Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 24. marec 2011 - Bruselj

7. Obrazložitev glasovanja

  Predsednik. – Naslednja točka so obrazložitve glasovanja.

Poročilo: Elmar Brok, Roberto Gualtieri (A7-0052/2011)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, pojem evropskega sodelovanja je neločljivo vezan na dejstvo, da ima območje evra pred seboj načeloma le dve možni poti: lahko se okrepi ali pa razpade. Sedanje gospodarske razmere zahtevajo praktičen in odločen političen odziv. Podpiram vzpostavitev mehanizma za stabilnost, zato sem tudi podprla poročilo, ki utira pot pravnemu okviru za vzpostavitev tega mehanizma.

  Marian Harkin (ALDE). ─ Gospod predsednik, včeraj smo glasovali o trajnem mehanizmu za stabilnost in smo ga zavrnili. Sprememba 33, ki bi omogočila skladu kupovati obveznice na sekundarnih trgih, je bila umaknjena. Parlament se je, podobno kot Evropski svet doslej, izognil težkim odločitvam. Da, to so težke odločitve, ampak to so odločitve o prihodnosti ali propadu območja evra.

Glave tiščimo v pesek kot noj iz znanega rekla. Ne preživljamo samo krize valute, ampak tudi bančno krizo in krizo državnega dolga. Pri tem pa vztrajamo pri mašenju globokih ran z obližem.

Moja domovina, Irska, ječi pod neznosnim dolgom samo zato, ker so se nemške, francoske, irske, britanske in druge banke ─ ob pomanjkljivi ureditvi in brez kakršnega koli nadzora ─ obnašale kot igralnice. Slabi dolgovi so bili pretvorjeni v dolg državljanov. Ne dolg države, ampak dolg državljanov. Vse to se je dogajalo pred nosom ECB, ob popolnoma neprimernih obrestnih merah. Vse to pa naj zdaj prenašajo irski državljani. Nihče se ni pripravljen soočiti s stvarnostjo. Dolg je nevzdržen. Skušamo kupovati čas z reševanjem bank. V resnici pa potrebujemo temeljito prestrukturiranje.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, vzpostavitev trajnega mehanizma za stabilnost Evrope je smiselna zaradi prihodnjih gospodarskih in finančnih kriz. Nihče si ne želi kriz, so pa neizbežne in pripravljeni moramo biti na najslabše.

Žal se načrtuje vzpostavitev tega mehanizma za obvladovanje kriz zunaj institucij EU. Mehanizem bi morali čim bolj približati institucijam EU. Pomembno in dobro je, da lahko v tem mehanizmu sodelujeta tudi Združeno kraljestvo in Švedska, državi zunaj območja evra.

Podpiram prizadevanja za okrepitev usklajevanja ekonomskih politik v Evropi, pa tudi zamisel, da bi o morebitnih sankcijah odločala Komisija, da bi se uporabljale samodejno in tako ne bi bile predmet „kravjih kupčij“.

  Daniel Hannan (ECR). ─ Gospod predsednik, doslej sem bil prepričan, da me po dvanajstih letih v tem parlamentu ne more nič več spraviti iz tira, včeraj pa me je vseeno šokiral ton, s katerim je gospod Brok predstavil svoje poročilo. Nisem bil šokiran zaradi njegove arogance ali odtujenosti od stvarnosti ali celo prezira javnega mnenja, ampak zaradi neprikrite grobosti. Čisto naravnost je povedal, da bi se morali izogniti rednemu postopku spremembe Pogodbe, saj bi drugače lahko prišlo v kateri od držav članic do referenduma! To je zgled neprikritega zaničevanja volivcev, ki je danes med evropskimi elitami že povsem običajen pojav.

Javnega mnenja ne štejejo za razlog za spremembo smeri, ampak za oviro, ki jo je treba zaobiti. Ne morem si kaj, da se ne bi spomnil besed rojaka gospoda Broka po uporu v Vzhodnem Berlinu. Ali ne bi bilo laže razpustiti ljudstva in namesto njega izvoliti drugega?

  Syed Kamall (ECR). ─ Gospod predsednik, ena od težav, neločljivo povezanih s skupno valuto, ki si jo deli več držav članic, katerih gospodarski cikli se razlikujejo, je nesmiselnost enotne obrestne mere ob razlikah pri odločanju o porabi. Očitno žanjemo rezultate tega nesmisla v obliki težav, v katerih je območje evra. Poleg tega bi morale vlade dojeti, da ne morejo porabiti več denarja, kot ga zberejo z davki. Če vlade tega ne upoštevajo in prirejajo poslovne knjige, ali če ne izpolnjujejo svojih nalog na področju ekonomskega upravljanja in ekonomske discipline, spravljajo v težave druge.

Seveda želimo krepko območje evra, še zlasti za države članice zunaj območja evra. Tudi v prihodnje želimo trgovati z državami v območju evra. Šibak evro nam ni v prid. Obenem pa moramo povsem jasno povedati, da morajo države članice območja evra svoje težave reševati same in se ne zanašati na druge. Območju evra želim vse najboljše, ampak upoštevajte že vendar nauk, da ne smete porabiti več denarja, kot ga zaslužite.

  Ashley Fox (ECR). ─ Gospod predsednik, v imenu Skupine Evropskih konzervativcev in reformistov bi rada jasno povedala, da podpiramo vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost, smo pa glasovali proti poročilu gospodov Broka in Gualtierija, ker stališča v njem niso v skladu s sklepi, ki jih je sprejel Svet.

Poročilo gospodov Broka in Gualtierija se zavzema za to, da bi Evropski parlament in Komisija dejansko posegla v medvladni mehanizem. Popolnoma prav je, da je ta mehanizem vzpostavljen kot medvladni mehanizem, saj so mu namenjeni ogromni zneski. Nacionalni ministri, ki odgovarjajo svojim nacionalnim parlamentom: to je prava veriga odgovornosti. Kriza evra pa seveda ne izvira iz samega evra, ampak iz ravnanja vlad, ki porabljajo preveč denarja svojih davkoplačevalcev.

Poročilo: Artur Zasada (A7-0046/2011)

  Syed Kamall (ECR). ─ Gospod predsednik, pozdravljam sklenitev druge faze sporazuma med ZDA in EU o odprtem nebu. Menim, da to pomeni preboj, očitno pa bi si nekateri med nami želeli več liberalizacije in opustitev protekcionizma, ki še vedno na različne načine duši to panogo. Želel bi, da bi ZDA odpravile ovire oziroma omejitve v zvezi s tujim lastništvom, in menim, da bi še več sporazumov o odprtem nebu koristilo potnikom po vsem svetu.

Rad bi tudi izrazil priznanje poročevalki v senci za skupino ECR Jackie Foster, ki je strokovnjakinja za to področje in ki deluje na področju letalskega prevoza ter v Odboru za promet. Menim pa, da si moramo nujno še naprej prizadevati za nadaljnjo liberalizacijo ne le v zvezi s sporazumom ZDA-EU, ampak tudi na trgih v vzponu v Aziji, zato pozdravljam današnji predlog v zvezi s sporazumom o sporazumu med EU in Vietnamom. Potrudimo se, da bomo imeli boljši dostop do razvijajočih se trgov po svetu.

Poročilo: Francesca Balzani (A7-0058/2011)

  Francesco De Angelis (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil poročevalki gospe Balzani za odlično opravljeno delo. Če preidem k bistvu, menim, da to samoiniciativno poročilo vsebuje štiri ključne točke.

Prva, splošna, je izrecna omemba proračuna Evropske unije in njegove prerazdelitvene narave, ki sta temeljna kamna evropske solidarnosti. Druga, posebna, ponovno potrjuje načelo, da je treba neporavnane obveznosti ─ ki so še zlasti velike na področju kohezije ─ prenesti, ne pa preprosto odšteti, kot predlaga Svet. Tretja točka razgrinja dvome ─ po mojem mnenju povsem utemeljene ─ glede učinkovitosti ocenjevanja po merilu izvajanja v preteklem letu. Četrta točka je poziv Komisiji, naj oblikuje predloge za zagotovitev novih virov, in sicer morajo biti novi viri oblikovani tako, da se bo z njimi mogoče bojevati proti dolgotrajnim učinkom krize z robustno in učinkovito zavezo politikam inovacij, raziskav in rasti gospodarstva, produktivnosti in zaposlovanja po vsej Evropi.

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tako pomembnem času dokument, ki smo ga potrdili danes, vsekakor temelji na merilih zdrave pameti in razuma. Podpora strategiji Evropa 2020 je nedvomno ne le znak verodostojnosti, ampak tudi doslednosti ravnanja Parlamenta. Vendar je treba vrsto pomembnih meril in smernic še dodatno podpreti s seznamom prednostnih področij posegov.

Danes, v zelo občutljivem času, ko so težave predvsem v Sredozemlju, pa tudi na Japonskem, neposredno povezane s hitrimi spremembami razmer, potrebujemo Parlament z avtoriteto in verodostojnostjo, pa tudi odzive, ki bodo spodbudili rast, konkurenčnost in razumno trajnost potrebnih ukrepov.

  Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da bi bilo v tako občutljivem času za finance držav članic Evrope, kot smo slišali pred kratkim, treba sprožiti alarm ob porabi, o kakršni razpravljajo v Odboru za proračun: ob nezaslišani dodelitvi ogromnega zneska za Hišo evropske zgodovine. Mislim, da bi bila odobritev tega prava sramota.

Imamo že stavbo Eastman, za katero je predvidenih od 26 do 31 milijonov EUR samo za prenovo, ob tem pa še 3,3 milijona EUR samo za načrte. Fiksni stroški presegajo 3 milijone EUR, spremenljivi stroški nanesejo 3,2 milijona EUR, temu je treba prišteti še 3,2 milijona EUR za petdeset zaposlenih, 2 milijona EUR za varovanje, pa še 13,45 milijona EUR samo za upravljanje. Mislim, da bi morali biti s preudarno porabo zgled našim institucijam. To pa bi bila sramota.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, če dovolite, bi rad izrazil tri pripombe v zvezi s splošnimi smernicami za pripravo proračuna za leto 2012. Prvič, menim, da je dobro, da o proračunu za leto 2012 razpravljamo zgodaj, kajti ─ drugič ─ ne želimo si ponovitve katastrofe, za kakršno smo poskrbeli Evropski parlament, Svet in Komisija v zvezi s proračunom za leto 2011. Tretjič, še posebej ponosen sem na to, da si nam za evropski proračun ni treba izposojati denarja. Menim, da bi moralo tako ostati tudi v prihodnje.

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0265/2011)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, zakonito priseljevanje nedvomno lahko veliko prispeva k spodbujanju gospodarskega razvoja Evrope in krepitvi konkurenčnosti. Vsekakor pa imamo na tem področju stalen problem, in sicer premalo trden pravni položaj priseljencev ter iz tega izvirajočo možnost njihove diskriminacije. Ni normalno, da še v 21. stoletju vladajo razmere, v katerih lahko naletimo na pojave, ki v bistvu pomenijo suženjstvo. Na trgu dela morajo vsi udeleženci uživati enako obravnavo. Poročilo vsebuje določbe, ki še manjkajo v našem okviru standardov, zato sem podprl vzpostavitev pravnega okvira na tem področju, kar se mi zdi zelo pomembno.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poenostavitev upravnih zahtev in olajšanje dostopa do ustreznih informacij sta prava instrumenta, če želimo doseči, da bo evropski trg dela privlačnejši za delavce iz tretjih držav.

Ureditev enotnega postopka obravnavanja vlog za enoten upravni dokument, ki bo združeval dovoljenje za bivanje in dovoljenje za delo, bo prispevek k poenostavitvi in uskladitvi pravil, ki danes veljajo v državah članicah. Tako bo postopek jasnejši in učinkovitejši tako za priseljence kot za njihove delodajalce, obenem pa bo olajšal nadzor zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve. Enotni postopek bo tudi omogočil zmanjšanje vrzeli v pravicah med državljani EU in državljani tretjih držav. Zato sem glasoval za poročilo gospe Mathieu.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, glasovala sem proti sprejetemu predlogu direktive. Menim, da je pomembno uvesti enoten postopek obravnave vlog za dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za delo. Prav tako bistveno je, da skušamo oblikovati skupne pravice za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v kateri koli od držav članic EU.

Nedvomno sta potrebni tudi pravna varnost in preglednost odločanja pristojnih državnih organov pri obravnavi teh vlog. Ker imajo ti postopki pomemben vpliv na življenje teh ljudi, bi moralo biti presojanje čim bolj objektivno.

Zajamčiti bi jim morali enakopravno obravnavo na vseh področjih socialnega varstva, njihove pravice pa mora zagotavljati zakonodaja. Ker direktiva o ekonomskih migracijah takih sprememb ne vključuje, menim, da ni prav, da so jo desne stranke podprle.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej, dejstvo, da enotno dovoljenje obeta tujim delavcem enake pravice in enako obravnavo, je dobro izhodišče. Poskrbeti moramo, da bomo v Evropski uniji uveljavljali človekove pravice tako, da bodo tudi delavci, ki prihajajo iz tretjih držav, prejemali enako plačilo in uživali enako raven socialne varnosti ter enake delovne razmere kot drugi delavci. To je očitno osnovno vodilo.

Precej me skrbi ena zadeva v zvezi s poročilom, čeprav sem glasovala zanj. Gre za področje uporabe člena 3, ki še vedno ne zajema napotenih ali sezonskih delavcev ali delavcev, premeščenih iz tretjih držav znotraj podjetja. Upajmo, da bomo tudi v zvezi s tem dosegli napredek in bo sveženj o enotnem dovoljenju enako obravnaval vse skupine. Načelo „vse na enem mestu“ je pozitivno: vsakdo bo lahko zaprosil za to dovoljenje na enem samem mestu in mu ne bo treba več skakati od vrat do vrat zaradi birokracije.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, popolnoma soglašam s kolegi poslanci, ki trdijo, da moramo delavcem iz tretjih držav, ki so v EU zaposleni že več kot eno leto, zagotoviti enake pravice. Prav tako se strinjam, da delavci, ki v Evropski uniji delajo šele manj kot šest mesecev, ne smejo uživati enake obravnave v zvezi z družinskim dodatkom in nadomestilom za brezposelnost. Se pa močno zavzemam ─ in to bi rad poudaril še enkrat ─ za nezgodno in zdravstveno zavarovanje tudi teh skupin. Tretjič, verjamem, da so dajatve za starost del posameznikove plače in bi jih moralo biti v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 mogoče prenašati po predpisih držav članic, seveda le, če se tretja država strinja s tem in sredstva tudi v resnici prenese.

