Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 23. marec 2011 - Bruselj

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDSTVO: Jerzy BUZEK
predsednik

(Seja se je začela ob 15.10)

  Predsednik. – Razglašam, da se zasedanje Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 10. marca 2011, nadaljuje.

2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

3. Dobrodošlica

  Predsednik. – V plenarni dvorani bi rad pozdravil Mario Romano de Gasperi, hčerko velikega italijanskega državnika in enega od ustanoviteljev Evropske skupnosti, Alcida de Gasperija.

(Aplavz)

4. Izjave predsedstva

  Predsednik. – Druga informacija je ta, da iz držav v naši širši soseščini, Bahrajna, Sirije in Jemna, prihajajo zaskrbljujoče novice. V vseh teh državah so uporabili silo za zatrtje demonstracij ljudi, ki zahtevajo demokratične spremembe.

Vlade, ki proti lastnim državljanom uporabijo puške, izgubijo vso demokratično legitimnost. Nasilje je treba ustaviti, odgovorne pa postaviti pred sodišče.

Naslednja informacija: rad bi vas obvestil, da smo danes prejeli obvestilo o odstopu enega od naših kolegov, gospoda Thalerja, z mesta poslanca Parlamenta. Še en poslanec, gospod Strasser, je sporočil svojo namero, da v naslednjih dneh odstopi kot poslanec Parlamenta. Tretji poslanec, gospod Severin, je zapustil Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in postal samostojni poslanec.

Ti odstopi so posledica resnih obtožb, ki so se pojavile v medijih, o neprimernem ravnanju nekaterih poslancev tega parlamenta. Danes zjutraj sem sklical nujni sestanek predsedstva, na katerem smo razpravljali o tem. Zvečer se bomo sestali še enkrat in nadaljevali razpravo.

V imenu predsedstva Evropskega parlamenta in verjetno tudi v imenu večine kolegov poslancev tega parlamenta lahko povem, da smo odloči voditi politiko nične strpnosti do dejanj, ki so pripeljala do odstopov naših kolegov poslancev.

(Aplavz)

Kot predsednik, ki ste ga izvolili, gospe in gospodje, bom odločno branil integriteto tega parlamenta in vseh njegovih poslancev. Rad bi vas opozoril na veliko javno odgovornost, ki jo imamo kot predstavniki, ki so jih izvolili ljudje. Državljani so nam poverili pravico, da v njihovem imenu izvajamo pooblastila. To zaupanje moramo upravičiti. Predsedstvo se je odločilo, da se moramo učiti iz tega nesrečnega dogodka. Parlament poskuša dognati vsa dejstva. V celoti bomo sodelovali z vsemi pristojnimi organi, da pojasnimo vse, kar se je zgodilo, in preverimo vse informacije. Na zahtevo predsedstva bom v stiku z nacionalnimi ministri za zunanje zadeve držav zadevnih poslancev, da ugotovimo, kakšne ukrepe nameravajo sprejeti pravosodni organi teh držav.

V Parlamentu moramo poskrbeti za okrepitev našega notranjega kodeksa ravnanja pri tovrstnih zadevah v prihodnje, in to vključuje ostrejše sankcije. Menimo, da nedavni dogodki kažejo potrebo po pravno zavezujočem kodeksu ravnanja za lobije, ki delujejo v institucijah Evropske unije.

(Aplavz)

Sproti vas bom obveščal o dogajanju.

  Sonia Alfano (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želela sem govoriti, preden ste poudarili, da Parlament odločno poziva k odstopu drugega poslanca, zadnjega, ki še ni odstopil.

Zahvaljujem se vam in Parlamentu za trdno in odločno odločitev za izvajanje politike nične strpnosti, ker gre za verodostojnost vseh v tem parlamentu, predvsem pa ne smemo pozabiti, da zastopamo 500 milijonov državljanov in ne lobijev. Hvala.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, v celoti odobravam vašo strogost. Upam, da bo veljala tudi za novinarje, ki ne bi smeli delovati z namenom, da izzovejo prekršek, in ki tudi resno kršijo etična načela. Kar pa zadeva ostalo, je ta parlament preveč zavezan domnevi nedolžnosti, da bi lahko bolj podrobno komentiral te zadeve.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, najprej bi rad zagovarjal novinarja. Mislim, da si to, kar se je zgodilo, zasluži pohvalo. Se zavedate, gospod Buzek, da bo primerov še ducat? Bi se nam pridružili in priporočili – kot predlaga Lista Hansa-Petra Martina –, da ti kolegi poslanci odstopijo pred razkritjem v medijih, da bi preprečili nadaljnje škodovanje velikemu evropskemu mirovnemu projektu?

Zato vas prosim, da predsedstvo razmisli o tej zahtevi in da jo posredujete tudi skupinam.

  Joanna Senyszyn (S&D). – (PL) Gospod predsednik, v izjavi ste navedli, da izražate mnenje predsedstva in večine Parlamenta. To je mnenje celotnega Evropskega parlamenta. Nasprotujemo dejanjem naših nekdanjih kolegov poslancev. Hvala.

  Martin Schulz (S&D). – (DE) Gospod predsednik, ne bi prosil za besedo, če ne bi šlo za predzadnji govor. Menim, da nična strpnost velja za vse poslance tega parlamenta. Zato bi rad postavil naslednje vprašanje in prosil za jasen odgovor. Ali lahko potrdite, gospod predsednik ali pa generalni sekretar Parlamenta, da mora gospod Martin v skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z nepravilnim računovodenjem Evropskemu parlamentu plačati 168 000 EUR?

(Aplavz)

  Predsednik. – Gospe in gospodje, predlagam, da preidemo na naslednje točke dnevnega reda.

5. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

***

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, ali ne bi bilo, glede na to, da sta potres in trpljenje na Japonskem v zadnjem času postavljena na drugo mesto, primerno, da ju Parlament obeleži in se pridruži ljudem na Japonskem in njihovi demokraciji ter izrazi sožalje z minuto tišine?

  Predsednik. – Prejšnji teden smo imeli sestanek vseh poslancev Evropskega parlamenta s predsednikom Evropske komisije in predsednikom Sveta Evropske unije, gospodom Van Rompuyem. Na začetku tega sestanka sem celotnemu japonskemu narodu izrekel sožalje. Govoril sem tudi o strahotnem trpljenju. Globoko sočustvujemo z japonskim ljudstvom. Tudi z minuto tišine v dvorani smo počastili spomin na umrle v tej katastrofi. O tej temi smo imeli tudi kratko razpravo. Menim, da je Parlament naredil vse, kar je potrebno, da izrazi svojo solidarnost z japonskim ljudstvom. Najlepša hvala.

(Aplavz)

6. Članstvo v političnih skupinah: glej zapisnik

7. Razlaga Poslovnika: glej zapisnik

8. Sestava parlamenta

  Predsednik. – Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu me je obvestila, da od danes gospod Severin ni več član skupine. Tokrat je to uradno obvestilo. V skladu s členom 211(3) je Odbor za ustavne zadeve predlagal naslednjo razlago člena 128 z naslovom „Postopek pred Sodiščem Evropske unije“. Celotna razlaga vam je na razpolago za pregled. Zgornja razlaga se šteje za sprejeto, če do otvoritve seje v četrtek 24. marca 2011 ne bo vložen noben ugovor. Tako imate do jutri do 9.00 ure čas, da vložite ugovor na to razlago. Dolga je, zato je ne bom prebral. Vseeno pa imate vsi dostop do te razlage.

Rad bi vas tudi uradno obvestil, da je gospod Thaler z 21. marcem 2011 odstopil z mesta poslanca v Parlamentu. V skladu s členom 4(1) in (3) se je Parlament seznanil z odstopom in potrdil sprostitev sedeža z dnem, ki sem ga ravnokar navedel. Gospa Soullie je s 24. marcem 2011 odstopila z mesta poslanke v Parlamentu. V skladu s členom 4(1) in (3) se je Parlament seznanil z odstopom in potrdil sprostitev sedeža z dnem, ki sem ga ravnokar navedel. Poleg tega so me pristojni francoski organi obvestili, da bo gospo Soullie s 24. marcem 2011 zamenjal gospod Hortefeux. Če prav vem, je gospod Hortefeux danes z nami. Ste v dvorani, gospod Hortefeux? Ne vidimo ga. Ni ga tu.

V skladu s členom 3(2) se bo gospod Hortefeux, dokler se ne preveri veljavnosti njegovega mandata ali se ne odloči o morebitnem sporu, polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov pod pogojem, da je predhodno podal pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Zdaj bi gospod Cohn-Bendit rad nekaj povedal.

  Daniel Cohn-Bendit (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, prav tako dobro kot jaz veste, da se možnost, da bi gospod Hortefeux postal poslanec tega parlamenta, pravno izpodbija. Vseeno sem nekoliko razočaran, da francoska vlada ne čaka na to, da bi ta status preverili. Ker gospod Hortefeux ni pokazal svojega sprejemanja in se ni udeležil uvodnega zasedanja v Strasbourgu, ne more zamenjati poslanke, ki jo želi zamenjati.

Zato pozivam skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki trdi, da je tako pravno dosledna, naj počaka na pravno odločitev o tem, ali lahko gospod Hortefeux sedi v tej dvorani ali ne. V nasprotnem primeru je to pravna sramota. Kot da bi jo sami pripravili.

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospod predsednik, to ni prvič, da naš kolega poslanec gospod Cohn-Bendit, ki je predsednika vlade imenoval diktator po vzoru Huga Chaveza, ne spoštuje demokracije. Brice Hortefeux je bil junija 2009 izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta. To je nesporno. Takrat je bil imenovan za ministra za notranje zadeve. Francoska zakonodaja določa, da lahko izvoljeni predstavnik Evropskega parlamenta, ki se pridruži vladi, ponovno pridobi svoj sedež, ko vlado zapusti. To je natančno…

(Medklic gospoda Cohn-Bendita: „Ni imel sedeža – v tem je težava, gospod Audy.“)

Brice Hortefeux je bil izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta. Ali to sprejemate?

Končal bom, gospod predsednik. V skladu s Pogodbami in zakonodajo je nesporno, da države članice same odločajo o imenovanju svojih poslancev Evropskega parlamenta. Brice Hortefeux je bil izvoljen in francoski organi so zakonito predlagali, da zasede sedež v Parlamentu. Vaša izjava je nesprejemljiva.

  Joseph Daul (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospodu Cohn-Benditu bi rad samo povedal, da je treba za izpodbijanje zasedanja sedeža najprej vložiti uradni predlog. Če ni predloga, Odbor za pravne zadeve ne more razčleniti položaja.

Preden se vmešate na tak način, najprej raje razmislite. To je vse.

(Medklic gospoda Cohn-Bendita: „Da, toda morda ni imel sedeža.“)

Zahtevate, naj spoštujem zakonodajo. Vedno sem jo spoštoval. Prepustimo zdaj Odboru za pravne zadeve, da poda svojo razsodbo. Razsodbe ne more podati brez predloga. Če predlog ni zakonit, nam bo Odbor za pravne zadeve to povedal. Naj ponovim: najprej razmislimo in nato ukrepajmo.

  Sylvie Goulard (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, povsem se strinjam s tem, da je treba počakati na izide pravne analize. Rada bi dejala samo to: v naši državi opažamo, kako narašča ekstremizem, in to nedvomno zato, ker en del političnega razreda meni, da lahko prosto razpolaga z mandati in položaji. Od Francije pričakujemo malo več, zlasti glede na Parlament, ki ima sedež v Strasbourgu.

  Predsednik. – Rad bi se vrnil k besedam, ki sem jih prebral malo prej. Dokler se ne preveri veljavnosti njegovega mandata ali se ne odloči o morebitnem sporu, je gospod Hortefeux poslanec Evropskega parlamenta in ravna v skladu s pravili, ki veljajo za poslance Evropskega parlamenta. Zadeva je predmet preverjanja.

9. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

10. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

11. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

12. Razpored dela: glej zapisnik

13. Čas glasovanja

  Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

13.1. Sprememba Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro (A7-0052/2011, Elmar Brok) (glasovanje)

- Pred glasovanjem:

  Elmar Brok, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta evropski mehanizem za stabilnost je nujen za vzpostavitev trajnega zagotavljanja zakonitosti in za zagotovitev solidarnosti z državami, ki imajo težave, pa tudi za zavarovanje evra, zagotavljanje potrebne proračunske discipline in omogočanje skupnega odgovora na izzive v zvezi z rastjo.

Glede na čas, ki bi ga vzel redni postopek, in da bi se izognili referendumu v nekaterih državah članicah, lahko to uredimo samo s poenostavljenim postopkom revizije Pogodbe. Toda Parlament pravi, da to ne sme postati običajni postopek in da bi morali tu pravzaprav ravnati po rednem postopku revizije Pogodbe.

V izvirnih predlogih je bilo navedeno, da bi morala biti to izključno medvladna metoda, pri kateri Komisija skorajda nima nobene vloge, Evropski parlament pa sploh nikakršne. Danes lahko poročamo, da je po pogajanjih, ki smo jih opravili s Komisijo, Evropsko centralno banko, predsednikom Evropskega sveta in predsednikom evroskupine glede vseh zadev v zvezi z modeli, testi in podlagami za odločanje ter vsemi vidiki v zvezi z opredelitvijo okvira in vložitvijo predloga uredbe za to v postopek Skupnosti, Evropski svet, Svet finančnih ministrov, odobril, da lahko tudi Evropski parlament udeležen v tem postopku in da bo imel vlogo pri teh zadevah.

Na začetku tako nismo bili preveč zadovoljni, toda verjamem, da bomo lahko, če bomo uporabljali institucije Skupnosti in če bomo lahko začeli uporabljati medvladne postopke kot v preteklosti, ob pravem času z lahkoto vzpostavili jasno politiko Skupnosti. Ker so institucionalne razmere zdaj ustrezno vzpostavljene, vam lahko predlagamo odobritev tega postopka revizije Pogodbe, ki ga je vložil Evropski svet, in njegovo sprožitev. Te spremembe smo tako predložili s soglasno odobritvijo Odbora za ustavne zadeve. Spoznati moramo, da so bile naše razlage sprejete in potrjene tudi s pismi predsednika evroskupine in komisarja za monetarne zadeve ter s pismom predsednika Evropskega sveta. Menim, da je to zanesljiva podlaga za to, da zdaj to sprejmemo, da bi zavarovali evro, ki je velik uspeh za Evropo, in da gremo skupaj naprej.

  Roberto Gualtieri, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v poročilu, o katerem bomo glasovali, imamo še vedno pridržke glede odločitve o sprejetju revizije Pogodbe glede medvladnega značaja mehanizma, hkrati pa smo za, ker so nam – kot je razložil gospod Brok – pogajanja, ki smo jih opravili, omogočila doseči pomembne cilje, ki se večinoma nanašajo na dejstvo, da bodo pogoji v zvezi s pomočjo določeni z uredbo, se pravi po postopku soodločanja.

Zato je prav glasovati za in rad bi se zahvalil številnim kolegom poslancem Evropskega parlamenta, ki so pripomogli k temu izidu, povedal, da mi je bilo v čast sodelovati z gospodom Brokom, ter omenil izredno koristne nasvete gospoda Pirilla in tudi delo dveh poročevalcev iz Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), gospoda Sciclune in gospoda Gauzèsa, gospoda Schada, gospe Häfner ter koordinatorjev skupin in seveda predsednikov skupin, ki so nam dali tako pomembno politično podporo. Hvala.

  Predsednik. − Rad bi pozdravil predsednika Evropske komisije in podpredsednika Komisije, ki sta tu z nami, ter tudi predsedujočemu Svetu. Čaka nas zelo pomembno glasovanje, to dobro vemo, zato se vam zahvaljujem za prisotnost v tako pomembnem trenutku.

Gospe in gospodje, glasovanje boste lahko komentirali jutri. Zdaj ni čas za obrazložitev glasovanja, zato prosim ne dajajte takih pripomb. Jutri po glasovanju bo čas za pripombe glede vseh zadev – današnjih in jutrišnjih skupaj.

14. Obrazložitev glasovanja

Poročilo: Elmar Brok, Roberto Gualtieri (A7-0052/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za to poročilo, ker bi s predlogom Evropskega sveta o vzpostavitvi stalnega mehanizma za stabilnost nastal medvladni postopek izven okvira EU, ki bi bil nevaren precedens. Evropske institucije, zlasti Evropska komisija in Parlament, morajo biti sestavni del telesa, ki odloča, Komisija pa njegova članica in ne opazovalka. Parlament je pomembna organizacija za demokratično spremljanje in Svet bi moral upoštevati predlog Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu glede možnega kompromisa v zvezi z udeležbo parlamenta v operativnih sestavinah mehanizma. Tako bi rad poudaril idejo poročila, da „ mehanizem ne sme privesti do novega modela evropskega upravljanja, ki ne bo ustrezal doseženim demokratičnim standardom v Uniji“. Poleg tega je treba mehanizem za stabilnost razumeti kot samo del okvira rešitev za evropsko gospodarsko upravljanje. Evropska unija bi morala na primer proučiti možnosti bodočega sistema evroobveznic.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski svet, ki združuje evropske voditelje držav ali vlad, trenutno razpravlja o izvajanju mehanizma za stabilnost za države članice, ki pripadajo evrskemu območju. Cilj je skupaj zagotoviti finančno stabilnost Unije, ki je danes omajana. V tej resoluciji, ki je po mojem mnenju uravnotežena, Parlament pozdravlja to pobudo, vendar zahteva več kot začasne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja. Strinjam se s tem in menim, da mora EU še naprej krepiti svojo gospodarsko upravljanje, da bi se seveda stabilizirala, pa tudi da bi spodbudili trajno rast.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Danes smo glasovali za spremembo člena 136 Lizbonske pogodbe, ki bo omogočila, da EU vzpostavi mehanizem za stabilnost, ki je namenjen samo članicam evrskega območja. Namen evropskega mehanizma za stabilnost je krepiti proračunsko disciplino in usklajevati ekonomske in finančne politike držav članic evrskega območja, vključno s spodbujanjem skupnega evropskega odzivanja na take izzive, kot so rast, odpravljanje ekonomskih in socialnih neravnovesij ter izboljšanje konkurenčnosti. Verjamem, da bo ta mehanizem zagotovil večjo finančno stabilnost evrskega območja in pospešil gospodarsko okrevanje držav članic evrskega območja. Toda države, ki niso v evrskem klubu in ki jih je kriza najbolj prizadela, ostajajo na stranskem tiru, njihova pot do hitrejšega in trajnejšega gospodarskega okrevanja pa bo zaprta. Menim, da mora EU pokazati večjo solidarnost in državam članicam celovito pomagati, da se bodo lahko pridružile klubu držav evrskega območja in postale polnopravne države članice EU.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Kot predstavnik Bolgarije v Evropskem parlamentu sem glasoval proti osnutku sklepa, ker menim, da vzpostavlja dvojna merila, čemur močno nasprotujem. Taka dvojna merila smo videli že v primeru Grčije, ki je bila nagrajena s 120 milijardami EUR, namesto da bi bila kaznovana, medtem ko Bolgarijo skrbi, da je njena prihodnost v evrskem območju na stranskem tiru.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Pri vzpostavitvi mehanizma za stabilnost za države, ki plačujejo v evrih, je bil prvič uporabljena možnost poenostavljene revizije v Lizbonski pogodbi. To revizijo bi morale podpreti tudi države, ki ne plačujejo v evrih, saj je stabilnost evra nedvomno v njihovem bistvenem interesu. Toda tega mehanizma po mojem mnenju ne bi smeli pretirano izkoriščati in zadovoljen sem, da smo podprli to, da se ga uporabi smo v primerih, ko je res nujno. To je pomembno sporočilo kar zadeva odgovornost držav in upnikov, ker ne vzpostavlja „Unije nakazil“, v kateri bi finančno neodgovorne države svoje zadeve vodile na račun finančnega stanja držav, ki so svoje javne finance utrdile. Nasprotno me ne skrbi, da bi predlagana revizija vzpostavila razmere za uvedbo mehanizma za stabilnost, ki bi bil povsem izven okvira Unije. Razlaga in uporaba zadevne določbe Lizbonske pogodbe bo v vsakem primeru pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Pripravljenost ali nepripravljenost držav, da v ta mehanizem vključijo druga telesa Unije, je treba spoštovati in kakršnega koli medvladnega značaja mehanizma nikakor ni treba vzpostaviti a priori na račun kakovosti ali demokratične legitimnosti. Dokler je finančna plat mehanizma za stabilnost vezana na nacionalne proračune, je povsem razumljivo in logično, da mora imeti mehanizem medvladni značaj.

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo vključuje predlog evropskega mehanizma za stabilnost, ki je sestavni del celotnega svežnja ukrepov za vzpostavitev novega okvira ter hkrati za izboljšanje proračunske discipline in usklajevanje gospodarske in finančne politike držav članic, kar bi moralo vključevati tudi podporo skupnemu evropskemu odgovoru na težave na področju rasti, kar obenem vodi do odprave gospodarskih in socialnih neenakosti ter večje konkurenčnosti. Po mojem mnenju je poziv Komisije k razmisleku tudi o drugih mehanizmih za zagotovitev finančne stabilnosti in gospodarske rasti v evrskem območju povsem pravilen. Menim tudi, da ima Komisija povsem prav, ko poziva k vložitvi zakonodajnih predlogov, ki vključujejo mehanizem za stabilnost in ukrepe za zmanjšanje tveganj v interesu finančne, gospodarske in socialne stabilnosti Evropske unije, vključno z učinkovitim upravljanjem finančnih trgov. Povsem ustrezno je ponovno pregledati pakt za stabilnost in rast. Poročilo podpira tudi uvedbo instrumentov za zmanjšanje makroekonomskih neravnovesij v evrskem območju ter ukrepe za okoljsko prenovo. Zaradi prej omenjenih, pa tudi drugih razlogov, sem se odločila, da bom podprla poročilo.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam, da je evropski mehanizem za stabilnost pomemben del celotnega svežnja ukrepov za oblikovanje novega okvira za krepitev proračunske discipline in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik držav članic. To bi moralo vključevati spodbujanje skupnega odzivanja Evropske unije na izzive v zvezi z rastjo, hkrati pa odpravljanje gospodarskih in socialnih neravnovesij ter izboljšanje konkurenčnosti.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Voditelji držav in vlad Evropske unije so se na gospodarsko krizo odzvali z varčevalnimi ukrepi in zmanjševanjem javne porabe. Ti ukrepi in politike so delavce v večini evropskih držav spravili na kolena, saj imajo obliko zmanjševanja plač, zmanjševanja pokojnin, zmanjševanja socialnih pravic in strmo naraščajoče brezposelnosti. V bistvu so prisiljeni plačevati za posledice gospodarske krize namesto tisti, ki so jo povzročili. S to spremembo Pogodbe je tlakovana pot do okrepitve varčevalnih ukrepov in se zaokrožuje sveženj „nadzornih“ ukrepov, ki zajemajo sveženj gospodarskega upravljanja in evropski semester. „Pakt za evro“ v bistvu prevlada nad nacionalno gospodarsko politiko in institucijo evrskega območja skoraj na silo spreminja v orodje Nemčije za izvajanje njene gospodarske politike. Nasprotujem tudi tej konkretni uporabi poenostavljenega postopka za revizijo Pogodbe. Menim, da je najustreznejši način za spreminjanje Pogodb referendum v vseh državah članicah.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za poročilo gospoda Broka in gospoda Gualtierija, ki sta prepoznala potrebo znotraj ustavnega okvira Unije, da se uresniči vzpostavitev mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Praksa kaže, da je v EU potrebna močnejše gospodarsko upravljanje, ki vpliva na gospodarsko in finančno politiko ter omogoča večjo proračunsko disciplino.

V poročilu je upravičeno poudarjeno, da so začasni ukrepi nezadostni in da kakršen koli poskus vzpostavitve sistema izven institucionalnega okvira EU ogroža projekt EU; zato je tudi upravičen poziv k vplivnejši vlogi Evropske komisije.

Strinjam se tudi s pozivom, naj Komisija predloži zakonodajne ukrepe, ki se izkažejo za potrebne za krepitev finančne stabilnosti in trajne gospodarske rasti.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo o mehanizmu za stabilnost za države članice v evrskem območju, ker ta mehanizem pomeni korak naprej k boljšemu usklajevanju gospodarskih politik na evropski ravni. Hkrati je potreben celotni sveženj ukrepov za doseganje gospodarske stabilnosti in spodbujanje konkurenčnosti v EU.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. − – Zavrnil sem predlog v celoti, ker ne verjamem, da rešuje težave. Strinjam se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“.

Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku.

Na koncu pozivam države članice, naj omogočijo referendume v vseh državah članicah o predlogih sprememb Pogodbe.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam današnje glasovanje v Evropskem parlamentu o predlagani spremembi Pogodbe. Toda izredno pomembno je, da voditelji držav in vlad na svojem vrhunskem srečanju ta konec tedna spoštujejo svoj dogovor z Evropskim parlamentom. Po mnenju večine poslancev Evropskega parlamenta je postopek, ki ga je Svet uporabil za pripravo svojega predloženega besedila, zelo nezadovoljiv. Če ne bi bil izredno pomemben za evrsko območje in če evropski mehanizem za stabilnost ne bi bil nujno potreben, zlasti za majhne države članice, kot je Irska, bi bil jaz prvi, ki bi glasoval proti izvirnemu predlogu. Besedilo, o katerem smo se danes dogovorili v Evropskem parlamentu, je minimum, ki je potreben za zagotovitev zakonitosti vzpostavitve mehanizma in njegovo delovanje. Toda v njem ni navedeno, da se skupina socialistov in demokratov strinja z drakonskimi varčevalnimi programi, ki se pričakujejo od nekaterih držav članic, ne da bi se ozirali na njihovo gospodarsko vzdržnost.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament podpira omejeno spremembo Pogodbe o Evropski uniji, da bi omogočili vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost za evrsko območje, ki naj bi bil uradno ustanovljen na zasedanjih Evropskega sveta 24. in 25. marca, s spremembo člena 136 Pogodbe. S to odločitvijo bo mehanizem za finančno stabilnost, ki se že od svoje vzpostavitve lanskega maja izkazuje za učinkovitega, lažje postal stalnejši. Tako bomo imeli zdrav mehanizem v višini 700 milijard EUR za zagotavljanje posojil z najboljšimi stopnjami in pod strogimi pogoji državam iz evrskega območja v težavah. Toda bilo je nepojmljivo, da bi s spremembo Pogodb vzpostavili mehanizem, ki bi temeljil zgolj na medvladnih zavezah. Metoda Skupnosti, ki jo zagovarjamo, zagotavlja, da bodo vse države članice evrskega območja obravnavane enako pri dostopanju do tega reševalnega sklada pod strogimi pogoji. Kar zadeva Mednarodni denarni sklad, bomo še naprej izredno previdni glede pogojev za udeležbo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro, ker je bistvenega pomena za dolgoročno stabilizacijo evrskega območja, omejevanje špekulacij proti evropskim državam in zaščito javnosti.

Kljub medvladnemu značaju mehanizma menim, da je pozitivno krepiti metodo Unije, skupaj z vlogo evropskih institucij pri gospodarskem upravljanju EU, zlasti Komisije in Evropskega parlamenta.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati podpiramo to poročilo v celoti. Hkrati pa menimo, da gre besedilo v zvezi s konsolidiranim trgom evroobveznic predaleč. Menimo, da je ustanovitev sistema evroobveznic zanimiva in obetajoča zamisel, vendar mislimo, da je treba zadevo ustrezno preučiti, preden jo lahko štejemo za primerno za dejansko izvajanje. Trenutno vemo veliko premalo, da bi lahko na tej stopnji o tem sprejemali dokončne odločitve.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) V izrednih obdobjih v zgodovini držav in organizacij, kot je to, ki ga doživljamo zdaj, imamo skupno obveznost, da poiščemo ustrezne in ambiciozne odzive na izzive, s katerimi se spopadamo. Dolžniška kriza, s katero se spopada Evropa, zahteva izredne ukrepe in potrebno zrelost, da v naši institucionalni strukturi najdemo pot do mehanizmov, ki bodo evru omogočili potrebno stabilnost in odpornost. Ukrepe, ki bodo trdno zasidrani v proračunski disciplini, usklajevanju makroekonomskih politik in obstoju politik trajne rasti.

Čeprav zagovarjam zakonodajno stabilnost, zaradi izrednega obdobja, ki ga doživljamo, podpiram trenutno predlagano spremembo člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se omogoči vzpostavitev stalnega mehanizma za zaščito stabilnosti evrskega območja, kot je predložen v poročilu A7-0282/2010, ki ga je Parlament sprejel 20. oktobra 2010.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska unija mora okrepiti svoje gospodarsko upravljanje, kar bomo lahko dosegli samo z metodo Unije ob vodstvu Komisije, ne pa z medvladno metodo.

Upam, da bodo krepitev pakta za stabilnost in rast, evropski semester, strategija Evropa 2020 in sprememba člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost privedli do trajne gospodarske rasti. Ta mehanizem mora spoštovati temeljna načela demokratičnega odločanja, kot so preglednost, parlamentarni nadzor in demokratična odgovornosti. Ta mehanizem je pomemben del celotnega svežnja ukrepov za opredelitev novega okvira za krepitev proračunske discipline in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik držav članic, kar bi moralo vključevati spodbujanje skupnega evropskega odzivanja na izzive v zvezi z rastjo, hkrati pa odpravljanje gospodarskih in socialnih neravnovesij ter izboljšanje konkurenčnosti.

Glasoval sem za vzpostavitev tega mehanizma v upanju, da bo to dragocen prispevek k povečanju stabilnosti na finančnih trgih in zagotavljanju trajne gospodarske rasti.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Nameravani poenostavljeni način spreminjanja Pogodbe jasno razkriva praznost zatrjevanja o veri v pomen, ki naj bi ga Lizbonska pogodba pripisovala nacionalnim parlamentom – in tudi Evropskemu parlamentu –, ter lažnost vse retorike v zvezi s poglabljanjem demokracije. Malo več kot eno leto kasneje spreminjamo Pogodbo, ki naj bi trajala vsaj eno generacijo, in to na hiter in poenostavljen način zaradi želje in pritiska direktorata moči, ki ga vodi Nemčija, ki bi rada za vsako ceno ohranila gospodarsko in politično prevlado, ki ji jo zagotavljajo instrumenti EU, vključno s skupno valuto. Razprava, udeležba in demokracija so na stranskem tiru.

Če so se za sprejetje Lizbonske pogodbe izognili nacionalnim referendumom – in niso spoštovali tistih nekaj, ki so bili izvedeni –, se zdaj ne obotavljajo izogniti niti nadzoru nacionalnih parlamentov. Razumljivo je, če pomislimo na to, da pri mehanizmu, ki ga zdaj želijo vključiti v Pogodbo, in pri tako imenovanem „gospodarskem upravljanju“ obstaja nevarnost, da to postanejo prazne besede. Ni več dvoma, da nameravajo ustvariti pravi prisilni jopič za države članice, da bodo lahko vzpostavili strategijo poglabljanja…

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Smo proti celotnemu postopku, ki vključuje napovedano spremembo Lizbonske pogodbe, na samo glede njene vsebine, temveč tudi glede njene oblike.

Strogi pogoji za odobritev finančne pomoči v okviru evropskega mehanizma za stabilnost so nesprejemljivi zaradi številnih razlogov, najpomembnejši pa je možnost odvzema pooblastil in vmešavanje v vodenje držav članice Evropske unije, katerih valuta je evro; posebej resno je vmešavanje na proračunskem, socialnem in delovnem področju.

To je sprememba, ki uporablja mehanizem Pogodbe, da lahko kogar koli potisne ob rob, in ki ne omogoča samo spremembe brez kakršne koli demokratične udeležbe – in poleg tega nadaljuje s tistim, kar so storili z zavrnitvijo nacionalnih referendumov pri sprejemanju Pogodbe –, temveč vzpostavlja tudi mehanizem, ki omogoča stalno nadzorovanje gospodarstev držav članic.

To poročilo gre v isto smer, saj so v njem nekatere predlagane spremembe predlogov Komisije o spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Toda cilj je vedno okrepiti želeno povečanje kot del prej omenjenega gospodarskega upravljanja z vzpostavitvijo „evropskega semestra“, poglobitvijo kazni…

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Po pravnem mnenju je omejena sprememba Pogodbe potrebna za zagotovitev, da bo evropski mehanizem za stabilnost v okviru institucionalnega okvira Evropske unije.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Ob odsotnosti drugih rešitev, ki bi jih predlagal Svet, je bilo treba glasovati za stalnost evropskega mehanizma za stabilnost, da bi zagotovili pomoč našim grškim, portugalskim in irskim kolegom. Toda razprava še zdaleč ni končana. To popuščanje francoskih socialistov ne napoveduje izida drugi prihodnjih razprav o vprašanju gospodarskega upravljanja. Ob uvajanju tega medvladnega mehanizma je pomembno, da se premaknemo naprej in vzpostavimo instrumente za spodbujanje oživitve rasti in poslovanja. Eden izmed razlogov za to, da skupaj s kolesi socialisti izvajam kampanjo za povečanje lastnih sredstev Evropske unije je zagotovitev, da bomo sposobni financirati take instrumente. Lahko bi uporabili tudi strukturne sklade v povezavi z evropskim mehanizmom za stabilnost, da bi se lahko države s primanjkljajem približale želeni ravni. Iz krize se bomo lahko rešili z ambicioznimi proračuni in spodbujanjem evropskega socialnega modela.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za mehanizem za stabilnost za države članice v evrskem območju, da bi pomagali sosedam s težavami. Ta mehanizem je zametek tega, kar bi v prihodnje lahko bile evroobveznice glede njihove sposobnosti financirati proračun Unije in sprostiti čvrsti prijem, s katerim finančni trgi držijo državni dolg držav članic. Vseeno pa obžalujem izbrani način odobritve mehanizma za stabilnost – enostavno posvetovanje z Evropskim parlamentom –, ker je medvladni pristop prevladal nad pristopom Skupnosti. To postavlja v nevarnost kakovost demokratične razprave, ki je vseeno potrebna za vzpostavitev učinkovite gospodarske politike. Ta mehanizem ostaja delni odziv, ki ne zadošča za spodbujanje rasti in zmanjševanje brezposelnosti.

  Gerald Häfner (Verts/ALE), v pisni obliki. – (DE) Vzel sem za svojo dolžnost kot poslanec Parlamenta, da dosežem največjo možno raven demokratičnega nadzora in vključevanja evropskega mehanizma za stabilnost v pogajanja. Rezultat je veliko izboljšanje izvirnega predloga. Zato sem glasoval za. Vseeno bi rad navedel svoje osnovne zadržke v zvezi s potjo, po kateri smo se odpravili. Za mehanizem za stabilnost bi bil potreben redni postopek revizije Pogodbe. S tem bi ga lahko vzpostavili v okviru Skupnosti z demokratično udeležbo in nadzorom. Vračanje na medvladno metodo je usodno. Privatiziramo (špekulativne) dobičke in socializiramo izgube. To je zgrešena pot. Davkoplačevalce puščamo, da trpijo, ščitimo pa banke, upravljavce premoženja in špekulante. Javni sektor tu posoja bankam denar. Javni sektor nosi stroške – ne zasebni. Brez temeljito prenovljenih konceptov denarja in jasnih pravnih pravil za bančni in finančni sektor bomo še kar naprej zgolj zdravili simptome, ne da bi odpravili vzroke.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pri celotnem glasovanju o tem poročilu sem se vzdržal. Škotska ni v evrskem območju, zato je po mojem mnenju ustrezno, da se glede tega vzdržim. Pri tem pa ugotavljam, da se odstavek 6 nanaša na manjše evropske države, „katerih gospodarstvo se mogoče ne zdi tako zelo ’nujno potrebno’ za ohranjanje euroobmočja kot celote “. Menim, da se v tem odstavku kaže nevarna aroganca; EU je vsota vseh njenih delov in pomen vseh evropskih gospodarstev je enak, ne glede na velikost. Zgodovina kaže, da so zveze, ki temeljijo na prevladi velikih članic, obsojene na propad.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker bo sprejeta sprememba Lizbonske pogodbe omogočila vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost evra. Današnje razmere kažejo, da smo v težkem gospodarskem in finančnem položaju ter da moramo sprejeti zelo konkretne ukrepe glede gospodarskega usklajevanja in nadzora. Toda ta mehanizem in jamstveni sklad sta namenjena samo članicam evrskega območja, države, ki niso v evrskem območju, pa bodo potisnjene na stran, kar bo še bolj razdrobilo EU. Po mojem mnenju mora EU pokazati večjo solidarnost z odobritvijo pomoči tudi državam, ki niso v evrskem območju, da bodo čim hitreje postale polnopravne in enakovredne države članice EU, s čimer bi odpravili začasno razhajanje v pristopnem sporazumu EU in prispevali k oblikovanju kohezivnejše EU.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − Resolucija o predlogu spremembe Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jo je odobril Parlament in ki se nanaša na vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost za evrsko območje, je pomemben cilj za krepitev kohezije in konkurenčnosti gospodarstva ter stabilizacijo finančnega sistema. Glasoval sem za spremembo zaradi pomena evra za evropski politični in gospodarski načrt v zvezi s trajno rastjo. Stabilizacija evrskega območja je strateškega pomena in menim, da mora Evropa sprejeti ukrepe za njegovo krepitev in povečanje gospodarskega upravljanja glede na cilje strategije EU 2020. Na koncu naj povem, da mora po mojem mnenju stalni mehanizem za stabilnost zagotavljati udeležbo institucij Skupnosti, da bi se izognili vzpostavljanju dvojnih struktur in ker bi vzpostavitev mehanizma izven institucionalnega okvira EU pomenila nevarnost za celovitost sistema, ki temelji na Pogodbah.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Zavrnila sem predlog v celoti, ker ne verjamem, da rešuje težave. Strinjam se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“. Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku. Na koncu pozivam države članice, naj v vseh državah članicah omogočijo referendume o predlogih sprememb Pogodbe.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Mehanizem za stabilnost štejem za zelo pomemben in bistven za države članice, ki uporabljajo evro kot svojo valuto, za krepitev skupne valute in podporo evropskemu političnemu in gospodarskemu projektu. Krepitev in zagotavljanje stabilnosti skupne valute trgu dajeta varnost, prevzemanje evra pa je zaradi tega za nove države članice privlačnejše. To je odločilno za rast in razvoj Evrope, vrednoti, ki ju podpiram v vseh pogledih. Zato sem glasoval za to poročilo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Zadovoljen sem z izidom, ki ga je Parlament zagotovil na pogajanjih s Svetom, zato sem to spremembo Pogodbe podprl. Za takojšnjo in dolgoročno stabilnost evrskega območja je bistveno, da mehanizem za stabilnost dobi pravno osnovo. Svet je zagotovil, da bosta Parlament in Komisija v prihodnje imela močno vlogo, kar se mi zdi zelo pomembno. To spremembo Pogodbe sicer podpiram, me pa zelo skrbijo sedanji predlogi glede gospodarskega upravljanja in z glasovanjem za to poročilo ne podpiram sedanjega svežnja v zvezi z gospodarskim upravljanjem.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Novi evropski mehanizem za stabilnost zahteva spremembo Lizbonske pogodbe, da bi lahko zagotovili njegovo pravno veljavno vključitev v institucionalni okvir Evropske unije. Menimo, da bi morali ob tem okrepiti preventivni in korektivni del pakta za stabilnost in rast ter ukrepe v zvezi s srednjeročno in dolgoročno konkurenčnostjo. Se pravi ukrepe, s katerimi je mogoče spodbuditi skupen evropski odgovor za učinkovitejše odpravljanje makroekonomskih neravnovesij med državami članicami in za zagotovitev njihove trajne rasti. Evropski mehanizem za stabilnost je zato pomembna sestavina celovitega svežnja novih ukrepov (skupaj z evropskimi semestri in strategijo EU 2020), katerih namen je vzpostavitev novega okvira za krepitev in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik ter proračunske discipline. Za zagotovitev spoštovanja osnovnih načel demokratičnega odločanja, kot so preglednost, parlamentarni nadzor in demokratična odgovornosti, mora biti Parlament ustrezno obveščen in udeležen. Poleg tega se strinjamo, da mora biti vsak nacionalni parlament v celoti udeležen v skladu s svojimi proračunskimi in nadzornimi pravicami, da bi povečali preglednost, lastništvo in odgovornost za sprejete odločitve, tudi na evropski ravni.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo podpira institucionalizacijo nadzora Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) nad proračuni in političnimi reformami držav članic evrskega območja. V njem ni niti besede o socialnih krivicah, ki jih bodo trpeli državljani, da bi lahko izkoristili finančno pomoč, ki jo zagotavlja evropski mehanizem za stabilnost. Omenjeni niso tudi vzroki krize, ki države članice sili, da pristajajo na popolno izčrpanje svojega prebivalstva, da bi umirili finančne trge. Še huje, podprta je zloraba oblasti v obliki uporabe poenostavljenega postopka revizije Lizbonske pogodbe, da bi se poskusili izogniti morebitnemu referendumu. Naša skupina je edina, ki zahteva, da se v vseh državah članicah izvedejo referendumi. Vaša evropska oligarhija se boji demokracije. In prav ima, saj ji Evropejci po zgledu Severnoafričanov želijo povedati, naj se pobere!

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ne smemo se obotavljati pri spopadanju s krizo državnega dolga, ki je prizadela nekatere države v evrskem območju. V drugih, manj resnih okoliščinah se ne bi strinjal s predlagano spremembo Lizbonske pogodbe, ki velja šele tako malo časa.

Zdaj je bistveno, da sprejmemo več kot samo začasne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja, in ni dvoma, da mora EU okrepiti svoja sredstva za spopad s krizo državnega dolga. Zato je sprememba člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije bistvena za oblikovanje stalnega evropskega mehanizma za stabilnost, ki bo učinkovito pomagal državam članicam v težavah.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem proti temu poročilu, ker to nikakor ni rešitev gospodarske krize, ki jo doživljamo. Predlagane spremembe tlakujejo pot za preprečevanje socialnega dialoga. Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali poenostavljeni postopek revizije Pogodbe uporabiti za ustvarjanje ozračja, ki je naklonjeno poglobljeni razpravi o predlaganem mehanizmu za stabilnost in o drugih morebitnih mehanizmih, kot je določba o socialnem napredku. In na koncu pozivamo države članice, naj omogočijo referendume o morebitnih spremembah Pogodbe.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. − (HU) Zastopam državo iz evrskega območja, ki v zadevnem času ni podprla posojila Grčiji. To je bila odločitev, s katero seveda ni bil nihče zadovoljen. Iskreno upam, da take odločitve ne bodo potrebne velikokrat. Kriza ni prizanesla ne evrskemu območju ne Evropski uniji, toda naša skupna valuta se je že večkrat izkazala. Uporabnikom daje obliko enotnosti in varnosti, na katero smo lahko upravičeno ponosni kot na dosežek EU. Ravno zaradi tega moramo svojo valuto z ustreznim zakonodajnim okvirom zaščititi pred bodočimi gospodarskimi nihanji. S sedanjo spremembo Pogodbe bo evropski mehanizem za stabilnost nadomestil začasno orodje za stabilnost. Reforma glede mehanizma daje priložnost tistim v težavah, zato bi raje videl, če bi jo redko uporabljali. To je ena zadnjih priložnosti za usklajevanje naših gospodarskih in finančnih sistemov. To zelo realistično in konstruktivno rešitev sem podprl s svojim glasom. Kot je bilo v Parlamentu že rečeno, se je treba spopasti s strukturnimi vzroki krize. Preprečiti je treba ponovitev razmer, ki bi bile podobe temu, kar doživljamo v zadnjih časih.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dolžniška kriza na evrskem območju je pokazala, da je treba čim prej vzpostaviti gospodarsko unijo in gospodarsko upravljanje. Evropski mehanizem za stabilnost je pomemben vidik ukrepa za krepitev proračunske discipline in usklajevanje gospodarskih in finančnih politik držav članic. To je prvi korak v vrsti sprememb, ki so potrebne za vzpostavitev verodostojnega gospodarskega upravljanja.

Stalni mehanizem za stabilnost je predmet medvladnega dogovora, kar žal pomeni, da bo veljalo pravilo soglasja. To je nevaren pristop, saj je lahko voda na mlin evroskeptikov. Idealno bi bilo, če bi bil ta mehanizem vključen v sistem Skupnosti.

Komisija bi morala biti v dogovoru z državami članicami sposobna upravljati s cilji stalnega mehanizma za stabilnost, ne pa da je omejena na tehnično spremljanje. V tem primeru je bilo sicer verjetno nujno uporabiti poenostavljeni postopek revizije, toda to mora po mojem mnenju ostati izjema.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je pomembna za celotno Evropsko unijo, saj gre za reševanje hude gospodarske krize. Zato je zelo pomembno oblikovati tak mehanizem, ki bo stabiliziral evrsko območje ter zagotovil njegovo učinkovito in smotrno delovanje in razvoj. Evropski mehanizem za stabilnost je stalni sklad za pomoč državam članicam v evrskem območju, ki jih je prizadela kriza. Toda da bi bil ta mehanizem učinkovit, ga je treba v celoti spraviti v institucionalni okvir Unije. Predvsem je treba zagotoviti, da je že od vsega začetka odprt za vse države članice, tudi za tiste, katerih valuta ni evro. Po mojem mnenju bi bilo dobro zagotoviti finančne ukrepe, s katerimi bi dobili priložnost za nakup obveznic držav, ki imajo velike težave z dolgovi. S tem bi dobile dostop do finančnih trgov in spodbudo za hitrejše gospodarsko okrevanje. Strinjam se s predlogom, da bi morale biti v upravljanje mehanizma vključene tudi druge institucije EU in da bi morala dobiti Komisija več pooblastil, da bi lahko učinkovito izvajali razširjene funkcije Unije na tem področju.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za spremembo Pogodbe v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Upam, da se bodo države članice hitro odločile glede njegovih podrobnosti in konkretne oblike. Toda menim, da se razprava tu ne konča. V resnici verjamem, da se bomo v prihodnjih mesecih in letih spopadali z vprašanjem, ali in kako te prispevke uporabiti. V mislih imam na primer evroobveznice. V sedanjih razmerah, ko se od držav članic po eni strani zahteva, naj izvajajo stroge proračunske politike za zmanjšanje primanjkljajev in dolgov, ter po drugi, naj plačujejo prispevke za sodelovanje v stabilizacijskem skladu, obstaja resno tveganje za zlom in nevarnost, da se države ne bodo mogle več same financirati. Evropsko gospodarstvo ne more ponovno oživeti, če hkrati ne uporabimo moči evra na mednarodnih trgih in posledično višje bonitete za njegovo zdravljenje. Združevanje sredstev na evropski ravni državam članicam omogoča, da znižajo porabo, odpravijo prekrivanja in dosežejo boljšo donosnost naložb.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Krepitev gospodarskega upravljanja EU je postala prednostna naloga, zlasti v sedanjih mednarodnih gospodarskih razmerah. Ko je 1. decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba, ni bilo pričakovati, da bo morala v bližnji prihodnosti doživeti spremembe. Toda dobro znane izredne okoliščine v finančnem, gospodarskem in zdaj tudi socialnem smislu so odločilno vplivale na to spremembo, ki ima večinsko politično podporo.

Vseeno moram nujno poudariti, da ta poenostavljeni postopek revizije ne sme biti precedens za prihodnje ustavne revizije, ko ne bo pravih izrednih okoliščin, kot so te, ki jih doživljamo. Strinjam se, da je potrebna usklajena gospodarska in finančna politika držav članic evrskega območja, ki bo lahko zagotavljala kohezijo in stabilnost evrskega območja, zato sem glasovala za to poročilo o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije in institucionalizaciji stalnega evropskega mehanizma za stabilnost za zagotavljanje stabilnosti in finančne pomoči pod določenimi pogoji, konkretno natančno analizo in izvajanje programa za gospodarsko in finančno oživitev.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. − (IT) Danes smo na mini delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju glasovali o poročilu o „spremembi Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro“.

Dne 16. decembra 2010 se je Evropski svet odločil posvetovati z Evropskim parlamentom v okviru poenostavljenega postopka revizije iz člena 48(6) prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s predlogom o reviziji člena 136 prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro. Namen predloga, ki sta ga osnovala naša kolega poslanca gospod Brok in gospod Gualtieri, je dodati odstavek, ki bi omogočil, da lahko države članice, katerih valuta je evro, vzpostavijo mehanizem, ki se sproži, če je treba zaščititi stabilnost evrskega območja kot celote, pri čemer za odobritev kakršne koli potrebne finančne pomoči v okviru mehanizma veljajo strogi pogoji.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − V skladu s poročilom, o katerem smo danes glasovali, EP:

1. poudarja, da je monetarna politika za države članice, katerih valuta je evro, izključno v pristojnosti Unije in da je to politika Skupnosti že od Maastrichtske pogodbe; in

2. poudarja pomen evra za evropski politični in gospodarski projekt ter izpostavlja pomen zaveze vseh držav članic v dobro stabilnost evrskega območja ter občutek za odgovornost in solidarnost, ki so jo pokazale.

Hkrati meni, da je bistveno preseči začasne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja in da mora Unija okrepiti gospodarsko upravljanje, tudi s politikami in instrumenti za spodbujanje trajne rasti v državah članicah, ter zavzema stališče, da so krepitev pakta za stabilnost in rast, evropski semester, strategija EU 2020 in sprememba člena 136 PDEU v zvezi z mehanizmom za stabilnost zgolj prvi korak v tej smeri.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Podpiram besedilo te resolucije, ker verjamem, da mora monetarna politika evra ostati v izključni pristojnosti evropskih institucij, saj se s tem izognemo oblikovanju dvojnih struktur, ki bi se izkazale za škodljive za evropsko povezovanje.

Vse države članice trenutno usklajujejo svoje gospodarske politike v skladu z ukrepi, ki jih narekujejo evropske institucije za stabilnost celotnega evrskega območja. Sedanji osnutek sklepa Sveta bi lahko ustvaril mehanizem odločanja v zvezi s stabilnostjo evra, ki bi bil izven okvira Parlamenta in Komisije. Zato je mehanizem za stabilnost skupni odgovor na izzive v zvezi z gospodarsko in socialno rastjo ter spodbuda za uvajanje evra v preostalih državah članicah. Upam, da bo oblikovanje in izvajanje stalnega mehanizma za stabilnost vključevalo prispevke celotnega evropskega institucionalnega okvira, po potrebi prek postopka okrepljenega sodelovanja, da bi zagotovili preglednost vseh odločitev.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Zavrnil sem predlog v celoti, ker ne verjamem, da rešuje težave. Strinjam se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“. Poleg tega se ne strinjam z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menim, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku. Na koncu pozivam države članice, naj v vseh državah članicah omogočijo referendume o predlogih sprememb Pogodbe.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Zavrnili smo predlog v celoti, ker ne verjamemo, da rešuje težave. Strinjamo se z zvezo ETUC, da bodo predlagane spremembe „tlakovale pot do vmešavanja v socialni dialog in poseganja v sisteme kolektivnih pogajanj po vsej Evropi“. Poleg tega se ne strinjamo z izbiro poenostavljenega postopka revizije Pogodbe. Menimo, da bi morali uporabiti redni postopek revizije Pogodbe, da bi omogočili ustrezno in poglobljeno razpravo o predlaganem mehanizmu za stabilnost ter druge morebitne spremembe Pogodb, na primer določbo o socialnem napredku. Na koncu pozivamo države članice, naj v vseh državah članicah omogočijo referendume o predlogih sprememb Pogodbe.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kriza državnega dolga, ki je prizadela države članice, sili Evropsko unijo, naj ponovno pretehta svojo gospodarsko strategijo. Gospodarsko upravljanje Unije postopoma postaja realnost. Potrebna je usklajena gospodarska in finančna politika držav članic evrskega območja: resnični „pakt za evro“. Za to in za zagotovitev stabilnosti evrskega območja je namen tega poročila spremeniti člen 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter institucionalizirati stalni evropski mehanizem za finančno stabilnost za zagotovitev stabilnosti in finančne pomoči pod določenimi pogoji, konkretno natančno analizo in izvajanje programa za gospodarsko in finančno oživitev.

Za to spremembo sem glasoval, ker menim, da je bistvena za to, da se evropski mehanizem institucionalizira in obenem postane prožnejši. Vseeno moram poudariti, da mora upoštevati pristojnosti evropskih institucij, zato se ne sme oblikovati institucionalnega okvira, ki je ločen od njih. Sedanji dogodki zahtevajo zavzetje resnih in realnih stališč na ravni držav članic, zlasti tistih v evrskem območju. Toda nujno moram poudariti, da ta poenostavljeni postopek revizije ne sme biti precedens za prihodnje ustavne revizije.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za ta dodatek k Pogodbi o delovanju Evropske unije, ker ima logične posledice za gospodarsko upravljanje in spodbuja nadaljnje usklajevanje v evrskem območju v smeri skupne finančne politike. Poleg tega je prav, da nobena država ne dobi popusta in da ne razlikujemo med dobrim in slabim dolgom. Pakt med generacijami pomeni, da se breme vedno prenese na naslednje generacije, kar omejuje njihovo prosto ravnanje in njihove možnosti v prihodnje.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Obremenitev evropskih javnih financ zaradi odločilne zaveze držav članic k obvladovanju padca rasti zaradi finančne krize je ustvarila precejšnje javne primanjkljaje, ki so predmet divjih špekulacij. Treba je bilo vzpostaviti stalen evropski mehanizme za stabilnost. Pozdravljam institucionalizacijo tega instrumenta, ki jasno izraža solidarnost v evrskem območju in ki v zameno poziva njegove članice k večji odgovornosti. Prvič, aktiviranje tega mehanizma zagotavlja pomoč državam članicam v hudih finančnih težavah, in drugič, mehanizem zahteva, da te države v zameno zmanjšajo svoj primanjkljaj. Z uporabo skupnega pristopa k upravljanju dela javnega dolga držav članic in s približevanjem njihovih gospodarstev je ta mehanizem pravzaprav del celovitejše strategije, ki jo moja politična družina na splošno podpira, in sicer gospodarskega upravljanja evrskega območja. Pri tem ne govorimo o teoretičnem orodju ali evropskem triku; govorimo o jasni potrebi in pravem napredku za Evropo. Moč naše valute, naša zmožnost uvažanja po nizki ceni in naša sposobnost pritegniti naložbe v Evropo so odvisne od te strategije.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) V poročilu gospodov Broka in Gualtierija je izrecno navedeno, da Svetu – in s tem državam članicam – ni uspelo v celoti izvesti pakta za stabilnost in rast ter da možnosti za stabilizacijo pakta, ki obstajajo v Pogodbah, niso bile izkoriščene. Poleg tega s tem poročilom Parlament podpira Evropsko komisijo in brez zadržkov podpira njeno „namero, da zagotovi skladnost med prihodnjimi mehanizmi in gospodarskim upravljanjem Unije“, da bi v prihodnje preprečili tako krizo, kot jo doživljamo zdaj. Že v odstavku 3 poročila je navedeno, da Evropski parlament mehanizem za stabilnost razume kot „sestavni del globalnega svežnja ukrepov za opredelitev novega okvira, okrepitev proračunske discipline in uskladitev gospodarskih in finančnih politik držav članic“. Strinjam se s tem pogledom številnih kolegov poslancev.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Skupna valuta je Evropi prinesla večjo svobodo. Toda svoboda mora vedno iti z roko v roki z odgovornostjo. Tu pa tiči problem. Nekatere države članice očitno svojega dela odgovornosti za skupno valuto niso vzele zelo resno. Zdaj si morajo sposoditi še več denarja za postopno odplačevanje teh dolgov, toda banke jim več ne zaupajo. Države, ki so ravnale odgovorno, so imele izbiro: dopustiti, da dolžniki bankrotirajo, ali pokazati solidarnost. Kot prepričana Evropejka sem vesela, da je prevladalo načelo solidarnosti. Hkrati pa pričakujem, da se bo novi mehanizem uporabljal pazljivo, da bi preprečili tisto, kar se dogaja danes, ko tako Grčija kot Irska zahtevata še več pomoči poleg prvotnega zneska. Pričakujem tudi, da naše solidarnosti ne bodo zlorabili tisti, ki jo potrebujejo, ali tisti, ki iščejo primeren izgovor za usklajevanje davkov in druge načine za omejevanje suverenosti držav članic.

15. Popravki in namere glasovanja: gl. zapisnik

16. Priprave na zasedanje Evropskega sveta (24. in 25. marec 2011) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Sveta in Komisije o pripravah na zasedanje Evropskega sveta dne 24. in 25. marca 2011.

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. − Gospod predsednik, gospod Barroso, komisar, spoštovani poslanci, z velikim zadovoljstvom pozdravljam možnost, da lahko nastopim pred vami pred naslednjim zasedanjem Evropskega sveta. Kakor veste, bo to zelo intenzivno zasedanje zaradi nepredvidenih dogodkov v zadnjih dveh tednih.

Dovolite mi, da najprej preletim glavna vprašanja na dnevnem redu Evropskega sveta. Vseboval bo tri najpomembnejše zadeve: prvič, celovit gospodarski sveženj, ki ga bodo, upamo, sprejeli voditelji držav in vlad, nato Libija in južno sosedstvo, in tretjič, Japonska.

Dovolite mi, da začnem z vprašanji gospodarske politike. Upam, da bo Evropski svet sprejel ta sveženj z namenom, da se odzove na gospodarsko in finančno krizo. Sveženj ima šest pomembnih elementov in prvi od teh je sklenitev prve faze evropskega semestra s potrditvijo prednostnih nalog za javnofinančno konsolidacijo in strukturne reforme. Kot veste, se je cikel evropskega semestra začel v začetku leta, ko je Komisija predstavila letni pregled rasti. Povezuje različna politična priporočila, ki so potrebna za krepitev procesa oživitve, za pomoč Evropi pri ohranjanju mednarodne konkurenčnosti in za dosego ciljev EU 2020.

Prvo fazo evropskega semestra bo zdaj Evropski svet sklenil s potrditvijo prednostnih nalog za javnofinančno konsolidacijo in strukturno reformo, in sicer v skladu s sklepi, ki sta jih pripravila sveta ECOFIN in EPSCO. Temo tega poročila – ki ga je izdelalo predsedstvo – je prejšnji ponedeljek pozdravil Svet za splošne zadeve. Države članice bodo to široko politično usmerjenost upoštevale pri izdelavi programov stabilnosti in konvergence ter nacionalnih programov reform, ki morajo biti predloženi aprila.

Na podlagi ocene Komisije bo Svet nato junija zagotovil svojo oceno in smernice za države članice: torej v času, ko so pomembne odločitve v zvezi s proračunom v večini držav članic še vedno na stopnji priprave. Madžarsko predsedstvo namerava zaključiti prvi evropski semester do Evropskega sveta, ki bo junija 2011.

Drugi element je krepitev gospodarskega upravljanja in tu ima Evropski parlament odločilno vlogo. Svet je že naredil pomemben korak naprej: ministri za gospodarske in finančne zadeve so pristali na splošni pristop Sveta v zvezi s šestimi zakonodajnimi predlogi o krepitvi gospodarskega upravljanja. Ta dosežek predsedstvu omogoča začetek pogajanj s Parlamentom.

Kakor veste, mora Svet upoštevati rok, ki ga je določil Evropski svet – junij 2011 – za sklenitev političnega sporazuma v zvezi s tem svežnjem. Štirje od šestih predlogov so predmet soodločanja. Vemo, da rok, ki ga uvaja Evropski svet, nikakor ne zavezuje Evropskega parlamenta, vendar želim vseeno izkoristiti to slovesno priložnost in prositi Parlament za sodelovanje, da bomo lahko junija sklenili politični sporazum. S tem bi poslali pomirjujoča sporočila trgom in najpomembneje našim državljanom, ki od nas pričakujejo, da bomo zaščitili evro in z njim evropsko gospodarstvo. Torej imamo pri tej zadevi z Evropskim parlamentom skupno odgovornost.

Naš predsednik vlade se bo v kratkem sestal s poročevalci in koordinatorji, ki so odgovorni za ta sveženj, in upam, da bodo izredno uspešno sodelovali s Parlamentom.

Tretji element je izboljšanje stanja bančnega sektorja z novim velikopoteznim testom izjemnih situacij.

Četrti je pakt za evro, njegova razširitev na države članice zunaj območja evra, ki se mu želijo pridružiti, in morebitna razglasitev prvih nacionalnih akcijskih načrtov za njegovo izvajanje.

Peti element je dokončanje dela v zvezi s prihodnostjo evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in s krepitvijo evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), ki sloni na sporazumu na ministrskem srečanju Evroskupine Plus z 21. marca, in vsi veste, da je med pristojnostmi evropskega mehanizma za stabilnost omenjeno dejstvo, da se informacije zagotovijo Parlamentu. Zaradi tega sem bila še zlasti zadovoljna.

Šesti element je sprememba Pogodbe, o kateri ste ravno glasovali, in uradno sprejetje sklepov o spremembe Pogodbe o delovanju Evropske unije glede vzpostavitve prihodnjega mehanizma za stabilnost. Tu bi se rada Parlamentu zahvalila za to pozitivno glasovanje: mislim, da ste s tem izredno pomembno prispevali.

Kakor vidite, je bil v boju proti krizi dosežen resničen napredek. Evropski svet bo to delo zaključil na naslednjem zasedanju in sprejel celovit sveženj ukrepov za odzivanje na krizo, ohranjanje finančne stabilnosti in omogočanje trajnostne rasti, ki ustvarja delovna mesta.

Dovolite mi, da zdaj preidem na Libijo in južno sosedstvo. Na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2011, sklepov Evropskega sveta z dne 11. marca 2011 in resolucije Varnostnega sveta ZN 1973 je Svet izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi s sedanjimi razmerami v Libiji in obsodil hude in sistematične kršitve človekovih pravic, nasilje ter nasilno zatiranje, ki ga režim izvaja nad Libijci.

Glavna cilja EU sta zaščita civilnega prebivalstva in podpora za Libijce, da bodo lahko uresničili svoja prizadevanja za demokratično družbo. Polkovnik Gadafi mora takoj zapustiti oblast. Njegov režim ni več legitimen in on ni več sogovornik za EU. Kako je torej ukrepal Svet?

Dovolite mi, da najprej omenim sankcije. 28. februarja 2011 je Svet v rekordnem času sprejel sklepe glede omejevalnih ukrepov proti temu režimu. 10. marca so bile dodane nadaljnje sankcije, vključno z zamrznitvijo imetja, nadaljnjo prepovedjo potovanja, embargom na orožje in embargom na opremo, ki bi se lahko uporabljala za notranje zatiranje – s čimer smo presegli ukrepe, uveljavljene s predhodno sprejeto resolucijo Varnostnega sveta ZN.

Dovolite mi, da sporočim še tretji element: tretji krog sankcij. V skladu z mandatom, ki mu ga je 21. marca podelil Svet za zunanje zadeve, je Svet danes s pisnim postopkom sprejel predlog madžarskega predsedstva, da se omejevalni ukrepi razširijo na druge libijske posameznike in subjekte, in te sankcije so že razširjene na libijsko nacionalno naftno družbo.

Kaj je Svet še storil poleg sankcij? Madžarsko predsedstvo je na dnevni red uvrstilo vprašanje zanesljivosti preskrbe v sili. Ministri so razpravljali o vplivu politične krize na energetski trg, energetsko varnost in preskrbo. Strinjali so se, da ima EU zadostne zaloge nafte in plina. Vseeno pa je ta razprava ponovno izpostavila ranljivost Evrope in potrebo po še močnejši skupni energetski politiki, vključno z ukrepi, kot je raznovrstnost poti oskrbe.

Svet je izrazil svoje zadovoljstvo po sprejetju Resolucije Varnostnega sveta ZN 1973 in poudaril svojo odločnost, da prispeva k njenemu izvajanju. Svet je kot odločilen prispevek k njenemu izvajanju pozdravil tudi vrhovno srečanje v Parizu. EU in države članice so z razlikovalnim prispevanjem odločne kolektivno in neomajno delovati z vsemi mednarodnimi partnerji, zlasti z Arabsko ligo in drugimi regionalnimi zainteresiranimi stranmi, da bi se te odločitve uveljavile v celoti. Svet in države članice bodo podprli ukrepe v okviru resolucije Varnostnega sveta ZN za zaščito civilistov in območij civilnega prebivalstva, ki jim grozijo napadi.

EU bo še naprej zagotavljala humanitarno pomoč vsem prizadetim in seveda – kasneje – bomo morali pomagati Libiji ustvariti in razviti demokratično in pravno državo.

