Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Sreda, 23. marec 2011 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

19. Sodni pozivi Združenih držav in določbe EU o varstvu podatkov (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o pozivih Združenih držav in določbah EU o varstvu podatkov.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. (HU) Gospod predsednik, komisarka, spoštovani poslanci, Parlament zastopa skrb mnogih evropskih državljanov, saj posveča večjo pozornost organom ZDA, ki po razkritju ameriških državnih skrivnosti prek WikiLeaksa zahtevajo podatke od medijsko-komunikacijskih družb. Kot Parlament seveda tudi Svet skrbi spoštovanje določb EU o varstvu podatkov. Vendar nima informacij, na podlagi katerih bi lahko ugotovil, ali je bil postopek na ameriškem sodišču v nasprotju z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov. Kar zadeva primer WikiLeaks, ki ga je omenilo nekaj poslancev, je generalni državni tožilec Združenih držav javno priznal, da poteka kazenska preiskava. Kolikor vem, so ameriški odvetniki v zvezi s to preiskavo pozivali, naj ameriško sodišče z odločbo naroči Twitterju, da posreduje določene podatke, in sodišče je takšno odločbo res sprejelo.

Svet ni zadolžen za podajanje mnenja o tem, kako pravosodni organi ZDA sprejemajo svoje odločitve. Poleg tega niti nima informacij, na podlagi katerih bi lahko postavil pod vprašaj veljavnost utemeljene sodne odločbe. V Združenih državah so potekali sodni postopki, na katerih je Twitter lahko zagovarjal svoje stališče. To dokazuje tudi dejstvo, da je ameriško sodišče potrdilo zahtevo Twitterja o obveščanju svojih strank o sodni odločbi. Evropska unija načeloma spoštuje sodne postopke tretjih držav. Samoumevno je, da morajo pri preiskovanju domnevnega kaznivega dejanja organi pregona pridobiti informacije. Dobro znano je tudi, da se ameriški postopek za pridobivanje informacij razlikuje od postopka večine držav članic EU. Razlikuje se predvsem po širšem obsegu, kar pomeni, da se lahko zahteva bistveno več informacij od mnogo številnejših oseb kot v evropski kazenski preiskavi ali postopku.

To je preprosto rezultat razvoja ameriškega prava, se pravi, ne gre za zadevo, o kateri bi moral Svet izreči mnenje. Uveljavljanje določb EU o varstvu podatkov je na splošno odgovornost organov držav članic, natančneje organov za varstvo podatkov. Ti organi morajo zagotoviti spoštovanje določb o varstvu podatkov in so pristojni za sodno pristojnost in združljivost z evropskimi ali nacionalnimi zakoni za varstvo podatkov. Neprimerno bi bilo zadeve, preiskovane v sodnem postopku, spremeniti v predmet političnega presojanja. Če upoštevamo širši okvir vprašanja, Svet ne ve za podobno sodno odločbo, ki bi bila sprejeta. Ko so ameriške oblasti prej želele pridobiti informacije o državljanih EU, ki so bile shranjene na ozemlju EU, je Evropska unija začela pogajanja z Združenimi državami za sklenitev mednarodnega sporazuma o predaji in obdelavi omenjenih podatkov.

Tako je bilo na primer pri evidencah podatkov o potnikih (PNR), v zvezi s čimer obstaja sporazum PNR, ki je bil ravno na pobudo Parlamenta sklenjen z Združenimi državami leta 2007, o katerem trenutno ponovno potekajo pogajanja. Podoben primer je posredovanje podatkov o sporočilih glede finančnih plačil, shranjenih v Evropski uniji, programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) ameriškega ministrstva za finance. Ta sporazum o TFTP je Parlament sprejel julija 2010.