Poročilo: Francesca Balzani (A7-0058/2011)

  Ashley Fox (ECR). ─ Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da začenjamo pripravo proračuna za leto 2012 tako zgodaj. Tako bomo lahko zadeve ustrezno premislili. Ena od zadev, o kateri v Evropski uniji in v naši zbornici precej govorimo, je solidarnost. Pogosto zelo prizadevno izkazujemo solidarnost z različnimi skupinami ljudi.

Rad bi pozval Parlament, naj bo solidaren tudi z našimi davkoplačevalci, saj se doslej s tem še nismo izkazali. V današnjem času varčevanja se moramo tudi mi omejiti. Morali bi dajati zgled. Zato bi morali v letu 2012 zamrzniti plače in dodatke vsem poslancem in tukajšnjim uradnikom, pa tudi opustiti načrte za Hišo evropske zgodovine, katere gradnja bo stala milijone evrov in za katero še nimamo dolgoročnega načrta financiranja. Brez dvoma bodo tudi ti stroški padli na pleča davkoplačevalcev.

Poročilo: Andreas Schwab (A7-0038/2011)

  Francesco De Angelis (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razdrobljenost pravil o pravicah potrošnikov nedvomno pomeni zelo veliko oviro čezmejnim nakupom in prodaji, otežuje pa tudi dejansko vzpostavitev pravega notranjega trga. Prepričan sem, da lahko predlog direktive, ki smo ga danes s pomembnimi dodatki poslali nazaj odboru, prispeva k začrtanju jasnega pravnega okvira za pravice potrošnikov.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, namen tega poročila je z revizijo štirih sedanjih direktiv odpraviti razdrobljenost pravnega okvira, ki je doslej ovirala dokončno vzpostavitev notranjega trga. Cilji so izboljšati delovanje trga v prid potrošnikom in podjetjem, utrditi zaupanje med potrošniki in omiliti odpor do čezmejnega poslovanja med podjetji.

Predlog je zapleten in vsebuje niz posebnih vidikov, ki jih preverjamo in o katerih razpravljamo že vse od časa francoskega rotirajočega predsedstva. V novem mandatu Komisije pod vodstvom gospoda Barrosa je gospa Reding s svojim delom dosegla, da popolna uskladitev ne velja več za dogmo in da smo se upravičeno preusmerili k bolj usmerjenemu usklajevanju.

Čeprav nisem popolnoma zadovoljen z doseženim končnim izidom ─ ki je po mojem mnenju povprečen in je sad slabega kompromisa ─ verjamem in upam, da je lahko ta predlog izhodišče za nadaljnji razvoj. Zato sem podprl to poročilo.

  Giovanni La Via (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, besedilo, o katerem smo glasovali danes, je rezultat dolge in zapletene poti, ki smo jo začeli oktobra 2008, da bi umestili potrošnika v središče varstva, ki velja pri nakupih v tujini.

Cilj, ki si ga morajo zastaviti Unija in institucije EU, mora biti pomagati notranjemu trgu k boljšemu delovanju, s čimer bi okrepili zaupanje potrošnika, obenem pa tudi podprli naša podjetja.

Direktiva, o kateri je danes glasoval ta parlament, pomeni združitev štirih doslej veljavnih direktiv na tem področju. Direktiva je izraz naše želje, da bi precej natančneje uskladili sedaj veljavne predpise med različnimi pravnimi sistemi in da bi odpravili pravno razdrobljenost, ki se vse prepogosto izkaže kot ovira tako za podjetja ─ ki želijo biti konkurenčna na čezmejnem trgu ─ kot za potrošnike. Zaradi tega se s poročilom strinjam in sem glasoval zanj.

  Mitro Repo (S&D). - (FI) Gospod predsednik, reforma direktive o pravicah potrošnikov je bila dolg in večkrat prekinjen proces. Prvotna zamisel Komisije o popolni uskladitvi je pomenila grožnjo ravni varstva potrošnikov, zlasti potrošnikov v nordijskih državah. To bi bilo v nasprotju s Pogodbo o delovanju Evropske unije, po kateri mora zakonodaja o varstvu potrošnikov temeljiti na čim višji ravni varstva potrošnikov. Zato moramo imeti ves čas pred očmi, da trgi služijo potrošnikom, ne pa potrošniki trgom.

Vsa zakonodaja, ki zadeva potrošnike in male podjetnike, mora biti čim bolj jasna in razumljiva. Natančno in skrbno spisana zakonodaja je v prid vsem stranem. Zato je dobro, da smo z današnjo odločitvijo Parlamenta direktivo vrnili v obravnavo odboru.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, doslej se je notranji trg Evropske unije razvijal predvsem po nareku velikih podjetij. Zdaj pa je čas, da usmerimo svojo pozornost na mala in srednja podjetja, še predvsem pa na potrošnike, in poskrbimo za bolj energično varstvo njihovih koristi na notranjem trgu. Predlog Komisije o reformi varstva potrošnikov je naletel na precej mešan sprejem. Na Finskem je na primer zveza potrošnikov zbirala podpise pod peticijo, v kateri je zapisala, da bi sprejem predloga pomenil nepopravljivo škodo varstvu potrošnikov na Finskem.

Kompromis, o katerem smo glasovali in ki bo šel v nadaljnjo razpravo, je zelo nejasen. Velik del prvotnih predlogov je črtan, rezultat pa je vse prej kot ambiciozen. Največja težava pa je, da ga je v resnici težko razumeti. Po mojem bi moral za direktivo o pravicah potrošnikov veljati pogoj, da mora biti razumljiva tudi potrošnikom, saj jih le tako lahko varuje.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, finska kolega poslanca, ki sta govorila pred menoj, gospod Repo in gospa Jäätteenmäki, sta podala nekaj tehtnih stališč v zvezi z direktivo o pravicah potrošnikov. Kot Fince in Nordijce nas skrbi možna okrnitev varstva potrošnikov. Popolna uskladitev bi pomenila prav to, vsaj v nordijskih državah. Poleg tega bi odložila ukrepanje v državah, kjer so zadeve danes vse prej kot popolne.

Sijajno je, da smo predlog vrnili v obravnavo v odbor, saj vsebuje nekaj rahlo problematičnih točk, zlasti za male podjetnike. Želel bi, da bi Odbor usmeril svojo pozornost tudi na naslednjo drobno zadevo: Spremembi 18 in 107 kažeta, da bi to imelo zelo škodljive učinke na potovalne agencije, na primer na severu Finske. Ljudje se za agencijo, hotel ali turistični nastanitveni objekt pogosto odločijo med potovanjem, nato telefonirajo tja in rezervirajo. Po tej direktivi to ne bi zadostovalo: ljudje bi morali poslati faks ali podobno sporočilo. To v praksi ni vedno mogoče. To vprašanje bi morali obravnavati z vidika javnosti in upoštevati različne razmere v državah članicah.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da je naš pristop pri usklajevanju razdrobljene evropske potrošniške zakonodaje, ki pomeni oviro trgovini, razumen in pravilen. Prav tako je pomembno, da lahko potrošniki dojamejo evropsko zakonodajo, z drugimi besedami, pri poslovanju ali nakupu ali nabavi kakega blaga kjerkoli v Evropski uniji potrebujejo zaupanje. To bo zagotovilo gotovost ne le potrošnikom, ampak tudi proizvajalcem.

Še posebej me veselijo izboljšave pri obveznostih obveščanja pri prodaji od vrat do vrat in pri pogodbah na daljavo. V naših prihodnjih razpravah ─ zato me zelo veseli, da je bilo poročilo spet vrnjeno v obravnavo odboru ─ bi morali poskrbeti, da pri obravnavanju proizvajalcev ne bi upoštevali samo velikih podjetij, ampak tudi mala družinska podjetja, in da jih ne bi preobremenjevali z zapletenimi paragrafi.

  Ashley Fox (ECR). ─ Gospod predsednik, kadar me moji volivci sprašujejo, katera je glavna prednost članstva v Evropski uniji, jim vedno odgovorim, da sta glavni prednosti svobodna trgovina med državami in notranji trg, ki ga skušamo vzpostaviti.

Zato pozdravljam to direktivo o pravicah potrošnikov. Pozdravljam jo, ker pomeni ─ resda majhen ─ korak k vzpostavitvi enotnega trga. Prinesla bo nekaj ugodnosti potrošnikom in malim podjetjem. Pomagala bo spletnemu in čezmejnemu trgovanju. Moram pa reči, da smo za pripravo te direktive porabili dolgo časa in da je napredek skromen.

Moj poziv Komisiji je, da potrebujemo okvir za dokončno vzpostavitev enotnega trga namesto niza precej nepovezanih pobud, ki jih lahko spremljamo sedaj.

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, sprejetje usklajene evropske direktive o pravicah potrošnikov je vsekakor pot k izboljšanju delovanja notranjega trga. Usklajena direktiva, ki združuje več direktiv o pravicah potrošnikov, bo znatno poenostavila pravni okvir, nedvomno pomagala povečati zaupanje potrošnikov in seveda tudi spodbudila čezmejno trgovino. To je korak k manjši razdrobljenosti. Žal popolna usklajenost pravic potrošnikov v Evropski uniji še ni stvarnost. Toda to je velik korak v smeri boljšega varstva potrošnikov in trgovine. Zato sem sprejetje dokumenta podprla.

Predlog resolucije (B7-0224/2011)

  Francesco De Angelis (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesti o nizu potresov na Daljnem vzhodu in na Japonskem, še zlasti po 11. marcu, nas pretresajo z obsegom človeške tragedije, ki se odvija pred našimi očmi. Zato menim, da je ta resolucija potrebni prvi korak k zagotovitvi vse humanitarne, tehnične in finančne pomoči, ki jo bo japonsko ljudstvo potrebovalo v naslednjih mesecih.

Prepričan sem, da bi nas morala nesreča v elektrarni Fukušima pripraviti k temeljitemu, vestnemu in mirnemu razmisleku o tveganjih, povezanih z jedrsko energijo. Evropa mora vlagati v alternativne vire energije in mora tudi države članice spodbujati k intenzivnejši in učinkovitejši usmeritvi k tem virom. Naše misli so danes z Japonsko, naša zaveza prihodnosti pa mora biti preprečevanje podobnih dogodkov v Evropi in drugod po svetu.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, prepričan sem, da se lahko iz razmer na Japonskem vsi učimo. Nauki so povezani zlasti z jedrskimi elektrarnami. Nujno pozivam Svet, naj predloži predloge v zvezi s tem. Dosedanji predlogi Komisije pomenijo spodbudo delovni skupini Evropskega sveta za atomska vprašanja, naj se končno odzove na zahteve Evropskega parlamenta. Potrebna je intenzivna razprava o tem vprašanju in prepričan sem, da je čas zrel zanjo.

Pisna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Vital Moreira (A7-0041/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo, ki pomeni še en opomin, da bi morali pomagati Moldaviji pri oživitvi gospodarstva, ob upoštevanju, da okoli 40 % njenega gospodarstva temelji na kmetijstvu. Popolnoma se strinjam z ukrepi, ki jih predlaga poročevalec in ki naj pripeljejo do bolj celovitega sporazuma, usmerjenega v oživitev gospodarstva te države, partnerice EU.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s poročilom, ki Moldaviji povečuje dajatve proste tarifne kvote za vino. Moldavija ima težave v zvezi z izvozom vina, ki ogrožajo oživljanje njenega gospodarstva in kmetijstva, zlasti srednjih in družinskih kmetij. Kmetijski sektor predstavlja okoli 40 % celotnega gospodarstva Moldavije. Vinski sektor zaposluje okoli 300.000 ljudi, katerih večina živi na podeželju. Moldavija je doslej že v celoti izkoristila dodeljeno kvoto, zato ji bo povečanje dajatve prostih tarifnih kvot omogočilo večjo prodajo svoje proizvodnje v EU, ne da bi škodovalo vinskemu sektorju EU.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Rusija je pomemben ciljni trg za moldavske vinarje. V zadnjem času pa izvoz vin na ruski trg ni več zanesljiv. V zamenjavo za ruski trg Evropska komisija predlaga povečanje dajatev prostih kvot s 100.000 hektolitrov (hl) na 150.000 hl v letošnjem letu, s 120.000 hl na 180 000 hl v letu 2012 in na 240.000 hl od leta 2013 naprej. Glasoval sem za to spremembo naših trgovinskih odnosov z Republiko Moldavijo, ki predvideva povečanje dajatev prostega uvoza vin. Ta sprememba Uredbe (ES) št. 55/2008 lahko pomeni rešitev za pridelovalce vin v Republiki Moldaviji, saj jim lahko zagotovi zanesljivejši izvozni trg, v nasprotju z embargom na moldavska vina, ki ga je uvedla Rusija v letih 2006 in 2010 in ki je pahnil vrsto vinarjev v stečaj.