EU se pripravlja na zagotavljanje podpore SZVP in humanitarne pomoči kot odgovor na zahtevo Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti in v okviru usklajevalne vloge ZN. Pri takšnih ukrepih bodo v celoti spoštovane smernice ZN v zvezi z uporabo sredstev za vojaško in civilno obrambo. Visoko predstavnico smo prosili, naj razvije nadaljnje načrtovanje v skladu z resolucijo ZN in deklaracijo Evropskega sveta z dne 11. marca o podpori za humanitarno pomoč in operacijah civilne zaščite, vključno z uporabo pomorskih virov za ta namen. Vse bi bilo treba storiti v najtesnejšem možnem sodelovanju z ZN, Natom in drugimi. Visoka predstavnica bo ohranjala stike z generalnim sekretarjem ZN in državami v tej regiji, vključno z Egiptom in Tunizijo, in je izjavila, da bi bilo treba ta proces nujno izvesti, da bi omogočili nadaljnjo obravnavo v okviru Evropskega sveta do konca tega tedna.

Dalje, države članice so znova izpostavile svojo solidarnost s tistimi iz njihove skupine, ki jih najbolj neposredno prizadevajo migracijska gibanja, in ponovno so izrazile svojo pripravljenost za zagotavljanje potrebne podpore, ko se bodo razmere razvijale. Madžarsko predsedstvo je to vprašanje predložilo na Svetu za pravosodje in notranje zadeve 24. in 25. februarja 2011 in v okviru Frontexa se je začela skupna operacija Hermes, pri čemer je sredstva prispevalo več držav.

Dovolite mi, da omenim, kaj se je zgodilo pri evakuaciji. Že 23. februarja je predsedstvo sprožilo mehanizem EU za civilno zaščito, da bi podprlo evakuacijo državljanov EU iz Libije – odločitev, ki jo je podprla tudi visoka predstavnica. Madžarsko predsedstvo, ki ga navdihuje načelo odgovornosti za zaščito, ki je določeno v resoluciji EP, si po svojih najboljših močeh prizadeva za usklajevanje dela, ki je v teku, zlasti glede beguncev in vprašanj migracij. Madžarski minister za zunanje zadeve János Martonyi in komisarka Malmström sta na obisku v Egiptu in na njegovi skupni meji z Libijo. Minister Martonyi je bil na meji in govoril z lokalnimi organi oblasti in v izjavi, ki jo je prej tam podal, je dejal, da bi se brez letalskih napadov razvile nevzdržne razmere.

Zdaj so razmere zaradi egiptovskih oblasti pod nadzorom. Tri dni ni bilo odseljevanja judi; nekateri Libijci so se odločili vrniti, a seveda so razmere še vedno negotove in ne vemo, ali bo še prihajalo do odseljevanja ali ne.

3. marca sem bila na tunizijsko-libijski meji v podjetju komisarke Georgieve, da bi preverila, kakšno je tam stanje. Razmere so bile še vedno zelo resne. Tisoč ljudi na uro je čez to mejo vstopalo v Tunizijo. 3. marca je bila evakuacija najpomembnejše vprašanje in še vedno je zelo pomembno, da države članice pomagajo pri vračanju nedržavljanov EU v domovino, večinoma priseljenske delavce.

V odsotnosti delegacije Evropske unije s prebivališčem madžarski veleposlanik v Tripoliju zastopa EU. On je tam in ne bo odšel; usklajuje konzularna in diplomatska prizadevanja v imenu držav članic.

V zvezi z južnim sosedstvom: na izrednem zasedanju, ki je potekalo 11. marca, je Evropski svet izjavil, da demokratični upori prinašajo dramatične spremembe za južno sosedstvo in tako ustvarjajo novo upanje in možnost za ustvarjanje prihodnosti, ki temelji na demokraciji, pluralizmu, pravni državi, človekovih pravicah in socialni pravičnosti. Povedati je treba, da agresija ne poteka le v Libiji; zavedati bi se morali, da tudi ljudje v Bahrajnu in Jemnu doživljajo agresijo in zelo jasno moramo izraziti, da agresija ni nikjer sprejemljiva.

Države v tej regiji morajo o svoji prihodnosti odločiti mirno in demokratično. EU bo podprla vse ukrepe za demokratično preoblikovanje v politične sisteme, ki omogočajo miroljubne spremembe, rast in razcvet in bolj sorazmerno porazdelitev prednosti gospodarskega uspeha. EU se bo posvetovala z zadevnimi državami v tej regiji o finančni in tehnični podpori za izboljšanje nadzora in upravljanja meja, pa tudi o ukrepih za pospešitev vrnitve migrantov v njihove domovine.

Svet je bil v sodelovanju s Komisijo povabljen, naj predloži – pred junijskim Evropskim svetom – načrt za razvoj zmogljivost za obvladovanje migracij in tokov beguncev. Evropski svet je okvirno pozdravil skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice, v katerem je predlagano partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo v južnem Sredozemlju po razlikovalnem pristopu, ki temelji na pobudah in povezuje vse instrumente EU. Svet je bil povabljen, naj na hitro pregleda predloge, ki jih vsebuje sporočilo, in zlasti, naj premisli, kako bi bilo mogoče okrepiti podporo Unije za njene partnerje.

Zaključila bom s kratko predstavitvijo zamisli, v zvezi s katerimi so potrebni zelo hitri ukrepi. Dvigniti moramo zgornje meje za operacije Evropske investicijske banke za sredozemske države, ki se lotevajo politične reforme – Parlament bo imel pri tem vprašanju svojo vlogo in računam na vaše sodelovanje. Sprejeti moramo predlog Komisije, da bi omogočili EIB ponovne naložbe v okviru skladov FEMIP, ki izhajajo iz preteklih operacij. Skupaj z drugimi zainteresiranimi stranmi moramo pregledati razmere, v katerih bi lahko delovala Evropska banka za obnovo in razvoj v južnem sosedstvu in nemudoma moramo sprejeti predlog v zvezi z vseevropsko-sredozemskimi pravili o poreklu, kar je nujno za nadaljnji razvoj regije. Nazadnje, mislim, da je sprejetje uredbe o okrepitvi zmogljivosti agencije Frontex do junija 2011 nujno.

Tu bom zaključila. O Japonski ne bom govorila, ker imamo zdaj na dnevnem redu novo točko. Opravičujem se, če je bil moj govor nekoliko predolg. Razlog za to je, da se je zgodilo veliko stvari in da sem Parlamentu želela podati izčrpen opis tega.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospod predsednik, kakor sem prejšnji teden povedal temu parlamentu, bo to, kar bo Evropa sprejela na tem Evropskem svetu, ki bo 24.–25. marca, resnično spremenilo pravila igre v smislu gospodarskega upravljanja.

Z drugimi besedami, to bo temeljni kamen našega celovitega odziva na krizo in znak začetka njegovega popolnega izvajanja z določitvijo novega okvira gospodarskega upravljanja – in upajmo, Evropske monetarne unije (EMU), ki bo zmožna stati na svojih lastnih nogah (monetarna unija in ekonomska unija) namesto, da bi bila pri tem neuspešna.

Gospodarska politika vsake države članice je zdaj priznana kot nekaj, kar bi moralo skrbeti vse države članice in vse evropske institucije. Prvič – s tem evropskim semestrom – imamo orodje, ki ga potrebujemo za zgodnje in močno usklajevanje naših gospodarskih politik in strukturnih reform, preden bo vsaka država članica vzpostavila svoje lastne politike in proračun za naslednje leto. Nimamo pa le predhodnega usklajevanja, ampak lahko to storimo vzporedno z gospodarsko politiko in s proračunsko politiko.

Prvi evropski semester se je začel v začetku januarja, ko je Komisija predstavila letni pregled rasti, ki predstavlja 10 prednostnih nalog za letošnje leto, vse te pa so trdno zasidrane v strategiji Evropa 2020 za rast in delovna mesta.

Namenjene so spodbujanju javnofinančne konsolidacije, popravilu makroekonomskih neravnovesij in zagotavljanju finančne stabilnosti – vse to so temeljni pogoji za trdno rast. Te politike same po sebi ne bodo prinesle rasti, a dokaj jasno je, da brez teh temeljnih pogojev ne bomo imeli takšne rasti, kot jo potrebujemo: trajnostne vključujoče rasti.

Pakt za evro, o katerem so se dogovorili voditelji držav in vlad območja evra in ki je odprt za vse države članice, ki se želijo pridružiti, kaže prednostne ukrepe našega letnega pregleda rasti, vendar pa je zdaj pakt za evro, kakršen je bil dogovorjen, v celoti združljiv s Pogodbo in bo v celoti vključen v evropski sistem gospodarskega upravljanja. Še enkrat bi se rad zahvalil temu parlamentu, ker verjamem, da so bila močna stališča, ki jih je zavzel ta parlament zelo pomembna za zagotavljanje, da bi lahko bil pristop Skupnosti priznan tudi v paktu za evro. Pakt za evro priznava tudi delo Komisije v zvezi z obdavčenjem in finančno ureditvijo. Kakor veste, se Komisija namreč ukvarja s predlogom, da se obdavči finančni sektor.

Vsaka država članica mora pri izvajanju pakta za stabilnost in rast upoštevati priporočila Komisije. Navajam, da je bilo prejšnji teden sklenjeno, da se pri odločanju v zvezi s ukrepi v paktu za stabilnost in rast od Sveta pričakuje, da bo praviloma spoštoval priporočila Komisije ali pisno pojasnil svoje stališče. To je načelo z 11. marca 2011. Mislim, da je to zelo pomembno politično načelo, ki ga je mogoče dodati pomembnim zakonodajnim odločitvam, ki so bile sprejete, in tudi nekaterim, ki jih pripravljate zdaj.

Javnofinančna konsolidacija ni namenjena sama sebi. Brez javnofinančne konsolidacije ni zaupanja. Brez zaupanja ni naložb. Brez naložb ni rasti. A naš cilj, kot sem že večkrat povedal v tem parlamentu, je rast: trajnostna vključujoča rast.

Za to pa moramo izboljšati tudi poslovno okolje. Izpopolniti moramo notranji trg. Eden izmed ciljev, ki jih imamo na notranjem trgu, so ravno različne osnove v smislu obdavčenja. Zato je Komisija predlagala in zdaj predložila zakonodajni predlog za skupno konsolidirano davčno osnovo za podjetja.

Vsekakor moramo izkoristiti vse možnosti enotnega trga in Komisija bo kmalu predložila akt za enotni trg s serijo dvanajstih prednostnih predlogov za delovanje našega največjega sredstva, za uresničitev rasti in delovnih mest in za okrepitev konkurenčnosti Evrope.

Prav tako bomo morali storiti več za spodbujanje zaposlenosti. Potrebujemo večjo mobilnost delovne sile, ne manjšo. Potrebujemo večjo podporo za davčne spodbude za delo in želimo rast, ki povečuje zaposlenost in ji je naklonjena.

Ob tesnem sodelovanju s Komisijo države članice zdaj končujejo svoje nacionalne programe reform in tudi svoje programe stabilnosti ali konvergence. Dovolite mi, da poudarim, da moramo za uspešno izvajanje evropskega semestra nujno imeti jasne, oprijemljive, velikopotezne programe, ki so v nacionalni lasti. Zato mora zdaj vsaka država članica do konca aprila zaključiti pomembno delo.

Prejšnji teden se je Svet dogovoril glede svojega splošnega pristopa do zakonodajnega svežnja Komisije o okrepljenem gospodarskem upravljanju. Ponovno bi se rad zahvalil madžarskemu predsedstvu za vsa prizadevanja, ki so vodila do uspešnega kompromisa.

Zdaj se bodo začela pogajanja s Parlamentom. Vem, da lahko Komisija računa na močno podporo tega parlamenta, in upam, da bomo do junija dosegli končni sporazum. Potem bo naš novi gospodarski okvir v celoti izdelan in vsa njegova orodja se bodo lahko uporabljala za ovrednotenje nacionalnih proračunov, programov stabilnosti in konvergence, pa tudi nacionalnih programov reform do leta 2012.

Nazadnje pa bomo imeli s sedanjim Evropskim skladom za finančno stabilnost in do leta 2013 stalnim evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS) podporno orodje, ki bo zagotavljajo stabilnost območja evra kot celote, če bo to potrebno. Prejšnji ponedeljek so se ministri za finance dogovorili, da bodo z junijem 2013 vzpostavili evropski mehanizem za stabilnost z dejansko posojilno sposobnostjo v višini 500 milijard EUR. To je pomemben korak naprej za Evropsko unijo, ki ga je Komisija, kakor veste, močno spodbujala. Po naših predlogih sporazum za prihodnji EMS jasno navaja osrednjo vlogo Komisije v tem postopku, pa tudi vpletenost Evropskega parlamenta.

Komisija bo morala v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) oceniti obstoj tveganja za finančno stabilnost območja evra kot celote in poskrbeti za analizo vzdržnosti javnega dolga držav članic, ki jih to zadeva. Dalje, Evropska komisija bo morala prevzeti vodilno vlogo pri ocenjevanju dejanskih potreb po financiranju upravičene države članice in tudi narave zahtevane udeležbe zasebnega sektorja. Evropska komisija bo tudi morala predlagati Svetu odločitev, ki podpira program za makroekonomsko prilagoditev.

Evropska komisija bo skupaj z MDA in z ECB odgovorna za spremljanje skladnosti s pogojenostjo politike, ki jo zahteva program za makroekonomsko prilagoditev.

Pogojenost politike, določena v okviru okrepljenega nadzora ali programa za makroekonomsko prilagoditev bo usklajena z nadzornim okvirom Evropske unije in mora zagotavljati spoštovanje postopkov Evropske unije in s tem tudi vlogo Evropskega parlamenta.

Za ta namen namerava Komisija predlagati uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki temelji na členu 136 Pogodbe, ki pojasnjuje potrebne postopkovne ukrepe za vključitev pogojenosti politike v odločitve Sveta in zagotavljanje skladnosti z večstranskim nadzornim okvirom Evropske unije. Svet in Komisija bosta Evropski parlament redno obveščala o uveljavljanju in operacijah EMS.

Spoštovani poslanci, rad bi le potrdil tisto, kar sta vam, predsednik Buzek, v pismu sporočila komisar Rehn in predsednik Evroskupine Jean-Claude Juncker. Mislim, da imamo na koncu sporazum, ki je popolnoma združljiv s pristopom Komisije, in rad bi se še enkrat zahvalil Parlamentu za interes in predanost temu pristopu.

Na področju finančne stabilizacije so države članice končno priznale stopnjo medsebojne odvisnosti njihovih gospodarstev. Evropska unija je že veliko storila, da bi popravila bančni sistem, a storiti moramo več. Zdrav bančni sistem je temeljni pogoj za trajnostno okrevanje gospodarstva.

Naslednji krog testov izjemnih situacij za banke na ravni EU bo v prihodnjih mesecih izvajal novoustanovljeni Evropski bančni organ. Preglednost je nujna, da lahko oblikovalci politik in investitorji obveščeno presojajo; enako velja za pripravljenost izvesti težke nujne odločitve.

Mislim, da po zelo celovitem in dobrem poročilu gospe Győri, ki zastopa madžarsko predsedstvo, zdaj ne bom natančneje razlagal vprašanj v zvezi z Libijo in južnim Sredozemljem.

Vendar pa mi dovolite, da vam v zvezi s pristojnostjo Evropske komisije povem, da smo igrali pomembno vlogo pri usklajevanju evropskega odziva na zaostrovanje humanitarne krize na libijskih mejah. Uporabili smo 30 milijonov EUR za zagotavljanje pomoči beguncem in migrantom in, kakor veste, imamo na terenu več ekip in ohranjamo tesne stike z matičnimi državami in donatorji. Mehanizem Komisije na področju civilne zaščite (CNO) prav tako še naprej podpira konzularne operacije držav članic; v tesnem sodelovanju z madžarskim predsedstvom pa sta komisarka Malmström in komisarka Georgieva prav tako zelo dejavni v zvezi s tem.

Vojaški ukrepi na območjih prepovedi letenja, ki se izvajajo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1973, so povzročili nove razmere, ki jih je treba upoštevati pri varnem in učinkovitem zagotavljanju humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo na mejah Libije ali pa v državi. Prinesle so novo upanje in tudi obravnavanje potrebe, da se prizanese življenjem nedolžnih civilistov.

Med reševanjem kratkoročnih izzivov teh razmer, ki se hitro spreminjajo in so izredno zapletene, ne pozabljamo na naš dolgoročni cilj demokratično stabilne in uspešne regije južnega Sredozemlja, ki temelji na predlogu Komisije o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo.

Mehanizem Komisije na področju civilne zaščite prav tako usklajuje odgovor Evropske unije na zahtevo Japonske za pomoč. Od prejšnjega petka smo okrepili našo prisotnost na terenu z ekipo civilne zaščite, ki jo sestavljajo logistični in jedrski strokovnjaki.

Posebej v zvezi z jedrskimi vprašanji je nujno, da izvlečemo nauke iz dogodkov na Japonskem. Zato je Evropska komisija predlagala pregled varnosti lokacij jedrskih elektrarn in celovito oceno tveganja in varnosti („test izjemnih situacij“) na vseh evropskih lokacijah jedrskih elektrarn. Te teste izjemnih situacij bi bilo treba izvesti tudi v vseh naših sosednjih državah in drugod v okviru odgovornosti IAEA. Seveda upam, da bo Evropski svet potrdil in podprl to usmeritev.

Spoštovani poslanci, kakor vidite, imamo zelo poln dnevni red za naslednje zasedanje Evropskega sveta in Komisija trdo dela, da bi razvila ta celovit evropski odziv na krizo zunaj naših meja, pa tudi glede gospodarskih razmer.

Skupaj z Evropskim parlamentom bomo igrali osrednjo vlogo pri izvajanju celovitega odziva na gospodarsko krizo. To bomo vedno počeli v duhu Lizbonske pogodbe, to je v tesnem sodelovanju z vašim parlamentom, in lahko ste prepričani, da bomo vedno tudi izpolnili to odgovornost.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropski svet se že drugi teden pripravlja na zasedanje v ozračju mednarodne negotovosti in napetosti. Negotovost je na Japonskem, kjer je še vedno težko določiti raven človeških izgub, in tudi na Sredozemlju, ko se še več prebivalcev postavlja nasproti svojim režimom, v Bahrajnu in, kot ste omenili predsedujoča Svetu, v Jemnu.

Neizogibno imajo vse te razmere posledice za nas tu v Evropi. Naši sodržavljani so bili neposredno priča drami, ki se je odvijala na Japonskem. Poleg sočutja, ki ga čutimo do več tisoč družin, ki jih je pretreslo žalovanje, v tem trenutku obstajajo strahovi, povezani s težavami v jedrski elektrarni Fukušima, in groza ob misli na nevarnosti, da bi se tudi mi lahko srečali s podobnimi ali primerljivimi razmerami.

Te dogodke bi morale vsekakor upoštevati vse države, ki imajo jedrske elektrarne, in dobro je, da ta parlament organizira razpravo o varnosti jedrskih elektrarn, čeprav ne bi smeli pozabiti na dejstvo, da moramo v Evropi povečevati svojo energetsko neodvisnost, ne pa je zmanjševati. To je tema, h kateri se bomo vrnili na našem naslednjem delnem zasedanju.

Ta konec tedna bo 27 voditeljev držav in vlad razpravljalo tudi o odločitvi ZN za posredovanje v Libiji, da se upornike reši pred neposrednim napadom režima. Rad bi izpostavil dejstvo, da so evropske države v teh operacijah prevzele pobudo in da so prve posredovale v okviru mandata ZN, ki je bil sam po sebi pobuda več evropskih držav. Nedvomno so slišali, kaj smo poslanci EP povedali na našem zadnjem delnem zasedanju tu v Bruslju.

Moja skupina bi rada, da Svet izkoristi to priložnost in naprej razvije strategijo EU za Sredozemlje, pri tem pa ohrani cilj, da pomaga in podpira, a nikoli ne vsiljuje. Kot sosedje smo to dolžni storiti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, po vrhovnem srečanju o območju evra, ki je potekalo prejšnji teden in na katerem so bile opravljene priprave, bodo glavni ukrepi Sveta ta teden povezani s krepitvijo evra in napredovanjem na področju gospodarskega upravljanja.

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je naklonjena povečanju sredstev, ki so na voljo za podporo evru in za to, da postane ad hoc instrument, ki smo ga sprejeli lani za pomoč Grčiji in Irski, trajnejši. Ta politična volja kaže odgovoren odnos, ki so ga zavzele države članice pri reševanju te krize brez primere v zgodovini naše enotne valute.

Vendar pa želimo zelo močno poudariti, da teh izrednih razmer, ki jih je povzročila izguba nadzora nad nacionalnimi javnimi financami, Svet ne sme obravnavati kot priložnost, da sprejme drugačno metodo za vodenje evropskih zadev. Metoda Skupnosti mora ostati pravilo in medvladna metoda izjema. Zelo velika večina v Parlamentu podpira to načelo in Komisija gospoda Barrosa nas prav tako podpira v tem pristopu, preprosto zato, ker je nujen za prihodnost Evropske unije. Prepričan sem, da bo predsednik Van Rompuy uspel v to prepričati voditelje držav ali vlad.

Pakt za evro bi moral biti sprejet v petek. Pozdravljamo ga, kolikor uvaja določbe, h katerim zdaj pozivamo že več mesecev, namreč zbliževanje med proračunskimi, socialnimi in javnofinančnimi politikami držav članic.

Tega ne morem dovolj poudariti: naši državljani bodo evropsko solidarnost sprejeli le, če bodo menili, da je poštena in zaslužena. Tako pa bo le, če bodo izpolnjeni delovni pogoji in če bodo lahko naša podjetja vlagala in najemala po primerljivih javnofinančnih pogojih.

Zadnjič, naša skupina poziva Svet, naj hitro napreduje v zvezi s svežnjem o gospodarskem upravljanju in naj ustrezno upošteva stališče Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca glede štirih od šestih predlogov, o katerih poteka razprava.

Evropa se mora vrniti na pot rasti in zaposlovanja in ukrepi, ki dobivajo obliko, predstavljajo korak v tej smeri. Če bodo načrtovani v okviru Skupnosti, bodo dali Evropi dobro osnovo za svež začetek in obetavno prihodnost.

  Martin Schulz, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, najprej želim predsedniku komisije zaželeti vse najboljše za rojstni dan, ki ga praznuje danes. Zaslužite si čestitke za to.

(Aplavz)

Ne morem deliti z vami vaše vedrine pred tem vrhovnim srečanjem. Menim, da je to vrhovno srečanje, ki poteka v najslabši fazi Evropske unije, ko je ta v najslabšem stanju. Začne se z Libijo. Redko so kampanje pripravljene tako prenagljeno in tako nestrukturirano kot ta, kar je dejansko dobro in je namenjeno za pomoč ljudem, a se je zdaj končalo kot diplomatska in – morda, upam, da ne – vojaška katastrofa: prenagljena, neusklajena, neurejena. Evropa v vseh smereh beži stran od nje in Turčija, naša kandidatka za pristop, vse blokira. Vse čestitke!

Na tej točki moramo potegniti črto. Ta kriza traja že eno leto in v preteklem letu se je vedno znova ponavljal isti postopek. Najprej se stvari, ki so potrebne, izpodbija, a se jih nato čez štiri ali pet mesecev prizna. Pred letom dni so ljudje govorili „Grki bi to morali reševati sami. Ni treba, da jim pomagamo.“ Štiri mesece kasneje: reševanje. „Ne potrebujemo svežnja pomoči. Količina, ki smo jo zagotovili, zadostuje.“ Štiri mesece kasneje: „Potrebujemo več denarja“. „Nočemo evroobveznic. Evroobveznice so nesmisel.“ Zdaj vsi razpravljamo o obveznicah. Evroobveznice bodo prišle – v to sem dokaj prepričan. Morda čez štiri mesece. „Ne potrebujemo gospodarskega upravljanja. Evropa ne potrebuje gospodarskega upravljanja.“ Isti ljudje, ki so nepopustljivo vztrajali pri tem, na zasedanju Evropskega sveta slavijo dejstvo, da imamo zdaj končno gospodarsko upravljanje. Niti sram jih ni, da govorijo in počnejo ravno nasprotno od tistega, kar so razglašali prej.

Prav tako ne vem, ali smo že rešili metodo Skupnosti. Upam, da je tako, in pri tem vas podpiramo, gospod Barroso. Ne le kot darilo za rojstni dan, ampak zato, ker mora Evropa zagovarjati metodo Skupnosti, ker lahko vidimo, da bomo imeli natanko tisto, kar sem ravno opisal, če jo bomo spremenili v drugo metodo, ki jo kanclerka Merkel imenuje „nova evropska metoda“. Vsi nekaj storijo in naslednji dan naredijo ravno nasprotno od tistega, kar je bilo razglašeno predvčerajšnjem. Taka je resničnost. Ne spopadamo se s krizo evra; spopadamo se s krizo vlad v državah na območju evra. Obstaja ključna razlika.

V zvezi s Portugalsko vsi govorijo in upajo, da bo vlada lahko izvajala dejansko neverjetno stroge ukrepe. Poleg tega je to vlada – kot razmere v Grčiji –, ki deloma ravna v nasprotju z voljo svojih lastnih volivcev, in potem je tu še taktična igra opozicijske stranke, ki privija vlado.

V Nemčiji se finančni minister – proevropsko usmerjen – domisli svežnja, ki ga vsi potrebujemo, le nekaj dni pred vrhovnim srečanjem in nato zunanji minister in kanclerka pravita: „No, najprej se bomo morali ponovno pogovoriti o tem.“ Prejšnji petek sem imel priložnost govoriti z mnogimi vodilnimi osebami iz evropskega finančnega sveta glede vprašanja, ali ima evro zaupanje. Odgovor ljudi iz Frankfurta, s katerimi sem govoril – vključno s predsednikom Evropske centralne banke in predsednikom Evroskupine, pa tudi z mnogimi drugimi vodilnimi bančniki – je bil: „Da, evro je stabilna valuta. Evro ima zaupanje in enako imamo mi zaupanje v evro. Vendar pa nimamo zaupanja v vlade držav, ki imajo ta evro. Kako lahko zaupate vladi, ki ne more držati besede niti tri dni?“ To je problem, s katerim se spopadamo v Evropi. Podali smo se v napačno smer. Evro je močna valuta. Je tudi izraz gospodarske moči območja evra v konkurenci z drugimi celinami. Ob uvedbi je bil evro vreden 1,17 USD. Poglejte, koliko je vreden danes. Evro je stabilna valuta v medcelinski konkurenci med gospodarskimi conami, a destabilizira se od znotraj, ker nimamo stabilne oblike vlade. Zato metoda Skupnosti ni le tema razprave v Evropskem parlamentu, ampak ustvarja podlago za stabilizacijo valute in izražanje ogromne gospodarske moči na območju evra. Vendar pa se ta gospodarska moč ne more razviti, ker zanjo skrbijo ljudje, katerim je pomembnejša najnovejša javnomnenjska raziskava za naslednje regionalne volitve kot pa prihodnost evropske valute. To je realnost, s katero se spopadamo.

Upam, da bo konec tedna vse dobro potekalo. Upam, da se bo izvajalo, kar ste razglasili. Upam, da se bomo vrnili iz uspešnega vrhovnega srečanja. Vendar pa dvomim in me je strah, da bomo še naprej doživljali to, kar se dogaja zadnje leto. Žal moram reči, da se vodstvo Evropske unije nerodno opoteka po svoji poti.

(Aplavz)

PREDSEDSTVO: Rodi KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, najprej bi rad zaželel vse dobro predsedniku Barrosu. Tako kot jaz in Marielle de Sarnez in Joseph Daul je oven. Tu imam okoli sebe druščino ovnov; vendar pa imamo vsi nekaj povedati o paktu za Evropo, predsednik Barroso.

Resno, medtem ko je dobro, da se zdaj vsi strinjamo, da potrebujemo gospodarsko unijo in pravo gospodarsko upravljanje, pa moramo postaviti odločilno vprašanje: ali bo pakt za Evropo resnično ustvaril gospodarsko unijo? Ali bo ta pakt res ustvaril ekonomsko upravljanje?

Res mislim, da ga ne bo, in sicer zaradi preprostega razloga, da Komisija ne vodi tega procesa: to še vedno počnejo države članice. To niso moje besede. Tu imam besedilo z 11 marca, ki bo odobreno jutri in dan po tem. Kaj pravi? Pravi, da bodo cilje določili voditelji držav ali vlad, zaveze bodo sprejeli voditelji držav ali vlad in nadzor bodo izvajali voditelji držav ali vlad. Komisija bo dejansko vključena le pri tehničnem nadzoru in nič drugega. Svet ima vso moč. Zaradi tega je bila poražena lizbonska strategija in enako se bo zgodilo s to strategijo.

Predsednik Barroso, dovolite mi, da vas še enkrat prosim: kar bo ta konec tedna sprejeto, bo sprejeto, a prosim, čim prej se sestanite z gospodom Rehnom in pripravita pravi načrt za gospodarsko upravljanje, ki temelji na aktu Skupnosti, ki daje vse pristojnosti Komisiji in temelji na kodeksu za konvergenco, in ga predložite Svetu. Vem, da bodo rekli ne. Vedno rečejo ne. A še naprej se borite z nami in za zdaj ne sprejmite tega postopka ali predloga, ki je na mizi, saj ne bo zagotovil tega, kar bi moral, in ne bo stabiliziral evra v prihodnjih mesecih ali letih. To je prvo, kar sem hotel povedati.

Drugo, kar sem želel povedati, gospa predsednica, je povezno z upori v arabskem svetu in z nadaljevanjem razprave, ki smo jo imeli tu pred enim tednom. Zdaj lahko izvedemo začetno oceno ukrepanja EU in moram reči, da je začetna ocena nekoliko mlačna. Prvič, verjetno se spomnite, da na začetku nismo bili preveč navdušeni nad razpravo o teh uporih v arabskem svetu zaradi strahu pred islamskim fundamentalizmom. To je bil naš prvi odziv v organih EU.

Zdaj smo v zvezi z zadevami v Libiji pokazali pomanjkanje enotnosti v Evropski uniji. Menim, da je grozno, da niso vse države članice EU v Varnostnem svetu ZN sprejele enakega stališča: tri so glasovale za in ena se je glasovanja vzdržala. To je v nasprotju z Lizbonsko pogodbo. V členu 34 Pogodbe je navedeno, da so se v zvezi s telesi, ki razpravljajo o zunanji politiki, države članice Evropske unije dolžne usklajevati med seboj in doseči skupno stališče. So to storile? Mislim, da niso, in menim, da so celo kršile člen 34 Pogodbe.

Tretjič, poglejte, čemu smo zdaj priča. Včeraj je baronica Ashton nastopila pred Odborom za zunanje zadeve in mislim, da bi morala biti tudi danes tu, ko razpravljamo o tako pomembnem vprašanju. Osebno vidim na strani EU pomanjkanje strategije v zvezi z revolucijami v arabskem svetu. V institucijah EU so bile sprejete nekatere nezaslišane odločitve.

Na primer, v ponedeljek je v Odboru za zunanje odnose eden od kolegov baronice Ashton, gospod Cooper, na neki točki celo dejal, da moramo razumeti razmere v Bahrajnu in da so morale oblasti vzpostaviti mir in red, ko so bili ubiti štirje ljudje, dvesto pa je bilo ranjenih. Je to stališče EU?

Če vam dam še en primer, zunanji ministri Unije so se v ponedeljek sestali v Svetu in kaj so rekli? Tudi oni so pozvali demonstrante – to je v Bahrajnu – naj se vzdržijo vsakršnega namernega zastraševanja. Torej, namesto, da bi v Evropski uniji podprli te revolucije in da bi podprli tiste, ki so šli na ulice, se borili in bili ubiti, so storili ravno nasprotno. Pravijo jim, naj ostanejo mirni in naj bodo previdni.

Baronico Ashton prosim, naj pride na naslednje delno zasedanje in pojasni, za kakšen odnos si bomo prizadevali v Bahrajnu, Siriji in Jemnu in kakšne sankcije nameravamo uvesti in proti komu. To je stališče, ki bi ga morali zavzeti, in ne pomilovanja vredno stališče, ki so ga do zdaj zavzeli mnogi evropski voditelji v zvezi s to zadevo.

  Jan Zahradil, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, žal moram reči, da se zdi, da bi lahko ta Evropski svet prinesel nekatere nevarne spremembe in glede tega bi nas moralo skrbeti. Pod zastavo tako imenovanega gospodarskega usklajevanja, gospodarskega upravljanja in stabilnosti za območje evra smo priča naklonjenosti usklajevanju davkov in javnofinančnemu poenotenju na ravni EU. Žal Parlament pri tem igra zelo dejavno vlogo.

Dovolite mi, da jasno povem. Predlog Komisije o skupni konsolidirani davčni osnovi za podjetja je tvegan korak, ki bo izpodbijal zdravo davčno konkurenco med državami članicami, ki se bo izkazal za škodljivega za gospodarstvo in ki bo podjetja gnal stran od tistih, ki uveljavljajo to politiko. To je šlo predaleč in to je treba ustaviti.

V zadnjih nekaj dneh smo bili tudi priča poskusu nekaterih držav članic, da bi se vmešavale v javnofinančno in davčno suverenost drugih. Veste, o čem govorim: o zelo sramotnem ustrahovanju Irske. Ne smemo dopustiti, da se to ponovi.

Če preidem k Libiji, razvoj dogodkov v Libiji nas je znova spomnil, da ne smemo preveč pričakovati od tako imenovane skupne zunanje in varnostne politike EU. Nacionalni voditelji, ne voditelji EU, so pokazali mednarodno vodstvo. Predsednik vlade Cameron in predsednik Sarkozy sta sprejela odločitve – ne predstavniki EU. Menim, da to jasno pokaže, da je povezovanje na tem področju omejeno – a ne le na tem področju. Nobena država članica se ne bi smela čutiti dolžna storiti več kot meni, da je prav. To velja tako za zunanjo politiko kot za gospodarsko politiko.

Evropa mora ostati prožna, kadar koli je to mogoče, ne sme je več gnati stroga integracijska dogma in čas je za spremembe v paradigmi povezovanja EU. To je jasno. To je razumljivo in upam, da se bo Evropski svet spopadel s tem.

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospod Barroso je že odšel, a kot je dejal, je zaupanje osnova vsega.

Lahko vam povem, da zaupanje naših državljanom hlapi tako hitro kot voda v rezervoarjih jedrske elektrarne Fukušima. Da, naši državljani vedo, da se morajo nekatere stvari spremeniti in da ne moremo nadaljevati kot prej. Da, ustaviti moramo dirko v smeri negotovosti in še večji neenakosti. Da, odpraviti moramo svojo odvisnost od energije iz fosilnih virov in nevarne energije. Da, vrniti se moramo k razmeram, kjer morajo finance služiti gospodarstvo in kjer mora gospodarstvo služiti državljanom, in ne, ne smemo več graditi svojih gospodarstev na dolgovih, ne glede na to, ali so javni ali zasebni, na primanjkljajih in špekulacijah.

Naši sodržavljani vedo vse to. Vedo tudi, da bodo za to potrebne temeljite in korenite spremembe pri vladah, podjetjih in pri njih samih. To vedo in to čutijo.

Vedo, da so te korenite spremembe tudi zapletene. Kakor mi je včeraj povedala Marianne Thyssen, so zapletene in ne moremo vsega storiti na enkrat. Nekje moramo začeti.

Vendar pa je težava v tem, da s stališča naših sodržavljanov vedo začnemo na istem mestu: vedno začnemo z zmanjševanjem javne potrošnje, za katero vsi vemo, da najbolj koristi najbolj ranljivim. Vedno začnemo tako, da poskrbimo za večjo prožnost trga dela. Res, ko ljudje govorijo o uravnoteženju prožnosti in varnosti, se popolnoma zavedamo, da to pomeni več prožnosti in manj varnosti.

Naši državljani so siti dvojnih standardov za to politiko. Na koncu imajo tisti, ki so imeli največji dobiček od igralniškega gospodarstva zadnjih dvajsetih let, mir.

Zato od Sveta – poleg vsega, kar je seveda danes na mizi – zahtevamo drzno pobudo, oblikovano tako, da bo državam članicam in Evropski uniji zagotovila stabilne in poštene davčne prihodke. To seveda pomeni davek na finančne transakcije, plus energetske davke in poslovni davek – in prosim, ne poskušajte nam prodati skupne davčne osnove kot alfo in omego ali najboljšo javnofinančno politiko – in nazadnje, pomeni boj proti goljufijam in davčnim oazam.

Brez takšne pobude vam obljubim, da se bo vse, kar je na mizi v zvezi z gospodarskim upravljanjem, sesulo in s seboj potegnilo tudi evro. Gospe in gospodje, v zgodovini ni nobenega primera monetarne unije, ki bi uspela brez močne javnofinančne unije, ki jo je podpirala.

Nič več ocen vpliva, nič več izmikanja, nič več nacionalnega egoizma: za božjo voljo, ukrepajte!

Nazadnje, glede finančne industrije, novi testi izjemnih situacij ne bodo ustvarili večje varnosti, in če dovolite, da podam tako drzno pripombo, tudi v jedrski industriji je ne bodo. Videli smo, kako neuporabni so bili prejšnji testi izjemnih situacij. Domnevno je bilo vse v redu, celo na Irskem. Potrebujemo nova zavezujoča pravila, ampak ne pravila, ki naj bi se začela izvajati 1. januarja 2019. Skrajni čas je, da prekletstvo finančne industrije z njegovimi plenilskimi dejavnostmi spravimo nazaj v njegovo steklenico in naši državljani ne bodo več prenašali našega čakanja.

To je cena, ki jo moramo plačati za zaupanje naših sodržavljanov in izjemno pomembno je, da imamo kot Evropejci zaupanje, da se bomo lahko v 21. stoletje vrnili z optimizmom in visoko dvignjenimi glavami.

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ekonomska in monetarna unija brez učinkovitega usklajevanja gospodarske politike ne bo delovala. Pakt za stabilnost in rast ni uspel – o tem se strinjajo mnogi strokovnjaki onkraj strankarsko političnih meja. Težava je v tem, da se zdi, da politika ni kaj dosti napredovala. Dejansko ni na vidiku novih političnih zasnov.

Dovolite mi, da vas spomnim, da je bila meja 3 % iz pakta za stabilnost od leta 1999 prekršena v 73 primerih, od tega v 46 primerih tako, da po Pogodbi skoraj ni sprejemljivo – a kljub temu niti v enem primeru ni bila uveljavljena kazen. Tega nedelujočega pakta ni treba revidirati; preprosto ga je treba bolj izvajati – ali še bolje, treba ga je izvajati.

Seveda vsak lastnik hiše in vsak podjetnik ve, kako pomembno je imeti trajnostne proračune. Vendar pa se bojim, da bodo prihodnje odločitve o gospodarskem upravljanju in o evropskem mehanizmu za stabilnost povezane z zmanjšanji. To ni enako kot trajnostni proračun. Nobena država, ki je tako zadolžena, da je na robu plačilne nesposobnosti, se ne more izvleči iz pasti dolga, če mora še naprej financirati ta dolg z izposojanjem po visokih obrestnih merah. Ne glede na to, koliko prihrani, se bo njen dolg večal – še toliko bolj, če je treba zmanjšati plače, nadomestila za brezposelnost in pokojnine, podaljšati delovni čas in zmanjšati javne naložbe v infrastrukturo, izobraževanje, zdravstvo in tako dalje. Če ni potrošnje, se bo tudi proizvodnja sesula. Niti poostritev pakta za stabilnost in rast niti tako imenovana stroga pogojenost prihodnjega mehanizma za stabilnost nas zato ne bosta pripeljali do našega cilja.

Bolj jasno je treba v celotnem svežnju ukrepov poudariti dodatno potrebo po vlaganju zlasti v države, ki jih je prizadela kriza, in to mora presegati mala povečanja kreditov in rahla znižanja obrestnih mer. Omenjanje potrebe po zmanjšanju makroekonomskih neravnovesij bo problematično tako dolgo, dokler se to zahteva le od gospodarsko šibkih držav, tiste, ki pa so gospodarsko močne, pa lahko nadaljujejo po starem. Ne le, da se tu nikjer ne pojavlja beseda „solidarnost“, pozabili smo tudi, da so potrošnja in trgovinski primanjkljaji na eni strani prihodek in trgovinski presežki na drugi.

  Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD. – (EL) Gospa predsednica, kar je povedal komisar Barroso, v bistvu pomeni predlog, da se okrepi gospodarsko upravljanje in stabilnost evra. To pomeni pospešitev politike gospodarskega upravljanja v Evropi.

Seveda delo, ki ga opravlja gospod Barroso, kateremu pomaga komisar Rehn, zelo dobro poteka in gledamo ga v pozitivnem smislu. Upamo, da se bo ta pakt lahko odzval na gospodarske in javnofinančne izzive, ki so pred Evropo, in da bo trgom poslal pravo sporočilo. Žal so trgi naš sedanji problem.

To novo gospodarsko upravljanje prihaja po krizi, boleči krizi v obliki javnega dolga držav članic. Po mojem mnenju, glede na to, da Združene države tiskajo denar v ocenjeni višini več kot tri bilijone dolarjev, ne vidim razloga, zakaj Evropa ne bi rešila svojih problemov s tiskanjem denarja v znesku približno bilijona evrov, ne da bi ga vložila v trg, ampak da bi ustanovila sklad, to, čemur pravimo „podporni mehanizem“. Kakor koli že, kaže, da še ni prišel čas za takšno zamisel, ne, dokler imajo velik vpliv na Evropo zamisli gospe Merkel.

Vendar pa moramo ponovno izpostaviti dejstvo, da je Evropska unija prisiljena ustvarjati nove sisteme in vrednote v neugodnih razmerah.

Uvedba monetarne unije brez skupne strategije gospodarskega upravljanja in usklajevanja med državami članicami je bila tveganje, ki je bilo preverjeno v praksi in je delovalo v skladu s splošnimi smernicami. Menim, da je prišel čas, da Unija sprejme drznejše odločitve in da izvede potrebne strukturne spremembe.

Kakor sem dejal, seveda v osnovi podpiramo odločitve Sveta v zvezi s paktom za evro in menimo, da je evro še vedno dobra valuta. Vendar pa moramo zagotoviti ne le, da bomo dosegli cilj stabilnosti na območju evra, ampak tudi, da bomo dosegli visoko raven rasti in konkurenčnosti v Evropi in da bomo povečali število delovnih mest za Evropske državljane, zlasti za mlade, in jih ohranjali. Osredotočiti se moramo na mlade.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, kot goreč zagovornik Evrope – tako kot velika večina mojih 500 tisoč volivcev – težko sprejmem to zagato, v katero ste se spravili. Na eni strani potrebujemo stabilnost in moramo storiti nekaj za boj proti špekulacijam; na drugi strani pa je način, kako to počnete, ponovno dokaj dramatičen prikaz pomanjkanja demokracije v Evropski uniji. Ta postopek bolj spominja na zakonodajo v sili kot pa na to, kar bi radi videli v napredni Evropi. Seveda sem zato razumevajoče podprl predlog spremembe 34, ki ga je predložila levica in ki poziva, da se uporabi običajen postopek za revizijo Pogodbe. Kadar koli pride do nujnih razmer, vam vedno uspe storiti nekaj, kar v resnici še poveča vrzel med državljani.

To priložnost bi rad izkoristil tudi, da zelo jasno zavrnem način, kako se v tem parlamentu v zvezi z mano vede gospod Schulz.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE). – (ES) Gospa predsednica, kriza v severni Afriki pomeni preskus mehanizmov, vzpostavljenih v Lizbonski pogodbi.

Včeraj smo ob nastopu visoke predstavnice pred Odborom za zunanje zadeve izpostavili pozitivne vidike ukrepov Evropske unije: sporočilo baronice Ashton, ki razlikuje med kratko-, srednje- in dolgoročnim; hitra uporaba resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1970; sposobnost pogajanja z Arabsko ligo in zasedanje Evropskega sveta.

Vendar pa je edino pošteno danes tukaj reči, da evropska javnost še vedno postavlja nekatera vprašanja in tako naši državljani.

Gospa predsedujoča Svetu, gospod Verhofstadt ima popolnoma prav. Kako je mogoče, da v današnjem času štiri države članice, ki so del Varnostnega sveta Združenih narodov, ne glasujejo enako, ampak tako različno?

Kako je mogoče, da v današnjem času, ko bi morali razpravljati o tem, ali Evropska unija, Nato ali mednarodna koalicija uporablja resolucijo Združenih narodov, ko govorimo o tem, kako ista sredstva prihajajo od istih davkoplačevalcev; o istih ladjah in o njihovih uporabi na istem področju operacij?

Jasno je, da moramo še vedno veliko izboljšati glede naše sposobnosti usklajevanja in še vedno moramo veliko izboljšati tudi pri postopku sprejemanja odločitev.

Slavne besede iz nekega filma se glasijo „vedno bomo imeli Pariz“. Nekdo je na tej razpravi dejal, da je bil odziv Evropske unije prenagljen. Če ne bi bilo poguma, odločnosti in doslednosti Francije – in tako je to treba povedati – pri priznavanju upornikov, pri pošiljanju ministra za zunanje in evropske zadeve na Varnostni svet, pri sklicevanju vrhovnega srečanja v Elizejski palači ter pri uporabi resolucije, lady Ashton, bi čete polkovnika Gadafija že vstopile v Bengazi.

  Kristian Vigenin (S&D). – (BG) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi se nekoliko bolj osredotočil na vroče teme, o katerih bomo razpravljali jutri, namreč na razmere v Libiji.

Kolegi poslanci imajo prav, ko pravijo, da se je v zadnjih dneh razvil občutek popolnega kaosa ali vsaj pomanjkanja predvidljivosti v odločitvah in vedenju Evropske unije, zlasti njenih držav članic. Zlasti pri nekaterih državah, ki se pridružijo koaliciji in nato prekinejo svojo udeležbo, je v okviru Nata nemogoče doseči konsenz.

Te razmere ne ustvarjajo le velike negotovosti med našimi partnerji glede tega, ali smo jasni o tem, kaj dejansko želimo doseči in kako to doseči, ampak ustvarjajo tudi velike probleme za evropsko javnost, ki ne more zaupati Evropski uniji in njenim voditeljem, da so sposobni izpolnjevati svoje obveznosti, ki jih imajo do naših partnerjev v južnem Sredozemlju.

Zelo rad bi, da se Evropski svet v prihodnjih dneh domisli jasnih in razumnih odločitev v zvezi z Libijo in ne le v zvezi z Libijo, ampak tudi z drugimi državami, kot so Bahrajn, Jemen in do neke mere Sirija, kjer imamo v bistvu podobne razmere. Nekako pozabljamo, da bo to, kar storimo v Libiji, ocenjeno tudi v smislu našega vedenja do drugih držav v tej regiji.

Rad bi, da Evropski svet sprejme jasne odločitve glede tega, kaj želi Evropska unija doseči v Libiji, kar bo tudi v veliki meri osvetlilo način, kako bomo to dosegli. Menim, da moramo jasno razumeti, da bodo imele razmere v Libiji mnogo resnih posledic tudi za sosednje države, če se bodo dolgo nadaljevale sedanje razmere.

Zato moramo biti pripravljeni zagotoviti pomoč Egiptu in Tuniziji, ne le pri obvladovanju humanitarnih razmer, ampak moramo biti pripravljeni tudi dobesedno zagotavljati gospodarsko in finančno pomoč v prihodnjih dneh, tednih in mesecih, ker bodo imele tamkajšnje razmere vpliv na gospodarske razmere v obeh teh državah.

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, tu je bilo rečeno, da ni v krizi evro, ampak države članice, ki so zašle v dolg. To je jedro krize – neodgovorna zadolženost, ki se je nadaljevala mnogo let. To moramo zdaj ustaviti. Zato je prav, da mora biti evropski mehanizem za stabilnost strog. +Zato je tudi prav, da je bilo tako pri reševanju, ki je bilo izvedeno. Zato je tudi prav, da Irska ne dobi znižanja obrestne mere.

Ta zadolženost se mora končati. Znova slišim socialne demokrate govoriti o razliki med dobrim in slabim dolgom. Seveda se vlaganje razlikuje od potrošnje, a na neki točki preveč dobrega dolga prav tako postane slab dolg. Pošteni moramo biti do prihodnjih generacij, potrebujemo trajnostne javne finance – in potem bo evro ponovno postal stabilen.

Pakt za evro vključuje premalo metode Skupnosti. To je bilo tu povedano in to po pravici. Strinjam se s tem.

Rad bi povedal še nekaj o Libiji. Svet je podprl resolucijo 1973. Zdaj moramo pogledati v prihodnost. Strinjam se z gospodom Salafrancom Sánchez-Neyro, ko pravi, da je Francija odigrala zelo dobro vlogo. Vendar pa, če bi bila na vrhovno srečanje v Elizejski palači povabljena Turčija, ne bi imeli teh težav v Natu in razmere bi bile za vse nas znatno lažje. Poleg tega upam, da nas bo novoimenovani voditelj prehodne vlade v Libiji kmalu obiskal tu v Evropi.

  Konrad Szymański (ECR). – (PL) Gospa predsednica, vsi cilji, ki si jih je zastavila Evroskupina in ki so včasih popolnoma smiselni, so lahko doseženi z gospodarskimi, socialnimi in davčnimi politikami držav članic. Zato se postavi vprašanje, zakaj danes ekspresno hitro spreminjamo Pogodbo, da bi te pristojnosti – vsaj deloma – prenesli na raven Unije.

Mislim, da obstajata dva odgovora: kot običajno, želimo deliti odgovornost za naše nepriljubljene odločitve z Evropsko unijo ali pa želimo izkoristiti priložnost, morda pod pretvezo reform, da bi preprosto prenesli več oblasti na Bruselj. Dvomim, da bo to prineslo pričakovane učinke, če upoštevamo dejstvo, da je večina držav članic Evroskupine bolj zadolžena in ima manj konkurenčen sistem obdavčenja kot druge države članice.

Če se zadržujemo pri tej razpravi, seveda obstaja nevarnost Evrope dveh hitrosti. Rad bi opozoril tiste, ki želijo hiteti. Poleg enake hitrosti potrebujemo tudi pravo smer. Pri gibanju z veliko hitrostjo, a v napačni smeri, obstaja velika nevarnost, da se pot konča le na en način – z velikim povečanjem ravni katastrofe. No, to je tisto, kar vidim, da se dogaja na evropskih cestah.

  Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, portugalski parlament bo danes glasoval proti četrtemu programu za stabilnost, ki ga je v 12 mesecih predložila vlada. Večina poslancev portugalskega parlamenta bo glasovala proti temu dokumentu zaradi vsebine svežnja, ampak tudi zato, ker je bil v Bruslju predstavljen preden so za njega vedeli, se o njem pogajali ali ga odobrili na Portugalskem.

To je razlog za moje prvo vprašanje madžarskemu predsedstvu: ali namerava glede na izkušnje skupaj s partnerji zagovarjati obvezen značaj predhodne parlamentarne odobritve teh dokumentov ali ne?

Moje drugo vprašanje je naslednje. Jutri bo Svet odločal o mehanizmu financiranja po letu 2013, a ne pove nam ničesar o sedanjem mehanizmu financiranja, kar nas zanima. Medtem ko Portugalska vstopa v obdobje predčasnih volitev, bomo imeli neizogibno eksplozijo javnega dolga in obrestnih mer. Kaj namerava storiti Svet, da bi preprečil špekulacije v zvezi s portugalskim javnim dolgom? Poleg tega ne recite, da je to stvar Portugalcev, ker če je varčevanje naše, je naše zato, ker so odločitve tudi vaše.

  Bastiaan Belder (EFD). - (NL) Gospa predsednica, visoka predstavnica je včeraj popoldan v Odboru za zunanje zadeve navedla, da želi ponuditi oprijemljivo podporo temu, čemur smo začeli praviti „novi Egipt“, pri reševanju velikega pomanjkanja stanovanj. Vsakdo, ki se vsaj malo zaveda ogromne družbenogospodarske bede, v kateri živi velika večina Egipčanov, ne more ostati evforičen. Tu gre za izkazovanje pravega evropskega sočutja.

Zaradi tega toplo pozdravljam vsa evropska prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev v Egiptu. Zagotovo zdaj, ko gre država skozi negotov prehod po odhodu predsednika Mubaraka in zdaj, ko se zdi, da gre Kairo naravnost nasproti finančni in krizi zaradi pomanjkanja hrane. Po mojem mnenju bi morala evropsko pomoč Egiptu spremljati podvojena prizadevanja s strani Sveta.

V novem Egiptu morajo biti vsi državljani, ne glede na svojo vero, enaki pred zakonom in vsi morajo imeti enake pravice. Poleg tega mora Kairo spoštovati mirovno pogodbo z Izraelom in jo celo dalje razvijati. Če bi postavili ta dva pogoja, bi bili okrepljeni notranja in zunanja stabilnost novega Egipta.

  Barry Madlener (NI). - (NL) Gospa predsednica, mislil sem, da ste me spregledali. Hvala za besedo. Ustvarjamo mehanizem za stabilnost, stalni sklad za pomoč, ki ga bodo morali plačevati navadni ljudje, ljudje, ki ne dobivajo brezplačnih daril. Vendar pa so upravičenci tisti ljudje, ki bodo dobili brezplačno darilo. Od zdaj naprej bomo nagrajevali goljufe, tiste, ki kršijo svoje obljube, in tiste, ki se igrajo s številkami.

Pred desetimi leti je bil pakt za stabilnost in rast podpisan s svečano prisego, da bo skrbel za red na področju javnih financ. Pakt so kršili Nemčija, Francija, Grčija in drugi. Pomembni primanjkljaji se niso reševali. Kljub temu pa se zdaj ponovno dajejo svečane zaobljube, da bo novi pakt dejansko deloval. Zdaj bo Bruselj tisti, ki odloča, kaj smejo zaslužiti Nizozemci, kdaj se smejo Nizozemci upokojiti in koliko bodo dobili od pokojnin. Ponovno bodo račune poravnali davkoplačevalci, ljudje, ki ne dobivajo brezplačnih daril.

Gospa predsednica, stalni sklad je draga igrača, ki politični eliti omogoča prikrivanje dejstva, da nekaterim državam v monetarni uniji ni mogoče zaupati. Nekatere države želijo uživati radosti evra, a ne želijo deliti bremena, države, ki ne uspejo skrbeti za red svojih financ. Te države, gospa predsednica, bi morale zapustiti območje evra. To je edina prilagoditev, ki jo moramo izvesti v paktu za stabilnost in rast.

  Mario Mauro (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, nemiri, ki se množijo na jugu Sredozemlja, ne bi smeli preusmeriti naše pozornosti od srednjeročnih in drugih ciljev, ki so že dolgo zastavljeni. Mednarodna zmeda bi namesto tega morala pospešiti rast našega gospodarstva: Pozdravljam dejstvo, da se odločitve za izvajanje strategije EU 2020 sprejmejo hitro; še na zasedanju, ki bo ta teden.

Ne vemo, kaj se bo zgodilo po sporu v Libiji, a lahko smo prepričani, da ne bo nič več enako kot prej. Evropa zato res potrebuje sveženj ukrepov, da bi gospodarstvom držav članic dovolila, da zajamejo dih ob vstopu v novo obdobje negotovosti. Vendar pa je najpomembnejše vprašanje vsekakor povezano z razmerami na Sredozemlju. Sredozemlje v vojni je najhujša možna katastrofa, ki si jo lahko svet zdaj zamisli. Tiste države, ki so menile, da je nujno storiti nekaj v teh razmerah, so ravnale modro, a vseeno smo odšli z velikim navzkrižjem Evropske unije, ki se zdi, da ji je neprijetno, če ni dejansko razdeljena glede tega, kaj storiti.

Zato madžarsko predsedstvo pozivam: Parlament in jaz verjameva tudi, da je Komisija blizu temu predsedstvu, ki ima možnost, da krizo spremeni v nekaj, kar ne bo na koncu preprosto omajalo Evropske unije.

Mi imamo to ogromno odgovornost: da sedanjo krizo preoblikujemo v možnost proizvodnje, da omogočimo življenje zunanji politiki, vredni sveta. S svojimi odgovornostmi, svojimi dvomi in svojimi napakami smo na robu pomembnih dogodkov in mislim, da bi morali v celoti nositi to odgovornost ter poskrbeti, da bodo odločitve, ki jih bo Svet sprejel jutri in pojutrišnjem, odgovorne, a zlasti drzne. Hvala.

  Edite Estrela (S&D). – (PT) Gospa predsednica, povedano je že bilo, da se morda žal ta trenutek v portugalskem parlamentu sesuva vlada. Če bo vlada padla, se bo to zgodilo zaradi politične nestabilnosti, ki jo povzročajo opozicijske stranke, ki niso podprle še enega varčevalnega svežnja.

Res je: to je že četrti sveženj v nekaj mesecih. Tako ni zato, ker prejšnji niso bili upoštevani: bili so. Tako je bolj zaradi tega, ker so postali uvedeni pogoji slabši in prepuščeni tako imenovanim željam trgov. Pri izvrševanju proračuna Portugalske v januarju in februarju je bil zabeležen presežek s 3-odstotnim znižanjem porabe in 11-odstotnim zvišanjem prihodka.

Politične sile, ki so ustvarile to politično krizo s tem, ko so zavrnile ta varčevalni program, ki ga je predložila vlada in so ga podprli Evropska komisija, Svet in Evropska centralna banka, so lahko s tem zelo zadovoljne. Vendar pa so lahko s temi razmerami zadovoljne le zaradi lahkomiselnosti, saj je to grozno za državo na območju evra, ki imajo probleme z dolgovi. To je grozno za to državo, nepošteno je do Portugalcev in je še en udarec za trajnost velikega projekta, ki je enotna valuta.

Nismo v krizi na območju evra: smo sredi velike krize območja evra. Portugalske kolege poslance bi rada vprašala, kakšna je druga možnost? Vse države članice morajo do aprila predložiti svoje varčevalne načrte. Ali Portugalska potrebuje nadaljnje varčevalne ukrepe za zmanjšanje svojega primanjkljaja in javnega dolga; da v letih 2012 in 2013 zmanjša primanjkljaj za 3 % oziroma 2 %? Niste se želeli pogajati, a niste predstavili drugih možnosti. Zavračanje ni rešitev, to je problem, ker Portugalcem vsiljuje nadaljnje odrekanje.

PREDSEDSTVO: Miguel Angel MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, naslednji Svet je verjetno zadnja možnost, da se voditelji Evrope spomnijo, da smo Evropo ustanovili, da bi ohranjali vrednote in da bi v primeru ogroženosti temeljnih vprašanj ukrepali skupaj. Ko je prebivalstvo prepuščeno morilskemu voditelju, je to temeljno vprašanje.

Zaradi prizadevanj Francije in Združenega kraljestva je bila sprejeta resolucija. Uspelo nam je preprečiti, da bi polkovnik Gadafi dosegel Bengazi. Vendar pa je pomanjkanje enotnosti v Evropi zaskrbljujoče. Jutrišnji Svet mora poslati močno sporočilo; podpreti mora posredovanje, ki poteka, priznati mora libijske upornike, da bi jim dal podporo, in še bolj osamiti polkovnika Gadafija, da bo ta režim padel.

Če si pogledamo, kaj se dogaja v Bahrajnu, Jemnu in Siriji, gre tudi za temeljna vprašanja. Ko vidimo krog nasilja, ki je ponovno vzplamtel na Bližnjem vzhodu, je tudi to temeljno vprašanje.

V Evropskem parlamentu pričakujemo, da bodo evropski voditelji ukrepali preden bo prepozno. Zgodovina je aktivna v velikem delu sveta. Politični pogum pomeni sprejeti ta izziv: to je natanko tisto, kar pričakujemo od Evrope in od tistih, ki so za njo zadolženi.

  Peter van Dalen (ECR). - (NL) Gospod predsednik, zaradi tega, ker Nizozemci zagotavljamo mnogo milijard evrov, je nekdanji minister za finance, gospod Ruding, dejal: „Pot do proračunskega pekla je tlakovana z jamstvi.“ Res, jamstva, ki so bila zagotovljena, so bila previsoka in preveč tvegana. Ne bodo pomagala preprečiti krize, ker merijo daleč stran od tarče.

Sedanjo evropsko krizo so povzročili tisti, ki so neodgovorno dovolili, da se je dolg povečal, in tisti, ki niso ravnali v skladu s sprejetimi dogovori. Če ne bomo obravnavali teh temeljnih vprašanj, lahko damo kolikor jamstev hočemo, a še vedno ne bodo pomagala.

Imamo pakt za stabilnost in rast. Že leta 2004 sta ga s posmehom zavrnili Nemčija in Francija. Imeli smo možnost okrepiti pakt, zlasti z avtomatičnimi kaznimi, a kaj se zgodi? Kazni ostanejo predmet političnega sprejemanja odločitev. To je neverjetno. Nemški pisatelj Hans Enzensberger je pravilno predvidel, kaj se bo zgodilo. Predvidel je, da bodo sedanje razmere povzročile, da bodo državljani cinično in prezirljivo gledali na evropsko politično elito.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, pot, po kateri hodijo voditelji Evropske unije, ni sprejemljiva, saj se delavce vedno bolj izkorišča, novi protisocialni ukrepi povečujejo razlike, povečujejo brezposelnost in negotovost delovnih mest in povzročajo revščino in socialno izključenost; vse to je v korist skupinam Evropske unije z gospodarskim in finančnim interesom, katerih dobiček nikoli ne preneha rasti.

Pod pretvezo krize hočejo izsiliti še eno zanko okoli vratov gospodarsko šibkejših držav z uporabo uveljavljenih pogojev za uporabo evropskega mehanizma za stabilnost dejansko za preoblikovanje suverenih držav v navadne protektorate.

Zato delavci in ljudje nasprotujejo takšnim ukrepom, kot se je v soboto zgodilo na Portugalskem na demonstracijah, kjer je bilo udeleženih več kot 300 tisoč ljudi, in enako se dogaja danes v portugalskem parlamentu, kjer bo večina poslancev zagotovo storila enako s četrtim varčevalnim svežnjem.

Vendar, gospod predsednik, „ne“ želimo reči tudi bombardiranju, ki ga izvajajo mednarodne sile v Libiji, ravno tako, kot smo rekli „ne“ zatiranju narodov, ki se težko prebijajo v vseh državah v tej regiji, vključno z Libijo, Bahrajnom in Jemnom.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, odgovorno upravljanje s finančnimi viri je temeljni predpogoj za dobro in stabilno delovanje gospodinjstev, proizvodnih in trgovskih podjetij, regij, držav in tudi zvez držav.

Zato ni nič neobičajnega, da mora skupina držav članic Evropske unije, če se je odločila ustvariti enotno valuto, najti mehanizem, s katerim bo populističnim politikom preprečevala obremenjevanje enotne valute z netrajnostnimi obveznostmi – dolgovi, ki se uporabljajo za kratkoročen nakup podpore volivcev. Pakt za konkurenčnost določa nekatere okvire, ki bi jih morale upoštevati zlasti države območja evra. Vendar pa je težava z izvajanjem teh dobronamernih pravil.

Zato trdno verjamem, da je zdaj čas za uporabo avtomatičnih mehanizmov kaznovanja za neuspehe, da bi sledili dogovorjenim skupnim pravilom upravljanja, da te kazni ne bodo postale predmet političnega mešetarjenja v Evropskem svetu, kjer se vladni voditelji odkupijo za mnoge in raznolike politične napake tako, da drug drugemu plačujejo kazni.

  Jacek Saryusz-Wolski (PPE). - Gospod predsednik, obravnavati želim dve vprašanji. Najprej želim pozdraviti rojstvo pakta za evro plus, kar je dobrodošel dogodek. Rojeva se nova arhitektura, skoraj nekakšen gospodarski Schengen. Pomembno je, da mora biti vključujoč in odprt za tiste, ki lahko in so pripravljeni sodelovati, in da ne sme ustvarjati Evrope dveh hitrosti. Žal bo pakt na pol odprt, ker je predlog spremembe člena 136, o katerem smo razpravljali in glasovali v Odboru za ustavne zadeve, padel. Ta se glasi: „se zavzema, da bi bil mehanizem za stabilnost od samega začetka odprt za vse tiste države članice, katerih valuta ni euro, bi pa vseeno želele sodelovati“. Pakt bo napol odprt, ker bo pripravljen za prevzem obveznosti. Ne bo pa odprt za tiste zunaj območja evra, ki želijo biti udeleženi pri pravicah.

To pa je tisto, kar nas združuje na enotnem trgu, mnogo bolj kot evro. To ni kriza evra; to je kriza v nekaterih državah članicah na območju evra. Vsaka država članica, ki ni na območju evra, bi lahko imela enak problem javnih financ. Torej primanjkuje logike in usklajenosti.