Na koncu bi rada poudarila, da se primer Twitter povsem razlikuje od primerov PNR ali TFTP. Pri zadnjih dveh so ameriške oblasti sistematično in neprekinjeno zahtevale osebne podatke za boj proti kriminalu in zlasti proti terorizmu. V primeru Twitter pa gre za posebno sodno odločbo, ki je bila sprejeta v določeni kazenski preiskavi. Pomembno je, da čim bolj priznavamo odločbe sodišč drugih držav. Razen seveda v primerih, ko dejavniki utemeljujejo ravno nasprotno. Najlepša hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. Gospod predsednik, v globaliziranem svetu je varstvo osebnih podatkov, posredovanih tretjim državam, vse pomembnejše in pravno zelo zapleteno vprašanje. Samo po sebi je umevno, da temeljna pravica do varstva osebnih podatkov velja tudi v elektronskem svetu in pri čezmejni obdelavi podatkov. Toda kot druge temeljne pravice je tudi ta lahko omejena; vse omejitve morajo biti skladne z zakonom in sorazmerne. Prav tako morajo biti utemeljene z legitimnimi interesi: nacionalna varnost, javna varnost, preprečevanje neredov ali zločinov, varstvo zdravja ali morale in tako dalje.

V skladu z ameriškim zakonom je sodni poziv upravni nalog, ki posamezniku odreja, da državni ali lokalni upravni agenciji posreduje določene informacije. Zakonitost ukrepa je treba ugotavljati na podlagi zakona države, kjer se ukrep izvaja. Zato mora ocena zakonitosti, sorazmernosti in potrebnosti zahtev ameriške vlade temeljiti na ustavi Združenih držav in njihovem pravnem sistemu. Komisija nima pristojnosti nad tem, kako tretja država uporablja svoj sodni postopek pri preiskovanju domnevnih kaznivih dejanj.

Ko evropski državljani uporabijo Twitter, izrazijo svoje soglasje s politiko zasebnosti Twitterja. Ta politika opisuje postopke za zbiranje, uporabo in razkrivanje osebnih podatkov tretjim osebam, če je potrebno tudi zaradi skladnosti z zakoni, predpisi ali pravnimi zahtevami ameriške vlade. Ker ameriške oblasti zahtevajo te osebne podatke od Twitterja v sklopu kazenskih preiskav, zakonodaja EU o varstvu podatkov ne velja. Direktiva EU o varstvu podatkov ne velja za državne dejavnosti na področju kazenskega prava, prav tako pa v tem primeru ne velja okvirni sklep o varstvu podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, ker noben organ države članice EU ne sodeluje pri izvrševanju ameriške sodne odločbe in ker pristojni organ druge države članice ne posreduje niti ne razkriva nobenih osebnih podatkov. Tako zdaj pravi zakon.

Vendar svetovna razsežnost obdelave podatkov ne bi smela pomeniti nižje stopnje varstva državljanov EU. Dejansko svetovna obdelava kaže, kako pomembno in nujno je zaščititi posameznika, na katerega se podatki nanašajo, in razjasniti veljavne določbe. To je še zlasti pomembno dandanes, ko je vse več podatkov meglenih.

Kaj bomo torej storili glede tega? Prvič, bližajoči se predlog Komisije o preoblikovanju okvira EU za varstvo podatkov se bo osredotočil predvsem na izzive, ki jih predstavljajo globalizacija in sodobne tehnologije, zlasti ko se ponudniki iz tretjih držav osredotočijo na potrošnike v EU.

Drugič, kot veste, je Svet 3. decembra 2010 dal Komisiji trdno pooblastilo z jasno opredeljenimi cilji EU za pogajanje o prihodnjem sporazumu o varstvu podatkov med EU in ZDA na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja. Eden od glavnih ciljev EU na bližajočih se pogajanjih je zagotoviti izvršljive pravice varstva podatkov posameznikov, na katere se podatki nanašajo, na obeh straneh Atlantika, ne glede na državljanstvo, ter zagotoviti učinkovito upravno in sodno varstvo. Računam na Parlament, da bo pomagal to doseči.

Kaj torej počnemo med tem, dokler novi instrument ne stopi v veljavo? Toplo priporočam, da so ponudniki storitev že vnaprej zelo odkriti s potrošniki in da jasno navedejo, da za njihovo storitev velja v prvi vrsti ameriška zakonodaja, kar zadeva kazenske preiskave. Tako je jasno, da potrošniki niso več pod pristojnostjo EU, tudi če ne zapustijo ozemlja EU.