  Luis Manuel Capoulas Santos (S&D), v pisni obliki. – (PT) Vzdržal sem se glasovanja o predlogu uvedbe avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo, saj menim, da sedanje besedilo ne vsebuje potrebnih določb o zaščiti geografskih označb (GI) EU, zlasti GI za portska vina.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Rada bi izrazila svojo podporo oživitvi moldavskega gospodarstva in zagotovitvi ugodnejših priložnosti za ljudi, ki delajo v vinskem sektorju te države. Soglašam s povečanjem dajatev prostih tarifnih kvot za vino s 120.000 hl na 180.000 hl v letu 2011 in na 240.000 hl na leto od leta 2013 naprej. Zato sem glasovala za poročilo, ki ne pomeni nikakršne grožnje vinski industriji EU.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo, saj pomeni pozitivno sporočilo EU tej državi, članici vzhodnega partnerstva, ki je pred kratkim izrazila upanje, da bo v letu 2011 lahko vložila prošnjo za pridružitev Evropski uniji. Moldavija je sprožila niz ambicioznih političnih, gospodarskih in socialnih reform in spodbujati jo moramo k nadaljevanju le-teh. Republiko Moldavijo pa je tudi hudo prizadela gospodarska in finančna kriza. V zadnjih štirih letih je 40 % njenih pridelovalcev vina bodisi nehalo prodajati svoje izdelke ali šlo v stečaj, podjetja, ki v tem ključnem gospodarskem sektorju še delujejo, pa kopičijo izgube. Povečanje dajatev prostih tarifnih kvot za vino in podaljšanje veljavnosti Uredbe Sveta št. 55/2008 do konca leta 2015 bi pomagalo tej državi, v kateri je število delavcev v vinskem sektorju doseglo že 300.000 in v kateri kmetijski sektor prispeva 40 % BDP, ne da bi prizadelo gospodarstva EU. Ti ukrepi bi tudi zagotovili dovolj časa za pripravo na pogajanja o razširjenem, celovitem območju proste trgovine, ki je skupni cilj EU in Republike Moldavije.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo, saj sem prepričana, da lahko predlog Komisije o spremembi veljavne uredbe pripomore k oživitvi moldavskega gospodarstva in zagotovi ugodne priložnosti za ljudi, ki delajo v vinskem sektorju te države, ne da bi škodoval interesom pridelovalcem v EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Moldavski vinski sektor preživlja krizo, ki jo je sprožilo zmanjšanje izvoza, ta kriza pa hromi oživljanje gospodarstva in reforme, ki bi državi odprle stvarnejše možnosti za vključitev v EU. Povečanje dajatev prostih tarifnih kvot, zlasti za moldavska vina, lahko pomaga omiliti pritiske na ta sektor.

Poudariti moram, da bi ob pripravljenosti EU na pomoč Moldaviji morale Unija in države članice poskrbeti tudi za to, da vina iz drugih držav ne bodo po kakovosti slabša od standardov, predpisanih za vina, pridelana v EU.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta parlamentarni osnutek zakonodajne resolucije temelji na predlogu uredbe Parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo. Kljub naporom ljudstva in vladnim reformam preživlja Republika Moldavija težke čase zaradi krize v vinskem sektorju, gospodarsko najpomembnejšem sektorju v državi, saj predstavlja 40 % moldavskega gospodarstva in zaposluje več kot četrtino delovne sile.

Zato moramo nujno podpreti oživljanje moldavskega gospodarstva in državi poslati sporočilo o solidarnosti EU s prebivalstvom, katerega večina živi na podeželju. Pozdravljam in glasujem tudi za predlog zakonodajne resolucije o podaljšanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 do 31. decembra 2015 in upam, da bosta do takrat EU in Moldavija že vzpostavili „temeljito in celovito območje proste trgovine“.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo potrjuje predlog Komisije o odobritvi povečanja dajatev prostih tarifnih kvot za moldavska vina. Komisija predlaga povečanje kvot s 100.000 hl na 150.000 hl v letu 2011, s 120.000 hl na 180.000 hl v letu 2012 in na 240.000 hl na leto od leta 2013 naprej. Po oceni Komisije predlagana povečanja temeljijo na dejstvu, da Moldavija sistematično izkorišča obstoječo kvoto, in upoštevajo „potencial sektorja, da se še bolj uveljavi na nišnih trgih v EU“.

Kljub zatrdilom, da predlagana stopnja povečanja ne ogroža vinske industrije EU, menimo, da vseeno obstaja še nekaj dvoma glede resničnosti te trditve, zato smo se glasovanja vzdržali. Pri tej odločitvi smo upoštevali krizne razmere, ki jih preživljajo številni pridelovalci, zlasti mali in srednji, v državah, kot je Portugalska, zaradi strmega padca cen izdelkov ob neprestanem višanju vhodnih stroškov. Njihove težave še poglabljajo spremembe, ki jih uvaja reforma skupne tržne ureditve (SUT) in načrtovane pravice do pridelave. Ta reforma koristi predvsem velikim pridelovalcem vina in nekaterim uvoznikom vina ...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Danes je bilo sprejeto poročilo gospoda Moreire, ki podpira predlog Komisije o odobritvi povečanja dajatev prostih tarifnih kvot za moldavska vina. Izvršilna oblast Skupnosti sicer zatrjuje, da stopnja povečanja ne ogroža vinske industrije EU, ker pa o tem dvomimo in se zavzemamo za interese portugalskega kmetijstva, smo se glasovanja vzdržali.

Moldavija je zaprosila Komisijo, naj ji poveča dajatev prosto tarifno kvoto za vina v okviru avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih državi podeljuje uredba iz leta 2008.

V podporo oživljanju moldavskega gospodarstva in za zagotovitev ugodnih priložnosti za zaposlene v vinskem sektorju v tej državi (četrtino vse delovne sile) je predlagano povečanje dajatev proste tarifne kvote za vino s 100.000 hl na 150.000 hl v letu 2011, s 120.000 hl na 180.000 hl v letu 2012 in na 240.000 hl na leto od leta 2013 naprej

Komisija pravi: „ker na splošni ravni pomeni uvoz iz Moldavije samo 0,04 % vsega uvoza v EU, nadaljnje odpiranje trga predvidoma ne bo imelo negativnih učinkov na EU. Sedaj okoli 90 % vsega uvoza iz Moldavije ...“

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Predlog Komisije uvaja spremembo ureditve naših odnosov z Republiko Moldavijo. Glede na krizo, ki jo preživlja omenjena država, se načrtuje povečanje uvoza vina iz Moldavije. Po mnenju Komisije bi ta uvoz imel zanemarljive učinke na naš trg, vseeno pa menim, da ne morem podpreti predloga v tem času hude gospodarske krize, ki že zdaj hudo pritiska na naše kmete in vinarje.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam z dokumentom, saj se za podporo oživitve moldavskega gospodarstva in zagotovitev ugodnih priložnosti za ljudi, ki delujejo v moldavskem vinskem sektorju, predlaga povečanje dajatve proste tarifne kvote za vino za leto 2011 s 100.000 hektolitrov (hl) na 150.000 hl, za leto 2012 s 120.000 hl na 180.000 hl in od leta 2013 naprej na 240.000 hl na leto. Stopnja predlaganega povečanja temelji na dejstvu, da Moldavija sistematično izkorišča obstoječo kvoto, in na potencialu sektorja, da se še bolj uveljavi na nišnih trgih v EU. Hkrati pa stopnja povečanja ne destabilizira vinske industrije EU. Pričakuje se, da bo moldavski vinski sektor še naprej izboljševal kakovost svojih vin. Ker Uredba Sveta (ES) št. 55/2008 preneha veljati 31. decembra 2012 in ker je treba pridelovalcem, izvoznikom in uvoznikom zagotoviti pravno gotovost, se predlaga podaljšanje veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 za tri leta, do 31. decembra 2015.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. − Ves čas trdim, da je treba Republiko Moldavijo podpirati na njeni proevropski poti. Moldavija ima danes težave z izvozom vina na nekatere tradicionalne trge, kar ogroža oživljanje njenega gospodarstva in reforme, ki se jih je odločno lotila. Argumenti v poročilu Vitala Moreire so prepričljivi, Moldavija resnično potrebuje podaljšanje veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 za tri leta, do 31. decembra 2015. Prošnja Republike Moldavije iz julija 2010 je utemeljena. Moldavija potrebuje zanesljivo partnerstvo Evropske unije. Zato podpiram poročilo Vitala Moreire o predlogu uredbe Evropskega parlamenta.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Izkazalo se je, da so trgovinski preferenciali, ki jih je EU podelila Republiki Moldaviji, ustrezni. Poleg tega nismo zaznali nikakršnih škodljivih učinkov na vinsko industrijo EU. Kot najrevnejša evropska država Republika Moldavija potrebuje pomoč EU. To je naša moralna dolžnost v imenu evropske enotnosti in sloge. Zato pozdravljam predlog Komisije, naj se veljavnost podaljša.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo. S tem usklajujemo naše odnose z Moldavijo z našimi odnosi z drugimi sosednjimi državami.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) V okviru sosedske politike Unije Moldova že ves čas izvaja ambiciozen program političnega zbliževanja in krepitve gospodarskega povezovanja z EU in s tem odločno usklajuje svoj pravni red z zakonodajo in predpisi EU ter se pripravlja na prihodnja obsežnejša pogajanja. Moldavija je že dokazala, da je sposobna izvesti ta ambiciozni podvig in sprejeti njegove posledice ter nadaljevati dosedanjo uspešno pot na prosti trg EU. Soglašamo pa s poročevalcem gospodom Moreiro, ko pravi, da ima Republika Moldavija trenutno težave z izvozom nekaterih svojih izdelkov, kar otežuje oživljanje njenega gospodarstva. Zato menimo, da je treba podaljšati veljavnost uredbe o avtonomnih trgovinskih preferencialih za tri leta, da bo Moldavija pridobila dovolj časa za priprave na pogajanja o območju proste trgovine. Na podlagi takega razmisleka danes sprejeto poročilo skuša spodbuditi oživitev moldavskega gospodarstva, predvsem s povečanjem dajatev prostih tarifnih kvot za nekatere izdelke, ki jih zajemajo obstoječi avtonomni trgovinski preferenciali.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) V zadnjih letih si je Moldavija prizadevala, da bi se bolj kot kdaj koli približala evropskim standardom svobode, demokracije in dobrega upravljanja. Omenjena prizadevanja se skladajo z interesom Moldavije za nadaljevanje po poti k morebitni širitvi in ga tudi dokazujejo. V podporo oživljanju moldavskega gospodarstva in za zagotovitev ugodnih priložnosti za ljudi, zaposlene v vinskem sektorju te države (četrtino vse delovne sile), je predlagano povečanje dajatev proste tarifne kvote za vino s 100.000 hl na 150.000 hl v letu 2011, s 120.000 hl na 180.000 hl v letu 2012 in na 240.000 hl na leto od leta 2013 naprej. To je vsebina spremembe te uredbe in to bo pomagalo moldavskemu gospodarstvu ter njegovemu razvoju.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Glede na to, da ima Moldavija težave z izvozom vin na nekatere tradicionalne trge, kar ogroža oživitev njenega gospodarstva in proces reform, za katerega si prizadeva moldavska vlada, in za povečanje moldavskega izvoza vin v pomoč gospodarskemu razvoju te države je treba: 1. povečati dajatev proste tarifne kvote za vino v okviru trgovinskih preferencialov; 2. podaljšati veljavnost ustrezne uredbe (ki se izteče 31. decembra 2012) za tri leta, do 31. decembra 2015; 3. povečati dajatev proste tarifne kvote za žito, ječmen in koruzo.

Zato sem glasoval „za“.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam ugoden izid glasovanja o poročilu. Republika Moldavija na tej točki potrebuje pomoč Evropske unije, saj se srečuje z gospodarskimi težavami, tako kot večina držav na svetu, pa tudi s težavami, povezanimi s politično preobrazbo. V času, ko je Moldavijo doletel tako rekoč bojkot izvoza vina na trg Ruske federacije, je povečanje dajatev prostih tarifnih kvot za vino primeren ukrep, ki bo, upajmo, koristil gospodarstvu te države.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam z resolucijo, ki predlaga dodelitev večjih avtonomnih trgovinskih preferencialov Republiki Moldaviji za vinski sektor, ki je življenjskega pomena za to državo. Ugotavljamo, da bo to dodatna spodbuda za krepitev odnosov med Evropsko unijo in Moldavijo ter za razvoj evropske sosedske politike. Ker je Moldavija že v celoti izkoristila dodeljene kvote, se strinjam s predlogom za povečanje dajatev prostih tarifnih kvot za vino. Poudariti velja, da taka ureditev ne bo imela škodljivih učinkov na vinsko industrijo EU. Moldavija spada med najrevnejše evropske države in se srečuje z velikimi gospodarskimi in političnimi težavami. EU mora Moldaviji zagotoviti ugodne pogoje, da bo ta država lahko izbrala pravo geopolitično smer in laže obvladala svoje težave. Poleg tega bodo rešitve iz te resolucije moldavskemu vinskemu sektorju zagotovile ugodne razmere za izboljšanje kakovosti izdelkov. Prepričan sem, da je smotrno podaljšati veljavnost uredbe za dodatna tri leta in s tem zagotoviti pravno gotovost pridelovalcem, izvoznikom ter uvoznikom.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Moreire o avtonomnih trgovinskih preferencialih za Republiko Moldavijo, ker je združljivo s sosedsko politiko Unije in z obstoječimi gospodarskimi sporazumi z drugimi mejnimi državami. Menim namreč, da je prav, da države, ki mejijo na EU, uživajo vzajemne trgovinske koncesije v korist gospodarskemu razvoju in reševanju socialno-političnih vprašanj. Prost pretok blaga ali zmanjšane carine omogočajo večji pretok kapitala in pospešujejo sklepanje sporazumov o sodelovanju. To je v prid sosednjim državam, pa tudi notranjemu trgu. Jasno je, da so poslovni cilji pomembni, pri tem pa ne smemo pozabiti niti na druge pomembne vidike.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot sem že imela priložnost povedati, je usklajena in učinkovita evropska sosedska politika bistvenega pomena za EU. V okviru sosedske politike Uredba (ES) št. 55/2008 uvaja posebno shemo avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo, ki zagotavlja prost dostop do trga Evropske unije za vse izdelke s poreklom iz Moldavije, razen za nekatere kmetijske proizvode iz Priloge I, za katere so bile določene omejene koncesije v obliki carinskih oprostitev v mejah tarifnih kvot ali znižanja carine.