Nekaj besed o Libiji in južnem Sredozemlju. Najprej bi nam rad čestital – dejansko ne Uniji, ampak nekaterim državam članicam, ki so v ospredju pri obrambi človekovih pravic in demokracije v Libiji. Hvaležni bi morali biti Franciji in njenemu vodji Nikolasu Sarkozyju, ki sta nas vodila.

Mislim, da je to začetek premika v naši zunanji politiki od zunanje politike, ki temelji na interesih, k zunanji politiki, ki temelji na vrednotah. Upoštevati moramo dva koraka. Preoblikovati moramo sosedsko politiko in jo usmeriti proti našim družbam in vladam in doseči nekaj, kar imenujemo prehod ali preoblikovanje srednje in vzhodne Evrope. Tu gre tudi za opozorilni poziv k preoblikovanju in reformi ter krepitvi skupne varnostne in obrambne politike, da bo Unija opremljena s skupnimi zmogljivostmi na področju poveljevanja in vojske.

  Liem Hoang Ngoc (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, jutri, 24. marca, bo simboličen dan. V prvi vrsti bo zaznamovan s spremembo Lizbonske pogodbe, za katero smo ravno glasovali in ki bo omogočila vzpostavitev stalnega evropskega mehanizma za stabilnost. Ta mehanizem bo Evropski uniji omogočil, da bo izdelala prve evroobveznice, ki so oblikovane za financiranje neizmernega dolga po nizkih obrestnih merah v primeru špekulativnih napadov.

V tem smislu je sramotno, da se je ta proces ustavil na pol poti. Za reševanje brezumnega razkošja trgov bi morala biti revizija Pogodbe priložnost, da se Evropsko centralno banko pooblasti, da stori, kar počnejo Združene države, in da odkupi javni dolg v primeru napetosti na področju obrestnih mer. Ta proces je še toliko bolj pomanjkljiv, ker naj bi se s potrebnim izplačilom izvajal pakt za konkurenčnost, preimenovan v pakt za evro. To je drugi simbol jutrišnjega dne. Pakt soglasno podpirajo Svet, Komisija in Evropska centralna banka.

Gospe in gospodje, vsi poznate washingtonsko soglasje: navdušeni ste bili nad njim. No, 24. marec bo predstavljal rojstvo „bruseljskega soglasja“. „Bruseljsko soglasje“ je slepa, podkovana uporaba neoliberalne dogme: omejevanje javnih služb in države blaginje; varčevanje na področju plač in minimalna ureditev finančnih trgov.

Gospe in gospodje, Svet, Komisija in Evropska centralna banka imajo slab spomin. Predlagajo, da se pakt za evro prenese v sveženj za upravljanje, da bodo v naš sistem vključene ravno tiste politike, ki so pripeljale do gospodarske krize. V Španiji, Združenem kraljestvu in drugod je rast gospodinjskega dolga, ki ga hrani finančna industrija, povzročilo nič drugega kot kriza v kupni moči, katere posledica je bilo omejevanje plačil, katerega vpliv je deloval 20 let. S paktom za evro je žal predlagano, da postane varčevanje na področju plač stalno prisotno.

Javni dolg pa je poleg tega, da je posledica gospodarske krize, tudi posledica nesmiselnega vsesplošnega zniževanja davkov, ki ga zagovarjajo liberalci in konzervativci. V Evropi ni prišlo do eksplozije javne potrošnje: ravno nasprotno. Varčevanje na področju proračuna in plač v kombinaciji z dvigi obrestnih mer, ki jih že načrtuje Evropska centralna banka, bodo na koncu uničili notranje povpraševanje v Evropi in uničili oživitev ne da bi znižali primanjkljaje. Jutri bomo ob zaposlenih, ki bodo protestirali proti temu „bruseljskemu soglasju“: to je tretji simbol 24. marca. Če nočemo doživeti vrnitve podobnih, kot so bili rjavosrajčniki, za boj proti katerim je bila ustvarjena Evropa, morajo izvoljeni predstavniki ljudstva stati ob strani ljudem in zavrniti politike, ki niso pravične niti učinkovite.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost Evrope je upravičena v primeru krize v prihodnosti. Nihče od nas si ne želi kriz, a lahko se zgodijo. Vseeno pa se žal načrtuje vzpostavitev tega stalnega mehanizma za obvladovanje kriz zunaj institucij EU. Mehanizem bi bilo treba čim bolj približati institucijam EU, da bi lahko spremljale, kako se uporablja. Dalje, vse kazni bi se morale uporabljati avtomatično in ne kot rezultat razprav in pogajanj.

Rada bi povedala nekaj besed o naši tako imenovani zunanji politiki in Libiji.

Razmere v Libiji in v mednarodni skupnosti so nejasne. Prav je storila, da je sprejela odločitev v zvezi z območjem prepovedi letenja, da bi zaščitila civiliste. Tudi EU je bila udeležena pri tem. Zdaj, ko so bile napadene zemeljske sile, menim, da obstaja dober razlog za dvom glede tega, zakaj je bilo zato ustvarjeno območje prepovedi letenja. V tem smislu se razmere približujejo temu, da bodo prestopile prag vojne.

  Derk Jan Eppink (ECR). - Gospod predsednik, gospod Schulz je rekel, da so bile vojaške operacije organizirane preveč na hitro. Nasprotno, prišle so prepozno. Zahod je čakal predolgo. Lahko bi izoliral Gadafija in Tripoli in ga prisilil k odhodu ali pa ga zbrisal z obličja zemlje. Izkazalo se je, da smo prišli ravno pravi čas, da smo preprečili množične pomore v Bengaziju.

In kaj smo videli? Francijo in Britanijo – dve državi – sta prevzeli vodilno vlogo. Čestitam! Nemčija je očitno država z močno valuto in mehko močjo. Delovno mesto ministra za obrambo v Nemčiji je najbolj tvegano delovno mesto v državi. Medtem pa Turčija nasprotuje Natu, Združene države pa so sila, ki se umika in ravna kot opazovalka.

Bojim se, da zdaj – tako kot na Balkanu – ne bomo mogli najti poti iz slepe ulice brez zvestega ameriškega vodstva: vodstva, ki ga Evropska unija žal ni sposobna zagotoviti. Edini politik, ki je vedel, kako ravnati z Gadafijem, je bil Ronald Reagan. Reagan je imel ves čas prav.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, pred natanko enim letom so voditelji Evropske unije in grški predsednik vlade odločili, da bi morala Grčija igrati vlogo gospodarskega in socialnega poskusnega zajčka. Takrat so bili sprejeti skrajni, protisocialni ukrepi pod pretvezo znižanja javnega primanjkljaja in dolga in izboljšanja konkurence. Na koncu tega poskusa znaša javni dolg le malo manj kot 150 %, brezposelnost je 15-odstotna, pri tem je brezposelnost med mladimi 30-odstotna, inflacija je skoraj 4,4-odstotna, gospodarstvo pa se je skrčilo za 6,6 %.

Komisar Rehn, grški poskus je bil neuspešen in poskusnega zajčka ste preskušali v gospodarskem, socialnem in političnem smislu. Voditelji Evropske unije imajo enako usodo pripravljeno za druge države članice, ki so se zatekle k paktu za evro, ki je evropska različica grškega memoranduma. Nasprotujemo temu paktu, ker ne želimo uničiti delavcev, upokojencev in brezposelnih.

Komisar Rehn, ko je bil podpisan grški memorandum, ste Grkom zaželeli „bon courage“. Če ste pri svojih željah dosledni, boste morali v petek ali soboto zaželeti „bon courage“ tudi evropskim delavcem.

  Hans-Gert Pöttering (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ameriški politični znanstvenik Samuel Hunington je nekoč predvidel spopad civilizacij. Če bi se opirali na to, bi sami sodelovali pri uresničevanju tega spopada civilizacij kot del samoizpolnjujoče se prerokbe. Mi, Evropski parlament, smo vedno delali za sodelovanje z arabskimi državami in tamkajšnjimi ljudmi. Zdaj smo priča temu, kako si ljudstva arabskega sveta prizadevajo za vrednote, ki jih mi tudi predstavljamo: demokracijo, svobodo in pravno državo. Kdo bi še pred nekaj tedni pričakoval, da nas bo, zahodno in mednarodno skupnost, arabska liga prosila, da ustavimo tirana v Libiji? V arabskem svetu poteka ogromno sprememb. Tu ne smemo delati napak. Ne smemo le z besedami podpirati ljudstev v arabskih državah, ampak jih moramo podpirati s svojimi dejanji.

Nocoj potujem v Tunizijo v imenu Fundacije Konrada Adenauerja, katere predsednik sem, tako kot sem bil v Kairu pred dvema tednoma in pol. Rad bi ponovil besede Konrada Adenauerja, prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije, ki je dejal: „Smo na strani svobode“. Zdaj moramo reči arabskim ljudstvom: „Če je to tisto, kar želite sami, potem vam želimo pomagati z zagotavljanjem solidarnosti in svetovanja v zvezi z demokracijo, da se boste lahko pripravili na volitve“.

Nekoliko nas je pretreslo, ko smo slišali, da je bil danes v Jeruzalemu izveden terorističen napad in da je bilo ranjenih veliko ljudi. To obsojamo v najostrejšem smislu, ne glede na to, kdo je odgovoren. Vendar pa pravimo tudi, da mora biti zdaj med Izraelom in Palestino mir. Če skozi arabske države piha veter svobode, potem je treba zgrabiti priložnost, da se uresniči tudi mir med Izraelom in Palestino, da bo lahko Izrael živel znotraj varnih meja, pa tudi, da bodo lahko Palestinci, ki si zaslužijo isto dostojanstvo kot Izraelci, lahko živeli znotraj varnih meja. To je naša naloga v času, ko se v arabskem svetu dogajajo te velike spremembe: da prispevamo kot Evropska unija in tudi, da to storimo združeno in odločno.

(Aplavz)

  Pier Antonio Panzeri (S&D). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poleg ukrepov, ki so bili razglašeni, se sprašujem, ali je to, kar počne evropska politika, dovolj. Seveda je za to, da Evropska unija vzpostavi vodstvo, potreben čas, zlasti v zunanji politiki, a kot vemo, prihaja do nekaterih razmer in žal nam ne dopuščajo toliko časa, kot bi ga želeli, in dejansko pozivajo k hitrim ukrepom in daljnovidnosti.

Zdaj je jasno, da nam še vedno primanjkuje zahtev v zvezi z zadevami na območju Sredozemlja in zlasti Libije: malo več moramo premišljevati, da bi spoznali, da bomo morda potrebovali močnejše ukrepe za razumevanje tega, kaj se dogaja, in tudi za uporabo usklajenih ukrepov za Sredozemlje.

Dejansko je vsem jasno, če vzamemo primer Libije, da obstaja znatna razlika med tem, če celotna Evropa ukrepa skupaj, ali če ukrepajo le države, ki so to pripravljene storiti, kakor se dogaja zdaj. Ne, moje sporočilo predstavnikom Sveta in Komisije je, da še nismo tam.

Svet ni odgovoril na nekatera vprašanja in mora to zdaj storiti hitro. Sprašujem se, ali poleg humanitarnih prizadevanj res vemo, kaj storiti, če uporaba resolucije 1973 ne bo zadostovala in če bodo nekatere države prekoračile svoje pristojnosti.

Drugič, rad bi vedel, kakšno je stališče Sveta v zvezi z vprašanjem operativnega poveljevanja: Nato nam je povedal, da opravlja tehnično vlogo, a ne zagotavlja političnega vodenja. Ali mislimo, da se bomo lahko tako razumeli, ne da bi namesto, da delo podtikamo tistim redkim, ki so ga pripravljeni sprejeti, poskušali doseči močnejši in bolj poenoten glas Evropske unije?

Zadnjič, v okviru operacij, ki so v teku, in odnosa z Arabsko ligo in Afriško unijo je nujno preprečiti, da bi naše posredovanje veljalo za negativnega in predstavljalo tveganje za negotovost in nevarne zasuke. Ali se zavedamo? Morda ne povsem: to so vprašanja, ki si ne zaslužijo birokratskih odgovorov, ampak potrebujejo ustrezne politične odgovore, najprej na jutrišnjem zasedanju Sveta.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, kritiki evra v moji državi pravijo, da razmere v Grčiji in na Irskem kažejo, da evro ne deluje. Pravijo, da je bolje biti zunaj območja evra. Motijo se.

V svoji desetletni zgodovini je območje evra ustvarilo stabilnost, nizko inflacijo in dejansko več milijonov novih delovnih mest. Stalni krizni mehanizem bo deloval kot popolnoma zadnji izhod, če neka država zaide v velike gospodarske težave.

Evro ni razlog za krizo, kot komisar običajno po pravici poudarja. Nasprotno, skupna valuta je pomemben del rešitve in to je bistvo tudi kar zadeva državo, kot je Švedska. Zato globoko obžalujem dejstvo, da v švedskem parlamentu večina nasprotuje pristopu Švedske k paktu za evro. To zmanjšuje vpliv moje države. Če želi Švedska pripadati notranjemu krogu EU, in švedska vlada pravi, da mu pripada, ni dobro sedeti zunaj sejnih sob. Danska in danska vlada in parlament so naklonjeni evru. Tudi za Švedsko bi moralo biti to mogoče.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, grška komunistična stranka obsoja novo nezakonito imperialistično vojno, ki so jo v Libiji povzročili Združene države Amerike, Francija, Britanija in Nato.

Zanimanje za zagotavljanje humanitarne pomoči je sramotna hinavščina.

Resnični cilj imperialistov so nafta, zemeljski plin in viri, ki ustvarjajo bogastvo, v Libiji, severni Afriki in na tem območju na splošno. Imperialistična agresija ZDA, Nata in Evropske unije stopnjuje tveganja, katerim so na splošno izpostavljeni ljudje na tem območju. Novi pakt in gospodarsko upravljanje, ki združuje območje evra, bosta prinesla množično brezposelnost in revščino. Evropski podporni mehanizem je mehanizem za nadzorovan propad in varno plačilno nesposobnost za države, da bi se zaščitili dobički plutokracije.

To je svobodni svet ZDA. To je Evropska unija demokracije in svobode. Resnična zagata je tole: bodo ljudje tisti, ki bodo odstopili, ali plutokracija? Ljudje ne bi smeli plačevati za posledice imperialističnega barbarstva in kapitalistične krize. Ne bi smeli biti obsojeni na trajno brezposelnost in revščino in zato jih pozivamo, naj se uprejo temu imperialističnemu posredovanju in naj mu nasprotujejo ter naj se borijo za svoje sodobne pravice in za drugo možno pot do rasti, ki služi potrebam navadnih ljudi in ne dobičkom monopolov.

  Paulo Rangel (PPE). – (PT) Gospod predsednik, najprej bi rad pozornost pritegnil k vrednoti, ki jo Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in zlasti Portugalci iz skupine PPE pripisujejo prihodnjemu Svetu, rešitvi, ki je bila najdena – ki je odkrito povedano boljša, kot smo jo takrat pričakovali –, in zlasti k delu svojih kolegov, gospoda Broka in gospoda Gualtierija, ki sta pripravila poročilo v imenu Parlamenta in v skladu s stališči Komisije, in sklad približala nečemu, kar je očitno v skladu z metodo Unije, in ga odmaknila od tistega, kar bi bila medvladna rešitev.

Dalje, vsem svojim kolegom poslancem bi rad povedal, da je v času, ko Portugalska doživlja politično krizo, portugalska Socialdemokratska stranka (PSD), ki je del skupine PPE, pripravljena voditi naslednje volitve. Poleg tega jih bomo vodili v skladu z merili, ki so merila za območje evra in izpolnjujejo vse določene cilje in poleg tega delajo tisto, česar portugalska Socialistična stranka (PS) ni mogla storiti v 13 letih; ponavljam, v 13 letih.

Vlada Socialistične stranke je bila izredno neuspešna. Vse, kar se je dogajalo na Portugalskem, je stranka PSD predvidela med volitvami leta 2009. Sodeloval sem v tej kampanji in opozarjali smo, da se bo to zgodilo. Zato smo zdaj tu, da povemo, da dajemo vsa zagotovila Evropski uniji in zlasti našim partnerjem na območju evra, da bomo izpolnili vsa merila, ki bodo zahtevna in bodo Portugalce prisilila k odrekanju. Vendar pa bo končno v vladi nekdo verodostojen v nasprotju s sedanju portugalsko vlado, ki je morala predložiti štiri programe za stabilnost in rast in ki neprestano išče nove rešitve, ne da bi lahko dala trgom verodostojen odziv; da bi dala odziv, ki služi interesom Portugalske in Evrope.

(Poslanec se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka (člen 149(8) Poslovnika)

  Edite Estrela (S&D). – (PT) Gospod predsednik, gospoda Rangela bi želela le vprašati, glede na to, da pravi, da bo naslednja portugalska vlada predstavila iste varčevalne ukrepe in da se bo zavezala istim ciljem, ki so bili doseženi v pogajanjih z Brusljem, ali ne misli, da je nezrelo in nepremišljeno izzivati politično krizo; ali misli, da bo Portugalska plačala previsoko ceno in da bo od Portugalcev zahtevala preveč odrekanj? Na to želim odgovor. Ali ni želja po oblasti tista, ki jih vodi do takšnega odnosa?

  Paulo Rangel (PPE). – (PT) Gospod predsednik, z veseljem bom odgovoril, čeprav nisem želel spremeniti razprave Evropskega parlamenta v razpravo o portugalski politiki. Dejansko, če gospa Estrela želi razpravljati o portugalski politiki, ima preprosto rešitev: imeti moramo volitve, kandidirati za portugalski parlament in imela bo to možnost, da v opoziciji razpravlja o politikah, namenjenih za Portugalsko s portugalsko Socialdemokratsko stranko.

Rad bi povedal le naslednje: ne moremo imeti še ene vlade, ki je bila v dveh letih štirikrat neuspešna. To ni mogoče, ni trajnostno in trgi mislijo, da ni verodostojno: portugalska Socialistična stranka v vladi nima več rešitev.

(Poslanec se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka (člen 149(8) Poslovnika)

  Liisa Jaakonsaari (S&D). - (FI) Gospod predsednik, ne bom imela možnosti postaviti tega vprašanja v portugalskem parlamentu, zato vas bom vprašala naravnost: zakaj Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) Portugalske ne podpira tega zelo pomembnega predloga? Celotno območje evra in Evropska unija bosta morda utrpela krizo zaradi odlašanja z odločitvami. Zakaj ne podpirate predlaganih odločitev tu in zdaj?

  Paulo Rangel (PPE). – (PT) Gospod predsednik, portugalska Socialdemokratska stranka (PSD) je odgovorno podprla vse varčevalne svežnje, kar ne velja za mnoge stranke v drugih državah Unije. Ko je vlada doživela izreden neuspeh – in nima več izgovorov, ni sposobna prikazati enega samega rezultata po celih dveh letih – in razmere na trgu ostajajo, kakršne so, PSD nima druge možnosti, kot pa da je na strani rešitve. Rešitev so nove volitve, nova vlada, nova verodostojnost za Portugalsko in tudi za Evropo in za območje evra.

  Simon Busuttil (PPE). – (MT) Gospod predsednik, pred dvema tednoma je ta parlament sprejel pogumno politično resolucijo, s katero poziva – med drugim – k temu, da se nad Libijo vzpostavi območje prepovedi letenja. Pred le enim tednom, ko Varnostni svet Združenih narodov še ni odobril te resolucije, smo imeli še eno sejo, kjer smo bili precej obupani zaradi bližajočega se padca Bengazija in na koncu propada revolucije, ki je v Libiji naklonjena demokraciji. Prejšnji četrtek, dan kasneje, je bila resolucija odobrena in od njene izvedbe so minili štirje dnevi.

Gospod predsednik, mislim, da je pomembno, da še naprej izvajamo to resolucijo in podpiramo Libijce, hkrati pa jih ščitimo pred nadaljnjimi pokoli ter jim pomagamo pri njihovem prehodu k demokraciji.

Rešiti moramo še dve drugi vprašanji. Najprej moramo še naprej zagotavljati obsežno humanitarno pomoč Libijcem in beguncem, ki bežijo iz Libije, zlasti v Tunizijo in Egipt. Drugič, pripraviti se moramo na morebitno množično selitev beguncev v smeri držav Evropske unije. Navsezadnje to ni le odgovornost sredozemskih držav EU, ampak vseh nas.

  Tunne Kelam (PPE). - Gospod predsednik, danes je bila sejna soba skupine PPE uradno poimenovana po enem od ustanoviteljev Evropske unije: Alcide de Gasperi. V njegovem času je bil ključ za reševanje krize nadnacionalni pristop, pri katerem je bilo najprej poskrbljeno za skupne evropske interese. Bil je med tistimi državniki, ki so bili sposobni, čeprav so bili rojeni v 19. stoletju, razviti vizijo Evrope 21. stoletja.

Da bi danes odpravili krizo, je potrebna diplomacija, ki ni usmerjena v naslednje volitve in se ne osredotoča najprej in predvsem na nacionalno rešitev, ampak jo skrbijo naslednje generacije in Evropa kot celota. Kar zadeva Evropski svet, pozdravljam naslednji mehanizem za stabilnost, pa tudi sveženj reform za območje evra.

Drugič, upam, da se bo pakt za konkurenčnost izkazal za verodostojnega in da bo privabil tudi tiste države, ki niso članice območja evra. Pomembno je, da se vsaka vlada pomembno zaveže v nacionalnem smislu, da bo izboljšala naš konkurenčni položaj.

Tretjič, tako kot pri enotnem trgu me malo skrbi, da so bili njegovi velikopotezni cilji znatno znižani in da bi lahko njegova operativna učinkovitost postala skoraj nepomembna. Zato nam pri določanju novih korakov dovolite, da dokažemo svojo politično voljo in verodostojnost tako, da izpolnimo svoje štiri svoboščine, na katerih temelji evropsko sodelovanje, vključno z notranjim trgom, in da v celoti izvajamo direktivo o storitvah.

  Wim van de Camp (PPE). – (NL) Gospod predsednik, najprej bi rad izrekel svoje sožalje Japoncem. Vem, da bo čez nekaj trenutkov potekala razprava o Japonski, a upam, da bo tudi v dneh, ki prihajajo, Svet upošteval morebitne prošnje Japonske za strokovno pomoč. Pogosto govorimo o državah v razvoju, a tu imamo območje katastrofe v visoko razviti državi, kjer je morda še vedno potrebna dodatna pomoč.

Moja druga točka je Libija. Mislim, da nobena od toplih besed, ki so bile tu danes izražene, niti tiste, ki jih je izrazila Komisija, ne more spremeniti dejstev, da Evropska unija ni prisotna v Libiji in da zdaj niti ne more ustaviti krize v mestih ali ukrepe pehot gospoda Gadafija.

Rad bi čestital francoskemu predsedniku, ker je v zadnji minuti zagotovil, da je bila Evropska unija dejansko sposobna storiti nekaj v posvetovanju z Natom, ampak trpljenje ljudi se še ni končalo in pametno bi bilo, da bi bili glede svoje vloge skromni. Evropa bolje zagotavlja pomoč po krizi kot pa med njo, kakor sem že povedal ob prejšnjih priložnostih.

Na koncu bi se rad dotaknil še pakta za evro. Mislim, da smo zagotovo naredili pomembne korake naprej. Gospod Barroso ga je razglasil za temeljni kamen, a mislim, da ta temeljni kamen še ni trdno na mestu in da se bomo morali v prihodnjih mesecih pomakniti naprej. To jutri ne bo zares rešeno.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, kot gospod Barroso bi se tudi jaz rad osredotočil na gospodarske razmere, zlasti zato, ker je moja matična država v tem trenutku prejemnica pomoči EU in MDS. Vendar pa imamo na Irskem novo vlado in novo upanje. Naš predsednik vlade je v svojem govoru rekel, da želi v Evropi graditi mostove, da bo prispeval svoj delež stroškov in svoj delež truda za skupno dobro – in to smo odločeni storiti.

Vendar pa, da bi to storili, potrebujemo zlasti dve stvari. Najprej, obrestne mere, ki se zaračunavajo, so drakonske in niso trajnostne. Želeli bi, da se znižajo vsaj za 1–2 %. Drugič, potrebujemo tudi neprekinjeno jamstvo za financiranje naših bank, dokler ne bodo znova funkcionalne. Ni treba pritiskati na nas glede našega davka od dobička pravnih oseb in zlasti ne potrebujemo naukov od ljudi, kot je gospod Sarkozy, ki se zdi, da mu je zelo udobna efektivna obrestna mera 8,2 % v Franciji, medtem ko je naša efektivna obrestna mera dejansko 11,9 %. Morda bi moral pomesti pred svojim pragom preden sploh pogleda preko Irskega morja.

Kakšno je povračilo? Prvič, imeli bomo izdelan varčevalni sveženj, kar bo v veliki meri razočaranje in bolečina za naše državljane. Drugič, če bo potrebno, bomo premislili o paktu za dolg, kot je tisti, ki ga imajo od leta 2009 v Nemčiji. Tretjič, premislili bomo tudi o neodvisni evropski javnofinančni agenciji. To je tudi zelo pomembno, ker ne verjamemo, da obstaja takšna zadeva, kot je neodvisna nacionalna agencija.

Gospoda Barrosa na ta njegov rojstni dan in njegove kolege bi prosil, naj pomagajo Irski, da si bo tokrat enkrat pomagala in ne bomo več prosili za pomoč.

  Krzysztof Lisek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, pozdraviti je treba dejstvo, da so voditelji Evropske unije v zadnjih tednih in dneh toliko časa posvetili temu, kaj se dogaja v Libiji in drugih državah severne Afrike. Prepričan sem, da nam bo ukrepanje omogočilo, da preprečimo poboj civilistov, in prepričan sem tudi, da bodo Libijci sami strmoglavili tirana.

Vendar pa ne moremo zanikati dejstva, da moramo govoriti tudi o notranjih izzivih – izzivih glede načina delovanja Evropske unije in njenih institucij; izzivih za notranje delovanje, skupno zunanjo politiko in skupno varnostno in obrambno politiko. Nestrinjanja, ki so se pojavila med nekaterimi državami članicami Evropske unije, kažejo, kako oddaljeni smo od cilja, da bi bila to resnično skupna politika, takšna, ki je v skladu z Lizbonsko pogodbo.

To je tudi izziv za celotno mednarodno skupnost. Dobro je, da sodelujemo z Združenimi državami in drugimi članicami Nata, dobro je, da imamo dialog z Arabsko ligo in Afriško unijo, in dobro je, da imamo dialog z Izraelom. Mislim, da je gospod Pöttering izpostavil nekaj, kar je zelo pomembno, da bo morda to, kar se danes dogaja v severni Afriki, kar se dogaja v Libiji in Egiptu, imelo zelo resne posledice in da bodo morda te posledice vplivale na prihodnost mirovnega procesa. Ta nasvet bi si morali zapomniti in ga pozorno upoštevati.

Prav tako bi morali misliti na prihodnost teh držav in na spodbujanje demokracije in človekovih pravic in ne bi smeli delovati le kot gasilci, ki gasijo požare, misliti pa bi morali tudi na druge države okoli Evrope, kjer bi se lahko takšni procesi – zlovešči procesi – pojavijo.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, v svojem vabilu na Evropski svet gospod Van Rompuy navaja, da bomo našo delovno večerjo začeli z razmislekom o dogodkih v Libiji in naših južnih sosednih državah. Upam, da se s tem ne bo nihče zadušil, ampak, da bomo namesto tega poslali jasna sporočila – in tudi združena sporočila – glede naših ciljev polkovniku Gadafiju in Libijcem, pa tudi naši javnosti, ki jo jezi pomanjkanje enotnosti nasproti diktatorjevega zadrževanja oblasti.

Prav je, da razširimo svojo črno listo in nanjo vključimo nekatere ljudi ter zamrznemo račune libijske nacionalne naftne družbe. Vendar pa bi rad bil priča temu, da bi se EU prej kot Nato spomnila svojih lastnih odločitev glede zmogljivosti in sposobnosti in da bi bila sposobna izvesti embargo na orožje z uporabo pomorskih sil svojih držav članic. Navsezadnje so naše sosede. Če bi to storili, bi se izognili nedavnemu stresu v zvezi s Turčijo v Natu in ublažili breme naših zaveznikov iz Združenih držav.

Zdaj upam, da načrtovanje humanitarnih misij EU ne bo osredotočeno le na sprejemanje vojnih beguncev na egipčanski in tunizijski strani libijske meje, ampak da bomo dejavno zagotavljali humanitarno pomoč v delih Libije, ki so že bili osvobojeni oblasti polkovnika Gadafija. Verjamem, da je to nujno, če želimo poskrbeti, da bodo naši nameni jasni ljudem v Tripoliju.

Komunistični poslanec iz Grčije, rad bi vam povedal, da sem ravno izvedel iz Moskve, da je Stalin mrtev.

Na poti iz politbiroja so nove smernice, a očitno jih še niste prejeli.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospod predsednik, mislim, da se vsi strinjamo glede končnega cilja posredovanja v Libiji: popolnoma ustaviti nevzdržna nasilna dejanja in zlorabe Gadafijevega režima nad civilisti.

Menim, da odstavek 8 resolucije Varnostnega sveta ZN 1973 zagotavlja neizpodbitno pravno osnovo, da se z vsemi mogočimi sredstvi zagotavlja spoštovanje območja prepovedi letenja, vzpostavljenega ravno s ciljem zaščititi civiliste. Dejansko bi rad omenil, da je bil pred sprejetjem resolucije 1973 Evropski parlament ena od prvih institucij, ki so pozvale k vzpostavitvi takšnega območja, in sicer na svojem zadnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Z možnostjo zasedanja Evropskega sveta, ki se začne jutri, menim, da na zagotavljanje uspešnega posredovanja v Libiji vplivata dva pomembna dejavnika. Verjamem, da bi morali biti ključni besedi „usklajevanje“ in „jasnost“. Govorim predvsem o usklajevanju na ravni EU v duhu Lizbonske pogodbe glede humanitarnih vidikov. Potem je tu še usklajevanje z Natom: menim, da morajo naši ukrepi dopolnjevati ukrepe Nata. Nazadnje, zelo pomembno je usklajevanje z Arabsko ligo, ker bo sedanja regionalna podpora pomemben vidik naših ukrepov v Libiji.

Nazadnje moramo biti jasni v svoji odločnosti, da končamo nasilje nad civilisti. Uspešna rešitev teh razmer je v veliki meri odvisna od jasnosti našega sporočila.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, ministrica, komisarja, najnovejše številke na področju gospodarstva kažejo, da Evropa odhaja iz krize. Naslednji vrh EU lahko še bolj okrepi ta proces. Zasedanje Sveta, ki bo potekalo ta konec tedna, lahko prinese prelom v evropski politiki in dvigne evropsko solidarnost na novo raven. Pomembnejši element svežnja ukrepov, predlaganega za sprejetje, je cikel za makroekonomsko usklajevanje, in sicer je to evropski semester, katerega prva faza je sklenjena z zbirnim poročilom, ki ga pripravi madžarsko predsedstvo. To poročilo je pomembno tudi zato, ker nam daje možnost skiciranja gospodarske slike konkurenčne Evropske unije po krizi. Poleg tega je madžarsko predsedstvo prav tako igralo pomembno vlogo prejšnji teden pri sprejetju splošnih smernic svežnja šestih zakonodajnih predlogov in zaradi tega lahko Parlament začne in…

(Predsednik je prekinil govornico)

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospod predsednik, čestitam madžarskemu predsedstvu za njegovo aktivnost v zadnjih tednih. To je zgodba o resničnem uspehu. Vendar pa je obenem to tudi uspeh za Evropo. Vse je pripravljeno za končni sporazum o tem, da se doseže novi okvir za gospodarsko politiko Evropske unije na prihodnjem zasedanju Evropskega sveta v drugi polovici tedna. To lahko celotnemu evropskemu povezovanju omogoči vstop v novo fazo. V obnovljenem okviru za gospodarsko upravljanje je naša odgovornost in odgovornost Evropskega parlamenta zelo velika, ker bi bilo dobro teh šest zakonodajnih predlogov sprejeti na prvi obravnavi. V primeru odloga je lahko na izgubi celotna Evropa. Čestitam gospodu Broku in gospodu Gualtieriju za današnje poročilo. Vesel sem, da je bil Svet prožen, in Evropski parlament, ne le zdaj…

(Predsednik je prekinil govornika)

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – (GA) Gospod predsednik, podpiram to, kar počne irska vlada, da bi dosegla znižanje obrestne mere v okviru programa EU-MDS za Irsko. Evropska komisija je jasno povedala, da bo pripravljena podpreti znižanje obrestne mere, in pričakujem, da bo 27 držav članic doseglo soglasje glede ponovne obravnave tega vprašanja.

V interesu Irske in tudi Evropske unije je, da zagotovita vzdržnost našega dolga. Nujno je, da je mehanizem EU za finančno pomoč dostopen in pošten.

Veliko se poroča o tem, da nekatere države članice zahtevajo od Irske koncesije v zameno za znižanje obrestnih mer. Kaže, da se na Irsko pritiska, naj poveča davek od dobička pravnih oseb – nimam časa, da bi se poglobil v vprašanje efektivnega davka nasproti davka od dobička pravnih oseb –

(Predsednik je prekinil govornika)

  Andrew Henry William Brons (NI). - Gospod predsednik, torej bo Evropski svet sprejel odločitev, da spremeni Pogodbo v zvezi z evropskim mehanizmom za stabilnost, a domnevno bo državam pomagal ostati v območju evra. Seveda ne bo uspel: ne zaradi tega, ker bi hoteli denar za ta problem razmetavati z denarjem, ampak zaradi tega, ker je ta problem razširjen. To je mehanizem, ki bo poskušal tok vode obrniti navzgor!

Zunanja vrednost valute neke države bi morala kazati povpraševanje po njeni valuti in dobavo le-te, kar bi seveda potem moralo kazati na povpraševanje po njenem izvozu, vidnem in nevidnem, in povpraševanje po njenem uvozu, vidnem in nevidnem, pa tudi na kapitalske transakcije.

Enaka vrednost valute ne more nikakor kazati gospodarskih razmer v 17 različnih državah. Daleč od potrebe po tem, da mehanizem zadržuje neuspešne države znotraj območja evra, potrebujemo mehanizem, ki jih bo rešil iz njega. Tudi tistim državam, ki so znotraj območja evra doživele uspeh, bo bolje zunaj z revaloriziranimi valutami.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Gospod predsednik, mislim, da je nujno, da se kot del razprav Evropskega sveta 24. in 25. marca dokonča verodostojni zakonodajni sveženj za okrepitev gospodarskega upravljanja v Evropski uniji.

V tem smislu je kohezijska politika skupaj s skupno kmetijsko politiko prednostno področje ob upoštevanju pogajanj v zvezi z novim proračunom Evropske unije po letu 2013.

Nujno je ohraniti velik del proračuna EU po letu 2013 za to, da bo kohezijska politika Evropski uniji zagotovila, da izpolni svoje velikopotezne cilje in zagotovi ustrezno podporo za izvajanje strategije Evropa 2020.

Vendar pa mora kohezijska politika poskrbeti, da bodo naložbe učinkovite, zlasti s strateško izdelavo programov skladov, tematsko koncentracijo ciljev in poenostavitvijo pravil za izvajanje.

  Zigmantas Balčytis (S&D). - (LT) Gospod predsednik, danes smo odobrili predlog spremembe Lizbonske pogodbe, ki bo omogočil vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost evra. S tem, ko smo se strinjali s spremembo pogodbe in razumeli, da smo v težkih gospodarskih in finančnih razmerah in da moramo izvesti vse specifične ukrepe glede gospodarskega usklajevanja in nadzora, smo pokazali solidarnost. Ta mehanizem in jamstveni sklad sta namenjena le članicam območja evra, medtem ko bodo države, ki niso članice območja evra, potisnjene na rob, zaradi česar obstaja tveganje razdrobitve Evropske unije in zavrnitve metode Skupnosti. Evropska unija mora zato pokazati večjo solidarnost in zagotoviti pomoč tudi državam, ki niso članice območja evra, da bodo postale članice tega kluba in dobile nazaj vse pravice odločanja v Evropski uniji in tako bi odpravili začasno neskladnost v pristopnem sporazumu EU.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, komisar, rada bi pritegnila pozornost k dvema zadevama v zvezi s prihodnjim zasedanjem Sveta.

Prva je, da je značaj mnogih ukrepov nedemokratičen. Vloga nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta kot edinih izvoljenih organov bo oslabljena in okrepile se bodo pristojnosti osrednjih izvršnih organov. Stroge kazni in njihov avtomatični značaj omejujejo pristojnosti nacionalnih parlamentov, kar vpliva na gospodarsko politiko. Podobno negativno mnenje imam o dejstvu, da Komisija pripravlja osnutek zakonodaje v zvezi z makroekonomskimi kazalniki ne da bi vključila Evropski parlament.

Drugič, mnogi predlagani ukrepi so protiproduktivni. Kako namerava Komisija povrniti gospodarsko rast in zaposlenost? Ali predlagate politike, ki zatirajo domače povpraševanje in se zanašajo na izvoz. Skoraj gotovo je, da take kombinacije politik ne bodo popeljale EU iz krize. Namesto nedemokratičnih in omejevalnih politik, komisar, bi rada izrazila…

(Predsednik je prekinil govornico)

  Liisa Jaakonsaari (S&D). - (FI) Gospod predsednik, slaba novica današnjega dne je bila, da portugalski konzervativci zavračajo ta sveženj v upanju, da se bodo izvedle nove volitve. Na ta način se lahko spravi v krizo celotno območje evra, ker bi bilo zdaj odlašanje strup. Tudi trgi opazujejo, ali lahko Evropska unija sprejme odločitve.

Zelo pomembno je najti rešitve. To bo zgodovinska odločitev, ker se zdaj pomikamo od sistema prastarega usklajevanja, v katerem želijo usklajevanje le redki, k upravljanju, ki je popolnoma nova vrsta evropske gospodarske arhitekture, in to je dobro. Žal je ugled tega celotnega projekta očrnil Sarkozyjev in Merklov neoliberalni…

(Predsednik je prekinil govornico)

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospod predsednik, dovolite mi, da se najprej zahvalim spoštovanim poslancem za zelo odgovorno razpravo o Evropskem svetu, ki bo naslednji teden. V imenu Komisije bi rad podal pripombe v zvezi z več govori o Libiji in Japonski preden jih podam glede gospodarskih vprašanj. Kakor veste, Komisija ni pristojna za varnost in obrambo, a usklajujemo evropski odziv na stopnjujočo se humanitarno krizo na Libijskih mejah. Vojaški ukrepi na območjih prepovedi letenja, ki se izvajajo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1973, so povzročili nove razmere, ki jih je treba upoštevati pri varnem in učinkovitem zagotavljanju humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo na mejah Libije ali pa v državi. Prinesli so novo upanje in tudi nedolžnim človeškim življenjem je bilo prizaneseno.

Čeprav dogodki na Japonskem nimajo neposrednih zdravstvenih posledic za državljane Evropske unije, je pomembno oceniti politike EU v zvezi z jedrsko varnostjo in imeti izdelane načrte za izredne razmere in varnostne ukrepe. Komisija uporablja vse instrumente, ki jih ima na voljo za nadzor vpliva, vključno s prihodno varnostjo. Po mojem mnenju nas Japonska uči, da lahko tveganja postanejo resničnost; kar smo menili, da ni mogoče, je treba zdaj vključiti v naše načrtovanje. Evropski pristop za celovito oceno varnosti in tveganja jedrskih objektov bi do največje mere povečal učinke na evropski ravni.

Pred oblikovanjem sklepnih ugotovitev je nujna popolna analiza nesreče na Japonskem; ocena bi morala zajemati najpomembnejša vprašanja, kot so varnostne zahteve za potrese, pa tudi pomoč v sili pri oskrbi energije za ohlajanje reaktorja.

Tudi glede gospodarske politike je vaša razprava kazala razsežnost tega, kar bo na kocki na jutrišnjem Evropskem svetu, in verjamem, da bodo sporočila, ki bodo poslana od tu, slišana in poslušana v vseh glavnih mestih Evrope. Pošteno je reči, da se bo Evropska unija temeljito razvila po tem marcu. Finančna kriza, ki se je spremenila v gospodarsko recesijo in nato v krizo državnega dolga in bančništva, je Evropo prisilila k iskanju novih poti naprej, k premisleku o vseh mogočih možnostih in k sprejemanju odločitev z dolgoročnimi posledicami.

Kakor je v svojih uvodnih izjavah povedal predsednik Barroso, se bomo na izziv odzvali s celovito strategijo, ki gradi na odlikah, vrednotah in institucijah Evropske unije. Evropska unija je bil ustvarjena natanko zaradi takšnih izzivov, s katerimi se spopadamo danes: da se lahko postavimo po robu nevihtam in da lahko iz krize s skupnimi prizadevanji pridemo močnejši kot kdaj koli prej.

Kot rezultat zelo dolgih pogovorov, ki so trajali več mesecev, so elementi celovitega odgovora na gospodarsko politiko zdaj končno pripravljeni, da se bodo lahko voditelji Unije z njimi strinjali in se jim zavezali na jutrišnjem Evropskem svetu. Države članice in zlasti države članice območja evra si še vedno zelo odločno prizadevajo za okrepljeno javnofinančno konsolidacijo in strukturne reforme za krepitev rasti. To je zdaj najpomembnejši temeljni kamen napredka v zvezi s to strategijo.

Drugič, Svet in Parlament si prizadevata za to, da bi izpolnila vašo zavezo, da do poletja zaključita zakonodajni sveženj Komisije o gospodarskem upravljanju. Okrepljeno gospodarsko upravljanje je vsekakor temeljni kamen našega celovitega odziva.

Tretjič, stalni evropski mehanizem za stabilnost bo začel delovati z junijem 2013, njegova efektivna posojilna zmogljivost pa bo znašala 500 milijard EUR. S to odločitvijo bomo imeli izdelano finančno podporo z zadostnim omejevalnim učinkom, da bomo lahko odpravili tudi najmanjše dvome v našo sposobnost ukrepanja tudi v najbolj napetih scenarijih.

Komisija bo imela pri vodenju operacij EMS osrednjo vlogo in povezava med EMS in institucijami EU, seveda vključno z Evropskim parlamentom, bo zelo jasno in trdno določena. Pravočasno bomo predlagali ureditev, ki bo temeljila na členu 136 Pogodbe, ki pojasnjuje korake za opredelitev pogojenosti politike in za zagotavljanje skladnosti z okvirom EU za nadzor držav.

Nenazadnje pa mora biti zaključena obnova bančnega sektorja, da se zavaruje zagotavljanje kreditov za realno gospodarstvo, podjetja in gospodinjstva. Naslednji krog testov izjemnih situacij za banke bo izveden v prihodnjih mesecih; rezultati bodo vodili potrebno prestrukturiranje in morebitno refinanciranje bančnega sektorja EU. Pred objavo rezultatov bodo morale vse države članice določiti in predstaviti svoje strategije, če bo to potrebno, za morebitno prestrukturiranje in refinanciranje njihovih ranljivih institucij.

Vsekakor je ključno, da razumemo, da je treba ta dva problema reševati vzporedno; finančna popravila je treba pospešiti, banke prestrukturirati in po potrebi čim prej refinancirati. To je temeljni pogoj za povrnitev in okrepitev zaupanja v evropsko gospodarstvo, izboljšanje trdnosti bank in zagotavljanje, da bomo varovali gospodarsko rast z zagotavljanjem kreditov.

Za zaključek, ko bo Evropski svet potrdil svojo popolno zavezanost vsem tem elementom naše celovite gospodarske strategije za premagovanje krize, bo Evropska unija na dobri poti da preobrne gospodarsko plimo v letošnjem letu, letu 2011. To ne pomeni, da je vse v redu, še manj pa, da lahko sedimo križem rok. Ampak da, pomeni, da smo se pripravljeni spopasti s sedanjimi izzivi in izzivi, ki se pojavljajo, in preprečiti krizo v prihodnosti.

PREDSEDSTVO: Roberta ANGELILLI
podpredsednica

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. − (HU) Gospa predsednica, komisar, spoštovani poslanci, najprej se vam zahvaljujem za to razpravo. Vesela sem, da je večina od vas v tej sejni dvorani in govornikov v razpravi priznala potrebo po šestih elementih, ki bodo skupni odziv Evropske unije na gospodarsko krizo in glede katerih se bodo, upam, voditelji držav ali vlad lahko odločili v četrtek in petek. S tem lahko končamo krizo; s tem lahko določimo temelje za resno omejevanje pojava podobnih kriz. Zelo se strinjam z govorniki, ki so dejali, da v krizi ni sama Evropska unija, ampak da se je del, velik del držav zapletel v dolžniško krizo, dolžniški vrtinec. To moramo končati. To je prednostna naloga za vse nas, za vsako državo članico.

Vendar pa živimo v eni Uniji in imamo skupno monetarno politiko in skupno valuto. Zato je dolžniška kriza katere koli posamezne države članice skupni problem vseh nas. Zato potrebujemo skupne rešitve. Začela se je zanimiva razprava, s katero menim, da se bomo morali ukvarjati, ko bomo zdaj v uradni obliki začeli pogajanja o šestih zakonodajnih predlogih o gospodarskem upravljanju. To je razlikovanje med dobrim in slabim dolgom. Ali obstaja dober dolg? To je zelo razburljiva razprava. Komisar podpira, kar pravim, saj smo to obravnavali na Evropskem svetu in Svet je bil zelo skeptičen, ali obstaja kaj takega, kot je dober dolg. Tudi tu je eden od poslancev EP dejal, da se je v mnogih primerih dolg, ki se je začel kot dober dolg, lahko spremenil v zelo slab dolg.

Nadaljevati bi morali to razpravo, a menim, da bomo morali poiskati različne načine spodbujanja gospodarstva in za začetek rasti, med katerimi ni povečevanja dolga. Ne smemo si želeti dobrih naložb na račun prihodnjih generacij. Zato menim, da je prav tako pomembno povedati, da imamo, kot je povedal predsednik Barroso, v svojih rokah orodje: nadaljnji razvoj enotnega trga, odprava še obstoječih ovir in strategija Evropa 2020.

Rada bi povedala nekaj besed o razmerah na Portugalskem in Irskem. Vsi vemo, da se bo o tem razpravljalo na zasedanju Evropskega sveta. Kar zadeva Portugalsko, želim le poudariti, da so voditelji držav in vlad na vrhovnem srečanju EU, ki je potekalo 11. marca, pozdravili naznanjeni portugalski sveženj in pozdravil ga je tudi predsednik Evropske centralne banke. Tako je bilo to samo po sebi pozitivno sporočilo za trge. Obenem pa je prav tako zelo pomembno povedati, da vsak akcijski načrt velja toliko, kolikšen njegov del se izvaja. Dalje, zelo pomembno je, da mora biti za vsakim prizadevanjem politična zavezanost in jasna podpora.

Glede Irske bi preprosto rada omenila, da je bil predstavnik nove irske vlade zelo pripravljen sodelovati na Svetu za splošne zadeve v ponedeljek, in verjamem, da bo na zasedanju Evropskega sveta najdena tudi rešitev za irski problem. Mnogi so izpostavili metodo Skupnosti nasproti medvladne metode, pri čemer so poudarili, da je medvladnost tudi razlog za neuspeh lizbonske strategije. Menim, da smo od 4. februarja znatno napredovali. 4. februarja je bilo precejšnje število držav članic in poslancev Evropskega parlamenta, s katerimi sem takrat govorila, zaskrbljenih glede tega, kam smo namenjeni in kaj bo nastalo iz Evropske unije, če bomo imeli zunanje izvajalce za pomembne zadeve. Po mojem mnenju so se razmere močno izboljšale in vrnili smo se k pristopu Skupnosti. Od samega začetka je bila naša naloga v vlogi predsedstva poskušati spodbujati ustvarjanje uspešne rešitve med tistimi, ki so želeli zunanje izvajalce, in tistimi, ki so želeli izključno okvir Skupnosti.

Madžarski predsednik vlade je že 4. februarja predlagal in zahteval, da se v sklepih Evropskega sveta omeni tudi izvajanje takratnega pakta za konkurenčnost v skladu s Pogodbami. Zelo sem vesela, da lahko rečem, da smo se zagotovo vrnili k pristopu Skupnosti. Evropska komisija, eden naših organov, ki je najbolj usmerjen v Skupnost, ima pomembno dolžnost v vsakem elementu našega celovitega gospodarskega odgovora šestih zakonov in zato je Evropski parlament dobil tudi jamstva, da bo imel dostop do informacij. Torej smo prišli daleč in v pozitivni smeri. Pakt za evro je tudi odprt in države članice, kot je moja matična država, se bodo lahko pridružile, če se bodo želele. To ni ekskluziven klub.

Nazadnje pa kot svojo zadnjo prošnjo ponavljam svojo željo, da se posvetimo razpravi o svežnju šestih zakonodajni predlogov o gospodarskem upravljanju v kolikor je mogoče ustvarjalnem duhu. Pripravljeni smo na to in rada bi omenila, da smo si prizadevali, da bi upoštevali poročila poslancev EP, ki so bila končana že januarja, ko je Svet oblikoval svoje stališče.

Če preidem na temo Libije in Sredozemlja, vojna in nestabilnost sta največja mogoča tragedija za ljudi, ki živijo v tej regiji, in za Evropsko unijo. Mislim, da sem uporabila besede gospoda Maura, s katerimi se popolnoma strinjam. Pred nami sta priložnost in naloga, da ustvarimo iz te krize možnost zagotavljanja, da se na območju Sredozemlja nikoli več ne zgodi taka tragedija. Milim, da je pošteno reči, in verjamem v odkrito govorjenje, da se je Parlament hitreje odločil glede tega kot pa Svet. Na koncu je koalicija lahko v zadnji minuti izdelala operacijo, s katero je uspela rešiti življenja zelo velikega števila ljudi v Bengaziju.

Glede vprašanja, kako povezani smo in kako učinkovita je skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije, bom ponovno spregovorila odkrito. Nismo stoodstotno povezani. Vendar pa smo se uspeli dogovoriti mnogo stvari, ki so bile v zadnjem obdobju bistvene. 11. marca so na vrhovnem srečanju, ki je takrat potekalo, voditelji držav ali vlad jasno izjavili, da mora Gadafi oditi s položaja; da je treba vzpostaviti odnose s prehodnim nacionalnim svetom v Bengaziju in da je treba libijske organe oblasti pozvati, naj humanitarni pomoči dovolijo vstop v državo. Že takrat smo se odločili, da moramo pregledati naše odnose z južnim sosedstvom. Pogoj za to je bil začetek demokratičnih sprememb.

Takrat smo se že strinjali, da je treba povečati finančno podporo z vključevanjem ustreznih pogojev, da je treba poglobiti trgovinske odnose in da moramo pospešiti socialne spremembe v tej regiji. Področja, kjer moramo doseči napredek, so trg, mobilnost in denar. Potem so 21. marca to zavezo ponovili zunanji ministri, njihovi upravitelji na področjih skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike. Do takrat je bila na voljo resolucija Varnostnega sveta ZN 1973. To smo pozdravili in lahko bi pozdravili tudi sklepe pariškega vrhovnega srečanja, ki jih je treba začeti izvajati. Zelo hitro smo se odločili glede sankcij in poudarili smo svojo zavezo, da pomagamo civilistom.

Skupna zunanja in varnostna politika ne more delovati v popolnosti, a menim, da so bile sprejete nekatere zelo pomembne odločitve, čeprav v zadnjem trenutku. Najlepša hvala, gospa predsednica.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Ivo Belet (PPE), v pisni obliki. – (NL) To pomladansko vrhovno srečanje je ključnega pomena za vse Evropejce. Tu bomo položili temelje za stabilen evro in za temeljito krepitev gospodarskega sodelovanja v Evropi. Pakt za evro, ki je zdaj pred nami, je k sreči mnogo bolj uravnotežen kot prvotne možnosti. Spoštovanje modela socialnih posvetovanj je osrednje v tem paktu. Tako bi moralo biti, ker je to osnova našega evropskega modela za Porenje.

Zdaj je čas, da naredimo naslednji pomemben korak, ker Evropski projekt ne sme biti omejen na čist in drzen finančno-monetarni projekt. Na koncu bi bilo to škodljivo in bi pripeljalo do tega, da bi se podpora ljudstva za Evropo razblinila. Zato potrebuje Evropa bolj kot kdaj koli prej zapeljiv, nov in v prihodnost usmerjen projekt, ki bo ponovno navdihoval ljudi z navdušenjem.

Ni nam treba veliko iskati, ker so predlogi že na mizi. Zlasti se moramo osredotočiti na čezmejne naložbe v obnovljivo energijo. To bo mogoče le, če odpremo pot evroobveznicam. To bo seveda spodbuda za naše gospodarstvo, za zaposlovanje in za okolje, ki je na osnovi izračunov načrta Komisije za leto 2050 popolnoma uresničljiva. Le nadaljujmo z njo.

  Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – Prihodnje zasedanje Sveta je zagotovo pomembno. Predsednik Herman Van Rompuy v svojem vabilu navaja, da bi morali kot pomemben korak v novem okviru evropskega semestra podati smernice za nacionalne gospodarske politike z namenom izvajanja naše strategije Evropa 2020. Te točke na dnevnem redu ne bi smeli obiti kot manj pomembno točko v gospodarskem svežnju. Vsi vemo, da je za evropsko gospodarsko rast ključna zaposlenost. Cilj strategije Evropa 2020 je 75-odstotna zaposlenost moških in žensk starosti 20–64 let. V teoriji vsi vemo, da ta 75-odstotni prag ne bo dosežen brez množične udeležbe in pojavljanja žensk na trgu dela.

Zato Svet pred njegovih prihodnjim zasedanjem prosim dve stvari. Prva je, naj bo v zvezi s smernicami za zaposlovanje velikopotezen in nedvoumen, še zlasti pa ko gre za zaposlenost žensk. Drugič, prosim vas, da ponovno potrdite svojo zavezanost evropskim ciljem in smernicam, ki omogočajo množično udeležbo žensk na trgu dela, zlasti barcelonske cilje za dnevno varstvo otrok, ki vemo, da so daleč od tega, da bi bili v EU izpolnjeni.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da je popolnoma nujno, da se takoj izvedejo naložbe v izobraževanje, raziskave in inovacije s podporo vseh držav članic, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020 in s tem uresničili gospodarsko oživitev. Kod predstavnica državljanov Evrope izražam svojo podporo poročilu gospe Balzani. Strinjam se, da mora Evropska unija izboljšati svoje finančne vire, da bo lahko konkurenčna na svetovnem političnem in gospodarskem prizorišču, ko sedanji izzivi zahtevajo večjo konkurenčnost globalnih akterjev. Nenazadnje pa je treba spodbujanje zaposlovanja določiti kot osnovni cilj, da bi imeli močno gospodarstvo. Evropska unija potrebuje usposobljeno delovno silo na vsakem področju, ljudi z ustreznim strokovnim znanjem in večjo produktivnost v vseh svojih sektorjih.

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) V naslednjih nekaj dneh bo Evropski svet dokončal pakt za evro. Osnovni cilj tega pakta je spodbujati konkurenčnost, ki bo pripeljala do povečanja zaposlenosti v državah na območju evra. V cilju doseganja zgornjih ciljev na evropski ravni predlagam, da se v pakt vključita opredelitev in nadzor kopenskih in pomorskih meja ter gospodarskih meja držav članic Evropske unije. To bo zaščitilo evropsko proizvodnjo pred ponarejenimi proizvodi, uvoženimi iz delovno intenzivnih držav na Vzhodu. Uvažanje tega poceni proizvedenega blaga ni le nezakonito; prav tako preprečuje trgu pravilno delovanje in tako zmanjšuje dobiček evropskih podjetij. To upočasnjuje rast in zmanjšuje konkurenčnost evropskih podjetij ter Evrope kot celote. Za zaključek, potrebujemo nove spodbude, da bodo države članice Evropske unije lahko razvile izključne ekonomske cone. Potrebujemo evropsko jamstvo za celotno evropsko izključno ekonomsko cono, ki ga ne bodo mogle izpodbijati tretje države.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Dober ali slab dolg ne obstaja; neprestano rast nacionalnega dolga je treba zajeziti. Žal Svet ni uspel v celoti izvajati pakta za stabilnost in rast. Vendar pa naših državljanov ne smemo obremenjevati z nadaljnjo strukturno krizo. Obstoječi problem nacionalnega dolga lahko rešimo le tako, da zahtevamo strogo proračunsko disciplino. Postopek, ki so ga sprejele države članice v zvezi z uporabo hitrega postopka, bo zavrnjen, ampak, kot je že povedal gospod Gualtieri, če bomo našli nasprotni predlog, se moramo osredotočiti na vsebino. Pozdravila bi pobudo, v kateri bi bilo 143 jedrskih elektrarn v Evropi takoj ustavljenih in bi se namesto njih uporabljali trajnostni viri energije. Če podam kratko pripombo o skorajšnjih testih izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah: glede na to – kakor se vedno znova poudarja –, da podrobni varnostni načrti v jedrskih elektrarnah sodijo v pristojnost posameznih držav članic, ne morem odkrito podpreti teh testov izjemnih situacij na tej začetni stopnji pogajanj. Ob upoštevanju dogodkov, ki jih je leta 1986 sprožila krizna simulacija v jedrskem reaktorju v Černobilu, bi take teste obravnavala zelo zaskrbljeno, razen če bi jih izvedla EU ali primerljiva institucija in le po podrobni analizi razmer in nosilnosti posameznih reaktorjev.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročevalec je želel vstaviti odstavek v zvezi z decentraliziranimi agencijami v poglavje z naslovom „Vzdržnost in odgovornost v središču proračuna EU za leto 2012“.

Strinjam se z glavno izpostavljeno zamislijo, in sicer, da agencije prinašajo dodano vrednost politikam EU na področjih, ki so tako raznolika kot poklicno usposabljanje, okolje, notranja varnost in železniški promet. Vendar pa se strinjam tudi z zamislijo, da bi lahko bil sistem agencij v smislu proračunske trajnosti in odgovornosti izboljšan.

Res je, naloge in pristojnosti agencij se občasno prekrivajo in nekatere od njih zahtevajo visoke stroške delovanja zaradi omejitev, ki se uveljavljajo z našimi finančnimi in proračunskimi pravili. Zato bi se lahko poraba decentraliziranih agencij racionalizirala preko sistema skupnih storitev vključno z, na primer, pomočjo pri proračunskem procesu, pomočjo pri razpisnih postopkih in pravnih nasvetih.

Da zaključim, med zadnjim postopkom razrešnice je Parlament prav tako želel pozornost pritegniti na nadzor Komisije in Parlamenta nad decentraliziranimi agencijami; ta mora biti okrepljen, kar so pokazale izkušnje.

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropa se mora učiti iz jedrskih dogodkov na Japonskem in si prizadevati, da bo zagotovila jedrsko varnost po celini. Mešanica energetskih virov je še vedno v pristojnosti držav članic. Vendar pa jedrsko varnost opredeljuje evropska zakonodaja, ki jo je treba revidirati in pri tem upoštevati teste v zvezi z varnostjo jedrskih elektrarn, ki jih je nedavno predlagala Komisija. Ne smemo pozabiti, da je EU močno odvisna od uvoza energije in da morajo države članice najti rešitve, da bi zagotavljale svoje lastne vire energije. EU potrebuje skupno energetsko politiko, ki mora biti osnovana na doseganju popolnega ravnotežja med obnovljivo energijo, novimi tehnologijami za običajne vire energije in potrebo po proizvajanju jedrske energije v varnih pogojih. V zvezi z Libijo si mora Svet domisliti novo evropsko partnerstvo z državami južnega sosedstva. To partnerstvo vključuje tesno politično sodelovanje, ki bo zagotovilo prehod teh držav v demokracijo. Dalje, Evropska komisija mora čim prej predložiti načrt za upravljanje teh selitvenih tokov, ki bo upošteval solidarnost med državami članicami in krepil tehnične in operativne zmogljivosti Frontexa. Vendar pa ta načrt ne sme zmanjšati osredotočenosti EU na vzhodno partnerstvo.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Ravno smo podprli predloge sprememb Pogodbe, ki bodo omogočili uvedbo stalnega mehanizma za stabilnost za območje evra. Dosegli smo velik uspeh pri tem, ko nam je uspelo jasno izraziti podporo za uporabo skupnostnega pristopa kot glavno obliko sodelovanja znotraj tega mehanizma. Osrednja vloga Evropske komisije v postopku ovrednotenja finančnega položaja držav članic je dober znak za prihodnje sodelovanje, ker ga to varuje pred nestabilnostjo, ki bi mu lahko grozila, če bi bil izbran medvladni pristop. Upajmo, da bodo predlog spremembe Pogodbe, ko ga bo sprejel Evropski svet, uspešno ratificirale države članice, kar bo omogočilo,da se stalni mehanizem vzpostavi po načrtu. Vključitev mehanizma za stabilnost v Pogodbo je le en ukrep, ki je bil nedavno izveden za izboljšanje konkurenčnosti območja evra. Na jutrišnjem zasedanju bo Svet sprejel pakt za evro, ki je bil 17. marca sprejet na zasedanju držav članic območja evra. Prepričan sem, da bo voditeljem držav ali vlad uspelo doseči dogovor in da bo začel ta načrt veljati, kar bo omogočilo pospešitev gospodarskega sodelovanja na področjih, med katera sta tudi zaposlenost in javne finance. Pozdraviti je treba dejstvo, da je kljub začetnim strahovom držav članic, ki niso članice območja evra, pakt odprt za vse države članice, ki se želijo pridružiti. To vsaj do neke mere zagotavlja, da mehanizem ne bo povzročil Evrope dveh hitrosti.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta Evropski svet poteka v posebnem kontekstu za Portugalsko. Gospodarska in socialna kriza to državo potiska globine brez primere zaradi poti, ki so jih prehodile države članice Evropske unije, in zaradi uporabe ukrepov, ki jih diktirajo na nacionalni ravni: krepitev regresivnih politik, vse večje izkoriščanje delavcev, novi protisocialni ukrepi, ki povečujejo razlike, vse večja brezposelnost in negotovost delovnih mest ter vedno več revščine in socialne izključenosti. V tem okviru je vlada pod pritiskom in s podporo EU predložila še en sveženj prej omenjenih varčevalnih ukrepov – četrtega.

Namen seznama pristojnosti EU je jasen: izsiliti še eno neokolonialno zanko okoli vratov gospodarsko ranljivejših držav, napasti njihovo neodvisnost s predvidenimi pogoji za uporabo evropskega mehanizma za stabilnost. Vse to pod pretvezo ohranjanja ugodnosti, ki jih uživajo velike skupine z gospodarskim in finančnim interesom – zlasti države, ki so vključene na seznam –, katerim prispevajo številni instrumenti EU, kot so pakt za stabilnost in rast, ekonomska in monetarna unija in evro. Portugalski delavci, ki se težko prebijajo in se s tem spopadajo, so dali na Portugalskem v soboto v velikih nacionalnih demonstracijah dali nujen odgovor na to.

17. Razmere na Japonskem, vključno s preplahom zaradi jedrskih elektrarn (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o razmerah na Japonskem, vključno s preplahom zaradi jedrskih elektrarn.

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. − Gospa predsednica, v imenu Sveta želim najprej izraziti naše sožalje prebivalcem Japonske, tistim, ki so izgubili ljubljene osebe, in mnogim drugim, ki so se jih tako ali drugače dotaknili tragični dogodki pred 10 dnevi. Prav tako se želim pokloniti pogumu in trdnosti tistih, ki se zdaj borijo za reševanje posledic grozovitega potresa in cunamija, pa tudi tistih, ki si prizadevajo za obvladovanje posledic jedrske nesreče.

Evropska unija stoji ob strani prebivalcem Japonske v tem izredno težkem in zahtevnem obdobju. Japonski smo že zagotovili zelo oprijemljivo pomoč. Ravno na dan potresa je Evropski svet od visoke predstavnice in Komisije zahteval uporabo vseh ustreznih oblik pomoči. Evropski mehanizem za civilno zaščito je bil aktiviran za pomoč pri usklajevanju pomoči, ki so jo ponudile države članice.

V zelo kratkem času se je Evropska unija odzvala na prošnje japonske vlade za pomoč. Evropska unija se je pripravljena še naprej odzivati na klice za humanitarno pomoč, kakršno koli tehnično pomoč ali bolj specializirano pomoč, za katero bi lahko japonske oblasti menile, da je primerna.

V imenu Sveta bi se rada zahvalila zlasti komisarki Georgievi in visoki predstavnici za hiter, celovit in zelo usklajen odgovor na nesrečo. Ekipa civilne zaščite EU, ki je nameščena na Japonskem, ima našo popolno podporo. Posamezne države članice so bile tudi pripravljene ponuditi zelo radodarno pomoči.