 
  
MPphoto
 

  Axel Voss, v imenu skupine PPE.(DE) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Svetu in Komisiji za pojasnila. Spopadamo se s težavo, ki je značilna za globalizirani svet, v katerem živimo. Dejstvo je, da seveda spoštujemo pravo ZDA. Dejstvo je tudi, da se zavedamo težav, ki jih prinašata internet kot svetovni medij in kazenski pregon.

Toda moramo se odzvati na dejstvo, da imajo organi pregona zdaj rutinsko dostop do zasebnih podatkovnih zbirk. Komisarka, vaše besede so pri meni zaigrale na pravo struno, kajti strinjam se z vami glede tega, kako bi morali nadaljevati, namreč to zadevo bi morali urediti s skrbno prihodnjo revizijo okvira EU za varstvo podatkov, obenem pa bi morali to priložnost izkoristiti, da povemo, da tudi mi želimo urediti in spodbujati okvirni sporazum o varstvu podatkov med EU in ZDA, kajti vidimo, da je treba urediti takšne prenose podatkov v tem globalnem svetu.

Zato je pomembno, da ostanemo osredotočeni na to vprašanje, kot sem že povedal. Seveda naš namen ni, da bi tak postopek vrgel slabo luč na obdelavo podatkov. Vendar je dobro dati pozitiven primer s pripravo dobrih zakonov, oblikovanjem okvirnega sporazuma ter zlasti boljšim pojasnilom in ureditvijo področja sodnega pregona v zvezi z dostopom do osebnih podatkov in meril za odobritev in odvzem takega dostopa.

 
  
MPphoto
 

  Claude Moraes, v imenu skupine S&D. Gospod predsednik, mislim, da je komisarka, spretno kot vedno, predvidela naša vprašanja. Najprej, kaj naj storimo v vmesnem času, ko je splošno znano, da so ZDA izdale številne pozive socialnim omrežjem in ponudnikom internetnih storitev, kot so Yahoo, Twitter in Google? To očitno ZDA omogoča dostop to informacij o izmenjavi podatkov med WikiLeaksom in tretjimi osebami. Seveda so te tretje osebe – evropski državljani, ljudje, ki povsem nedolžno dostopajo do interneta, mladi ljudje, ljudje, ki so radovedni – tisti ljudje, ki bodo tarče in ki jih bo oškodovala ta ureditev glede podatkov.

To ima ogromne posledice za pravico do zasebnosti vseh državljanov EU. Tisti, ki so se prijavili na WikiLeaksove tvite, ker jih zanima, kako poteka zadeva Assange, lahko, ironično, prejmejo ameriški poziv in lahko se zbira njihove osebne podatke. Za spletna mesta, kot je Twitter, velja ameriška zakonodaja, ker so njihovi strežniki v ZDA. Razumem vas, ko pravite, da ne moremo vplivati na zakonodajo tretjih držav, lahko pa nekaj naredimo v vmesnem času.

Mislim, da nas vse v tem parlamentu upravičeno skrbi, ker moramo našim volivcem pojasniti, kakšno zaščito jim nudi Evropska unija. V čem je smisel zagotavljanja standardov varstva podatkov za državljane EU, če jih je mogoče preprosto odpraviti na zahtevo iz ameriškega poziva?

Jasno je, da je treba storiti več za zaščito osebnih podatkov državljanov EU, ki bi jih morala ščititi močna zakonodaja EU na visoki ravni. Vem, da si prizadevate za ta cilj. Do zdaj je okvirna direktiva 94/46 zagotavljala zelo močno zaščito na notranjem trgu, toda prišel je čas, da se jo pregleda, poveča stopnjo zaščite in razširi enake zaščitne ukrepe na policijsko in pravosodno sodelovanje.

Z našim delom na zakonodajnem področju v prihodnosti bomo poskrbeli, da bodo ti cilji doseženi, in to ste omenili. V zvezi s tem je eden od glavnih elementov, ki jih namerava Komisija uvesti, pregled zaščite EU, da se zoperstavi ameriškim pozivom. Ne smemo pozabiti, da se to vprašanje ne konča pri spletnih mestih, kot je Twitter, temveč lahko velja v zadevah nacionalne pristojnosti. To se danes dogaja v eni od naših držav članic s popisom prebivalcev v Združenem kraljestvu, kar je izjemno obsežna naloga, ki jo nadzoruje ameriško podjetje. To je pristna in sedanja skrb državljanov EU. Danes ste podali nekaj delnih odgovorov, vendar mislim, da imamo pravico to izpostaviti in dobiti podrobnejše odgovore.