Ena od izjem glede prostega dostopa zadeva vinsko industrijo, v obliki tarifne kvote, ki je bila po razpoložljivih podatkih v celoti izkoriščena že nekaj mesecev pred koncem leta. Glede na to, da so negativni učinki svetovne finančne in gospodarske krize hudo prizadeli moldavsko gospodarstvo, in na to, da njen vinski sektor zaposluje okoli 300.000 delavcev, poročilo, za katerega sem glasovala, predlaga povečanje obstoječe tarifne kvote za vino, s čimer želimo Moldaviji pomagati pri naporih, da bi si zagotovila privlačen in zanesljiv trg za izvoz svojih vin, ki niti ne pomenijo konkurence portugalskim proizvodom.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) V podporo moldavskim prizadevanjem za oživitev gospodarstva in v spodbudo njenemu približevanju pravnemu redu in standardom EU je Komisija predstavila predlog za povečanje tarifnih kvot za moldavska vina. Po mnenju Komisije ta ukrep ne bo imel nikakršnih škodljivih učinkov na vinsko industrijo EU, zato se mi zdi prav podpreti to pomoč Moldaviji.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Besedilo poročila je kratko. Glasi se: „Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0649), – ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0364/2010), – ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, – ob upoštevanju členov 55 in 46(1) svojega poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0041/2011), 1. sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi, 2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom, 3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter državnim parlamentom.“

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Republika Moldavija ima težave pri izvozu vina, kar negativno vpliva na proces reform in oživljanje gospodarstva, za katerega si prizadeva njena vlada. Vinski sektor zaposluje okoli 300.000 ljudi (četrtino delovno aktivne populacije te države), ki večinoma živijo na podeželskih območjih in obdelujejo srednje do manjše družinske površine. S temi spremembami lahko po mojem mnenju Uredba (ES) št. 55/2008 pomaga Moldaviji pri oživljanju gospodarstva in delavcem v vinskem sektorju zagotovi boljše možnosti v obdobju 2011-2013. V smislu čim boljše sosedske politike bo zdaj treba trgovinske preferenciale spremljati, da bomo zaustavili propadanje moldavskega gospodarstva, obenem pa tudi kolikor mogoče omejili proračunske izgube v EU.

Poročilo: Helmut Scholz (A7-0051/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Zaradi sprememb, s katerimi se, glede na negotovost v zvezi s tem, koliko časa bo še potrebno za zaključek sedanjega zakonodajnega postopka, podaljšuje veljavnost sedanje ureditve ─ splošnega sistema preferencialov (GSP) ─ do decembra 2013, poročilo podpiram. Sprejetje tega poročila tako odpravlja nevarnost prekinitve pravnega kritja GSP in preprečuje neenakopravno obravnavo držav.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo, saj je splošni sistem preferencialov (GSP) za EU zelo pomemben trgovinski in razvojni mehanizem. Rada pa bi nujno pozvala Komisijo, naj čim prej začne bolj poglobljen pregled sheme GSP. Menim tudi, da je že čas, da se lotimo bolj poglobljenega pregleda seznamov upravičenk GSP in GSP+. V posvetovanja o tem vprašanju je treba že v najzgodnejši fazi vključiti tudi Evropski parlament. Obenem pričakujem, da bo Parlament sodeloval tudi pri nadzoru spoštovanja 27 konvencij MOD in ZN v upravičenkah GSP+, kar moramo temeljito preveriti, če želimo zagotoviti, da bo mehanizem GSP+ zanesljiv.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo. Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) je leta 1968 priporočila uvedbo splošnega sistema preferencialov (GSP), v skladu s katerim bi industrijsko razvite države enostransko dodelile trgovinske preferenciale vsem državam v razvoju, ne le nekdanjim kolonijam. Evropska skupnost je leta 1971 prva začela izvajati shemo GSP in ta shema je bila od ustanovitve naprej eden osrednjih instrumentov trgovinske in razvojne politike EU, z njim pa se je državam v razvoju zagotavljala pomoč pri zmanjševanju revščine z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Sistem GSP, ki ga izvaja EU, zagotavlja najugodnejšo obravnavo, najmanj razvite države pa imajo dostop do trga EU brez carin in omejevalnih kvot. Sistem tudi spodbuja trajnostni razvoj in dobro upravljanje v državah v razvoju, ki so ratificirale in izvajajo mednarodne konvencije in protokole na področjih človekovih pravic in delovnopravnih pravic, varstva okolja, prepovedanih drog in boja proti korupciji.

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju je leta 1968 priporočila uvedbo splošnega sistema preferencialov (GSP), v skladu s katerim bi industrijsko razvite države enostransko dodelile trgovinske preferenciale vsem državam v razvoju. Evropska skupnost je prva začela izvajati shemo GSP in ta shema je bila od ustanovitve naprej eden osrednjih instrumentov trgovinske in razvojne politike EU, z njim pa se je državam v razvoju zagotavljala pomoč pri zmanjševanju revščine z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Čeprav je ta sistem najpogosteje uporabljen med vsemi sistemi razvitih držav, se strinjam, da je potreben pregled ustrezne uredbe, da bo uporaba sheme preprostejša.

Poleg tega menim, da je treba v predlogu nove uredbe, za katero upam, da bo pripravljena brez odlašanja, obravnavati tudi splošni pregled uredbe. Cilj novega predloga mora biti iz GSP narediti jasnejši in preglednejši sistem. Rad bi tudi pozval Komisijo, naj preuči možnost preverjanja izpolnjevanja zavez z občasnimi preiskavami, v katerih bi sodelovali tudi Parlament in predstavniki civilne družbe v zadevni državi.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Glasoval sem za poročilo, saj menim, da je treba povečati vpliv sedanjega sistema in izboljšati stopnjo izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov z zagotavljanjem tehnične pomoči, ki je posebej zasnovana za oblikovanje institucionalne in regulativne zmogljivosti, potrebne, da se državam, ki to najbolj potrebujejo, omogoči čim večji izkoristek prednosti mednarodne trgovine in splošnega sistema preferencialov. Prav tako je treba zagotoviti pomoč upravičenkam pri učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij, ki jih zahteva shema, in njihovih obveznosti. Menim, da morajo države v razvoju tudi same pomagati v boju proti revščini z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Ta sistem je najpogosteje uporabljen med vsemi sistemi, ki jih imajo na voljo razvite države. Menim, da je njegovo podaljšanje potrebno za zagotovitev pravne gotovosti in je v interesu tako EU kot držav upravičenk. Ob tem pa bi morali brez odlašanja urediti sedanje nezadovoljivo stanje in si ves čas prizadevati iskati poti za pomoč šibkejšim državam, ki pomoč potrebujejo.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Odločil sem se glasovati za poročilo o splošnih tarifnih preferencialih, ki predlaga takojšnjo prilagoditev „splošnega sistema preferencialov“ določbam Lizbonske pogodbe ter naknadni splošni pregled sheme. Namen tega splošnega pregleda bi moral biti okrepiti sodelovanje držav upravičenk v reformah, ki jih zadevajo, zagotoviti jim tehnično pomoč pri razvoju institucionalnih zmogljivosti, pa tudi pregledu in uskladitvi pravil o poreklu.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je pravkar odobril podaljšanje veljavnosti splošnega sistema preferencialov (GSP) za države v razvoju na obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013. Letos je predviden pregled sheme GSP, pri tem pa bo treba upoštevati tudi pripombe, ki jih je podal Odbor za mednarodno trgovino. Pozivamo k večji preglednosti in resničnemu sodelovanju pri pogajanjih o GSP s posameznimi državami. Komisar De Gucht se je zavezal, da bo poskrbel, da bo Evropski parlament tesno vključen v postopke odločanja. Zdaj mora svojo obljubo izpolniti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja uredba o uvedbi splošnega sistema preferencialov (GSP) preneha veljati konec letošnjega leta. Ker pa Komisija še čaka na zaključek študije o tej zadevi, da bo lahko predstavila nov predlog o GSP, smo sklenili, da preprečimo pravno praznino s podaljšanjem veljavnosti uredbe in sedanje ureditve za dve leti. Komisar pa mora čim prej predstaviti ustrezno zakonodajno pobudo, saj je sedanji sistem nujno treba pregledati in poskrbeti za njegovo večjo učinkovitost.

Zato soglašam, da mora glavne točke, ki jih izpostavlja poročevalec, Komisija pregledati v okviru omenjene zakonodajne pobude. Te točke se zavzemajo za vzpostavitev učinkovitega sistema, ki bi se bolje odzival na interese držav upravičenk in gospodarskih subjektov, za oblikovanje pravil, s katerimi se bo zagotovila boljša ureditev procesa reform, pri čemer se zagotovi sodelovanje držav upravičenk, in za zagotovitev demokratičnega nadzora s strani Parlamenta.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) je leta 1968 priporočila uvedbo splošnega sistema preferencialov (GSP), v skladu s katerim bi države, ki veljajo za razvitejše, pomagale državam v razvoju z dodelitvijo trgovinskih preferencialov. Evropska skupnost je leta 1971 prva začela izvajati shemo GSP. Ta shema se je izkazala kot eno od osrednjih orodij za zunanjetrgovinsko sodelovanje z državami v razvoju in zmanjševanje revščine. Sedanjo uredbo je treba posodobiti, saj ni usklajena z določbami Lizbonske pogodbe. Potrebna je tudi temeljite reforme. Čeprav predlog še ne predstavlja nove uredbe, ki jo bo treba še sestaviti, bi rad izrazil soglasje s poročilom, ki je predmet razprave, in upanje, da bo Komisija čim prej predložila novi predlog, da bo lahko EU še naprej pomagala državam v razvoju.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Splošni sistem preferencialov (GSP) je trgovinski mehanizem, ki omogoča EU z zmanjšanjem tarif državam v razvoju enostransko olajševati dostop na svoj trg. Ta mehanizem, opredeljen kot orodje za razvojno pomoč, pa pestijo nekatera neskladja, zlasti med nekaterimi proglašenimi cilji in dejansko doseženimi rezultati.

V resnici so številne države v razvoju vedno bolj gospodarsko odvisne in zmanjšujejo razvejanost svojih gospodarstev glede na omejeno izbiro izdelkov, ki jih lahko izvažajo, namesto da bi razvijale svoje domače trge. Vedno bolj se ukoreninja mednarodna delitev dela. To za prizadete države ni ugodno, od sistema imajo pogosto največ koristi velike multinacionalke, tudi nekatere evropske.

Mehanizem potrebuje celovit pregled in temeljito razpravo o njegovih različnih vidikih in kompleksnostih ter o njegovih učinkih ne le na države v razvoju, ampak tudi na države članice EU, zlasti najšibkejše med njimi. Glede na to, da Komisija zamuja s predstavitvijo novega predloga uredbe, zaradi česar nova uredba ne bo mogla začeti veljati takoj po poteku veljavnosti sedanje, je potrebno podaljšanje obstoječe ...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sedanja shema splošnih tarifnih preferencialov ob koncu leta poteče, torej gre preprosto za to, da glasujemo o nujnem podaljšanju, s katerim bomo zagotovili pravno varnost in zavarovali interese skupaj okoli 150 držav.