Prav tako je pomembno omeniti, da bo moral Svet spremljati makroekonomski vpliv japonske krize. Ministri so že imeli uvodno razpravo o tej zadevi na zajtrku sveta Ecofin, ki je bil 15. marca.

Očitno so ena glavnih skrbi za vse nas razmere v jedrski elektrarni Fukušima Daiči. Rada bi poudarila dejstvo, da je madžarsko predsedstvo ukrepalo brez odlašanja in da je upoštevalo resnost dogodkov in morebitne učinke v Evropi, zlasti glede jedrskega tveganja.

Nemudoma smo sklicali delovno skupino za atomska vprašanja in izredno sejo Sveta za energijo, da bi ocenili razmere na Japonskem, pa tudi njihove možne posledice za EU, in da bi premislili o odzivu EU.

Rada bi izpostavila, da je bilo prvo sporočilo Sveta sporočilo solidarnosti, sočutja in pripravljenosti zagotoviti humanitarno in tudi tehnično pomoč. To sporočilo je tudi sporočilo spoštovanja trdnosti in vzdržljivosti Japoncev, zlasti tistih, ki se še vedno borijo, da bi obvladali razmere v Fukušimi.

Zaradi njihove trdnosti v izredno zahtevnih razmerah lahko zdaj vidimo upanje v zvezi z razmerami v tej jedrski elektrarni, čeprav še naprej ostajajo resne. Glavni problem je zdaj visoka raven onesnaženosti, ki je bila izmerjena v bližini elektrarne.

Naša podpora Japonski se mora nadaljevati. Več držav članice prispeva v dvostranskem smislu ali v okviru različnih mehanizmov usklajevanja, ki jih vodi Komisija ali Mednarodna agencija za atomsko energijo. Kakor je bilo madžarskemu ministru za razvoj podeželja Sándorju Fazekasu povedano na zasedanju ministrov za okolje, za zdaj dogodki v jedrski elektrarni Fukušima nimajo posledic na prebivalstvo v EU. Stopnje sevanja v vseh državah članicah so običajne in pripravljene so ustrezne kontrole glede živil, uvoženih iz Japonske. Vendar pa nesreča v jedrski elektrarni Fukušima kliče k učinkovitemu odzivu EU.

Iz te nesreče se moramo naučiti nekaterih stvari. Izvajanje in stalno izboljševanje visokih standardov jedrske varnosti je glavna prednostna naloga regulatorjev in izvajalcev EU; a sama zamisel stalnega izboljševanja kaže na to, da moramo iz tega najprej potegniti nauke, kljub dejstvu, da so nesrečo povzročili zunanji dejavniki in ne okvara elektrarne. Več držav članic in industrijskih subjektov se je že odločilo pregledati varnost jedrskih elektrarn, kar bi bilo treba pozdraviti.

Po izredni seji sveta ministrov za energetiko, ki je potekala 21. marca, je madžarski minister za nacionalni razvoj Tamás Fellegi napisal poročilo za predsednika Van Rompuya o predlogu za teste izjemnih situacij za jedrske elektrarne in da se druge države, zlasti naše sosede, poveže s to vajo. Obseg in načine tega testa bi bilo treba razviti ob upoštevanju nedavnih dogodkov in pri tem v celoti izkoristiti strokovno znanje, ki je na voljo. Glede obsega, ob upoštevanju, da ima vsaka jedrska elektrarna svoje posebnosti, bi lahko bila v oceni morda obravnavana naslednja temeljna področja: poplavna ogroženost, potresna ogroženost, podporni sistemi in postopki v sili.

Evropska skupina za jedrsko varnost bo ob popolni udeležbi držav članic opredelila načine te ocene v posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Medtem ko je težko določiti dokončen datum za to oceno, pa je jasno, da jo je treba čim prej izvesti.

Vprašanje varnosti jedrskih elektrarn se očitno ne ustavi na mejah EU. Zato je pomembno vključiti sosednje tretje države. Ocena mora zajemati obstoječe in načrtovane elektrarne in mora v celoti izkoristiti mednarodne organizacije in organe, kot je Mednarodna agencija za atomsko energijo, in druge mednarodna združenja, kot je G20, da se vključijo še druge države.

Očitno je pomembno, da je sporočilo za javnost glede razmer na Japonskem jasno. Glede tega imam dve pripombi. Prvič, verodostojnost vaje je odvisna od tega, ali bomo pregledni v zvezi z načini in izidom ocene. Drugič, ne glede na to, kako resne so razmere na Japonskem, ne smemo dajati vtisa, da se vprašanje jedrske varnosti obravnava nesistematično in samo zdaj. Pomembno je, da se zapomnimo, da v Evropi že več kot 25 obstaja pravno zavezujoč okvir. Kar zadeva specifično jedrsko vprašanje, bo Svet očitno tesno spremljal razvoj dogodkov in se junija v vsakem primeru vrnil k tej zadevi.

Evropski svet bo konec tega tedna ocenil razmere na Japonskem v posledicah te tragedije. Nedvomno bodo želeli naši voditelji držav in vlad izraziti svojo stalno solidarnost s prebivalci Japonske, kakor zdaj to počnem jaz. Evropska unija bo še naprej pripravljena ponuditi kar koli lahko, da jim pomaga prebroditi te težke čase. Še enkrat, pozdravljam njihov pogum in odločnost.

  Günther Oettinger, član Komisije. − (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, Komisija je izrazila solidarnost Evropske unije s prebivalci in vlado Japonske. Izrazili smo svoje globoko sožalje. Verjamemo, da sta pogum in miren odnos Japoncev vredna našega največjega spoštovanja in občudovanja.

Prizadevanja za pomoč smo usklajevali v okviru Centra za nadzor in obveščanje, da bi ponudili skupno pomoč EU. 13 držav članic je kot del začetnega skupnega svežnja pomoči EU zagotovilo odeje, žimnice, zalogovnike vode, šotore in opremo za higieno. Čakamo na nadaljnje ponudbe in na Japonskem bomo pošiljke pomoči dostavili in razdelili v prihodnjih dneh: v četrtek – z drugimi besedami jutri – in v petek. Osebno bo pri tem prisotna komisarka Georgieva.

Prav tako smo ponudili pomoč v kompleksu jedrske elektrarne, a pomoči še niso zahtevali. Kar zadeva jedrsko elektrarno, smo v tesnem stiku z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju in tesno spremljamo, ocenjujemo in analiziramo varnostne razmere na Japonskem. Preden bomo lahko ocenili vpliv nesreče v jedrski elektrarni, potrebujemo dodatne informacije. Zdaj predvidevamo, da bodo japonski inženirji in tehniki ter japonska vlada ponovno vzpostavili nadzor nad tem kompleksom jedrske elektrarne in da se bomo lahko izognili dodatni škodi zaradi nesreče.

Ocenjujemo, kaj bi se morali iz tega naučiti za Evropo. Za ta namen smo imeli prejšnji torek konferenco na visoki ravni – z vsemi državami članicami, z vsemi energetskimi družbami, ki upravljajo jedrske elektrarne, z vsemi družbami, ki proizvajajo jedrske elektrarne, in z vsemi organi držav članic za atomsko energijo. V ponedeljek je potekala izredna seja Sveta za energijo, ki ga je sklical gospod Fellegi.

Razumeti moramo, da obstajajo velika razhajanja med razmerami in stališči evropskih držav članic glede jedrskih elektrarn. Štirinajst držav upravlja z jedrskimi elektrarnami; za 13 od teh držav je to del njihove dolgoročne energetske politike, medtem ko ima ena – Nemčija – strategijo, kako bo postopoma odpravila jedrsko energijo. Trinajst držav nima jedrske energije, od katerih dve – Poljska in Italija – zdaj razmišljata o tem, da bi začeli ali nadaljevali proizvodnjo jedrske energije. Z izjemo obnovljive energije – z njenim 20-odstotnim ciljem – je mešanica energetskih virov v pristojnosti nacionalne zakonodaje in politike. To spoštujemo.

Razmere v različnih delih Evrope se močno razlikujejo – na splošno Evropa ustvarja 30 % svoje energije iz jedrske energije, a v Avstriji se ta delež približuje 0 % in v Franciji je 80 % –, a imamo dva skupna imenovalca. Prvi, h kateremu se bomo vrnili tekom leta, je infrastruktura. Ne glede na to, katero smer naj bi ubrala energetska politika, širjenje infrastrukture za elektriko, plin in zmogljivost shranjevanja – v smislu kakovosti in zmogljivosti – je treba pospešiti. Drugič, varnost. Varnost industrijskih obratov na splošno, infrastrukture na splošno in zlasti jedrskih elektrarn je skupna skrb za dobrobit delavcev v elektrarnah, državljanov Evrope in evropske narave.

Zato predlagamo, da preverimo, ali je smiselno in primerno ob upoštevanju že razpoznavnih vzrokov in informacij, ki prihajajo na dan glede vzrokov dogodka na Japonskem, da izvedemo preverjanje varnosti – test izjemnih situacij; z drugimi besedami izjemni test, ki temelji na skupnih standardih in merilih s ciljem, da se še bolj zmanjšajo tveganja v 143 jedrskih elektrarnah, ki obratujejo v Evropski uniji, pa tudi za gradnjo novih elektrarn v Evropski uniji.

Varnost koristi vsem državljanom, ne glede na to, ali imajo države članice, v katerih živijo, jedrsko energijo, načrtujejo jedrsko energijo, jo odpravljajo ali pa je nimajo. Tu bi se preverila posebna merila, kot so poplave in tveganja za obratovanje in varnost, potresi in znanje, pridobljeno na Japonskem, sistemi hlajenja in njihovo delovanje in predmet oskrbe z energijo ter pomožna energija v zamaknjeni konfiguraciji, da bo lahko ohranjenega več ohlajevanja s električnimi in pomožnimi električnimi enotami, tudi tam, kjer je tveganje za potrese in poplave. To bi vključevalo splošna merila za vse jedrske elektrarne, pa tudi posebna merila za vsak poseben projekt, starost, lokacijo, potresno nevarnost, poplavno nevarnost in druge dejavnike. Ta posebna revizija bi morala vključevati tudi teme, kot so letalske nesreče, kibernetski napadi in teroristični napadi.

Komisija je državam članicam ponudila, da bo to pripravila in usklajevala skupaj z organi za atomsko energijo. To je le ponudba; njeno sprejetje je prostovoljno. Države članice so same odgovorne za to, da se odločajo, ali želijo izvesti splošne in posebne skupne teste izjemnih situacij v Evropi.

Predhodna govornica je omenila sosednje države, ki so ravno tako pomembne za našo varnost; osrednja med temi je poleg Ukrajine, Armenije, Turčije in Ruske federacije Švica. Imel sem dolg telefonski pogovor z ukrajinskim ministrom za energetiko. Izjavil je, da bi z zadovoljstvom sodeloval, če bi obstajal splošni test izjemnih situacij za Evropsko unijo – z drugimi besedami, ponudba z njegove strani. Jasno je, da bo naš vpliv v zvezi s testi izjemnih situacij zunaj Evropske unije in njenih držav članic v veliki meri odvisen od tega, ali bomo lahko to skupaj organizirali v Evropi. Če nekatere države članice ne bodo želele sodelovati, potem bomo imeli manj vpliva, ko bomo povabili Turčijo, Ukrajino, Rusijo in Švico, kot pa če bodo vse države članice zavzele skupno stališče, da je to pomembna varnostna naloga.

Zato bomo v prihodnjih tednih pripravili ta varnostna merila in z veseljem bomo sodelovali ne le s Parlamentom, ampak tudi z vsemi udeleženimi v Evropski uniji – z nevladnimi organizacijami, energetskimi družbami, delavci, tehniki, inženirji v elektrarnah – s ciljem doseči največje mogoče dodatno zmanjšanje tveganja in povečanje varnosti. Hvaležni smo, da želi predsednik Sarkozy obravnavati to celotno temo na srečanju G20 in da ne bomo od tega odnesli le nauke za jedrske elektrarne v Evropi, ampak tudi za tiste po svetu.

Takšne so razmere za nas. Z veseljem bomo Parlamentu kadar koli zagotovili informacije o tem, kako nadaljevati preko njegovih strokovnih odborov – kot smo že storili v zadnjih dneh v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane in v Odboru za industrijo, raziskave in energijo – in veselimo se ustrezne podpore Evropskega sveta, ki bo jutri in pojutrišnjem tu v Bruslju.

  Elmar Brok, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, predsedujoča Svetu, komisar, gospe in gospodje, ponovno nas je narava spomnila na svojo moč in priča smo mejam človeških zmogljivosti in temu, kako smo prepuščeni na milost ali nemilost tem mogočnim naravnim silam. V takšnih trenutkih lahko le pokažemo solidarnost z Japonci – solidarnost, ki je izražena v naših mislih in molitvah, pa tudi v praktični pomoči. Ko komisar omenja, da zagotavljamo pomoč, poskušamo zagotavljati pomoč in podporo ljudem, je to pomemben ukrep, ki ne zagotavlja le neposredne pomoči, ampak tudi nekaj utehe. Vem tudi, da niso le državne organizacije tiste, ki to počnejo, ampak da so pripravljeni tudi mnogi državljani Evrope prispevati, dati svoj lasten denar. Samo v mojem domačem mestu – kjer sem pokrovitelj – je bilo v treh dneh zbranih 50 tisoč EUR in denar še prihaja. To se dogaja povsod po Evropi. To je znak visoke ravni podpore.

Obenem bi se morali ustaviti in pomisliti ter ne začeti takoj pritiskati na gumbe za notranje politične namene. Vendar pa bomo nedvomno obravnavali vajo, ki smo jo imeli, in nauke, ki smo se jih naučili iz te jedrske nesreče, in izvesti bomo morali test izjemnih situacij in upam, komisar, da bomo to storili na evropski ravni – ker so meje nesmiselne, ko se zgodijo take nesreče. Zagotoviti moramo, da bomo ustvarili potrebne infrastrukture za druge možnosti in da bodo izvedene raziskave morebitnih novih energetskih projektov, ki bi morali enako obravnavati vprašanja, kot so podnebne spremembe, delovna mesta in konkurenčnost.

Prav tako moramo spoznati, da bosta besedi „dodatno tveganje“ igrali drugačno vlogo. Ljudje ne bodo več verjeli, da bodo podjetja upoštevala vse predpise, in nič ni takega, kar se ne bi dalo izračunati. Japonska bo spremenila naš način razmišljanja o teh vprašanjih in posledično moramo ponovno premisliti o vprašanju dodatnega tveganja; sprejeti bodo novi sklepi in zaradi njih morajo nastati novi premisleki in nove politike. O tem bi morali razpravljati z zbranostjo, ki jo to zahteva.

  Marita Ulvskog, v imenu skupine S&D. – (SV) Gospa predsednica, ena najbolj razvitih držav na svetu v gospodarskem in tehničnem smislu je bila potisnjena v humanitarno krizo. V prvi vrsti je to predvsem tragedija za vse tiste ljudi, ki jih je to prizadelo. Slike iz Japonske trgajo srce. Dati jim moramo vso podporo in vse mogoče oblike pomoči, ki jih lahko damo. Vendar pa ta nesreča kaže tudi ranljivost vseh sodobnih družb. To, kar se je zgodilo na Japonskem, bi se lahko zgodilo na drugih delih sveta – celo tu. Celo v državah z izredno visokimi zahtevami na področju varnosti se lahko ta varnost izkaže za varljivo.

No, seveda ne moremo preprosto odmisliti jedrske energije. Zagotovo so v Evropi nekatere države, ki nimajo jedrske energije, a večina je izredno ali popolnoma odvisna od nje. Nekatere gradijo nove jedrske elektrarne in druge jih razgrajujejo. V takšnih razmerah smo – z drugimi besedami, v različnih državah članicah so razmere glede ranljivosti drugačne, ampak vseeno smo v tem skupaj in sprejeti moramo dolgoročni pristop za našo oskrbo z energijo.

Preprosto moramo zamenjati naše energetske sisteme, da bomo zmanjšali tveganja in enostranski značaj teh sistemov. Resno si moramo prizadevati, da bi dali prednost raziskavam in razvoju ter naložbam v dolgoročne trajnostne in obnovljive vire energije in njihovo širitev. Tu ima Evropa veliko neizkoriščenih možnosti, ki bi morale delovati proti dejstvu, da bomo zaradi gradnje novih jedrskih elektrarn postali odvisni od njih še mnoga desetletja – z drugimi besedami, nove naložbe v jedrsko energijo so sredstvo za prelaganje in preprečevanje širjenja obnovljive energije, način zastavljanja prihodnosti.

Namesto tega bi morali imeti zdaj resno razpravo glede dviga ciljev in ambicij EU v zvezi z obnovljivo energijo in se takoj, ko bo mogoče, odločiti o zavezujočih ciljih za energetsko učinkovitost ter dolgoročnem načrtu za našo oskrbo z energijo – prehodu k obnovljivi energiji. Skupni test izjemnih situacij za jedrske elektrarne v vseh državah je zato nujen, a potem potrebujemo dolgoročni pristop.

  Lena Ek, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, slike hudega potresa in cunamija v severovzhodni Japonski so grozljive; naše misli in iskreno sožalje so namenjeni tistim, ki so izgubili domove in ljubljene osebe.

Seveda pozdravljamo sveženj pomoči EU. V Fukušimi ljudje še vedno delajo na kraju jedrske elektrarne, da bi preprečili dodatno onesnaženje s sevanjem in to je seveda treba temeljito oceniti po vsej Evropski uniji – tudi v Bruslju.

Pozdravljam test izjemnih situacij, ki ga predlaga Komisija, ampak mislim, da je treba dodati, da ne moremo imeti le testa izjemnih situacij, ki bo temeljil na tehnologiji in geografiji. Potrebujemo še dva druga ukrepa. Eden je povezan s kulturo varnosti, kjer je bilo očitno nemogoče predvideti več tveganj. Drugi pa je povezan z institucionalnim okvirom, vključno z nadzorom odnosov med nacionalnimi regulativnimi organi in jedrskimi družbami. Dalje, organom oblasti ne bi smelo biti dovoljeno, da preverjajo same sebe.

Nazadnje, ko ocenjujemo posledice te nesreče, bi morala naša razprava temeljiti na informacijah in znanju. Morda bodo nujni koreniti ukrepi – mislim, da so nujni. A nekaj bi moralo biti očitno: reformirati moramo svojo proizvodnjo energije in biti namesto nje odvisni od obnovljive energije in to moramo storiti zdaj.

  Giles Chichester, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, dovolite mi, da izrazim svoje občudovanje mirne japonske vzdržljivosti, ko se spopadajo z mogočnimi naravnimi silami. Zapomniti si moramo izredno moč potresa in cunamija.

Pozdravljam preventivne teste izjemnih situacij za evropske jedrske elektrarne, hkrati pa se spominjam, da je jedrska industrija že zdaj najbolj pravno urejena in zavedna glede varnosti na svetu, in omenjam izjavo, ki jo je v začetku tega leta podalo združenje WENRA, Združenje evropskih jedrskih upravnih organov, o tem, da bi poskrbeli še za večjo varnost novih reaktorjev kot pri obstoječih. Dobro je primerjati varnostne dokumente premogovnih in naftnih industrij ter hidroelektrarn z dokumenti jedrske industrije v smislu nesreč, kjer je udeležena izguba življenj.

Gospa predsednica, mislim, da bo za tem dežjem na Japonskem posijalo sonce – namreč, da bodo rekonstrukcija in obnova v tej državi, prispevek globokih žepov zavarovalnic, močno spodbudili njihovo gospodarstvo in to bo dobro za preostali svet.

Zahvaljujem se ministrici in komisarju za njune prijazne pripombe in državam članicam in vsem drugim želim povedati naslednje: ne postanite zdaj negotovi glede jedrske energije, preveč jo potrebujemo.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, seveda te razmere zahtevajo, da bi morali Japonski pomagati v čim večji meri in z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Država, ki jo prizadene taka nesreča, kot je prizadela Japonsko, potrebuje vso pomoč, ki jo lahko dobi. Vendar pa menim, da je neverjetna nestanovitnost, s katero zasipavamo s pohvalami japonske junake. Mislim, da nam ne uspe priznati, da ljudje, ki jih imenujemo „junaki“, bolje kot vsi drugi vedo, da nosijo glavo naprodaj, in da so mnogi od tistih, ki se borijo proti taljenju jedrske sredice v Fukušimi, že tako živi mrtveci. Japonci bolj kot kateri koli drug narod na svetu vedo, kakšno opustošenje lahko povzroči jedrska nesreča. V njihovi zgodovini prevladujeta Hirošima in Nagasaki. Vsak otrok na Japonskem se zaveda posledic taljenja jedrske sredice. Tega bi se morali zavedati, ko razpravljamo o Japonski. Japonci bolje kot kdor koli drug poznajo vse grozote, ki jih pomenijo ne le te razmere, ampak tudi vse, kar še pride. Morda so Ukrajinci, ki so bili priča opustošenju dela njihove države zadnjih 25 let, edini, ki imajo pravico govoriti o tem.

Po mojem mnenju bi morale sedanje evropske razprave v nasprotju s tistimi pred 25 leti upoštevati politične posledice, ko bomo odkrili, da imamo v naših lastnih državah tehnologijo, ki lahko uide našemu nadzoru in ne bo le popolnoma uničila preteklosti v nekaterih regijah ali uničila sedanjosti, ampak bo potuhnjeno segala tudi v prihodnost vseh tistih, ki živijo v bližini teh elektrarn, pa tudi v širši okolici. Ne verjamem, da to počnemo, ko govorimo o testih izjemnih situacij, gospod Oettinger. Mnogo bolj iskreni moramo biti in priznati, da smo bili v Evropski uniji pogosto postavljeni pred razmere, ki so mejile na taljenje jedrskih sredic v elektrarnah, ki jih upravljamo. Naj navedem kratek seznam: Tihange v Belgiji, Civaux v Franciji, Philippsburg v Nemčiji, Kozloduj v Bolgariji, Paks na Madžarskem, Brunsbüttel v Nemčiji, kjer je prišlo do eksplozije vodika, Forsmark na Švedskem, Barsebäck na Švedskem, Blayais v Franciji, Krümmel v Nemčiji – to je seznam najbolj izstopajočih nesreč, ki so se zgodile z vrsto različnih vzrokov od Černobila, kjer smo se znašli na pragu taljenja jedrske sredice.

Kako naj se spoprimemo z dejstvom, da bi lahko do taljenja jedrske sredice prišlo v kateri koli od elektrarn, ki jih upravljamo mi? Ali naj to storimo s testi izjemnih situacij? Po mojem mnenju so ti testi smiselni le, če nas pripeljejo do tega, da izdelamo načrt, v katerem bo določeno, h katerim elektrarnam in h katerim opredeljenim tveganjem naj se najprej obrnemo, ko bomo obrnili svoje hrbte tej izredno tvegani tehnologiji. Če so ti testi izjemnih situacij namenjeni za pomirjanje javnosti in znova za namigovanje, da se v Evropi ne moremo nikoli spopasti s takšnimi razmerami, kakršne so tiste, ki jih zdaj doživlja Japonska, potem menim, da so ti testi napačni. Mimogrede, zelo bi cenili priložnost, da bi imeli besedo pri odločanju, kdo opredeljuje teste izjemnih situacij – te zadeve ne moremo prepustiti samim upravljavcem jedrskih elektrarn – pa tudi glede tega, kdo izvaja te teste in kdo jih ocenjuje. Doslej odgovorni organi oblasti so prepogosto zamižali na eno oko glede težav, s katerimi so se srečevali v evropskih elektrarnah, in so odobrili elektrarne, ki ne bi smele nikoli uspešno opraviti postopka ocene skladnosti, kakor je bilo s Pogodbo Euratom na primer storjeno v primerih Belene in Mochovce.

  Bairbre de Brún, v imenu skupine GUE/NGL. – (GA) Gospa predsednica, kot drugi govorniki želim tudi jaz izraziti svoje sožalje ljudem, ki jih je prizadela tragedija na Japonskem, tragedija, ki še traja. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da pomagamo Japoncem.

Glede naukov, ki se jih moramo naučiti v Evropi, je vprašanje jedrske varnosti zdaj vsekakor na vrhu dnevnega reda. Zlasti glede testov izjemnih situacij, ki naj bi se izvajali za jedrske elektrarne v Evropi. To, kar se je zgodilo na Japonskem, ima resne posledice za energetsko politiko EU v prihodnosti.

Humanitarna nesreča nam kaže pomembnost pomikanja v smeri nejedrske Evrope. Potrebujemo moratorij na jedrsko energijo in potrebujemo ogromne naložbe v trajnostno in obnovljivo energijo. Potrebna je tudi revizija regulativnega sistema na področju jedrske energije.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz bi rad izrazil svoje sožalje in občudovanje dostojnosti, odločnosti in enotnosti, ki so jo pokazali Japonci ob spopadanju s katastrofo, ki jo svet redko doživi v smislu obsežnosti in resnosti. Vedenje Japoncev je resnično navdih vsem in zaslužijo si našo pomoč.

Nauk, ki se ga je treba naučiti iz te izkušnje, je potreba po okrepitvi evropskega sistema civilne zaščite v okviru tesneje usklajenih ukrepov in širše razpoložljivosti ljudi in sredstev, da bomo lahko ob nesrečah hitro ukrepali.

Glede jedrske možnosti bi bilo o tej temi narobe razpravljati ob navalu čustev v zvezi s sedanjimi dogodki: ta tema je preveč pomembna in jo je treba reševati z znanstvenim pristopom. Popolnoma prav je okrepiti varnostne ukrepe za sedanje elektrarne in elektrarne prihodnje generacije in za razgradnjo tistih, ki so starejše in manj varne, a, kakor je dejal gospod Brok, izogniti se moramo političnemu izkoriščanju in biti moramo previdni. Ne smemo pozabiti, da se je na istem območju Fukušime med potresom sesul jez, kjer je bilo veliko žrtev, a zaradi tega ne razmišljamo o uničenju jezov ali gradnji novih, torej pozivam k previdnosti, pozornosti in odprtosti za prihodnost.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospa predsednica, grozna nesreča, ki je prizadela območje Tōhokuja v severovzhodni Japonski, je seveda vzbudila sočutje in sožalje Evropejcev. Poleg tega občutka moramo seveda sodelovati pri prizadevanjih na področju reševanja, ker menim, da so na Japonskem razmere daleč od stabilnih. Japonska je izjemna država in izredno dostojanstvena, močna in pogumna država, ki se zaveda svojih dolžnosti, a tako kot drugod ima birokracija tudi tam učinke, ki lahko ohromijo pobude.

Eden od naukov, ki se jih je treba naučiti iz te nesreče je, da je najučinkovitejša pomoč na koncu tista, ki prispe po morju. Seveda je za to potrebna zadostna infrastruktura v bližini.

Razmere niso stabilne in mnogi brezdomci še vedno trpijo zaradi mraza in lakote. Menimo, da so nauki iz te tragedije naslednji: prvi je ta, da se vedno zgodi najhujše, da se nazadnje vedno zgodi najhujše. Titanik je bil zgrajen kot ladja, ki ne more potoniti. „Niti Bog je ne more potoniti,“ se je govorilo. A potonila je na svoji prvi plovbi, kljub neprepustnim predelkom, ker inženirji niso predvideli, da bi lahko nastala tako obsežna razpoka.

No, vedno se zgodi najhujše, potres skupaj s cunamijem, to je bil seveda najslabši scenarij. Vendar pa bodo še drugi potresi, zgodil se bo velik potres v Kantu, ki ga pričakujemo vsak čas. Lahko bo potres v Kaliforniji, v Italiji ali na Karibih. Zato moramo biti na to pripravljeni, kakor je bilo povedano, z okrepitvijo civilne zaščite.

Drugi in zadnji nauk je, da nas vseeno ne sme prevzeti panika. Obenem pa se nam ne sme govoriti, da moramo opustiti jedrsko energijo zaradi tega, ker so radioaktivne padavine nevarne, medtem ko se nam hkrati govori, da moramo prenehati uporabljati fosilna goriva, ker se v ozračje izpušča CO2. Odločiti se bo treba.

  Sandra Kalniete (PPE). – (LV) Gospa predsednica, nesreča, ki so jo doživeli Japonci, je ogromna. Želim, da se zabeleži moje najgloblje sožalje družinam tistih, ki so trpeli, in tistih, ki so umrli, ter njihovih bližnjih. Plemenitost in umirjenost, ki jo kažejo Japonci v tem obdobju preizkušenj, sta vredni največjega spoštovanja in sta vzor celemu svetu. Japonska se spopada z intenzivno nalogo obnove svojih opustošenih ozemelj, ki bo zahtevala znatna sredstva, vključno z notranjimi naložbami. Zato pozivam vrhovno srečanje med Evropsko unijo in Japonsko, ki je načrtovano za 25. maj, naj sprejme odločitev za začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Japonsko. Ta sporazum bi moral prinesti koristi obema stranema; zagotoviti bi moral enake pogoje tržnega dostopa za obe partnerici, in sicer v pretoku blaga in storitev, pa tudi v zvezi s kmetijskimi proizvodi. Sporazum o prosti trgovini bi lahko postal eden od instrumentov za tretje odprtje Japonske, kakor je to slikovito poimenoval japonski predsednik vlade, gospod Kan. Nesreča, ki jo je povzročil cunami v jedrski elektrarni Fukušima, je vzrok za zaskrbljenost po celem svetu. Skloniti moramo glave v spoštovanje in zahvalo tistim junakom, ki si prizadevajo za stabilizacijo razmer v jedrskem reaktorju in s tem tvegajo svoja življenja. Izkušnje, ki jih zdaj pridobivajo japonski inženirji in strokovnjaki na področju jedrske energije pri preprečevanju nesreč, so edinstvene. Pomembno je, da se iz teh izkušenj uči svet. Izkušnje Fukušime morajo služiti človeštvu tako, da postanejo osnova za testiranje jedrskih elektrarn in za razvoj izboljšanih varnostnih meril. Za zaključek želim še enkrat potrditi, da mora Evropska unija storiti vse, kaj je mogoče, da pomaga Japonski, eni naših najtesnejših partneric. Hvala.

  Nessa Childers (S&D). - Gospa predsednica, po tragičnih dogodkih, ki so prizadeli Japonsko pred 12 dnevi, sta prišli na dan dve temi. Prva je bila japonski odziv, ki je bil v smislu strukturne pripravljenosti v mestih, hitrega odzivanja enot za ukrepanje v nujnih primerih in navdihujoče vzdržljivosti, ki so jo pokazali Japonci, vzoren in bi moral služiti kot model za druge države, nagnjene k potresom. Vendar pa je druga tema, to je tema jedrskih padavin v Fukušimi, zahtevnejša.

Medtem ko se bo Japonska nedvomno hitro učila iz teh dogodkov, mora tudi Evropa sprejeti ta nauk in naš odziv je mogoče razdeliti na dve področji. Prvi je brez najmanjšega dvoma zagotoviti varnost jedrskih elektrarn, ki delujejo v EU. Pozdravljam načrte za teste in rada bi opozorila, da morajo biti sklenjeni s skupnimi pravili med državami članicami v zvezi z varnostjo jedrskih elektrarn in skladiščenjem zelo strupenih jedrskih odpadkov. To je zlasti pomembno v mojem vzhodnem volilnem okrožju Irske. Največja zbirka takšnega materiala je skladiščena v jedrski elektrarni Sellafield v Angliji, le 280 kilometrov od okraja Louth.

Naš drugi odziv bi moral biti povezan z značajem jedrske energije kot celote. V zvezi s tem se je treba dogovoriti za popolno ustavitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Da bi zagotovili stalno zagotavljanje zadostne energije za EU, je treba odobriti tudi naložbe v proizvodnjo obnovljive energije in povečano energetsko učinkovitost.

  Johannes Cornelis van Baalen (ALDE). - Gospa predsednica, podpiram besede kolegov delegacije za odnose z Japonsko – gospoda Gollnischa in gospe Kalniete – besede spoštovanja in sožalja Japoncem. Vendar pa se moramo tudi učiti in to pomeni, da bi morala imeti ta morebitna jedrska katastrofa mednarodne razsežnosti. Potrebna je popolna preglednost. Ugotoviti moramo, zakaj opozorilu Mednarodne agencije za atomsko energijo ni sledilo nadaljevanje; ni bilo razprave o tem opozorilu. Ugotoviti moramo, kaj se je zgodilo.

Strinjam se z vsemi ostalimi, ki pravijo, da moramo nadaljevati z našimi prizadevanji za obnovo. Zato ima sporazum o prosti trgovini posebno vrednost in ta sporazum bi morali skleniti čim prej.

  Mirosław Piotrowski (ECR). – (PL) Gospa predsednica, kot član delegacije Evropskega parlamenta za Japonsko bi rad najprej izrazil sožalje in solidarnost japonskemu narodu, ki se spopada s to ogromno katastrofo. Zahtevala je skoraj 10 tisoč življenj, več kot 16 tisoč ljudi je pogrešanih in te številke se neprestano spreminjajo. Potres in cunami sta povzročila uničenje, ki si ga ni mogoče predstavljati. Izgube se že ocenjujejo na 300 milijard USD.

Čeprav Japonska še ni prosila Evropske unije za pomoč, ne smemo ostati pasivni spričo razsežnosti te katastrofe. Največjo skrb vzbuja škoda na jedrski elektrarni Fukušima. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so te razmere resne in njihova posledica je lahko ponovitev tistega, kar se je zgodilo po Černobilu. Izjava madžarskega predsedstva in gospe Ashton glede humanitarne in strokovne pomoči mora čim prej dobiti vsebino v tesnem sodelovanju z japonsko vlado.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, še pred 14 dnevi so japonska družba Toshiba in drugi, ki so gradili jedrske elektrarne, v svojih promocijskih brošurah pisali, da imajo najvarnejše jedrske elektrarne na svetu – toliko o trditvi, da imamo v Evropi zagotovo najvarnejše jedrske elektrarne.

Verjamem, da bi morala ta izredno resna in tragična nesreča na japonskem zelo jasno pokazati, kako nesmiselno je enačiti jedrske elektrarne z elektrarnami na veter, energetsko učinkovitostjo ali sončnimi elektrarnami, ko razpravljamo o boju proti podnebnim spremembam. Še več, ta zamisel nizkoogljične tehnologije je preprosto napačna. Obravnavati je treba splošna tveganja vseh tehnologij. Moje specifično vprašanje za vas, gospod Oettinger, se glasi: ali ni skrajni čas, da vključite vsaj en scenarij v načrt Energija 2050, ki preprosto kaže, kaj lahko dosežemo, če združimo 100-odstotno obnovljivo energijo z energetsko učinkovitostjo? To je najmanj, kar lahko pričakujejo državljani Evrope.

Dovolite mi, da v zvezi s testi izjemnih situacij izjavim, da smo naklonjeni takim testom, a biti morajo obvezni in biti morajo evropski. S prvim testom izjemnih situacij za banke so nacionalni organi oblasti pretirano manipulirali, tako da je bilo nekaj bank izključenih. Potrebujemo drugi krog testov izjemnih situacij, da bo vse tako, kot mora biti. Drugi ključni element je „neodvisno strokovno osebje“. Gospa Lauvergeon iz družbe Areva in gospod Teyssen iz družbe E.ON, uslužbenci Komisije v okviru Euratoma, jedrski strokovnjaki na Dunaju in vsekakor nacionalni nadzorni organi so vsi pristranski. Celo nacionalni organi oblasti ne bodo priznali, da varnostni testi, ki so bili izdelani pred šestimi meseci, niso več pravilni. Z drugimi besedami, potrebujemo neodvisne strokovnjake. Drugače tvegate, da boste poslušali le pristranska mnenja.

Za konec bi rad dodal še nekaj. Priporočam previdnost, gospod Oettinger, ko gospoda Sarkozyja navajate kot velikega zmagovalca v boju za svetovno jedrsko varnost. Na vašem mestu bi bil nekoliko bolj previden.

  Sabine Wils (GUE/NGL). – (DE) Gospa predsednica, Japonski še vedno grozi taljenje jedrske sredice. Sevanje iz jedrske elektrarne v Fukušimi se dramatično povečuje. To je še en grozovit prikaz tega, kako nemogoče je nadzirati jedrsko energijo. Zato pozivamo k takojšnji opustitvi jedrske energije. Jedrska energija polni žepe energetskih družb, a ko pride do nesreče, so ljudje tisti, ki plačajo. Zaradi tega mora EU takoj določiti zahtevo, da morajo upravitelji jedrskih elektrarn imeti obvezno javno zavarovanje odgovornosti. Zagotoviti je treba ustrezno zavarovanje za vsakršno obliko škode za zdravje, lastnino in drugo premoženje v vseh državah članicah. Evropska unija bi morala na koncu ustaviti spodbujanje jedrske energije in prekiniti pogodbo Euratom. Več milijard davkoplačevalskega denarja še vedno priteka v nevarno, izredno tvegano tehnologijo, medtem ko varne druge možnosti, kot so obnovljive energije, ostajajo premalo financirane.

  Mario Mauro (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mislim, da bi bila resna napaka, če bi to razpravo spremenili v nekakšno sojenje proti tveganjem sodobnosti. Priznati moramo, da nam znanost in tehnologija omogočata, da živimo dlje, v boljših razmerah, da živimo z bolj samozavestnimi obeti in ob upoštevanju, da so se razmere na področju zanesljive preskrbe s hrano izboljšale, da so se izboljšale razmere naših sistemov socialnega varstva, da so se izboljšali sistemi našega sveta, ki je obrnjen v prihodnost, in sicer ravno zato, ker je lahko uporabil in izkoristil znanost in tehnologijo.

Seveda to stališče ni brez tveganj, a ta tveganja je mogoče obvladati, če lahko združimo svoje moči in vsakodnevno rešujemo probleme, s katerimi se spopada mednarodna skupnost. Zlasti gospod Brock je prav povedal, ko je rekel, da je skrivnostnost našega odnosa s stvarmi tista, zaradi katere ugotavljamo, da nismo vsega doumeli, in ne glede na to, kako napredni smo morda, nimamo odgovora na vse probleme, ki jih narava postavlja ljudem, in razsežnost tega potresa nas spominja natanko na to. Zelo verjetno je, da sta slabša tehnologija in znanost ne toliko časa nazaj ali pred sto leti, na primer v Messini, pripeljali do dogodka, ki je povzročil več kot 100 tisoč smrtnih žrtev, kljub mnogo manj intenzivnemu potresu.

To bi nam moralo dati jasne smernice za prihodnost: znanost in tehnologija sta orodji in za njuno popolno uporabo je potrebna dobra politika. Zato bo potrebna dobra politika, ki jo ustvarjamo skupaj kot institucije, da bomo ugotovili, ali imamo zdaj rešitve, da presežemo današnjo atomsko dobo in gremo v prihodnost ali pa moramo še naprej dolgoročno upoštevati ta orodja, da bomo omogočili prihodnji razvoj, ki ga vsi potrebujemo.

Vendar pa se nas danes poziva, da storimo nekaj precej drugačnega, v bistvu, da ukrepamo in pomagamo v zvezi z bolečino in potrebami ljudstva. V tem parlamentu ne slišim veliko o tem, ker nas vse skrbi politična razprava, ki poskuša načeti prihodnje skrbi, ki v resnici nimajo ničesar opraviti s tem, kar je na dnevnem redu.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). – (RO) Gospa predsednica, kriza, ki se zdaj odvija na Japonskem, sproža skrbi v zvezi z varnostjo jedrskih elektrarn po svetu. Naša dolžnost je, da se vprašamo, kako odporne in varne so jedrske elektrarne, zgrajene na našem ozemlju.

Prihajam iz Romunije in državljani v moji matični državi so po pravici zaskrbljeni zaradi varnosti jedrske elektrarne Cernavodă, zlasti zaradi tega, ker so bila nedavno o njej sprožena mnoga vprašanja v tisku.

Trdno verjamem, da se splošna javnost sprašuje, ne le v Romuniji, ampak tudi v številnih državah članicah, ali bo ustrezno zaščitena v primeru naravnih nesreč, ki bi lahko prizadele jedrske elektrarne.

Prejšnji teden se je Nemčija odločila, da bo izvedla podroben pregled svojih sistemov za proizvodnjo jedrske energije. Ob upoštevanju dogodkov na Japonskem je popolnoma nujno izvesti nujen pregled razmer na področju jedrske varnosti po celotni Evropski uniji. Vse države članice bi morale opravljati strog in popoln nadzor teh elektrarn.

Evropska komisija mora zagotoviti, da se bo ustrezno izvajala direktiva o jedrski varnosti, prav tako pa mora skupaj s pristojnimi organi v državah članicah pozorno spremljati v kakšnem stanju so te elektrarne.

Tragične razmere na Japonskem ponovno izpostavljajo potrebo, da si po najboljših močeh prizadevamo za ustvarjanje mehanizmov za hitro odzivanje za reševanje katastrof.

  Charles Goerens (ALDE). - (FR) Gospa predsednica, nekaj besed o Japonski. Prvič, storiti je treba vse, da bi olajšali trpljenje teh Japoncev, ki si zaslužijo vse naše sočutje in solidarnost.

Drugič, poleg dveh naravnih nesreč – potresa in cunamija – je tu še tretja nesreča, ta pa je jedrska in kot tako jo je ustvaril človek. Vse, kar je bilo povedano o tej zadevi, lahko povzamemo z eno besedo: vrzel. Da, srečujemo se s spremembo paradigme, ki nas na koncu pripelje do dveh vprašanj: kaj je treba spremeniti in drugič, kaj lahko najprej spremenimo v zvezi s proizvodnjo energije?

Lahko smo prepričani, da bi lahko zelo hitro dobili točnejšo sliko glede možnosti za razvoj virov obnovljive energije, če bi nam zmanjkalo fosilnih goriv in jedrske energije. Od Evropske unije pričakujemo, da bo na novo opredelila svojo strategijo v zvezi s tem vprašanjem Da bi se to zgodilo, potrebuje vizijo, moč volje in podroben načrt.

  Bas Eickhout (Verts/ALE). - (NL) Gospa predsednica, najprej bi čestital gospodu Oettingerju, ker je dobro začel. Res ste zelo dobro začeli prejšnji teden, a od takrat kaže, da ste šli navzdol. Vendar pa se morate tega zdaj res lotiti in razjasniti svoje stališče, ker ste prejšnji teden dejali, da bi morali imeti razpravo o Evropi in o prihodnosti Evrope brez jedrske energije. Tega od takrat niste ponovili, čeprav bi moralo biti to zdaj tema naše razprave. Vedno znova je mnogo študij, znanstvenih študij, pokazalo, da lahko vaše okoljske cilje dosežete brez uporabe jedrske energije. Evropo je mogoče v celoti upravljati s trajnostno energijo. To bi morala biti tema naše današnje razprave.

Stvar politične izbire je, ali je nekdo za ali proti jedrski energiji. Ne bi nam smelo biti treba utemeljevati, zakaj smo proti jedrski energiji. Tisti, ki so naklonjeni jedrski energiji, so tisti, ki bi se morali domisliti utemeljitev. Zaradi tega je test izjemnih situacij pomemben.

Gospod Oettinger, za vas imam dve vprašanji, dve pomembni vprašanji. Najprej: kako bomo določili merila? Kako bomo zagotovili, da bodo neodvisna? Drugič, kaj se bo zgodilo, če jedrska energija ne bo uspešno opravila testa izjemnih situacij? Kakšne bodo potem posledice?

PREDSEDSTVO: Libor ROUČEK
podpredsednik

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, dogodki na Japonskem so nas vse močno prizadeli. Čast izkazujemo ljudem, ki – tvegajoč svoja življenja – rešujejo učinke treh dogodkov, ki so se zgodili skupaj – potresa, cunamija in nesreče v jedrski elektrarni. Ta tragedija je vzbudila veliko sočutja in s tem sprožila tudi razpravo, ki smo ji zdaj priča v Evropi, o prihodnosti jedrske energije in energetski strategiji Evrope. Nedavno smo sprejeli energetsko strategijo za Evropo do leta 2020. V tem trenutku je nekako omajana, čeprav v tej strategiji sprejemamo jedrsko energijo. Pravimo, da bi jo morali preprosto spremljati strogi varnostni pogoji. Vendar pa je sprejemljivi del mešanice energetskih virov številnih držav.

Zdi se mi, da bi morala ta razprava okrepiti tudi evropsko sodelovanje v zvezi z energijo – in to smo zahtevali v našem poročilu. Poleg tega, da moramo danes izboljšati varnostne pogoje, moramo okrepiti tudi Evropsko skupnost za atomsko energijo in se pomikati v smeri Evropske energetske skupnosti. Evropska komisija mora zahtevati boljše sodelovanje med državami članicami in za evropeizacijo jedrske politike. Testi izjemnih situacij ne bi smeli biti prostovoljni – nekatere države jih bodo uporabljale, če bodo želele, druge pa jih ne bodo. To mora biti del zgradbe, ki bi morala biti navsezadnje skupna politika o jedrski energiji.

Podpreti bi morali tudi nove tehnologije. Celotna strategija Evrope temelji na decentralizaciji in raznolikosti. Ker je tako, bi morali razmišljati o spodbujanju malih in srednje velikih jedrskih reaktorjev. Manj stanejo, zgrajeni so kot moduli in posledično jih je lažje testirati v smislu varnosti. Morda bo ta oblika bolj sprejemljiva za javnost, ker ne bomo mogli popolnoma izločiti take energije.

  Zigmantas Balčytis (S&D). - (LT) Gospod predsednik, Japonska je doživela učinek naravne nesreče in jedrske nesreče, ki si ga ni mogoče predstavljati. Prebivalci Litve dejavno zbirajo sredstva in poskušajo na vsak možen način prispevati za pomoč žrtvam v tej državi. Spomnimo se in vedno se bomo spominjali bolečih posledic jedrske nesreče v Černobilu, ki jih prebivalci tega območja še vedno čutijo, tudi po treh desetletjih. Katastrofa na Japonskem nas sili, da ponovno temeljito premislimo o vprašanju jedrske varnosti. Ne moremo nadzirati naravnih katastrof, zato bi morali vsaj poskrbeti, da naravne nesreče ne bodo povzročale dodatnih in posebno bolečih jedrskih nesreč. Strinjam se s pregledom obstoječe infrastrukture in s tem, da se ustvarijo nove zmogljivosti, a temeljito moramo analizirati dogodke v japonski jedrski elektrarni, zlasti v smislu černobilskega precedensa. Sprejeti moramo sklepe in ukrepe, ki nam bodo omogočili znatno okrepitev jedrske varnosti po vsej Evropi.

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, mojo skrb v zvezi z jedrsko industrijo je zasenčila moja skrb glede podnebnih sprememb in zdaj verjamem, da mora jedrska energija igrati vlogo pri našem boju proti podnebnemu segrevanju. To je veljalo pred nesrečami na Japonskem in velja še zdaj. Očitno moramo priti do nekaterih spoznanj. Težave so pri konstrukciji, neustrezni zakonodaji, nezadostni neodvisnosti in očitno: ne gradite jedrskih reaktorjev na potresnih območjih.

A živimo v svetu nevarnosti; naša mesta imajo vsevprek kemične tovarne, vse te predstavljajo velika morebitna tveganja, a obvladujemo ta tveganja, živimo z njimi. Skozi desetletja so se dogajale grozovite železniške nesreče; zaradi tega ne zapiramo železnic. Pridemo do spoznanj; uporabimo jih in izboljšamo varnost. To moramo storiti tudi v zvezi z jedrsko industrijo.

  Romana Jordan Cizelj (PPE). - (SL) Če mislimo resno z našimi podnebnimi cilji, potem bo jedrska energija ostala del naše energetske mešanice. Zato naši pogovori ne smejo biti ideološki, ampak potrebujemo najprej odgovore na številna vprašanja. Kot recimo, kaj je bil osnovni vzrok za nesrečo in kako bi jo bilo možno preprečiti? Je sistem odgovornosti, izvajanja in nadzora popustil? Je bila varnostna kultura v eni od elektrarn slaba? Kako bi bilo možno bolj varno shraniti izrabljeno jedrsko gorivo? Je bil regulatorni organ prešibek, da bi pravočasno ukrepal? In tako naprej. Potrebujemo odgovore na ta vprašanja, potem pa bomo lahko odgovorno politično ukrepali.

In kaj pomeni to – odgovorno politično ukrepanje? Doseči moramo družbeni dogovor o sprejemljivih tehnologijah, med drugim o vlogi jedrskih elektrarn. Poskrbeti moramo za izvajanje načela „varnost je na prvem mestu“. Oblikovati moramo zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal ustrezne finančne in človeške vire za varno obratovanje kompleksnih tehnologij. Omogočiti moramo razvoj odlične in neodvisne jedrske stroke, njeno kontinuirano izobraževanje in prenos znanja s starejših na mlajše generacije. Oceniti moramo usposobljenost in neodvisnost regulatornih organov, ki igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnostne kulture, in poskrbeti moramo za varno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

In nazadnje, naj spregovorim še o skupnih kriterijih varnosti. Danes se vsi strinjamo, da jih res potrebujemo, ampak spomnite se na leto 2009, ko smo obravnavali direktivo o jedrski varnosti. Že takrat je Evropski parlament potrdil skupne evropske kriterije, ki jih žal Svet ni potrdil. In takrat se je pokazalo pravilno delovanje Evropskega parlamenta. Zato mislim, da je skrajni čas, da Evropski parlament dobi več pristojnosti na področju jedrske energetike, in da bi morali doseči nek medinstitucionalni sporazum, da bi imeli pristojnost soodločanja.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, prvič, rada bi izrazila svoje globoko sožalje, drugič, moje spoštovanje Japoncev in japonskega naroda in tretjič, moje veliko občudovanje in cenjenje japonskih junakov, ki zdaj delajo v elektrarni. Zgodila se je tragedija, ki se je bomo vedno spominjali v zgodovini Japonske in sveta. Država, ki jo je prizadela katastrofa, je prosila za pomoč Evropske unije pri uvodnem usklajevanju pomoči, ki jo ponujajo države članice.

Hiter odziv Komisije je bil zadovoljujoč, enako pa velja za dejstvo, da je komisar potrdil, da bo Japonska dobila vso pomoč in da skoraj pol milijona ljudi po uničujočem potresu in cunamiju živi v začasnih zatočiščih. Trdno sem prepričana, da je poleg tega treba storiti vse, da bi preprečili posledice nesreče in obnoviti življenjske pogoje. Vendar pa bi obenem rada izrazila mnenje, da ni ugodno primerjati take tragedije in podobnih tragedij z uporabo jedrske energije. Vseeno pa morajo biti jedrske elektrarne opremljene z največjim varnostnim sistemom in potem jih je treba stalno pregledovati v skladu z najstrožjimi predpisi.

Predlog Komisije, da se organizira široko evropsko posvetovanje, je treba pozdraviti. Podpiram tudi, ker verjamem, da je to nujno, da Komisija pripravi smernice, ki predstavljajo temelje dobro delujočega varnostnega sistema, usklajenega na evropski ravni, in zagotavljajo stalno varno proizvodnjo jedrske energije v prihodnosti. Vedenje Japoncev je vzorno in določa precedens za vse nas. Trdno sem prepričana, da si zasluži vso podporo. Hvala, gospod predsednik.

  Edit Herczog (S&D). – (HU) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, danes je v vsakem od nas malo Japonca. Tudi sredi naravne nesreče moramo priznati, da ima jedrska varnost človeški obraz. Načrtovanje, gradnja, delovanje, razgradnja in kot zdaj v elektrarni v Fukušimi reševanje nesreč so preizkus moči človeškega znanja in predanosti. Evropski test izjemnih situacij je pomemben korak, da bomo lahko načrtovali tisto, česar si do zdaj nismo mogli predstavljati za prihodnost. Komisar, delavcem v Fukušimi lahko najbolje izkažemo čast, če bodo evropski strokovnjaki vključeni v sprejemanje evropskih strokovnih in političnih odločitev. Udeleženi bi morali biti tisti jedrski delavci, katerih predanost in znanje sta nepogrešljiva.

Pomembno je, da se ohranja jedrsko znanje in da se srednjeročno širi, ker je to pravo zagotovilo varnosti. Poleg tega bi rada ponovno pritegnila pozornost k temu, kar je povedala gospa Ulvskog. Jedrske raziskave in razvoj morajo zagotoviti odgovore, boljše kot zdaj, glede tega, kako ravnati z jedrskimi odpadki in z njihovo vedno prisotno 60-letno zgodovino. Hvala, da ste mi prisluhnili.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju Oettingerju, ker je k temu vprašanju pristopil tako resno in odgovorno.

Premisliti bi morali, ali bi bilo treba Združenje evropskih jedrskih upravnih organov (WENRA) nadgraditi na položaj evropskega regulativnega organa za 27 držav članic. Premisliti bi morali o tem, ali morajo postati standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) pravno zavezujoči in ali bi moral ta novi regulativni organ dobiti pooblastila, da naroči takojšnje zaprtje, če standardi niso izpolnjeni. Premisliti bi morali tudi o reformiranju pogodb Euratom, osredotočanju na varnostne predpise, pa tudi o vprašanju pokrivanja stroškov za razgradnjo in končno skladiščenje, ki ga je treba rešiti zdaj.

Menim, da je to občutljiva tema. Tu v Evropi moramo izkoristiti priložnost, da izvedemo medsebojni pregled in da uvedemo najnovejše standarde, da zdravje prebivalstva ne bo še dodatno ogroženo.

  David Martin (S&D). - Gospod predsednik, seveda pozdravljam hitro pomoč, ki smo jo dali Japoncem, ko jo potrebujejo, in pozdravljam sožalje, ki je bilo izraženo Japoncem, ter se strinjam z njim. Vendar pa vseeno mislim, da bodo iskrenost naših pripomb o solidarnosti nekoliko omilila dejanja nekaterih naših držav članic.

Glede naših časopisov, vidim, da je španska vlada zahtevala, da se blago iz Japonske pozorno preveri glede morebitnega sevanja; da je nizozemska vlada posvarila pristaniške delavce, naj skrbno ravnajo z vsemi zabojniki iz Japonske; da je francoska vlada pozvala k preverjanju vsega uvoza; in da nemški organi oblasti zahtevajo redne preglede vsega blaga, uvoženega iz Japonske, vključno z avtomobili. To je blago, ki je Japonsko zapustilo dva ali tri tedne – in v nekaterih primerih dva ali tri mesece – pred potresom.

V takšnih dejanjih je izražene malo solidarnosti in sočutja in Svet in Komisijo bi prosil, naj poskusita govoriti z državami članicami in jim povesta, naj ne objavljajo tako alarmantnih zgodb, če želijo izraziti solidarnost.

  Fiona Hall (ALDE). - Gospod predsednik, presenečena sem, da se zdi komisar tako optimističen glede spravljanja razmer v Fukušimi pod nadzor v nekaj dneh, ko pa so jedrski strokovnjaki govorili o tednih in mesecih; med tem pa elektrarna še vedno oddaja sevanje, ki še naprej pronica v zaloge hrane in vode.

Pozdravljam poziv za teste izjemnih situacij, a ti ne predstavljajo odgovora na pomembnejša vprašanja. Vprašanje je: ali želimo sprejeti vedno večja tveganja jedrske energije v svetu, kjer so zapletene naravne nesreče in skrajni vremenski pojavi zelo v porasti? Varnosti jedrskih reaktorjev preprosto ni mogoče v celoti zagotoviti v primeru kakršne koli obsežne naravne nesreče, kjer je več ravni motenj, kjer je prekinjena oskrba z električno energijo, z vodo, komunikacijami in kjer je prekinjen fizični dostop. To je vprašanje: ali res želimo tvegati, ko pa imamo druge možnosti?

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, tu bi radi izrazili svojo popolno solidarnost z Japonci in tudi mi izražamo svoje sožalje žrtvam nesreče, ki je prizadela to državo.

Vemo, da je ta nesreča sprožila resne nesreče v jedrski elektrarni Fukušima, katerih posledic še ni mogoče v celoti oceniti. Nesreče v reaktorjih te jedrske elektrarne so posledica kombinacije izredno malo verjetnih dejavnikov, res je; vendar pa so se združili in mogoče je, da se to ponovi v drugih jedrskih elektrarnah.

Zato moramo priti do pomembnih spoznanj iz tega, kar se dogaja v Fukušimi. Nujno je treba pregledati in po potrebi prilagoditi odvečne zadeve v smislu varnostnih sistemov elektrarn, zlasti glede sistemov hlajenja.

Nujno je ponovno oceniti lokacije obstoječih jedrskih elektrarn, zlasti glede potresne ogroženosti in tveganja za pojav cunamija. Vendar pa se moramo kot družba lotiti tudi široke razprave o energetskem vprašanju, o naših sedanjih in prihodnjih potrebah in kako jih je mogoče izpolniti, pri čemer moramo jasno in obveščeno reševati tveganja, vplive, možnosti in omejitve različnih virov energije.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad izrazil svojo solidarnost z Japonci, ki jih je močno prizadela ta naravna katastrofa. Presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da japonska tehnologija ni bila v koraku z dogodki, ki se stalno ponavljajo na teh območjih. Ohranjanje delovanja tehnološko zastarele jedrske elektrarne vsekakor ni manj pomembna zadeva in te stvari bi nas morale pripraviti k premisleku o evropskem programu jedrske energije.

Ne smemo si dovoliti, da bi postali žrtev strahu in danes sprejemali nepremišljene odločitve: potrebujemo splošni dogovor o tem, da poskrbimo za varnost obstoječih jedrskih elektrarn in da pregledamo tiste, ki se gradijo. Evropa se ne more vzdržati pomoči Japoncem, ne le zaradi nujnosti zadeve, ampak tudi zaradi morebitne finančne krize, ki je povezana s tem groznim katastrofalnim dogodkom.

Kratkoročno je treba izvesti korake za reševanje gospodarske upočasnitve v Tokiu in verjetnih posledic za države, ki so najtesneje povezane z Japonsko. Ne smem pozabiti, da je bila vlada šibka že pred katastrofo in da brez večine v zgornjem domu, kar pomeni, da je morda na obzorju kriza izvršne oblasti.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospod predsednik, najprej bi rada izrazila svoje sočutje vsem tistim, ki so jih prizadele te pogubne razmere. Tragična nesreča na Japonskem je pripeljala do jedrske katastrofe, ki jo zdaj znana vsem nam. Evropa se je odzvala dokaj hitro in združeno, čeprav obstaja zavest, ki jo upajmo delijo vsi, ki podpirajo jedrsko tehnologijo, da radioaktivnost ne pozna nacionalnih meja in da narava ne priznava varnostnih standardov, ne glede na to, kako visoko so morda zastavljeni. Priča smo bili Černobilu – neuspelemu tako imenovanemu testu izjemnih situacij – in zdaj imamo Fukušimo. Prišel je čas, da tisti, ki zagovarjajo jedrsko energijo pred vse finančne interese postavijo dobrobit in zdravje ljudi in naravnega okolja. Premisliti bi morali o odpravi na ravni Evrope in spodbujanju obnovljivih virov energij.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, cunami po potresu na Japonskem je bil neposredni vzrok nesreče v jedrski elektrarni, ki je postala predvsem vprašanje varnosti tako stroke kot javnosti. Zato je bila sprejeta pravilna odločitev, da se naše delujoče jedrske elektrarne podvrže strogemu testiranju. Postalo je jasno, da potrebujemo celovito in temeljito razpravo, da bi dosegli razumno odločitev glede prihodnosti jedrske energije. Prav tako se moramo zavedati, da bo ljudi po takšni grozoviti tragediji bolj strah, in ravno zaradi tega moramo poskrbeti, da bodo podane objektivne in resnične informacije ter da bodo okrepljeni varnostni ukrepi.

Vendar pa bi rad poudaril, da so jedrske elektrarne v Evropi predmet popolnoma drugačnih okoljskih dejavnikov kot tiste na Japonskem. Evropi ne grozi nevarnost cunamijev ali močnih potresov, zato ne smemo sklepati neposredno na podlagi te nesrečne tragedije. Naša infrastruktura je pripravljena na morebitne učinke nanjo in jedrska energija lahko ostane sestavni del naših energetskih virov tudi v prihodnosti. Na koncu bi rad izrazil sočutje in spoštovanje našim japonskim prijateljem. Hvala.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, pozorno sem poslušal vaše prispevke in rad bi se vam zahvalil za objektivnost, ki ste jo prikazali v zvezi z nesrečo in njenimi posledicami. Slišali smo izraze solidarnosti in sočutja, pa tudi ponudbe pomoči. Temu nimamo več kaj dodati. To nas spodbuja, da morata predsedstvo Sveta in Komisija opraviti svoje delo.

Splošno vprašanje, za katerega gre tu, je odziv na nesrečo. Če obravnavamo Haiti in Pakistan in kraje drugih nedavnih naravnih nesreč, potem menim, da sporočilo Komisije o izboljšanem evropskem odzivu na nesreče, ki ga je decembra lani odobril Svet, kaže pot naprej. Izboljšati moramo sodelovanje v okviru postopkov za odziv na nesreče na ravni EU in temu moramo nameniti ustrezne finančne in človeške vire, pa uskladiti pa moramo tudi prizadevanja na evropski ravni. Ne dvomim, da bo gospa Georgieva Parlamentu in Svetu med letom podala nekatere oprijemljive predloge.

Ko gre za energetsko politiko v Evropi in nauke, ki jih moramo črpati iz novih informacij, ki prihajajo iz Japonske, menim, da si moramo najprej iskreno pogledati dejstva in resnice. Dovolite mi, da vzamem primer nemške vlade in njenih koalicijskih strank, ob tem pa vas spomnim, da sem član ene od teh strank. Naša vlada je naznanila znatne spremembe smeri. Sedem jedrskih elektrarn je bilo zdaj v Nemčiji odstranjenih iz omrežja. Ta ukrep je bil deležen kritik „ker ni bil verodostojen“ ali ker je „značilen prikaz nemškega strahu“. Menim, da se moramo spomniti, da mora biti spoštovanje različnih stališč izhodiščna točka za razprave. Rad bi izrazil svoje spoštovanje Parlamenta, ki je pred nekaj leti jasno podprl stalno uporabo jedrske energije v evropski mešanici energetskih virov, a je nedvomno začel ponovno razmišljati o svojem stališču. Drugič, rad bi izrazil svoje spoštovanje do regulativnih organov EU. Ponovno sem zelo pozorno prebral Pogodbo Euratom in prav tako sem si pozorno ogledal direktivo o jedrski varnosti, ki sta jo junija pred dvema letoma sprejela Svet in Parlament. V drugem dokumentu je mnogo uradnih priporočil o vzpostavitvi organov oblasti, informacijah in obveznostih poročanja ter o drugih zadevah, vendar skoraj ne ponuja posebnih, materialnih priporočil za izgradnjo ali operativnih tehnik ali celo najbolj splošnih tehničnih specifikacij.

Če Parlament danes predlaga razširitev evropske zakonodaje, sem pripravljen na to, da ne čakam na poročila držav članic do leta 2014 preden predložim poročilo Komisiji, ampak da vztrajam, da mora ta direktiva postati nacionalni zakon najkasneje do julija letos – to bi bilo nujno za države članice –, da bo mogoče, ko se bodo zbirale dodatne informacije iz Japonske in iz celovitih testov izjemnih situacij, razpravljati o predlogu Komisije za dodatne posebne, materialne zahteve za jedrsko varnost tu v Bruslju v naslednjem letu in ne kasneje.

Rečeno je bilo, da moram „ukrepati odločno“. Vendar pa se s tem ne strinjam. K temu vprašanju bom pristopil dosledno in vprašal, kakšne pristojnosti so mi dali evropski zakonodajalci in kakšnih ne. Ko tudi v sedanjem vzdušju slišim kritike nekaterih vlad zaradi preveč dramatičnega ocenjevanja razmer in naukov, ki se jih je treba iz tega naučiti, drugi pa pravijo, da je skrajni čas za odločne ukrepe, potem grem raje po srednji poti. Vedno mi je ustrezala sredina. Ko te kritizirata obe strani, morda stvari dejansko počneš prav.

Mnogo od 143 evropskih jedrskih elektrarn bo čez deset let še v omrežju in če si sedanje vlade ne bodo premislile, bodo mnoge, čeprav ne vse, še vedno delovale tudi v naslednjem desetletju. Posledično bo v interesu vseh nas, da vztrajamo na najvišjih varnostnih ravneh, novih standardih in dodatnem zmanjšanju tveganj za tiste jedrske elektrarne, ki bodo še vedno delovale srednje- in dolgoročno.

Drugič, predvidevam, da bodo v Evropi pod okriljem držav članic, njihovih nacionalnih parlamentov in vlad zgrajene nove jedrske elektrarne. Če upoštevamo referendum, ki bo junija izveden v Italiji, potem lahko vidimo, kaj je pred nami in ugotavljam, da z izjemo Nemčije nobena od trinajstih držav članic, ki upravljajo jedrske elektrarne, ni spremenila svoje politike v zvezi s tem vprašanjem. Pozorno sem spremljal razprave na nacionalni vladni in parlamentarni ravni in v medijih.