 
  
MPphoto
 

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila Svetu in Komisiji. Vesela sem, da tudi njiju skrbi isto. Bodimo povsem jasni. Mislim, da nihče od nas ne trdi, da so ZDA ravnale zunaj svojih pooblastil. To ni problem. Problem je v tem, da njihova pristojnost postane prek interneta izjemno široka. Zdi se, da sega tudi v Evropsko unijo, kajti težava je v tem, da ima velika večina spletnih podjetij sedež v ZDA, številni uporabniki pa v Evropski uniji.

Naj izpostavim, da je to vprašanje za ustni odgovor že nekoliko zastarelo, saj je medtem bila sprejeta že nova sodna odločba, toda utemeljitev, ki jo uporabljajo ameriška sodišča, je, da ko enkrat uporabiš Twitter, kot v tem primeru, ne moreš več upravičeno pričakovati zasebnosti. To pomeni, da nihče iz Evropske unije – državljani EU – nima več nobenega pravnega varstva, ker ima Twitter sedež v ZDA. Kot je poudarila komisarka Reding, je to ogromen problem, ki ga je treba reševati v okviru pregleda direktive o varstvu podatkov.

Komisarka, rekli ste, da kdor uporabi Twitter, da svoje soglasje, toda kaj „soglasje“ zares pomeni? Pomeni, da postanemo izobčenci, da se odrečemo svojim pravicam do pravnega varstva. Zavedam se, da lahko le malo storimo na tem področju, vendar bi rada vprašala, kaj bosta storila Komisija in Svet, da bi zagotovila pravno varstvo državljanom EU. Se bosta pogovorila z ameriškimi kolegi ter poskusila pridobiti več informacij? Verjetno so še kakšna podjetja prejela poziv.

Končno pa pravite, komisarka, da te zadeve ni mogoče primerjati s SWIFT-om, ker gre za zelo posebno preiskavo, kar je res. Obenem so zahtevali veliko količino ...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Jan Philipp Albrecht, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da je to še en primer, ko razpravljamo o tem, da na različnih straneh Atlantika obstajajo različne pravne kulture glede pridobivanja osebnih podatkov ter zlasti policijskega in pravosodnega sodelovanja.

Pravzaprav sem osupel nad odgovorom Sveta, ki je dejal, da se podjetje Twitter nahaja na ozemlju Združenih držav, zato ukrepi in pravni okvir, ki se tam uporablja, nima nič z nami. Mislim, da je to napačno. Mislim tudi, da bodo državljani Evropske unije na stvari gledali drugače; konec koncev nenehno krepimo mednarodno sodelovanje na stopnji policije in pravosodja, predvsem z Združenimi državami; ljudje se vse pogosteje srečujejo z zakoni drugih držav, pri čemer ne mislim samo drugih držav članic v Evropski uniji, temveč tudi in zlasti pravo ZDA. To velja še posebej glede osebnih podatkov.

Pričakoval bi, da bo Svet kot upravljavski organ Evropske unije obravnaval ta problem in državljanom Evropske unije omogočil, da zaupajo v zakone, s katerimi se srečajo v internetu, zlasti ker vplivajo na njihove državljanske pravice in svoboščine.

 
  
MPphoto
 

  Daniël van der Stoep (NI). - (NL) Gospod predsednik, delegacija nizozemske Stranke za svobodo pripisuje velik pomen zasebnosti in varstvu podatkov vsakogar. Nismo kratkovidni, samo pragmatični. Toda zasebnosti ima meje. Zagotovljena mora biti, kjer je to mogoče, vendar mora biti varnost civilistov podrejena preprečevanju in odkrivanju terorizma.

