo stročnic, kot je soja, v novih državah članicah, Romuniji in Bolgariji.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Poročevalčevo začetno poročilo je bilo boljše kot besedilo, ki je zdaj sprejeto. Zato sem glasoval proti končnemu besedilu. Prositi Komisijo v tem času, naj zagotovi neovirano dobavo soje na trg EU s tem, da najde tehnično rešitev za navzočnost majhne količine GSO v stročnicah, namenjenih za uporabo v krmi, je tako rekoč velika zmaga za lobi intenzivnega kmetijstva. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze zagovarja maksimalni razvoj lastne proizvodnje stročnic v EU. Takšna politika bi bila dobra za dohodek kmetov in bi veliko prispevala k boju proti podnebnim spremembam, k ohranitvi biotske raznovrstnosti in plodnosti tal.

Bistveno je, da se uvede mehanizem, s katerim bomo lahko spremljali poreklo uvoženih stročnic in s tem nadzorovali trajnost kmetijskih praks, ki se uporabljajo v državi porekla. Nujno potrebno je redno preverjanje na kraju samem. Razprava o ponovni izdaji dovoljenja, da bi se predelane živalske beljakovine iz klavnic uporabljale v proizvodnji krme za prašiče in perutnino, se lahko izvaja samo v zvezi z varnostjo (hrane) in javnim zdravjem. Bistvena je prepoved recikliranja znotraj iste živalske vrste in prisilnega kanibalizma, pa tudi zanesljivi inšpekcijski pregledi in pravilna uporaba obstoječe zakonodaje EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Hvala kolegu poslancu, gospodu Häuslingu, za njegovo pomembno poročilo, čeprav sem razočaran nad končno različico, zato sem na koncu tako kakor poročevalec glasoval proti poročilu. Po eni strani obžalujem dejstvo, da je vključitev vprašanja ničelne tolerance pokvarila poročilo. Poziv po sprostitvi pogojev za nedovoljeni uvoz gensko spremenjenih organizmov (GSO) ne rešuje problema pomanjkanja beljakovin v Evropski uniji in ga zato ne bi smeli obravnavati. Po drugi strani moramo nujno ublažiti znatno znižanje pridelave stročnic v Uniji in tako zmanjšati našo odvisnost od uvoza rastlinskih beljakovin, ki je že zaskrbljujoča.

Rad bi jasno obsodil sporazume Blair House in tržno usmerjene cilje, ki so prispevali k izjemni spremenljivosti trga. Poleg tega ti sporazumi popolnoma nasprotujejo Kjotskemu protokolu in njegovim ciljem v zvezi z globalnim segrevanjem. V razmerah razumnega in odgovornega upravljanja tal je treba v prihodnosti stročnice vključiti v cikel kolobarjenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Häuslinga. Veseli me, da je gospod Häusling načel vprašanje pomanjkanja beljakovin v Evropi in nam priskrbel pomembne informacije o tej temi. Očitno je, da stvar zahteva nujno ukrepanje.

Beljakovina je ena najpomembnejših sestavin naše dnevne prehrane in pomanjkanje beljakovin lahko vodi v resne zdravstvene težave. Še več, iz raziskav, predstavljenih v poročilu, je očitno, da bi se s pridelavo visokobeljakovinskih posevkov in razširjeno uporabo načela kolobarjenja znižali proizvodni stroški in emisije toplogrednih plinov.

Glede na slabe prehranjevalne navade državljanov v državah članicah Evropske unije, pa tudi glede na pomanjkanje izkušenj evropskih kmetov s pridelavo visokobeljakovinskih posevkov menim, da se moramo osredotočiti predvsem na izobraževanje. Tu mislim zlasti na to, da bi se morali ljudje bolj zavedati pozitivnega vpliva beljakovin na človekovo zdravje (primer programa s podobnim ciljem je program za sadje v šolah, ki se zdaj izvaja v Evropski uniji) in tudi na razvijanje sistema pobud za kmete, ki pridelujejo visokobeljakovinske posevke.

 
  
  

Poročilo: Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva) (A7-0029/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to letno poročilo o enakosti spolov v EU v letu 2010 in priporočilih, ki jih vsebuje. Sedanja kriza ima pogubne učinke za ženske, čeprav so bili najhuje prizadeti strokovni sektorji, v katerih prevladujejo moški. Poudaril bi tudi, da še vedno obstaja neenakost v plačah med moškimi in ženskami v višini približno 18 %, čeprav diplomira več žensk kakor moških. Od predlaganih potrebnih ukrepov bi poudaril pripravo načrtov za enakost in boj proti domačemu nasilju z uvedbo evropskega leta, posvečenega tej temi.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes smo praznovali stoletnico mednarodnega dneva žena, simbola boja za doseganje družbene enakosti in osvoboditve izpod diskriminatornega in zatiralskega vedenja, zaradi katerega so ženske trpele in še vedno trpijo.

V vsaki državi na svetu je dojemanje ženske drugačno; veliko je govora o islamskih državah in načinu, kako se ženske sodijo in obravnavajo, na kar še dodatno vpliva vera. Čeprav imamo mi na zahodu, na srečo, predstavo, da sta moški in ženska enaka, dejstva opisujejo zaskrbljujoče stanje. V Evropi še vedno vztrajajo številne neenakosti v škodo deklet in žena glede zaposlitve, zasebnega življenja, zdravja in pravice dostopa do izobraževanja ter poklicnega usposabljanja in zapolnjevanja delovnih mest v netradicionalnih sektorjih in položajev, ki imajo visoko stopnjo odgovornosti. Vsekakor pa to ni vse: ženske se ne spopadajo le s številnimi oblikami diskriminacije, ampak so tudi žrtve nasilja vseh vrst, psihičnih in fizičnih.

Zato je nujno, da se ženske zaščitijo in se jim omogoči življenje, ki je po kakovosti enako moškemu. Enakost spolov ni samo stvar socialne pravice, temveč tudi eden od predpogojev za doseganje ciljev trajnostne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije, ki so vzpostavljeni v strategiji Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Ženske iz delavskega in navadnega razreda, mladi, priseljenci in begunci ne morejo pridobiti ničesar od predstave, odigrane zanje, ali iz seznama želja in laži, ki jih vleče na dan plutokracija, da bi obdržala moč nad kapitalističnim sistemom izkoriščanja in poceni delovno silo ter povečala dobiček kapitala. Iz življenja samega je jasno, da je trditev plutokracije, da se domnevno spodbuja enakost med moškimi in ženskami v okviru kapitalističnega barbarstva in politike EU, zavajajoča in žaljiva. Politika EU, buržoaznih vlad, MDS in drugih imperialističnih teles, uperjena proti navadnim ljudem, zadaja udarec pravicam, ki so si jih izbojevale ženske. Množična brezposelnost, drastično znižanje plač in zmanjšanje socialnih nadomestil, prožne oblike zaposlitve, zvišanje upokojitvene starosti, prožne pogodbe o zaposlitvi in komercializacija socialnih storitev za zdravje, skrbstvo in izobraževanje, vse to v celoti poslabšuje življenjske razmere žensk in delavskih družin ter navadnih ljudi. Strategija EU 2020, gospodarsko upravljanje in proračunska disciplina MDS in ECB imajo za ženske na zalogi nove ukrepe, naperjene proti navadnim ljudem in delavcem. To politiko je treba zrušiti. Pozivamo ženske, naj okrepijo svoj boj, se pridružijo sindikalnemu gibanju delavskega razreda in združijo cilje moči ljudstva in gospodarstva navadnih ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Strinjam se z več točkami, ki jih je načela ta resolucija in sem jih podprla pri glasovanju. Tako se mi na primer zdi povsem utemeljena analiza, ki pravi, da so imele države, kjer se moški in ženske na trgu dela obravnavajo enako, korist v smislu družbenoekonomskega razvoja. Po mojem mnenju je spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi očitna zahteva iz družbenega pa tudi ekonomskega stališča.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Enakost med moškimi in ženskami predstavlja eno temeljnih načel zakonodaje EU. Cilji Evropske unije so sestavljeni, prvič, iz zagotavljanja enakih možnosti in obravnave med obema spoloma in, drugič, iz boja proti diskriminaciji na podlagi spola. Kljub prizadevanjem v zvezi z enakostjo med moškimi in ženskami pa tudi danes v Evropski uniji še vedno obstajajo neenakosti na tem področju. Stopnja zaposlenosti žensk (58,6 %) je še vedno nižja od zaposlenosti moških (70,7 %), čeprav so ženske med študenti in univerzitetnimi diplomiranci v večini. Samo eden od 10 članov uprave v podjetjih v EU in le 3 % izvršnih direktorjev so ženske.