Razumeti moramo, da čeprav je to evropsko vprašanje, obstaja tudi globalna razsežnost. V interesu vseh nas je, da zagotovimo uporabo najvišjih standardov, ne le na naših ozemljih, ampak tudi po svetu, saj se bo jedrska energija navsezadnje uporabljala še več desetletij. Zaradi tega pozdravljam...

(Medklici)

Gospod Turmes, resnično se trudim ostati miren in objektiven. Predlagam, da storite enako tudi vi. Ko pravite, da ne zaupate gospodu Sarkozyju, lahko rečem le to, da verjamemo, da bo to točko predložil za razpravo na vrhovnem srečanju G20. To je samo po sebi velik uspeh: razprava o vprašanju bo potekala na forumu, ki se ga bodo udeležili Američani, Kitajci, Rusi in drugi, ki že upravljajo jedrske elektrarne, načrtujejo izgradnjo novih elektrarn ali pa so velike industrijske koncerne pooblastili za izgradnjo jedrskih elektrarn v njihovih državah. Zato verjamem, da so ponovna ocena tveganj in višji varnostni standardi nujni, ne glede na to, ali smo za ali proti jedrski energiji, ker bo jedrska energija ostala del naše globalne prihodnosti.

(Medklici)

Zdaj ni čas, da se vračamo na teme, ki so bile obravnavane v razpravah pred dvema letoma. Nisem prava oseba, s katero bi imeli opravka v zvezi s tem rezultatom. Zaželeno je, da pokažete svoja stališča, ko bodo govorili drugi. Menim, da tega vprašanja ne naslavljate na pravega nosilca javne funkcije.

Dovolite mi, da se posvetim vprašanju energetskega načrta 2050 in kritiki, ki smo jo slišali, da ta ne spodbuja in financira dovolj obnovljivih virov energije. V tem primeru podcenjujete moč svojih lastnih resolucij, čeprav poskušamo spremljati in zagotavljati skladnost s takšnimi odločitvami. 20 % obnovljivih virov energije v samo devetih letih dejansko ustreza 35 % na ključnem področju proizvodnje električne energije, kjer se v prvi vrsti uporabljajo trajnostni viri. Smo na dobri poti do proizvodnje 35 % električne energije iz obnovljivih virov energije – in države članice pri tem igrajo svojo vlogo – medtem ko se obeta, da bodo obnovljivi viri energije nadomestili jedrsko energijo in premog pri proizvodnji energije v štirih do petih letih. To pomeni, da smo na poti do tega, da postanejo obnovljivi viri energije najpomembnejši viri energije v Evropi. Svoje zamisli in scenarije za energetski načrt 2050 bomo predstavili pozno spomladi. Vendar pa so poleg leta 2050 še drugi pomembni datumi, ki se morda zdijo zelo oddaljeni – obstajajo tudi vmesni cilji za leti 2025 in 2030, z drugimi besedami, za obdobje, ki zdaj zahteva naložbe v infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti. Na tej točki ne želim sprejemati oprijemljivih zavez, a do leta 2030 bomo zagotovo presegli 35 % obnovljivih virov energije in dosegli številko, ki presega 40 % ali celo 60 % oziroma nekje vmes. Če se izkaže, da bo tako, potem ne bo mogel nihče trditi, da obnovljivi viri energije niso imeli dovolj podpore; obnovljivi viri energije bodo igrali odločilno vlogo v mešanici energetskih virov v našem življenju.

(Prekinitev gospe Harms)

Gospa Harms, govorim o energetskem načrtu, vi pa govorite o načrtu za CO2. To sta dve različni vprašanji. Nismo znižali ciljev za leto 2020. Ti niso spremenjeni – 20-odstotni samostojni cilj in 30-odstotni cilj, če nas bodo posnemale druge države. Stališče Parlamenta, Sveta in Komisije je bilo vedno takšno in takšna je globalna ponudba. Sprememb ni bilo. Tu govorimo o obnovljivih virih energije in tu bomo dosegli več kot 40 %. Zato smo ustvarili osnovo za zagotavljanje, da mešanica energetskih virov ne bo več le zadeva držav članic, ampak da imajo pri tem države članice 50-odstotno odgovornost ali pa še malo večjo. Drugič, določili smo zahteve za vzpostavitev načel za subvencije in kako naj bi se z našim sodelovanjem določala finančna in tehnična sredstva v državah članicah.

Gospod Turmes, lahko ste prepričani, da bodo v teh scenarijih resno obravnavano nekaj, kar so predlagali različni organi, namreč, da se pomaknemo k 100-odstotni uporabi obnovljivih virov energije. Vendar pa si morate potem pogledati zakonodajo, zlasti člen 194, ki navaja, da je mešanica energetskih virov stvar držav članic. Lizbonske pogodbe ne štejem za dokončno. Vendar pa zagotavlja okvire mojih dejavnosti, ki določajo pravice držav članic. Te pravice so ljubosumno zaščitene, najsi bo to v Berlinu, Luxembourgu, Parizu ali Londonu.

Imam še zadnjo pripombo. Zelo pozorno sem poslušal, kar sta imela povedati gospod Davies in gospod Hall. Oba sta iz iste stranke. Oba prihajata iz iste države članice. Vendar pa imata vseeno, kakor smo slišali, popolnoma nasprotni stališči. To spoštujem. Ko ima lahko majhna stranka v veliki državi prostor za tako različni mnenji, kot sta ju izrazila ta dva spoštovana poslanca, in ko je ista stranka nasprotovala jedrski energiji v svoji državi pred volitvami, ampak jo lahko zdaj, ko so bile volitve izvedene, sprejme, to kljub temu spoštujem. Vendar pa to kaže na ekološko, gospodarsko in politično razsežnost tega vprašanja, zaradi česar bodo vedno nesoglasja. Del procesa je vedno globalnega značaja.

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, komisar, spoštovani poslanci, obljubljam, da bom kratka. Sožalje in razsodnost sta po mojem mnenju dve stvari, ki bi morali zdaj voditi naše ukrepe. Skozi sožalje lahko pomagamo Japoncem pri vsem, kar potrebujejo; lahko jim prisluhnemo in ukrepamo tam, kjer tudi oni menijo, da je potrebno, razsodnost pa je potrebna za sprejemanje pravočasnih pravilnih odločitev o naši prihodnosti. O tako pomembnem vprašanju ne smemo odločati pod vplivom dogodkov. Eno, kar je gotovo, in temu ni oporekal nihče v tej sejni dvorani, je, da si moramo na vso moč prizadevati, da bi dosegli največjo možno varnost.

Poleg tega je naša dolžnost, da izčrpno obveščamo državljane, da bodo razumeli, o čem poteka razprava in kdaj, o čem in kako se odločamo. Zelo pomembno je, da izpeljemo sklepe in da pridemo do spoznanj. Dogodke bi morali preučiti tako, da nismo počasni niti prehitri in da ne podajamo izjav, ki morda čez nekaj tednov ali mesecev ne bodo več veljale. V zvezi s testi izjemnih situacij želim preprosto opozoriti, da zdaj na podlagi sedanje ureditve obstaja prostovoljna možnost za njihovo izvedbo. Več vas je omenilo spremembo pravne podlage, danes veljavnih okvirov, česar sem trdno prepričana, da Evropski svet ne bi izključil. To je treba dodelati in predložiti ustrezen predlog. Ni treba hiteti, a seveda se mora delo začeti.

Komisar Oettinger je opozoril tudi, da je mešanica energetskih virov v nacionalni pristojnosti. Vsaka država članica se suvereno odloči o tem, katere vire energije bo uporabljala za pokrivanje svojih energetskih potreb. Polovica držav članic, polovica v smislu obsega, uporablja jedrsko energijo. Ko bomo imeli ustrezno pravno osnovo, bomo lahko uveljavili obveznost v zvezi z varnostjo za vse, a ta možnost in odgovornost za izbiro je stvar držav članic. V vsakem primeru z zadovoljstvom pozdravljam to, da bo lahko Komisija, kakor je omenil komisar Oettinger, pripravila poročilo do julija 2011. Še zadnja misel, ogromno govorimo o raziskavah in razvoju, ki sta tudi temeljni kamen strategije Evropa 2020. Naša naloga je ustvariti najboljše mogoče pogoje za raziskave in razvoj v Evropski uniji. Res je, na tem področju moramo storiti še mnogo. S pomočjo raziskav in razvoja bi morali najti najvarnejše in najbolj okolju prijazne oblike proizvodnje energije. Poskrbimo, da bo znanost služila ljudem in največji varnosti ljudi. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Predsednik. − Prejel sem en predlog resolucije1, predložen v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri (četrtek, 24. marca 2011).

Pisne izjave (člen 149)

  János Áder (PPE), v pisni obliki. – (HU) Najprej mi dovolite, da izrazim svoje globoko sožalje Japoncem in sorodnikom žrtev v zvezi z izjemno naravno in industrijsko nesrečo, ki se je zgodila pred komaj 12 dnevi. Japonska tragedija nas spominja, da se lahko naravne in industrijske nesreče zgodijo kjer koli in kadar koli, tudi v Evropi. Vprašanje je le, kdaj in kje se bodo zgodile. Natanko zaradi tega verjamem, da je pomembno, da ima Evropska unija v primeru morebitne industrijske nesreče v Evropi na voljo ustrezen finančni instrument za takojšnje in učinkovito posredovanje in za olajšanje škode. Seveda so prizadevanja EU, usmerjena v preprečevanje, zelo pomembna, ampak zdaj Evropska unija nima finančnega instrumenta, ki bi lahko zadovoljil prej omenjeno potrebo. Zamisliti si moramo le, kaj bi se zgodilo, če bi nesreča prizadela državo članico, ki je težkem finančnem položaju. Poleg grozljivih socialnih in okoljskih posledic bi to močno prizadelo proračun take države in tudi evropskega gospodarstva. Po mojem mnenju potrebuje Evropa zaradi tega nov načrt za zavarovanje v primeru nesreč, ki bi na podlagi načela obveznega zavarovanja odgovornosti zagotovil dodatna sredstva v višini približno 4 do 5 milijard EUR na leto od plačil morebitnih onesnaževalcev, da bi razširili hitro finančno pomoč v primeru industrijskih nesreč. Poleg tega so lahko plačniki tudi upravičenci tega programa zaradi podpore, ki bi jo lahko zahtevali s predložitvijo ponudbe za naložbe v varnost in zaščito okolja iz neporabljenih sredstev.

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Vedno večje povpraševanje po energiji zahteva raznolikost oskrbe alternativnih virov energije za nafto, kot so obnovljivi sončni, vetrni in jedrski viri.

Po mojem mnenju proizvodnja energije iz jedrskih virov ni utemeljitev, o kateri bi morali razpravljati v tako čustveno napolnjenem obdobju, kot je zdaj. Dejansko se bojim, da običajni nasprotniki jedrske energije, ki jih pogosto financirajo naftne družbe, poskušali izkoristiti dogodke na Japonskem, da bi spodbujali odvisnost Italije od nafte in njenih stranskih proizvodov. Več kot 8 tisoč ljudi v Italiji in več kot 350 tisoč ljudi v Evropi vsako leto umre zaradi onesnaženja, ki ga povzroča sežiganje stranskih proizvodov nafte.

Poleg tega v zvezi z identifikacijo morebitnih lokacij na tem območju poudarjam, da pri izbiri pomagajo tehnične in znanstvene smernice, ki jih ustvarjajo strokovnjaki, ki bodo upravljavcem omogočili najbolj primerne izbire, s katerimi bodo zagotovili javno varnost in okoljsko trajnost. Upam, da je mogoče razprave o alternativnih virih energije poleg nafte obravnavati objektivno ter tako evropskim državljanom zagotoviti ustrezne in točne informacije, da bi preprečili enostavne manipulacije, zaradi česar bi postali bolj odvisni od nestabilnih držav, ki proizvajajo nafto.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se s čustvi kolegov poslancev, ki so izrazili svoje sožalje Japonski in Japoncem po tragediji, ki jo prestajajo. EU mora podpreti Japonsko z vsemi zmogljivostmi, ki jih lahko zbere za začetek in vodenje programov obnove. Pozorno sem spremljal razpravo, ampak povedati moram, da se ne morem strinjati s tem, da se taka tragedija spremeni v kampanjo proti jedrski energiji. To je poceni, zeleni vir energije in zaradi tehnološkega napredka je vedno bolj varen. Na primer letalska nesreča je podobno tragična, a menim, da to ne predstavlja zadostnega razloga, da bi dvomili v korist in varnost letal. Pravilna rešitev je: da testom izjemnih situacij, da nadzoru in ne demoniziranju jedrske energije.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Gospa predsednica, rada bi izrazila svoje najgloblje sožalje Japoncem, ki so prejšnji teden utrpeli grozovito naravno nesrečo. Japonska dobiva pomoč iz Evropske unije, pa tudi iz držav članic. Evropska unija bo nadaljevala z vsako vrsto pomoči, za katero japonska vlada meni, da je primerna in jim bo pomagala prebroditi to grozno krizo.

Vendar pa je preplah zaradi jedrskih elektrarn v Fukušimi sprožil čustveno obarvano razpravo o uporabi jedrske energije v Evropski uniji na splošno. Vsem bi svetovala, da o svojih stališčih premislijo nepristransko in upoštevajo, da uporaba avtomobilov ni bila prepovedana, ko je 31. avgusta 1869 irsko znanstvenico Mary Ward vrglo iz parnega avtomobila njene sestrične, ki jo je povozil.

Namesto tega bi se morali iz tega nekaj naučiti in povečati naložbe v jedrsko varnost in inovativne raziskave. Viri fosilnih goriv so omejeni, obnovljiva energija pa je še vedno v veliki meri na poskusni ravni. Jedrska energija pa bi lahko na drugi strani predstavljala ključ do naše prihodnosti. Če bi se prvi jamski ljudje bali ognja, bi še vedno živeli v kameni dobi.

  Vladimír Remek (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Predvsem bi se rad pridružil vsem tistim, ki so izrazili sožalje Japoncem, ki sta jih prizadela uničujoči potres in cunami. Naravna nesreča je vzela življenja več tisoč ljudi, kar je grozna izguba. Dodatnih več deset tisoč ljudi je ostalo brez domov, osebnega imetja in premoženja in tako so se za več let dramatično spremenila njihova življenja. Tega ne smemo pozabiti, čeprav se mediji namesto tega osredotočajo na vprašanja jedrske energije. Problemi poškodovane elektrarne Fukušima skoraj zasenčijo vse drugo. Vendar pa bi rad povedal – v povezavi s paničnimi scenariji –, da atomski bombi, ki sta bili odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, še vedno predstavljata največjo jedrsko katastrofo doslej. Največja grožnja za človeštvo je vojaška jedrska zaloga. Kljub mnogim dobrim namenom se ta širi in primanjkuje ji stalnega in temeljitega javnega nadzora, ki smo mu priča pri jedrskih elektrarnah. Poleg tega bodo po dogodkih na Japonskem varnostne zahteve in standardi zagotovo še bolj okrepljeni. Zato se moramo držati razumnega stališča in se izogniti vsakemu nepremišljenemu ali celo histeričnemu odzivu na dogodke na Japonskem. Zdaj ni alternativne možnosti za jedrsko energijo, ki nam zagotavlja prepotrebno, dostopno energijo brez emisij. Vesel sem, da Češka republika, Finska, Francija in druge države k temu vprašanju pristopajo realistično. To je v nasprotju z državami, kjer je postala jedrska energija lutka v predvolilnih bitkah do te mere, da je skoraj neetična, če upoštevamo razmere na Japonskem.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Rada bi podala pripombe o razmerah na Japonskem. Humanitarna pomoč za Japonsko je očiten in nujen odziv Evropske unije v odgovor na tragično katastrofo, ki je prizadela to državo. Menim, da bi morale Japonska in druge prizadete države dobiti vso potrebno pomoč (tehnično, upravno in organizacijsko), pa tudi finančno podporo. Poleg nujne pomoči bi morali premisliti tudi o razvoju modela za sistematično sodelovanje z vsemi državami, ki so ogrožene zaradi različnih vrst nesreč, vključno z državami, ki niso del Evropske unije. Rada bi prosila službe Komisije in Svet, ki so odgovorni za to področje, naj pregledajo ustrezno zakonodajo in podajo predloge za izmenjavo učinkovitih praks na področju upravljanja kriz.

Vedno večje število držav, vključno z državami Evropske unije, vedno pogosteje trpi zaradi posledic naravnih nesreč. Zato je nujno imeti stalno in visoko razvito mednarodno sodelovanje. Pomembno je tudi izvesti pregled obstoječih pravnih in regulativnih okvirov za varnost in zaščito jedrskih objektov. V zvezi s tem bi rada pozornost pritegnila zlasti na dve zadevi: spremljanje popolnega prenosa direktive o varnosti jedrskih objektov in sprejetje direktive o radioaktivnih odpadkih.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Po potresu 11. marca so posledice krize na Japonskem za jedrsko varnost in globalno gospodarstvo pretresle Evropsko unijo, ki se že spopada z nestabilnostjo v severni Afriki.

Pozdravljam odločitve, ki so bile sprejete na posebnem srečanju ministrov za energetiko, izvedenem za preučitev posledic nesreče v elektrarni Fukušima, in zaupam odločnosti držav članic, da se izvajanje testov izjemnih situacij za jedrske elektrarne v Evropski uniji razširi na neevropske države in zlasti na sosednje države. V tem smislu in ob pripisovanju pomembnosti odločitvi, ki so jo nekatere države članice sprejele glede jedrskega moratorija, ter dejstvu, da se bližajo javna posvetovanja o razvoju na področju energije, je pomembno, da Komisija poroča o varnostnih razmerah v evropskih jedrskih elektrarnah, ki bi lahko prizadele sosednje regije držav članic, če bi prišlo do nesreče.

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Tudi jaz bi rad izrazil svoje sožalje in podporo Japoncem, ki trpijo zaradi nesreče, katero sta povzročila močan potres in cunami, ki sta zahtevala več tisoč življenj in za sabo pustila znatno škodo. Seveda sta znanost in tehnologija v največji meri pomagali pri varnosti običajnih pomembnih struktur in seveda imamo zelo stroga pravila za zmanjšanje njihove ranljivosti; vendar pa so nedavni močan potres in sledeči katastrofalni cunami, ki sta zahtevala več tisoč življenj in povzročila uničenje svetopisemskih razsežnosti, ter zelo resna škoda na jedrskih reaktorjih v Fukušimi takšni, da moramo pregledati in spremeniti splošno mnenje o varnosti jedrskih elektrarn. Umeščene in načrtovane morajo biti na podlagi meril, ki so ravno tako skrajna kot naravni pojavi, katerim bi lahko bile izpostavljene. Znanstveniki z veliko stopnjo verjetnosti ocenjujejo, da se bodo lahko srednje- ali dolgoročno pojavljali močni potresi. Zato politiki pod nobenim pogojem ne smejo načrtovati jedrskih elektrarn na potresno aktivnih območjih. Obstajajo sodobni, uspešni, pametni in učinkoviti načini, da lahko države na potresnih območjih zadostijo svoje energetsko ravnotežje. Drugače bi to ustvarjalo vtis, da se človeško življenje uporablja za protiutež energetskemu problemu.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Najprej bi rad izrazil svoje sožalje Japoncem v imenu Jobbika, gibanja za boljšo Madžarsko, in celotnega madžarskega prebivalstva. Madžari so bili Japoncem vedno prijateljsko naklonjeni, zaradi česar je ta nesreča še zlasti grozljiva. Evropska unija je dolžna Japoncem pomagati in dati je treba vso pomoč, ki jo Japonska potrebuje. Obenem je treba zbrati vse posledice te nesreče, ki človeštvu jasno kažejo, da je globalizirani svet, ki je odtujen od narave, izredno krhek. Obstaja madžarski pregovor, ki pravi, da se pametni učijo na nesrečah drugih. Evropski narodi morajo iz te nesreče priti do spoznanj in se vrniti kolikor je mogoče nazaj k naravi, k naravnim živilom in k naravnim energetskim virom ter zaščititi naše okolje za prihodnje generacije.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Najprej bi rada izrazila sožalje Japoncem po potresu in cunamiju, ki sta prizadela državo in vzela mnogo življenj. Glede na tragično nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, ki je sledila potresu in cunamiju, želim pozvati Evropo, naj premisli o prihodnosti jedrske energije in naj poišče druge alternativne vire za proizvodnjo energije. Poleg tega morajo naše ocene vpliva nesreče temeljiti na informacijah in stroki, ki jih zagotavljajo poznavalci in strokovnjaki, in na nove vire za proizvodnjo energije moramo gledati iz znanstvenega stališča. Dogodki na japonskem bi morali biti skrb vseh držav članic, ne glede na to, ali imajo njihove države jedrske elektrarne, ker bi sevanje v primeru nesreče grozilo celotni Evropi. Zdaj so nameni Rusije in Belorusije za gradnjo jedrskih elektrarn pomembna skrb za države vzhodne Evrope, zlasti za Baltske države. Vpliv sevanja in teh načrtovanih jedrskih elektrarn je še bolj zaskrbljujoč in obstaja skrb glede tega, ali bodo sosednje države upoštevale mednarodne varnostne zahteve. Rada bi poudarila, da je Nemčija takoj po nesreči na Japonskem zaprla dva reaktorja, ki sta bila zgrajena pred letom 1980. Član Evropske komisije, ki je odgovoren za energetiko, prav tako zatrjuje, da bi si morala Evropa prizadevati za prihodnost brez jedrskih elektrarn. Zato bi morali tu v Evropskem parlamentu, ko bomo ocenili možno ogroženost zaradi sevanja v Evropi, razpravljati o nevarnosti jedrskih elektrarn blizu zunanjih meja Evropske unije.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Uničujoč potres in cunami, ki sta 11. marca 2011 prizadela Japonsko in območje Pacifika in sta zahtevala več tisoč nedolžnih življenj, sta bila tragedija, ki nas je vse ganila. Naša dolžnost je izraziti globoko solidarnost z Japonci in vlado in sožalje, prav tako pa je naša dolžnost ponuditi humanitarno, tehnično in finančno pomoč. Vesel sem, da je Evropska unija skoraj takoj zagotovila to osnovno podporo, pri čemer je uporabila svoje najboljše reševalne ekipe in svoje izkušnje na področju ublažitve nesreč. To pomoč je treba stalno zagotavljati, dokler se razmere na Japonskem ne stabilizirajo. Ob upoštevanju motečega dejstva, da je ta nesreča povzročila izredno resno jedrsko nesrečo, ki vpliva na jedrsko elektrarno Fukušima in predstavlja svežo grožnjo za življenje in zdravje, bi morali pregledati in testirati varnost jedrskih elektrarn v EU. Kljub dejstvu, da je nesreča v elektrarni Fukušima opozorilo za nas, mislim, da zaradi tega ne bi smeli postati panični ali imeti predsodke v zvezi z jedrsko energijo. Japonska je zelo pogosto pomagala evropskim narodom pri blaženju učinkov nesreč, pri čemer je uporabljala svoje obsežne in dragocene izkušnje na tem področju. Prišel je čas, ko moramo mi prevzeti to pomembno vlogo. Prepričan sem, da takšno sodelovanje ne bo prineslo le koristi v obliki nujne pomoči za žrtve, ampak bo okrepilo tudi naše odnose s tako pomembno prijateljsko državo, kot je Japonska.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Katastrofalni potres, ki je prizadel Japonsko, je zelo prepričljiv dokaz, da nobena država, niti tista, ki ima visoko razvito gospodarstvo, ne more sama obvladovati tako obsežnih tragičnih učinkov, ki jih povzroči tako velika nesreča. Poleg sožalja, ki ga danes vsi izražamo Japoncem, je naša dolžnost zagotoviti pomoč žrtvam nesreče. Dogodek, ki je tako nepredvidljiv, kot je potres, katerega posledica je poleg tragedije več tisoč žrtev tudi velika nevarnost jedrske katastrofe, zahteva, da iz njega pridemo do spoznanj, kljub dejstvu, da nas nesreča ni neposredno prizadela. Iskreno moramo odgovoriti na vprašanje o tem, kako dobro so evropske jedrske elektrarne pripravljene na takšne dogodke. Da bi se izognili morebitnim grožnjam v prihodnosti – ker so mogoče, kljub temu, da so malo verjetne – in da bi zagotoviti varnost Evropejcev, je zato nujno, da preverimo varnostne lastnosti v jedrskih elektrarnah držav članic Unije.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – Ne smemo se osredotočati le na jedrsko varnost v EU, ampak si moramo ogledati tudi neposredno sosesko. Na robu EU se razvijata dva nova projekta za jedrski elektrarni s poskusnimi reaktorji: eden v Kaliningradu in drugi v Belorusiji, 23 km od zunanje meje EU in 50 km od glavnega mesta Litve.

Obe lokaciji sta bili izbrani na podlagi neznanih meril. Zaradi pomanjkanja preglednosti v postopku, pomanjkljivih posvetovanj in nezmožnosti izmenjave informacij z državami, na katere to vpliva, oba projekta predstavljata povod za resno skrb. Dela so se že začela, čeprav mednarodne presoje vpliva obeh elektrarn na okolje še zdaleč niso končane.

Poleg tega sta Rusija in Belorusija takoj po tragediji na Japonskem podpisali sporazum, v katerem je dobila zeleno luč izgradnja elektrarne v Belorusiji. Podatki iz tragedij v Černobilu in Fukušimi kažejo, da območje neposrednega radioaktivnega učinka seže 50–55 km. V primeru nesreče bi bilo neposredno prizadeto glavno mesto države članice EU. EU bi morala zahtevati, da morata ti tretji državi resno jemati svoje odgovornosti in pozorno spoštovati mednarodne zaveze in standarde za jedrsko energijo. Upam, da se bo prihodnji Evropski svet strinjal s sprejetjem ustreznih odločitev.

18. Vzpostavitev skupnega programa EU za ponovno naselitev (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o

– vprašanju za ustni odgovor, ki ga je Svetu predložil Rui Tavares v imenu skupine GUE/NGL o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev (O-000042/2011 – B7-0205/2011),

– vprašanje za ustni odgovor, ki so ga Svetu predložile Nadja Hirsch, Sophia in 't Veld, Sonia Alfano in Nathalie Griesbeck v imenu skupine ALDE o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev beguncev (O-000045/2011 – B7-0206/2011),

– vprašanju za ustni odgovor, ki so ga Svetu predložili Manfred Weber, Simon Busuttil in Georgios Papanikolau v imenu skupine PPE o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev (O-000054/2011 – B7-0208/2011),

  Rui Tavares, vlagatelj. − (PT) Gospod predsednik, begunci so verjetno najbolj ranljivi prebivalci na svetu in med njimi so najbolj ranljivi tisti, ki se ne morejo vrniti domov niti ostati v državah tranzita. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce to prebivalstvo opredeljuje številčno: 200 tisoč beguncev na leto. Vemo, da se polovica beguncev ponovno naseli v Združenih državah in drugih, in vemo, da Evropa stori premalo: 4 500 na leto.

Zato se vsi strinjamo, da je tragedija beguncev nujna in pomembna. Kako pomembna je? Svet je sam že odgovoril na to vprašanje. Švedsko predsedstvo je govorilo o ponovni naselitvi 100 tisoč beguncev na leto in belgijsko predsedstvo je konec svojega mandata dejalo – tu je bil predsednik vlade Yves Leterme – da so begunci podoba pravega raison d’être Evropske unije. Oprostite, ker tako pravim, ampak begunci so za madžarsko predsedstvo pomembni zaradi zgodovinskih razlogov, ker je leta 1956 mednarodna skupnost za Madžarsko izvedla prva usklajena prizadevanja za ponovno naselitev več tisoč beguncev.

Vendar pa, kako nujna je na koncu tragedija beguncev? Žal je to vprašanje, ki smo ga prisiljeni postaviti Svetu. Kolikšna prednostna naloga so begunci za Svet? Ali so dovolj nujni, da se končno podpiše, da se končno da podpis na papir? Pred letom dni je Parlament glasoval za dve poročili in eno od teh je bilo povezano s soodločanjem o Evropskem skladu za begunce. Velika večina nas je bila združena za tem, kar je bilo pomembno: od grških komunistov do britanskih konzervativcev. Naredili smo svojo domačo nalogo. Leto dni kasneje še vedno čakamo Svet. Proces soodločanja se je preoblikoval v proces „soneodločanja“. Ta proces soneodločanja bi bil smešen, če ne bi bil tako tragičen za ljudi, ki jih to zadeva.

Poročilo, ki je bilo sprejeto, je vključevalo izredne ukrepe, ki bi se uporabljali poleg letnih prednostnih nalog Komisije. To smo storili, ker vemo, da lahko kadar koli izbruhne humanitarna kriza. Pravkar je ena izbruhnila v severni Afriki, na našem pragu, in ti izredni ukrepi niso pripravljeni za izvajanje. Nimamo jih, ker Svet žal ni zaključil tega soodločanja.

Poleg tega bi imeli od prvega dne, ko bi bil zaključen, poleg teh izrednih postopkov dodaten denar za države, ki želijo začeti izvajati ponovno naselitev, ter jasne kategorije za prednostne naloge, ki bi jih morale uporabljati države članice. Prav tako bi imeli vse, kar želimo vključiti v poročilo na lastno pobudo: kakovost, hitrost in vzpostavitev enote za ponovno naselitev v Evropskem azilnem podpornem uradu.

Člani Sveta, vi – tu zaključujem, gospod predsednik – ste sozakonodajalci. Svetu nismo dolžni govoriti, kako naj sprejema zakone, ampak ta veto pospravljanja zadev v predal ne koristi nikomur, zlasti ne verodostojnosti institucij.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Nadja Hirsch, vlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, program ponovne naselitve je nekaj, za kar smo zelo intenzivno delali, v kar smo vlagali veliko energije skozi vse skupinske razkole in povezanosti. Enotni smo bili glede tega, da želimo poslati jasno sporočilo v zvezi s to zadevo. Poskrbeli smo tudi, da je to postalo naša glavna prednostna naloga, preprosto zato, ker je tako pomembno vprašanje: gre za življenja ljudi.

Vseeno pa razmere in sedanji razvoj dogodkov v severni Afriki pomenijo, da se nas ponovno poziva, naj z dvojno hitrostjo ustvarimo rezultate. Eno leto smo že izgubili. Najbolje smo izkoristili čas, ki smo ga imeli na razpolago, da smo sprožili državljansko in socialno razpravo, ker potrebujemo v končni analizi tudi podporo držav članic, regionalnih organov oblasti in lokalnega prebivalstva, če želimo, da se takšen program uveljavi tudi v novih državah članicah. Te razprave in družbenega konsenza, ki je nastal postopoma, ne smemo opustiti le zato, ker se Svet in drugi ključni akterji ne morejo dogovoriti in so dosegli mrtvo točko. To vprašanje je preveč pomembno. Sprožili smo to razpravo in ker smo zvesti svojemu liberalnemu ugledu, je naš cilj poskrbeti, da bo ta zadeva resnična prednostna naloga.

Verjamem, da imamo soglasje po vseh skupinah v Parlamentu. Pokazali smo svoje stališče in zdaj čakamo, da Svet določi jasno pot, da bo vprašanje dano na dnevni red in da bodo tudi druge države članice, ki do zdaj niso igrale aktivne vloge, zdaj dobile spodbudo za vključitev. Povratne informacije, ki smo jih prejeli med našimi razpravami, kažejo, da so se te države članice pripravljene pridružiti. Zaradi tega je glavna skrb Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo – čeprav menim, da lahko govorim v imenu vseh udeleženih skupin, ker je bila raven sodelovanja resnično izvrstna –, da bi morala dobiti ta zadeva prednost in da bi bilo treba spodbujati razpravo, ki smo jo sprožili na široki socialni ravni, namesto da se jo stalno ogroža z odlaganjem.

  Georgios Papanikolaou, vlagatelj. – (EL) Gospod predsednik, če nadaljujem od tega, kar sta povedala kolega poslanca, bi tudi jaz rad dodal, da, prvič, ministrica, skoraj leto dni po tem, ko je ta parlament sprejel resolucije, v katere je bilo vloženega veliko truda, je bila v Sirijo poslana misija ravno zaradi tega in poskusili smo spodbuditi čim več držav članic, da bi se vključile v program ponovne naselitve beguncev; a kljub temu še vedno nismo storili ničesar. Tudi, če ima Svet formalne težave, in Parlament je treba tudi vključiti, smo tu, da najdemo rešitve. To je naš namen.

Govorimo o humanitarni razsežnosti tega programa, a govorimo tudi o instrumentu, zagotovljenem, da bo lahko Evropa še učinkoviteje izvajala svojo zunanjo politiko. Ali ne bi bil ta instrument danes zelo pomembno orodje v rokah baronice Ashton, če bi bila v severni Afriki in bi se lahko sklicevala na program, glede katerega smo se odločili?

Očitno govorimo o globalnih potrebah. Vendar pa moramo seveda razumeti, da je ta problem zdaj pred našimi vrati. Evropo se poziva, naj igra vodilno vlogo v Sredozemlju. Ministrica, začeti moramo ta program in nadaljevati z njim in, ko razpravljamo o proračunskih sredstvih po letu 2013, razumeti moramo, da imamo sredstva za ta program do leta 2013 in če bomo še naprej zapravljali čas, ne bomo več mogli uporabiti teh sredstev in instrumentov.

Za zaključek mi dovolite, da vas spomnim, ministrica, na predlog, ki je bil podan takrat in h kateremu se v Poslanski skupini evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) vedno znova vračamo, in sicer je to program premeščanja beguncev. Ne moremo si privoščiti čakanja na še eno Lampeduso, ministrica, predem bomo razumeli, kako nujna je ta pobuda in da moramo iti s polno paro naprej.

(Aplavz)

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, Evropski parlament je na Evropski svet naslovil tri vprašanja, povezana s ponovno naselitvijo beguncev. Rada bi se zahvalila trem izpraševalcem, ker so podrobno predstavili premisleke, ki so jih pripeljali do oblikovanja vprašanj. Vsa tri vprašanja so bila povezana s predlogom Komisije, ki namerava spremeniti sklep o vzpostavitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje od leta 2008 do 2013 glede vzpostavitve skupnega programa evropske unije za ponovno naselitev. Menim, da ta razprava kaže tudi na globoko zaskrbljenost Evropskega parlamenta v zvezi z usodo ljudi, ki so v največji stiski. Zato bi se rada najprej zahvalila spoštovani poslancem, ker so tako pozorno spremljali reševanje položaja beguncev. Kakor je pripomnil tudi gospod Tavares, glede na to, da prihajam iz Madžarske, ki ima dediščino revolucije iz leta 1956, in v smislu zaveze temu ima madžarsko predsedstvo moralno dolžnost doseči napredek na področju skupnega programa Evropske unije za ponovno naselitev.

Kriza v severni Afriki, ki vas jo je več omenilo, je pokazala na potrebo po vzpostavitvi dobro delujočega in združenega evropskega azilnega sistema. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da mora Evropska unija sprejeti odgovornost pri reševanju položaja beguncev, če želi ohraniti svojo vodilno vlogo pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Dovolite mi, da vam podam zadnje informacije o tem, kako se zdaj razvija položaj beguncev na mejah Libije. V začetku marca sem obiskala tunizijsko-libijsko mejo. Takrat je vsako uro prispelo tisoč beguncev, večina od njih so bili priseljenski delavci, za katere je bilo iskanje poti domov, sredstva za vrnitev v domovino, najbolj pereče vprašanje. Med vsemi njimi so bili v najtežjem položaju tisti, ki so prispeli brez vsakih listin ali dokumentov. Organizacije mednarodne pomoči, ki so bile na kraju, so skrbele zanje. Njihovo število se je povečevalo, njihova vrnitev v domovino ni bila rešljiva in zato v tem primeru sistem za ponovno naselitev vsekakor pride v poštev. Danes, ali bolje včeraj in danes je bi madžarski minister za zunanje zadeve János Martonyi na drugi strani, na libijsko-egiptovski meji. Glavni namen njegovega obiska je bil seznanitev s položajem beguncev. Šel je na mejo in se tam sestal z egiptovskimi uradnimi osebami. Tamkajšnje razmere, na tem predelu, so se zdaj spremenile. Tri dni ni bilo odseljevanja iz Libije na tem predelu meje.

Zdaj je približno 200 ljudi, ki bi morali imeti možnost sodelovati v programu ponovne naselitve. V zvezi z drugimi, ki so prispeli do zdaj, poteka evakuacija oziroma jim egiptovski organi oblasti pomagajo pri vračanju domov, slučajno s pomočjo držav članic EU. Mimogrede, gospod Martonyi se je pogovarjal tudi z zunanjim ministrom prehodnega nacionalnega sveta v Bengaziju, pa tudi z egiptovskim notranjim ministrom, ravno zato, da bi dobil pregled nad položajem beguncev. Glede skupne evropske politike za azil bi rada poudarila, da si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bi ustvarili skupno politiko in sistem, ki temelji na popolni uporabi ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, povezane s statusom beguncev, in drugih mednarodnih konvencij, in ki je v skladu z zavezami, ki jih je v stockholmskem programu sprejel Evropski svet. Madžarsko predsedstvo je zavezano izboljšanju predlogov v svežnju za begunce. Na to kaže tudi dejstvo, da smo na podlagi odobritve, ki so jo prejšnji teden zagotovile države članice, pripravljeni čim prej začeti neformalne tristranske pogovore o direktivi o pogojih za sprejem prosilcev za azil, da bi dosegli ciljni datum leta 2012.

Še enkrat se vam zahvaljujem za januarsko razpravo, na kateri sem predsedovala v zvezi s to temo. Tudi takrat sem odgovarjala na vprašanja poslancev EP. Prav tako bi rada poudarila, da je Svet, glede na to, da priznava pomembnost ponovne naselitve kot trajne rešitve za begunce, pozdravil predlog za sklep o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev in s tem povezano razglasitev Komisije, ki jo je Komisija predložila septembra 2009. Te pobude so izhajale iz sporazuma, ki ga je septembra 2008 dosegel Evropski svet v zvezi z Evropskim paktom o priseljevanju in azilu, namreč da se lahko za zdaj ponovna naselitev oseb pod zaščito visokega komisarja Združenih narodov za begunce na ozemlje Evropske unije nadaljuje na prostovoljni osnovi.

Kot oprijemljiv primer bi rada izpostavila sklepe Sveta v juliju in novembru 2008, kjer so se države članice EU zavezale, da bodo ponovno naselile iraške begunce na svoje ozemlje oziroma smo jih v teh sklepih spodbujali k temu. Septembra 2009 je Svet začel s podrobnim preučevanjem predloga, da se spremeni sklep o vzpostavitvi Evropskega sklada za begunce. V prvi polovici leta 2010 so večkrat potekala neformalna srečanja z Evropskim parlamentom. Države članice, ki so pokazale veliko prožnost, so sprejele predloge Evropskega parlamenta skoraj v celoti, da bi dosegle skupni cilj vzpostavitve boljšega in prožnejšega sistema v skladu s predlogom Komisije. Kakor so v svojih vprašanjih pravilno poudarili spoštovani poslanci, sta Evropski svet in Evropski parlament dosegla sporazum o politični vsebini sklepa zaradi prej omenjenih neformalnih srečanj. Svet je na primer podprl enega najpomembnejših predlogov Parlamenta, namreč predlog, da se ustvari mehanizem, ki bi novejše države članice spodbudil, da se programu ponovne naselitve med drugim pridružijo s finančnimi instrumenti. Vendar pa Svet ni mogel podpreti predloga Evropskega parlamenta, ki je predlagal, da se sprejetje skupnih letnih prednostnih nalog EU za ponovno naselitev zgodijo v skladu s členom 290 Pogodbe z uporabo postopka, povezanega z delegiranimi akti.

Stališče Sveta in Komisije je v zvezi s tem enako. Cikel programiranja za delovanje splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov določa stroge roke in z izvajanjem aktov je mogoče zagotoviti učinkovito načrtovanje. Poleg tega se je Svet strinjal z mnenjem Komisije, da ima opredelitev letnih prednostnih nalog ponovne naselitve le značaj izvajanja, ker v osnovi to pomeni, da se podrobna pravila v sklepu uporabljajo za specifične razmere. Obžalovanja vredno je, da se Svet in Evropski parlament nista mogla dogovoriti v zvezi s predlogom na ravni, ki bi omogočila, da se vsako leto opredelijo skupne prednostne naloge EU za ponovno naselitev.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da je ponovna naselitev med dejavnostmi, ki jih je treba podpreti v okviru sedanjega Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008 do 2013. Res je, da bi na podlagi predlaganih sprememb države članice, ki prvič sodelujejo v programu ponovne naselitve, prejele nekoliko višjo finančno podporo in imeli bi možnost vsako leto opredeliti geografska območja, namenjena za ponovno naselitev, in narode, ki potrebujejo ponovno naselitev. Vseeno pa so celo zdaj države članice upravičene do točno določenega zneska 4 tisoč EUR za vsako ponovno naseljeno osebo, ki sodi v eno od kategorij, določenih v zadevnem sklepu. Poleg tega ni nobene ovire za države članice, ki do zdaj niso sodelovale, da v okviru sedanjega programa ne začnejo dejavnosti ponovne naselitve. Z zadovoljstvom vas obveščam, da bo tudi Madžarska naslednje leto postala del tega programa in da je pripravljena sodelovati v programu ponovne naselitve.

Nazadnje pa bi rada poudarila, da je Svet seveda še naprej pripravljen premisliti o vseh predlogih, ki jih je mogoče izvajati, ter ponuditi medsebojno sprejemljivo rešitev za nerešena vprašanja v zvezi s to zadevo. Naš cilj je v skladu s predlogom Komisije poskrbeti, da bo obstoječi mehanizem še prožnejši in učinkovitejši. Zelo rada bi, da ta izredno pomembna zadeva ne postane ujetnica še enega vprašanja pravne razlage. Zelo veliko je vprašanj, kjer so zelo pomembne zadeve ujetnice dileme „izvedbenega akta“ nasproti „delegiranemu aktu“, in rada bi, da bi bil še med madžarskim predsedstvom na tem področju dosežen pozitiven napredek. Najlepša hvala.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, mislim, da ne bo nihče presenečen, ko me bo ponovno slišal reči, da bi morala solidarnost z begunci in razseljenimi osebami predstavljati temeljni element politike EU na področjih azila in priseljevanja.

Vendar pa ne gre le za vprašanje solidarnosti s tistimi, ki prihajajo iz šibkih in socialno ogroženih družb, ampak tudi z državami članicami, ki zaradi svojega geografskega položaja, svoje kulture ali svojega jezika v zvezi s tem trpijo največji pritisk.

Ko so številke prošenj za zaščito in priseljencev, ki prihajajo, v nekaterih državah majhne, pa je mnogo drugih držav, ki ne morejo same reševati pritiska, ki so mu vsakodnevno podvržene njihove meje.

Po sprejetju poročil v zvezi s sporočilom Komisije o programu Unije za ponovno naselitev in spremembi Evropskega sklada za begunce maja 2010 še vedno čakamo, da Svet zaključi postopek soodločanja.

Pilotni projekti, ki se jih je zdaj lotilo 10 držav članic, so kaplja v morje, ki ga moramo še prečkati.

Južne države članice so podvržene velikemu pritisku, zlasti zato, ker so se začeli ljudska gibanja v Egiptu in Tuniziji in vojna v Libiji.

Lampedusa je s 5 tisoč prebivalci sprejela skoraj 6 tisoč priseljencev odkar so se začeli konflikti.

Prej omenjeni pilotni projekti so popolnoma nezadostni in ne bodo skoraj nič pripomogli k olajšanju pritiska, ki že prizadeva Italijo in Malto, ampak bodo v bližnji prihodnosti prizadeli druge sredozemske države.

Unija kot celota mora pomagati tem državam. Nujno je, da Svet premaga ovire, ki zdaj preprečujejo popolno izvajanje evropskega programa za ponovno naselitev, in da premaga manjšine, ki ga zavirajo. Velike razselitve prebivalstva in migracije prizadevajo Unijo kot celoto in ne le del nje.

Gospod predsednik, zaključujem. Prejšnji teden sem pozval k prisotnosti Evropskega parlamenta na mejah Libije in ta poziv ponavljam zdaj. Ni dovolj, da je 10 kolegov poslancev prejšnji teden preživelo v Egiptu: zmožni moramo biti sami oceniti humanitarni položaj.

  Claude Moraes, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, danes v tej sejni dvorani jasno slišimo zelo močno medstrankarsko zahtevo, naj Svet stori vse, kar je mogoče, da uresniči ponovno naselitev beguncev.

Ponovna naselitev beguncev ni enako kot delitev bremena. Medtem ko želimo izboljšave skupnega azilnega sistema, pa tu zahtevamo, da se odstranijo ovire, ki prispevajo k evropskem sistemu ponovne naselitve z zelo omejeno verodostojnostjo in skrbijo za recimo 4 tisoč beguncev v celotni Evropski uniji v primerjavi s številkami, ki jih vidimo v Združenih državah in Kanadi. Ne pozabimo, da velika večina razseljenega svetovnega prebivalstva množično prihaja v države v razvoju. Nauk severne Afrike je, da vsi ti ljudje množično prihajajo v države, ki niso zmožne obvladovati tega bremena.

Svet mora odstraniti ovire v zvezi s tem položajem, da bomo lahko imeli verodostojen sistem za ponovno naselitev. To je zahteva vseh strank, ki jo nocoj izrekamo Svetu.

PREDSEDSTVO: Rainer WIELAND
podpredsednik

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospa Győri, imam eno številko, eno pripombo in eno vprašanje. Ena številka: na svetu je več kot 10 milijonov beguncev. To so ranljivi ljudje, ženske v nevarnosti, otroci in mladoletniki brez spremstva. To je resna kriza, na katero moramo zagotoviti odgovore, ki kažejo našo zavezo človekovim pravicam.

Ena pripomba: eno leto je Parlament dajal soglasje in pridružujem se kolegu poslancu ter vas prosim, gospa Győri, da upoštevate zelo močno soglasje v Parlamentu v zvezi s to zadevo.

Eno vprašanje: nočem verjeti, da je Svet na kakršen koli način ciničen, zaradi česar bi v postopku uporabil dejstvo, da prva obravnava ni predmet presečnega datuma, z namenom, da bi oviral proces soodločanja. Zato, kaj pa izredna ponovna naselitev? Gospa Győri, to ne more čakati do leta 2012.

Pozivam države članice, naj se otresejo shizofrenije, zaradi katere zavzemajo trdna in dosledna stališča, ko zagovarjajo nasprotno, ko začenja pravni okvir dobivati obliko, kakor je videti tu. Slednji mora izpolnjevati nujne potrebe, potrebe današnjega sveta.

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, govorim kot nekdanji minister Združenega kraljestva za priseljevanje. Nedvomno je zaščita ranljivih in tistih, ki iščejo pravo zavetišče, zlasti glede na nedavne dogodke po svetu, zelo pomembna in prednostna naloga tega parlamenta in upam, da je še pomembnejša za Svet.

Združeno kraljestvo je kot druge države igralo svojo vlogo pri ponovni naselitvi beguncev v okviru nacionalnih programov za ponovno naselitev v preteklosti, a zelo pomembno je, da v okviru usklajenega, skupnega in zgovornega pristopa razpravljamo o tem, kako lahko najbolje uskladimo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, s položaji tistih držav članic, ki so že tako preobremenjene z nacionalnimi prednostnimi nalogami. Vendar pa sem pazljiv, da programi na tem področju ne bi smeli izpodbijati pravice naroda, da sam določa svoje politike.

Potrebujemo tudi sodelovanje in komuniciranje med Parlamentom in Svetom, več ukrepanja Sveta, več odločnosti Sveta. Želel bi dobiti zagotovilo, da namerava redno obveščati ta parlament glede tega, kako bo nadaljeval in če oziroma kako bodo nedavni dogodki v severni Afriki spremenili hitrost in proces. Prav tako bi rad vedel, ali bodo povečanja bremen v prihodnosti povzročila nastanek predlogov za obvezne kvote beguncev za ponovno naselitev v državah članicah. Svet, lepo vas prosim, dovolite nam, da nadaljujemo s tem.

  Franziska Keller, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, ponovna naselitev je pomemben instrument pri ravnanju z begunci. Druge države, kot je ZDA, vsako leto na svojem ozemlju naselijo več tisoč beguncev. Ponovna naselitev je namenjena ljudem, ki niso dosegli ali niso poskušali doseči Evropske unije, da bi se tam prijavili za azil, zato bi moralo biti to za vse voditelje držav, ki neprestano trdijo, da bi se morali z migracijami spopadati tam, kjer izvirajo, preden pridejo na koncu v Evropsko unijo, popoln instrument.

Vendar pa namesto EU države, ki so mnogo revnejše kot katera koli država članica EU, sprejmejo in gostijo veliko število beguncev, kot sta Pakistan in Sirija. Ker tem državam primanjkuje sprejemnih zmogljivosti, morajo mnogi begunci prestajati nesprejemljive razmere. Tu lahko pomaga in bi morala pomagati EU. Ponovna naselitev iraških beguncev v EU je pokazala, da to deluje. Vendar pa je bilo število sprejetih iraških beguncev smešno majhno.

Mnogo več mednarodno priznanih beguncev potrebuje pošteno možnost za novo življenje in menim, da je neverjetno, da Svet in Komisija poskušata Parlamentu preprečiti, da bi izvajal svoje parlamentarne pravice. Menim, da ni sprejemljivo, če pravite, da mi zavlačujemo s procesom: ravno mi smo tisti, ki poskušamo izvajati svoje običajne parlamentarne pravice. Mislim, da ste vi tisti, Svet, ki ga zavlačujete s tem, ko nam ne zagotavljate teh pravic. To ni le naša pravica, ampak tudi naša dolžnost v vlogi izvoljenih predstavnikov Evropejcev.

Rad bi vedel, kakšen je vaš praktičen, točen časovni razpored za premagovanje težav, na katere ste naleteli. Ali ste se osebno zavezali, da boste čim prej dali na dnevni red to vprašanje? Vsak dan izgubljamo čas.

Obstajajo tudi drugi instrumenti, ki bi bili odlično sredstvo v sedanjih razmerah. Ponovna naselitev bi lahko imela tudi dolgoročno vlogo, ko rešujemo razmere v severni Afriki, ampak obstajajo tudi drugi instrumenti, ki jih imamo in se ne uporabljajo. Na primer, direktiva o začasni zaščiti ali notranji porazdelitvi beguncev. To so instrumenti, ki jih imamo, a se ne uporabljajo. Zaradi tega imam vtis, da države članice niso pripravljene zaščititi človekovih pravic, da so neodločne, ko gre za mednarodno zaščito. Rad bi vedel, kako poskušate izdelati skupni azilni sistem do leta 2012, ker se mi zdi, da bo takrat precej pozno.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko te dni govorimo o migracijah, si očitno ne moremo pomagati in začnemo analizirati razmere v severni Afriki. Na eni strani je treba pozdraviti, da so narodi severne Afrike začutili veter demokracije, a na drugi strani je obžalovanja vredno, da te dni in celo te ure umirajo množice. Otroci, ženske, nedolžni civilisti. Moram dodati, da je to le kratkoročni učinek. Navsezadnje bodo migracije svoj negativni vpliv resnično pokazale v dolgoročnem smislu. Premislimo o preprostem dejstvu, da je v preteklih nekaj dneh Libijo zapustilo skoraj pol milijona ljudi. Ponovno naselitev teh beguncev še zlasti otežuje dejstvo, da je zahodna Evropa polna. Vendar pa je v vzhodni Evropi zaradi razširjenosti in etničnega razmerja Romov sprejemanje dodatnih priseljencev težko. V zahodni Evropi velja enako za ljudi iz črne Afrike ali za Arabce, če smo že pri tem.

Vendar pa postavimo naslednje vprašanje: kaj, če te priseljence naselimo v Evropi? Kaj se bo zgodilo po tem? Kdo jim bo zagotovil delovna mesta? Kaj pa družbene napetosti? Kaj pa verske, etnične in kulturne napetosti? V sedanjih razmerah je nesmiselno tako prisilno naseljevati v Evropi še več priseljencev. Razlog, da se je ta proces, ta liberalna struktura ustavila je, da je ta zamisel o migracijah v osnovi zgrešena. Bi lahko, prosim, liberalni poslanci razmišljali o tem, kako malo jih je prisotnih v tej dvorani, pri razpravi o temi, ki je tako pomembna zanje? Saj sta tu le eden ali dva poslanca iz liberalne skupine. Lahko vas je sram! In ne pričakujte, da boste dosegli svoje cilje, če sodelujete na plenarnih zasedanjih na takšni ravni. Namesto tega bi se moral Evropski sklad za begunce uporabljati za preživetje ljudi v severni Afriki in lokalno v državah beguncev in za vračanje Evropejcem njihovega spoštovanja in dela. Najlepša hvala.

  Carlos Coelho (PPE). – (PT) Gospod predsednik, vesel sem bil, da je predsedujoča Svetu izpostavila pomen beguncev in programa ponovne naselitve. Številke Visokega komisariata Združenih narodov za begunce so jasne: govorimo o več milijonih beguncev in o več kot 200 tisoč ljudeh, ki vsako leto potrebujejo programe za ponovno naselitev.

V svetu okoli nas so torej izredne humanitarne razmere: zdaj se to ne dogaja samo v Afganistanu, Somaliji in Kongu, ampak se s tem srečujemo v Egiptu, Libiji in mnogih drugih državah. Vendar pa je poleg izrednih humanitarnih razmer, kakor nas je spomnil gospod Papanikolau, tudi dejstvo, da imamo neporabljena proračunska sredstva, ker ti programi niso bili odobreni.

To se dogaja, gospa Enikő. Zadovoljen sem bil, ko ste povedali, da ta proces ne bo ohromljen zaradi pravnih vprašanj. Vendar pa je resnica takšna, da ta proces je ohromljen, v veliki meri zaradi pravnih razlogov. Smo v postopku soodločanja in nismo bili priča nestrinjanju z odločitvami Parlamenta s strani Sveta. Gospod Tavares je pripravil odlično poročilo in ne vidimo predlogov iz Sveta, ki bi nasprotovali oblikovanemu modelu programa za ponovno naselitev. Priča pa smo temu, da Svet omejujejo pravna vprašanja in to se ne sme dogajati. Zelo pomembno je vprašanje, ki ga je na začetku te razprave postavil gospod Tavares o tem, da moramo vedeti, kaj je prednostna naloga in če je vprašanje ponovne naselitve beguncev predsedstvu in Svetu pomembno ali ne.

Občutek imamo, da to dejansko ni pomembno. Člani bodo imeli jutri zasedanje Sveta, po katerem – poznamo že predlagane sklepe tega Sveta – bo osnutek o tem vprašanju migracijskih tokov odložen do julijskega Sveta. Priporočilo, ki želimo, da ga odnesete od tu, gospa Enikő, je, da Evropski parlament od Sveta ne zahteva odloga: Evropski parlament od Sveta zahteva, naj se odloči.

  Sylvie Guillaume (S&D). – (FR) Gospa Győri, gospe in gospodje, v okviru humanitarne krize v Libiji je danes bolj kot kdaj koli prej temeljno, da si Evropa zagotovi sredstva za usklajeno ukrepanje v zvezi s ponovno naselitvijo.

Medtem ko od 1. marca UNHCR poziva mednarodno skupnost, naj sodeluje v nujnem prizadevanju za ponovno naselitev, ni nobena država članica do zdaj sporočila svojega namena sodelovati. Le Italija je sprejela 58 Eritrejcev, ki so bili nujno evakuirani iz Tripolija, a govori se, da obstaja program ali predlog za ponovno naselitev 4 tisoč ljudi, ujetih v Libiji. Tako bi rada o tem vedela več.

Res je, da odgovornost Evropske unije na tem področju ne sme dopustiti neukrepanja. Pokazati moramo povečano solidarnost s temi državami in njihovim prebivalstvom. Tunizija in Egipt sta se strinjala, da odpreta svoje meje za tiste, ki bežijo iz Libije. Evropa ju mora podpreti in igrati svojo vlogo v mednarodnih prizadevanjih za zaščito beguncev.

Vendar pa poleg nujnosti humanitarne krize v Libiji, obstajajo številni izzivi, s katerimi se mora spopasti Evropa glede ponovne naselitve. Omenila bom tri.

Najprej, Evropska unija si mora prizadevati za radodarnejšo politiko ponovne naselitve za tiste, katerim je ponovna naselitev zadnja rešitev. V tem smislu bi morali vsi upoštevati, da je bilo leta 2009 na svetu ponovno naseljenih približno 85 tisoč beguncev, a le 8,4 % teh je bilo ponovno naseljenih v državah članicah Evropske unije.

Poleg tega izmerljivega cilja bi morala vsaka verodostojna evropska politika ponovne naselitve zagotoviti tudi visok standard priprav pred ponovno naselitvijo kandidatov, in sicer z upoštevanjem najbolj ranljivih in kakovosti sprejema ter sredstev za vključevanje v državo gostiteljico.

Nazadnje, evropski program ponovne naselitve bi moral, kolikor dopolnjuje obstoječe nacionalne azilne sisteme, kot je že jasno pokazalo stališče Parlamenta v letu 2010, temeljiti na različnih izkušnjah in rezultatih v državah članicah ter biti predmet okrepljenega usklajevanja.

  Anna Rosbach (ECR). – (DA) Gospod predsednik, povsod po svetu se pomikajo valovi beguncev. Delno so posledica vojn in nemirov, delno pa naravnih katastrof. Ti ljudje iščejo začasno zatočišče. Velika večina beguncev se vrne v domovino, okoli 200 tisoč pa jih je treba ponovno naseliti nekje drugje na svetu. Razmere se nenehno spreminjajo, toda zaradi nemirov in vojn v severni Afriki so zdaj južne meje Evrope pod večjim pritiskom zaradi tisočih beguncev. Zmogljivosti držav članic, da sprejmejo te ljudi, so zelo različne.

Zato bi rada vprašala, ali nam Svet lahko pove, kaj bo ta val beguncev pomenil v tem smislu, kakšen delež se lahko vključi v program za ponovno naselitev. Ta program bo razširil pristojnosti EU na področju beguncev in azila. To se mi zdi problematično. Kot ostali poslanci, ki postavljajo vprašanja, bi rada tudi jaz vprašala, ali lahko Svet poda časovni okvir za odgovor na vprašanje, ali podpira skupni program EU za ponovno naselitev ali ne.

  Carmen Romero López (S&D). – (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, težava, o kateri razpravljamo, je nedvomno težava javnega mnenja.

Kako naj prepričamo države članice, da je skupna politika za ponovno naselitev boljša? To, da želi država članica ohraniti svojo suverenost na tem področju, ni ovira za politiko Unije, ki določa nekatere prednostne naloge, niti ne preprečuje, da bi se te politike odražale v donacijah Evropskega sklada za begunce (ESB).

Zato je treba nujno prekiniti pat položaj pri tem vprašanju, saj je na voljo veliko rešitev. Morda bi moral Svet o tem razmisliti.

Če lahko države članice prejmejo sredstva iz ESB brez kakršnih koli pogojev, ne bo skupna politika za ponovno naselitev nikoli obstajala.

To pomeni, da je skupna azilna politika nerešeno vprašanje, ki ga ni mogoče skriti. Poleg tega je nespametno in skopuško, da se skupne strategije ne obravnava, edini rezultat tega pa bo, da bodo posledice pomanjkanja odziva vsak dan hujše.

Ne gre le za vprašanje vrednot: gre za to, da pomanjkanje usklajenosti in skupne solidarnosti države članice več stane.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, pred skoraj letom dni sem na plenarnem zasedanju dejala, da ima manj kot polovica držav članic EU programe za ponovno naselitev beguncev iz tretjih držav.

Poleg tega ti programi niso dobro usklajeni. Zaradi slabe usklajenosti in sodelovanja med državami članicami EU so stroški, povezani s ponovno naselitvijo, nesorazmerno visoki. Še vedno pa je res, da bomo, če bo le dovolj politične volje, sposobni vzpostaviti učinkovit, pošten in enoten program za ponovno naselitev. Zato bo ključnega pomena, da ne vzpostavimo samo programa, ampak tudi poseben sklad za ponovno naselitev beguncev v Uniji. Ta sveženj bi financiral vzpostavitev nacionalnih programov za ponovno naselitev, kjer ti še ne obstajajo, ter usklajevanje dejavnosti na osrednji ravni.

Čeprav so nam ta dejstva že dolgo znana in čeprav vlada politično soglasje med Parlamentom, Komisijo in Svetom že najmanj eno leto, končna odločitev še ni bila sprejeta. Zato bi se rada pridružila poslancem, ki pozivajo Svet, da uvrsti zaključek postopka soodločanja na tem področju med svoje prednostne naloge.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, resno nas skrbijo humanitarne razmere beguncev, tisti, ki so na begu pred vojnami, oboroženimi spopadi, izkoriščanjem, revščino, ter ženske in otroci, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Solidarnost s temi ljudmi je osrednje vprašanje, ki zahteva konkretne ukrepe, bodisi v smislu pomoči za begunce ali v smislu podpore držav, kamor se zaradi geografske bližine begunci najpogosteje zatečejo.

Nedavni spopadi v državah severne Afrike so skupaj z vojnami na Bližnjem vzhodu poslabšali že tako zelo težke razmere. Zato potrebujemo učinkovite in nujne ukrepe za ponovno naselitev beguncev in namestiti jih moramo tako dostojanstveno, kot si zaslužijo. Ne moremo še naprej čakati na odločitve, ki se vlečejo, medtem ko na tisoče ljudi vsak dan trka na naša vrata, ne prejmejo pa odziva, do katerega so upravičeni.

  Kinga Gál (PPE). – (HU) Gospod predsednik, ministrica, lahko vidimo, kot ste tudi vi dejali, da so dogodki v zadnjih tednih najbolje ponazorili, kako lahko zadeva beguncev vsak trenutek postane resno, akutno vprašanje v Evropi. Precej jasno je tudi, da EU ni pripravljena na izredne razmere, večje valove beguncev ali zagotovitev strateške rešitve za razmere beguncev. Vprašanje ponovne naselitve je eno od pomembnih orodij v zvezi s tem. Seveda bi bilo treba pričakovati višjo stopnjo solidarnosti in boljše usklajevanje. Vendar kot je bilo povedano danes v razpravi, je za to področje potreben socialni konsenz. Vse nas in tudi države članice čaka veliko dela na tem področju. Kljub temu cenimo dejstvo, da madžarsko predsedstvo ne namerava uvesti pravnih ovir ter izkazuje odprtost in zavezo v zvezi z reševanjem tega vprašanja.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, majhna, elitna, politično korektna skupina očitno meni, da še vedno nimamo dovolj beguncev v Evropi in da bi bilo treba Evropski sklad za begunce uporabiti za to, da se tiste, ki so že pobegnili v sosednjo tretjo državo, privede v EU, ker je tu življenjski standard višji. Ta pristop je še posebno neusklajen, če pomislimo na sto tisoče beguncev iz severne Afrike, ki že bežijo v Evropo, in na to, da je otok Lampedusa že tik pred tem, da ga raznese.

Bolje bi bilo begunce namestiti v bližini njihovih domovin v kulturnem okolju, ki jim je čim bolj domače, na primer v Egiptu in Tuniziji, saj bi se s tem izognili težavam z vključevanjem v Evropi. Po demokratičnih spremembah bi bilo treba ti dve državi opredeliti kot varni tretji državi za begunce in tja bi morali usmerjati trajnostno strukturno pomoč, ki jo je mogoče nadzorovati.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, tudi jaz bom poskusila dati natančne odgovore na glavne teme. Najprej poglejmo pretekle dosežke Evropske unije, saj so mnogi tu rekli, da zaostajamo za Združenimi državami in drugimi državami, kar zadeva velikodušnost. Mislim, da ni tako. Skupno število beguncev, ki jih je EU ponovno naselila, je na letni ravni res nižje kot v ZDA, Kanadi ali Avstraliji. Čeprav Svet povsem priznava, da je ponovna naselitev še vedno trajna rešitev razmer beguncev, ne smemo pozabiti, da je število spontanih prošenj za azil, ki se letno predložijo EU, daleč večje kot v drugih regijah sveta. Statistični podatki, ki jih je objavil Urad visokega komisarja ZN za begunce, kažejo, da je 27 držav članic EU med letoma 2005 in 2009 sprejelo 1.150.980 prosilcev za azil, v Kanadi in ZDA pa je bila ta številka 391.090.