Gospod predsednik, v sodobnem terorizmu prevladuje islamski terorizem. Zato moramo žal vsi žrtvovati malo svoje zasebnosti, da zaščitimo varnost naših državljanov. Seveda morajo biti osebni podatki uporabnikov interneta, kot so naslovi IP, zaščiteni. Toda nad to pravico do zaščite pretehta močan sum, da imajo posamezniki, ki se skrivajo za temi podatki, teroristične vzgibe.

Če ameriške oblasti zahtevajo podatke o posameznikih na ozemlju EU, ki so povezani s terorizmom, bi jim jih morali preprosto dati, a seveda po ustreznem posvetovanju in kadar obstajajo trdne utemeljitve za to, da lahko preprečimo zlorabe. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da ne zahtevajo informacij kar tako, za zabavo. Za to imajo zelo dobre razloge.

 
  
MPphoto
 

  Juan Fernando López Aguilar (S&D).(ES) Gospod predsednik, gospa Reding, hvaležen sem, da ste tako pozno tukaj na tem plenarnem zasedanju v Bruslju, da bi prisluhnili poslancem Evropskega parlamenta, in rad bi vam ponudil spodbudo pri vaših prizadevanjih za ponovno opredelitev standardov EU za varstvo podatkov. Rad bi omenil predvsem sporočilo Komisije o varstvu podatkov, ki bi ga morali predstaviti kot pravo priložnost za uskladitev tehnološke revolucije in orodij znanja na eni strani ter na drugi strani napredka na področju evropskega ustavnega prava, kamor sodijo Lizbonska pogodba, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, temeljne pravice do zasebnosti in vse pravice, povezane z dostopom, spreminjanjem in brisanjem osebnih podatkov, skladno s svobodo soglasja evropske javnosti, vendar tudi skladno z mednarodnim pravom. Tu namreč govorimo o dvostranskem okviru za pogajanje Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi državami in zlasti z Združenimi državami.

Sporočila glede tega morajo biti zelo jasna: okvirni sklep Sveta 2008/977 in Direktivo 95/46/ES je treba posodobiti in prilagoditi sedanjosti. Ne le zato, da bi lahko Združenim državam nudili policijsko in pravosodno sodelovanje v skladu s tehnično pomočjo v obliki pozivov ali drugih sodnih odločb, ki bi lahko vplivale na temeljne pravice, temveč tudi zato, da bi lahko okrepili načelo svobodnega soglasja, zavedanja, kateri posebni podatki so v posesti tretjih držav in se posredujejo tretjim državam, ter o tem, kako lahko to pravico posodobimo, da bi popravili in zbrisali podatke, ki se nanašajo na zasebnost in so vključeni v avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. To pomeni, da se posredujejo v spletno obdelavo.

Skrbi med predvsem vprašanje otrokovih pravic. To pa zato, ker je sposobnost delovanja mladoletnih oseb omejena, prav tako pa tudi njihova sposobnost uveljavljanja temeljnih pravic, o čemer potrebujemo podatke. Tehnike in orodja za zaščito spletne zasebnosti ne vplivajo samo na mladoletne osebe, temveč tudi njihovo okolico.

Zato bi rad povedal, da bomo zelo pozorno spremljali to razpravo. Zelo pozorno bomo spremljali postopek posodabljanja pravic do varstva podatkov in njihove prilagoditve sedanjosti ter predvsem pogajanja o dvostranskih orodjih v tretjih državah, zlasti v Združenih državah.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, stari pregovor „Ljubim izdajo, sovražim izdajalce“ se znova in znova izkaže za resničnega. Vsakega, ki razkrije nepravilnost, javnost in mediji častijo kot heroja, prizadete institucije pa ga imajo za izdajalca. Kot vemo, je šel ameriški vojak Bradley Manning v zapor, ker je posredoval informacije WikiLeaksu. Način, na katerega so ravnali s temi aktualnimi informacijami v deželi neomejenih možnosti in svobode, ter dejstvo, da je moral Twitter razkriti osebne podatke, sta več kot zlovešča. Videli bomo, ali se bodo uresničile zahteve ameriških oblasti, o katerih se veliko govori, da druga spletna podjetja, kot so Google, Facebook in Amazon, posredujejo uporabniške podatke.