Povprečna razlika med plačami, ki jih zaslužijo moški, in tistimi, ki jih zaslužijo ženske, je v EU še vedno 18 %. Če hoče Evropa doseči cilje trajnostne rasti, zaposlenosti, konkurenčnosti in socialne kohezije, se bo morala še naprej bojevati proti neenakosti, ki še vedno obstaja med moškimi in ženskami in zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Letno poročilo o enakosti med moškimi in ženskami je priložnost za osvetlitev izzivov, s katerimi se spopadamo v teh časih gospodarske in socialne krize. To poročilo, ki je bilo sprejeto na mednarodni dan žena, je treba gledati skupaj s poročilom gospe Plumb o revščini žensk v Evropski uniji. Ženske so res med kategorijami ljudi, za katere pravijo, da so ranljivi in trpijo zaradi celotnega učinka krize. Ker pogosteje kot moški delajo s krajšim delovnim časom, ker izvajajo priložnostno delo v storitvenem sektorju, ker imajo razdrobljeno poklicno pot, ker so celo danes manj plačane kakor moški za enako vrsto del in ker so posledično njihove pokojnine nižje, moramo zagotoviti, da bodo ženske nenehno v središču naše pozornosti.

Najobčutljivejše vprašanje v tem poročilu se nanaša na kvote za ženske v odborih velikih družb, zasebnih in javnih. Seveda kvote niso čudežno zdravilo in v idealni družbi bi bili radi brez njih. A če hočemo spremeniti miselnost ljudi, so kvote nedvomno potrebne.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE), v pisni obliki. – (IT) V svojem letnem poročilu za leto 2010 je Evropska komisija poudarila izzive glede enakosti med moškimi in ženskami, s katerimi se Evropa spopada zaradi nedavne gospodarske in finančne krize. Ena od pomembnih posledic, ki jih je imela ta kriza za ženske, se nanaša na zaposlitev: ženske so bile prizadete pozneje kot moški, ker jih več dela v sektorjih, ki so se dlje upirali učinkom krize (zdravstvo, izobraževanje itd.). Zdaj pa celo tem sektorjem grozi, da bodo prizadeti, kar prinaša delovnim ženskam dolgoročno negotovost, primerljivo s tisto pri moških.

Delno tudi zaradi tega menim, da enakost med moškimi in ženskami pri zaposlovanju ne bi smela biti več samo cilj za zasledovanje, temveč mora postati realnost. Zato je potrebna zaveza držav članic in Komisije, pa ne samo, da se bo lahko ohranjala politika enakosti med moškimi in ženskami, ampak predvsem zato, da se njim namenjeni proračunski izdatki ne bodo revidirali navzdol. Nazadnje, ker sem prepričan, da prihaja spodbujanje enakosti z izobraževanjem in usposabljanjem državljanov, predvsem mladih, bi pritegnil pozornost Komisije k priložnosti za pravočasno obnovo kampanj za dvig ozaveščenosti o tem vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, enakost med ženskami in moškimi je eden od temeljnih stebrov razvoja učinkovitega socialnega in tržnega gospodarstva, kot se Evropa vedno rada poimenuje. Zato sem prepričana, da moramo na vsak način zagotoviti, da bodo imele ženske enako obravnavo in enake strokovne priložnosti, kot so zajamčene za moške. Vendar ne morem podpreti strategije, ki jo predlaga gospa Nedelčeva, ali glasovati zanjo, ker menim, da izhajanje iz osrednje vloge problemov, ki jih je doživela ena etnična skupina, namesto iz sistematične analize vseh možnosti, ni metodološki pristop, ki bi bil primeren in odločilen.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo in veseli me, da je Evropski parlament posvetil posebno pozornost vprašanjem enakosti spolov. Moramo priznati, da imamo še vedno veliko dela za izboljšanje položaja žensk na področju enakosti spolov na trgu dela in v politiki. Vprašanja pravic žensk je treba vključiti na vsa področja politike Evropske unije in dobre zamisli in pobude ne smejo preprosto ostati na papirju, ampak se morajo izvajati v vseh državah članicah Evropske unije. Zato smo v poročilu Evropskega parlamenta o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji ugotovili, da je bistveno odpraviti razlike v plačah med spoloma, ustaviti nasilje do žensk in trgovino z ženskami, zajamčiti materinski dopust in ustvariti ustrezne razmere za izkoriščanje storitev jasli in centrov za otroško varstvo ter zmanjšati revščino žensk. Glede enakosti spolov v podjetjih je treba usmeriti pozornost na dejstvo, da samo 3 % družb vodijo ženske, ker se spopadajo z diskriminacijo in ovirami, ki jim preprečujejo, da bi se povzpele po lestvici poklicne poti in prevzele vodenje. Vedno večje število poslancev se strinja z uvedbo sistema kvot, kajti če družbe same ne morejo uvesti sprememb za izboljšanje enakosti spolov v podjetjih, obstajajo načrti za zasidranje kvot v zakonodaji. Upam, da bomo v prihodnje našli rešitve in ukrepe, ki bodo okrepili enakost spolov in enake priložnosti za ženske v družini in družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pri tej temi sem glasovala proti, saj kljub mojemu strinjanju s številnimi sprejeti točkami obstajajo vidiki, ki bi jih bilo po mojem mnenju treba umakniti. Po krizi, ki jo doživljamo, so postali pogoji dela in dostop do delovnih mest za ženske težki. Zato se strinjam s tezo, ki jo je načelo poročilo Evropske komisije o tem, da bi bilo treba enakost spolov vključiti v vse politike, pa tudi v izobraževanje evropskih otrok že od samega začetka. Proti nasilju nad ženskami se je treba še naprej bojevati in ga preprečevati z javnimi informacijskimi kampanjami in poučevanjem v šolah. Kljub temu se ne strinjam s kvotami v zasebnem sektorju, seznami ranljivih žensk ali zajamčeno minimalno plačo, ki jih je po mojem mnenju nemogoče izvajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Na mednarodni dan žena, 8. marca, bi rad čestital gospe Nedelčevi za njeno poročilo o enakosti med ženskami in moškimi. Strinjam se z njeno oceno, da je gospodarska in finančna kriza, ki jo doživljamo, prizadela predvsem ženske. Vsi znaki, med drugim glede zaposlitve, zdravja, izobraževanja in socialne podpore, kažejo, da bodo ženske čutile posledice bolj in dlje kakor moški.