Pomembnost te teme tako za države v razvoju kot za gospodarsko šibkejše države članice EU, katerih industrijskih, kmetijskih ali socialnih interesov mednarodni trgovinski sporazumi, za kakršne se zavzema Komisija, ne upoštevajo vedno, pa narekuje temeljito razpravo o novi uredbi. Komisija mora čim prej predstaviti predlog nove uredbe, da bomo lahko ustrezno analizirali različne vidike in kompleksnosti splošnega sistema preferencialov in njegove učinke na različnih področjih in posledice za posamezne države.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. − (IT) Splošni sistem preferencialov (GSP) je eden od osrednjih instrumentov trgovinske in razvojne politike EU za pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju revščine. Današnji sklep podaljšuje sedanje stanje, ker nova uredba še ni predložena, kar je nekoliko obžalovanja vredno. Kljub temu bom glede na pomembnost tega instrumenta glasoval za.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Trgovina je pomembno in učinkovito orodje za boj proti revščini v državah v razvoju. Prehodna uredba o shemi splošnih tarifnih preferencialov pomeni pravno ureditev prednostnega dostopa na trg EU za 176 držav v razvoju. Uredbo, ki zagotavlja pravno kontinuiteto, s tem pa državam v razvoju ohranja možnosti za trgovanje, sem podprla. Poleg tega je moralna dolžnost EU pomagati tem državam pri razvoju demokracije in pravne države na ta način, da jim omogoča pravično trgovanje.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Resolucijo o predlogu spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 je Parlament sprejel z veliko večino. Če veljavnosti splošnega sistema preferencialov (GSP) ne bi podaljšali, bi se mnoge države v razvoju znašle v zelo hudih težavah. Evropa že od leta 1971 poskuša pomagati državam v razvoju in jim nuditi podporo pri zmanjševanju revščine z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe morata v postopku spreminjanja GSP sodelovati Svet in Parlament, naloga le-tega pa je zagotoviti vzpostavitev učinkovitega sistema, ki se bo odzival na interese držav upravičenk, obenem pa moramo od teh držav zahtevati, da ratificirajo in izvajajo 27 mednarodnih konvencij o varstvu človekovih pravic, trajnostnem razvoju, temeljnih delovnopravnih standardih in dobrem upravljanju. Ob podpori predlogu za podaljšanje veljavnosti do leta 2011 pa moram poudariti tudi obžalovanje ─ ki ga je izrazila tudi naša poslanska skupina ─ zaradi počasnosti Komisije pri obravnavi tega predloga.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki je le tehnična predelava uredbe o GSP. Podaljšuje veljavnost uredbe do 31. decembra 2013, s čimer bomo pridobili dovolj časa, da bo lahko Komisija pripravila predlog nove uredbe in Parlament izvedel svoja nova pooblastila na področju zunanjetrgovinske politike. Namen tega poročila torej ni posegati v vsebino uredbe, niti ne ocenjuje, ali upravičenke GSP+ v resnici še vedno izpolnjujejo pogoje za dodelitev trgovinskih preferencialov s svojim dobrim upravljanjem, trajnostnim razvojem in ratifikacijo ter izvajanjem konvencij ZN na socialnem in okoljskem področju ter področju človekovih pravic.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Vsi soglašamo, da je splošni sistem preferencialov (GSP) že od ustanovitve naprej eden od osrednjih instrumentov trgovinske in razvojne politike Evropske unije. Spodbuja države v razvoju, ki se že od nekdaj borijo z revščino, k sproščanju lastnih trgov, in jim olajšuje izvoz izdelkov z zmanjšanjem tarif. Strinjamo pa se s poročevalcem gospodom Scholzem, da je treba veljavnost sedanje uredbe podaljšati, saj bomo s tem zagotovili pravno gotovost in zavarovali interese tako EU kot držav upravičenk, izognili pa se bomo tudi nadaljevanju sedanjega (še vedno nezadovoljivega) stanja. Doslej smo lahko spremljali nekoliko premajhno izkoriščanje trgovinskih preferencialov, ki jih zagotavlja GSP, zlasti tistih, ki so povezani s pravili o poreklu, vzrok za to pa so težave s spremljajočimi administrativnimi postopki. Zato bi bilo priporočljivo zagotoviti usmerjeno tehnično pomoč, na primer v obliki programov medinstitucionalnega sodelovanja, katerih glavni namen bi bil pospeševanje razvoja regulatornih zmogljivosti in zagotavljanje pravilnega prenosa mednarodnih konvencij v nacionalno zakonodajo. Poleg tega menimo, da bi morala Komisija ves čas spremljati izvajanje in vanj bolj vključevati Parlament in ustrezne socialne partnerje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja uredba o splošnih tarifnih preferencialih poteče konec letošnjega leta. Ker zaradi zamude pri oddaji študije, ki jo je zahteval odbor, ni mogoče, da bi nova uredba začela veljati pravočasno, smo prisiljeni podaljšati veljavnost sedanje uredbe še za dve leti. Glede na pomembnost uredbe za trgovino med državami v razvoju in EU pa mora Komisija čim prej predložiti novo, posodobljeno različico.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Brez gospodarske rasti ni razvoja. Pred časom pa sem že dejal, da brez nepristranske države tudi gospodarska rast še ni zadostno jamstvo za razvoj. Trgovinska politika EU mora imeti ključno vlogo v boju proti revščini in pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja. Naš splošni sistem preferencialov (GSP) je eno od orodij, ki omogoča državam v razvoju tekmovati na mednarodnih trgih, saj omogoča izvoz na trg EU bodisi ob zmanjšanih tarifah ali brez carin. GSP tudi rešuje države v razvoju pred odvisnostjo od pomoči. V pričakovanju zahtevanega predloga nove uredbe smo odobrili podaljšanje sedanje uredbe, saj to zagotavlja pravno gotovost. Upoštevati pa je treba nova pooblastila Evropskega parlamenta na področju trgovine po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Po Lizbonski pogodbi se ukrepi iz uredbe GSP obravnavajo kot delegirani akti, kar pomeni,da bo imel Evropski parlament v prihodnje večje nadzorne pristojnosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Že od leta 1964 so nekatere države v razvoju glasno pozivale k uvedbi trgovinskih preferencialov, ki bi izboljšali njihov ekonomski položaj. Leta 1968 je bil dosežen dogovor in uveden je bil splošni sistem preferencialov (GSP). Evropska skupnost je uvedla GSP leta 1971, sledile pa so ji še druge države, npr. Združene države Amerike. Cilji začasne dodelitve trgovinskih preferencialov so bili: povečanje prihodkov držav v razvoju od trgovine z razširitvijo palete izvoznih izdelkov, spodbujanje industrializacije in pospeševanje gospodarske rasti v državah v razvoju. Poleg tega je bil cilj GSP zagotavljati, da subvencionirani izdelki res izvirajo iz držav v razvoju. Danes GSP pomeni enega od najpomembnejših instrumentov EU na področju trgovine, nadzira pa ga Evropska komisija. Ker veljavnost sedanje sheme poteče 31. decembra letos, je Komisija že maja leta 2010 predstavila nov predlog. Ni predlagala nikakršnih sprememb uredbe, poročevalec pa je prepričan, da je potrebno shemi temeljito spremeniti. Vzdržujem se glasovanja, saj ni videti nikakršnega novega, konkretnega predloga nove uredbe.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sedaj veljavno uredbo o splošnih tarifnih preferencialih, ki omogoča prosto trgovino ali zmanjšanje dajatev pri trgovini z izdelki med državami članicami in tretjimi državami, uredbo, katere osrednji namen je spodbujanje trgovine z revnimi državami in/ali državami v razvoju, je treba spremeniti in ponovno uveljaviti, saj v kratkem poteče. Glasoval sem za poročilo o predlogu nove uredbe za to področje, saj se strinjam s cilji sprememb, ki jih uvaja. Namen uredbe je vzpostaviti učinkovit sistem, ki se bo bolje odzival na interese držav upravičenk in gospodarskih subjektov, oblikovati celovitejša pravila in utrditi vlogo Parlamenta kot organa demokratičnega nadzora. Upam, da je to prvi korak k oblikovanju rešitev za splošni sporazum o trgovini na svetovni ravni. Po neuspehu pogajanj v Dohi so lahko naši ukrepi samo začasni in služijo kot premostitev do dolgoročnejše rešitve.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Uredba (ES) št. 732/2008 je uvedla splošni sistem preferencialov (GSP) in ta velja do 31. decembra 2011. GSP spada med osrednje instrumente trgovinske in razvojne politike EU za pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju revščine z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Postopek posvetovanja s Parlamentom v zvezi z najnovejšim GSP je bil pomanjkljiv in ni omogočal obsežnejših pogajanj. Parlament je opozoril, da bo v prihodnje potreboval več časa, da bo lahko izpolnil svoje naloge.

Dne 26. maja 2010 je Komisija predlagala, naj se veljavnost sedanje uredbe preprosto podaljša, češ da ni dovolj časa za predložitev nove uredbe. Ta predlog o podaljšanju ni upošteval uveljavitve Lizbonske pogodbe. Parlament je na to pomanjkljivost opozoril in predlagal spremembe k osnutku Komisije, da se zagotovi spoštovanje novih pravic in pooblastil Parlamenta, ki jih uvaja Lizbonska pogodba.

Zato sem glasovala za poročilo, ki odobrava podaljšanje obravnavane uredbe in spreminja njene elemente tako, da zagotavlja spoštovanje novih pooblastil Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo, zlasti novih pooblastil v zvezi z delegiranimi akti.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V skladu s splošnim sistemom preferencialov (GSP) industrijsko razvite države enostransko dodeljujejo trgovinske preferenciale vsem državam v razvoju. Sistem spada med osrednje instrumente trgovinske in razvojne politike EU za pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju revščine z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Obstoječa uredba, ki velja do 31. decembra 2012, ne upošteva novih pooblastil Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo. Cilji predloga nove uredbe so vzpostaviti sistem, ki se bo bolje odzival na interese držav upravičenk in gospodarskih subjektov, oblikovati pravila, s katerimi se bo zagotovila boljša ureditev procesa reform, in zagotoviti, da bo uredba ustrezno upoštevala pomen naloge demokratičnega nadzora, ki jo mora izvajati Parlament. Zato sem glasoval za predlog nove uredbe, katerega cilj je jasnejši in preglednejši sistem GSP.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropska unija od leta 1971 dodeljuje trgovinske preferenciale državam v razvoju v okviru svojega splošnega sistema preferencialov (GSP). GSP se izvaja prek zaporednih uredb o uvedbi sistema splošnih tarifnih preferencialov; vsaka od uredb na splošno velja tri leta. Sedanji sistem je uvedla Uredba (ES) št. 732/2008 in velja do 31. decembra 2011, ko bo nadomeščen z novo uredbo, ki pa jo je treba še sestaviti. Preostali čas veljavnosti Uredbe (ES) št. 732/2008 pa je prekratek, da bi lahko Komisija sestavila osnutek in da bi bil le-ta sprejet po rednem zakonodajnem postopku, zato je očitno treba podaljšati veljavnost uredbe do 31. decembra 2013, da bo sistem lahko deloval brez prekinitve.

Glasoval sem za poročilo, pričakujem pa, da bo Komisija čim prej predstavila novi predlog, po katerem bo sistem GSP jasnejši, preglednejši in učinkovitejši.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Zamisel o splošnem sistemu preferencialov (GSP) izvira že iz leta 1968, ko so bile tarife na splošno mnogo višje in so še veljale za glavno oviro trgovanju med državami v razvoju in industrijsko razvitimi državami. Rešitev je prva predložila konferenca UNCTAD kot orodje za pospeševanje razvoja: industrijsko razvite države naj enostransko dodeljujejo trgovinske preferenciale državam v razvoju in jim tako omogočijo ustvarjati prihodke ne iz pomoči, ampak iz mednarodne trgovine pod prednostnimi pogoji. Evropska unija je začela uporabljati tako shemo leta 1971. Prva triletna shema je veljala od leta 2006 do leta 2008. Druga taka shema poteče 31. decembra 2011. Sedanja shema je bila sprejeta leta 2008 po postopku posvetovanja. Vendar je bila Parlamentu posredovana v obravnavo zelo pozno. Tako Parlament ni imel dovolj časa za tehtno obravnavo predloga uredbe. To se pri napovedani novi uredbi ne sme ponoviti, zlasti glede na nova pooblastila Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za besedilo te resolucije, ker menim, da spada splošni sistem preferencialov (GSP) Evropske unije med osrednje instrumente za spodbujanje rasti v državah v razvoju. Zato ga moramo brez odlašanja uveljaviti v praksi.

Evropska unija se je že leta 1971 odlikovala med gospodarskimi silami, saj je bila prva, ki je uvedla sistem tarifnih preferencialov za države v razvoju. Glavni cilj sistema je odpravljati endemično revščino po vsem svetu in državam v stiski omogočati čim donosnejše mednarodno trgovanje. Zdaj se veljavnost tarifnega sporazuma izteka in Komisija je sklenila predstaviti nov predlog v nekaj mesecih, kar pa pomeni, da ne bi mogel biti uveljavljen pred drugo polovico leta 2012.

Taka zamuda bi povzročila več kot šest mesecev trajajočo pravno praznino in prekinitev programa, s tem pa bi lahko ogrozila cel niz dosedanjih dosežkov. Upam, da ta obžalovanja vredna zamuda ne bo povzročila motenj v uporabi splošnega tarifnega sistema in da bo novi sporazum pomenil spodbudo k uvedbi svetovnega trgovinskega sistema po načelih etike in demokracije.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Splošni sistem preferencialov EU mora nujno postati preglednejši. Pomembno je, da tarifni preferenciali EU za uvoz iz tretjih držav temeljijo na demokraciji in etiki in da ne služijo samo dobičkom. Tarifni preferenciali bi morali delovati v prid celotni družbi, ne pa le izbranim podjetjem. Poročevalec je pravilno ugotovil, da predlog za podaljšanje sedanje ureditve ni idealen, omogoča pa nam, da se izognemo več kot šestmesečni pravni praznini. V okviru sedanje uredbe Parlament nima besede v zvezi z merili za upravičenost niti v zvezi s seznamom držav upravičenk. To se mora spremeniti. Prišel je čas, ko mora Parlament uveljaviti svoja nova pooblastila iz Lizbonske pogodbe tudi pri trgovinskih zadevah. EU mora posvetiti več pozornosti razvoju sodelovanja s sosednjimi državami na področju trgovinske politike. To bo prispevalo k vzpostavitvi stabilnega in svobodnega poslovnega okolja in omogočilo postopno širitev evropskega enotnega trga. V interesu EU je, da podpiše sporazum o prosti trgovini z Ukrajino in začne pogajanja z drugimi državami vzhodnega partnerstva, ki so tudi članice Svetovne trgovinske organizacije ─ z Gruzijo, Moldavijo in Armenijo.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Tega poročila nisem podprla. Kot ugotavlja že poročevalec sam, ima sistem v sedanji obliki kar nekaj pomanjkljivosti. Čeprav smo Komisijo pozvali, naj pripravi predlog za novo uredbo, v katerem bodo na eni strani odpravljene pomanjkljivosti v zvezi s pravnim okvirom, na drugi strani pa upoštevanje institucionalne spremembe po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, in ki bo med drugim zagotovil Parlamentu večje nadzorne pristojnosti, kot jih ima po dosedanjem postopku, dejansko predloženi osnutek vsebuje nepotrebno podaljšanje sedanjega nezadovoljivega stanja. V parlamentarnem poročilu avtor obravnava tudi nekatere lastne predloge za izboljšanje, ki bi jih bilo mogoče in treba vključiti v prihodnji predlog nove uredbe. Komisija mora te predloge upoštevati in brez odlašanja pripraviti novo, izboljšano uredbo.

Poročilo: Artur Zasada (A7-0046/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za poročilo, saj letalska trga EU in ZDA skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa, obstoječi sporazumi med državami članicami in ZDA pa te stvarnosti ne odražajo. Z nediskriminatornim odprtjem zračnega prostora med EU in ZDA bi izboljšali storitve letalskega prevoza potnikov in tovora, zagotovili gospodarske koristi in predvsem ustvarili nova delovna mesta.