Zato mislim, da te številke govorijo same zase. Mnogi so prosili za pojasnilo glede natančnega urnika, ki se ga namerava držati madžarsko predsedstvo. Ne dvomimo, da moramo nadaljevati; vprašanje je izredno nujno. To sem rekla že januarja, ko razmere beguncev še niso bile tako hude v zvezi s severno Afriko, kot so zdaj. To pomeni, da smo že imeli konkretne načrte in da nameravamo pospešiti to delo. Kot veste, je belgijsko predsedstvo predlagalo strategijo, da se osredotočimo na štiri prednostne zakone, s čimer naj bi izpolnili rok, ki je leto 2012. Vse to poznate; gre za direktivo o pogojih za sprejem prosilcev za azil, dublinsko uredbo, uredbo Eurodac in direktivo o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas.

Nadaljevali so se tudi pogovori v zvezi z dvema direktivama, ki zahtevata največ dela, namreč direktivo o postopkih in direktivo o pogojih za sprejem. Takrat je ta strategija pridobila široko podporo v Svetu, Parlamentu in tudi Komisiji ter je tudi dala oprijemljive rezultate. Kot veste, sta Parlament in Svet dosegla sporazum o direktivi o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, Svet pa jo bo uradno sprejel v nekaj tednih. Kar zadeva direktivo o pogojih za sprejem, je bilo madžarsko predsedstvo pooblaščeno, da začne neuradne tristranske pogovore. Naš cilj je torej to začeti čim prej, Evropski parlament pa prosimo, naj bo pri tem naš partner.

Kar zadeva dublinsko uredbo in uredbo Eurodac, je bil dosežen znaten napredek v Svetu in samo nekaj vprašanj, ki so izjemno politične narave, ostaja nerešenih. V zvezi z direktivama o postopkih in pogojih za sprejem je Komisija razglasila, da namerava predložiti nov predlog. V prejšnjem ciklusu je Evropski parlament končal prvo obravnavo direktive o pogojih za sprejem, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pa trenutno preučuje predlog Komisije za spremembo direktive o postopkih. To pomeni, da tako Evropski parlament kot Svet trenutno pojasnjujeta svoja stališča. To bo zakonodajalcema omogočilo, da začneta pogovore o direktivi o pogojih za sprejem ter dublinski uredbi in uredbi Eurodac. Čim Komisija predloži svoje predloge o direktivah o postopkih in pogojih za sprejem, se bo lahko nadaljevala priprava tudi teh dveh zakonov.

V zvezi s severno Afriko sem omenila, da je predsedstvo obiskalo obmejno cono zaradi sedanjih razmer. Migracijske razmere bomo ocenili 11. aprila na sestanku Sveta za pravosodje in notranje zadeve. Toda že zdaj bi rada povedala, ker je bilo v zvezi s tem izraženih nekaj kritik, da se sedanji osnutek sklepov Evropskega sveta nanaša tudi na pomen razmer beguncev. Če se nam bo zdelo potrebno, bomo ocenili napredek dela. Pripravljeni smo tudi pripraviti še en poseben sestanek Sveta za pravosodje in notranje zadeve med madžarskim predsedstvom. Zato si prizadevamo, da bi pospešili zakonodajno delo. Vas in Evropsko komisijo želimo spodbuditi, da storite enako. Številni, med njimi gospod Coelho, so omenili ta problem, povezan s spremembo sklepa o azilu. Kot sem povedala že v uvodu, je bil dosežen sporazum o politični vsebini, zdaj pa smo ujeti pri pravnem vprašanju. Mimogrede, med Svetom in Parlamentom poteka razprava o tem, ali bi morali nekaj vprašanj, od novih živil do različnih instrumentov zunanjih politik in zunanjih finančnih instrumentov, rešiti z izvedbenim ali delegiranim aktom.

Želim povedati, da je to zelo pomembno vprašanje. Državljani EU se morajo precej potruditi, da razumejo ta pravni postopek in vprašanje, kaj izvedbeni ali delegirani akti pomenijo. Naša naloga je najti rešitve za nadvse nujne zadeve s katero koli pravno formulo. Zelo si prizadevam, da se z vsakim ukrepom, ki ga sprejmem, držim Lizbonske pogodbe. Pogodba ne razlikuje jasno med posameznimi akti. Mislimo, da je to izvedbeni akt in bi bilo treba vprašanje torej rešiti na ta način, z izvedbenim aktom. Pogovorimo se o njem in posvetujmo. Zelo radi pa bi se izognili pastem pravnih zadev. Prvotno smo nameravali na junijskem zasedanju Evropskega sveta obravnavati vprašanja beguncev, zdaj pa imajo ta še večjo prednost. Vendar menim, da če nam uspe zapolniti zasedanja Sveta z ustrezno vsebino – kar je naša dolžnost –, bo lahko tudi Evropski svet sprejemal pomembnejše odločitve, kot smo upali pred vsega mesecem ali dvema.

Vprašali so me tudi, kaj se bo zgodilo, če se pritok beguncev usmeri sem. Mislim, da si še ne smemo domišljati stvari. Do zdaj smo veliko storili na področju vprašanj beguncev v različnih sestavah Sveta. Komisija izjemno dobro vztraja s humanitarnimi vprašanji kot tudi, mimogrede, egiptovske in tunizijske oblasti ter lokalno prebivalstvo in mednarodne organizacije za begunce. Zdi se mi, da imajo vsi razmere pod nadzorom. Vračanje v domovino, ki je najnujnejše vprašanje, je v teku. Vendar to ne pomeni, da ta ponovna naselitev ni pomembna.

Čeprav imamo pravno težavo, ki je še nismo uspeli rešiti – vsak lahko to stori prostovoljno –, je Italija, kolikor vem, prostovoljno ponovno naselila 125 oseb, kar pomeni, da se je vprašanje konec koncev deloma že rešilo zaradi poštenih prizadevanj držav članic. To ne pomeni, da zakonodaja ni potrebna. Zelo potrebna je. Poskusimo doseči sporazum. Najlepša hvala za pozornost in kot je madžarsko predsedstvo nekoč razglasilo, da bo predsedstvo, ki lahko dokaže, da ima tudi srce, kar izraža tudi naša osredotočenost na strategijo za Rome, bi vam rada zagotovila, da to velja tudi za zadeve beguncev. Najlepša hvala.

  Rui Tavares, vlagatelj. − Gospod predsednik, moja pripomba je metodološke narave. Svet nam je povedal, da se strinja z vsem, razen s členom 290, zato bi po uskladitvi z našimi poročevalci v senci in kot poročevalec za ponovno naselitev rad podal dve pripombi glede metodologije.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. − Gospod Tavares, upam, da mi boste oprostili, vendar tako zaostajamo, da sem vas moral prekiniti.

Razprava je končana.

19. Sodni pozivi Združenih držav in določbe EU o varstvu podatkov (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o pozivih Združenih držav in določbah EU o varstvu podatkov.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, komisarka, spoštovani poslanci, Parlament zastopa skrb mnogih evropskih državljanov, saj posveča večjo pozornost organom ZDA, ki po razkritju ameriških državnih skrivnosti prek WikiLeaksa zahtevajo podatke od medijsko-komunikacijskih družb. Kot Parlament seveda tudi Svet skrbi spoštovanje določb EU o varstvu podatkov. Vendar nima informacij, na podlagi katerih bi lahko ugotovil, ali je bil postopek na ameriškem sodišču v nasprotju z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov. Kar zadeva primer WikiLeaks, ki ga je omenilo nekaj poslancev, je generalni državni tožilec Združenih držav javno priznal, da poteka kazenska preiskava. Kolikor vem, so ameriški odvetniki v zvezi s to preiskavo pozivali, naj ameriško sodišče z odločbo naroči Twitterju, da posreduje določene podatke, in sodišče je takšno odločbo res sprejelo.

Svet ni zadolžen za podajanje mnenja o tem, kako pravosodni organi ZDA sprejemajo svoje odločitve. Poleg tega niti nima informacij, na podlagi katerih bi lahko postavil pod vprašaj veljavnost utemeljene sodne odločbe. V Združenih državah so potekali sodni postopki, na katerih je Twitter lahko zagovarjal svoje stališče. To dokazuje tudi dejstvo, da je ameriško sodišče potrdilo zahtevo Twitterja o obveščanju svojih strank o sodni odločbi. Evropska unija načeloma spoštuje sodne postopke tretjih držav. Samoumevno je, da morajo pri preiskovanju domnevnega kaznivega dejanja organi pregona pridobiti informacije. Dobro znano je tudi, da se ameriški postopek za pridobivanje informacij razlikuje od postopka večine držav članic EU. Razlikuje se predvsem po širšem obsegu, kar pomeni, da se lahko zahteva bistveno več informacij od mnogo številnejših oseb kot v evropski kazenski preiskavi ali postopku.

To je preprosto rezultat razvoja ameriškega prava, se pravi, ne gre za zadevo, o kateri bi moral Svet izreči mnenje. Uveljavljanje določb EU o varstvu podatkov je na splošno odgovornost organov držav članic, natančneje organov za varstvo podatkov. Ti organi morajo zagotoviti spoštovanje določb o varstvu podatkov in so pristojni za sodno pristojnost in združljivost z evropskimi ali nacionalnimi zakoni za varstvo podatkov. Neprimerno bi bilo zadeve, preiskovane v sodnem postopku, spremeniti v predmet političnega presojanja. Če upoštevamo širši okvir vprašanja, Svet ne ve za podobno sodno odločbo, ki bi bila sprejeta. Ko so ameriške oblasti prej želele pridobiti informacije o državljanih EU, ki so bile shranjene na ozemlju EU, je Evropska unija začela pogajanja z Združenimi državami za sklenitev mednarodnega sporazuma o predaji in obdelavi omenjenih podatkov.

Tako je bilo na primer pri evidencah podatkov o potnikih (PNR), v zvezi s čimer obstaja sporazum PNR, ki je bil ravno na pobudo Parlamenta sklenjen z Združenimi državami leta 2007, o katerem trenutno ponovno potekajo pogajanja. Podoben primer je posredovanje podatkov o sporočilih glede finančnih plačil, shranjenih v Evropski uniji, programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) ameriškega ministrstva za finance. Ta sporazum o TFTP je Parlament sprejel julija 2010.

Na koncu bi rada poudarila, da se primer Twitter povsem razlikuje od primerov PNR ali TFTP. Pri zadnjih dveh so ameriške oblasti sistematično in neprekinjeno zahtevale osebne podatke za boj proti kriminalu in zlasti proti terorizmu. V primeru Twitter pa gre za posebno sodno odločbo, ki je bila sprejeta v določeni kazenski preiskavi. Pomembno je, da čim bolj priznavamo odločbe sodišč drugih držav. Razen seveda v primerih, ko dejavniki utemeljujejo ravno nasprotno. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, v globaliziranem svetu je varstvo osebnih podatkov, posredovanih tretjim državam, vse pomembnejše in pravno zelo zapleteno vprašanje. Samo po sebi je umevno, da temeljna pravica do varstva osebnih podatkov velja tudi v elektronskem svetu in pri čezmejni obdelavi podatkov. Toda kot druge temeljne pravice je tudi ta lahko omejena; vse omejitve morajo biti skladne z zakonom in sorazmerne. Prav tako morajo biti utemeljene z legitimnimi interesi: nacionalna varnost, javna varnost, preprečevanje neredov ali zločinov, varstvo zdravja ali morale in tako dalje.

V skladu z ameriškim zakonom je sodni poziv upravni nalog, ki posamezniku odreja, da državni ali lokalni upravni agenciji posreduje določene informacije. Zakonitost ukrepa je treba ugotavljati na podlagi zakona države, kjer se ukrep izvaja. Zato mora ocena zakonitosti, sorazmernosti in potrebnosti zahtev ameriške vlade temeljiti na ustavi Združenih držav in njihovem pravnem sistemu. Komisija nima pristojnosti nad tem, kako tretja država uporablja svoj sodni postopek pri preiskovanju domnevnih kaznivih dejanj.

Ko evropski državljani uporabijo Twitter, izrazijo svoje soglasje s politiko zasebnosti Twitterja. Ta politika opisuje postopke za zbiranje, uporabo in razkrivanje osebnih podatkov tretjim osebam, če je potrebno tudi zaradi skladnosti z zakoni, predpisi ali pravnimi zahtevami ameriške vlade. Ker ameriške oblasti zahtevajo te osebne podatke od Twitterja v sklopu kazenskih preiskav, zakonodaja EU o varstvu podatkov ne velja. Direktiva EU o varstvu podatkov ne velja za državne dejavnosti na področju kazenskega prava, prav tako pa v tem primeru ne velja okvirni sklep o varstvu podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, ker noben organ države članice EU ne sodeluje pri izvrševanju ameriške sodne odločbe in ker pristojni organ druge države članice ne posreduje niti ne razkriva nobenih osebnih podatkov. Tako zdaj pravi zakon.

Vendar svetovna razsežnost obdelave podatkov ne bi smela pomeniti nižje stopnje varstva državljanov EU. Dejansko svetovna obdelava kaže, kako pomembno in nujno je zaščititi posameznika, na katerega se podatki nanašajo, in razjasniti veljavne določbe. To je še zlasti pomembno dandanes, ko je vse več podatkov meglenih.

Kaj bomo torej storili glede tega? Prvič, bližajoči se predlog Komisije o preoblikovanju okvira EU za varstvo podatkov se bo osredotočil predvsem na izzive, ki jih predstavljajo globalizacija in sodobne tehnologije, zlasti ko se ponudniki iz tretjih držav osredotočijo na potrošnike v EU.

Drugič, kot veste, je Svet 3. decembra 2010 dal Komisiji trdno pooblastilo z jasno opredeljenimi cilji EU za pogajanje o prihodnjem sporazumu o varstvu podatkov med EU in ZDA na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja. Eden od glavnih ciljev EU na bližajočih se pogajanjih je zagotoviti izvršljive pravice varstva podatkov posameznikov, na katere se podatki nanašajo, na obeh straneh Atlantika, ne glede na državljanstvo, ter zagotoviti učinkovito upravno in sodno varstvo. Računam na Parlament, da bo pomagal to doseči.

Kaj torej počnemo med tem, dokler novi instrument ne stopi v veljavo? Toplo priporočam, da so ponudniki storitev že vnaprej zelo odkriti s potrošniki in da jasno navedejo, da za njihovo storitev velja v prvi vrsti ameriška zakonodaja, kar zadeva kazenske preiskave. Tako je jasno, da potrošniki niso več pod pristojnostjo EU, tudi če ne zapustijo ozemlja EU.

  Axel Voss, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Svetu in Komisiji za pojasnila. Spopadamo se s težavo, ki je značilna za globalizirani svet, v katerem živimo. Dejstvo je, da seveda spoštujemo pravo ZDA. Dejstvo je tudi, da se zavedamo težav, ki jih prinašata internet kot svetovni medij in kazenski pregon.

Toda moramo se odzvati na dejstvo, da imajo organi pregona zdaj rutinsko dostop do zasebnih podatkovnih zbirk. Komisarka, vaše besede so pri meni zaigrale na pravo struno, kajti strinjam se z vami glede tega, kako bi morali nadaljevati, namreč to zadevo bi morali urediti s skrbno prihodnjo revizijo okvira EU za varstvo podatkov, obenem pa bi morali to priložnost izkoristiti, da povemo, da tudi mi želimo urediti in spodbujati okvirni sporazum o varstvu podatkov med EU in ZDA, kajti vidimo, da je treba urediti takšne prenose podatkov v tem globalnem svetu.

Zato je pomembno, da ostanemo osredotočeni na to vprašanje, kot sem že povedal. Seveda naš namen ni, da bi tak postopek vrgel slabo luč na obdelavo podatkov. Vendar je dobro dati pozitiven primer s pripravo dobrih zakonov, oblikovanjem okvirnega sporazuma ter zlasti boljšim pojasnilom in ureditvijo področja sodnega pregona v zvezi z dostopom do osebnih podatkov in meril za odobritev in odvzem takega dostopa.

  Claude Moraes, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, mislim, da je komisarka, spretno kot vedno, predvidela naša vprašanja. Najprej, kaj naj storimo v vmesnem času, ko je splošno znano, da so ZDA izdale številne pozive socialnim omrežjem in ponudnikom internetnih storitev, kot so Yahoo, Twitter in Google? To očitno ZDA omogoča dostop to informacij o izmenjavi podatkov med WikiLeaksom in tretjimi osebami. Seveda so te tretje osebe – evropski državljani, ljudje, ki povsem nedolžno dostopajo do interneta, mladi ljudje, ljudje, ki so radovedni – tisti ljudje, ki bodo tarče in ki jih bo oškodovala ta ureditev glede podatkov.

To ima ogromne posledice za pravico do zasebnosti vseh državljanov EU. Tisti, ki so se prijavili na WikiLeaksove tvite, ker jih zanima, kako poteka zadeva Assange, lahko, ironično, prejmejo ameriški poziv in lahko se zbira njihove osebne podatke. Za spletna mesta, kot je Twitter, velja ameriška zakonodaja, ker so njihovi strežniki v ZDA. Razumem vas, ko pravite, da ne moremo vplivati na zakonodajo tretjih držav, lahko pa nekaj naredimo v vmesnem času.

Mislim, da nas vse v tem parlamentu upravičeno skrbi, ker moramo našim volivcem pojasniti, kakšno zaščito jim nudi Evropska unija. V čem je smisel zagotavljanja standardov varstva podatkov za državljane EU, če jih je mogoče preprosto odpraviti na zahtevo iz ameriškega poziva?

Jasno je, da je treba storiti več za zaščito osebnih podatkov državljanov EU, ki bi jih morala ščititi močna zakonodaja EU na visoki ravni. Vem, da si prizadevate za ta cilj. Do zdaj je okvirna direktiva 94/46 zagotavljala zelo močno zaščito na notranjem trgu, toda prišel je čas, da se jo pregleda, poveča stopnjo zaščite in razširi enake zaščitne ukrepe na policijsko in pravosodno sodelovanje.

Z našim delom na zakonodajnem področju v prihodnosti bomo poskrbeli, da bodo ti cilji doseženi, in to ste omenili. V zvezi s tem je eden od glavnih elementov, ki jih namerava Komisija uvesti, pregled zaščite EU, da se zoperstavi ameriškim pozivom. Ne smemo pozabiti, da se to vprašanje ne konča pri spletnih mestih, kot je Twitter, temveč lahko velja v zadevah nacionalne pristojnosti. To se danes dogaja v eni od naših držav članic s popisom prebivalcev v Združenem kraljestvu, kar je izjemno obsežna naloga, ki jo nadzoruje ameriško podjetje. To je pristna in sedanja skrb državljanov EU. Danes ste podali nekaj delnih odgovorov, vendar mislim, da imamo pravico to izpostaviti in dobiti podrobnejše odgovore.

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila Svetu in Komisiji. Vesela sem, da tudi njiju skrbi isto. Bodimo povsem jasni. Mislim, da nihče od nas ne trdi, da so ZDA ravnale zunaj svojih pooblastil. To ni problem. Problem je v tem, da njihova pristojnost postane prek interneta izjemno široka. Zdi se, da sega tudi v Evropsko unijo, kajti težava je v tem, da ima velika večina spletnih podjetij sedež v ZDA, številni uporabniki pa v Evropski uniji.

Naj izpostavim, da je to vprašanje za ustni odgovor že nekoliko zastarelo, saj je medtem bila sprejeta že nova sodna odločba, toda utemeljitev, ki jo uporabljajo ameriška sodišča, je, da ko enkrat uporabiš Twitter, kot v tem primeru, ne moreš več upravičeno pričakovati zasebnosti. To pomeni, da nihče iz Evropske unije – državljani EU – nima več nobenega pravnega varstva, ker ima Twitter sedež v ZDA. Kot je poudarila komisarka Reding, je to ogromen problem, ki ga je treba reševati v okviru pregleda direktive o varstvu podatkov.

Komisarka, rekli ste, da kdor uporabi Twitter, da svoje soglasje, toda kaj „soglasje“ zares pomeni? Pomeni, da postanemo izobčenci, da se odrečemo svojim pravicam do pravnega varstva. Zavedam se, da lahko le malo storimo na tem področju, vendar bi rada vprašala, kaj bosta storila Komisija in Svet, da bi zagotovila pravno varstvo državljanom EU. Se bosta pogovorila z ameriškimi kolegi ter poskusila pridobiti več informacij? Verjetno so še kakšna podjetja prejela poziv.

Končno pa pravite, komisarka, da te zadeve ni mogoče primerjati s SWIFT-om, ker gre za zelo posebno preiskavo, kar je res. Obenem so zahtevali veliko količino ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Jan Philipp Albrecht, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da je to še en primer, ko razpravljamo o tem, da na različnih straneh Atlantika obstajajo različne pravne kulture glede pridobivanja osebnih podatkov ter zlasti policijskega in pravosodnega sodelovanja.

Pravzaprav sem osupel nad odgovorom Sveta, ki je dejal, da se podjetje Twitter nahaja na ozemlju Združenih držav, zato ukrepi in pravni okvir, ki se tam uporablja, nima nič z nami. Mislim, da je to napačno. Mislim tudi, da bodo državljani Evropske unije na stvari gledali drugače; konec koncev nenehno krepimo mednarodno sodelovanje na stopnji policije in pravosodja, predvsem z Združenimi državami; ljudje se vse pogosteje srečujejo z zakoni drugih držav, pri čemer ne mislim samo drugih držav članic v Evropski uniji, temveč tudi in zlasti pravo ZDA. To velja še posebej glede osebnih podatkov.

Pričakoval bi, da bo Svet kot upravljavski organ Evropske unije obravnaval ta problem in državljanom Evropske unije omogočil, da zaupajo v zakone, s katerimi se srečajo v internetu, zlasti ker vplivajo na njihove državljanske pravice in svoboščine.

  Daniël van der Stoep (NI). - (NL) Gospod predsednik, delegacija nizozemske Stranke za svobodo pripisuje velik pomen zasebnosti in varstvu podatkov vsakogar. Nismo kratkovidni, samo pragmatični. Toda zasebnosti ima meje. Zagotovljena mora biti, kjer je to mogoče, vendar mora biti varnost civilistov podrejena preprečevanju in odkrivanju terorizma.

Gospod predsednik, v sodobnem terorizmu prevladuje islamski terorizem. Zato moramo žal vsi žrtvovati malo svoje zasebnosti, da zaščitimo varnost naših državljanov. Seveda morajo biti osebni podatki uporabnikov interneta, kot so naslovi IP, zaščiteni. Toda nad to pravico do zaščite pretehta močan sum, da imajo posamezniki, ki se skrivajo za temi podatki, teroristične vzgibe.

Če ameriške oblasti zahtevajo podatke o posameznikih na ozemlju EU, ki so povezani s terorizmom, bi jim jih morali preprosto dati, a seveda po ustreznem posvetovanju in kadar obstajajo trdne utemeljitve za to, da lahko preprečimo zlorabe. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da ne zahtevajo informacij kar tako, za zabavo. Za to imajo zelo dobre razloge.

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospod predsednik, gospa Reding, hvaležen sem, da ste tako pozno tukaj na tem plenarnem zasedanju v Bruslju, da bi prisluhnili poslancem Evropskega parlamenta, in rad bi vam ponudil spodbudo pri vaših prizadevanjih za ponovno opredelitev standardov EU za varstvo podatkov. Rad bi omenil predvsem sporočilo Komisije o varstvu podatkov, ki bi ga morali predstaviti kot pravo priložnost za uskladitev tehnološke revolucije in orodij znanja na eni strani ter na drugi strani napredka na področju evropskega ustavnega prava, kamor sodijo Lizbonska pogodba, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, temeljne pravice do zasebnosti in vse pravice, povezane z dostopom, spreminjanjem in brisanjem osebnih podatkov, skladno s svobodo soglasja evropske javnosti, vendar tudi skladno z mednarodnim pravom. Tu namreč govorimo o dvostranskem okviru za pogajanje Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi državami in zlasti z Združenimi državami.

Sporočila glede tega morajo biti zelo jasna: okvirni sklep Sveta 2008/977 in Direktivo 95/46/ES je treba posodobiti in prilagoditi sedanjosti. Ne le zato, da bi lahko Združenim državam nudili policijsko in pravosodno sodelovanje v skladu s tehnično pomočjo v obliki pozivov ali drugih sodnih odločb, ki bi lahko vplivale na temeljne pravice, temveč tudi zato, da bi lahko okrepili načelo svobodnega soglasja, zavedanja, kateri posebni podatki so v posesti tretjih držav in se posredujejo tretjim državam, ter o tem, kako lahko to pravico posodobimo, da bi popravili in zbrisali podatke, ki se nanašajo na zasebnost in so vključeni v avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. To pomeni, da se posredujejo v spletno obdelavo.

Skrbi med predvsem vprašanje otrokovih pravic. To pa zato, ker je sposobnost delovanja mladoletnih oseb omejena, prav tako pa tudi njihova sposobnost uveljavljanja temeljnih pravic, o čemer potrebujemo podatke. Tehnike in orodja za zaščito spletne zasebnosti ne vplivajo samo na mladoletne osebe, temveč tudi njihovo okolico.

Zato bi rad povedal, da bomo zelo pozorno spremljali to razpravo. Zelo pozorno bomo spremljali postopek posodabljanja pravic do varstva podatkov in njihove prilagoditve sedanjosti ter predvsem pogajanja o dvostranskih orodjih v tretjih državah, zlasti v Združenih državah.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, stari pregovor „Ljubim izdajo, sovražim izdajalce“ se znova in znova izkaže za resničnega. Vsakega, ki razkrije nepravilnost, javnost in mediji častijo kot heroja, prizadete institucije pa ga imajo za izdajalca. Kot vemo, je šel ameriški vojak Bradley Manning v zapor, ker je posredoval informacije WikiLeaksu. Način, na katerega so ravnali s temi aktualnimi informacijami v deželi neomejenih možnosti in svobode, ter dejstvo, da je moral Twitter razkriti osebne podatke, sta več kot zlovešča. Videli bomo, ali se bodo uresničile zahteve ameriških oblasti, o katerih se veliko govori, da druga spletna podjetja, kot so Google, Facebook in Amazon, posredujejo uporabniške podatke.

Pristop, ki so ga zavzele ameriške oblasti, in dejstvo, da sodišča menijo, da objava imen, e-poštnih naslovov in bančnih podatkov ne predstavlja kršitve zasebnosti, sta vsekakor značilna za čezmorske določbe o varstvu podatkov, ki so očitno še vedno v povojih.

  Malcolm Harbour (ECR). - Gospod predsednik, o nekaterih od teh vprašanj bom razmislil s stališča predsednika Odbora za notranji trg, ker mislim, da so na kocki zelo temeljna gospodarska vprašanja in vprašanja notranjega trga kot tudi zares pomembna vprašanja o varstvu pravic naših državljanov, o čemer smo govorili danes.

Za svoj odbor pripravljam poročilo o tem vprašanju. Rad bi se zahvalil gospe Reding za zeleno knjigo, na katerem temelji, kajti mislim, da je eno od ključnih velikopoteznih vprašanj, ki jih je tam omenila, ključno za to, o čemer razpravljamo nocoj. Rekla je, da bi v primeru, da se moji podatki, podatki evropskega državljana, nahajajo na strežniku ali v podatkovni zbirki v državi zunaj pristojnosti Evrope, bi moral imeti enake pravice do teh podatkov kot v primeru, da bi se strežnik nahajal v Evropski uniji. To je res velikopotezen program. Upam, da lahko to dosežemo. Potrebnih bo veliko pogajanj. Želim samo povedati kolegom, zlasti gospe in ‘t Veld, da če bomo to ponudili, bodo tudi druge države zahtevale vzajemne pravice.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, kot ta parlament tudi mene upravičeno skrbi varstvo osebnih podatkov evropskih državljanov. Zato sem predstavila prvotno analizo, kako bi morala izgledati reforma direktive 1995, da bi odgovorili na vprašanja, ki so bila omenjena danes in na katere trenutno ni pravnega odgovora po evropski zakonodaji.

Imamo dobre novice o odnosih z ameriškimi kolegi. Bela hiša je 16. marca naredila odločilni korak, ko je naznanila, da namerava v sodelovanju s kongresom izdelati listino pravic do zasebnosti. To je velika sprememba v Združenih državah in bi lahko pripomogla k našim prizadevanjem, da sklenemo splošni sporazum med EU in ZDA o zasebnosti podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja.

Upam, da bomo kmalu lahko začeli pogajanja v tej smeri. Računam na Parlament, da bo pomagal pri teh prizadevanjih in reformi direktive 1995.

PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, hvala za razumevanje, zato, ker ne oporekate, da od tu ne moremo posredovati v tekočem kazenskem postopku in da je treba v vseh primerih uporabiti pravo, veljavno v času kaznivega dejanja.

Rada bi vam sporočila, da nič ne dokazuje bolje zavezanosti madžarskega predsedstva k varstvu podatkov kot dejstvo, da smo na februarskem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve sprejeli sklepe Sveta o varstvu podatkov, sestavljene iz okoli petdesetih točk. Pri tem smo obravnavali tudi dve zelo pomembni vprašanji za Komisijo, ki se nanašata na sedanjo razpravo. Opozorili smo na pomen obveščanja državljanov kot tudi na pomen varstva podatkov v zvezi z internetom in prepričana sem, kot je že omenila tudi komisarka, da bo Komisija to upoštevala pri pripravi predloga.

Svet se tudi povsem strinja, da je pomembno posodobiti zakonodajo in jo prilagoditi tehničnemu razvoju. Veselimo se, da bomo od Komisije prejeli predlog nove direktive o varstvu podatkov. Obljubili smo ga za junij, ko madžarsko predsedstvo ne bo imelo več veliko časa, vendar bomo storili vse, kar je v naši moči, da se bo poljsko predsedstvo lotilo vprašanja varstva podatkov s podobno zavezo.

Gospod predsednik, mislimo, in s tem končujem govor, da nam ni treba izbirati med svobodo in varnostjo, namreč varnostjo podatkov, temveč da je to mogoče zagotoviti istočasno, naš cilj pa je ustvariti takšno zakonodajo o varstvu podatkov za EU.

  Predsednik. − Razprava je končana.

20. Pravice potrošnikov (razprava)

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo (A7-0038/2011) o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov (KOM(2008)0614 – C7-0349/2008 – 2008/0196(COD)), ki ga je v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predložil gospod Schwab.

  Andreas Schwab, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil vsem kolegom poslancem, ki so pripravljali to direktivo in kompromis, o katerem razpravljamo danes. Tega ne pravim iz vljudnosti, temveč sem iskreno hvaležen. Med njimi so gospa Wallis iz Odbora za pravne zadeve kot poročevalka mnenja odbora, gospa Gebhardt, gospa Turunen in gospod Rochefort kot tudi gospod Triantafilidis in gospod Bielan. Sprejetje odločitve ni bil vedno preprost postopek, saj je bilo v dveh letih vloženih več kot 2000 sprememb, toda razprave so bile vedno konstruktivne in za to se vam vsem iskreno zahvaljujem.

Kljub vsem tehničnim razlikam pri posameznih vprašanjih, ki se izražajo v različnih kompromisih, obstaja splošna podpora med skupinami o današnjem signalu Evropskega parlamenta, da želimo razviti notranji trg v interesu potrošnikov in podjetij. Konec koncev še po dvajsetih letih po vzpostavitvi notranjega trga z Enotnim evropskim aktom ugotavljamo, da kljub množici direktiv in uredb prava standardizacija še ni dosežena. Države članice so izkoristile svoj manevrski prostor, včasih pravično, včasih nepravično.

Direktiva pred nami določa dobro srednjo pot, ki ureja vprašanja v zvezi z notranjim trgom, obenem pa prepušča zakonodajne odločitve o vseh drugih zadevah samim državam članicam. S tem mešanim pristopom lahko pridemo daleč in pridobili bomo podporo z vseh strani v Parlamentu. Pri tem smo podprli predlog Komisije in ga v mnogih točkah tudi znatno izboljšali. Poskrbeli smo, da ta direktiva pripisuje ustrezen pomen varstvu potrošnikov z uveljavitvijo enotne pravice do odstopa od katere koli spletne pogodbe v EU v 14 dneh; z zagotavljanjem izbire potrošnikom, ki se ukvarjajo s prodajo od vrat do vrat, da bodisi prejmejo tiskani izvod ali elektronski izvod pogodbenega dokumenta; z zagotavljanjem „rešitve na gumb“ za večjo preglednost spletnega poslovanja in obenem za resnično pospešitev boja proti internetnim prevaram; in končno z uvedbo enotnih obveznosti zagotavljanja informacij, predvsem v zvezi z določanjem cen, z drugimi besedami, popolnih informacij o cenah za vse spletne transakcije in transakcije od vrat do vrat.

Obenem smo poskrbeli, da je direktiva izvedljiva za mala in srednje velika podjetja ter majhne izvajalce s tem, ko zagotavlja večjo prožnost in izvzetje predvsem za storitve na mnogih področjih; s tem, ko potrošnikom dovoljuje, da odstopijo od sporazumov prek telefona; s tem, ko odpravlja nekatere priložnosti, ki podjetjem omogočajo izvajanje nepoštenih pogodbenih določil, obenem pa določa jasne pogoje za potrošnike glede vračila naročenega blaga, ko se nakup prekliče; in končno s tem, ko uveljavlja enoten odstopni obrazec, ki bo mnogim ljudem v celotni Evropi olajšal dostop do pravice do odstopa in njeno izvajanje.

V ta namen bomo zahvaljujoč tudi postopku posvetovanja med državami članicami uspeli doseči, da bo nadaljnji pravni razvoj na tem pomembnem področju varstva potrošnikov mnogo manj zapleten na stopnji Sveta, kot je bil v preteklosti. Komisija bo jasno upravičena do tega, da ji Svet prisluhne, kajti ni dvoma, da skupni trg zahteva skupna pravila. To smo bolj kot kdaj prej jasno videli med evrsko krizo. Ni dovolj samo sprejeti skupna načela, da bi državam članicam na koncu omogočili polno svobodo – skupna načela je treba upoštevati prek skupnih pravil. Zato je namen te direktive zavarovati potrošnike. Konec koncev se bodo potrošniki zavedali svojih pravic, če bodo te enake povsod v Evropi, in jih bodo lahko učinkoviteje uveljavljali v odnosu do podjetij, ki kršijo pravila. Direktiva tudi ščiti mala in srednje velika podjetja predvsem zato, ker enoten niz predpisov ogroža pravno varstvo, ter omogoča razcvet kulturne in gospodarske raznolikosti, ki se tako pogosto omenja. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Veselim se prihodnje razprave.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospod Schwab, spoštovani poslanci, v veliko zadovoljstvo mi je, da smo končno lahko vključili razpravo o tem predlogu na dnevni red.

Kot veste, se je Svet sporazumel o tej temi lani decembra, Svet pa je 24. januarja 2011, že med madžarskim predsedstvom, uradno sprejel svoje predhodno stališče, tj. splošni pristop.

Da bi dosegli sporazum, smo se morali v Svetu več kot dve leti pogajati o tem, kakšno bo idealno ravnovesje med zakonodajo EU in držav članic, ki dodeljuje pravice potrošnikom, in katere vidike pravic potrošnikov je treba glede na to uskladiti. Nič ne ponazarja bolje težav s tem predlogom kot dejstvo, da je delovna skupina Sveta potrebovala več kot šestdeset sestankov, da je oblikovala besedilo, ki bi ga lahko podprla kvalificirana večina držav članic. Poleg tega se je izkazalo, da je nemogoče doseči sporazum o četrtem in petem poglavju predloga Komisije, ki se nanašata na prodajo blaga oziroma nepoštene pogodbene pogoje. Zaradi prevladujočih težav se je Svet nazadnje odločil, da bo izpustil ti dve poglavji iz besedila in se raje osredotočil na pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, in pogodbe na daljavo. Ta pristop je podprla tudi Komisija, kajti besedilo Sveta ustvarja dodano vrednost v zvezi s temi pogodbami na ravni EU.

Predsedstvo meni, da bi lahko Evropski parlament dal dodaten zagon razpravi. Zato bo jutrišnje glasovanje o predlaganih spremembah tako pomembno. Če se na jutrišnjem plenarnem zasedanju Evropski parlament odloči, da bo dokument ponovno predložil Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, si bo madžarsko predsedstvo zelo zavzeto prizadevalo, da se doseže sporazum na prvi obravnavi. Za to smo si pripravljeni na vso moč prizadevati. Seveda bo zelo veliko odvisno od tega, kakšne spremembe bo predlagal Parlament.

Kot sem že omenila, se mnenje držav članic o vsebini četrtega in petega poglavja precej razlikuje, namreč o vprašanju, ali bi bilo treba nekatere vidike prodajnih pogojev in jamstev kot tudi nepoštene pogodbene pogoje v celoti uskladiti. Predsedstvo meni, da bi se morali osredotočiti na druge določbe direktive, tj. na prvo in tretje poglavje, ker lahko tam ustvarimo pravo evropsko dodano vrednost. Kar zadeva te točke, se splošni pristop Sveta ne razlikuje znatno od predloga sprememb Parlamenta, ki sta jih sprejela Odbor za pravne zadeve 20. januarja in Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov 1. februarja.

Gospod predsednik, komisarka, spoštovani poslanci, pripravljeni smo povsem sodelovati s Parlamentom in Komisijo, da bi dosegli uspeh. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi poročevalcu in predsedniku Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov gospodu Harbourju ter vsem članom tega odbora, ker so do zdaj polno sodelovali z madžarskim predsedstvom. Ne vem, kakšen bo končni izid in ali bomo povsem zadovoljni z rezultati naših pogajanj, vendar sem prepričana, da ne smemo zapraviti priložnosti, da državljanom EU dodelimo pravice potrošnikov, ki imajo mnogo širši okvir kot prej.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, naslednje leto bomo praznovali 20. obletnico enotnega trga. Zagotoviti moramo, da bo enotni trg prinesel koristi potrošnikom in podjetjem. Več kot dve leti pogajanj sta pokazali, da je politično zelo težko doseči sporazum o celotni direktivi na podlagi tega, kar je predlagala Komisija. Mnogi od vas ne želijo videti – in to upravičeno – nižje stopnje nacionalnega varstva potrošnikov.

Zakorakali smo kar daleč v tretje leto pogajanj o tem zakonodajnem aktu. Mislim, da je skrajni čas, da sozakonodajalci najdejo rešitev. V tem pogledu sem hvaležna zlasti vašim odborom, poročevalcem, gospodu Schwabu in gospe Wallis ter poročevalcem v senci za njihovo trdo delo v iskanju kompromisa. Na začetku leta se je Svet dogovoril o splošnem pristopu. Odločil se je, da bo v veliki meri zmanjšal obseg predloga in se v njem osredotočil predvsem na pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, in pogodbe na daljavo.

Komisija meni, da je splošni pristop Sveta dobra začetna točka v našem iskanju dobrega kompromisa. V širšem smislu je skladen s ciljem boljšega delovanja notranjega trga ob ustvarjanju dodane vrednosti za potrošnike. Vem, da želite s spremembami doseči dodatna izboljšanja. Opazila sem mnoge razumne predloge za dodatno izboljšanje varstva potrošnikov in, kot sem že dejala, direktiva o pravicah potrošnikov bi morala biti direktiva o pravicah. Morala bi biti vredna tega imena.

Naj vam dam nekaj primerov: zlahka bi sprejela vašo spremembo 122, ki zagotavlja, da se potrošnikom ne bo zaračunalo stroškov vračila blaga po odstopu od pogodbe, če je blago vredno manj kot 40 EUR. Prav tako ne nasprotujem podaljšanju odstopnega roka na eno leto, če potrošnik ni bil seznanjen s pravico do odstopa (sprememba 116). Podprla bi lahko tudi usklajeno rešitev za boj proti tako imenovanim spletnim pastem v zvezi s stroški (odstavka 1(a) in (b) spremembe 107).

Ne boste presenečeni, če povem, da ne morem sprejeti vseh vaših predlaganih sprememb. Na primer, spremembe 141. Čeprav je moj cilj služiti tudi notranjemu trgu, gremo predaleč, če obvežemo trgovce na daljavo, da morajo dobaviti blago ali opraviti storitev v kateri koli drugi državi članici.

Po vsem tem času kljub razlikam, ki ostajajo, vidim luč na koncu tunela. Prepričana sem, da nam je sprejemljiv in uravnotežen kompromis na dosegu. Storila bom, kar morem, da vam pomagam doseči tak kompromis.

  Diana Wallis, poročevalka mnenja Odbora za pravne zadeve. − Gospod predsednik, vsi skupaj smo bili na zelo dolgem potovanju in še vedno potujemo, upajoč, da bomo kmalu prispeli na naš cilj. Rada bi se zahvalila gospodu Schwabu za njegovo delo v imenu Odbora za pravne zadeve. V teh letih smo jasno uvideli, kakšne težave predstavljajo različne pravne zasnove, ki ovirajo prave možnosti potrošnikov ter možnosti malih in srednje velikih podjetij na notranjem trgu.

Dosegli smo nekaj napredka s sporazumom, ki ga imamo zdaj v Parlamentu. Na žalost mislim, da bi Odbor za pravne zadeve rad naredil več, na primer v petem poglavju o nepoštenih pogojih in predvsem na področju preglednosti. Naš odbor bi res rad dosegel napredek na tem področju. Vem, da se Svetu zdi, da je to morda korak predaleč. Mi pa menimo, da bi lahko bil ta korak zelo pomemben v smislu notranjega trga in seveda pravic potrošnikov, kot ste lepo povedali, komisarka.

Veliko smo že postorili. Pregledali smo pravni red o varstvu potrošnikov. Nismo preučili vseh direktiv, za katere je predhodnik komisarke želel, da jih pregledamo. Morda bomo naredili nekaj majhnih korakov naprej. Upam, da se bomo še naprej pogovarjali, razpravljali. Morda bomo izdelali kaj vrednega.

  Sirpa Pietikäinen, poročevalka mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila kolegom za odlično sodelovanje, predvsem gospodu Schwabu iz Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov za njegova neskončna in zelo sodelovalna prizadevanja, da predstavi to poročilo. Predlog Komisije je pustil veliko prostora za izboljšanje.

Z vidika odbora ECON obstaja troje vprašanj, ki bi jih rada omenila. Dobro je, da je digitalno blago vključeno v predlog. Dobro je, da je posredovan jasen signal za razvoj metod za alternativno reševanje sporov v prihodnosti. Majhni in/ali inovativni finančni izdelki bi morali biti obravnavani bodisi v posebnih direktivah za finančni sektor ali prihodnji direktivi o varstvu potrošnikov.

Nenazadnje pa upam, da bodo naslednji koraki Komisije zagotovili visoko stopnjo varstva potrošnikov, ki bi na koncu privedla do popolne uskladitve ureditve varstva potrošnikov v Evropski uniji.

  Raffaele Baldassarre, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, čestitam gospodu Schwabu za delo, ki ga je do zdaj opravil, in odlično sodelovanje med Odborom za pravne zadeve in Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Zagotavljanje različnih ravni uskladitve standardov nam bo omogočilo, da dosežemo pomembne rezultate, ki bodo zagotovili pravo dodano vrednost za evropske državljane. Med njimi so pomembni pravica do odstopa v 14 dneh in nova pravila glede zahtev po informiranju, ne le o ceni, temveč tudi identiteti in naslovu prodajalca. Ta izboljšanja bodo okrepila zaupanje potrošnikov, zlasti pri čezmejnih nakupih, saj bodo zagotovila pravno varstvo, ki je nujno za razvoj elektronskega poslovanja.

Ta direktiva bo tudi postavila temelje za druge dopolnilne ukrepe, od reforme evropskega pogodbenega prava do postopka za pregled mehanizmov za alternativno reševanje sporov. Ta temeljni ukrep uskladitve je nujen pogoj za razvoj notranjega trga, ki se osredotoča na pravice potrošnikov in služi državljanom Evropske unije.

Pred kakšnim letom dni je profesor Monti v svojem poročilu dejal predsedniku Barrosu: „Potrošniki in njihova blaginja bi morali biti v središču naslednje faze notranjega trga.“ Najprej bi moral zakonodajalec doseči zgodnji sporazum o predlogu direktive o pravicah potrošnikov, da se zagotovi visoka stopnja varstva na celovitem maloprodajnem trgu. Ta določba je povsem v skladu z zahtevami in prepričan sem, da bo gospod Schwab ostal tako odločen, kot je treba, v zapletenih pogajanjih, ki bodo sledila pred končnim sprejetjem besedila.

  Evelyne Gebhardt , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zares smo izkusili nekatera izjemno trda pogajanja, gospod Schwab, saj so bila mnenja na začetku razprav zelo deljena. Prav tako se ni bilo preprosto odločiti za razumni potek ukrepanja.

Vendar smo s temi pogajanji uspeli doseči znatna izboljšanja, celo po glasovanju na stopnji odbora, kar je moji skupini končno omogočilo, da jutri glasuje za ta kompromisni sveženj. Po vseh razpravah, ki smo jih imeli, se gotovo zavedate, koliko to pomeni.

Dejansko smo uvedli številna izboljšanja. Skladno s tem je temeljno načelo, ki mu sledi direktiva, ponovno minimalna uskladitev – z izjemo področij, ki bodo popolnoma usklajena, kar je bil za nas pomemben vidik. Iz področja uporabe te direktive smo izključili socialne storitve, storitve zdravstvenega varstva in igre na srečo, kajti to so področja, ki zahtevajo posebno ureditev. Zanje ne morejo veljati enaka načela kot za komercialne storitve, blago ali prodajo na drobno, zato je bil to pomemben vidik. Znatno smo povečali obveznosti zagotavljanja informacij našim državljanom, potrošnikom. Zato bi rada jasno povedala predsedujoči Svetu, da je zamisel o črtanju drugega poglavja, z drugimi besedami, točno tistih področij, kjer naj bi veljala obveznost informiranja, nekaj, česar Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu ne bo dopustila.

V obseg direktive smo vključili elektronske izdelke, kar ni bilo predvideno v prvotnem predlogu Komisije. Toda eno od ključnih področij, ki je bilo vključeno, je prodaja na daljavo prek spleta. Kar zadeva dom potrošnika, smo uspeli izboljšati določbe o prodaji od vrat do vrat. To so pozitivne izboljšave, ki so nam omogočile, da ponudimo podporo.

Ne morem zanikati, da nekaj težav še vedno obstaja, zlasti klavzule o nepoštenih pogodbenih pogojih v petem poglavju. Zelo nezadovoljni smo s temi določbami in na tem področju bomo morali opraviti še nekaj dela ali pa v celoti izpustiti ta del, če bo to potrebno. Vendar še več težav povzroča dejstvo, da so bile finančne storitve povsem izključene iz obveznosti informiranja. Mislim, da imamo pri tem resno težavo. O tem bomo morali še razpravljati, komisarka, kajti finančne storitve so bile vključene v vaše predloge in tako bi moralo ostati.

Če povzamem: glasovali bomo za kompromisni sveženj in tudi, da se direktiva ponovno predloži odboru, toda to ne pomeni, da se strinjamo s sprejetjem direktive na prvi obravnavi.

  Robert Rochefort, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to besedilo je pomembno. Ni revolucija: ne moremo reči, da je bilo pred njim vse slabo in da je zdaj vse popolno. Vendar pa prinaša marsikateri pomemben napredek na tej začasni stopnji našega dela.

Po mojem mnenju je bil glavni napredek dosežen pri boljši ureditvi prodaje na daljavo, zlasti prek interneta (poglavje III), saj je treba pravice potrošnikov na tem področju okrepiti. Elektronsko poslovanje je zelo koristno: potrošnikom zagotavlja večjo izbiro, omogoča jim, da najdejo najnižje cene, malim in srednje velikim podjetjem in obrtnikom pa, da najdejo nove prodajalne.

Za napredek na tem področju smo se ga morali lotiti na pristen evropski način, namreč s popolno uskladitvijo pravic in dolžnosti vseh v zvezi z nekaterimi zelo specifičnimi točkami. Dejansko to pomeni, da bo italijanski potrošnik, ki kupuje nekaj na belgijski ali nemški spletni strani, vedel, da ima od zdaj naprej enake pravice in enako varstvo. To bo omogočila ta direktiva.

To pomeni, da se bo obdobje mirovanja potrošnika podaljšalo na 14 dni v celotni Uniji. To pomeni, da bo potrošnik takoj vedel, kolikšen je celotni znesek za plačilo, in ga ne bo strah, da ga kasneje čaka grdo presenečenje. To pomeni, da bo z dvakratnim klikom lahko pravilno preveril naročilo.

Seveda bo vse to vplivalo na nekatere navade. V mnogih državah članicah nacionalna zakonodaja vsebuje nekatere odtenke, ki jih imajo vsi za osnovne, a jih pogosto ni mogoče najti nikjer v sosednjih državah. Pri skupnem življenju v Evropi gre za to, da se naučimo nekoliko spremeniti navade v korist Skupnosti in splošnega interesa.

Bodimo jasni: to besedilo je še vedno treba izboljšati in to bomo morali storiti v naslednjih tednih s Svetom in Komisijo. Pozdravil sem odprtost, ki je bila izkazana v zvezi s tem. Znatno količino dela smo že opravili, za kar gre zahvala našemu poročevalcu gospodu Schwabu, ki bi se mu rad iz srca zahvalil. Toda pravi dosežek tega dela je predvsem dejstvo, da bodo spremembe jutri sprejele vse politične skupine. Zaupanje potrošnikov v notranji trg Unije je zelo krhko. To soglasno politično podporo smo potrebovali, da ohranimo to zaupanje in da lahko upamo, da ga bomo okrepili.

  Adam Bielan, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Schwabu, poročevalcu o poročilu, o katerem razpravljamo, ker je tako predano pripravljal predlog te direktive.

Dvoinpolletna intenzivna priprava tega dokumenta je pripeljala do kompromisa, ki bo v končni obliki – upam – zajamčil večjo pravno varnost potrošnikov 27 držav članic na področju prodaje na daljavo in zlasti spletnih transakcij. Upam tudi, da bodo imeli zaradi te direktive potrošniki večje zaupanje v čezmejno trgovino in spletne nakupe zaradi izboljšav in uskladitve nekaterih novih pravic ter razjasnitve tistih, ki že obstajajo. S poenotenjem zahtev po informiranju v zvezi s pogodbami, sklenjenimi zunaj poslovnih prostorov, in pogodbami na daljavo, na primer, pa direktiva namerava spodbuditi več trgovcev, da stopijo na nove trge v Evropski uniji, s čimer bi se izboljšalo delovanje notranjega trga. Upam, da bo to ugodna spodbuda, zlasti za povečanje priljubljenosti spletne prodaje. Upam tudi, da bo koristila potrošnikom s tem, ko bo povečala konkurenco na notranjem trgu.

Rad bi izpostavil nekaj najpomembnejših zadev. Prvič, trudili smo se pripraviti besedilo, ki bi bilo uravnoteženo in v korist potrošnikov v celotni Uniji, obenem pa ne bi imelo negativnih učinkov na trgovce ter zlasti na poslovanje malih in srednje velikih podjetij v Uniji.

Drugič, vesel sem, da smo se lahko dogovorili o pragmatičnem besedilu s sprejetjem mešanega pristopa minimalne in maksimalne uskladitve, kar torej pomeni, da tiste države članice, ki že imajo zelo visoko stopnjo varstva potrošnikov pri nekaterih zadevah, niso bile oškodovane. Uspeli smo tudi uvesti enotne in jasne določbe v nekaterih primerih, kar pomeni, da bodo na primer transakcije prek interneta preprostejše.

Vesel sem tudi, da smo se v Odboru za pravne zadeve uspeli konstruktivno dogovoriti o petem poglavju o nepoštenih pogodbenih pogojih. To poglavje ureja pogodbe, o katerih se običajno ne dogovarjajo individualno potrošniki in so pogosto vir številnih zlorab, ki jih zakrivijo nepošteni trgovci.

Obžalujem pa, da kljub temu, da smo dosegli sporazum, besedilo direktive še vedno vsebuje nekatere pomanjkljivosti. Vendar sem prepričan, da jih bomo s predanostjo lahko popravili v naslednji fazi pogajanj ter dosegli določene koristi za potrošnike in evropske trgovce, saj konec koncev tudi slednjih ne smemo pozabiti.

  Emilie Turunen, v imenu skupine Verts/ALE. – (DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Schwab, notranji trg EU je temelj našega evropskega sodelovanja in, kot je Komisija povsem pravilno napisala v osnutku akta o enotnem trgu lansko leto, mora biti delo na področju oblikovanja enotnega trga osredotočeno na državljane – nas Evropejce. Na to ne smemo pozabiti, ko bomo jutri v Parlamentu glasovali o direktivi o pravicah potrošnikov – direktivi, ki jo pripravljamo že mnogo let. Kot vsi vemo, je bilo besedilo, o katerem bomo glasovali jutri, celovito pregledano glede na osnutek, ki smo ga prejeli od Komisije jeseni 2008, saj smo tu v parlamentu osredotočeni na področja, kjer bodo skupna pravila EU zares koristila tako potrošnikom kot podjetjem. Državam članicam pa smo želeli omogočiti, da pripravijo dodatno zakonodajo, kjer je to smiselno.

Natančneje to pomeni, da bodo evropski potrošniki najprej in najbolj zaznali spremembe pri nakupih prek spleta v tujih spletnih trgovinah. Nova direktiva bo pomenila, da obstajajo enotna pravila o spletnem trgovanju v Evropi, in to potrošnikom prinaša mnoge prednosti. Dovolite mi, da omenim samo tri primere. Prvič, za vse potrošnike v Evropi bo veljal 14-dnevni odstopni rok od nakupa v spletni trgovini v državi članici EU. Drugič, celotna cena izdelka mora biti določena, preden potrošnik pristane na nakup izdelka. Tretjič, potrošniku mora biti omogočeno, da preprosto stopi v stik s trgovcem, če pride do težav. Četrti vidik, ki je bil za nas v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze zelo pomemben, je primernost te direktive tudi v prihodnosti. Proizvodi niso le nekaj, česar se lahko dotaknemo – zdaj zajemajo tudi intelektualne proizvode. Ti so lahko programska oprema ali skladba, ki jo prenesemo z interneta. Zato sem zelo vesela, da so digitalni izdelki zdaj vključeni v besedilo.

Predlog, o katerem bomo glasovali jutri in ki ga lahko Skupina Zelenih podpre, ni popoln zakonodajni akt. Želeli smo širšo, bolj velikopotezno direktivo, in želeli smo videti napredek na vseh področjih. Toda politika je tudi umetnost možnega in to je ta trenutek možno. Na splošno menim, da je Parlament dosegel sprejemljiv rezultat, ki bo koristil potrošnikom v Evropi.

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, kot politična skupina smo na samem začetku vzpostavili načelo, da se prepreči vsako zmanjšanje pravic potrošnikov v Evropski uniji. Čeprav je zelo velikopotezen, prvotni predlog Komisije ni mogel izpolniti potreb vseh potrošnikov v Evropski uniji. Zato je bila skozi predlog za povsem usklajeno direktivo potegnjena rdeča nit, ko je postalo jasno, da bo šlo za nižjo stopnjo varstva potrošnikov v EU.

Predlog direktive Parlamenta vsebuje dva izjemno pomembna elementa. Pred nami je povsem nov predlog Parlamenta, zelo drugačen od tistega, ki ga je predlagala Komisija, in z drugačnim pogledom Sveta. Jedro tega predloga je mešan pristop v smislu uskladitve, pri čemer lahko države članice, če se tako odločijo, določijo višjo stopnjo varstva potrošnikov.

Druga točka se nanaša na izjeme od obsega direktive. Od samega začetka samo vztrajali, da morajo biti iz obsega direktive izvzete socialne storitve, zdravstvene storitve in igre na srečo, saj nimajo nič opraviti z odnosom med trgovcem in potrošnikom ter zahtevajo drugačen pristop. Zadovoljni smo, da se je to upoštevalo.

Podpora predloga Parlamenta pod nobenimi pogoji ne pomeni brezpogojne podpore predloga Komisije. Nasprotno, prizadevamo si za močno povezano stališče ter pozivamo Komisijo in Svet, da zelo resno upoštevata jedro predloga Parlamenta, zlasti glede stopnje uskladitve in drugih določb prodajnih pogodb.

  Oreste Rossi, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravice potrošnikov so samo eden od številnih primerov, ki kažejo, da imajo evropske institucije ogromne težave pri izvajanju ukrepov, ki imajo velik praven in političen pomen v tem zgodovinskem trenutku.

Nočemo, da gredo vse opravljeno delo in vse dosežene stvari v nič, na primer naša sprememba o pravici do ugovora, katere namen je uvesti bistveno izboljšanje v dejavnosti malih trgovcev brez škode za pravice potrošnikov. Če bo rezultat pogajanj s Svetom ukinitev dobrih stvari, ki so jih poročevalec in skupine uvedle v predlog, ki je bil na začetku slab, ali pa višja splošna stopnja uskladitve direktive, ne bomo imeli druge izbire, kot da glasujemo proti.

V vsakem primeru za te razmere ni odgovoren Parlament, temveč Evropska komisija. Za nekatera vprašanja smo mi evroskeptiki iz Severne lige pripravljeni pristati na višjo stopnjo uskladitve, vendar le če sovpada z zdravo pametjo, javnim interesom, interesi malih in srednje velikih podjetij in, zakaj ne, posebnimi pravicami držav članic.

Pristop, ki upošteva vse to, je bil potreben od samega začetka pri tako zapletenem vprašanju, kot je varstvo potrošnikov. Pozdravljamo umik številnih sprememb, ki so postavile pod vprašaj zadeve, ki so bile že rešene. Ključno je, da bo Svet sprejel besedilo, če bo v tej dvorani oblikovano povsem skladno z dogovorjenimi spremembami.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, potrošniki včasih težje razumejo posledice svojih dejanj, na primer, ko z interneta prenesejo digitalno vsebino. Vsi so navajeni brezplačno prenašati vsebino z interneta. Toda v nekaterih primerih so stroški skriti pred potrošniki in tako si nevede prenesejo naročnino, čeprav so želeli samo enkratno storitev. Potrebujemo pravno pravico do odstopa.

Drugo področje, ki si zasluži kritiko, je kombinacija prodaje na daljavo in prodaje od vrat do vrat, kajti ljudi je veliko lažje ujeti nepripravljene na njihovem domačem pragu. Po drugi strani pa ne smemo nalagati nepotrebnih bremen malim in srednje velikim podjetjem v zvezi s pogodbami, sklenjenimi zunaj poslovnih prostorov. Na primer, ko potrošniki sami povabijo trgovca ali frizerja k sebi domov, ne potrebujejo večjega varstva, kajti ni možnosti, da bodo presenečeni. Zato potrebujemo smiselno, široko varstvo potrošnikov, pomembno pa je tudi, da upoštevamo interese malih in srednje velikih podjetij.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). - Gospod predsednik, kompromis, ki ga imamo pred sabo, je zelo dober korak v pravo smer. Pozdravljam soglasje, ki smo ga dosegli o pravici do odstopa in o zahtevi glede informiranja za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov. Vendar si moramo upati iti dlje, zlasti kar zadeva pravna sredstva zaradi neskladnosti, garancije in nepoštenih klavzul.

Več let sem pozorno poslušala utemeljitve, toda moja vizija je vedno bila in ostaja popolna uskladitev. Prepričana sem, da so skupna pravila dobra za potrošnike in podjetja. Preglednost, pravno varstvo in konkurenca povečujejo svobodno izbiro potrošnikov in zmanjšujejo birokracijo za podjetja. Izziv je najti pravo ravnovesje.

Da bi dosegli visoko stopnjo varstva potrošnikov in nizke stroške za podjetja, direktiva o pravicah potrošnikov ne sme postati nekakšno vlečenje vrvi med trgom in ljudmi. Prav tako ne smemo živeti v zmotnem prepričanju, da nacionalni predpisi ščitijo potrošnike, skupna evropska pravila pa koristijo podjetjem. Ta slika je napačna. Ne moremo zaobiti dejstva, da bodo dodatni stroški malih in srednje velikih podjetij postali dodatni stroški potrošnikov.

Ves čas postopka je bila skupina PPE prilagodljiva in konstruktivna. Levica se ni prilagajala in je postavljala ovire ter razpravo spremenila v nič drugega kot dlakocepski pogovor o primerjalnem pravu z barantanjem z nacionalnimi predpisi. Jaz pa mislim, da bi moral prevladati skupni interes Evropejcev. Minimalna uskladitev in nacionalne izjeme, kar zagovarjajo socialni demokrati, državljanom zgolj preprečujejo, da bi v celoti izkoristili skupni trg. V času krize, ko narašča protekcionizem, je lahko in prav tako neodgovorno biti populističen. Povsem podpiram čudovito delo, ki ga je opravil Andreas Schwab, in mu želim vse dobro v prihodnjih pogajanjih.

Za konec bi povedala, da je direktiva o pravicah potrošnikov mejnik v ponovnem zagonu enotnega trga, ki krepi zaupanje, povečuje rast, konkurenčnost in število delovnih mest, ki se jih veselijo Evropejci.

  Antonio Masip Hidalgo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, še vedno je treba izboljšati temeljne točke, zato moramo poročilo poslati nazaj v odbor.

To pomeni, da se parlamentarni postopek za to poročilo še ni zaključil.

Prvotni osnutek je bil slab. To so nam povedala združenja potrošnikov na nacionalni in evropski ravni. Zlasti imam dobro mnenje o zvezi potrošnikov Asturije in njenem predsedniku, neumornem Daciu Alonsu.

Uspelo nam je ponovno preučiti splošno načelo maksimalne možne uskladitve iz prejšnjega člena 4. Zelo glasno moramo povedati, da bi maksimalna možna uskladitev v državah članicah zmanjšala varstvo številnih potrošnikov, saj je v mnogih državah prisotna večja tradicija varstva pravic potrošnikov.

V vsakem primeru bi rad poudaril, da je nujno treba zagotoviti, da seznam nepoštenih pogodbenih pogojev ni dokončen, namreč da bi lahko vsaka država članica povečala število klavzul v pogodbah s potrošniki, za katere meni, da so nesprejemljive in neveljavne; da je treba dokazno breme prenesti, tako da bi moral trgovec dokazati, da so bili neobičajni pogoji dogovorjeni individualno; in da bodo pogodbeni pogoji izraženi jasno in razumljivo.

Še vedno nasprotujemo maksimalni možni uskladitvi v zvezi z nepoštenimi pogoji.

Po podatkih Eurobarometra 79 % trgovcev meni, da bo imela popolna uskladitev na tem področju majhen ali ničen učinek na njihove dejavnosti v tujini.

  Malcolm Harbour (ECR). - Gospod predsednik, mislim, da boste ugotovili, da imam na voljo dve minuti in pol, ker vsi moji kolegi niso tu. Kot predsednik odbora bi rad najprej pohvalil vse poslance, ki so to pripravljali. Vesel sem, da so nocoj vsi tukaj z Andreasom Schwabom na čelu, z zelo močno ekipo poročevalcev v senci, ki so izkazali zares veliko zanimanje in strokovnost na tem celotnem zapletenem področju.

Mislim, da drži, kot je rekla Viviane Reding, da morajo sozakonodajalci zdaj nadaljevati in sprejeti nekatere odločitve. Čas, ki je bil za to potreben, je odraz političnih težav tako na strani Sveta kot na strani Parlamenta. Mislim, da je Parlament kot že pri mnogih dokumentih v preteklosti dokazal, da zna posredovati tako, da se doseže kompromis. Mislim, da bi moral Parlament jutri glasovati o spremembah, posredovati jasen političen signal o tem, kaj želimo, in to nato posredovati nazaj odboru.

Rad bi se zahvalil predsedstvu in gospe Győri, najbolj dejavni predstavnici predsedstva, ker sta bila zaradi te spremembe odprta za naše stališče. To ne pomeni, da smo kakor koli obvezani iti naprej in zaključiti ta pogajanja. Vendar smo državljanom in potrošnikom dolžni najmanj odprt sestanek, da ugotovimo, ali obstaja kakšna podlaga za sporazum. Mislim, da se s tem strinjajo vsi kolegi.

Ko gledam, kaj imamo tukaj, bi najprej rekel, da občudujem navdušenje gospe Corazza Bildt, toda direktive o pravicah potrošnikov res ne vidim kot mejnika. Odkrito povedano, se mi zdi bolj odskočna deska, kajti tam, kjer brodimo, je še vedno veliko težavnih voda. Mislim, da gre za prvi previdni korak v smeri obravnavanja uskladitve vprašanj, ki zbujajo precej čustev in veliko političnega vznemirjenja. Razumljivo je, da potrošniki in organizacije potrošnikov v različnih državah neradi vidijo, da se pravice odvzemajo. Mislim, da je bila to ena največjih težav, s katerimi smo se srečali.

Menim, da imamo kompromis, ki dodaja pravo vrednost za potrošnike in podjetja, zlasti na področjih spletne in čezmejne trgovine. To področje in še nekatera druga moramo ohraniti, moje zadnje besede komisarki pa so: nujno potrebujemo okvir, v katerem bomo dosegli napredek v smeri večje uskladitve. Imamo celoten niz razdrobljenih pobud, kar zajema tudi vaš trud na področju potrošniških pogodb, in druge revizije. Nujno potrebujemo dolgoročni strateški pristop, ki bo zadnji stopni kamen v smeri mejnika.

  Małgorzata Handzlik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, komisarka, najprej bi se rada zahvalila gospodu Schwabu za delo, ki ga je vložil v ta predlog. Najbrž sam najbolje ve, da to ni bila lahka naloga. Med pripravo direktive smo pogosto poudarjali, kako pomembna je za potrošnike, vendar je pomembna tudi za trgovino in zlasti elektronsko poslovanje in čezmejne nakupe.

Potrošniki, ki opravljajo spletne nakupe, želijo predvsem zagotovilo, da bodo prejeli naročeno blago in storitve in da bodo ti tako kakovostni, kot je navedeno. Zato moramo zagotoviti, da so predpisi, ki ščitijo potrošnike, jasni in pregledni. Vendar med to razpravo ne smemo pozabiti na trgovce, ki pričakujejo predpise, ki jim ne bodo naložili čezmernega bremena. Ali smo uspeli uskladiti interese potrošnikov z interesi trgovcev, ko smo pripravljali to direktivo?

Razprave, ki potekajo že skoraj dve leti, so nas po mojem mnenju pripeljale bližje temu cilju, nismo pa ga še dosegli. Mislim, da bi imeli evropski potrošniki mnogo večjo korist od maksimalne ravni uskladitve predpisov. Podjetja bi veliko preprosteje poslovala na področju elektronskega poslovanja. Vendar sem vesela, da smo pri nekaterih ključnih vprašanjih uspeli najti rešitve, ki idealno izpolnjujejo potrebe potrošnikov, obenem pa upoštevajo realnost poslovanja. Na primer, rada bi omenila določbe o 14-dnevnem roku, ki je potrošnikom na voljo za odstop od pogodbe, pozdravljam pa tudi spremembo, ki trgovcem omogoča, da potrošniku izplačajo povračilo, če slednji predloži dokazilo o plačani poštnini. To je ključni element direktive, ki kaže, da imajo v nekaterih primerih obveznosti tudi potrošniki, ravno tako kot trgovci.

Na koncu bi rada spodbudila Svet in Evropsko komisijo, da poskusita doseči velikopotezen sporazum.

  Bernadette Vergnaud (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej bi rada čestitala poročevalcu gospodu Schwabu kot tudi poročevalcem v senci, zlasti gospe Gebhardt, za njihovo delo.

Prvotni predlog Komisije je bil zares absurden, saj je ogrožal stopnjo varstva potrošnikov, ker jo je želel povsem uskladiti. To je upravičeno samo tako dolgo, dokler gre za uskladitev navzgor in ne navzdol, kot je bilo predlagano.

Zato pozdravljam večino doseženih kompromisov, ki državam članicam dopuščajo možnost uporabe strožjih pravil, če to želijo, obenem pa jamčijo visoko minimalno stopnjo za vse potrošnike v Uniji. Tako je najdaljše trajanje pogodbe omejeno na 12 mesecev, izboljšano je informiranje o pogodbah na daljavo ali pogodbah o prodaji prek televizije, pri čemer se plačilo zahteva samo po izteku 14-dnevnega obdobja mirovanja.

Po drugi strani je nesprejemljivo ohraniti polno uskladitev glede na peto poglavje o nepoštenih pogojih. Ne le, da je izbrana stopnja varstva nezadovoljiva, enakovredna je zanemarjanju goljufivih praks, saj te zahtevajo stopnjo odzivnosti, ki je evropska zakonodaja ne more ponuditi.

Glede na to se zdi neodgovorno odvzeti državam članicam ves manevrski prostor na tem področju. Zato upam, da bodo sozakonodajalci uspeli pripraviti uravnoteženo besedilo, ki zagotavlja pristno in pravo jedro za visoko stopnjo varstva.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil in pohvalil delo Andreasa Schwaba, ki je 1600 sprememb obravnaval zelo vešče ter dosegel razumen kompromis glede poročila. Vesel sem, da je uspel ohraniti dve temeljni načeli prvotnega predloga Komisije: načelo „boljše ureditve“ s poenostavitvijo in posodobitvijo pravil, da se odstranijo ovire, na katere vsak dan naletijo podjetniki na notranjem trgu, ki poslujejo v državah EU, in drugo načelo doseganja največje mogoče uskladitve prava varstva potrošnikov z odpravo številnih izjem, ki se uporabljajo v posameznih državah.

Čeprav se na koncu nismo mogli dogovoriti o popolni uskladitvi v vseh poglavjih direktive, bo ta nova ureditev zelo pomemben korak naprej, ki zajema odpravo ovir za čezmejno trgovino in, glede na končno analizo, večjo konkurenco na notranjem trgu.

  Kurt Lechner (PPE). – (DE) Gospod predsednik, bojim se, da bom jaz poskrbel za hladno prho. Kljub številnim izboljšavam predloga Komisije, ki so bile uvedene med posvetovanjem z odbori, za kar se lahko zahvalimo predvsem poročevalcu gospodu Schwabu, mislim, da sedanji sveženj vsebuje preveč predpisov in bo povzročil prezapleteno zakonodajo. S tem se bodo zelo težko spoprijela predvsem mala in srednje velika podjetja. Poleg tega ne bo zares koristilo potrošnikom, imelo bo zelo majhen učinek v smislu uskladitve in ne bo nam omogočilo napredka, kar zadeva notranji trg in Evropo kot poslovno lokacijo.

Ker je na voljo malo časa, lahko žal obravnavam samo eno točko. Predlog Komisije je v veliki meri razširil dve opredelitvi, v tem primeru pa je šel mnogo predaleč, kar jasno kaže dejstvo, da je bilo vloženih 1600 sprememb. O tem je bilo težko razumno razpravljati v Parlamentu. Poleg tega Komisija ni nikakor utemeljila razširitve teh opredelitev. Nikjer v prilogah ali v dokumentih, predloženih Parlamentu, ni utemeljitve za to v kakršni koli obliki. V enem primeru gre za pogodbe o prodaji na daljavo. Na srečo je bila ta razširitev ponovno vključena v postopek posvetovanja in spremenjena, kar je zelo dobrodošla poteza. V drugem primeru pa gre za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ki bi jih rad zdaj obravnaval.

V prihodnosti bo za vsako pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov podjetja, veljal cel kup predpisov in pravic do odstopa, tudi če je potrošnik, kot je ravno omenil gospod Obermayr, povabil elektrikarja, opremljevalca, pleskarja ali tesarja in tako naprej v svoj dom. Zavedam se, da obstaja cel niz izjem, ki ste jih vi, gospod Schwab, in odbor izboljšali, tako v smislu vsebine kot besedila. Toda kljub vsemu obstajajo še številne pravne pasti, ki bi se lahko izkazale za katastrofalne za mikropodjetja in male trgovce ter bi lahko celo ogrozile njihov obstoj.

Po mojem mnenju je ta del predloga odveč. Lahko bi ga izbrisali brez vsakih težav, skupaj s četrtim in petim poglavjem. V tem primeru preostanek predloga in posvetovanja sploh ne bi bila slaba.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poročevalcu gospodu Schwabu in socialdemokratski poročevalki v senci gospe Gebhardt. Rada bi se jima zahvalila in ju obenem pohvalila, kajti pokazala sta precejšnjo vztrajnost in veliko potrpljenja, da sta nas privedla do točke, ki smo jo danes dosegli v razpravi in ki, menim, zagotavlja zelo dobro delovno podlago za komisarko Reding, katere besede nam po mojem mnenju dajejo razlog za optimizem.

Osebno menim, da je minimalna uskladitev zelo dobra in obenem zelo pragmatična delovna podlaga. Prihajam iz Grčije, države, ki je dosegla zelo visoko stopnjo varstva pravic potrošnikov. Gotovo razumete, da ne želim, da se ogrozi ta visoka stopnja varstva potrošnikov.

Priznam, da sem bila zelo zaskrbljena, ko je gospod Schwab govoril – in tokrat sem prvič slišala zanjo – o maksimalni uskladitvi. Spomnila sem se nečesa, kar sem prebrala v časopisu: nekdo je poskusil sestaviti najlepšo žensko iz oči neke igralke, nosu pevke in ustnic druge igralke. Rezultat je bil pošasten.

To primerjavo navajam, da bi pokazala, da lahko začnemo z najboljšimi nameni, a ne dosežemo želenega rezultata. Zato menim, da je minimalna uskladitev prava delovna podlaga.

  Damien Abad (PPE). – (FR) Gospod predsednik, najprej bi rad pohvalil delo našega poročevalca gospoda Schwaba, ki nam omogoča, da kljub slabemu začetku danes dosežemo široko soglasje o tem besedilu med vsemi političnimi skupinami.

Da, Evropa bi morala biti sinonim za napredek in praktične dosežke in to vidimo pri teh predlogih o potrošnikih. Od zdaj naprej bodo imeli Evropejci pravico, da odstopijo od pogodbe, ko kupijo predmete na spletnih dražbenih platformah, kot je eBay.

Uspelo nam je predložiti besedilo, ki bo po eni strani okrepilo okvirne pogoje za povečanje čezmejne trgovine v Evropski uniji, po drugi strani pa nam bo omogočilo, da ne bo treba znižati stopnje varstva potrošnikov v državah članicah; nasprotno, ta stopnja se bo povišala.

Kot prvo, verjamem, da moramo, če želimo okrepiti naš izhod iz krize, ustvariti nove vire za rast, in da bodo zahvaljujoč naši poenostavitvi in racionalizaciji evropskega prava naša podjetja lahko imela večjo korist od potenciala enotnega trga. Ste vedeli, da je samo 22 % nakupov v Evropi čezmejnih? Zagotavljanje boljšega regulativnega okvira za podjetja torej pomeni tudi prispevati k okrevanju gospodarstva.

Pri pogajanjih o besedilu smo želeli sprejeti velikopotezen, vendar pragmatičen pristop. Načelo je bilo preprosto: uskladitve ne bo, če ni enakovredne stopnje varstva. Zato sem vesel, da smo uspeli ohraniti določene vidike nacionalnih zakonov, ki so jim potrošniki ene ali druge države članice zelo naklonjeni. Kar zadeva nas v Franciji, imajo lahko naši potrošniki še naprej korist od varstva, ki ga nudi jamstvo glede „skritih napak“, ali ohranitve naše zelo zaščitne zakonodaje za prodajo od vrat do vrat.

Poleg tega danes dokazujemo, da je Evropski parlament, desničarske in levičarske stranke skupaj, sposoben odgovoriti na vsakodnevne skrbi ljudi, in to pozdravljam. Rešitev je seveda več Evrope, a ne kakršne koli. Potrebujemo Evropo, ki varuje, Evropo, ki zagotavlja, in Evropo, ki nudi priložnosti Evropejcem, državljanom, potrošnikom in podjetjem.

  Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Gospod predsednik, v preteklih časih je slogan „kupec je kralj“ držal, doživljenjske garancije niso bile izjema in kakovost je bila vprašanje časti. Današnji svet je očitno drugačen. Danes moramo misliti na pravice potrošnika, varstvo potrošnikov in zakonodajo, ki bo to zagotovila. Zdi se, da zadovoljstvo potrošnikov ni več najboljša trgovinska politika in skoraj preveč primerov je iz vsakdanjega življenja, ki kažejo ravno nasprotno.

Zato je tako pomembna temeljita razprava o tej zakonodaji, ki ne sme povzročiti poslabšanja na področju pravic potrošnikov, temveč se bo morala odzvati na nove izzive. Zavedati se moramo, kako različna so izhodišča različnih držav EU, kar zadeva pravice potrošnikov. Naš cilj mora biti povečanje varstva potrošnikov na tistih krajih, kjer sta do zdaj prevladovala kaos in negotovost, ki sta privabila različne goljufe in spodkopala zaupanje v notranji trg. Po drugi strani moramo ohraniti visoko stopnjo varstva potrošnikov tam, kjer že obstaja v učinkoviti obliki. To je temeljni pristop direktive o pravicah potrošnikov, zato povsem podpiram stališče moje skupine. Rada bi se seveda tudi zahvalila vsem poročevalcem za obsežno delo, ki so ga opravili. Varstvo potrošnikov zares ni v nasprotju z interesi poštenega poslovneža. Resnica je ravno nasprotna.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala gospodu Schwabu za vztrajnost pri pogajanjih, ki jih je pripeljal do tega pomembnega kompromisa, in rada bi pohvalila vse tiste, ki so z njim sodelovali pri tem poročilu.

Ne želimo zagotoviti le višje stopnje varstva evropskih potrošnikov, temveč tudi, da bodo lahko evropske države ne glede na velikost zagotovile potrošnikom v vseh 27 državah članicah blago in storitve brez nepotrebnih pravnih ovir.

Ta nova direktiva bo naredila konec zakonodajni razdrobljenosti, ki škodi udeležbi na čezmejnem trgu, in bo znatno spodbudila notranji trg. Poudarjam nove določbe o posredovanju informacij potrošniku: te informacije morajo biti jasne, razumljive in pravočasne.

Pomembno je tudi, da breme dokazovanja skladnosti z zahtevami po informiranju nosi trgovec. Treba bo določiti pravila o pogodbah na daljavo, zlasti tistih, ki so sklenjene prek telefona ali interneta, potrošnike pa zavarovati s preprostimi, učinkovitimi mehanizmi. Prepričani smo, da bo po zaključku institucionalnih pogajanj nova direktiva prispevala k večji konkurenčnosti in dinamičnosti Evropske unije, kar je mogoče pričakovati v svetovnem gospodarstvu.

  Antolín Sánchez Presedo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, pridobitev direktive o pravicah potrošnikov, ki uvaja horizontalni instrument, kateri bo poenostavil, povzel in dopolnil štiri že obstoječe direktive, je pozitivna.

Notranji trg, za katerega je značilna visoka stopnja varstva potrošnikov, je ključen za trajnostno rast in zaposlovanje.

Da bi to dosegli v skladu s Pogodbo, državam članicam ne smemo preprečiti, da sprejmejo ukrepe za povečanje varstva potrošnikov. To pomeni, da je treba popolno uskladitev uporabiti samo takrat, ko je to nujno za skladen okvir za čezmejne transakcije, da se doda vrednost.

V Odboru za ekonomske in monetarne zadeve obstaja široko soglasje, da morajo biti finančne storitve sestavni del te uredbe, da bi bila res horizontalna, da mora biti usklajena s sektorsko zakonodajo na ravni EU in nacionalni ravni, tako da ne bo vrzeli, in da je treba poiskati nasvet strokovnjakov.

Besedilo ne odraža teh smernic zadovoljivo, zato ga je treba pred končnim glasovanjem še natančno uskladiti.

Doseči moramo tudi napredek v smeri evropske listine o potrošnikih na področju finančnih storitev.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, zahvalimo se gospodu Schwabu za dragoceno delo, ki ga je opravil. Enotna pravila o varstvu potrošnikov in pojmi, ki povsod pomenijo enako, v državljanih zbujajo zaupanje in obenem jamčijo večje pravno varstvo. Vse to je najpomembnejše za tiste državljane in podjetja, ki želijo svobodno uveljavljati svoje pravice v trgovini na notranjem trgu. Predlog poročevalca, da bi morala minimalno stopnjo uskladitve varstva potrošnikov spremljati popolna uskladitev tehničnih pravil, je edina sprejemljiva regulativna rešitev v sedanjih razmerah. Kombinacija minimalne in popolne uskladitve lahko postane možnost, ki bo sprejemljiva za vse.

Obstoječe ovire za čezmejne transakcije ovirajo dejavnosti trgovcev in potrošnikov prek meja držav članic. Statistični podatki kažejo, da so mnogi še vedno nenaklonjeni nakupom v EU prek interneta, in dobrodošlo bi bilo, če bi lahko tudi to spremenili. Poleg tega bi rad povedal, in pri tem imam v mislih predvsem države članice iz srednje in vzhodne Evrope, da je zelo potreben celovit in konstruktiven regulativni okvir. Sistem, ki temelji na preglednejših, skupnih pravilih, krepi ozaveščenost potrošnikov, ki v tej regiji še ni povsem dozorela, v zahodni Evropi pa je že dolgo znana. Razvita politika varstva potrošnikov je tudi sredstvo za podpiranje malih in srednje velikih podjetij. Zato moramo paziti, da ne zapletemo njihovega položaja s prestrogo zakonodajo.

Ključna je natančnejša opredelitev obveznosti trgovcev glede informiranja, kar bi prispevalo k večjemu številu tržnih transakcij, ki so skladne z zakonom in poštene s poslovnega vidika. Ni naključje, da tudi madžarsko predsedstvo meni, da je ta predlog direktive ena od prednostnih nalog v njegovem šestmesečnem mandatu. S tem, ko je Parlament uvrstil to poročilo na svoj dnevni red nekaj dni po svetovnem dnevu pravic potrošnikov, je posredoval simboličen signal. Če sprejmemo pravilno odločitev, lahko olajšamo življenje skoraj 500 milijonov potrošnikov in 22 milijonov podjetij na notranjem trgu v Evropski uniji.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, dovolite, da najprej čestitam gospodu Schwabu in njegovim kolegom za dobro delo, ki ga opravljajo že več kot dve leti. To je nedvomno njihov velik dosežek. Pohvalil bi tudi gospo Győri iz madžarskega predsedstva: polna je zanosa, tu je ves dan in tudi v Strasbourgu je vedno. Mislim, da še nisem videl koga tako zagnanega.

Gre za notranji trg, uskladitev, dodajanje vrednosti: vse to je zelo pomembno. To ni končni izdelek, temveč delo v teku: posebej je treba omeniti pravico do odstopa, nepoštene pogodbene pogoje in zlasti določbe o prožnosti, ki omogočajo prilagodljivost nacionalnih vlad. Če bi imeli to v drugih direktivah, kot je ESPG, bi delovale bolje. Na koncu bi rad povedal, da dopolnjuje na primer prizadevanja glede direktive o storitvah in direktive o varstvu podatkov, ki ju pripravljam. Torej je to dober napredek.

(GA) Pohvalil bi gospoda Schwaba, ker je dokončal delo.

  María Irigoyen Pérez (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisarka, dovolita mi, da najprej čestitam poročevalcu gospodu Schwabu in gospe Gebhardt za njuno delo.

Imam splošno misel. Ne gre za povečanje varstva, temveč za to, da se ne odpravijo pravice, ki že obstajajo v nekaterih državah članicah.

Če želimo vzpostaviti resničen notranji trg za odnose med podjetji in potrošniki, in k temu stremimo, moramo obenem vzpostaviti ravnovesje med visoko stopnjo varstva pravic potrošnikov in zaščito konkurenčnosti podjetij.

Da bi vzpostavili ravnovesje, se moramo dogovoriti o minimalni stopnji uskladitve kot tudi o možnosti, da države članice lahko ohranijo ali sprejmejo dodatne predpise, ki izboljšujejo varstvo potrošnikov.

Ne smemo dopustiti, da bi sprejetje zakonodaje EU povzročilo, da bi številni potrošniki in uporabniki imeli na koncu manjše varstvo.

Pozdravljam dejstvo, da so se pogajanja v Evropskem parlamentu izboljšala, vendar bi rada vztrajala pri tem, da se ohranijo že vzpostavljene pravice.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). - Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcu gospodu Schwabu in njegovi skupini poročevalcev mnenj in poročevalcev v senci za zelo dobro delo v zvezi s tem poročilom. Dolgo je trajalo, da se je izbrala pot, ki je dovolj uravnotežena tako za potrošnike kot podjetja. Pozdravljam splošni kompromis, ki so ga dosegle vse politične skupine, in mislim, da je to pomemben korak naprej za vse potrošnike v Evropski uniji.

Na voljo so znatna izboljšanja, kot je določitev jasnih zahtev po informiranju v pogodbah, in uskladitev določb o pravici do odstopa. Seveda je to kompromis, ni popoln. Primer je člen 22a, ki trgovca obvezuje k dobavi v drugih državah članicah. Nekaterih proizvodov in storitev zaradi njihove narave to ne bi smelo zajemati, recimo pokvarljivega blaga. Težave lahko nastanejo tudi pri digitalnih proizvodih. Prvotni namen spodbujanja čezmejnega poslovanja je zelo pomemben in dober in resnično upam, da bomo na bližajočih se pogajanjih s Svetom uspeli uvesti te prilagoditve, da dosežemo optimalen rezultat.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Gospod predsednik, mislim, da bi moral imeti vsak potrošnik pravico do informacij, preden podpiše pogodbo. Trgovci na drobno bi morali informirati potrošnike in pridobiti njihovo soglasje, tudi kadar se blokira nek znesek na potrošnikovi kreditni ali bančni plačilni kartici.

Pomembno je tudi, da zavarujemo potrošnike pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji. Žal so pri bančnih storitvah, zavarovanjih, elektronsko-komunikacijskih storitvah ali turističnih storitvah pogodbene določbe zelo pogosto zapisane na hrbtni strani v drobnem tisku. Potrošniki pa zelo pogosto podpišejo registracijski obrazec ali račun, ne da bi sploh prebrali pogodbene določbe na hrbtni strani.

Tudi če potrošniki preberejo vse pogodbene določbe in izjavijo, da se z eno od njih ne strinjajo, nimajo nobene pogajalske moči. V takih primerih je prvi odgovor, ki ga potrošnik prejme, da je to standardna pogodba podjetja in je ni mogoče spremeniti.

Nacionalni organi za varstvo potrošnikov bi morali te standardne pogodbe preučiti, da bi potrošnike zavarovali pred nepoštenimi pogoji.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila Andreasu Schwabu za odličen izdelek in zato, ker je podprl moje predloge. Dejstvo, da potrošniki pod določenimi pogoji pridobivajo pravico do dostave blaga in storitev, naročenih prek interneta, v katero koli državo članico, označuje pomembno spremembo v spletnem nakupovanju. Tretjina prodajalcev noče dostavljati blaga prek meja, zlasti ne v nove države članice.

Mislim tudi, da bo Svet sprejel našo kompromisno različico, vključno z mojimi predlogi o tem, da se obvezno navede medobratovalnost računalniške opreme in elektronike, o berljivosti pogodbenih pogojev, pravicah potrošnikov na organiziranih nakupovalnih izletih in možnosti, da države članice razširijo pravice potrošnikov, vključno z garancijami, na prostovoljne organizacije in mala podjetja. Pomen te direktive je jasen. Zagotovitev nedvoumnih pravic evropskim potrošnikom je najboljši način, da se v EU doseže pošteno notranjo trgovino.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Gospod predsednik, strategija EU 2020 navaja, da visoka raven varstva potrošnikov zagotavlja kakovost proizvodov, hkrati pa jamči zaupanje potrošnikov in s tem spodbuja učinkovitost notranjega trga.

Kar zadeva pravice potrošnikov, daje sedanja minimalna ureditev vsem državam članicam svobodo, da prilagodijo predpise EU svojim nacionalnim predpisom, in mislim, da je treba ta pristop ohraniti.

Evropska unija lahko spodbuja boljšo uskladitev notranjega trga z višjo stopnjo varstva potrošnikov, tako da poveča sedanjo minimalno stopnjo uskladitve do stopnje najboljših obstoječih nacionalnih praks.

Mislim, da mora biti evropski sistem odgovornosti za neskladnost pošten, tako da je mogoče izboljšati varstvo potrošnikov in zaupanje v trge ter s tem podaljšati življenjsko dobo proizvodov.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, veljavna evropska pravila glede potrošnikov so skladna z načelom minimalne uskladitve. Državam članicam dajejo možnost odstopanja, medtem ko vse to postavlja EU v slabši konkurenčni položaj. Zadovoljna sem, da je gospod Schwab pripravil tako odlično poročilo. Po več letih pogajanj je prišel čas, da se doseže sporazum o tej zadevi, in, kot je dejala ministrica Győri, si bo tudi madžarsko predsedstvo prizadevalo za to. Da bi zmanjšali razdrobljenost notranjega trga EU, potrebujemo odločnejše uveljavljanje pravic potrošnikov in slednjim moramo omogočiti, da sprejmejo boljše odločitve, pri čemer podjetja ne smejo biti v slabšem položaju zaradi nove zakonodaje. Enotni notranji trg zahteva enotna evropska pravila glede potrošnikov. Zato je pomembno, da dosežemo sporazum na prvi obravnavi.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, moram reči, da je bila to zelo konstruktivna razprava v tej dvorani, ko so se na vseh klopeh strinjali, da potrebujemo boljšo, bolj konstruktivno, učinkovitejšo direktivo o pravicah potrošnikov, kot jo imamo –, strinjali pa so se tudi, da morda ne bomo imeli popolne, vendar bo vseeno boljša od sedanje, ki je daleč od popolne, o čemer se vsi strinjamo.

Redko sem tudi videla takšno soglasje kot danes v Parlamentu glede hvaljenja poročevalca Andreasa Schwaba in njegovih soporočevalcev. Upam, da se bo soglasnost nadaljevala, kajti zdaj stopamo v zelo originalen proces in na voljo imamo zelo kratek časovni razpon, da poskusimo doseči to boljšo zakonodajo, ki jo želijo vsi poslanci, ki so govorili, iz vseh političnih strank. V skladu s tem vas spodbujam, da daste svojim poročevalcem to poročilo kot začetno točko za pogajanja. Vem, da bo madžarsko predsedstvo storilo vse, kar je v njegovi moči, da ta originalni postopek pripelje do pozitivnega zaključka.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, dovolite mi, da se pridružim tistim, ki so rekli, da je bila to odlična razprava. Razprava je bila zelo konstruktivna ter v imenu madžarskega predsedstva in naših strokovnjakov bi se vam radi zahvalili za podporo in upam, da bomo lahko nadaljevali s posvetovanji v enakem ozračju. Naj omenim nekatera vprašanja, ki so bila izpostavljena med razpravo. Mnogi so pozivali k ureditvi seznamov nepoštenih pogodbenih pogojev. Strinjamo se z Evropskim parlamentom, da bi seznam na evropski ravni predstavljal dodano vrednost. Čeprav veljavna zakonodaja vsebuje okviren seznam primerov, bi dodana vrednost dejansko nastala z oblikovanjem enotnega evropskega seznama. Vendar v Svetu še ni dovolj podpore za to in to je eden od razlogov, da se je Svet odločil izpustiti to vprašanje.

Nekateri so vprašali, zakaj bi morali doseči sporazum na prvi obravnavi, čeprav je na to že odgovorila gospa Gáll-Pelcz. Kot je bilo rečeno, smo začeli pogajanja oktobra 2008 med francoskim predsedstvom. V dveh letih in pol smo imeli več kot šestdeset sestankov delovne skupine, zato menimo, da ni več možnosti za prilagoditev, da bi odpravili nasprotujoče manjšine, zato smo morali obseg direktive znatno zožiti na pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov. Ožji obseg in s tem ciljna uskladitev bosta po mojem prepričanju privedla do hitrejšega sporazuma in ne vidim, kako bi lahko dodana vrednost izhajala iz nadaljevanja in druge obravnave.

Predhodno stališče Evropskega parlamenta je v več pogledih blizu splošnemu pristopu Sveta, zato mislim, da ne bi smeli zamuditi te priložnosti za sporazum na prvi obravnavi, in vse k temu pozivam.

Všeč mi je bila pripomba gospoda Harbourja o tem, ali so sedanje razmere odskočna deska ali mejnik. Če želimo biti realni – in jaz nerada pretiravam –, mislim, da so odskočna deska, ne mejnik. Lahko bi bile mejnik, toda pogoji preprosto niso bili pravi. Lahko jih vidimo kot odskočno desko, če pomislimo na interese naših državljanov in potrošnikov.

Vsi vemo, da so v državah članicah zelo različni pravni pogoji. Večja uskladitev na tej stopnji ne bi bila mogoča. Mnogo bolje je imeti manjši obseg in doseči sporazum. To bi zares pomagalo povečati pravice potrošnikov in tako pripomoglo, da se približamo vzpostavitvi enotnega trga.

  Andreas Schwab, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, o tem, ali je to mejnik ali ne, bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Jasno je, na primer, da so se ustanovitelji Evropske skupnosti, kot je Altiero Spinelli, po katerem smo danes poimenovali sejno sobo skupine, lahko ukvarjali z bolj temeljnimi vprašanji v Evropi. Toda prepričan sem, da dandanes napredek v Evropi poteka v obliki majhnih, konstruktivnih korakov. Zato bi se rad zahvalil vsem poslancem, ki so sodelovali v razpravi in omogočili ta kompromis s svojimi prispevki k spremembam. Kompromis je vedno priložnost, da se doseže ravnovesje med različnimi interesi. Nihče ne bo povsem srečen, vsi pa bodo pripravljeni izboljšati pristop, ki je šel še dlje. Zato mislim, da smo na pravi poti.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil podpredsednici Komisije, gospe Reding, za njeno neprekinjeno zavezo ter podporo in spodbudo tako danes v tej razpravi kot na mnogih drugih sestankih. Upam, da se lahko še naprej zanesemo nanjo med posvetovanji s Svetom. Rad bi se zahvalil predsedniku odbora, gospodu Harbourju, za njegovo potrpežljivost s poročevalcem in drugimi člani odbora, kot tudi gospodu Lehneju, predsedniku Odbora za pravne zadeve. Kar zadeva Svet, želim, da bi gospa Győri, bivša poslanka Evropskega parlamenta, v svoji vlogi predsedujoče Svetu razumela, da bo Evropski parlament morda moral spremeniti predlog, ki ga je na srečo Svet sprejel 24. januarja. Na nekaterih področjih bi šli radi dlje, zato bomo imeli v naslednjih nekaj tednih konstruktivne razprave, da najdemo pozitivno rešitev. Najlepša hvala.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Pozdravljam prizadevanja za okrepitev pravic potrošnikov v EU. Podpiram tudi ukrepe, predlagane za pospeševanje čezmejne trgovine, in ukrepe za razjasnitev pravil EU o varstvu potrošnikov, namenjene odpravi sedanje negotovosti.

Preglednost in boljša obveščenost podjetij in potrošnikov bi v veliki meri prispevali k zaupanju potrošnikov v trg, kar bi spodbudilo gospodarsko rast. Ob tem pa me precej skrbijo nekateri ukrepi in njihov vpliv na mala in srednje velika podjetja. Čeprav ta podjetja vsekakor podpirajo ukrepe, ki bi ustvarili jasnejši pravni okvir in dopolnili obstoječe mehanizme varstva potrošnikov, nekatere izmed njih skrbi, da bi lahko imele nove določbe vpliv na vsakodnevno vodenje podjetij. Takšni ukrepi lahko znatno povečajo birokracijo in nepotrebno upravno breme.

Pri varstvu potrošnikov moramo biti prepričani, da ne uničimo podjetij in storitev, ki služijo tem potrošnikom.

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Predlog direktive o pravicah potrošnikov združuje v en sam pravni instrument štiri direktive o pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, nerazumnih pogojih v potrošniških pogodbah, varstvu potrošnikov v pogodbah na daljavo in določenih vidikih prodaje proizvodov za široko uporabo in garancij. Namen združitve teh štirih direktiv je okrepiti notranji trg in spodbujati čezmejno prodajo. Visoka stopnja varstva potrošnikov bo izboljšala kakovost proizvodov in povečala zaupanje potrošnikov ter s tem izboljšala učinkovitost notranjega trga. Zavrniti moramo poskus, da se določi strogo dvoletno garancijsko obdobje, kajti to bi oslabilo varstvo potrošnikov v mnogih državah, saj bi morale skrajšati garancijsko obdobje v svoji nacionalni zakonodaji in bi s tem oslabile položaj potrošnika. Cilj, da se spodbudi zaupanje potrošnikov v čezmejne nakupe, kjer potrošniki občutijo največ ovir v smislu težav z jezikom, pomanjkanja zaupanja v plačilni sistem in nepripravljenosti podjetij za trgovanje prek meja, je pravilen. Pripomba poročevalke iz Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ki obžaluje, da predlog zakona ne upošteva novih proizvodov, ki nastajajo s spremembami v razvoju proizvodov in inovacijami, na primer digitalni proizvodi, je povsem pravilna. Na področju zabavne in potrošne elektronike so vse pogostejši proizvodi, ki vključujejo programsko opremo in druge neotipljive storitve.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Neenotnost sedanjih zakonov in standardov pogosto deluje odvračilno na potrošnike in podjetja, ki razmišljajo o udeležbi v čezmejni trgovini. Potrošniki in podjetja naletijo na ovire v zvezi s spremembami tržnih pogojev.

Potrebna je obsežna uskladitev zadevne pogodbe, da se ohrani zlasti visoka stopnja varstva pravic potrošnikov. Poleg sektorskih različic bi bil obseg direktive omejen predvsem na pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov. Ravno te pogodbe predstavljajo največ čezmejnih transakcij.

Dejstvo, ali za določeno pogodbo veljajo usklajena pravila ali ne, je odvisno predvsem od besedila opredeljenih pogojev. Nekateri od njih so pogosto pomanjkljivi in nezadovoljivi s pravnega vidika.

Zares je treba zagotoviti, da je potrošnikom v vseh državah članicah EU zajamčena visoka stopnja varstva potrošnikov in da se jim blago lahko dostavi in zagotovi brez nepotrebnih pravnih ovir. To bi pomagalo okrepiti zaupanje potrošnikov, podjetja pa bi se bolj zanimala za čezmejne transakcije.

  Liem Hoang Ngoc (S&D), v pisni obliki. – (FR) Rad bi se zahvalil gospodu Schwabu in poročevalcem v senci za njihovo delo. Prvotni predlog Komisije je bil nesprejemljiv, saj je nameraval povsem uskladiti pravila o pravicah potrošnikov, ne da bi jih sistematično prilagodil najugodnejši nacionalni zakonodaji.

Z drugimi besedami, mnoge države članice bi morale iz svoje nacionalne zakonodajne črtati določbe, ki dejansko dodeljujejo boljše varstvo potrošnikom. V Franciji bi se v tem primeru odpravili dve pomembni pravili pravnega reda: pravilo o „skritih napakah“ in odločitev, da prodajalec na domu ne sme vzeti plačila do konca obdobja mirovanja.

Moji socialdemokratski kolegi in jaz smo uspeli doseči spremembo tega pristopa in uveljavitev minimalne uskladitve. Uspelo nam je tudi okrepiti pravice potrošnikov pri številnih točkah, zlasti glede informacij, ki jih je prodajalec dolžan zagotoviti, in določb v zvezi z obdobjem mirovanja.

Ena težava pa ostaja: poglavje V. Ne moremo sprejeti popolne uskladitve pravil o nepoštenih pogojih, kajti s tem bi državam članicam onemogočili odziv na poslovne prakse, ki se spreminjajo vsak dan in včasih prinašajo velika tveganja za potrošnike.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Raziskave Komisije kažejo, da vsak tretji državljan EU kupuje blago prek spleta, samo 7 % pa jih opravlja čezmejne nakupe prek spleta. Triintrideset odstotkov zanimajo čezmejni nakupi. To področje je še neurejeno in nakup blaga prek spleta je zapleten, zlasti kar zadeva dostavo in stroške transakcije. Predlog direktive o pravicah potrošnikov naj bi zmanjšal zaplete pri spletnih nakupih. Toplo pozdravljam izboljšane pravice potrošnikov pri spletnih nakupih. Imeti moramo popolne informacije o trgovcih, njihova imena, naslove in kontaktne podatke. Pravila v celotni EU je treba uskladiti, da nas ne doletijo neprijetna presenečenja in dodatni stroški. Pozdravljam uskladitev pravice do odstopa v 14 dneh. Zavarovati moramo potrošnike, vendar moramo tudi spodbuditi gospodarstvo. Povsem podpiram prizadevanja poročevalca, da se to uravnoteži. Izvajanje direktive o pravicah potrošnikov je en vidik težave, drugi pa je popolna povezanost in izvajanje enotnega digitalnega trga, notranjega trga EU in direktive o storitvah. EU in njene države članice se morajo osredotočiti na oboje.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Sprejetje nove usklajene direktive o pravicah potrošnikov je vsekakor eden od pomembnejših stebrov za boljše delovanje notranjega trga. Usklajena direktiva, ki združuje več direktiv o pravicah potrošnikov, bo znatno poenostavila pravni okvir, pomagala povečati zaupanje potrošnikov in spodbudila čezmejno trgovino. Če želimo narediti trgovino ali dobavno verigo preglednejšo, zlasti v elektronskem poslovanju, moramo poskrbeti, da bodo kontaktni podatki trgovcev na voljo, tako da bo potrošnik po potrebi lahko z njimi navezal neposreden stik. Zato podpiram predloge poročevalca v ta namen. Direktiva je dobro uravnotežena z vidika potrošnikov in podjetnikov ter dovolj prožna, da se upošteva razlike med državami članicami. Popolna zakonodaja o varstvu potrošnikov v Evropski uniji še ne obstaja. Toda to je velik korak v smeri boljšega varstva potrošnikov in trgovine.

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. – (NL) Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je več let vztrajno opozarjala, da varstvo potrošnikov in vzpostavitev notranjega trga nista nasprotujoča si cilja, temveč gresta pravzaprav z roko v roki. Ta horizontalni instrument kodificira in pojasnjuje pravice in obveznosti potrošnikov in trgovcev v celotni EU. Kaže tudi, da je EU resna glede izpolnjevanja potreb najbolj ranljivih potrošnikov. Sedanje pomanjkljivosti na področju spletnih ali čezmejnih nakupov bodo v veliki meri odpravljene. S tem bodo nastale priložnosti, ne le za potrošnike, temveč tudi mala in srednje velika podjetja, ki bodo imela od zdaj naprej lažje korist od obsega notranjega trga. Toda če želimo najboljše za naša mala in srednje velika podjetja, jim ne smemo nalagati nobenih nepotrebnih bremen. Zato moramo uvesti spremembe predloga Komisije, ki bodo prijazne malim in srednje velikim podjetjem. Evropa se ne sme zadovoljiti z nič manj kot „z odliko“ na izpitu srednje velikih in malih podjetij.

  Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. – (IT) Naši supermarketi so vse dlje od doma in vse manj postopamo okrog prodajnih polic s proizvodom v rokah, obdani z vonjem sveže hrane in pripombami ljudi. Nakupi so vse pogosteje opravljeni na daljavo, internet pa je zdaj povsem spremenil naše navade, deloma zato, ker naša življenja postajajo vse bolj mrzlična. To je posebna, oprijemljiva pojavna oblika tistega, kar učbeniki imenujejo „svetovno gospodarstvo“. Kakšna je razlika med internetom in supermarketom? Na internetu ne moreš vprašati prodajalca za nasvet pri izbiri med dvema proizvodoma, v supermarket pa se lahko celo vrneš s proizvodom, če je z njim kaj narobe, in vzameš drugega, ko pokažeš blagajniku račun. Zato je evropska direktiva o pravicah potrošnikov temeljnega pomena v smislu obveznosti, ki jih nalaga glede informiranja o proizvodih, ki jih je treba zamenjati, popraviti ali poceniti, da se zagotovi enako strogo varstvo na področju spletne prodaje, kot velja za prodajo na kraju samem v celotni Evropi.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Mislim, da je direktiva o pravicah potrošnikov eno od najpomembnejših zakonodajnih besedil, o katerih bomo razpravljali v prvi polovici letošnjega leta. Zlasti pomembni sta vprašanji boljšega dostopa do informacij in večjega varstva potrošnikov, na primer za razvoj spletnega trga in gospodarsko rast v celotni EU. V primerjavi z Združenimi državami, na primer, se spletni trg v Evropi še vedno razvija razmeroma počasi in moja domovina – Poljska – zaseda v tem pogledu šele 17. mesto med državami članicami EU. Samo 23 % poljskih potrošnikov kupuje prek interneta, za kar je očitno eden od glavnih razlogov pomanjkanje zaupanja. Ena od najbolj spornih točk v predlogu direktive je obseg uskladitve predpisov. Vesela sem, da se je poročevalec iz Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov strinjal z utemeljitvami, ki jih je predložila moja skupina, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki kritizirajo cilj Evropske komisije, namreč popolno uskladitev, kar bi v realnosti državam članicam onemogočilo, da sprejmejo višje standarde od tistih, predvidenih v direktivi. Mislim, da bi morale imeti države, ki želijo ohraniti višje standarde, priložnost, da to naredijo.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Žal so pravice potrošnikov, ki kupujejo industrijske ali živilske proizvode, bolje zaščitene kot pravice uporabnikov prevoznih, zdravstvenih ali izobraževalnih storitev. Razlog za to je, da je težko dokazati, da je bila opravljena storitev slabe kakovosti.

Na primer, latvijski letalski prevoznik Air Baltic, ki je v 51-odstotni lasti države, ima trenutno monopol. Zaradi tega prihaja do zlorab na področju potniških storitev in zagotavljanja storitev. Direktorju podjetja, gospodu Flicku, se ni zdelo potrebno odgovoriti na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta in se preprosto ne zmeni za pritožbe širše javnosti. S svojimi spletkami Air Baltic poskuša narediti norca iz Evropskega parlamenta. Prodaja vozovnice za poslovni razred za letalo, ki ne nudi poslovnega razreda. Poleg tega Air Baltic prikriva pogoste primere okvar letal in s tem še naprej tvega življenja tisočih potnikov. Nujno je treba oblikovati preiskovalni odbor, da preuči prakse prevoznika Air Baltic, sicer je lahko izid tragičen.

  Ville Itälä (PPE), v pisni obliki. – (FI) Prvotni osnovni predlog Komisije je bil razmeroma problematičen z vidika potrošnikov in podjetij. Vendar je poročevalec opravil odlično delo, zaradi katerega so mogoči pomembni koraki v smeri doslednejšega varstva potrošnikov v sklopu razvoja notranjega trga, ne da bi ogrozili visoko stopnjo varstva potrošnikov. Upamo, da bo to spodbudilo čezmejno prodajo na daljavo. Ne smemo pa pozabiti, da je veliko drugih dejavnikov, ki še vedno ovirajo rast elektronskega poslovanja v Evropi. V prihodnosti si bomo morali prizadevati, da na primer pospešimo plačilne transakcije in izboljšamo učinkovitost čezmejnih plačil, zaradi česar bodo mala in srednje velika podjetja manj oklevala glede vstopa na evropski internetni trg.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Rada bi izrazila svojo hvaležnost, ker bomo po jutrišnjem glasovanju lahko imeli zakonodajni okvir, ki zagotavlja boljšo uskladitev pravic potrošnikov v EU. Po drugi strani bi rada čestitala Evropski komisiji, ker je začela s tem predlogom direktive, ki združuje štiri obstoječe direktive v en sam zakonodajni instrument. Rada bi tudi poudarila, da bomo, ko bo ta direktiva izvedena, lahko končno zajamčili državljanom v 27 državah članicah Evropske unije, da se lahko zanesejo na visoko stopnjo varstva potrošnikov. Obenem bi rada čestitala poročevalcu za dobro delo in zato, ker je dodal v poročilo ključne člene, ki bodo urejali pravice tistih, ki kupijo blago in storitve prek spleta.

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Rad bi se zahvalil gospodu Schwabu in drugim poslancem za delo, ki so ga vložili v ta predlog. Pozdravljam prizadevanja, namenjena uskladitvi predpisov o prodaji na daljavo v celotni EU, ki naj bi zaščitili potrošnike in trgovcem olajšali poslovanje. Nedvomno potrebujemo kompromis, ki bo zajamčil visoko stopnjo varstva potrošnikov in trgovcem olajšal zagotavljanje storitev v celotni EU. Mislim, da je prav, da se zagotovi visoka minimalna stopnja varstva potrošnikov, pod pogojem, da bodo lahko države članice uvedle strožje predpise na svojem ozemlju, če menijo, da je stopnja varnosti, ki jo jamči EU, premajhna. Ne smemo pa zanemariti potreb trgovcev, katerih življenje bi dejansko morala olajšati uskladitev predpisov na ravni celotne EU, tako v smislu poslovanja kot nižjih stroškov. Zato je priporočljivo, da se oblikuje stališče, ki bo ščitilo interese tako potrošnikov kot trgovcev. Ne more biti dvoma, da bosta zagotavljanje varnejših transakcij in uskladitev predpisov povečala zaupanje v prodajo na daljavo in spodbudila potrošnike k takšnim nakupom.

21. Izvajanje direktive o kakovosti goriva (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor o izvajanju direktive o kakovosti goriva, vključno s privzeto vrednostjo EU za katranski pesek in naftni skrilavec, ki ga je v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane predložila gospa McAvan (O-000058/2011 – B7-0209/2011).

  Linda McAvan, vlagateljica. − Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila konferenci predsednikov, ker si je ta teden vzela čas za to razpravo kljub zelo poznemu obvestilu. Rada bi se zahvalila komisarki, ker je prišla tako pozno sem razpravljat o tem vprašanju, ki je zelo pomembno za naš parlament.

Na prvi pogled izgleda kot zelo tehnično vprašanje. Gre za izvajanje ukrepov za direktivo o kakovosti goriva in določanje izhodiščne ravni ali privzetih vrednosti za emisije toplogrednih plinov za motorna goriva. Pravo, zelo resno vprašanje je: Kako resni smo v Evropski uniji glede boja proti emisijam iz prometa? Vemo, da okoli 20 % emisij toplogrednih plinov izvira iz prometa. Vemo, da ta vrednost narašča, medtem ko v stanovanjskem in energetskem sektorju pada. Očiščenje naših motornih goriv je ključni del boja proti podnebnim spremembam, zato je direktiva o kakovosti goriva tako pomembna.

Tako pridemo do vprašanja katranskega peska in naftnega skrilavca. Parlament je od Komisije pričakoval izvedbene predloge direktive konec lanskega leta. Prišlo je do zamude in vemo, da je bil razlog za to notranja razprava v Komisiji o tem, ali bi za katranski pesek določili ločeno vrednost. Rečeno nam je bilo, da ne moremo dobiti meritev, ker ne obstaja znanstvena študija, ki bi podprla predlog Komisije. V zgodnjih osnutkih, ki jih je pripravila Komisija, pa smo videli, da obstaja ločena vrednost za katranski pesek v posvetovalnih dokumentih, v kasnejšem osnutku pa te vrednosti ni bilo več.

Po vaši zaslugi, gospa komisarka, zdaj imamo študijo o katranskem pesku. Študija, ki je bila objavljena pred dvema mesecema, prikazuje nekaj, kar so kazale že druge študije, tj. emisije toplogrednih plinov iz kanadskega katranskega peska znašajo povprečno 107,3 g CO2 na megadžul v primerjavi s 87,1 g pri konvencionalnih gorivih. Pri naftnem skrilavcu ta vrednost znaša 122 in 139 g CO2 na megadžul. Z drugimi besedami, kaže, da so ta goriva bolj umazana kot konvencionalna nafta. Zdaj ko imamo študije, upam, da nam bo komisarka nocoj povedala, da bo predložen predlog za izvajanje direktive o kakovosti goriv.

Na začetku sem povedala, da to ni samo tehnično vprašanje. Prejšnji teden so mnogi poslanci Evropskega parlamenta, ki so nocoj tu, prejeli peticijo tisočih evropskih državljanov, ki jih to vprašanje zelo skrbi. Želijo isto kot jaz, namreč ustrezno, pošteno označevanje katranskega peska in naftnega skrilavca. Pogosto slišimo, da je EU vodilna na področju boja proti podnebnim spremembam, toda Kalifornija je že uvedla standard za gorivo z nizkimi emisijami ogljika, ki katranski pesek označuje kot visokoogljičen.

Vem, da je bilo okrog tega veliko lobiranja, vsi smo slišali zanj, srečali smo različne lobiste in celo zdaj, ko vemo, da sta katranski pesek in naftni skrilavec bolj umazana kot konvencionalna nafta, nam pravijo „ne, opravimo še več študij, dajte nam več časa“. Toda zdaj poznamo dejstva o katranskem pesku, zato ne vidim razloga za odlašanje. Katranski pesek je eden od najbolj onesnažujočih načinov za proizvodnjo motornega goriva, kar jih poznamo. Iz tega sledi, da bi moral biti drugače razvrščen v direktivi o kakovosti goriv, sicer ne more nič preprečiti, da ne bi motorna goriva skladno z direktivo o kakovosti goriv postala še bolj umazana namesto čistejša.

Komisarka Hedegaard, vem, da boste vsak čas slišali, koliko kolegov iz vseh skupin v Parlamentu je enako zaskrbljenih. Poznani ste po svoji zavezanosti boju proti podnebnim spremembam in zaradi tega vas v tem parlamentu spoštujejo. Želimo sodelovati z vami pri izvedbi vašega nizkoogljičnega načrta, s katerim bi dejansko zmanjšali emisije iz prometa za 60 %, kot ste razglasili prejšnji teden, zato upam, da nam boste nocoj prinesli dobre novice in nam povedali, da bomo v naslednjih nekaj tednih dobili izvedbeni standard in višjo vrednost za katranski pesek in naftni skrilavec.

  Connie Hedegaard, članica Komisije. − Gospod predsednik, Linda McAvan je ravnokar povedala, da se ona in Komisija strinjata, da je pomembno obravnavati emisije iz prometa; to se odraža tudi v beli knjigi o prometu, ki bo izdana danes. Žal je oblikovanje izvedbenega ukrepa, povezanega s ciljnim zmanjšanjem intenzivnosti toplogrednih plinov, ki je navedeno v direktivi o kakovosti goriva, trajalo dlje, kot smo pričakovali. Toda zamuda ne bo vplivala na zmožnost dobaviteljev, da izpolnijo svoje zahteve skladno z direktivo, saj ni nobena država članica določila vmesnega cilja za leto 2014.

Pri pripravi predloga je Komisija upoštevala, da mora ustrezni zakonodajni pristop uravnotežiti točnost in zapletenost metode poročanja s stopnjo spremenljivosti intenzivnosti toplogrednih plinov iz različnih goriv. Prejšnjo jesen in prvih nekaj tednov letošnjega leta so v Komisiji potekale obsežne notranje razprave, ki se trenutno končujejo, zato bo o predlogu mogoče razpravljati z državami članicami v naslednjih mesecih.

Kar zadeva privzete vrednosti za katranski pesek in naftni skrilavec, z veseljem poročam, da je Komisija pred kratkim objavila poročila, ki navajajo povprečno privzeto vrednost za katranski pesek in vrsto okvirnih privzetih vrednosti za naftni skrilavec. Ta poročila so na voljo na spletnem mestu Komisije. Glede na veliko zanimanje za to zadevo Komisija meni, da bi bilo koristno, da bi bila ta poročila vključena v omejeni postopek medsebojnega pregleda. Pri nadaljnji obravnavi tega vprašanja sem se tesno povezala s kolegom, ki je odgovoren za trgovinske zadeve, da bi zagotovila, da bo naš pristop trden v smislu naših obveznosti na podlagi mednarodnega prava, in tako bom tudi nadaljevala.

Tako je namen Komisije na tej stopnji predstaviti ustreznemu regulativnemu odboru, brez prejudiciranja izida postopka medsebojnega pregleda in naknadnega notranjega posvetovanja, osnutek izvedbenega ukrepa, ki bo navajal privzete vrednosti tako za katranski pesek kot naftni skrilavec ter tudi za druga nekonvencionalna goriva, kot sta tekoči gorivi na podlagi premoga in plina.

Po predvidevanjih naj bi osnutek izvedbenega ukrepa navajal, da bo Komisija preučila intenzivnost toplogrednih plinov iz surovin drugih kategorij z visokimi emisijami toplogrednih plinov in, če bo to opravičevala znanost, bo izvedbeni ukrep spremenjen tako, da se bodo dodale nove kategorije surovin.

Tako bi bil ukrep nediskriminatoren, saj bi dokazal, da je seznam kategorij surovin odprt in da Komisija dejavno preučuje druge kategorije in je pripravljena razširiti seznam, ko bo zbranih dovolj dokazov in podatkov o drugih kategorijah.

Glede na to, da je potrebnih nekaj tednov za medsebojni pregled in zatem za dokončanje notranjih razprav Komisije, bo mogoče z državami članicami razpravljati o osnutku izvedbenega ukrepa za celotni sveženj z manjšo zamudo. Čim pa ukrep odobri regulativni odbor, se bo posredoval v Evropski parlament v pregled.

  Horst Schnellhardt, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospe McAvan, ker je vložila to vprašanje. Revizija direktive o kakovosti goriv ne bi le obvezala dobaviteljev goriv, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo v življenjskem ciklu goriv, na primer med prometom in rafiniranjem, in merijo zmanjšanje, temveč tudi, da od leta 2011 naprej vsako leto zmanjšajo emisije na enoto energije za 1 %, kar pomeni skupno za 10 % do leta 2020. Vendar menim, da je zmanjšanje emisij v življenjskem ciklu goriva mogoče izmeriti le, če so določene ustrezne standardne vrednosti. Te je treba končno opredeliti in objaviti.

Toda ko je gospa McAvan vložila svoje vprašanje, se mi je zdelo, da bi raje videla zaustavitev proizvodnje v tem energetskem sektorju. Želim posvariti pred takim pristopom, kajti podatki in ugotovitve o emisijah, ki nastanejo pri pridobivanju surove nafte ali nafte iz peska ali skrilavca, se zelo razlikujejo. Pred vsega eno uro sem govoril s predstavnikom kemične industrije, ki je dejal, da ima tehnični razvoj takšen potencial, da bi bilo mogoče doseči mnogo boljše rezultate na tem področju. Rad bi spomnil Parlament, da nenehno govorimo o neodvisnosti od energetskih virov zunaj Evropske unije. Ta surovina nam je na voljo tu v Evropski uniji, zato bi jo morali vključiti v naše razprave. Toda vse to bo učinkovalo le, če bodo veljale standardne vrednosti, ki jih je treba preveriti. Zato pozivam Komisijo, da hitro ukrepa.

  Kriton Arsenis , v imenu skupine S&D. – (EL) Gospod predsednik, komisarka, zares razpravljamo o zelo ključnem vprašanju: emisije iz proizvodnje nafte iz katranskega peska so od tri- do petkrat večje kot pri drugih proizvodnih metodah in ta zelo zaželeni kazalnik, ki ga želimo v direktivi, bo zagotovil, da ne bomo subvencionirali te katastrofalne proizvodne metode.

Dejali ste, da je bila študija zaključena. Toda čeprav imamo študijo, kajti dejali smo, da jo potrebujemo, če želimo nadaljevati, želimo, da gre zdaj skozi postopek medsebojnega pregleda. Vprašanje je, komisarka, kdaj bo ta postopek končan? Kakšni so roki? Kako dolgo bomo morali še čakati, da se pregleda ta kazalnik na podlagi te metodologije, tako da ga bomo lahko končno vključili v našo zakonodajo?

Pri katranskem pesku pa emisije niso edina težava. Gre tudi za uničevanje edinstvenih gozdov, kanadskih arktičnih gozdov, naših ključnih zaveznikov v boju proti podnebnim spremembam. Obenem uničujemo ozemlje, kjer poteka to masovno uničenje, in če ne bomo vključili kazalnika v našo zakonodajo, se bo to uničenje razširilo v druge države.

  Fiona Hall, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila komisarki Hedegaard za njena dolgotrajna prizadevanja v zvezi s tem vprašanjem in pozitivno razglasitev nocoj. Komisarka, s poslanci Evropskega parlamenta ste se srečali ob več priložnostih in vemo, da kamen spotike ni vaše delo. Kljub temu je pomanjkanje napredka prineslo veliko razočaranje.

Najprej nam je bilo rečeno, da ni dovolj ducat študij, ki kažejo, da ima katranski pesek višje emisije toplogrednih plinov kot konvencionalna nafta. Rečeno nam je bilo, da mora biti narejena študija, ki uporablja povsem enako metodologijo. Zdaj ko imamo to študijo Skupnega raziskovalnega središča – ki navaja vrednost 107 g na megadžul, kar je mnogo več kot povprečno 87,1 g za surovo nafto –, nasprotniki pravijo, da mora v medsebojni pregled. Zdi se kot popolno tratenje časa.

Škoda, da se je lobiranje proti ločeni vrednosti za katranski pesek izvajalo predvsem z ene strani, kajti nikakor ne gre za diskriminacijo Kanade. Obstajajo še številna druga možna nahajališča katranskega peska, od katerih so nekatera v EU, kot smo ravnokar slišali. Ravno dejstvo, da ti alternativni viri nafte privabljajo zanimanje vlagateljev s celotnega sveta, je razlog za to, da moramo vztrajati pri ločeni vrednosti toplogrednih plinov zanje. Sicer se bomo, ko bo katranski pesek neopazno pridobival vse večji delež v mešanici energetskih virov, znašli v razmerah, ko bomo izpolnjevali ciljno 6-odstotno zmanjšanje iz direktive o kakovosti goriv na papirju, v resničnem življenju pa bomo proizvajali gorivo s še večjimi emisijami kot zdaj.

V veliko pomoč bi bilo, komisarka, če bi lahko pojasnili GD za trgovino, kot ste mu gotovo že, da to ni napad na Kanado in da bi poleg vsega drugega Parlament želel, da se to vprašanje privzete vrednosti katranskega peska uredi, da bo mogoče nemoteno sprejetje trgovinskega sporazuma med EU in Kanado.

  Satu Hassi , v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, v sklopu podnebnega svežnja smo se odločili, da bi se moral ogljični odtis goriva v prevozu zmanjšati za 6 % do leta 2020. Bilo bi povsem nedosledno in nesmiselno, če bi zdaj zamižali pred najbolj umazanimi gorivi od vseh, kot je nafta iz katranskega peska, obenem pa spodbujali njeno proizvodnjo po svetu, v Kanadi in Afriki, na primer. Povsem jasno je, da bi morali imeti lastne privzete vrednosti za ogljični odtis nafte iz katranskega peska in naftnega skrilavca. Čim prej moramo začeti razlikovati tudi med drugimi viri surove nafte.

Po mojem mnenju je kanadska vlada zelo neprimerno vršila pritisk na EU, ki mu ne smemo popustiti. Če je ogljični odtis Kanade iz katranskega peska manjši, kot je referenčna vrednost, lahko Kanada to dokaže. Ali ne bi morali pri fosilni nafti upoštevati enakih načel kot pri biogorivih, namreč da se privzete vrednosti razlikujejo glede na vir surovin?

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, komisarka, svetovne rezerve bituminoznega peska so zelo velike. Rezerve bituminozne nafte so po ocenah več kot dvakrat večje od rezerv surove nafte, ki se pridobiva s konvencionalnimi metodami. Sodobne tehnologije omogočajo izkoriščanje nahajališč surovin na krajih, kjer nihče ne bi pričakoval, da je to mogoče. Obenem so okoljevarstvene zahteve postale strožje, zato prihaja do nasprotja med okoljskimi standardi ter iskanjem surovin in željo po njihovem izkoriščanju za vsako ceno. To povzroča propadanje zemlje, krčenje gozdov in izkoriščanje vodnih virov.

Podjetja, ki pridobivajo surovine, je treba prisiliti, da sanirajo območje, ki so ga uporabila, tako da bodo nekega dne na njem lahko ponovno rasli gozdovi. Podjetja, ki služijo na račun predelave bituminoznega peska, morajo delež dobička nameniti v okoljevarstvene namene, na primer v obliki depozita. Evropska komisija bi morala podpirati te zahteve in tehnologije za zmanjšanje emisij CO2. Konec koncev sta Evropa in Kanada tako močno gospodarsko povezani, da se mora kanadska industrija hočeš nočeš prilagoditi evropskim okoljevarstvenim zahtevam, da lahko posluje na evropskem trgu, na primer na tem področju.

  Peter Liese (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil gospe McAvan, ker je prevzela pobudo v tem primeru, in gospe Hedegaard, ker se je lotila težave. Nismo zadovoljni s tem, kako hitro se dogajajo stvari, vendar vemo, da je ta zadeva pri gospe Hedegaard v dobrih rokah. Radi bi jo podprli med razpravami v Komisiji in z vsemi drugimi vpletenimi.

Okoljski vpliv katranskega peska je jasen. Zunaj Parlamenta poteka razstava, ki jasno kaže, da čeprav dvomimo v nekatere besede ali podatke, imamo resen okoljski problem. To je nesporno. Glede na to, da smo tako podrobno razpravljali o učinkih biogoriv in celo nameravali izvesti posredne raziskave sprememb v pridelavi hrane, moramo to težavo, ki je tako očitna, preučiti mnogo podrobneje. Zato je to pomembna pobuda.

Med razpravo in med pripravami se mi je v mislih ponavljal stavek, ki ga je večkrat izrekel nemški minister za okolje Norbert Röttgen: Kar zadeva fosilna goriva, smo sadje, ki je na dosegu roke, že pobrali. Stavek je jasen v sklopu te teme in glede na razstavo pred Parlamentom. Če bi želeli pridobiti fosilna goriva iz vseh naših dodatnih nahajališč, bi to zahtevalo ogromno dela in povzročilo nove težave. Zato bi rad nocoj še enkrat poudaril, da imamo vsi razlog za tehtnejši razmislek o energetski učinkovitosti, zlasti glede na dogodke v zadnjih dneh. Rad bi, da bi vsi vršili večji pritisk na Komisijo in gospoda Oettingerja, da naj si prizadevata za 20-odstotni cilj na področju energetske učinkovitosti. Upam, da bosta Generalni direktorat za mobilnost in promet ter komisar za promet lahko v naslednjih nekaj letih pripravila določene ukrepe in ne samo govorila v prazno ter da s tem ne bosta čakala do naslednjega parlamentarnega mandata.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). - (NL) Gospod predsednik, na trgu pred Parlamentom je fotografska razstava katranskega peska v Kanadi. Ena fotografija človeka zmrazi do kosti. Prikazuje čudovite pragozdove, nato pa ostro črto, ki označuje začetek onesnaženega, črnega in oljnatega jezera, ki meri 170 kvadratnih metrov. To človeka res zmrazi do kosti in vsem priporočam, da si nocoj pogledajo to razstavo.

Poleg tega, da povzroča ogromno izgubo biotske raznovrstnosti, katranski pesek tudi oddaja izjemno visoko stopnjo CO2. Kar zadeva mene, so biotska raznovrstnost in emisije CO2 zadosten razlog, da odločno nasprotujemo izkoriščanju katranskega peska v Kanadi kot tudi v drugih državah. Najmanj, kar lahko naredimo, pa je, da vključimo onesnaževalno vrednost nafte iz katranskega peska v direktivo o kakovosti goriv.

Glede na to, kar je povedala gospa Hedegaard, predvidevam, da se bo to zgodilo, toda upam, da bo tudi bolj odločno nasprotovala pridobivanju nafte iz katranskega peska v Kanadi in drugje po svetu.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Gospod predsednik, z naložbami v ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah in prometnem sektorju je mogoče doseči znatne rezultate na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020.

Ko je bila sprejeta direktiva o kakovosti goriv, smo imeli obširne razprave. Avtomobilska industrija je takrat mislila, da potrebuje daljše obdobje za načrtovanje in izdelavo novih motorjev, ki bi lahko prenesli večji parni tlak, da bi lahko povečala delež biogoriva.

Toda končno besedilo direktive obvezuje proizvajalce avtomobilov in goriv, da vlagajo v zmanjšanje emisij onesnaževal in boljšo kakovost goriva.

Mislim, da mora Evropska unija, če želimo zmanjšati emisije onesnaževal, ki jih proizvaja prometni sektor, prednostno vlagati v razvoj vseevropskega pametnega električnega omrežja, ki bo lahko sprejemalo lokalno in regionalno proizvedeno energijo iz obnovljivih virov energije in bilo vključeno v infrastrukturo, ki je potrebna za uporabo električnih vozil.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, komisarka, moram reči, da ta direktiva zbuja resno skrb med naftnimi družbami v srednji in vzhodni Evropi. Niti ne zato, ker še ni začela veljati, temveč zato, ker nas zanima, na kakšen način se bodo izračunale emisije. Ali s „fiksno“ metodo, ki temelji na poprečju EU, ali „hibridno“ metodo, s katero se bodo emisije izračunale na podlagi časa in kraja pridobivanja? Če se bo uporabila slednja, bodo proizvajalci, ki uporabljajo rusko nafto, morali dejansko zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov za 12 %, saj je onesnaženost na kraju pridobivanja že zdaj visoka.

Komisarka, skupaj s štirimi kolegi sem vam januarja poslal pismo v zvezi s tem in prejeli smo vaš odgovor, ki pa ni povsem odpravil naših dvomov. Zato bi vas rad prosil, da mi, če je to mogoče, potrdite, da ta zakonodajni akt ne bo postavil družb, ki predelujejo rusko nafto, v slabši konkurenčni položaj in s tem posledično diskriminiral države članice v srednji in vzhodni Evropi.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, nisem član Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE); moral bi biti, rad bi bil in upam, da bom. Če kdo iz njega izstopa ali če razmišljajo, da bi koga izključili, mi povejte in pridobil si bom mesto.

Komisija je pred nekaj tedni predstavila zelo dober dokument o energetski učinkovitosti. Poudarila je, da je potrebnega več dela na področju stavb in prometa in s tem se 100-odstotno strinjam.

Kar zadeva promet, je treba doseči več v smislu določanja omejitev za proizvajalce vozil, da bodo izdelali vozila z višjim izkoristkom goriva. To je zelo pomembna točka in premalo je bilo narejenega v zvezi s tem. Sem član delegacije za odnose s Kanado in Kanadčani so včeraj imeli za nas predstavitev na to temo. Pripravljeni so nam pokazati, kako to deluje, in dokler se ne razvijejo tehnologije, moramo biti bolj odprti za ta katranski pesek in skrilavec.

  Connie Hedegaard, članica Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila Parlamentu za zelo jasno sporočilo, ki ga je posredoval nocoj. Mislim, da je zelo jasno – vključno z nestrpnostjo in občutkom nujnosti. Gospod Schnellhardt je rekel, da bi morali ukrepati takoj, gospod Arsenis pa je prav glede časovnega razporeda vprašal: kdaj se bo to končalo? Z veseljem lahko povem, da v razmeroma kratkem času. Najprej bo medsebojni pregled, o katerem govorimo že tedne, nato se bo dokument vrnil v Komisijo, zatem pa bo potekal notranji postopek. To še ne bo konec, vendar bomo dokument vsaj spravili do naslednje faze, ki bo pri državah članicah.

Bližamo se, vendar, kot je dejala gospa Hall, to nikakor ni diskriminatorna pobuda, in mislim, da vsi veste, zakaj je smiselno paziti, da je dokumentacija trdna. To smo zagotovili in vsi vemo, iz katerih razlogov. Eden od njih je, da to ni bilo vključeno od samega začetka tega primera pred nekaj leti. Zdaj opravljamo to delo in lahko stvar pripeljemo do konca.

Naj za konec povem, da celotna zamuda pri izvajanju direktive v zvezi s privzeto vrednostjo katranskega peska pomeni, da bi lahko privzeto vrednost vključili zdaj v istem krogu, kot takrat, ko bomo direktivo kot tako izvajali. V tem pogledu bomo to v zvezi s privzeto vrednostjo katranskega peska lahko storili nekoliko hitreje, kot so nekateri od nas mislili, ko smo s tem začeli pred devetimi meseci. Hvala vam za zelo jasno sporočilo. Upam, da veste, da si zelo prizadevamo, da bi to zaključili.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Lansko leto sem obiskal območje katranskega peska v Kanadi in bil priča temu pojavu. Imel sem priložnost obsežno se posvetovati z upravo Alberte in zvezno kanadsko vlado o tem vprašanju. Preden sem šel v Kanado, so mi Prijatelji zemlje Evrope, Svetovni sklad za naravo in organizacija Promet in okolje dali vprašanja, ki naj bi jih zastavil vladi Alberte glede katranskega peska. Ministrica Alberte za mednarodne odnose mi je odgovorila na vsa ta vprašanja.

Povedali so mi, da se Kanada v celoti zavzema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in dekarbonizacijo fosilnih goriv, izpostavljeno pa je bilo tudi, da študije kažejo, da je lahko intenzivnost toplogrednih plinov iz nafte, pridobljene iz katranskega peska, enaka ali manjša kot pri nekaterih drugih gorivih. Po drugi strani pa ostajajo skrbi zaradi javnega zdravja, biotske raznovrstnosti in lokalnih prostoživečih živali in rastlin.

Komisiji priporočam, da pošlje skupino strokovnjakov na območje katranskega peska v Kanadi, da opravijo neodvisno analizo katranskega peska, saj bo pred decembrom 2012 predlagala spremembe direktive o kakovosti goriv z možno uvedbo dodatnih ukrepov za dobavitelje, da za 2 % zmanjšajo življenjski cikel toplogrednih plinov na enoto energije.

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki. – (CS) V Kanadi že več let poteka boj med naravovarstveniki in vlagatelji, ki žal vse manj pozornosti posvečajo varstvu narave, ko svetovne cene in povpraševanje po nafti naraščajo. Za nadnacionalne naftne družbe je varstvo okolja le postavka v stroških, ki jo je treba zmanjšati. Njihova neobzirnost se ne konča niti pri dejanskem genocidu nad lokalnim prebivalstvom, katerega preživetje je odvisno od okolja. Skrb vzbujajoči porast števila rakavih bolnikov med lokalnimi prebivalci je neposredni rezultat nepremišljenega pridobivanja. Navadili smo se vse ocenjevati z denarno vrednostjo. V svetovni različici namizne igre Monopoly, ki jo imenujemo gospodarstvo, vidimo samo kratkoročni dobiček. Ne upoštevamo, koliko bomo na koncu plačali za nadaljnje krčenje gozdov v zmernem pasu in zastrupljanje celotnih ekosistemov v mnogo daljši in resnejši igri preživetja. V sedanjih gospodarskih in političnih okoliščinah se bodo viri preprosto izčrpali in prišlo bo do predvidene okoljske škode. Dobiček je preveč mamljiv, žeja po energiji pa prevelika. Kdo bo odločal? Ljudje in njihovi demokratično izvoljeni predstavniki ali kapitalisti in upravitelji naftnih družb? Če Evropa ne bo zavzela trdnega stališča glede netrajnostnega izkoriščanja katranskega peska in naftnega skrilavca, vsi sodelujemo zgolj v političnem gledališču, ki sicer kaže, da nas vprašanje zanima, dejansko pa nimamo ne volje ne moči, da bi spremenili razmere.

22. Splošni tarifni preferenciali (razprava)

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo (A7-0051/2011) o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011, ki ga je v imenu Odbora za mednarodno trgovino predložil gospod Scholz (KOM(2010)0142 – C7-0135/2010 – 2010/140(COD)).

  Helmut Scholz, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod De Gucht, gospe in gospodje, ob zelo pozni uri razpravljamo o pomembnem vidiku mednarodne trgovinske politike. Glede na njegovo pomembnost bi raje videl, da bi bil Parlament poln in vsi sedeži zasedeni. Splošni sistem tarifnih preferencialov Evropske unije (GSP) je velik dosežek evropske trgovinske politike. Naš trg odpira najrevnejšim državam na svetu za vse vrste blaga, razen orožja. Poleg tega dodeljuje trgovinske koncesije državam v razvoju za celoten niz proizvodov. GSP+ je koristen sistem pobud, ki državam v razvoju nudi nadaljnje koncesije, če podpišejo in izvedejo pomembne mednarodne sporazume o človekovih pravicah, delovnih standardih in varstvu okolja. Toda sistem ima šibke točke in ga je treba redno posodabljati.

V preteklih letih so Evropski parlament, partnerske države, podjetja in nevladne organizacije podali pomembne predloge za izboljšanje sistema. Zdaj ves svet čaka, da bo Komisija izdala predlog o tako potrebni reviziji sistema. Rok za predlog je bil 1. junij2010. Komisija ga ni predstavila pravočasno, zaradi česar so se vključene države in podjetja tako v EU kot zunaj nje znašli v nevarnih razmerah negotovosti. Sedanjo uredbo je treba zdaj revidirati.

Položaj poskušate izboljšati s prehodno uredbo, o kateri bomo glasovali jutri, v četrtek. Prehodna uredba je zgolj podaljšanje. Ničesar ne spremeni, ničesar ne izboljša in ne izvaja novih zahtev iz Lizbonske pogodbe. To je povzročilo ne le presenečenje, temveč tudi nezadovoljstvo v Evropskem parlamentu in kot poročevalec sem bil enakega mnenja. Poslanci tega parlamenta so dolžni zagotoviti, da se spoštujejo pravice, dolžnosti in tudi pooblastila, ki jih izvoljenim predstavnikom državljanov Evrope dodeljuje Lizbonska pogodba. Dolžni smo tudi zagotoviti, da znižanje tarif privede do dejanskega izboljšanja položaja držav v razvoju. Da bi partnerje EU zaščitili pred posledicami dolgotrajnega postopka, sem prvotno predlagal Odboru za mednarodno trgovino, da se spremenijo samo tisti elementi uredbe, ki so potrebni, da bo Parlament lahko izpolnil svojo novo vlogo.

Obenem bi rad poudaril, da tudi sam menim, da je treba na splošno preoblikovati shemi GSP in GSP+. Med intenzivnimi sestanki s Svetom in Komisijo o pravnih vprašanjih, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe in vplivajo na prehodno uredbo, se je Parlament končno odločil za velik skok v neznano. Na tej točki bi se rad ponovno iskreno zahvalil predsedniku Odbora za mednarodno trgovino, profesorju Moreiri, za njegova neutrudna prizadevanja v vlogi posrednika in tudi vam, gospod De Gucht, za zagotovilo Komisije, da se bodo ključne spremembe, zlasti glede obveščanja in vključitve Parlamenta, izvajale v praksi. Zato smo se odločili opustiti vse naše spremembe, da bi omogočili čim hitrejšo uveljavitev prehodne uredbe. To smo storili predvsem v interesu naših partnerjev in podjetij, ki jih to zadeva.

Zagotovilo Komisije zajema obljubo, da bo v prihodnosti Evropski parlament v popolnosti, takoj in istočasno s Svetom obveščen o delu na področju bistvenih vidikov GSP in o vseh dogodkih ter da mu bodo posredovani vsi dokumenti v zvezi z GSP. Komisija zagotavlja tudi, da bo Evropski parlament obveščen o vsakem začasnem preklicu preferencialov v skladu s členom 16(3), o začasnem preklicu, vključno z ustreznimi poročili o preiskavi v skladu s členom 17, in o zaščitnih sklepih v skladu s členoma 20 in 21, preden stopijo v veljavo.

Pozdravljamo tudi vložitev omnibusa 1 in pripravljenost Komisije, da začne poglobljeno razpravo o predlogih, ki jih je podala v omnibusu 1. Obenem bi Komisijo radi opomnili, da je treba nujno vložiti omnibus 2.

Na koncu bi rad še enkrat poudaril, da je Parlament popustil pri prehodni uredbi. Ne smemo pozabiti, da se moramo boriti za sedanje in temeljno izvajanje parlamentarnih pravic Parlamenta.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − (HU) Gospod predsednik, komisar, gospod Scholz, gospe in gospodje.

Gospod predsednik, naj nadaljujem v angleščini. Mislim, da je zaradi terminologije primerneje uporabiti angleščino. Odkar je Komisija predstavila svoj predlog o začasnem podaljšanju uporabe sedanje uredbe o GSP – tako imenovani predlog za prenos –, Svet nenehno ponavlja pred tem parlamentom, kako pomembno je, da se ta predlog pravočasno sprejme. S tem bi zagotovili, da bodo imele države v razvoju in manj razvite države še naprej korist od splošnega sistema preferencialov EU, ki je temeljni element trgovinske politike EU glede držav v razvoju.

Svet z veseljem opaža, da danes tu v Evropskem parlamentu poteka prvi korak za sprejetje tega predloga na prvi obravnavi. Čim bo mogoče, bomo izvedli potrebne korake, da potrdimo sporazum med našimi institucijami na podlagi vašega stališča, ki je bilo sprejeto danes. Obenem se Svet veseli bližnje predstavitve predloga Komisije o celovitem pregledu GSP EU.

Shemo bi morali prilagoditi, da bi bolj pomagala tistim gospodarstvom v razvoju, ki preferenciale najbolj potrebujejo, in zagotoviti, da postane še bolj učinkovito orodje razvojne in zunanje politike, ki nudi spodbude za dobro upravljanje. Glede na to je Svet pripravljen sodelovati s Parlamentom v duhu dobrega sodelovanja, da bi uveljavil sodoben, celovit in povsem delujoč pravni okvir, ki bo ugoden za potrebe držav v razvoju.

Dovolite mi, da na koncu izkoristim to priložnost, da v imenu predsedstva povem, da se dobro zavedamo pozitivnih in konstruktivnih prizadevanj tako predsednika Odbora za mednarodno trgovino, gospoda Moreire, kot poročevalca o tem dokumentu, gospoda Scholza, da bi dosegli sporazum o tem predlogu.

  Karel De Gucht, član Komisije. − Gospod predsednik, toplo pozdravljam podporo, ki se znotraj Odbora za mednarodno trgovino izkazuje predlogu o podaljšanju uredbe, ki se uporablja za shemo splošnih tarifnih preferencialov. Zahvaljujemo se predvsem poročevalcu gospodu Scholzu in predsedniku Odbora INTA, gospodu Moreiri, za njuno pripravljenost, da se najde pragmatična rešitev glede pomislekov Parlamenta o uporabi novih pravil o delegiranih in izvedbenih aktih za obstoječo uredbo GSP.

Gotovo se spomnite, da je bilo podaljšanje predlagano zato, da se premosti obdobje, ki je potrebno za prilagoditev na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, in predloži nova uredba o prihodnji shemi GSP EU. Podpora Evropskega parlamenta, ki jo je izrazil Odbor INTA z glasovanjem 3. marca, tlakuje pot za uspešno nadaljevanje sedanje sheme v korist držav v razvoju in EU. Obenem krepi vlogo EU in zavezanost ciljem razvojne politike EU.

Komisija je jasno in glasno slišala pomisleke Parlamenta glede vidikov odločanja v okviru uredbe GSP. V tem pogledu lahko ponovno potrdimo, da popolnoma in aktivno podpiramo Evropski parlament v njegovi vlogi v zvezi s trgovinsko politiko, kot jo predvideva Lizbonska pogodba. Zato je Komisija zavezana h konstruktivni razpravi o pomislekih Parlamenta, ki so bili izraženi v zadnjih nekaj tednih. Ta razprava se bo nadaljevala v okviru dveh predlogov Komisije glede uredbe za prilagoditev odločanja na področju trgovinske politike v luči začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe – omnibusa I in omnibusa II.

Istočasno si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala izpolniti zahtevo Parlamenta, da se ga v celoti obvešča o delu, povezanem s ključnimi vidiki GSP. To je dejansko ključno, da bo lahko Parlament učinkovito igral svojo vlogo v trgovinski politiki. Zato bo Komisija na podlagi sedanjih zahtev Parlament in Svet takoj obvestila o vseh pomembnih dogodkih in jima posredovala vse dokumente, ki se nanašajo na GSP.

Na koncu pa se veselimo tudi nadaljnjih razprav z vami o prihodnji shemi splošnih tarifnih preferencialov poleg predloga nove uredbe, ki ga boste prejeli maja. Pripravljen sem razpravljati o glavnih elementih predloga, čim bo to mogoče, zatem ko ga bo sprejela Komisija.

  Béla Glattfelder, v imenu skupine PPE. – (HU) Gospod predsednik, zelo sem vesel, da je bilo mogoče podaljšanje sheme tarifnih preferencialov, ker je bil poročevalec pripravljen na kompromis. Madžarsko predsedstvo Evropskega sveta je v tem postopku odigralo zelo pomembno vlogo. Če nam zdaj ne bi uspelo podaljšati tarifnih preferencialov, bi imelo to izjemno negativen vpliv na najrevnejše države sveta. Toda obžalovanja vredno je, da je Evropska komisija ta predlog pozno predložila Parlamentu in nismo mogli imeti smiselne razprave, čeprav bi si uredba GSP zaslužila spremembo. To pa zato, ker so tarifni preferenciali, ki jih dodeljujemo najbogatejšim državam izvoznicam nafte na svetu, kot so Združeni arabski emirati in Savdska Arabija, neupravičeni. Razmisliti bi bilo treba, ali si Rusija, ki ni članica STO, ker se ji ni želela pridružiti, in zelo pogosto uporablja trgovinsko politiko za vršenje pritiska na zunanjo politiko, zasluži prejeti trgovinske preferenciale.

Razmisliti je treba tudi o tem, kako bi morali vključiti trajnostna merila v shemo tarifnih preferencialov. Konec koncev se danes trgovinski preferenciali dodeljujejo tudi državam, ki sicer ovirajo sprejetje sporazumov o zaščiti podnebja na mednarodnem prizorišču ali pa v Evropsko unijo uvažajo blago, proizvedeno na netrajnosten način, pogosto z uničenjem deževnih gozdov ali ogromnimi emisijami CO2. Mislim, da bo morala naslednja shema tarifnih preferencialov obravnavati tudi ta vprašanja.

  Vital Moreira, v imenu skupine S&D. – (PT) Gospod predsednik, če razpravljamo o tem, kako dolgo bo veljala sedanja shema splošnih tarifnih preferencialov (GSP), je to zato, ker Komisija ni izpolnila svoje obveznosti in vložila predloga za vsebinsko revizijo te sheme v ustreznem roku.

Zato se pričakuje obdobje za prenos veljavne uredbe, da se bodo ohranile koristi mednarodne trgovine, ki jih pri dostopu na evropski trg uživajo države v razvoju, začenši z najrevnejšimi. Ključno je, da se ta predlog sprejme brez odlašanja, tako da bodo države, ki imajo korist od GSP, lahko še naprej uživale to korist in da bodo lahko gospodarski akterji na ta način razvili svoje trgovinske odnose ob potrebni predvidljivosti in pravni varnosti.

Zato sem kot predsednik Odbora za mednarodno trgovino in poročevalec v senci zagovarjal dejstvo, da mora biti prenos samo prenos in nič drugega, tako da je celo Evropski parlament opustil ad hoc prilagoditev te uredbe izvedbenim aktom Komisije ter nam dal upanje, da bo usklajena v bližnji prihodnosti z uporabo tako imenovanih predpisov „omnibus“.

Rad bi poudaril, da je na tej podlagi odločitev, ki so jo sprejeli poročevalec, poročevalci v senci in preostali člani odbora, vplivala na zavezo Evropske komisije – ki jo je danes ponovil komisar De Gucht, in iskreno se mu zahvaljujem za njegovo skrb –, da od zdaj naprej jamčijo Evropskemu parlamentu, da bo prejemal pravočasne in popolne informacije o vseh pomembnih ukrepih v zvezi z uporabo veljavne uredbe v skladu z določbami Lizbonske pogodbe o skupni trgovinski politiki.

Ob koncu naj se zahvalim še poročevalcu, Komisiji in tudi Svetu za ta kompromis, ki bo Parlamentu omogočil, da ustrezno ščiti interese Evrope in tistih, ki se zanašajo na nas.

  Niccolò Rinaldi, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, splošni sistem preferencialov je ena od maloštevilnih metod za razlikovanje, ki je ugodna za države v razvoju v mednarodni trgovini. To je občutljiv instrument, ki ga je treba uporabljati na najboljši način.

Nocoj govorimo o podaljšanju, kar pomeni, da bo datum za Komisijo prestavljen, ko se bo predložil novi končni predlog. Obenem pa pravimo, da moramo s tem instrumentom ravnati pazljivo in da se nanaša tudi na odnose med institucijami. Do zdaj Evropski parlament ni bil vedno povsem vključen v odločitve, tudi na podlagi predlizbonske pogodbe, kot se je zgodilo v času razprav o Kolumbiji ali Šrilanki, ki so zbudile navdušenje v tem parlamentu.

Upoštevati moramo tudi prednosti naknadne ocene odločitve o izvajanju uredbe. Kakšen je vpliv zmanjšanja tarif, kaj je z začasno ukinitvijo, kakšni so mehanizmi in postopek? Včasih lahko pregled teh vprašanj na kraju samem postreže s presenečenji in najprimernejšimi merili, da se doseže čim bolj učinkovit vpliv uredbe.

Kar zadeva pogoje, se svet spreminja in instrument mora pokazati večjo skladnost glede na tiste države, ki so prejele tarifne koncesije. Glavni okvir za spoštovanje človekovih pravic mora biti dopolnjen s širšo vizijo, ki upošteva, kot je omenil poročevalec gospod Scholz – ki se mu zahvaljujem za odlično pripravljeno poročilo –, različne kazalnike: obnovo po konfliktih, poseben položaj žensk, sindikate, razmere obnove po naravnih katastrofah, okoljsko trajnost in skladnost z mednarodnimi socialnimi sporazumi.

Če bi sprejeli kombinacijo teh meril, ne bi bil presenečen, če bi bil seznam držav upravičenk, ki bi ga sestavili, različen od sedanjega seznama in morda bolj upravičen, vendar bomo o tem lahko ponovno govorili, ko bomo imeli končen predlog za uredbo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, glede na to, da sedanja shema splošnih tarifnih preferencialov poteče konec leta, je pomembno, kot je že bilo rečeno, da Komisija pravočasno vloži nov predlog za celovito revizijo sistema.

Zdaj razpravljamo samo o podaljšanju, ki je potrebno, da se zagotovijo pravna varnost in vzajemni interesi. Vendar je zaradi pomembnosti te teme, bodisi za države v razvoju ali tudi države članice EU, predvsem za tiste, ki imajo šibkejša gospodarstva in katerih industrijski, kmetijski ali socialni interesi se ne upoštevajo vedno v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki jih spodbuja Komisija, potrebna podrobna razprava, da se bodo upoštevali vsi možni vidiki, posledice in vplivi tega sistema na prihodnjo uredbo, katere predlog mora Parlament prejeti čim prej.

  Oreste Rossi (EFD). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta ukrep se nanaša na splošni sistem preferencialov, z drugimi besedami, na zmanjšanje uvoznih dajatev za tretje države, ki sprejmejo nekatere zaveze na podlagi mednarodnih sporazumov ali pogodb o občutljivih vprašanjih, kot so pravice iz delovnega razmerja in okolje. Te zahteve bi bilo treba redno pregledovati in posodabljati na predlog Evropske komisije, toda žal danes ne bomo glasovali o reviziji, temveč o podaljšanju starih pravil.

V tem občutljivem času ne le gospodarske, temveč tudi politične mednarodne krize, odločitev, da se pogoji za vključitev ali črtanje s seznama ne spremenijo in posodobijo, ni v najboljšem interesu Evropske unije. Kljub nelinerarnemu vedenju Evropske komisije bomo glasovali za, kajti verjamemo v ta instrument, ki je ugoden za tretje države, ki so se izkazale predvsem v primerjavi z drugimi na področju vprašanj, ki veljajo za strateška.

  Karel De Gucht, član Komisije. − Gospod predsednik, prisluhnil sem pripombam. Jasno mi je, da se skupine strinjajo, da bi morali razširiti sedanji sistem, vendar tudi čakajo, da se bo čim prej na njihovi mizi znašel nov sistem. To bomo storili. Prizadevamo si za to. Kot veste, je treba imeti pred vložitvijo zakonodajnega predloga javno posvetovanje, kar traja. Potrebna je ocena učinka, kar traja. Potem je seveda tu še notranji postopek odločanja v Evropski komisiji o obsežni temi.

Gre za finančni sistem, ki bo veljal dolgo časa. Želimo, da je ta sistem mnogo bolj selektiven, kot je bil v preteklosti, tako da lahko pomagamo tistim, ki to zares potrebujejo. Trenutno je več kot 150 držav upravičenk sistema. Niti najmanj ni selektiven. Lahko bi se celo vprašali, v čem je smisel takega sistema. Temeljito ga pregledujemo.

V naslednjih nekaj mesecih bomo predložili naše predloge. Parlament bo lahko nato z nami temeljito razpravljal o njih. Rad bi tudi ponovil našo obljubo, da bomo Parlament v celoti obveščali.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. − Gospod predsednik, Svet in predsedstvo se bosta osredotočila na reformo GSP. Pregled sedanje sheme, ki se bo začel v času našega predsedstva, bo za Parlament in Svet edinstvena priložnost, da razmislita o korenitih spremembah svetovnega gospodarstva, zlasti o izjemno večji konkurenčnosti partnerk v vzponu.

Predsedstvo je skrbno upoštevalo utemeljene pomisleke, ki jih je izpostavil gospod Rinaldi o učinkovitem izvajanju GSP. Svet se veseli, da bo preučil to vprašanje in mnoga druga na podlagi prihodnjega predloga Komisije o novem GSP.

Dovolite mi, da še enkrat poudarim, kako hvaležna sem poročevalcu in gospodu Moreiri, predsedniku odbora, za njuno sodelovanje. Mislim, da je zmagala zdrava pamet, kajti razumela sta, da je to vprašanje nujno in pomembno. Zares nismo želeli ustvariti nobenih pravnih težav. Zame je to neke vrste model in srčno upam, da bo pri drugih vprašanjih, kjer imamo takšne pravne spore, služil kot zelo dober primer dobrih odnosov med Svetom in Parlamentom.

  Helmut Scholz, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod De Gucht, najprej bi se rad lepo zahvalil poročevalcem v senci, ker so tako tvorno sodelovali. Zdaj ko smo se končno dogovorili o formalnih vidikih prehodne uredbe, bi rad to razpravo izkoristil, da na kratko pojasnim nekatere zahteve glede prihodnje uredbe.

Temeljni cilji nove različice uredbe bi morali biti naslednji: 1. Izboljšati učinkovitost sistema; 2. Oblikovati pravila, s katerimi se bo zagotovila boljša ureditev procesa reform, pri čemer se zagotovi sodelovanje udeleženk; 3. Zagotoviti, da uredba ustrezno upošteva pomen naloge demokratičnega nadzora, ki jo mora izvajati Parlament. To zajema predloge Odbora za razvoj.

Novi splošni sistem preferencialov (GSP) mora biti jasnejši in preglednejši sistem. V zvezi s tem bi rad omenil tri točke, prva se nanaša na pravila o poreklu. Pravila o poreklu in upravni postopki, povezani z njimi, so eden glavnih razlogov za nezadostno izkoriščenost trgovinskih preferencialov, odobrenih na podlagi splošnega sistema preferencialov, zlasti v najmanj razvitih državah. Pri sedanji različici sistema pravila o poreklu pogosto preprečijo pozitiven vpliv preferenciala na papirju. Ravnokar sem se vrnil s parlamentarne konference o Svetovni trgovinski organizaciji (STO) v Ženevi, kjer je bila ta težava zelo visoko na dnevnem redu razprav. Po mojem mnenju bi se morala Evropska unija v STO zavzemati, da se pri delu, ki ga Svetovna trgovinska organizacija opravlja na področju uskladitve pravil o poreklu, prednost da sistemu preferencialov.

Moja druga točka zadeva partnerske države. Zdi se mi predvsem pomembno, da oblikujemo jasnejša merila. Ginijev koeficient je dober primer takega merila. Kot je bilo že rečeno, moramo biti prožnejši, da se bomo lahko odzvali bolj učinkovito.

Moja tretja točka zadeva tehnično pomoč. Samo preferenciali niso dovolj. Treba je povečati vpliv sistema in izboljšati stopnjo izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov z zagotavljanjem tehnične pomoči.

Tu gre samo za splošno izboljšanje sistema preferencialov kot celote. Ponovno bi se rad zahvalil vsem vključenim za njihov konstruktiven pristop. Z veseljem bom še naprej sodeloval s Komisijo na podlagi današnjih zagotovil.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.30.

Pisne izjave (člen 149)

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Rad bi poudaril, da predlog, ki ga je vložila Evropska komisije, ni reforma „splošnega sistema preferencialov“, ki jo je Evropski parlament zahteval v svoji resoluciji dne 5. junija 2008, temveč zgolj podaljšanje sedanjega sklopa pravil. Zato se strinjam s poročevalcem, da je treba takoj pregledati to uredbo, pripravljeno leta 2008, in jo prilagoditi določbam Lizbonske pogodbe, ki je stopila v veljavo kasneje. Ta pogodba Evropskemu parlamentu dodeljuje nova pooblastila na področju trgovine in mu daje besedo o merilih o izpolnjevanju pogojev, seznamu držav upravičenk in začasnem preklicu preferencialnega režima. V prihodnosti bo treba opraviti splošni pregled uredbe, katerega namen je okrepiti sodelovanje držav upravičenk v reformah, ki jih zadevajo, zagotoviti jim tehnično pomoč pri razvoju institucionalnih zmogljivosti, pa tudi pregledu in uskladitvi pravil o poreklu.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Splošni sistem preferencialov (GSP) dodeljuje 176 državam v razvoju prednostni dostop do trga EU. Zmanjšanje tarif ali brezcarinski dostop do notranjega trga omogoča, da trgovina prispeva k zmanjšanju revščine v teh državah. Zato podpiram prehodno uredbo, ki zagotavlja pravno kontinuiteto GSP, tako da ta priložnost ostaja na voljo državam v razvoju. Trgovina je tudi pomemben in učinkovit instrument, ki zadevnim državam daje priložnost, da se približajo načelu pravne države in demokraciji ter razvijejo dobro delujoče gospodarstvo. Glede na pomen in nujnost tega vprašanja podpiram podaljšanje in hiter napredek v zvezi z uredbo.

23. Enominutni govori (člen 150)

  Predsednik. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, nedavno se je v tem parlamentu veliko razpravljalo o neustreznem delovanju verige preskrbe s hrano v Evropi in sprejeto je bilo celo poročilo o tej temi. Navedel vam bom nekaj primerov danes objavljenih carinskih cen v Romuniji za uvoz znotraj Skupnosti v primerjavi s cenami na policah trgovin.

Krompir se uvozi po povprečni ceni 15 centov na kilogram, na polici trgovine pa znaša 80 centov na kilogram. Sladkor se kupi po ceni 50 centov, na polici trgovine pa znaša 1,15 EUR. Perutnina se kupi po ceni 1,25 EUR, v trgovini pa prodaja povprečno po 2,10 EUR na kilogram.

V istem časopisu, ki je objavil te statistične podatke, je navedeno, da se je cena krompirja lansko leto povišala za 45 %, cena zlata pa samo za 40 %. Temu absurdnemu stanju je treba narediti konec in mislim, da morata Evropska komisija in Evropski parlament poiskati rešitev za to.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Gospod predsednik, število območij na svetu, ki so jih prizadele podnebne spremembe ali naravne katastrofe, vztrajno narašča. Zadnji primer so tragične razmere na Japonskem.

Skupna kmetijska politika Evropske unije se mora na te izzive, da ne omenjam zajamčene zanesljive preskrbe s hrano, odzvati kot na svetovni strateški problem.

Zaradi vse številnejšega prebivalstva je potrebno več hrane, prihaja pa do vse večjega primanjkljaja glede na razpoložljivo ponudbo. Ker je pravica do hrane osnovna pravica, je zanesljiva preskrba s hrano ena od prednostnih nalog Evropske unije in mora to tudi ostati. Strategije, ki se izvajajo v sklopu skupne kmetijske politike, morajo biti podprte z ustreznim proračunom, ki bo izpolnjeval te izzive.

Mislim, da mora proračun, dodeljen za skupno kmetijsko politiko, ostati vsaj tolikšen, kot je, ali pa ga je treba celo prilagoditi glede na večje potrebe, ki so posledica teh naravnih katastrof, ki ne upoštevajo meja ali nacionalnosti, temveč morda samo geografsko območje.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). - Gospod predsednik, ob tej priložnosti bi rad poudaril pomen preprečevanja bolezni srca in ožilja, saj v 27 državah članicah povzročijo skoraj 2 milijona smrti letno. V nekaterih državah, recimo Romuniji, to predstavlja 50 % vseh smrti. Zdravljenje teh kroničnih bolezni predstavlja tudi znatno finančno breme za sisteme zdravstvenega varstva, ki po ocenah znaša okoli 92 milijard EUR na leto za celotno EU.

Še bolj si moramo prizadevati za spodbujanje zdravega načina življenja in ozaveščanja o boleznih srca in ožilja. Kot poslanci Evropskega parlamenta bi morali bolje komunicirati z državljani o nevarnostih zlorabe alkohola, nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne dejavnosti. Samo na ta način je mogoče zmanjšati pojavnost bolezni srca in ožilja med državljani EU in s tem negativni vpliv na nacionalne zdravstvene proračune.

  Oriol Junqueras Vies (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, huda nesreča v jedrski elektrarni Fukušima je postavila pod vprašaj predvideni preporod jedrske energije.

Več let je obsežna medijska kampanja poskušala uveljaviti prepričanje, da je jedrska energija edina rešitev za oskrbo z energijo in težave s podnebnimi spremembami, ki ogrožajo našo prihodnost. To je zelo daleč od resnice.

Do danes štiri temeljne težave jedrske energije – visoki stroški, varnost, odpadki in nevarnost širjenja –, ki so povzročile njen propad v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, še niso bile zadovoljivo odpravljene.

Iz zgoraj navedenih razlogov je treba jedrske elektrarne začeti postopoma zapirati in razgrajevati, začenši s tistimi, kjer je že prišlo do hudih nesreč, kot je Vandellós II v Kataloniji, in tistimi, katerih življenjska doba se izteka. Obenem moramo izboljšati energetsko učinkovitost, odgovorno porabo energije in naložbe v obnovljive vire energije.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, politike Evropske unije ogrožajo socialne in delovnopravne pravice ter vodijo v proteste in spore. To se je zgodilo prejšnji teden na Portugalskem. Okoli 300 tisoč delavcev je sodelovalo v demonstracijah, ki jih je organizirala splošna zveza portugalskih delavcev (CGTP). Ogromno ljudi, ogorčenost in upor so preplavili ulice Lizbone iz vseh koncev Portugalske. To je bil nacionalen odziv v obliki organiziranega boja, ki je pokazal, da so delavci, ženske, mladi in upokojenci siti tega, da so žrtve politik, ki jih narekujejo interesi velikih, nacionalnih in evropskih gospodarskih in finančnih skupin.

Odločeni so se boriti za drugo politiko, kjer kriza ne bo pretveza za višjo brezposelnost, manjšo varnost zaposlitve, več zamrznjenih plač in pokojnin, dodatna zmanjšanja nizkih plač in dodatkov ter višje cene in davke za tiste, ki živijo od sadov svojega dela.

To je bil „ne“ za pakt za stabilnost in rast ter kapitalistične politike, ki jih Evropska unija in vlade spodbujajo, ne da bi kaj odvzele kapitalu, obenem pa mu omogočajo, da poveča svoje prihodke in dobiček. To je boj, ki v nas zbuja bojevitost in predano solidarnost.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da nihče od nas ne dvomi, da imamo dovolj: kar zadeva Turčijo, mora Evropska unija prenehati govoriti in ukrepati.

Prijetje ortodoksnega krščanskega patriarha na božični dan, ker je maševal v okupiranem delu Cipra, ni bilo dovolj, prav tako prijetje devetih novinarjev 3. marca ni bilo dovolj, da bi prepričalo baronico Ashton, da ukrepa proti Turčiji v dogovoru s predsednikom Van Rompuyjem. Mislim, da zatem, ko so turške varnostne sile v okupiranem delu Cipra prijele štiri poslance Evropskega parlamenta in škofa, ki zastopa ortodoksne kristjane v Evropski uniji, tudi ona dva ne dvomita več. Ne moremo pustiti, da nam Turčija še naprej zadaja klofute; zgolj zaustavitev postopka za članstvo v EU ni zadosten protiukrep.

Moramo imeti pogum in moč, da vladi enkrat za vselej pojasnimo, da mora spoštovati sporazume, človekove in državljanske pravice ter svoboščine, ali pa mora Evropska unija zbrati pogum, da prekine vse diplomatske in trgovinske vezi.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred manj kot dvema tednoma, 11. in 12. marca, je predsedstvo gibanja Jobbik za boljšo Madžarsko imelo srečanja v Transilvaniji, v deželi Székely in Târgu Mureş. Poleg tega, da smo izrazili prepričanje v pomen teritorialne avtonomije pokrajine Székely, smo naznanili srednjeevropsko, evropsko platformo, ki bi predstavljala velik korak v smeri sprave med Romunijo in Madžarsko. Jaz pa sem po srečanju predsedstva obiskal območje Érmellék v regiji Partium. Imel sem predavanje v mestu Valea lui Mihai, kjer se je želja okoli 300 do 400 tisoč Madžarov, ki živijo v regiji Partium, da ohranijo svojo identiteto Madžarov in da se njihovi otroci izobražujejo v madžarščini, pokazala v vsej svoji prvotni sili. Hočejo avtonomijo. To zadeva toliko ljudi, da bi rad prosil Parlament, da poišče priložnost za sestanek, točko na dnevnem redu, v sklopu katere bi lahko razpravljali o avtonomiji tako pokrajine Székely kot območja Érmellék.

  László Tőkés (PPE). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v počastitev revolucije in vojne za neodvisnost v letih 1848–49 so Madžari po celotnem svetu praznovali svoj nacionalni praznik 15. marca. Svetovno znani madžarski pesnik Sándor Petőfi je leta 1849 umrl za svobodo. Ob obletnici njegove smrti 20. marca smo se poklonili spominu še ene pomembne osebnosti vojne za neodvisnost, guvernerja Lajosa Kossutha, očeta madžarske parlamentarne demokracije, ki je polovico svojega življenja preživel v izgnanstvu v tujini. O ljubezni našega naroda do svobode simbolično priča dejstvo, da se naši dve nacionalni radijski postaji imenujeta Lajos Kossuth in Sándor Petőfi. V eni od svojih izjemnih pesmi se naš borec za svobodo in poet pokloni spominu teh herojev, „ki so umrli zate, sveta svoboda sveta!“ Ta revolucionarni duh svetovne svobode je preveval mlade Madžare v tistih dneh in v tem duhu se Evropa, ki ceni svobodo, zavzema za revolucionarno arabsko mladino in vsa ljudstva sveta, ki se borijo za svobodo.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, romunska vlada je z vzpostavitvijo odgovornosti sprejela novi zakon o delovnih razmerjih, ki krši pravico Romunov do socialnega varstva. Razlog, ki ga navaja za ta novi zakon, je, da je treba narediti trg prožen in ustvariti nova delovna mesta. Vendar nihče, ne sindikati ne delavci, ni zahteval spremembe starega zakona. Z novimi ukrepi se celo ne strinjajo.

Resnica je, da namen zakona o delovnih razmerjih, ki ga spodbuja vlada, ni uvesti prožnost, temveč zelo politizirati javni sektor in zadati močan udarec delavcem z uvedbo določb o odpravi kolektivnih pogodb o zaposlitvi in pravic sindikatov kot tudi kolektivnim odpuščanjem brez vsakega izplačila nadomestila. To pomeni, da je vlada naredila žrtve ravno iz tistih ljudi, ki delajo in s svojim delom podpirajo obupana prizadevanja, da se premaga ta kriza.

  Stanimir Ilchev (ALDE). – (BG) Gospod predsednik, pred nekaj dnevi je v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve potekala razprava o dobri zamisli o izboljšanju mehanizma za ocenjevanje držav v schengenskem območju glede na to, koliko uporabljajo schengenski pravni red, in ocenjevanje napredka, ki so ga dosegle države, ki so zaprosile za vstop v schengensko območje.

Toda merila morajo biti jasna in veljati za vse ter se jih ne sme zamešati z abstraktnimi, moralističnimi merili ali pa jih politizirati. Na primer, treba je spremljati stopnjo korupcije v državah kandidatkah.

Zelo pomembno je, da se korupcija izsledi in razkrije, vendar je ta postopek težko objektivno izpeljati v vsaki posamezni državi. Z drugimi besedami, ne smemo dopustiti nobene subjektivnosti, ko poskušamo izboljšati mehanizem za ocenjevanje. Zato so predvidene tudi sankcije. Nekatere so lahko finančne. Potrebna je velika natančnost.

Zato se morajo države kandidatke temeljito pripraviti, sicer obstaja nevarnost zamude. Države, ki so v schengenskem območju, vendar niso bile ocenjene pozitivno, morajo vedeti, da se lahko njihovo članstvo zamrzne v skladu s sankcijami.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, veliko časa je minilo od druge svetovne vojne, toda gotovo ne toliko, da smo pozabili vse grozote tistega časa.

Zato ne razumem, kako lahko danes v Evropi obstajajo ljudje, ki postavljajo spomenike fašističnim zločincem. Klub neke skupnosti v mestu Košice je 14. marca odkril doprsni kip Jánosa Esterházyja – vojnega zločinca, leta 1947 obsojenega na smrt zaradi kolaboracije s fašizmom. Odkrili so doprsni kip zločinca, ki je pozdravil fašistične čete, ki so vdrle v Košice. Odkrito je priznal sodelovanje z nacisti in izjavil, citiram: „Že od zelo mladih let gojim protižidovsko prepričanje in ga bom do smrti.“

Gospe in gospodje, ta očitna provokacija je po mojem mnenju še toliko bolj neugodna, ker je ta slavitev vojnega zločinca zajemala govor madžarskega konzula – diplomata države, ki zdaj predseduje in marsikje govori v našem imenu ter tudi v imenu celotne EU.

  Slavi Binev (NI). – (BG) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prevzel bom besedo, da vas lahko opozorim na zapleteni problem, ki žal vpliva na čisto vse bolgarske državljane, namreč izsiljevanje potrošnikov, ki ga banke vsakodnevno izvajajo.

Smešno je, da nekatere banke v Bolgariji zaračunavajo provizijo ob pologu in dvigu. Pred kratkim sem bil žrtev blaznega pritiska, ki so ga izvajale banke, in moja sredstva so bila nezakonito zamrznjena na računu. Postalo je jasno, da nimam nobene pravne podlage za protest.

Zakonodaja ni strogo urejena. Izkazalo se je, da se vlada zaradi močnega lobiranja bančnega sektorja ali šibke politične volje noče vpletati v dvostransko pogodbo med stranko in banko. Vsak lahko tudi jasno vidi, da si pogodbeni partnerji niso enakovredni.

Kolikor vidim, je težava v tem, da konkurenca ni ustvarila sprejemljivih tržnih pogojev, in mislim, da bi se morala vlada vključiti. Pozivam k hitrejši uvedbi SEPA in oblikovanju jasnega okvira za nadzor bank. Upam, da bodo banke potem večjo pozornost posvetile svojim strankam in bolje poskrbele zanje, kajti trenutno jih imajo samo za vsakodnevne tarče izsiljevanja.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, prej smo razpravljali o pravicah potrošnikov. Pravica, ki pripada potrošnikom v EU, je zanesljiva preskrba s hrano in varnost hrane. Pričakujejo, da bo hrana, ki pride v Evropsko unijo, proizvedena po enakih visokih standardih kot hrana, proizvedena v Evropski uniji. Vendar tega žal ni mogoče zagotoviti. Celo takšna avtoriteta, kot je Evropsko računsko sodišče, je pred kratkim dejala, da „določenih standardov, večinoma glede dobrega počutja živali, ki veljajo za kmete v EU, ni mogoče naložiti proizvajalcem uvoženega mesa“. To je ostra obsodba, zlasti ker kaže, da je mogoče preskusiti samo 2 % hrane iz pločevink, kar je v očitnem nasprotju z razmerami v Evropi, kjer je vsako žival mogoče slediti od njive do krožnika.

Glede na to se zdi nespametno prizadevati si za sporazum z državami Mercosur, saj je švedski institut za hrano in tehnologijo izpostavil, da je lahko ogljični odtis brazilske govedine 35-krat večji kot irske govedine.

  Sergio Gutiérrez Prieto (S&D). – (ES) Gospod predsednik, mnogi strokovnjaki pravijo, da bi lahko bila naslednja kriza energetska in da ne počnemo, kar bi morali, da bi jo preprečili, ali da to počnemo prepočasi.

Svetovni sklad za naravo nas vse poziva k majhni gesti v smeri trajnosti to soboto. Mnogi Evropejci in tudi mnoge javne uprave bodo ugasnili luči za eno uro. To ni dovolj.

Evropa ne sme biti še naprej odvisna od energetskih virov, ki ji ne pripadajo in so oddaljeni ali od negotovih energetskih virov. Državam članicam moramo pomagati, da zgradijo energetski model, kjer bodo obnovljivi viri energije središče nove mešanice.

Obenem moramo pripomoči k večji ozaveščenosti o novih vzorcih porabe, kajti obnovljiva energija in učinkovitost sta nedvomno ključni za prihodnjo trajnost.

Na koncu bi rad vse države članice Unije pozval, da se odzovejo in pridružijo želji petih držav članic – vključno s Španijo – o zmanjšanju emisij CO2 za dodatnih 30 %. Na ta način bi pokazali, da Evropa ni samo vodilna na področju svoboščin in pravic, temveč tudi v smislu svoje zaveze trajnostnemu planetu.

  Kristiina Ojuland (ALDE). - Gospod predsednik, žal mi je, da vam moram ob tej pozni uri povedati, da so v libanonski vzhodni dolini Bekaa oboroženi moški ugrabili skupino estonskih kolesarjev. Estonci so tisti dan prišli v Libanon iz Sirije, oboroženi moški v treh vozilih brez registrskih tablic pa so jih prestregli okoli 17.30. Zaenkrat ni podatkov, kdo je ugrabitelj in ali ima dogodek politično ozadje. Toda dolina Bekaa je oporišče islamskega gibanja Hezbolah.

Baronico Ashton prosim, da kljub njeni nenehni in potrebni vpletenosti v Libijo, pomaga razrešiti situacijo. Za Evropsko službo za zunanje delovanje je izziv zagotoviti, da manjše države članice pomagajo državljanom EU v mučnih situacijah, kot je ta.

  Ádám Kósa (PPE). – (HU) Gospod predsednik, trenutno živi v Evropi 30 milijonov slepih in slabovidnih oseb. Ste kdaj pomislili, kako se spopadajo z nerešenimi situacijami, ko gredo po vsakdanjih nakupih? Mnogokrat ne morejo razbrati, za kateri proizvod gre, ko primejo preprosto škatlo ali steklenico v roke. Če jo vzamejo s police, ne vedo, kaj držijo v rokah, čeprav imajo tudi oni nedvomno pravico do samostojnega in varnega življenja.

Zato bi vas rad skupaj s šestimi kolegi poslanci iz štirih skupin spodbudil, da proizvajalce industrijskih proizvodov pozovete, da na embalažo prostovoljno nalepijo nalepke z Braillovo pisavo. Kolege poslance bi rad tudi prosil, da s podpisom podprejo Deklaracijo 14/2011, ki obravnava to vprašanje.

  Csaba Sógor (PPE). – (HU) Gospod predsednik, v sporih so vpletene strani vedno našle ljudi, ki so jih okrivile in razglasile za odgovorne za storjeno krivico. Rad bi vas opozoril na en tak primer. Grofa Jánosa Esterházyja so internirali konec druge svetovne vojne, najprej nacisti, v času komunistične okupacije pa tudi Sovjeti. V Češki republiki in na Slovaškem še vedno velja za vojnega zločinca, medtem ko je, gospod Paška, rusko vrhovno sodišče razveljavilo njegovo obsodbo že leta 1993, poljski voditelj države pa mu je točno na ta dan pred dvema letoma dodelil prestižni red Polonia Restituta.

Esterházy je pomagal pobegniti stotinam Judov, Čehov, Slovakov in Poljakov ter je bil edini poslanec slovaškega parlamenta, gospod Paška, ki je glasoval in povzdignil glas proti protižidovskim zakonom leta 1942. Skupna gradnja združene Evrope se je lahko začela, ko so bile odstranjene ruševine druge svetovne vojne, kar je zajemalo rehabilitacijo osebnosti, kot je Esterházy. Na nas je, da odstranimo preostale ruševine.

  Zbigniew Ziobro (ECR). – (PL) Gospod predsednik, da bi lahko rekli, da neka država izpolnjuje zahteve za zrelo demokracijo, ni dovolj reči, da se v njej volitve v reprezentativne organe, vključno in zlasti parlament, izvajajo v skladu z načeli univerzalnosti, zaupnosti, enakosti in poštenosti. Ključno je, da lahko rečemo, da se v državi spoštujejo pravice manjšin. Mislim, da je dvorana, v kateri imamo danes razprave, najprimernejši kraj, da se poslance opomni na dejstvo, da je 17. marca parlament Republike Litve spremenil svoj zakon o izobraževanju. Spremenjeni zakon pa žal uporablja upravne metode za kršenje pravic manjšin, v tem primeru poljske, s tem, ko si prizadeva asimilirati pripadnike poljske manjšine pod prisilo, ki jo izvaja država.

Dovolj je, če povemo, da bo po zakonu o izobraževanju povsem enak program poučevanja veljal v vseh šolah, tudi tam, kamor hodijo samo pripadniki nacionalnih manjšin. Zakon je povečal število obveznih predmetov, ki se učijo v litovščini. Pod pretvezo „optimizacije šolske mreže“ se bodo šole nacionalnih manjšin, vključno s poljskimi, v majhnih mestih zaprle, tam pa naj bi ostale samo litovske šole. Zakon krši mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala Litva.

Omeniti je treba, da so različni posamezniki o tem velikokrat spregovorili. Mislim, da je Evropski parlament primeren kraj, da se spregovori o teh zadevah in pozove k spoštovanju temeljnih pravic nacionalnih manjšin.

  Predsednik. – S tem je ta točka končana.

24. Odnosi med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (kratka predstavitev)

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo (A7-0042/2011) o odnosih med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (2010/2233(INI), ki ga je v imenu Odbora za zunanje zadeve predložil gospod Baudis.

  Dominique Baudis, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, najprej bi rad poudaril, da je poročilo rezultat zelo konstruktivnega dela z mojimi političnimi skupinami in osebno bi se rad za sodelovanje zahvalil gospodu Howittu, gospe Brepoels in gospe Brantner kot tudi gospe Jäätteenmäki.

Kot veste, se to poročilo nanaša na celotno strategijo za odnose med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu.

Naše delo se je začelo pred nekaj meseci, torej pred dogodki, ki potekajo zdaj v arabskem svetu. Od takrat smo bili povsod – tudi v Zalivu – priča odločnim demonstracijam, ki pozivajo k večjemu spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in demokracije.

Toda na samem začetku našega dela, celo pred dogodki, je poročilo – in spremembe, ki jih je sprejel odbor – izpostavilo vsa vprašanja, ki so vzrok za nemire. Obsojamo vse oblike diskriminacije – tudi na podlagi spola ali vere –, izpostavljamo vprašanja, povezana z delovnim pravom, socialnimi in sindikalnimi pravicami, svobodo vesti, izražanja in mnenja, pravice žensk, potrebo po reformi pravosodnega sistema, odpravo smrtne kazni in kazni s pohabljenjem ter političnimi pravicami.

Ko so se odvili dogodki v Bahrajnu in po tem, ko smo videli zatiranje demonstracij kot tudi vojaško posredovanje v sosednjih državah, članicah GCC, smo skupaj s poročevalci v senci pripravili vrsto ustnih sprememb, ki nudijo podporo demonstrantom, ki se borijo za svobodo. Izpostavili smo upravičenost njihovih zahtev in obsodili nasilen odziv bahrajnskih oblasti kot tudi vojaško posredovanje držav GCC, ki so sodelovale v zatiranju, ter smo globoko zaskrbljeni zaradi nasilnega odziva ljudi na oblasti. Na koncu pa nudimo polno podporo postopku demokratičnega prehoda.

Seveda to poročilo opredeljuje tudi dolgoročne strateške možnosti. Dotika se potenciala partnerstva na mnogih področjih (geopolitika, energetika, izobraževanje in znanost ter področje regionalnega vključevanja).

Z geopolitičnega vidika Iran očitno predstavlja pristno grožnjo. Med Iranom in Izraelom bi bile zalivske države neizogibno posredna žrtev spora. Te države veliko pričakujejo od nas v smislu poskusov, da Iranu preprečimo razvoj jedrskega orožja. Države GCC, ki predstavljajo četrtino držav članic Arabske lige, imajo zelo pomembno vlogo v mirovnem procesu. Ne pozabimo, da stojijo za arabsko mirovno pobudo.

Kar zadeva energijo, so GCC glavni dobavitelj nafte Evropski uniji, zato je EU zelo odvisna od teh držav, njihove zaloge nafte pa se krčijo in države pripravljajo prehod zahvaljujoč razvoju obnovljive energije. Na tem področju jim lahko pomagamo z našimi izkušnjami.

Na izobraževalni in znanstveni ravni so te države opredelile izobraževanje kot eno od prednostnih nalog. Ker je število univerz in predavateljev omejeno, opažamo, da se vzpostavljajo enote prestižnih ameriških univerz. Žal pa Evropska unija, čeprav je predana, zelo zaostaja za Združenimi državami. Na primer, lansko leto je samo osem študentov iz držav GCC prišlo v Evropo v sklopu programa Erasmus Mundus.

Končno pa na področju regionalnega povezovanja GCC le počasi napreduje. Evropska unija lahko na podlagi svojih izkušenj pomaga, svetuje in nudi znanje; na koncu pa pozivamo k podpisu sporazuma o prosti trgovini, o katerem tečejo pogajanja že več kot 20 let.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, države Perzijskega zaliva imajo velik gospodarski potencial, ki nudi številne možnosti večjega sodelovanja z EU. Svet za sodelovanje v Zalivu ima kot Evropska unija resen interes, da se izboljša trgovinsko sodelovanje, kar je torej odvisno od naše sposobnosti, da predstavnikom zalivskih držav sporočimo, kakšne so prednosti na področju sodelovanja.

O mnogih vprašanjih glede gospodarskega upravljanja mednarodne varnosti ali boja proti terorizmu imamo podobno stališče, zato bi bilo škoda omejiti morebitno sodelovanje samo na trgovinsko ali gospodarsko področje. Gotovo se vsi zavedamo, da ima naše sedanje sodelovanje z zalivskimi državami znaten potencial za rast, oblikovanje novega, bolj velikopoteznega načrta za politiko EU v zvezi s Svetom za sodelovanje v Zalivu in njegovimi državami članicami pa bi lahko skupaj s trgovinskimi izboljšanji na podlagi gospodarskega sodelovanja privedlo do tesnejšega partnerstva s predstavniki sodobnega islamskega sveta, kar bi lahko bilo v težkih časih koristen in zanimiv političen plus, ki bi izhajal iz te dejavnosti.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, tudi jaz sem za to, da začne veljati sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu. Regija bi lahko postala pomemben strateški partner Evropske unije na področju trgovine, vključno z večjo dobavo nafte. Mislim, da je ključno, da okrepimo gospodarske odnose. Da bi zagotovili konkurenčnost Evropske unije, moramo najti dodatne nove trge in partnerje, na področjih, kjer ima Evropska unija že znatno vlogo, pa je naša prednostna naloga uradna okrepitev odnosov. Uspešen zaključek pogajalskega postopka, ki traja dvajset let, zahteva konstruktiven, vendar prožen pristop obeh strani, da bo mogoče zbližati sedanja, nekoliko toga stališča. Če resno mislimo, da mora biti Evropska unija konkurenčna Združenim državam, Kitajski in Indiji, moramo tudi prodreti na različna gospodarska področja in tržne segmente, kjer so si druge velesile morda že izborile prevlado, in osredotočiti se moramo na naše sedanje tržne prednostne naloge ter povečati njihov pomen.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, najprej bi tudi jaz rada čestitala gospodu Baudisu za to poročilo. Parlament torej podpira nadaljevanje pogajanj med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu v kritičnem času.

Dogodki v Bahrajnu kažejo, da je treba politični dialog med obema mednarodnima organizacijama pospešiti. Strinjam se, da lahko šest arabskih držav sproži mirno spremembo družbe, tako da izboljšajo razmere na področju človekovih pravic.

Po drugi strani na dobavo nafte EU vplivajo dogodki v sredozemski regiji. V teh razmerah je sodelovanje med Unijo in Svetom ključno, da se zagotovijo energetske zahteve in izogne povišanju cene nafte na svetovnem trgu.

Mislim tudi, da je čas, da se 20-letna pogajanja zaključijo s podpisom sporazuma o prosti trgovini, kar bi bilo zelo koristno za obe strani.

  Karel De Gucht, član Komisije. − Gospod predsednik, nocoj smo tu, da bi razpravljali o poročilih Parlamenta o Svetu za sodelovanje v Zalivu. Slišal sem, da bi nekatere politične skupine raje prestavile to razpravo, da bi bolje razmislile o strateških časih, ki jih preživlja arabski svet.

Dejansko takrat, ko ste začeli pripravljati dokument, nihče ni mogel uganiti, kakšen bo svet danes niti s kakšnimi izzivi se bodo spopadale države in ljudstva celotne arabske regije. Skladno z našim prepričanjem, da je vsaka država drugačna, se Evropska unija odziva na različne razmere z različnimi prilagojenimi odgovori. Včeraj ste slišali Cathy Ashton reči za vse: naj bo Tunizija, Egipt, Libija, Jemen ali Bahrajn, Evropska unija se spopada s številnimi ključnimi izbirami in odločitvami.

Poročilo, o katerem razpravljamo nocoj, se osredotoča na Svet za sodelovanje v Zalivu in njegove države, od katerih se nekatere spopadajo s pozivi svojega prebivalstva, da naj bolj upoštevajo njihove politične, socialne in gospodarske želje. Vlade zalivskih držav se odzivajo na različne načine: znatni finančni svežnji za ublažitev najnujnejših in socialnih potreb, razglasitev političnih reform, prenos nekaterih zakonodajnih pooblastil na izvoljene organe ali odprtost za celovite in vključujoče nacionalne dialoge.

Priča pa smo bili tudi nasilju. V okviru naše nocojšnje razprave to velja zlasti za Bahrajn. To smo pozorno spremljali; Cathy Ashton je večkrat povedala, da jo skrbijo poročila o hudem nasilju na ulicah in znaki naraščajoče sektaške napetosti. Varnostne sile v državi je tudi pozvala k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Velikokrat je povzdignila glas v pozivu k dialogu kot edini poti naprej. Vse to je potekalo kot mešanica javnih izjav, ki ste jih videli, in neposrednih stikov z zadevnimi oblastmi.

Vprašanje za nas je: kam vse to pelje? Kaj naj bi storila EU? Kako naj beremo vaše poročilo glede na te dogodke? Včeraj je Cathy Ashton dejala, da ji je ljubše sodelovanje kot izolacija, in s tem se strinjam. Vaše poročilo poziva k več in ne manj stikom, s čimer se strinjam. Kot komisar za trgovino bi pozdravil boljše priložnosti za izmenjavo med poslovneži. To je čas, ko moramo biti Evropejci pripravljeni negovati več stikov s prebivalci iz zalivskih držav. Prav tako je čas, ko moramo biti Evropejci pripravljeni pozitivno se odzvati na vse zahteve, da naj Evropa spodbudi edinstveni dialog, ki vodi k reformam.

Ne smemo se izogibati varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar tudi ne smemo narekovati ali vsiliti naših modelov demokracije drugim. Evropa trdno verjame, da morajo reforme priti od znotraj. Mislim, da to drži tudi za države Sveta za sodelovanje v Zalivu. Moja naloga ni Parlamentu govoriti, kako naj se loti poročila, ki ga ima pred sabo. Mislim pa, da moramo razmišljati strateško ter da so dialogi in sodelovanje ključni.

EU bi morala biti pripravljena nuditi vso podporo dialogu in procesom reform v regiji. Pripravljeni smo zagotoviti politično podporo reformi, pa tudi strokovno znanje in izkušnje za reševanje bolj specifičnih vprašanj. Pozdravljamo vsako tako priložnost, toda to je mogoče le, če države v regiji prosijo za našo pomoč.

Še zadnja beseda o območju proste trgovine z Zalivom, za kar sem neposredno odgovoren. Prepričan sem, da bomo lahko, ko pride do pravih okoliščin, nadaljevali na podlagi skupne odločnosti EU, da se spodbudi cilje trgovinskih odnosov v zvezi s Svetom za sodelovanje v Zalivu.

Ni treba poudarjati, da je stabilnost nujen pogoj tako za uveljavitev političnih stikov med vladami in državljani kot za trgovinske tokove in učinkovito poslovanje podjetij. Zahvaljujem se za vašo pozornost in zlasti poročevalcu gospodu Baudisu.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki. – (PL) Mislim, da je nadvse nujno, da EU sestavi bolj velikopotezno politiko v zvezi s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) in njegovimi državami članicami, zlasti v času, ko je Evropska unija v gospodarski krizi, in glede na katastrofe – potres skupaj s cunamijem –, ki so prizadele Japonsko. Vesel sem, da poročilo zajema vprašanja, kot so energija v najširšem smislu, industrija, znanstvene raziskave in razvoj izobraževanja. Evropska služba za zunanje delovanje bi torej morala dodeliti več zaposlenih in povečati število diplomatskih misij v državah GCC, da bi dosegli tesnejše sodelovanje.

Menim tudi, da bi morali pozdraviti vsa prizadevanja v sklopu pogajanj o prosti trgovini, da se zajamči varna in zanesljiva dobava surovin. Sodelovanje med EU in GCC bi moralo zajemati nadaljnjo podporo programov za izmenjavo študentov, znanstvenikov in strokovnjakov. Evropski parlament v svojem poročilu poudarja, da je sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in GCC prednostnega pomena za nadaljnje sodelovanje z našimi sredozemskimi partnerkami. Evropska unija bi zato morala razviti primerno strategijo za podporo procesa regionalnega povezovanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Kot kaže, ljudje iz šestih držav v Svetu za sodelovanje v Zalivu, ki so mimogrede najpomembnejše trgovinske partnerke EU v arabskem svetu, ne verjamejo, da so reforme, ki so tam potekale zadnja leta, primerne. Ni še jasno, v kolikšni meri bi lahko načrti o ogromnih vložkih v podporo gospodarstev in izboljšanje socialnih razmer v dveh najrevnejših od teh šestih držav lahko pomagali narediti konec sedanjim demonstracijam. Čeprav Svet za sodelovanje v Zalivu oporeka legitimnosti polkovnika Gadafija in podpira zamisel o območju prepovedi letenja, so streljali na demonstratorje v Savdski Arabiji, ki je prav tako država članica, pa tudi v Bahrajnu so z njimi nasilno ravnali. Celo dejstvo, da je Svet za sodelovanje v Zalivu poslal v Bahrajn posebne enote za zaščito pomembnih infrastrukturnih objektov, je sporno, kajti šiitska opozicija poziva mednarodno skupnost, da zaščiti ljudi pred vojaškim posredovanjem. Zdi se, kot bi uvedba območja prepovedi letenja odprla Pandorino skrinjico. EU si ne sme dopustiti, da jo zvlečejo v notranje zadeve držav na Bližnjem vzhodu, in to nam grozi, kajti ravnovesje v Bahrajnu se lahko zelo hitro spremeni. V primeru sporazumov o ponovnem sprejemu smo videli, koliko so sporazumi vredni po vojaškem udaru. Zato bi morali počakati, da vidimo, kako se bo razvila situacija, namesto da zdaj rinemo naprej.

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam sprejetje poročila gospoda Baudisa, saj mora Evropska unija zdaj bolj kot kdaj koli imeti skladno strategijo za svoje odnose s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC). Končno imajo države članice te organizacije vse večji vpliv na arabsko-muslimanski svet in lahko igrajo pomembno vlogo v medkulturnem dialogu. Poleg tega menim, da so potrebni posebni ukrepi, da se poveča prepoznavnost Unije v tej regiji in spodbuja vzajemni sporazum. To se lahko doseže z vzpostavitvijo sodelovanja v sektorju tiskanih in avdiovizualnih medijev, da se odpravi pomanjkanje informacij o Evropi. Končno pa menim, da nas nedavni dogodki v Bahrajnu silijo v to, da poskrbimo, da bodo odnosi Unije z GCC trdneje temeljili na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaenkrat moramo zagotoviti, da se pozivi demonstratorjev k demokratičnim reformam slišijo kot del pristnega političnega dialoga. Način za rešitev nedavnih sporov v Bahrajnu, na primer, je z vključitvijo civilne družbe in ne nasilnim zatiranjem.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Sporazum o prosti trgovini pomeni manj ovir za vzajemno sodelovanje in trgovino. Zato načeloma podpiram takšen sporazum. Države, ki so članice Sveta za sodelovanje v Zalivu, so nedvomno pomembne trgovinske partnerke, predvsem ker imajo osnovno surovino naše dobe – nafto. Pozdravila sem tudi dejstvo, da poročilo poleg trgovine omenja tudi pomanjkljivosti naših trgovinskih partnerk na področju človekovih pravic. Toda kljub temu sem dolgo oklevala, ali naj glasujem za poročilo. Nekatere države, zastopane v Svetu za sodelovanje v Zalivu, imajo dva obraza. Eden se nam prijazno smeje in pravi, da je naš zaveznik v boju proti islamskemu terorizmu. Drugi pa je slabše viden in vsako leto na milijarde dolarjev prispeva k širjenju „verskega“ izobraževanja, ki poziva k nasilju nad kristjani, judi in vsemi nemuslimani. Na koncu sem glasovala za poročilo, ker pričakujem tudi, da nam bo Komisija povedala, kdo zagotavlja finančno podporo za to sovraštvo, ko bo začela podrobno spremljati pojave nasilja proti kristjanom v islamskih državah.

25. Popravek (člen 216 poslovnika): glej zapisnik

26. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

27. Zaključek seje

(Seja se je zaključila ob 24.00)