Glede dohodka, delovnih razmer in zaposlovanja ter dostopa do zaposlitve se zdi, da se položaj žensk hitreje slabša kakor položaj moških. Tako je pomembno, da se ustvarijo nove priložnosti in okrepi enakost sinergij med spoloma, kar bo prispevalo k spodbujanju oživitve in gospodarske rasti same. Ker je bilo leto 2010 evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, pozdravljam sklicevanje na boj proti revščini, s posvečanjem posebne pozornosti najranljivejšim ženskam. Zdi se mi obžalovanja vredno, da je levica v Parlamentu vnesla v to tudi spor o splavu, ne da bi pogledala sodne pristojnosti Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam poročilo o enakosti med ženskami in moškimi, ki obnavlja poziv Evropskega parlamenta po uvedbi evropskega leta za boj proti nasilju nad ženskami, ki naj bi po ocenah prizadelo med 20 in 25 % vseh žensk v času njihovega življenja, in poziva po uredbi o nasilju nad ženskami. Gospodarska kriza ima resne posledice za ženske, ki so bolj ogrožene kakor moški. Na splošno so v EU res plačane 18 % manj kakor moški za enako delo (v nekaterih državah članicah se ta vrednost dvigne nad 25 %) in je večja verjetnost, da imajo negotovo zaposlitev in/ali zaposlitev za krajši delovni čas. Poleg tega je manj verjetno, da se ženske ponovno zaposlijo potem, ko izgubijo službo. Posledično imajo zato pozneje nižje pokojnine. Obravnavanje spolnih stereotipov je nujno, vendar ne zadošča. Za nasprotovanje tem slabostim bodo očitno potrebne resne javne naložbe v objekte za oskrbo. Poleg tega bo treba doseči še cilje Sveta v Barceloni v zvezi z varstvom otrok, kar bo najbolj vplivalo na družine z nizkimi dohodki. Dati moramo pooblastila več ženskam na vseh ravneh političnega zastopanja v Evropi. Enakost spolov ni samo stvar pravičnosti, ampak je tudi nujna za socialni in ekonomski razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam glasovanje o tem poročilu o enakosti moških in žensk. Na primer, z nagrajevanjem je tako, da ženske v Evropski uniji – kljub nenehnim zakonodajnim prizadevanjem o tem vprašanju na evropski ravni – v povprečju še vedno zaslužijo 18 % manj kakor moški za enako delo. Rad bi tudi poudaril, da smo se morali v tem parlamentu dolgo bojevati zgolj za zagotovitev, da se je lahko omenila tako osnovna pravica, kot je dostop do kontracepcije. Ta vrsta nazadnjaške razprave prav malo pripomore k ugledu evropske desnice.

Na srečo je končno poročilo dobro. Postavlja cilj zmanjšanja razlike v plačah na manj kot 5 % do leta 2020 in poziva države članice, da storijo vse, kar lahko, zlasti za okrepitev načela „enakega plačila za enako delo“ s sankcijami za države, ki tega ne bodo upoštevale. Poziva k zavezujočim ciljem za zagotovitev enakosti v podjetniškem, upravnem in političnem položaju odgovornosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Danes, 8. marca 2011, ob stoletnici mednarodnega dneva žena, je Parlament z veliko večino sprejel to poročilo za leto 2011 o enakosti spolov v Uniji. Čeprav je načelo enakosti med spoloma zapisano v Pogodbi in Listini o temeljnih pravicah, ne moremo kaj, da ne bi opazili, da ostaja ta cilj neuresničen. Bodisi glede delovnih mest, kjer opravlja priložnostna dela veliko več žensk kakor moških, bodisi glede plačila, kjer zaslužijo ženske povprečno 18 % manj kakor moški za položaje z enako odgovornostjo, bodisi glede možnosti za poklicno napredovanje je ženski spol še vedno onemogočen s slavnim steklenim stropom. Ženske so kaznovane tudi, ko imajo otroke.

Seznam krivic je še vedno dolg. Poročilo, o katerem smo danes glasovali, vsebuje posebne odzive, kot je vzpostavitev zavezujočih ciljev za države članice in sankcij za neuskladitev ter uvedbo kvot (nujno zlo), da bi malce zvišali naše težnje k enakosti. Naše upanje je, da nekega dne ne bo več treba vsako leto posvetiti posebnega dneva več kot polovici svetovnega prebivalstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Kot sem že povedal v tej hiši, „morajo biti moški in ženske obravnavani pošteno, pri čemer morajo imeti enake pravice, hkrati pa morajo biti upoštevane njihove potrebe. Za ženske je to še posebej pomembno na področjih, kot so pomoč pri materinstvu, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.“ Zato sem vesel, ko tu med drugim ugotavljam skrb za zaščito materinskih pravic in podporo za starejše ljudi doma, kar so naloge, ki v družini pogosto pripadejo ženskam, zaradi česar težko najdejo delo. A čeprav priznam, da so nekatere vizije poročevalke zelo pronicljive, se ne strinjam z njo, da bi se lahko enakost spolov dosegla z uporabo sistemov kvot. Kvote podcenjujejo ženske, ker na koncu dosežejo določen položaj preprosto zaradi spola in ne na podlagi spretnosti, sposobnosti ali usposobljenosti. Zato ni sprejemljivo, da bi želeli uporabiti kvote v zasebnih družbah. Nazadnje, sem vnet zagovornik načela subsidiarnosti in verjamem, da morajo številne teme, analizirane v tem poročilu, čeprav so pomembne in ustrezne, ostati v pristojnosti držav članic. Tudi zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega poročila je prispevati k pospešitvi procesa in ustvarjanju razmer za enakost med moškimi in ženskami v Evropski uniji. Na današnji dan, ko praznujemo stoletnico mednarodnega dneva žena, bi rad čestital vsem ženskam, ki so se bojevale za priznanje pravic žensk in za enakost spolov v zadnjih 100 letih. Izrazil bi tudi solidarnost z vsemi ženskami, žrtvami nasilja, in vsemi tistimi, ki so se pred nedavnim bojevale na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki za samoodločbo svojih ljudstev. EU je bila vedno v prvih vrstah obrambe pravic žensk, tako da pozdravljam sprejetje tega poročila, ki ima cilj, da se končajo številne razlike, ki še vedno vztrajajo, kot so razlike v plačah, dostop do izobraževanja in zaposlovanja, težave v usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter oddaljenost od vodilnih položajev. Zato upam, da se bo EU premaknila od teorije k praksi in omogočila ženskam, da pokažejo svojo vrednost.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Posebno značilno je, da sta razprava in glasovanje o tem poročilu, ki skuša usmeriti pozornost na neenakosti in diskriminacijo, ki še vedno obstaja, potekali na mednarodni dan žena, ki v letu 2011 beleži stoletnico. V teh 100 letih se je bilo veliko bojev. Bilo je tudi veliko zmag. Vendar niso bile dovolj, da bi odpravile obstoječe neenakosti, diskriminacijo, ki je še vedno navzoča pri dostopu do delovnih mest z vsemi pravicami, neenakosti v plačah, ki se odražajo v pokojninah, težave pri napredovanju v poklicni poti in strokovnih dosežkih ter ovire pri dostopu do vodilnih in odločujočih položajev v gospodarski, socialni in politični dejavnosti; to stanje se v časih gospodarske in socialne krize po navadi poslabša.

Ženske so še naprej diskriminirane, ker so matere in delavke, kar je škandalozno za 21. stoletje. Zato je pomembno, da še naprej zahtevamo konec neenakosti in diskriminacije, ki bo vključeval zlom neoliberalnih politik in resno predanost alternativnim politikam, ki postavljajo vprašanje človekovih pravic in enakosti v središče odločanja in politike EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Na ta dan, povezan z bojem žensk za priznanje in uveljavljanje njihovih pravic, je osupljivo videti poslabšanje stanja brezposelnosti in števila nestabilnih delovnih mest, skupaj z nizkimi plačami in diskriminacijo glede plač in materinstva, s katerimi se spopadajo delavke. Razmere, ki se dogajajo na Portugalskem, dobivajo oblike, ki so posebno šokantne in nesprejemljive za mlajše generacije.

Posledica je večja revščina med ženskami. Posebno kritičen je položaj invalidk, priseljenk in upokojenk ter slabo plačanih delavk, pa tudi tistih žensk v podeželskih skupnostih, ki živijo same s svojimi otroki.

Večina od več kot 85 milijonov ljudi v Evropski uniji, ki živijo v revščini, so ženske. Stopnja revščine med ženskami se je povečala za 18 %. Bistveno vprašanje je torej preprečevanje sprejemanja ukrepov pod pretvezo krize, ki ogroža pravico žensk do enakosti in potrebne ekonomske in socialne kohezije.

Čas je, da dobijo prednost ženske in njihove pravice, enakost in ekonomska ter socialna kohezija, da bomo imeli boljšo družbo in bomo lahko resnično spoštovali človekove pravice in utrdili napredek, ki so ga ženske pomagale graditi za našo civilizacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Enakost priložnosti in nediskriminacija ne pomenita odprave in negiranja razlik in dopolnjevanja med moškimi in ženskami v njihovem značaju, težnjah in načinu dojemanja sveta in življenja. Poudarjanje tega ni širjenje stereotipov. Filozofija, prignana do skrajne meje, ki ne razlikuje med spoloma, vodi samo še v absurde. Vodi do absurdnosti, kot je „pravica“ (v narekovajih) žensk do nočnega dela ali do tega, da to postane njihova dolžnost. To je korak nazaj v socialnem smislu. To je vaša pravica. Vodi do absurdnosti, kot je francoska odločitev, ki daje moškim svobodne pogoje za upokojitev, pravica, ki je bila do zdaj prihranjena za ženske in je nekoliko nadomeščala težave, ki so jih morda imele s poklicno potjo zaradi materinstva in časa, namenjenega vzgoji otrok.

To je nesmiselno, ker ogroža obstoj te ugodnosti za ženske. Nesmiselna je tudi nedavna odločitev Evropskega sodišča, ki določa, da se statistične razlike, ugotovljene med moškimi in ženskami, ne smejo upoštevati pri izračunu zavarovalnih premij, čeprav tvorijo podlago za izračun tveganja. Gospe, to označuje konec male finančne prednosti, ki ste jo uživale zato, ker ste previdne voznice in živite dlje. Kje se bo končal talibanizem „enakosti spolov“?

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Glasoval bom za to poročilo, zlasti zato, ker spodbuja – zelo odločno in konkretno – temeljno načelo enakosti med ženskami in moškimi. Žalostno je, da nekateri nacionalni zakonodajalci kljub številnim prizadevanjem in študijam o tej temi, še vedno ne priznavajo škodljivih učinkov diskriminacije, ki še poslabšujejo neenakost med spoloma in ogrožajo izpolnitev ciljev lizbonske strategije. Glede na vztrajni razkorak med moškimi in ženskami glede stopenj zaposlenosti, delovnih ur, plač in dostopa do vodilnih položajev pozivam države članice k boljšemu izvajanju protidiskriminacije in praks proti nadlegovanju. Nujno je, da se vključijo zainteresirane strani na ravni navadnih ljudi z informacijskimi kampanjami, uporabo nevladnih organizacij, pa tudi s formalnejšimi instrumenti, na primer z vključitvijo posebnih določb v zvezi z enakostjo spolov v kolektivne sporazume in nacionalno zakonodajo.

Soglašam z različnimi vprašanji, poudarjenimi v poročilu, kot so krepitev ukrepov vključevanja v korist žensk in zagotavljanje njihove navzočnosti na odgovornih položajih, spodbujanje zaposlovanja in poštene razporeditve dohodka, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zagotavljanje kakovostnih javnih storitev in izboljšanje socialnega skrbstva. Ob tem pa kljub temu ne morem podpreti odstavkov, ki se sklicujejo na spodbujanje splava.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zelo sem zadovoljna s sprejetjem te resolucije ob 100. obletnici mednarodnega dneva žena. Čeprav je načelo enakega plačila za moške in ženske res zapisano v pogodbah EU, lahko danes vidimo, da ženske zaslužijo 17,8 % manj kakor moški. Ta neenakost prežema vsa področja družbe: na primer, le 3 % največjih podjetij vodijo ženske in ženske so bolj prizadete zaradi brezposelnosti in priložnostnih zaposlitev. Od tu tudi zaskrbljujoča ugotovitev, da je leta 2008 v 27 državah Unije živelo v revščini 17 % žensk. Potrebni so tudi drugi ukrepi, na primer boljša razporeditev družinskih odgovornosti in boljša zaščita žensk pred domačim nasiljem. Vse te številke dokazujejo, da je treba zdaj uvesti obvezujoče ukrepe. Zato sem se torej odločila, da glasujem za vzpostavitev kvot, čeprav sem bila načeloma proti tej zamisli, in vzpostavitev politik pozitivne diskriminacije v gospodarskih in političnih sferah. Danes moramo priznati, da ne bomo dosegli resnične enakosti brez politik, ki bodo temeljile na resnični volji do spremembe stanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Mednarodni dan žena vsako leto pomeni priložnost za merjenje pravic žensk in enakosti spolov v Evropski uniji. Nedvomno je bilo doseženo znatno izboljšanje, vendar je jasno, da te enakosti še nismo v celoti dosegli, ne v resnici ne v razmišljanju ljudi. Enakost pa je seveda predpogoj za uresničitev ciljev rasti, zaposlovanja in socialne kohezije EU. Zato sem glasovala za to poročilo, ki poudarja potrebo po usmeritvi k posledicam krize za ženske in njihovi odpravi. Poudarja tudi vlogo izobraževanja in poziva Evropsko unijo, naj se bojuje proti revščini žensk in vsem oblikam nasilja nad ženskami. Mislim, da lahko naslednjo temeljno točko v tem poročilu najdemo v odstavku 66, ki potrjuje pravico žensk do lahkega dostopa do kontracepcije in splava. Ne pozabimo, da prekinitev nosečnosti v 11 državah Unije še vedno ni v celoti dovoljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem poročilom, ker sedanja finančna, gospodarska in družbena kriza, ki smo ji priča, škodljivo vpliva na stopnjo brezposelnosti, življenjske pogoje državljanov in naše družbe na splošno. Ženske je ta kriza hudo prizadela glede pogojev dela, dostopa do zaposlovanja in njihovega mesta v družbi na splošno in zlasti glede enakosti med moškimi in ženskami. Naj bo to v upravnih svetih velikih družb, ki kotirajo na borzi, ali v političnem življenju, ženske morajo imeti dostop do položajev, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Ženske nimajo vedno dostopa do odgovornih mest, kar ustvarja razkorak med njihovo ravnjo usposobljenosti in njihovim položajem. Ker je 2010 leto boja proti revščini, je treba posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam žensk. Kadar je njihova ranljivost posledica invalidnosti, statusa priseljenke, je treba sprejeti posebne ukrepe, da se prepeči, da se izgubijo v negotovih razmerah, in za njihovo vključevanje v družbo. Spodbujanje enakosti poteka tudi prek boja proti nasilju nad ženskami. Tukaj je treba opozoriti, da se je treba boriti proti vsem oblikam telesnega, psihičnega ali spolnega nasilja in ga obsojati, ne glede na stopnjo resnosti. Ker beležimo 100. obletnico mednarodnega dneva žena, bi rad izrazil čestitke vsem ženskam.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti pozivu po lahkem dostopu do splava v odstavku 66 izvirnega besedila. Ker priznavam pravico posameznika do odločanja o svojem telesu, poudarjam, da vsaka odločitev, da se opravi splav, pomeni tudi odločitev, da se konča življenje drugega človeškega bitja. Poleg tega mora taka odločitev vedno vključevati soglasje obeh staršev (razen v primerih resne bolezni, posilstva). Pozivanje k lahkem dostopu do splava je zato zavajajoče in daje družbi sporočilo, da se lahko prekinitev nosečnosti uporablja kot kontracepcija in ni treba upoštevati nobenih moralnih in etičnih vrednot.

V današnji evropski družbi, kjer so ljudje bolje informirani in imajo lažji dostop do zdravstvenega varstva kot kdaj koli prej, moramo podpreti odgovorno obnašanje, ki vključuje sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja. Pozivanje k lahkemu dostopu do splava je v nasprotju s sprejemanjem take odgovornosti. Splav se vse prepogosto uporablja kot lahek izhod iz težkega položaja. EU ne bi smela podpirati takega obnašanja, ampak bi morala omogočiti subsidiarnost držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki opozarja, da je treba v boju proti revščini okrepiti vidik spola. Ker je 2010 leto boja proti revščini, je treba posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam žensk. Kadar je njihova ranljivost posledica invalidnosti, statusa priseljenke ali pripadnosti manjšini, je treba sprejeti posebne ukrepe, da se prepeči, da se izgubijo v negotovih razmerah, in za njihovo vključevanje v družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Soglašam s sklepi poročila kot poslanec EP in kot zdravnik. Škoda, ki jo je povzročila protisocialna politika večine vlad držav članic EU bo prej ali slej postala očitna v zdravju številnih socialno šibkejših skupin državljanov in še posebno žensk. Napeljali so me, naj podprem prej omenjeno poročilo v strahu za zdrav razvoj sedanjega in prihodnjega prebivalstva Evrope, ki je v neposrednem sorazmerju s kakovostjo zdravja in polne družbene enakosti žensk. Če nam ni vseeno za prihodnost Evrope, z drugimi besedami za preživetje in razvoj EU, ne moremo reševati njenih problemov brez zagotavljanja enakosti za ženske. Podcenjevati to vprašanje pomeni ne meniti se za pravice 50 % državljanov EU. Na koncu lahko to pomeni odtujitev številnih državljanov od EU, pa čeprav je v strategiji Evropa 2020 rešitev teh problemov. EU je sestavljena iz moških in žensk. Oboji utelešajo njen potencial in njen ustvarjalni razvoj. Dokler se revščina in socialna izključenost nanašata, kot kažejo statistične raziskave v EU, skoraj na vsakega šestega državljana, je odvisno od nas, poslancev EP, ne le, da izzovemo Komisijo in države članice, ampak tudi, da pripravimo učinkovit pritisk na izvajanje posebnih ukrepov, sprejetih v boju proti revščini in proti nesocialnim ukrepom za zniževanje stroškov, in omejimo nadaljnje upadanje na socialnem področju, zlasti pri ženskah.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Finančna kriza, ki jo zdaj doživljamo, je povzročila katastrofalne posledice za stopnjo brezposelnosti in življenjske razmere naših sodržavljanov na splošno, žensk pa še posebno. Samo pomislite na njihove delovne razmere, njihov dostop do zaposlitve ali njihov položaj v naši družbi.

Evropska komisija je v svojem poročilu za leto 2010 upravičeno poudarila izzive, ki nas čakajo na področju enakosti med moškimi in ženskami, poudarila, da je treba to krizo razumeti kot priložnost za nas, da ponovno razmislimo o posebnih vlogah moških in žensk v naši družbi, zlasti s strategijo za njihovo polno vključitev v vse politike. Ta ideal enakosti je treba doseči z uporabo konkretnih in trajnih ukrepov, zlasti na področju izobraževanja.

Poudarjamo pomembno vlogo, ki jo imajo ženske na vodilnih delovnih mestih, ki so tradicionalno rezervirana za moške. Spodbujanje enakosti poteka tudi prek boja proti nasilju nad ženskami. Tukaj je treba opozoriti, da se je treba boriti proti vsem oblikam telesnega, psihičnega ali spolnega nasilja in ga obsojati, ne glede na stopnjo resnosti. Boj proti spolnemu nasilju se začne s kampanjami osveščanja in izobraževanja otrok in mladih o nevarnostih, ki jih tako nasilje prinaša.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker poudarja, da je treba dati prednost odpravi razlik v plačah med moškimi in ženskami in zagovarja načelo „enakega plačila za enako delo“. Zanj sem glasovala tudi zato, ker poziva Komisijo, Svet in države članice, naj dajo prednost podpori za zavezujoče ukrepe namesto nezavezujočim strategijam o enakosti spolov in naj posvetijo posebno pozornost skupinam ranljivih žensk: invalidkam, starejšim ženskam, priseljenkam, lezbijkam, biseksualkam in transseksualkam, ženskam, ki pripadajo etničnim manjšinam, in ženskam z malo izobrazbe ali brez nje in tistim, ki so odvisni od njihove oskrbe, invalidkam in samohranilkam.

Priznava tudi, da morajo imeti ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zlasti z lažjim dostopom do kontracepcije in splava. Obsodila bi tudi vse nasilje nad ženskami. Žalostno je, da je 8. marca 2011 potrebno to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. (IT) Letno poročilo o enakosti med ženskami in moškimi se letos osredotoča na učinke gospodarske krize na žensko prebivalstvo in osvetljuje, kdaj ima vpliv na obstoječa kritična področja.

Gospa Nedelčeva se je odločila, da bo zasledovala pot predloga in ne zgolj poti pritožb in žrtev. Izhodišče ciljnega ukrepanja je analiza gospodarskih podatkov o ženskah na trgu dela, od katerih so vsi negativni. Dokazi iz prejšnjih raziskav kažejo, da ima večja socialnoekonomska šibkost žensk vpliv na celotno gospodarstvo in ustvarja merljive izgube za sistem. Iz tega sledi niz ukrepov in čeprav so namenjeni zmanjšanju razlik, so usmerjeni v splošno javnost, ker vsebujejo sistematične ukrepe.

Ne strinjam se z delom poročila o spodbujanju spolnih pravic žensk, predvsem s tistim, ki potrjuje namero, da bi bil splav „lahek“ – zlasti v smislu glasovanja parlamenta proti ustni spremembi gospoda Solvestrisa –, ki želi uvesti sklicevanje na zaščito nerojenega otroka. To je občutljivo vprašanje, ki se ne sme predlagati z dvomljivimi slogani. Ne strinjam se, da se svoboda žensk in socialni napredek dosegata prek splava.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Poročilo gospe Nedelčeve podaja bolečo ugotovitev o napredku Unije glede enakosti med ženskami in moškimi. Žalostno je, da smo morali čakati nanj do 8. marca, da nas je spomnilo, da je 50 % evropskih državljanov žensk in da se njihova pravica do enakosti krši po vsej Evropi.

Pozdravljam to poročilo, ker izraža željo po uvedbi zavezujočih ukrepov za okrepitev enakih pravic. Kljub temu obžalujem, da se baha s strategijo Evropa 2020 in upokojitvijo pri 64 ter navaja, da je „družina temelj naše družbe“. Temelj naše družbe je državljanstvo in zakon. Obsoditi moram ta proces, ki nas skuša pripraviti do tega, da bi sprejeli protisocialne in kulturno nazadnjaške zamisli, ki temeljijo na neuresničljivih dobrih namenih.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Danes, v torek, 8. marca 2011, sem glasoval za poročilo gospe Nedelčeve o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji. To poročilo poudarja skrb zaradi pomanjkljivega napredka držav članic pri doseganju enakosti med moškimi in ženskami. Zato poziva države članice, naj uvedejo mehanizme za boj proti tej neenakosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Enakost žensk in moških je temeljno načelo Evropske unije. Na žalost danes še vedno obstajajo številne neenakosti med ženskami in moškimi. Poleg tega je finančna, gospodarska in socialna kriza, ki jo doživljamo, hudo prizadela ženske glede delovnih razmer, dostopa do delovnih mest, mesta v družbi in plačila.

Enakost med moškimi in ženskami v zaposlovanju mora res postati realnost. Politike enakosti je treba vsekakor ohranjati, predvsem pa se ne sme zmanjšati proračuna zanje. Enakost med moškimi in ženskami mora biti navzoča tudi v vseh politikah v obliki posebnih in trajnostnih ukrepov, zlasti na področjih izobraževanja, usposabljanja in poklicnega vodenja.

Ženske morajo imeti pomembno vlogo tudi v okoljih odločanja, bodisi v upravnih odborih ali političnih funkcijah. Nazadnje, ne morem mimo tega, da ne bi omenil strašne nadloge fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja nad ženskami. Proti tem nizkotnim kaznivim dejanjem se moramo bojevati z vso energijo, ne glede na stopnjo njihove resnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki.(FR) Na ta dan, na stoletnico mednarodnega dneva žena, in ob glasovanju o tem poročilu o enakosti med ženskami in moškimi se vprašam, kakšna družba se lahko odpove 50 % svoje inteligence in 50 % svoje energije.

In vendar je to svet, v katerem živimo, pa čeprav ne želimo več, da je takšen. Želim si, da bi se najavila splošna kampanja v prid enakosti. Če pogledamo zneske, vložene v usposabljanje mladih žensk, lahko vidimo, da se razlike v delovnem življenju ljudi nenehno večajo.

To ni sprejemljivo in zato podpiram poročilo, ki je dano na glasovanje. Poročilo osvetljuje vse težave, s katerimi se spopadajo ženske. Boj, ki ga moramo bojevati, ni boj desnih ali levih, ampak skupen boj, v katerem moramo sodelovati vsi, ženske in moški skupaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za člene, ki se nanašajo na pravice žensk v zvezi z reproduktivnim zdravjem in svobodo splava. Kot poslanec EP iz države, kjer je prekinitev nosečnosti prepovedana že več kot 25 let, se v celoti zavedam, kako pomembna je ta pravica, in resnosti posledic vsakega dvoma v to.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Kar ženske resnično potrebujejo, je prava svoboda izbire v življenju. Biti morajo prepričane, da nobeni od njihovih odločitev ne bo dana nižja vrednost. Pomemben korak v tej smeri bi bila uvedba družinskega davka, ki bi se razdelil v vseh državah članicah zato, da oblikovanje družine ne bi bila past za revščino. Uvedba ženskih kvot pa je napačen korak. Začeti moramo na področjih, kjer so ženske resnično v slabšem položaju: pogledati moramo položaj neplačanih skrbnic, zaposlovanje s krajšim delovnim časom in stisko številnih žensk, ki trdo delajo, da bi bile kos zahtevam družine in poklicne poti. To poročilo se ne ukvarja z nobenim od teh vprašanj, zato sem glasoval proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Letno poročilo o enakosti med ženskami in moškimi za leto 2010 poudarja potrebo po evropski zavezi, da bi se zagotovila enakost spolov v času gospodarske krize, ki grozi, da bo spodkopala dosedanja prizadevanja v podporo pravicam žensk. Brezposelnost in recesija grozita z razširitvijo razkoraka med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Zato se poročilo gospe Nedelčeve osredotoča na točke, kjer je mogoče kaj narediti, da se prepreči diskriminacija: na zagotavljanje finančne in ekonomske pravičnosti za vse državljane, torej s sklicevanjem na nagrajevanje, dohodke in pokojnine; prizadevanje za ženske kvote za boljšo zastopanost in varovanje osebnih pravic. Vsekakor sem prepričan, da je treba pri tem spoštovati načelo subsidiarnosti in nekatere tipične nacionalne značilnosti, za katere verjamem, da jih je treba braniti in zaščititi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Sedanje stanje splošne krize, ki jo doživljamo, je prizadelo večino Evropejcev, najhuje pa ženske. V teh okoliščinah se lahko bojimo, da bi velike zmage, ki so jih ženske počasi in boleče dosegle v EU, precej nazadovale, kar bi poleg tega, da bi očitno nepošteno prizadelo neposredno njih, prizadelo tudi našo družbo, ki je vedno, kadar je zagotovljena enakost spolov, bolj zdrava in ima trdnejše možnosti za razvoj. Zato je pomembno, da se nadaljuje z vlaganjem v politike enakosti, vsaj z izvajanjem enakosti med moškimi in ženskami glede delovnih razmer, ravni dohodka, dostopa do dela in njihovega mesta v družbi na splošno. Glede politik enakosti morajo ukrepi prihajati iz dveh različnih vidikov, ki se morata dopolnjevati: eden, v katerem se od zunaj navznoter oblikujejo razmere za obstoj enakosti spolov, in drugi, v katerem se od znotraj navzven oblikujejo razmere za emancipacijo žensk na področju, kjer so manjvredne. Glede na povedano in čeprav se strinjam s številnimi izjavami v poročilu, sem se vzdržala končnega glasovanja, ker ne sprejemam splošnega prostega dostopa do splava ali predpostavke, da je splav način kontracepcije, kar očitno ni.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker poudarja, da je treba dati prednost odpravi razlik v plačah med moškimi in ženskami in zagovarja načelo enakega plačila za enako delo. Poleg tega poziva Komisijo, Svet in države članice, naj dajo prednost podpori za zavezujoče ukrepe namesto nezavezujočim strategijam o enakosti spolov in naj posvetijo posebno pozornost ranljivim skupinam žensk: invalidkam, starejšim ženskam, priseljenkam, lezbijkam, biseksualkam in transseksualkam, ženskam, ki pripadajo etničnim manjšinam, in ženskam z malo izobrazbe ali brez nje in tistim, ki so odvisni od njihove oskrbe, invalidkam in samohranilkam. Priznava tudi, da morajo imeti ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zlasti z lažjim dostopom do kontracepcije in splava. Obsoja tudi vse nasilje nad ženskami. Na žalost je to poročilo potrebno 8. marca 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo FEMM gospe Nedelčeve je bilo sprejeto z rezultatom 366 : 200 : 32. Osnutek poročila in končni rezultat sta z našega stališča v redu. Pozitivne strani sprejetja: zmanjšati razlike v plačah med spoloma na 0,5 % do leta 2020; države članice morajo pravilno izvajati načelo enakega plačila za enako delo (odstavek 27); uporaba sankcij za države članice, ki se ne bodo uskladile (odstavek 27, izvirna sprememba Zelenih/EFA v FEMM); zavezujoči cilji za zagotovitev enake zastopanosti žensk in moških (odstavek 53); kvote za zagotovitev enakopravnosti v upravnih odborih družb s primerom Španije in Francije (odstavek 53); zavezujoči cilji za jamstvo enakopravnosti med moškimi in ženskami na odgovornih položajih v družbah, javni upravi in političnih organih (odstavek 56); zdravje in reproduktivne pravice, lahek dostop do kontracepcije in dostop do splava (odstavek 67).

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Čeprav poročilo temelji na trditvah, ki so vredne odobritve, se nagiba tudi k želji po priznanju posebnih kategorij državljanov, v tem primeru Romk, ki veljajo za posebno prikrajšane zaradi diskriminacije. Nasprotujemo temu, da bi se upravičene zahteve žensk po pozornosti in priznanju pri delu v smislu enake udeležbe na trgu dela, pri plačah in dostopu do odgovornih položajev, preoblikovale v rasno diskriminacijo.

Ne sprejemamo, da bi morale države članice v evropski strategiji za ženske posvetiti posebno pozornost vključitvi Romk: prvič zato, ker ukrep, ki se ukvarja z enakostjo med ženskami in moškimi nima nič skupnega z Romi, in drugič, ker po našem mnenju, če govorimo o ljudeh, ki trpijo zaradi diskriminacije, potem so to tisti državljani, ki trpijo zaradi pogosto nezakonite navzočnosti Romov.

Glede na to in glede na zahtevo po olajšanju splava in uvedbi kvot za ženske, smo glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Birgit Schnieber-Jastram (PPE), v pisni obliki. (DE) V zvezi z odstavkom 66 gre po mojem mnenju izraz „lahek dostop“ predaleč. Po drugi strani pa je treba pustiti odprto možnost za splav.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Ko sem danes glasovala, sem podprla številne ključne določbe v poročilu o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2010. Rada bi vas posebej opozorila na vprašanje enakopravnosti v poslu.

To je pomemben korak k zagotavljanju, da bo položaj ženske na ravni upravljanja podjetij enak moškemu. Naš cilj ni doseči, da bi bil spol edino merilo, ki bi se upoštevalo pri imenovanju ljudi v upravne odbore. Vendar smo zainteresirani za zagotovitev, da bi bile ambiciozne ženske s kvalifikacijami, enakimi tistim, ki jih imajo njihovi moški tekmeci, izbrane na položaje, ki jih normalno zasedajo samo moški, ker bi lahko, kot kažejo raziskave, to prispevalo k boljšemu in trajnejšemu upravljanju podjetij in posledično k boljšim finančnim rezultatom.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za sprejetje resolucije, ki jo predlaga poročilo gospe Nedelčeve, ker je po mojem mnenju enakost spolov prednostna naloga. Soglašam s sklepi poročevalke, ki verjame, da bi bilo treba ukrepe v boju proti temu problemu pospešiti na evropski ravni, na primer z oblikovanjem ustreznih strategij in financiranjem instrumentov. Menim, da so rešitve, predlagane v zvezi z izobraževanjem in komunikacijo še posebno dragocene, pa tudi tiste, ki imajo cilj odpraviti razlike v plačilu in zagotoviti dostop do vodstvenih položajev.

Vendar morajo imeti glavno pobudo na tem področju še vedno države članice. Vloga Evropskega parlamenta, kot predstavnika državljanov EU, je izvajati pritisk na vlade in na Evropsko komisijo ter Svet EU, da se bodo v okviru dialoga z organizacijami, vključenimi v boj za enakost spolov, sprejemali učinkoviti ukrepi.

Na Poljskem je razprava o vprašanju enakih pravic še širša, vendar je kljub uvedbi enakopravnosti na volilnih seznamih treba še veliko narediti, na primer na socialnem področju. Po mojem mnenju bi bila pobuda iz EU v moji državi še posebno dragocena.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, ki ima cilj, da se spopade z neenakostjo med spoloma v državah članicah. Žalostno je ugotoviti, da so se na stoto obletnico mednarodnega dneva žena moji kolegi iz britanske konzervativne stranke odločili, da ne podprejo tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Poročilo o „enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010“ je danes, ko praznujemo mednarodni dan žena, še posebno pomembno. Povsem jasno je, da so v Evropi še vedno občutne razlike med moškimi in ženskami. Treba je pozvati, da se postavijo zavezujoči cilji, ki bodo zagotovili enako zastopanost moških in žensk na odgovornih političnih položajih, pa tudi v podjetjih. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki.(SV) Danes sem na glasovanju o enakopravnosti žensk in moških v Evropski uniji v 2010 glasoval proti in prav danes od vseh dni je mednarodni dan žena! Tudi nekaj mojih kolegov v Poslanski skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in drugih skupinah je glasovalo proti samoiniciativnemu poročilu – vsak s svojimi razlogi. Dovolite mi, da na kratko opišem svoje. Daleč najbolj problematični odstavki, kar zadeva mene, so tisti, ki zagovarjajo zavezujoče cilje držav članic v zvezi s kvotami po spolu. Ne glede na dejstvo, da je to kršitev samoodločbe držav članic s strani EU, nasprotujem že sami zamisli o kvotah. Kot da se žensk ne da soditi po njihovih odlikah, enako kakor moške. Besedilo vsebuje tudi odstavke o minimalnem dohodku, kar mora biti seveda stvar, ki jo rešujejo socialni partnerji, ne pa politiki, bodisi na nacionalni bodisi na mednarodni ravni. Vse zgoraj navedene točke so vzrok, da sem se odločil glasovati proti poročilu, ki ga je Evropski parlament kljub temu sprejel.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o enakopravnosti žensk in moških v Evropski uniji v 2010. Čeprav je 59 % diplomantov v EU žensk, se ta delež ne odraža v političnem ali gospodarskem življenju. V Evropskem parlamentu je samo 35 % poslancev EP ženskega spola, le 15 % poslancev v nacionalnih parlamentih je žensk in le trem odstotkom upravnih odborov največjih evropskih podjetij predsedujejo ženske. Stopnje zastopanja so za ženske pomembne, ker to pomaga pri spodbujanju žensk, da načrtujejo poklicno pot v politiki in da se prijavljajo na položaje s političnimi, upravnimi ali finančnimi odgovornostmi. V EU je razlika v plačah med spoloma 17 %, za otroke do 3 let pa je na voljo premalo zmogljivosti za otroško varstvo. To pomeni, da so mlade matere bolj izpostavljene pogodbam o začasnem delu ali tveganju brezposelnosti. Pozivam, da se na nacionalni ravni in na ravni EU sprejmejo ukrepi za spodbujanje podjetništva med ženskami, pa tudi, da se olajša dostop do javnega in zasebnega financiranja. Pozivamo Komisijo, naj spodbudi države članice, da bodo v medijih na splošno in zlasti v reklamnem in promocijskem gradivu spodbujale podobo žensk, ki bo spoštovala njihovo dostojanstvo, raznolikost vlog, ki jih opravljajo, in njihovo identiteto.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti poročilu, ker spet poskuša skozi stranska vrata uvesti splav. Sicer pa je to preprosto serija puhlic.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo gospe Nedelčeve o enakosti žensk in moških v Evropski uniji. Enakost in enaka obravnava spolov je temeljno načelo EU. Vendar nenehna javna razprava o številu žensk v poslu, o nadaljevanju pomembnih razlik v plačah in številnih neugodnostih, ki jih trpijo ženske na delovnem mestu, jasno kaže, da nas čaka še dolga pot do takrat, ko bosta spola enakopravna. Države članice se pozivajo, naj v krizi vidijo priložnost, da pogledajo na svojo politiko z drugega vidika in okrepijo prizadevanja na tem pomembnem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR priznava, da je temeljno načelo enakosti med moškimi in ženskami zapisano v evropskih pogodbah in nekaj, kar spoštuje in vzdržuje vsaka država članica EU. Vendar nismo mogli glasovati za to poročilo zaradi več posebnih razlogov. Prvič, v osnovi nasprotujemo temu, da bi se na ravni EU uvedli cilji in kvote za ženske v nekaterih poklicih; prepričani smo, da je to nekaj, kar morajo storiti države članice. Drugič, neradi sprejemamo vprašanja vesti v političnih poročilih in menimo, da morajo države članice sprejemati zakonodajo o vprašanjih, ki se nanašajo na splav in kontracepcijo. Tretjič, o vprašanjih v zvezi z zaposlitvijo, kot so pokojnine, upokojitvena starost in plačilo, je treba odločati na nacionalni ravni in čeprav smo v celoti za odpravo razlik v plačah med spoloma, ni EU tista, ki bi predpisovala cilje.

 
  
  

Poročilo: Rovana Plumb (A7-0031/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ki poudarja resnost položaja 17 % evropskega ženskega prebivalstva, ki živi v revščini, zlasti mater in starejših žensk. Poudarja tudi, da so v 16 državah članicah ženske še bolj izpostavljene skrajni revščini in dejstvo, da se njihov prispevek h gospodarstvu redno podcenjuje in slabo plača. Ne smemo pozabiti, da je eden od ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšati revščino in da je to mogoče doseči samo s socialno politiko in politiko zaposlovanja, z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja in z zagotavljanjem, da imajo vse ženske sredstva, potrebna za spodobno življenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ženske so vedno bolj izpostavljene tveganju revščine, zlasti skupine žensk s posebnimi potrebami, kot so matere samohranilke, invalidke in starejše ženske, ki pogosto prejemajo plače in pokojnine komaj nad mejo preživetja. Ni vredno ponavljati, da mora biti za preprečevanje in zmanjšanje tveganja revščine zajamčena enaka udeležba žensk in moških na trgu dela. Na žalost je za evropske ženske štirikrat bolj verjetno, da bodo zaposlene s krajšim delovnim časom in imele pogodbe za določen čas ter so pogosto del sive ekonomije, za katero je značilno pomanjkanje pogodb o zaposlitvi. Vendar vprašanja, povezana s feminizacijo revščine ne vključujejo samo dela, ampak tudi pomanjkanje varstva otrok in oskrbe za starejše.

Države članice imajo odgovornost za izvajanje posebnih programov za spodbujanje dejavnega vključevanja ali ponovne vključitve žensk na trg dela in posebnih priložnosti za vseživljenjsko učenje, namenjeno zagotavljanju potrebnih spretnosti in kvalifikacij. Obenem je treba ženskam iz prikrajšanega okolja zagotoviti enak dostop do javnih zdravstvenih sistemov, pa tudi do ginekološke in porodničarske nege ter primerne nastanitve, pravosodja, športa in kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Ta resolucija ponuja analizo revščine žensk, s katero se strinjam. Ni dvoma, da je to brezposelnost povzročila nedavna gospodarska kriza, vendar so jo povzročili tudi najrazličnejši dejavniki, kot so stereotipi, razlike v plačah med moškimi in ženskami, slabo ravnovesje med družinskim in poslovnim življenjem, daljša pričakovana življenjska doba itd. V tem pogledu me veseli, tako kot našo poročevalko, da je bil uveden evropski instrument za mikrofinanciranje. Njegov namen je, da bi bilo mikrofinanciranje lažje dostopno in na voljo tistim ženskam, ki težje vstopijo na trg dela ali želijo postati samozaposlene ali ustanoviti lastno malo podjetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Zgodovinsko so ženske tiste, ki jih najbolj ogroža revščina – zlasti matere samohranilke in ženske, starejše od 65 let. Ocenjuje se, da je stopnja revščine pri ženskah 36 % v primerjavi z 11 % pri moških. V EU so najbolj ogrožene starejše ženske – pri njih je stopnja revščine 22 % v primerjavi s 16 % pri moških – zaradi težav, s katerimi se spopadajo pri dostopanju do socialne varnosti in pokojninskega sistema.

Glasoval sem za to poročilo. Poročevalka ima prav, ko pravi, da je revščina pri ženskah prikrita, ker predstavljajo ženske dve tretjini „neaktivnega“ prebivalstva. Pozdravljam, da pravi poročilo, da je treba zagotoviti, da ne bodo ženske, ki skrbijo za otroke, bolnike, starejše ali invalide, trpele zaradi te oskrbe, ki je življenjsko pomembna za družino in skupnost.

Za te ženske mora biti zagotovljeno primerno socialno varstvo, ko se postarajo. Strinjam se, da mora strategija Evropa 2020 izboljšati enako zastopanje in udeležbo na trgu dela in v celoti podpreti reforme politik na področju trga dela in sociale, da bo zagotovila ekonomsko in socialno enakost za ženske.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Revščina v EU ostaja hud problem in boj proti revščini je eden od petih merljivih ciljev, ki jih je Komisija predlagala za strategijo Evropa 2020. Cilj integriranih smernic strategije Evropa 2020 (spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini) je zaščita ljudi pred tveganjem revščine in to se nanaša predvsem na ženske, enostarševske družine in starejše ljudi, ki se spopadajo z večjim tveganjem revščine kot splošno prebivalstvo. Politiki socialne varnosti in zaposlovanja imata zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju revščine, ki jo prenašajo ljudje. Države članice in Evropska komisija se morajo dogovoriti o učinkovitejših ukrepih, da bodo zajamčene pravice najranljivejših skupin družbe do primernega izobraževanja s poklicnim usposabljanjem in univerzitetnim študijem, ki jim bo omogočil boljše vključevanje na aktivni trg dela in ustavil tveganje revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to poročilo. To poročilo predlaga nekaj ukrepov za boj proti revščini žensk v Evropski uniji. Podpiram številne od njih, na primer spodbujanje uvedbe prilagodljivega delovnega časa za ženske ali zmanjševanje razlik v plačah med spoloma za enako opravljeno delo. Ženske so v težkem položaju. Skrbeti morajo za dom, svoje otroke in moža, obenem pa še delati. Ženske so zelo pogosto žrtve diskriminacije na delovnem mestu ali nasilja, kar sta glavna problema, ki sta še vedno zelo razširjena po vsej EU. Realnost je res obupna, še posebno v podeželskih območjih in za Romke. V teh okoliščinah je treba uporabiti strukturne sklade in vzpostaviti programe, ki bodo izboljšali možnosti žensk za vstop na trg dela. Ta ukrep je treba podpreti s povečanjem dostopa do mikrofinanciranja, pa tudi s spodbujanjem in razvojem podjetniških spretnosti pri ženskah.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub prizadevanjem v boju za enakost med ženskami in moškimi, revščina danes še vedno bolj ogroža ženske (17 %) kakor moške (15 %); ta razlika pa je še večja pri starejših ljudeh (22 % žensk v primerjavi s 17 % moških). Vzrok za večje tveganje revščine pri ženskah je delno tudi v razlikah med plačami žensk in moških. Ta razlika v plačah je v Evropski uniji še vedno okrog 18 %, kar ima posledice za dohodek v vsem življenju, za socialno zaščito in za pokojnine.

To poročilo, ki si zasluži mojo podporo, poziva države članice, naj v svojih načrtih za okrevanje po recesiji upoštevajo razsežnost spolov s spodbujanjem in povečevanjem zaposlenosti žensk, ciljno usmerjeno vključevanje na trg delovne sile, prilagodljiv delovni čas, enake plače ter pregled davčnega in pokojninskega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE), v pisni obliki. – (IT) Nedavna gospodarska in finančna kriza je povzročila vrsto negativnih posledic, ki vplivajo na življenjski standard in delovno življenje državljanov in še posebno žensk. Položaj žensk se jasno vidi iz statistike: skoraj 17 % evropskih žensk živi v revščini.

Leto 2010 je bilo razglašeno za „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“, zato verjamem, da bi morale dejavnosti, izvedene v tem letu, upoštevati tudi tveganje socialne izključenosti, ki ga doživljajo ženske v primerjavi z moškimi. Prav tako verjamem, da bi moralo biti spodbujanje ravnotežja med delovnim in zasebnim življenjem, ki naj bi omogočilo ženskam, ki to želijo, da sledijo svoji poklicni poti ali delajo s polnim delovnim časom, ključni element v boju proti revščini žensk in zmanjševanju tveganj, ki so jim ženske izpostavljene.

Strukturni skladi in zlasti Evropski socialni sklad so ključni instrumenti v pomoč državam članicam za boj proti revščini in socialni izključenosti. Zato opozarjam Komisijo na možnost sofinanciranja posebnih programov za spodbujanje aktivnega vključevanja ali ponovnega vključevanja žensk na trg dela ali tečajev za usposabljanje žensk, namenjenih pridobivanju posebnih strokovnih kvalifikacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki. (IT) Ne nameravam glasovati za to poročilo, ne zaradi njegovih ciljev, ampak zaradi metod, ki jih je opisal moj kolega poslanec. Revščina je v letu 2011 sistemska kuga za Evropo. Ob spopadanju s svetovno gospodarsko krizo so nekatere skupine gotovo bolj prizadete kot druge. Vendar nisem prepričana, da predstavlja idealno rešitev za to pristop, ki temelji na spolu ali posebnih skupinah. Nasprotno, problema te velikosti se je treba lotiti z oblikovanjem učinkovitih krogov, ki ne dajejo prednosti samo nekaterim, ampak vključujejo vse zainteresirane strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker moramo premagati revščino žensk, ki se je poglobila zaradi recesije. Čeprav je imela gospodarska in finančna kriza znaten vpliv na raven brezposelnosti pri obeh spolih, je kriza huje prizadela ženske. Med recesijo so plače občutno padle v sektorjih, kjer prevladujejo ženske ali pa so ženske popolnoma izgubile zaposlitev. Poleg tega ženske zaradi nižjih plač potem, ko ostarijo, dobivajo nizke pokojnine in se zato pogosto spopadajo z revščino. Revščina žensk, ki se je posebno razširila v recesiji, zlasti revščina pri materah samohranilkah, ima neposreden vpliv na revščino otrok, kajti zdaj živi v Evropi v revščini okrog 20 milijonov otrok. Razen če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, ki bodo pomagali zmanjšati revščino žensk, bo nemogoče zmanjšati revščino otrok. Rada bi poudarila, da moramo upoštevati vidik spola v evropski in nacionalni zakonodaji. Države članice Evropske unije morajo razviti posebne programe za vključevanje žensk in jim pomagale, da se bodo vrnile na trg dela. Poleg tega je treba vsem ženskam zajamčiti porodniški dopust. Na žalost, so danes materinstvo in delo doma, skrb za otroke in starejše ali invalide popolnoma podcenjeni. Upam, da bodo države članice v prihodnje sprejele ustrezne ukrepe za premagovanje revščine žensk in bodo cenile ženski prispevek k razvoju družine, družbe in gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ki je bilo odobreno v tem parlamentu na dan, ko praznujemo stoletnico dneva, posvečenega ženskam. V skladu z najnovejšimi podatki danes 17 % evropskih žensk še vedno živi v revščini in, da bi bile stvari še slabše, so prikrajšane na trgu dela in pri socialni zaščiti. Hkrati je prispevek žensk k razvoju družine, družbe in gospodarstva ves čas podcenjen in premalo plačan.

Glede na letno poročilo Komisije so ženske bolj izpostavljene tveganju revščine in posledično socialni izključenosti, zlasti starejše ženske, od katerih je 22 % leta 2008 ogrožala revščina v primerjavi s 16 % starejših moških in 35 % samohranilk in drugih kategorij žensk, kot so invalidke ali pripadnice etničnih manjšin. Še posebno se strinjam z zahtevo poročevalke, gospe Nedelčeve, glede ravnotežja med delovnim in zasebnim življenjem ali drugih ukrepov, ki naj se sprejmejo v podporo materam samohranilkam.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo, sprejeto za boj proti revščini žensk