Zato lahko rečem, da je to koristen ukrep, saj lahko z zbliževanjem zakonodaje spodbudimo pravično konkurenco, zlasti kar zadeva državne pomoči ter socialne in okoljske standarde.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Letalska trga ZDA in Evrope skupaj obsegata več kot polovico svetovnega letalskega prometa. Zato si morajo glede na globalno segrevanje Evropska unija in Združene države Amerike skupaj prizadevati za zmanjšanje okoljskih vplivov mednarodnega letalstva. Iz teh razlogov sem glasovala za sporazum, s katerim se obe podpisnici zavezujeta k sprejetju okoljskih in socialnih standardov, ki bodo znatno zmanjšali onesnaževanje s hrupom in omilili učinke emisij iz zračnega prometa na kakovost zraka, pa tudi k razvoju trajnostnih alternativnih goriv. Novost sporazuma je tudi dogovor podpisnic, da bosta varovali socialne pravice letalskega osebja.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Strinjam se s Protokolom o spremembi sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA. Protokol vsebuje elemente, pomembne za napredek sodelovanja med EU in ZDA pri zadevah zračnega prometa. Odpravlja tudi tveganje, da bi katera stran, če ga ne bi bilo, uveljavila določbo o začasnem odlogu, ki jo je vseboval sporazum na prvi stopnji. Z začasnim odlogom bi evropski potniki in letalski prevozniki izgubili velike pridobitve, ki veljajo od marca 2008. Opozoriti velja tudi na to, da novi sporazum odpira priložnosti za dodatne naložbe in dostop do trgov, pa tudi krepi sodelovanje na zakonodajnih področjih, kot so varnost, zaščita in varstvo okolja, kjer sta obe strani sprejeli posebno skupno izjavo o varstvu okolja.

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki. − (PL) Delež držav članic EU in ZDA na svetovnem letalskem trgu znaša 60 %. Zato si moramo prizadevati za stalno rast kakovosti storitev na tem področju. Z odobritvijo sklenitve sporazuma o zračnem prometu med EU in Združenimi državami Amerike prispevamo k razvoju letalskega sektorja, saj sporazum odpira možnosti za večja vlaganja na obeh straneh Atlantika. Poleg tega bo sporazum prispeval h krepitvi varstva pravic zaposlenih v tem sektorju, okrepil sodelovanje na področju varnosti poletov, z zahtevo po skladnosti pa tudi okrepil sodelovanje pri okoljskih zadevah. Pomembno je tudi, da se širi vloga skupnega odbora EU-ZDA, saj bo lahko v okviru izvajanja sporazuma uveljavljal nove pobude. Prepričan sem, da bo sporazum še bolj odprl dostop do trgov, kar bo prispevalo k višji kakovosti storitev in strožjim varnostnim zahtevam, zato resolucijo podpiram.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. − (ES) Glasovala sem za pobudo, saj letalska trga obsegata 60 % svetovnega zračnega prometa. Sporazum bo sprožil spremembe v zakonodaji Združenih držav Amerike, potrebne za zbližanje predpisov o preprečevanju nepoštene konkurence. Odprle se bodo nove proge, prevozniki in potniki bodo uživali kakovostnejše storitve in nižje cene, kar bo prispevalo h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Čeprav nikakor ni popoln, sporazum med EU in ZDA o zračnem prometu pomeni korak naprej, saj odpira vrata ne le prihodnjim priložnostim v smislu dodatnih naložb in dostopa do trgov, ampak tudi za ukrepe za povečanje varnosti in zaščite. Letalski trg na obeh straneh se z različico sporazuma, doseženo s pogajanji, ne odpira popolnoma. Sporazum pa vsebuje dovolj pobud za spodbujanje reform. ZDA morajo spremeniti svojo zakonodajo, tako da bo vlagateljem iz EU dovoljeno večinsko lastništvo v letalskih prevoznikih iz ZDA, nakar bo podobne ukrepe sprejela tudi EU. Skupni odbor EU-ZDA ima zdaj večje pristojnosti, kar pomeni, da bo lahko okrepil sodelovanje s spodbujanjem novih pobud. Nova pravila bodo zmanjšala birokracijo, med drugim z vzajemnim priznanjem regulativnih odločitev, in preprečila potratno podvajanje virov. Tudi priznanje pomembnosti socialne razsežnosti in odgovornosti skupnega odbora, da spremlja socialne učinke sporazuma ter po potrebi ustrezno ukrepa, je novost v sporazumu na drugi stopnji.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Pozdravljam dejstvo, da so Evropska unija in Združene države Amerike izrazile namero, da bodo sodelovale pri zmanjševanju učinkov mednarodnega letalskega prometa na okolje. Pozdravljam pobude za zmanjšanje hrupa, zmanjšanje učinkov letalskega prometa na kakovost zraka in na globalno podnebje, spodbujanje razvoja okolju prijaznejših letalskih tehnologij ter inovacije pri upravljanju zračnega prometa in trajnostni razvoj alternativnih letalskih goriv.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za priporočilo, saj sem prepričana, da je lahko obravnavani sporazum pomemben korak k nediskriminatornem odprtju trga letalskim družbam iz EU in iz ZDA. Odprtje trga lahko prispeva k izboljšanju storitev za potnike, tako glede izbire kot glede stroškov, in prinese znatne gospodarske koristi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Čeprav še ne vzpostavlja enotnega čezatlantskega trga zračnega prometa, sprememba sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo prinaša občutne izboljšave v primerjavi z dosedanjo različico, zlasti v zvezi z okoljem in varnostjo.

Upam, da bodo dosedanji dosežki omogočili nadaljevanje prizadevanj za odpravljanje ovir vzpostavitvi takega trga, zlasti kar zadeva medobratovalnost in skladnost sistemov ter neuravnovešenost zakonodaj o konkurenčnosti, ki postavlja družbe iz ZDA v prednostni položaj glede lastništva in upravljanja letalskih prevozniških podjetij, nenazadnje tudi z zakonom „Fly America“.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Osnutek zakonodajne resolucije temelji na osnutku sklepa Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o sklenitvi Protokola o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami Amerike na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi. Popoln bi bil tak sporazum, ki bi predvideval popolno odprtje letalskega trga, brez omejitev na obeh straneh. Tega cilja pa še nismo dosegli.

Tako ob upoštevanju zakonodajnih sprememb, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, obsega letalskih trgov EU in ZDA, ki predstavlja 60 % vsega svetovnega zračnega prometa, in nujnosti varstva zasebnosti evropskih in ameriških državljanov ter obstoječih pravil o spoštovanju pravic potnikov sporazum pozdravljam. Prinaša znaten napredek glede na sedanje stanje. Poudariti pa moramo, da morata Evropski parlament in Kongres ZDA ohraniti dialog o zadevah, ki jih sporazum ne zajema.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročevalec je jasno naštel cilje sporazuma: „odprtje trga“: z drugimi besedami, poglobitev liberalizacije, ki v tem sektorju že poteka; „oblikovanje enotnega trga za zračni promet“. Poudariti moramo, kar izpostavlja tudi poročevalec, da letalska trga EU in ZDA skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa.

Obljube o pridobitvah za delavce in potnike, ki spremljajo vse take procese liberalizacije, so prav tako stare in obrabljene, kot so lažne, kar nam dokazujejo stvarne razmere povsod tam, kjer je liberalizacija že zaključena, v tem sektorju ali v kakem drugem. Tem obljubam so zdaj dodali še propagando v zvezi s „sodelovanjem pri varstvu okolja“, vprašanjem, ki ga je brez dvoma treba rešiti, a ne v tem kontekstu. Tudi tukaj je namen očiten: spodbujanje skladnosti in interakcije sistema trgovanja z emisijami.

V imenu svobodne konkurence, ki upravičuje prav vse in ki ji je podvrženo prav vse, se uvajajo resne omejitve posegov držav v prid nacionalnim letalskim prevoznikom in s tem v zaščito strateških nacionalnih interesov na številnih področjih, na primer v zvezi s progami za migrantske skupnosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ti sporazumi so sestavni del procesa liberalizacije, ki poteka v sektorju zračnega prometa in ki krči možnosti za posege države in urejanje tega strateškega sektorja ter odpira vrata monopolnim koncentracijam, ki so neogibna posledica zveličavne svobodne konkurence za vsako ceno.

V imenu krepitve poslovnih priložnosti v mednarodnem zračnem prometu, ki daje prednost interesom multinacionalk v tem sektorju na račun nacionalnih prevoznikov in njihovih strateških interesov, tudi prevoznikov v javni lasti, kot je TAP Portugal na Portugalskem. Pri tem izgubljajo delavci letalskih družb, izgubljajo potniki, izgubljajo drugi delavci, saj liberalizacija omogoča multinacionalkam damping z negotovimi zaposlitvami in slabšanjem delovnih pogojev.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se z dokumentom, kajti Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnih sporazumov potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katero velja redni zakonodajni postopek. Letalska trga EU in ZDA skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa. Z nediskriminatornim odprtjem tega trga za letalske prevoznike iz EU in ZDA bi izboljšali storitve letalskega prevoza potnikov in tovora, tako v smislu raznolikosti ponudbe kot stroškov, hkrati pa bi zagotovili velike gospodarske koristi in ustvarili nova delovna mesta. Zbližanje zakonodaj bi lahko močno okrepilo pošteno konkurenco, zlasti v zvezi z državnimi pomočmi ter z okoljskimi in socialnimi standardi. Čeprav sporazum na drugi stopnji pomeni pomemben korak naprej, pa se moramo zavedati, da s tem proces vzpostavljanja čezatlantskega trga zračnega prometa vsekakor še ni zaključen. Menim, da se mora Komisija pripraviti na pogajanja o naslednji stopnji sporazuma, ki bo med drugim zajemala naslednja vprašanja: nadaljnjo liberalizacijo prometnih pravic, dodatne možnosti za tuje naložbe, vpliv okoljskih ukrepov in omejitev infrastrukture na uveljavljanje prometnih pravic ter boljšo uskladitev pravic potnikov za zagotavljanje najvišje možne ravni zaščite za potnike. Še zlasti so pomembni skladni standardi pravic potnikov, vključno s standardi za osebe z zmanjšano mobilnostjo, da bi preprečili nedosledno obravnavo potnikov med potovanjem. Vsi ti sporazumi so koristni in potrebni za Evropsko unijo, naše letalske prevoznike in naše državljane.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za sporazum, ki je v svojem zastavljenem obsegu ustrezen. Spodbude za nadaljnje odpiranje trga so sicer dobrodošle, razočarani pa smo nad tem, da ni bilo doseženega nič pomembnejšega v zvezi z odpravljanjem zastarelih zakonskih omejitev na področju tujih naložb, saj se tako ohranjajo dosedanje nesorazmerne omejitve lastništva in upravljanja v Združenih državah Amerike. Poleg tega bodo letalski prevozniki iz EU imeli le omejen dostop do ameriškega trga zračnega prometa, ki ga financira njihova vlada. To pa pomeni ohranjanje neenakopravnega položaja, saj vlade držav EU podobnih omejitev ne nalagajo.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sprememba sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike pomeni odlično priložnost za razvoj potenciala trga, ki obsega 60 % svetovnega zračnega prometa. Evropski komisiji je uspelo doseči že velik napredek pri vzpostavljanju odprtega zračnega prostora med EU in ZDA, v katerem bi se lahko naložbe prosto pretakale v obe smeri in v katerem bi lahko letalski prevozniki EU in ZDA zagotavljali storitve zračnega prometa brez kakršnihkoli omejitev. Ugotavljamo, da je potrebno tesnejše sodelovanje pri soočanju z novimi izzivi, med drugim na področju varnosti in varstva okolja, ter pri spodbujanju novih naložb za zagotovitev prostega dostopa do trgov. Ključne so določbe o skupnem odboru EU-ZDA: ta odbor bo spremljal socialne učinke programa zakonodajnega sodelovanja, kar bo pomagalo zmanjšati sedanjo birokracijo. Omeniti je treba tudi problematično vprašanje izmenjave osebnih podatkov potnikov med EU in ZDA, torej razmerje med potrebami mednarodne varnosti in zasebnostjo državljanov. Menimo, da mora biti Parlament v celoti obveščen o delu skupnega odbora, o tujih naložbah, o vplivu omejitev infrastrukture na uveljavljanje prometnih pravic in o usklajevanju politik pravic potnikov.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sporazum med EU in ZDA je zelo pomemben za prihodnje odnose med podpisnicama. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe mora biti Evropski parlament v celoti obveščen in vabljen k posvetovanju o delu skupnega odbora in drugih sodelujočih organov.

Vsak sporazum bo moral pred sklenitvijo odobriti Parlament, zato mora biti obveščen o vseh pogajanjih, v prihodnje pa bo treba organizirati redna srečanja med poslanci naše zbornice in člani Kongresa ZDA, na katerih bomo razpravljali o vseh vprašanjih, povezanih s politikama letalskega prometa EU in ZDA.

Sporazum torej pomeni velik korak k nediskriminatornem odprtju trga letalskim prevoznikom iz EU in iz ZDA. Odprtje trga lahko prispeva k izboljšanju storitev za potnike.

  Judith A. Merkies (S&D), v pisni obliki. – (NL) V delegaciji Nizozemske laburistične stranke v Evropskem parlamentu tega sporazuma na drugi stopnji nikakor ne dojemamo kot popolnega, menimo pa, da bo prinesel napredek na pomembnih področjih. Poleg tega bo odpravil tveganje, da bi Združene države Amerike, če sporazuma ne bi bilo, uveljavile določbo o začasnem odlogu. Z začasnim odlogom bi evropski potniki in letalski prevozniki lahko izgubili velike pridobitve, ki veljajo po tem protokolu od marca 2008. Med pridobitve in pozitivne vidike spadajo še zlasti dogovori o standardih delovnih razmer za osebje prevoznikov, izmenjava dobrih praks na področju zmanjševanja hrupa, tesnejše sodelovanje pri varstvu okolja itd. Delegacija Nizozemske laburistične stranke v Evropskem parlamentu se zaveda, da je potrebno nadaljevati razpravo o varnostnih zahtevah (npr. o uporabi skenerjev) in o učinkih takih zahtev na zasebnost in zdravje potnikov. Poleg tega poudarja, da mora biti pri izmenjavi osebnih podatkov potnikov med EU in ZDA zasebnost državljanov EU in ZDA na prvem mestu. Parlament mora biti nujno tudi v prihodnje vključen v ta pogajanja, prav tako pa ne smemo dopustiti, da bi se znižala raven evropske ureditve.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Sporazum ni popoln, je pa znamenje pomembnega napredka. Če sporazuma ne bi bilo, bi katera od strani lahko uveljavila določbo o začasnem odlogu, s tem pa bi evropski potniki in letalski prevozniki izgubili velike pridobitve, ki jih uživajo od marca 2008. Glede na to, da so ZDA težavna pogajalska partnerica, si moramo prizadevati za napredek v tej smeri pri nadaljnjih pogajanjih.

Zato sem glasoval „za“.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zračni promet se na splošno povečuje, zato rasteta tudi letalska trga EU in ZDA. Dolgo časa so se države članice z Združenimi državami Amerike pogajale vsaka zase in so sklepale dvostranske sporazume. Prehod na raven EU omogoča letalskim prevoznikom iz EU polete na katero koli ciljno letališče v Združenih državah Amerike s katerega koli letališča v EU. Za to so bile potrebne nekatere reforme v Združenih državah Amerike, pa tudi v Evropski uniji. Namen novega sporazuma je odpreti vrata prihodnjim priložnostim v smislu dodatnih naložb in dostopa do trgov, pa tudi okrepiti sodelovanje med regulativnimi organi. Sporazum pa bo le enostranski, dokler bodo v Združenih državah Amerike veljale sedanje omejitve za tuje družbe glede lastništva in upravljanja. Tako se je EU še enkrat pustila zavesti Združenim državam Amerike, tega pa ne morem podpreti.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Popolnoma smiselno je, da sporazume o zračnem prometu z Združenimi državami Amerike sklepamo na evropski ravni in ne več na ravni posameznih držav članic kot doslej. Tako bodo lahko evropski letalski prevozniki leteli na vsa letališča v Združenih državah Amerike. Nisem pa zadovoljen z enostranskostjo sporazuma, pri katerem je EU v marsičem popustila, Združene države Amerike pa vztrajajo na primer pri omejitvah tujega lastništva. EU mora biti pri takih zadevah v svojih odnosih z Združenimi državami Amerike odločnejša.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Sporazum o odprtem nebu, ki so ga sprejele Združene države Amerike in Evropska unija, zagotavlja napredek in odseva gospodarski razvoj v obeh regijah. Popolno odprtje čezatlantskega trga bi predstavljalo pomemben korak naprej glede razmer v svetovnem letalskem sektorju. Gospodarske koristi za obe strani bi lahko šteli v milijonih, ustvarili bi veliko novih delovnih mest, odprli pa tudi priložnosti za poslovni razvoj. Ob prizadevanjih za gospodarske koristi pa ne smemo pozabiti na varnostne zahteve. Standardi varnosti poletov in zaščite so osrednjega pomena za potnike, posadke in letalsko panogo v celoti. Standarde zaščite je treba usklajevati navzgor. Organi EU in ZDA, odgovorni za varnost poletov, morajo sodelovati na vseh ravneh. Standardi zaščite v EU morajo izpolnjevati zahteve Mednarodne organizacije za civilno letalstvo. Narediti moramo vse, da bodo z našimi življenji in življenji naših otrok in naših bližnjih ravnali odgovorno. Ne smemo dovoliti, da bi čase letenja, dela in počitka članov letalskih posadk v Evropski uniji urejali ohlapnejši varnostni predpisi, saj bi to ogrožalo človeška življenja.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. K temu me je nagnila želja, da bi izkazali svojo politično moč, kajti čeprav niti gospod Zasada sam ne dojema sporazuma kot najboljšega možnega, sporazum vseeno odpira možnosti za upravljanje zračnega prometa na način, ki bo v prid državljanom obeh celin, tako pri potovanjih kot pri trgovanju. Z nadaljnjo liberalizacijo prometnih pravic se odpirajo dodatne priložnosti za tuja vlaganja in možnosti tesnejšega usklajevanja pravic potnikov, kar EU in ZDA zagotavlja pomembne koristi.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za spremembo sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA. Vsako odlaganje bi za potnike in letalske prevoznike iz Unije pomenilo znatno izgubo pridobitev, ki jih uživajo od marca 2008. Soglašam z oceno poročevalca, da sporazum ni popoln. Vključuje pa pomembne elemente, ki bodo omogočili nadaljevanje procesa, in odpravlja tveganje, da bi katera od strani, če takega sporazuma ne bi bilo, uveljavila določbo o začasnem odlogu.

Čeprav s tem sporazumom ─ sporazumom na drugi stopnji ─ ni dosežen končni cilj, tj. popolnoma odprt trg brez omejitev na obeh straneh, vsebuje številne pobude za spodbujanje reform. Konkretno: ko bodo ZDA spremenile svojo zakonodajo in omogočile vlagateljem iz EU postati večinski lastniki ameriških letalskih prevoznikov, bo tudi EU sprejela podobne ukrepe. Ta proces nikakor ne bo enostaven in vsaka z njim povezana odločitev bo temeljila na spremljanju dogajanja, končni predlog pa bo v danih okoliščinah usmerjen v izboljševanje zračnega prometa in uspešno poslovanje evropskih podjetij.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Letalska trga Evropske unije in Združenih držav skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa. Protokol o spremembi sporazuma o zračnem prometu predvideva nediskriminatorno odprtje trga za letalske prevoznike EU in ZDA in prinaša potnikom ter letalskim prevoznikom boljše storitve, tako glede izbire kot stroškov, s tem pa zagotavlja znatne gospodarske koristi in ustvarja nova delovna mesta. Poleg tega bi napredek pri sodelovanju in zbliževanju zakonodaj na tem področju lahko precej prispeval k pošteni konkurenci, zlasti kar zadeva državne pomoči in socialne ter okoljske standarde. Iz navedenih razlogov glasujem za sprejetje protokola o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kljub temu, da z njimi nismo dosegli končnega cilja, to je popolnega odprtja čezatlantskega letalskega trga, ta sporazum na drugi stopnji med EU in ZDA prinaša pomemben napredek v to smer, saj evropskim letalskim prevoznikom odpira nove poslovne priložnosti, potnikom in prevoznikom tovora pa prinaša velike ugodnosti, tako v obliki boljših storitev kot v obliki nižjih stroškov.

Zato sem glasoval za odobritev podpisa Protokola o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA, saj se zavzemam za nadaljevanje pogajanj o nadaljnji liberalizaciji prometnih pravic, krepitvi sodelovanja na različnih področjih in odpravi zakonskih omejitev tujega lastništva in upravljanja ameriških letalskih prevoznikov, ki veljajo v ZDA.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katero velja redni zakonodajni postopek. Doslej je bil pri takih sporazumih Parlament vključen samo v posvetovanje. Tako je za protokol o spremembi sporazuma o zračnem prometu potrebno soglasje Parlamenta, medtem ko je bil prvotni sporazum sklenjen po posvetovanju s parlamentom. Letalska trga EU in ZDA skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa. Z nediskriminatornim odprtjem tega trga za letalske prevoznike iz EU in ZDA bi izboljšali storitve letalskega prevoza potnikov in tovora, tako v smislu raznolikosti ponudbe kot stroškov, hkrati pa bi zagotovili velike gospodarske koristi in ustvarili nova delovna mesta. Poleg tega bi lahko zbližanje zakonodaj močno okrepilo pošteno konkurenco, zlasti v zvezi z državnimi pomočmi ter z okoljskimi in socialnimi standardi.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Letalske družbe iz Evrope in Združenih držav Amerike opravijo skupaj približno 60 % svetovnega letalskega prometa, kar pomeni, da so gospodarska sila brez konkurence v tem sektorju. Odprtje letalskega trga med EU in ZDA bi dejansko omogočilo opravljati več storitev ob nižjih stroških, kar bi imelo ugodne učinke tako na gospodarstvo kot na zaposlovanje. Skupni standardi pa bi tudi spodbujali enotnejši in celovitejši razvoj, predvsem s socialnega in okoljskega vidika.

Zato me veseli, da sprejeti sporazum vsebuje precej spodbud za take spremembe. Možnost kapitalskih naložb v letalske prevoznike in okrepitev posvetovanj in sodelovanja na področju varnosti sta samo dva primera te vrste. Upam, da bo Parlament sprejel Protokol o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA in s tem odpravil tveganje, da bi katera od strani uveljavila določbo o začasnem odlogu, saj bi s tem izgubili doslej pridobljene ugodnosti.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament je danes sprejel Protokol o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike in tudi sam sem glasoval za to.

Predlog pomeni velik korak k boljšim čezatlantskim odnosom na področju letalskega prometa. Letalska trga EU in ZDA skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa. Odprtje trgov letalskim prevoznikom bo potnikom in prevoznikom tovora zagotovilo boljše storitve, prineslo pa bo tudi velike gospodarske koristi in nova delovna mesta.

Sporazuma pa ne smemo šteti za zaključek procesa. Z obravnavanim sporazumom, imenovanim sporazum na drugi stopnji, nismo dosegli končnega cilja, t.j. popolnega odprtja trga brez omejitev na obeh straneh. Prav tako nujno je poenotiti pravila o pravicah potnikov in bolje usklajevati politike na tem področju. Na koncu moramo poudariti tudi to, da bo treba v prihodnjih krogih pogajanj upoštevati tudi vprašanja, kot so nadaljnja liberalizacija prometnih pravic, dodatne možnosti za tuje naložbe in vpliv okoljskih ukrepov in omejitev infrastrukture na uveljavljanje prometnih pravic.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. − (PL) Sem za sprejetje predloga resolucije o obravnavani zadevi. Lizbonska pogodba je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katero velja redni zakonodajni postopek. Doslej je bil pri takih sporazumih Parlament vključen samo v posvetovanje. Letalska trga EU in ZDA skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa. Z nediskriminatornim odprtjem tega trga za letalske prevoznike iz EU in ZDA bi izboljšali storitve letalskega prevoza potnikov in tovora, tako v smislu raznolikosti ponudbe kot stroškov, hkrati pa bi zagotovili velike gospodarske koristi in ustvarili nova delovna mesta. Poleg tega bi lahko zbližanje zakonodaj močno okrepilo pošteno konkurenco, zlasti v zvezi z državnimi pomočmi ter z okoljskimi in socialnimi standardi. Obenem pa se moramo zavedati, da sporazum, spremenjen s tem protokolom, še vedno ne zajema vrste zadev. Zato menim, da se mora Komisija pripraviti na pogajanja o naslednji stopnji sporazuma, ki bo med drugim zajemala naslednja vprašanja: nadaljnja liberalizacija prometnih pravic, dodatne možnosti za tuje naložbe in vpliv okoljskih ukrepov in omejitev infrastrukture na uveljavljanje prometnih pravic.

Poročilo: Silvia-Adriana Ţicău (A7-0045/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za poročilo, prvič, ker prinaša pomembne izboljšave glede na sedanje dvostranske sporazume med državami članicami in Kanado, ki so precej omejevalni, in drugič, ker ponuja pomembne izboljšave pri storitvah in letalskih povezavah obeh trgov, kar pomeni tudi gospodarske, okoljske, varnostne, prevozne, konkurenčne in pravne in druge pridobitve.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija in Kanada sta se dogovorili, da bosta sodelovali na področju zračnega prometa, namen tega sodelovanja pa je blažitev vplivov zračnega prometa na podnebne spremembe. Kar zadeva varovanje in varnost potnikov, sporazum predvideva vzajemno priznavanje standardov in „enkratne varnostne preglede“. Vsi letalski prevozniki iz Evropske unije bodo lahko opravljali tedenske lete med Kanado in EU. Sporazum bo zelo izboljšal povezanost obeh trgov in medosebne stike, s postopno liberalizacijo pravil o tujem lastništvu pa bo ustvaril tudi nove možnosti za letalski sektor. Glasovala sem za poročilo, saj vsebuje posebne določbe v prid interesom potrošnikov.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Doslej so zračni promet med državami članicami EU in Kanado urejali samo dvostranski sporazumi. Ker Evropska unija in Kanada že dolga leta gojita gospodarske in politične vezi, je potrebno, da skleneta tudi sporazum o zračnem prometu. Zato sem glasovala za sporazum, ki predvideva postopno uvajanje prometnih pravic, odpiranje možnosti za naložbe in sodelovanje na številnih področjih (nenazadnje na področju varnosti zračnega prometa z vzpostavitvijo skupnega sistema varovanja, pa tudi pri socialnih zadevah, varstvu interesov potrošnikov in okoljskih vprašanjih). Sporazum bo odpravil tudi vse sedanje omejitve glede prog, cen in števila letov med Evropsko unijo in Kanado. Sporazum je ambiciozen, pa tudi nujen.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s sporazumom o zračnem prometu med EU in Kanado. Sporazum zajema postopno uvedbo prometnih pravic, naložbenih priložnosti in daljnosežnega sodelovanja v zvezi s številnimi vprašanji, kot so varnost, zaščita, socialne zadeve, interesi potrošnikov, okolje, upravljanje zračnega prometa, državne pomoči in konkurenca. Vsi letalski prevozniki iz EU bodo lahko opravljali direktne lete v Kanado od koder koli v Evropi. Pozdraviti je treba tudi, da sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen ali števila tedenskih letov med Kanado in EU. Letalski prevozniki bodo lahko prosto sklepali komercialne dogovore, na primer o poletih pod skupno oznako, ki so pomembni za tiste letalske prevoznike, ki letijo na številna letališča, in določali cene v skladu s konkurenčnim pravom svojih držav.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Leta 2007 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja o celovitem sporazumu o letalstvu. V tem letu je med EU in Kanado potovalo devet milijonov ljudi. Namen sporazuma je vzpostaviti enotni trg zračnega prometa. Za to so potrebne spremembe kanadske zakonodaje. Pot k popolnem odprtju trga in potrebnim spremembam zakonodaje je postopna. Odprava omejitev glede prog, uvedba tedenskih letov in možnost komercialnih dogovorov med letalskimi prevozniki pa pomenijo napredek. Menim, da moramo kljub težavam nadaljevati delo, dokler enotni trg ne bo stvarnost. Zato sem glasovala za.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Znano je, da je bilo pred tem sporazumom letalstvo predmet dvostranskih sporazumov z 19 državami članicami EU. Predlog sem podprl, ker bo olajšal zračni promet, še bolj pa zato, ker zajema postopno uvedbo prometnih pravic, naložbenih priložnosti in daljnosežnega sodelovanja v zvezi s številnimi vprašanji, kot so varnost, varovanje, socialne zadeve, interesi potrošnikov, okolje, upravljanje zračnega prometa, državne pomoči in konkurenca. Tak sporazum potrebujemo.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Sporazum med EU in Kanado o letalstvu bi v normalnih okoliščinah v celoti podprl, saj sem popolnoma za to, da se odpravijo ovire za prost pretok tako znotraj EU kot med EU in tretjimi državami. V razmerah, ko Kanada vztraja pri enostranski vizumski obveznosti za državljane Češke republike, pa menim, da je ta sporazum nepremišljena usluga EU državi, ki si take usluge ne zasluži. EU bi morala zbrati pogum in obe zadevi ─ vizumsko obveznost in podpis mednarodnega sporazuma ─ povezati, saj je ta sporazum ena od redkih priložnosti za naš učinkovit pritisk na Kanado v zvezi z vizumsko zgodbo. Osupljivo je, da Kanada na eni strani dovoli letalskim prevoznikom iz EU direktne lete v Kanado od koder koli v EU, na drugi strani pa preprečuje državljanom ene od držav članic svobodno potovati v Kanado. Na splošno velja, da so odnosi med EU in Kanado sčasoma dosegli raven strateškega partnerstva, sklenitev sporazuma pa bo strateško naravo partnerstva še okrepila. Če bo Kanada vztrajala pri enostranski obveznosti vizumov za češke državljane, pa bo imelo to partnerstvo precej grenak priokus.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sporazum, ki bo omogočil evropskim letalskim prevoznikom direktne lete v Kanado od koder koli v Evropi, pa tudi sklepanje dogovorov o poletih pod skupno oznako, lahko opišemo kot najambicioznejši sporazum o zračnem prometu, kar jih je doslej sklenila Evropska unija. Predvideva opustitev določb iz dosedanjih dvostranskih sporazumov, ki so kršili pravo Unije in po katerih družbe lastnikov iz različnih držav članic niso bile obravnavane enako.