Pristop, ki so ga zavzele ameriške oblasti, in dejstvo, da sodišča menijo, da objava imen, e-poštnih naslovov in bančnih podatkov ne predstavlja kršitve zasebnosti, sta vsekakor značilna za čezmorske določbe o varstvu podatkov, ki so očitno še vedno v povojih.

 
  
MPphoto
 

  Malcolm Harbour (ECR). - Gospod predsednik, o nekaterih od teh vprašanj bom razmislil s stališča predsednika Odbora za notranji trg, ker mislim, da so na kocki zelo temeljna gospodarska vprašanja in vprašanja notranjega trga kot tudi zares pomembna vprašanja o varstvu pravic naših državljanov, o čemer smo govorili danes.

Za svoj odbor pripravljam poročilo o tem vprašanju. Rad bi se zahvalil gospe Reding za zeleno knjigo, na katerem temelji, kajti mislim, da je eno od ključnih velikopoteznih vprašanj, ki jih je tam omenila, ključno za to, o čemer razpravljamo nocoj. Rekla je, da bi v primeru, da se moji podatki, podatki evropskega državljana, nahajajo na strežniku ali v podatkovni zbirki v državi zunaj pristojnosti Evrope, bi moral imeti enake pravice do teh podatkov kot v primeru, da bi se strežnik nahajal v Evropski uniji. To je res velikopotezen program. Upam, da lahko to dosežemo. Potrebnih bo veliko pogajanj. Želim samo povedati kolegom, zlasti gospe in ‘t Veld, da če bomo to ponudili, bodo tudi druge države zahtevale vzajemne pravice.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. Gospod predsednik, kot ta parlament tudi mene upravičeno skrbi varstvo osebnih podatkov evropskih državljanov. Zato sem predstavila prvotno analizo, kako bi morala izgledati reforma direktive 1995, da bi odgovorili na vprašanja, ki so bila omenjena danes in na katere trenutno ni pravnega odgovora po evropski zakonodaji.

Imamo dobre novice o odnosih z ameriškimi kolegi. Bela hiša je 16. marca naredila odločilni korak, ko je naznanila, da namerava v sodelovanju s kongresom izdelati listino pravic do zasebnosti. To je velika sprememba v Združenih državah in bi lahko pripomogla k našim prizadevanjem, da sklenemo splošni sporazum med EU in ZDA o zasebnosti podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja.

Upam, da bomo kmalu lahko začeli pogajanja v tej smeri. Računam na Parlament, da bo pomagal pri teh prizadevanjih in reformi direktive 1995.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, hvala za razumevanje, zato, ker ne oporekate, da od tu ne moremo posredovati v tekočem kazenskem postopku in da je treba v vseh primerih uporabiti pravo, veljavno v času kaznivega dejanja.

Rada bi vam sporočila, da nič ne dokazuje bolje zavezanosti madžarskega predsedstva k varstvu podatkov kot dejstvo, da smo na februarskem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve sprejeli sklepe Sveta o varstvu podatkov, sestavljene iz okoli petdesetih točk. Pri tem smo obravnavali tudi dve zelo pomembni vprašanji za Komisijo, ki se nanašata na sedanjo razpravo. Opozorili smo na pomen obveščanja državljanov kot tudi na pomen varstva podatkov v zvezi z internetom in prepričana sem, kot je že omenila tudi komisarka, da bo Komisija to upoštevala pri pripravi predloga.

Svet se tudi povsem strinja, da je pomembno posodobiti zakonodajo in jo prilagoditi tehničnemu razvoju. Veselimo se, da bomo od Komisije prejeli predlog nove direktive o varstvu podatkov. Obljubili smo ga za junij, ko madžarsko predsedstvo ne bo imelo več veliko časa, vendar bomo storili vse, kar je v naši moči, da se bo poljsko predsedstvo lotilo vprašanja varstva podatkov s podobno zavezo.

Gospod predsednik, mislimo, in s tem končujem govor, da nam ni treba izbirati med svobodo in varnostjo, namreč varnostjo podatkov, temveč da je to mogoče zagotoviti istočasno, naš cilj pa je ustvariti takšno zakonodajo o varstvu podatkov za EU.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov