Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 23. marec 2011 - Bruselj

14. Obrazložitev glasovanja

Poročilo: Elmar Brok, Roberto Gualtieri (A7-0052/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za to poročilo, ker bi s predlogom Evropskega sveta o vzpostavitvi stalnega mehanizma za stabilnost nastal medvladni postopek izven okvira EU, ki bi bil nevaren precedens. Evropske institucije, zlasti Evropska komisija in Parlament, morajo biti sestavni del telesa, ki odloča, Komisija pa njegova članica in ne opazovalka. Parlament je pomembna organizacija za demokratično spremljanje in Svet bi moral upoštevati predlog Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu glede možnega kompromisa v zvezi z udeležbo parlamenta v operativnih sestavinah mehanizma. Tako bi rad poudaril idejo poročila, da „ mehanizem ne sme privesti do novega modela evropskega upravljanja, ki ne bo ustrezal doseženim demokratičnim standardom v Uniji“. Poleg tega je treba mehanizem za stabilnost razumeti kot samo del okvira rešitev za evropsko gospodarsko upravljanje. Evropska unija bi morala na primer proučiti možnosti bodočega sistema evroobveznic.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski svet, ki združuje evropske voditelje držav ali vlad, trenutno razpravlja o izvajanju mehanizma za stabilnost za države članice, ki pripadajo evrskemu območju. Cilj je skupaj zagotoviti finančno stabilnost Unije, ki je danes omajana. V tej resoluciji, ki je po mojem mnenju uravnotežena, Parlament pozdravlja to pobudo, vendar zahteva več kot začasne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja. Strinjam se s tem in menim, da mora EU še naprej krepiti svojo gospodarsko upravljanje, da bi se seveda stabilizirala, pa tudi da bi spodbudili trajno rast.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Danes smo glasovali za spremembo člena 136 Lizbonske pogodbe, ki bo omogočila, da EU vzpostavi mehanizem za stabilnost, ki je namenjen samo članicam evrskega območja. Namen evropskega mehanizma za stabilnost je krepiti proračunsko disciplino in usklajevati ekonomske in finančne politike držav članic evrskega območja, vključno s spodbujanjem skupnega evropskega odzivanja na take izzive, kot so rast, odpravljanje ekonomskih in socialnih neravnovesij ter izboljšanje konkurenčnosti. Verjamem, da bo ta mehanizem zagotovil večjo finančno stabilnost evrskega območja in pospešil gospodarsko okrevanje držav članic evrskega območja. Toda države, ki niso v evrskem klubu in ki jih je kriza najbolj prizadela, ostajajo na stranskem tiru, njihova pot do hitrejšega in trajnejšega gospodarskega okrevanja pa bo zaprta. Menim, da mora EU pokazati večjo solidarnost in državam članicam celovito pomagati, da se bodo lahko pridružile klubu držav evrskega območja in postale polnopravne države članice EU.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Kot predstavnik Bolgarije v Evropskem parlamentu sem glasoval proti osnutku sklepa, ker menim, da vzpostavlja dvojna merila, čemur močno nasprotujem. Taka dvojna merila smo videli že v primeru Grčije, ki je bila nagrajena s 120 milijardami EUR, namesto da bi bila kaznovana, medtem ko Bolgarijo skrbi, da je njena prihodnost v evrskem območju na stranskem tiru.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Pri vzpostavitvi mehanizma za stabilnost za države, ki plačujejo v evrih, je bil prvič uporabljena možnost poenostavljene revizije v Lizbonski pogodbi. To revizijo bi morale podpreti tudi države, ki ne plačujejo v evrih, saj je stabilnost evra nedvomno v njihovem bistvenem interesu. Toda tega mehanizma po mojem mnenju ne bi smeli pretirano izkoriščati in zadovoljen sem, da smo podprli to, da se ga uporabi smo v primerih, ko je res nujno. To je pomembno sporočilo kar zadeva odgovornost držav in upnikov, ker ne vzpostavlja „Unije nakazil“, v kateri bi finančno neodgovorne države svoje zadeve vodile na račun finančnega stanja držav, ki so svoje javne finance utrdile. Nasprotno me ne skrbi, da bi predlagana revizija vzpostavila razmere za uvedbo mehanizma za stabilnost, ki bi bil povsem izven okvira Unije. Razlaga in uporaba zadevne določbe Lizbonske pogodbe bo v vsakem primeru pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Pripravljenost ali nepripravljenost držav, da v ta mehanizem vključijo druga telesa Unije, je treba spoštovati in kakršnega koli medvladnega značaja mehanizma nikakor ni treba vzpostaviti a priori na račun kakovosti ali demokratične legitimnosti. Dokler je finančna plat mehanizma za stabilnost vezana na nacionalne proračune, je povsem razumljivo in logično, da mora imeti mehanizem medvladni značaj.

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo vključuje predlog evropskega mehanizma za stabilnost, ki je sestavni del celotnega svežnja ukrepov za vzpostavitev novega okvira ter hkrati za izboljšanje proračunske discipline in usklajevanje gospodarske in finančne politike držav članic, kar bi moralo vključevati tudi podporo skupnemu evropskemu odgovoru na težave na področju rasti, kar obenem vodi do odprave gospodarskih in socialnih neenakosti ter večje konkurenčnosti. Po mojem mnenju je poziv Komisije k razmisleku tudi o drugih mehanizmih za zagotovitev finančne stabilnosti in gospodarske rasti v evrskem območju povsem pravilen. Menim tudi, da ima Komisija povsem prav, ko poziva k vložitvi zakonodajnih predlogov, ki vključujejo mehanizem za stabilnost in ukrepe za zmanjšanje tveganj v interesu finančne, gospodarske in socialne stabilnosti Evropske unije, vključno z učinkovitim upravljanjem finančnih trgov. Povsem ustrezno je ponovno pregledati pakt za stabilnost in rast. Poročilo podpira tudi uvedbo instrumentov za zmanjšanje makroekonomskih neravnovesij v evrskem območju ter ukrepe za okoljsko prenovo. Zaradi prej omenjenih, pa tudi drugih razlogov, sem se odločila, da bom podprla poročilo.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam, da je evropski mehanizem za stabilnost pomemben del celotnega svežnja ukrepov za oblikovanje novega okvira za krepitev proračunske discipline in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik držav članic. To bi moralo vključevati spodbujanje skupnega odzivanja Evropske unije na izzive v zvezi z rastjo, hkrati pa odpravljanje gospodarskih in socialnih neravnovesij ter izboljšanje konkurenčnosti.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Voditelji držav in vlad Evropske unije so se na gospodarsko krizo odzvali z varčevalnimi ukrepi in zmanjševanjem javne porabe. Ti ukrepi in politike so delavce v večini evropskih držav spravili na kolena, saj imajo obliko zmanjševanja plač, zmanjševanja pokojnin, zmanjševanja socialnih pravic in strmo naraščajoče brezposelnosti. V bistvu so prisiljeni plačevati za posledice gospodarske krize namesto tisti, ki so jo povzročili. S to spremembo Pogodbe je tlakovana pot do okrepitve varčevalnih ukrepov in se zaokrožuje sveženj „nadzornih“ ukrepov, ki zajemajo sveženj gospodarskega upravljanja in evropski semester. „Pakt za evro“ v bistvu prevlada nad nacionalno gospodarsko politiko in institucijo evrskega območja skoraj na silo spreminja v orodje Nemčije za izvajanje njene gospodarske politike. Nasprotujem tudi tej konkretni uporabi poenostavljenega postopka za revizijo Pogodbe. Menim, da je najustreznejši način za spreminjanje Pogodb referendum v vseh državah članicah.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za poročilo gospoda Broka in gospoda Gualtierija, ki sta prepoznala potrebo znotraj ustavnega okvira Unije, da se uresniči vzpostavitev mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Praksa kaže, da je v EU potrebna močnejše gospodarsko upravljanje, ki vpliva na gospodarsko in finančno politiko ter omogoča večjo proračunsko disciplino.

V poročilu je upravičeno poudarjeno, da so začasni ukrepi nezadostni in da kakršen koli poskus vzpostavitve sistema izven institucionalnega okvira EU ogroža projekt EU; zato je tudi upravičen poziv k vplivnejši vlogi Evropske komisije.

Strinjam se tudi s pozivom, naj Komisija predloži zakonodajne ukrepe, ki se izkažejo za potrebne za krepitev finančne stabilnosti in trajne gospodarske rasti.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo o mehanizmu za stabilnost za države članice v evrskem območju, ker ta mehanizem pomeni korak naprej k boljšemu usklajevanju gospodarskih politik na evropski ravni. Hkrati je potreben celotni sveženj ukrepov za doseganje gospodarske stabilnosti in spodbujanje konkurenčnosti v EU.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. − – Zavrnil sem predlog v celoti, ker ne verjamem, da rešuje težave. Strinjam se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“.

Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku.

Na koncu pozivam države članice, naj omogočijo referendume v vseh državah članicah o predlogih sprememb Pogodbe.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam današnje glasovanje v Evropskem parlamentu o predlagani spremembi Pogodbe. Toda izredno pomembno je, da voditelji držav in vlad na svojem vrhunskem srečanju ta konec tedna spoštujejo svoj dogovor z Evropskim parlamentom. Po mnenju večine poslancev Evropskega parlamenta je postopek, ki ga je Svet uporabil za pripravo svojega predloženega besedila, zelo nezadovoljiv. Če ne bi bil izredno pomemben za evrsko območje in če evropski mehanizem za stabilnost ne bi bil nujno potreben, zlasti za majhne države članice, kot je Irska, bi bil jaz prvi, ki bi glasoval proti izvirnemu predlogu. Besedilo, o katerem smo se danes dogovorili v Evropskem parlamentu, je minimum, ki je potreben za zagotovitev zakonitosti vzpostavitve mehanizma in njegovo delovanje. Toda v njem ni navedeno, da se skupina socialistov in demokratov strinja z drakonskimi varčevalnimi programi, ki se pričakujejo od nekaterih držav članic, ne da bi se ozirali na njihovo gospodarsko vzdržnost.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament podpira omejeno spremembo Pogodbe o Evropski uniji, da bi omogočili vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost za evrsko območje, ki naj bi bil uradno ustanovljen na zasedanjih Evropskega sveta 24. in 25. marca, s spremembo člena 136 Pogodbe. S to odločitvijo bo mehanizem za finančno stabilnost, ki se že od svoje vzpostavitve lanskega maja izkazuje za učinkovitega, lažje postal stalnejši. Tako bomo imeli zdrav mehanizem v višini 700 milijard EUR za zagotavljanje posojil z najboljšimi stopnjami in pod strogimi pogoji državam iz evrskega območja v težavah. Toda bilo je nepojmljivo, da bi s spremembo Pogodb vzpostavili mehanizem, ki bi temeljil zgolj na medvladnih zavezah. Metoda Skupnosti, ki jo zagovarjamo, zagotavlja, da bodo vse države članice evrskega območja obravnavane enako pri dostopanju do tega reševalnega sklada pod strogimi pogoji. Kar zadeva Mednarodni denarni sklad, bomo še naprej izredno previdni glede pogojev za udeležbo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro, ker je bistvenega pomena za dolgoročno stabilizacijo evrskega območja, omejevanje špekulacij proti evropskim državam in zaščito javnosti.

Kljub medvladnemu značaju mehanizma menim, da je pozitivno krepiti metodo Unije, skupaj z vlogo evropskih institucij pri gospodarskem upravljanju EU, zlasti Komisije in Evropskega parlamenta.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati podpiramo to poročilo v celoti. Hkrati pa menimo, da gre besedilo v zvezi s konsolidiranim trgom evroobveznic predaleč. Menimo, da je ustanovitev sistema evroobveznic zanimiva in obetajoča zamisel, vendar mislimo, da je treba zadevo ustrezno preučiti, preden jo lahko štejemo za primerno za dejansko izvajanje. Trenutno vemo veliko premalo, da bi lahko na tej stopnji o tem sprejemali dokončne odločitve.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) V izrednih obdobjih v zgodovini držav in organizacij, kot je to, ki ga doživljamo zdaj, imamo skupno obveznost, da poiščemo ustrezne in ambiciozne odzive na izzive, s katerimi se spopadamo. Dolžniška kriza, s katero se spopada Evropa, zahteva izredne ukrepe in potrebno zrelost, da v naši institucionalni strukturi najdemo pot do mehanizmov, ki bodo evru omogočili potrebno stabilnost in odpornost. Ukrepe, ki bodo trdno zasidrani v proračunski disciplini, usklajevanju makroekonomskih politik in obstoju politik trajne rasti.

Čeprav zagovarjam zakonodajno stabilnost, zaradi izrednega obdobja, ki ga doživljamo, podpiram trenutno predlagano spremembo člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se omogoči vzpostavitev stalnega mehanizma za zaščito stabilnosti evrskega območja, kot je predložen v poročilu A7-0282/2010, ki ga je Parlament sprejel 20. oktobra 2010.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska unija mora okrepiti svoje gospodarsko upravljanje, kar bomo lahko dosegli samo z metodo Unije ob vodstvu Komisije, ne pa z medvladno metodo.

Upam, da bodo krepitev pakta za stabilnost in rast, evropski semester, strategija Evropa 2020 in sprememba člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost privedli do trajne gospodarske rasti. Ta mehanizem mora spoštovati temeljna načela demokratičnega odločanja, kot so preglednost, parlamentarni nadzor in demokratična odgovornosti. Ta mehanizem je pomemben del celotnega svežnja ukrepov za opredelitev novega okvira za krepitev proračunske discipline in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik držav članic, kar bi moralo vključevati spodbujanje skupnega evropskega odzivanja na izzive v zvezi z rastjo, hkrati pa odpravljanje gospodarskih in socialnih neravnovesij ter izboljšanje konkurenčnosti.

Glasoval sem za vzpostavitev tega mehanizma v upanju, da bo to dragocen prispevek k povečanju stabilnosti na finančnih trgih in zagotavljanju trajne gospodarske rasti.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Nameravani poenostavljeni način spreminjanja Pogodbe jasno razkriva praznost zatrjevanja o veri v pomen, ki naj bi ga Lizbonska pogodba pripisovala nacionalnim parlamentom – in tudi Evropskemu parlamentu –, ter lažnost vse retorike v zvezi s poglabljanjem demokracije. Malo več kot eno leto kasneje spreminjamo Pogodbo, ki naj bi trajala vsaj eno generacijo, in to na hiter in poenostavljen način zaradi želje in pritiska direktorata moči, ki ga vodi Nemčija, ki bi rada za vsako ceno ohranila gospodarsko in politično prevlado, ki ji jo zagotavljajo instrumenti EU, vključno s skupno valuto. Razprava, udeležba in demokracija so na stranskem tiru.

Če so se za sprejetje Lizbonske pogodbe izognili nacionalnim referendumom – in niso spoštovali tistih nekaj, ki so bili izvedeni –, se zdaj ne obotavljajo izogniti niti nadzoru nacionalnih parlamentov. Razumljivo je, če pomislimo na to, da pri mehanizmu, ki ga zdaj želijo vključiti v Pogodbo, in pri tako imenovanem „gospodarskem upravljanju“ obstaja nevarnost, da to postanejo prazne besede. Ni več dvoma, da nameravajo ustvariti pravi prisilni jopič za države članice, da bodo lahko vzpostavili strategijo poglabljanja…

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Smo proti celotnemu postopku, ki vključuje napovedano spremembo Lizbonske pogodbe, na samo glede njene vsebine, temveč tudi glede njene oblike.

Strogi pogoji za odobritev finančne pomoči v okviru evropskega mehanizma za stabilnost so nesprejemljivi zaradi številnih razlogov, najpomembnejši pa je možnost odvzema pooblastil in vmešavanje v vodenje držav članice Evropske unije, katerih valuta je evro; posebej resno je vmešavanje na proračunskem, socialnem in delovnem področju.

To je sprememba, ki uporablja mehanizem Pogodbe, da lahko kogar koli potisne ob rob, in ki ne omogoča samo spremembe brez kakršne koli demokratične udeležbe – in poleg tega nadaljuje s tistim, kar so storili z zavrnitvijo nacionalnih referendumov pri sprejemanju Pogodbe –, temveč vzpostavlja tudi mehanizem, ki omogoča stalno nadzorovanje gospodarstev držav članic.

To poročilo gre v isto smer, saj so v njem nekatere predlagane spremembe predlogov Komisije o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Toda cilj je vedno okrepiti želeno povečanje kot del prej omenjenega gospodarskega upravljanja z vzpostavitvijo „evropskega semestra“, poglobitvijo kazni…

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Po pravnem mnenju je omejena sprememba Pogodbe potrebna za zagotovitev, da bo evropski mehanizem za stabilnost v okviru institucionalnega okvira Evropske unije.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Ob odsotnosti drugih rešitev, ki bi jih predlagal Svet, je bilo treba glasovati za stalnost evropskega mehanizma za stabilnost, da bi zagotovili pomoč našim grškim, portugalskim in irskim kolegom. Toda razprava še zdaleč ni končana. To popuščanje francoskih socialistov ne napoveduje izida drugi prihodnjih razprav o vprašanju gospodarskega upravljanja. Ob uvajanju tega medvladnega mehanizma je pomembno, da se premaknemo naprej in vzpostavimo instrumente za spodbujanje oživitve rasti in poslovanja. Eden izmed razlogov za to, da skupaj s kolesi socialisti izvajam kampanjo za povečanje lastnih sredstev Evropske unije je zagotovitev, da bomo sposobni financirati take instrumente. Lahko bi uporabili tudi strukturne sklade v povezavi z evropskim mehanizmom za stabilnost, da bi se lahko države s primanjkljajem približale želeni ravni. Iz krize se bomo lahko rešili z ambicioznimi proračuni in spodbujanjem evropskega socialnega modela.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za mehanizem za stabilnost za države članice v evrskem območju, da bi pomagali sosedam s težavami. Ta mehanizem je zametek tega, kar bi v prihodnje lahko bile evroobveznice glede njihove sposobnosti financirati proračun Unije in sprostiti čvrsti prijem, s katerim finančni trgi držijo državni dolg držav članic. Vseeno pa obžalujem izbrani način odobritve mehanizma za stabilnost – enostavno posvetovanje z Evropskim parlamentom –, ker je medvladni pristop prevladal nad pristopom Skupnosti. To postavlja v nevarnost kakovost demokratične razprave, ki je vseeno potrebna za vzpostavitev učinkovite gospodarske politike. Ta mehanizem ostaja delni odziv, ki ne zadošča za spodbujanje rasti in zmanjševanje brezposelnosti.

  Gerald Häfner (Verts/ALE), v pisni obliki. – (DE) Vzel sem za svojo dolžnost kot poslanec Parlamenta, da dosežem največjo možno raven demokratičnega nadzora in vključevanja evropskega mehanizma za stabilnost v pogajanja. Rezultat je veliko izboljšanje izvirnega predloga. Zato sem glasoval za. Vseeno bi rad navedel svoje osnovne zadržke v zvezi s potjo, po kateri smo se odpravili. Za mehanizem za stabilnost bi bil potreben redni postopek revizije Pogodbe. S tem bi ga lahko vzpostavili v okviru Skupnosti z demokratično udeležbo in nadzorom. Vračanje na medvladno metodo je usodno. Privatiziramo (špekulativne) dobičke in socializiramo izgube. To je zgrešena pot. Davkoplačevalce puščamo, da trpijo, ščitimo pa banke, upravljavce premoženja in špekulante. Javni sektor tu posoja bankam denar. Javni sektor nosi stroške – ne zasebni. Brez temeljito prenovljenih konceptov denarja in jasnih pravnih pravil za bančni in finančni sektor bomo še kar naprej zgolj zdravili simptome, ne da bi odpravili vzroke.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pri celotnem glasovanju o tem poročilu sem se vzdržal. Škotska ni v evrskem območju, zato je po mojem mnenju ustrezno, da se glede tega vzdržim. Pri tem pa ugotavljam, da se odstavek 6 nanaša na manjše evropske države, „katerih gospodarstvo se mogoče ne zdi tako zelo ’nujno potrebno’ za ohranjanje euroobmočja kot celote “. Menim, da se v tem odstavku kaže nevarna aroganca; EU je vsota vseh njenih delov in pomen vseh evropskih gospodarstev je enak, ne glede na velikost. Zgodovina kaže, da so zveze, ki temeljijo na prevladi velikih članic, obsojene na propad.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker bo sprejeta sprememba Lizbonske pogodbe omogočila vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost evra. Današnje razmere kažejo, da smo v težkem gospodarskem in finančnem položaju ter da moramo sprejeti zelo konkretne ukrepe glede gospodarskega usklajevanja in nadzora. Toda ta mehanizem in jamstveni sklad sta namenjena samo članicam evrskega območja, države, ki niso v evrskem območju, pa bodo potisnjene na stran, kar bo še bolj razdrobilo EU. Po mojem mnenju mora EU pokazati večjo solidarnost z odobritvijo pomoči tudi državam, ki niso v evrskem območju, da bodo čim hitreje postale polnopravne in enakovredne države članice EU, s čimer bi odpravili začasno razhajanje v pristopnem sporazumu EU in prispevali k oblikovanju kohezivnejše EU.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − Resolucija o predlogu spremembe Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jo je odobril Parlament in ki se nanaša na vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost za evrsko območje, je pomemben cilj za krepitev kohezije in konkurenčnosti gospodarstva ter stabilizacijo finančnega sistema. Glasoval sem za spremembo zaradi pomena evra za evropski politični in gospodarski načrt v zvezi s trajno rastjo. Stabilizacija evrskega območja je strateškega pomena in menim, da mora Evropa sprejeti ukrepe za njegovo krepitev in povečanje gospodarskega upravljanja glede na cilje strategije EU 2020. Na koncu naj povem, da mora po mojem mnenju stalni mehanizem za stabilnost zagotavljati udeležbo institucij Skupnosti, da bi se izognili vzpostavljanju dvojnih struktur in ker bi vzpostavitev mehanizma izven institucionalnega okvira EU pomenila nevarnost za celovitost sistema, ki temelji na Pogodbah.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Zavrnila sem predlog v celoti, ker ne verjamem, da rešuje težave. Strinjam se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“. Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku. Na koncu pozivam države članice, naj v vseh državah članicah omogočijo referendume o predlogih sprememb Pogodbe.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Mehanizem za stabilnost štejem za zelo pomemben in bistven za države članice, ki uporabljajo evro kot svojo valuto, za krepitev skupne valute in podporo evropskemu političnemu in gospodarskemu projektu. Krepitev in zagotavljanje stabilnosti skupne valute trgu dajeta varnost, prevzemanje evra pa je zaradi tega za nove države članice privlačnejše. To je odločilno za rast in razvoj Evrope, vrednoti, ki ju podpiram v vseh pogledih. Zato sem glasoval za to poročilo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Zadovoljen sem z izidom, ki ga je Parlament zagotovil na pogajanjih s Svetom, zato sem to spremembo Pogodbe podprl. Za takojšnjo in dolgoročno stabilnost evrskega območja je bistveno, da mehanizem za stabilnost dobi pravno osnovo. Svet je zagotovil, da bosta Parlament in Komisija v prihodnje imela močno vlogo, kar se mi zdi zelo pomembno. To spremembo Pogodbe sicer podpiram, me pa zelo skrbijo sedanji predlogi glede gospodarskega upravljanja in z glasovanjem za to poročilo ne podpiram sedanjega svežnja v zvezi z gospodarskim upravljanjem.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Novi evropski mehanizem za stabilnost zahteva spremembo Lizbonske pogodbe, da bi lahko zagotovili njegovo pravno veljavno vključitev v institucionalni okvir Evropske unije. Menimo, da bi morali ob tem okrepiti preventivni in korektivni del pakta za stabilnost in rast ter ukrepe v zvezi s srednjeročno in dolgoročno konkurenčnostjo. Se pravi ukrepe, s katerimi je mogoče spodbuditi skupen evropski odgovor za učinkovitejše odpravljanje makroekonomskih neravnovesij med državami članicami in za zagotovitev njihove trajne rasti. Evropski mehanizem za stabilnost je zato pomembna sestavina celovitega svežnja novih ukrepov (skupaj z evropskimi semestri in strategijo EU 2020), katerih namen je vzpostavitev novega okvira za krepitev in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik ter proračunske discipline. Za zagotovitev spoštovanja osnovnih načel demokratičnega odločanja, kot so preglednost, parlamentarni nadzor in demokratična odgovornosti, mora biti Parlament ustrezno obveščen in udeležen. Poleg tega se strinjamo, da mora biti vsak nacionalni parlament v celoti udeležen v skladu s svojimi proračunskimi in nadzornimi pravicami, da bi povečali preglednost, lastništvo in odgovornost za sprejete odločitve, tudi na evropski ravni.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo podpira institucionalizacijo nadzora Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) nad proračuni in političnimi reformami držav članic evrskega območja. V njem ni niti besede o socialnih krivicah, ki jih bodo trpeli državljani, da bi lahko izkoristili finančno pomoč, ki jo zagotavlja evropski mehanizem za stabilnost. Omenjeni niso tudi vzroki krize, ki države članice sili, da pristajajo na popolno izčrpanje svojega prebivalstva, da bi umirili finančne trge. Še huje, podprta je zloraba oblasti v obliki uporabe poenostavljenega postopka revizije Lizbonske pogodbe, da bi se poskusili izogniti morebitnemu referendumu. Naša skupina je edina, ki zahteva, da se v vseh državah članicah izvedejo referendumi. Vaša evropska oligarhija se boji demokracije. In prav ima, saj ji Evropejci po zgledu Severnoafričanov želijo povedati, naj se pobere!

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ne smemo se obotavljati pri spopadanju s krizo državnega dolga, ki je prizadela nekatere države v evrskem območju. V drugih, manj resnih okoliščinah se ne bi strinjal s predlagano spremembo Lizbonske pogodbe, ki velja šele tako malo časa.

Zdaj je bistveno, da sprejmemo več kot samo začasne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja, in ni dvoma, da mora EU okrepiti svoja sredstva za spopad s krizo državnega dolga. Zato je sprememba člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije bistvena za oblikovanje stalnega evropskega mehanizma za stabilnost, ki bo učinkovito pomagal državam članicam v težavah.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem proti temu poročilu, ker to nikakor ni rešitev gospodarske krize, ki jo doživljamo. Predlagane spremembe tlakujejo pot za preprečevanje socialnega dialoga. Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali poenostavljeni postopek revizije Pogodbe uporabiti za ustvarjanje ozračja, ki je naklonjeno poglobljeni razpravi o predlaganem mehanizmu za stabilnost in o drugih morebitnih mehanizmih, kot je določba o socialnem napredku. In na koncu pozivamo države članice, naj omogočijo referendume o morebitnih spremembah Pogodbe.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. − (HU) Zastopam državo iz evrskega območja, ki v zadevnem času ni podprla posojila Grčiji. To je bila odločitev, s katero seveda ni bil nihče zadovoljen. Iskreno upam, da take odločitve ne bodo potrebne velikokrat. Kriza ni prizanesla ne evrskemu območju ne Evropski uniji, toda naša skupna valuta se je že večkrat izkazala. Uporabnikom daje obliko enotnosti in varnosti, na katero smo lahko upravičeno ponosni kot na dosežek EU. Ravno zaradi tega moramo svojo valuto z ustreznim zakonodajnim okvirom zaščititi pred bodočimi gospodarskimi nihanji. S sedanjo spremembo Pogodbe bo evropski mehanizem za stabilnost nadomestil začasno orodje za stabilnost. Reforma glede mehanizma daje priložnost tistim v težavah, zato bi raje videl, če bi jo redko uporabljali. To je ena zadnjih priložnosti za usklajevanje naših gospodarskih in finančnih sistemov. To zelo realistično in konstruktivno rešitev sem podprl s svojim glasom. Kot je bilo v Parlamentu že rečeno, se je treba spopasti s strukturnimi vzroki krize. Preprečiti je treba ponovitev razmer, ki bi bile podobe temu, kar doživljamo v zadnjih časih.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dolžniška kriza na evrskem območju je pokazala, da je treba čim prej vzpostaviti gospodarsko unijo in gospodarsko upravljanje. Evropski mehanizem za stabilnost je pomemben vidik ukrepa za krepitev proračunske discipline in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik držav članic. To je prvi korak v vrsti sprememb, ki so potrebne za vzpostavitev verodostojnega gospodarskega upravljanja.

Stalni mehanizem za stabilnost je predmet medvladnega dogovora, kar žal pomeni, da bo veljalo pravilo soglasja. To je nevaren pristop, saj je lahko voda na mlin evroskeptikov. Idealno bi bilo, če bi bil ta mehanizem vključen v sistem Skupnosti.

Komisija bi morala biti v dogovoru z državami članicami sposobna upravljati s cilji stalnega mehanizma za stabilnost, ne pa da je omejena na tehnično spremljanje. V tem primeru je bilo sicer verjetno nujno uporabiti poenostavljeni postopek revizije, toda to mora po mojem mnenju ostati izjema.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je pomembna za celotno Evropsko unijo, saj gre za reševanje hude gospodarske krize. Zato je zelo pomembno oblikovati tak mehanizem, ki bo stabiliziral evrsko območje ter zagotovil njegovo učinkovito in smotrno delovanje in razvoj. Evropski mehanizem za stabilnost je stalni sklad za pomoč državam članicam v evrskem območju, ki jih je prizadela kriza. Toda da bi bil ta mehanizem učinkovit, ga je treba v celoti spraviti v institucionalni okvir Unije. Predvsem je treba zagotoviti, da je že od vsega začetka odprt za vse države članice, tudi za tiste, katerih valuta ni evro. Po mojem mnenju bi bilo dobro zagotoviti finančne ukrepe, s katerimi bi dobili priložnost za nakup obveznic držav, ki imajo velike težave z dolgovi. S tem bi dobile dostop do finančnih trgov in spodbudo za hitrejše gospodarsko okrevanje. Strinjam se s predlogom, da bi morale biti v upravljanje mehanizma vključene tudi druge institucije EU in da bi morala dobiti Komisija več pooblastil, da bi lahko učinkovito izvajali razširjene funkcije Unije na tem področju.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za spremembo Pogodbe v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Upam, da se bodo države članice hitro odločile glede njegovih podrobnosti in konkretne oblike. Toda menim, da se razprava tu ne konča. V resnici verjamem, da se bomo v prihodnjih mesecih in letih spopadali z vprašanjem, ali in kako te prispevke uporabiti. V mislih imam na primer evroobveznice. V sedanjih razmerah, ko se od držav članic po eni strani zahteva, naj izvajajo stroge proračunske politike za zmanjšanje primanjkljajev in dolgov, ter po drugi, naj plačujejo prispevke za sodelovanje v stabilizacijskem skladu, obstaja resno tveganje za zlom in nevarnost, da se države ne bodo mogle več same financirati. Evropsko gospodarstvo ne more ponovno oživeti, če hkrati ne uporabimo moči evra na mednarodnih trgih in posledično višje bonitete za njegovo zdravljenje. Združevanje sredstev na evropski ravni državam članicam omogoča, da znižajo porabo, odpravijo prekrivanja in dosežejo boljšo donosnost naložb.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Krepitev gospodarskega upravljanja EU je postala prednostna naloga, zlasti v sedanjih mednarodnih gospodarskih razmerah. Ko je 1. decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba, ni bilo pričakovati, da bo morala v bližnji prihodnosti doživeti spremembe. Toda dobro znane izredne okoliščine v finančnem, gospodarskem in zdaj tudi socialnem smislu so odločilno vplivale na to spremembo, ki ima večinsko politično podporo.

Vseeno moram nujno poudariti, da ta poenostavljeni postopek revizije ne sme biti precedens za prihodnje ustavne revizije, ko ne bo pravih izrednih okoliščin, kot so te, ki jih doživljamo. Strinjam se, da je potrebna usklajena gospodarska in finančna politika držav članic evrskega območja, ki bo lahko zagotavljala kohezijo in stabilnost evrskega območja, zato sem glasovala za to poročilo o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije in institucionalizaciji stalnega evropskega mehanizma za stabilnost za zagotavljanje stabilnosti in finančne pomoči pod določenimi pogoji, konkretno natančno analizo in izvajanje programa za gospodarsko in finančno oživitev.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. − (IT) Danes smo na mini delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju glasovali o poročilu o „spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro“.

Dne 16. decembra 2010 se je Evropski svet odločil posvetovati z Evropskim parlamentom v okviru poenostavljenega postopka revizije iz člena 48(6) prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s predlogom o reviziji člena 136 prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Namen predloga, ki sta ga osnovala naša kolega poslanca gospod Brok in gospod Gualtieri, je dodati odstavek, ki bi omogočil, da lahko države članice, katerih valuta je evro, vzpostavijo mehanizem, ki se sproži, če je treba zaščititi stabilnost evrskega območja kot celote, pri čemer za odobritev kakršne koli potrebne finančne pomoči v okviru mehanizma veljajo strogi pogoji.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − V skladu s poročilom, o katerem smo danes glasovali, EP:

1. poudarja, da je monetarna politika za države članice, katerih valuta je evro, izključno v pristojnosti Unije in da je to politika Skupnosti že od Maastrichtske pogodbe; in

2. poudarja pomen evra za evropski politični in gospodarski projekt ter izpostavlja pomen zaveze vseh držav članic v dobro stabilnost evrskega območja ter občutek za odgovornost in solidarnost, ki so jo pokazale.

Hkrati meni, da je bistveno preseči začasne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja in da mora Unija okrepiti gospodarsko upravljanje, tudi s politikami in instrumenti za spodbujanje trajne rasti v državah članicah, ter zavzema stališče, da so krepitev pakta za stabilnost in rast, evropski semester, strategija EU 2020 in sprememba člena 136 PDEU v zvezi z mehanizmom za stabilnost zgolj prvi korak v tej smeri.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Podpiram besedilo te resolucije, ker verjamem, da mora monetarna politika evra ostati v izključni pristojnosti evropskih institucij, saj se s tem izognemo oblikovanju dvojnih struktur, ki bi se izkazale za škodljive za evropsko povezovanje.

Vse države članice trenutno usklajujejo svoje gospodarske politike v skladu z ukrepi, ki jih narekujejo evropske institucije za stabilnost celotnega evrskega območja. Sedanji osnutek sklepa Sveta bi lahko ustvaril mehanizem odločanja v zvezi s stabilnostjo evra, ki bi bil izven okvira Parlamenta in Komisije. Zato je mehanizem za stabilnost skupni odgovor na izzive v zvezi z gospodarsko in socialno rastjo ter spodbuda za uvajanje evra v preostalih državah članicah. Upam, da bo oblikovanje in izvajanje stalnega mehanizma za stabilnost vključevalo prispevke celotnega evropskega institucionalnega okvira, po potrebi prek postopka okrepljenega sodelovanja, da bi zagotovili preglednost vseh odločitev.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Zavrnil sem predlog v celoti, ker ne verjamem, da rešuje težave. Strinjam se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“. Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku. Na koncu pozivam države članice, naj v vseh državah članicah omogočijo referendume o predlogih sprememb Pogodbe.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Zavrnili smo predlog v celoti, ker ne verjamemo, da rešuje težave. Strinjamo se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“. Poleg tega se ne strinjamo z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menimo, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku. Na koncu pozivamo države članice, naj v vseh državah članicah omogočijo referendume o predlogih sprememb Pogodbe.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kriza državnega dolga, ki je prizadela države članice, sili Evropsko unijo, naj ponovno pretehta svojo gospodarsko strategijo. Gospodarsko upravljanje Unije postopoma postaja realnost. Potrebna je usklajena gospodarska in finančna politika držav članic evrskega območja: resnični „pakt za evro“. Za to in za zagotovitev stabilnosti evrskega območja je namen tega poročila spremeniti člen 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter institucionalizirati stalni evropski mehanizem za finančno stabilnost za zagotovitev stabilnosti in finančne pomoči pod določenimi pogoji, konkretno natančno analizo in izvajanje programa za gospodarsko in finančno oživitev.

Za to spremembo sem glasoval, ker menim, da je bistvena za to, da se evropski mehanizem institucionalizira in obenem postane prožnejši. Vseeno moram poudariti, da mora upoštevati pristojnosti evropskih institucij, zato se ne sme oblikovati institucionalnega okvira, ki je ločen od njih. Sedanji dogodki zahtevajo zavzetje resnih in realnih stališč na ravni držav članic, zlasti tistih v evrskem območju. Toda nujno moram poudariti, da ta poenostavljeni postopek revizije ne sme biti precedens za prihodnje ustavne revizije.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za ta dodatek k Pogodbi o delovanju Evropske unije, ker ima logične posledice za gospodarsko upravljanje in spodbuja nadaljnje usklajevanje v evrskem območju v smeri skupne finančne politike. Poleg tega je prav, da nobena država ne dobi popusta in da ne razlikujemo med dobrim in slabim dolgom. Pakt med generacijami pomeni, da se breme vedno prenese na naslednje generacije, kar omejuje njihovo prosto ravnanje in njihove možnosti v prihodnje.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Obremenitev evropskih javnih financ zaradi odločilne zaveze držav članic k obvladovanju padca rasti zaradi finančne krize je ustvarila precejšnje javne primanjkljaje, ki so predmet divjih špekulacij. Treba je bilo vzpostaviti stalen evropski mehanizme za stabilnost. Pozdravljam institucionalizacijo tega instrumenta, ki jasno izraža solidarnost v evrskem območju in ki v zameno poziva njegove članice k večji odgovornosti. Prvič, aktiviranje tega mehanizma zagotavlja pomoč državam članicam v hudih finančnih težavah, in drugič, mehanizem zahteva, da te države v zameno zmanjšajo svoj primanjkljaj. Z uporabo skupnega pristopa k upravljanju dela javnega dolga držav članic in s približevanjem njihovih gospodarstev je ta mehanizem pravzaprav del celovitejše strategije, ki jo moja politična družina na splošno podpira, in sicer gospodarskega upravljanja evrskega območja. Pri tem ne govorimo o teoretičnem orodju ali evropskem triku; govorimo o jasni potrebi in pravem napredku za Evropo. Moč naše valute, naša zmožnost uvažanja po nizki ceni in naša sposobnost pritegniti naložbe v Evropo so odvisne od te strategije.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) V poročilu gospodov Broka in Gualtierija je izrecno navedeno, da Svetu – in s tem državam članicam – ni uspelo v celoti izvesti pakta za stabilnost in rast ter da možnosti za stabilizacijo pakta, ki obstajajo v Pogodbah, niso bile izkoriščene. Poleg tega s tem poročilom Parlament podpira Evropsko komisijo in brez zadržkov podpira njeno „namero, da zagotovi skladnost med prihodnjimi mehanizmi in gospodarskim upravljanjem Unije“, da bi v prihodnje preprečili tako krizo, kot jo doživljamo zdaj. Že v odstavku 3 poročila je navedeno, da Evropski parlament mehanizem za stabilnost razume kot „sestavni del globalnega svežnja ukrepov za opredelitev novega okvira, okrepitev proračunske discipline in uskladitev gospodarskih in finančnih politik držav članic“. Strinjam se s tem pogledom številnih kolegov poslancev.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Skupna valuta je Evropi prinesla večjo svobodo. Toda svoboda mora vedno iti z roko v roki z odgovornostjo. Tu pa tiči problem. Nekatere države članice očitno svojega dela odgovornosti za skupno valuto niso vzele zelo resno. Zdaj si morajo sposoditi še več denarja za postopno odplačevanje teh dolgov, toda banke jim več ne zaupajo. Države, ki so ravnale odgovorno, so imele izbiro: dopustiti, da dolžniki bankrotirajo, ali pokazati solidarnost. Kot prepričana Evropejka sem vesela, da je prevladalo načelo solidarnosti. Hkrati pa pričakujem, da se bo novi mehanizem uporabljal pazljivo, da bi preprečili tisto, kar se dogaja danes, ko tako Grčija kot Irska zahtevata še več pomoči poleg prvotnega zneska. Pričakujem tudi, da naše solidarnosti ne bodo zlorabili tisti, ki jo potrebujejo, ali tisti, ki iščejo primeren izgovor za usklajevanje davkov in druge načine za omejevanje suverenosti držav članic.