Želim si, da bi se odnosi med Evropsko unijo in Kanado še naprej krepili in da bi lahko še hitreje in uspešneje napredovali k vzpostavitvi zračnega prostora z manj pregradami med državami.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Priporočilo obravnava osnutek sklepa Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o sklenitvi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi.

Gospodarski in politični odnosi med Evropsko unijo in Kanado imajo dolgo tradicijo in to področje že urejajo dvostranski sporazumi. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009, po kateri mora sporazume, povezane z zračnim prevozom, odobriti Evropski parlament, je Komisija začela pogajanja, ki so zdaj zaključena, s pogajanji pa je dosegla uveljavitev niza prometnih pravic in možnosti naložb, pa tudi vzpostavitev sodelovanja na več področjih: varnost, varstvo pravic potrošnikov, okolje, upravljanje zračnega prometa, socialne pravice in poštena konkurenca.

Zato pozdravljam sprejetje tega predloga, ki bo državljanom EU in Kanade olajšal potovanja z odpravo različnih omejitev, možnostjo poletov pod skupno oznako in uveljavitvijo bolj poštenega oblikovanja cen.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Podobnosti med cilji tega sporazuma in sporazuma z ZDA so očitne: vzpostavitev enotnega trga zračnega prometa med EU in Kanado, trga, na katerem je bilo leta 2007 devet milijonov potnikov.

Poročevalec je ugotovil, da je ta sporazum „ambicioznejši in natančnejši od sporazuma med EU in ZDA“, obenem pa priznava: „Čeprav je ambicioznejši od sporazuma z ZDA na področju dostopa do trgov, je manj neposreden pri priznavanju pomena socialne razsežnosti“. Z drugimi besedami, v tem primeru je ostalo ob strani celo prazno sklicevanje na učinke sporazuma na zaposlovanje, delavce in delovne razmere. Dejstvo je, da bodo tudi v tem primeru opustitev omejitev glede izvajalcev in storitev ─ pri poletih med državami, poletih znotraj držav in celo izven trgov EU in Kanade, kot določa sporazum ─ in omejitve posegov države v letalske družbe služile odpiranju vrat monopolnim koncentracijam v tem sektorju ...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Cilji poročila so jasni: vzpostavitev enotnega trga zračnega prometa med EU in Kanado, trga, na katerem je bilo leta 2007 devet milijonov potnikov. Poročevalec je ugotovil, da je ta sporazum „ambicioznejši in natančnejši od sporazuma med EU in ZDA“, obenem pa priznava: „Čeprav je ambicioznejši od sporazuma z ZDA na področju dostopa do trgov, je manj neposreden pri priznavanju pomena socialne razsežnosti“.

Z drugimi besedami, v tem primeru je ostalo ob strani celo prazno sklicevanje na učinke sporazuma na zaposlovanje, delavce in delovne razmere. Tudi zahtevana opustitev omejitev glede izvajalcev in storitev ─ pri poletih med državami, poletih znotraj držav in celo izven trgov EU in Kanade, kot določa sporazum ─ in omejitve posegov države v letalske družbe bodo služile odpiranju vrat monopolnim koncentracijam v tem sektorju, kar bo škodovalo delavcem in potnikom, v nasprotju z izjavami, ki smo jih slišali. Zaradi tega smo glasovali proti.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Strinjam se z dokumentom, saj sporazum zajema postopno uvedbo prometnih pravic, naložbenih priložnosti in daljnosežnega sodelovanja v zvezi s številnimi vprašanji, kot so varnost, zaščita, socialne zadeve, interesi potrošnikov, okolje, upravljanje zračnega prometa, državne pomoči in konkurenca. Vsi letalski prevozniki iz EU bodo lahko opravljali direktne lete v Kanado od koder koli v Evropi. Sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen ali števila tedenskih letov med Kanado in EU. Letalski prevozniki bodo lahko prosto sklepali komercialne dogovore, na primer o poletih pod skupno oznako, ki so pomembni za tiste letalske prevoznike, ki letijo na številna letališča, in določali cene v skladu s konkurenčnim pravom. Sporazum vsebuje določbe o postopnem odpiranju trga, povezanem z zagotavljanjem večje naložbene svobode na obeh straneh. Ambicioznost sporazuma velja toplo pozdraviti. Služiti bi moral kot zgled pri drugih pogajanjih, ki so v teku. Zato menim, da bi moral Parlament sporazum o zračnem prometu med EU in Kanado odobriti. Vsi ti sporazumi so koristni in potrebni za Evropsko unijo, naše letalske prevoznike in naše državljane.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam sporazum, ki ga lahko upravičeno označimo kot najambicioznejši sporazum o zračnem prometu med EU in pomembnimi svetovnimi partnericami. Sporazum bo zelo izboljšal povezanost obeh trgov in medosebne stike, s postopno liberalizacijo pravil o tujem lastništvu pa bo ustvaril tudi nove možnosti za letalski sektor. Še zlasti je ambicioznejši in natančnejši od sporazuma med EU in ZDA, kar zadeva prometne pravice, lastništvo in upravljanje, celo po začasni uveljavitvi protokola o spremembi („druge stopnje“) pri slednjem.

Študija, ki jo je sprožila Komisija, kaže, da bi s prostim sporazumom s Kanado v prvem letu pridobili dodatnega pol milijona potnikov, v nekaj letih pa lahko pričakujemo, da bo priložnosti, ki jih ponuja tak sporazum, izkoristilo dodatnih 3,5 milijona potnikov. Sporazum bi lahko prinesel za vsaj 72 milijonov EUR koristi za potrošnike zaradi nižjih prevoznin, ustvaril pa bi tudi nova delovna mesta.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čeprav imata Evropska unija in Kanada že dolgotrajno tradicijo gospodarskih in političnih vezi, je bilo pred tem sporazumom letalstvo predmet dvostranskih sporazumov s posameznimi državami članicami. Zato si moramo prizadevati za vzpostavitev odprtega zračnega prostora, ki bo odprl pot oblikovanju enotnega trga za zračni promet, na katerem se bodo naložbe lahko prosto pretakale in na katerem bodo lahko letalski prevozniki obeh strani zagotavljali zračni prevoz brez omejitev. Menimo, da bi bilo treba sedanje omejitve glede lastništva kanadskih letalskih prevoznikov odpraviti, obenem pa bi bilo treba zagotoviti nove prometne pravice in vzpostaviti sodelovanje na številnih področjih ─ med drugimi tudi na področjih varnosti potnikov, varstva okolja, upravljanja zračnega prometa in varovanja. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je danes sprejeti sporazum resnično ambiciozen. Prinesel bo odločilen napredek pri povezavah med trgoma in odprl temu sektorju nove priložnosti. Priporočamo pa okrepitev posvetovanj in sodelovanja na občutljivem področju varovanja in pozivamo Komisijo, naj Parlament obvešča o dogajanjih in bdi nad delovanjem novega skupnega odbora.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sporazum med EU in Kanado o zračnem prometu je zelo pomemben za prihodnje odnose med podpisnicama. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe mora biti Evropski parlament v celoti obveščen in vabljen k posvetovanju o delu skupnega odbora in drugih sodelujočih organov. Vsak sporazum mora pred sklenitvijo odobriti Parlament, zato ga je treba o vseh pogajanjih redno obveščati.

Sporazum torej pomeni velik korak k nediskriminatornem odprtju trga letalskim prevoznikom iz EU in iz Kanade. Odprtje trga lahko prispeva k izboljšanju storitev za potnike. Ta sporazum je najambicioznejši od vseh sporazumov o zračnem prometu, kar jih je bilo sklenjenih med dvema državama.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Popolnoma soglašam s Silvio-Adriano Ţicău: ta sporazum je najambicioznejši od vseh sporazumov o zračnem prometu med EU in katero od pomembnih svetovnih partneric. Sporazum bo zelo izboljšal povezanost obeh trgov in medosebne stike, s postopno liberalizacijo pravil o tujem lastništvu pa bo ustvaril tudi nove možnosti za letalski sektor. Še zlasti je ambicioznejši in natančnejši od sporazuma med EU in ZDA, kar zadeva prometne pravice, lastništvo in upravljanje.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi. Gre za zelo ambiciozen sporazum, ki predvideva postopno uvedbo prometnih pravic in odpiranje priložnosti za naložbe, obenem pa uvaja polno sodelovanje na več področjih, med drugimi tudi pri vprašanjih varnosti, socialnih vprašanjih, varstvu interesov potrošnikov, varstvu okolja, upravljanju zračnega prometa, državnih pomočeh in konkurenci. Vsi letalski prevozniki iz EU bodo lahko opravljali direktne lete v Kanado s katerega koli letališča v Evropi. Sporazum odpravlja vse obstoječe omejitve glede prog, cen ali števila tedenskih letov med Kanado in EU. Za ta sporazum glasujem z velikim zadovoljstvom, zaradi njegove ambiciozne narave in možnosti, ki jih odpira nadaljnjemu poglabljanju zgodovinskih vezi med Azori in Kanado.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sporazum o zračnem prometu med EU in Kanado spada med najambicioznejše sporazume o zračnem prometu med EU in pomembnimi svetovnimi partnericami. Zajema postopno uvedbo prometnih pravic in naložbenih priložnosti, pa tudi daljnosežno sodelovanje v zvezi z vprašanji, kot so: varnost, zaščita, socialne zadeve, interesi potrošnikov, okolje, upravljanje zračnega prometa, državne pomoči in konkurenca.

Sporazum bo izboljšal povezanost obeh trgov in medosebne stike, s postopno liberalizacijo pravil o tujem lastništvu pa bo ustvaril tudi nove možnosti za letalski sektor. Nedavne študije kažejo, da bi s prostim sporazumom s Kanado v prvem letu pridobili dodatnega pol milijona potnikov, v nekaj letih pa lahko pričakujemo, da bo priložnosti, ki jih ponuja tak sporazum, izkoristilo dodatnih 3,5 milijona potnikov. Sporazum bi lahko prinesel za vsaj 72 milijonov EUR koristi za potrošnike zaradi nižjih prevoznin, ustvaril pa bi tudi nova delovna mesta. Iz navedenih razlogov glasujem za sprejem sporazuma o zračnem prometu med EU in Kanado.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za sklenitev sporazuma o zračnem prometu med EU in Kanado, ki bo omogočil evropskim letalskim prevoznikom direktne lete v Kanado od koder koli v Evropi in, prvič, odprl nove priložnosti evropskim podjetjem ─ zlasti z možnostjo dogovorov o poletih pod skupno oznako ter postopno liberalizacijo predpisov o tujih vlaganjih ─ ter, drugič, prinesel velike gospodarske koristi, tako za potrošnike kot v smislu ustvarjanja novih delovnih mest.

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Po mojem mnenju spada sporazum o letalstvu s Kanado med temeljne poslovne instrumente in bo koristil obema stranema, ob upoštevanju diskriminacije čeških državljanov in stališča članov poslanske zbornice parlamenta Češke republike pa se glasovanja vzdržujem. Odbor za zunanje zadeve poslanske zbornice parlamenta Češke republike je začasno prekinil obravnavo ratifikacije sporazuma, dokler Komisija ne bo dosegla otipljivega napredka v pogovorih s Kanado o ukinitvi enostranske vizumske obveznosti za češke državljane. Že skoraj dve leti imamo v EU državljane dveh razredov, saj češki državljani ne morejo tako kot drugi državljani EU prosto potovati v Kanado, državljani Kanade pa lahko prosto vstopajo v Češko republiko. Češka republika se ne more odzvati s povračilnimi ukrepi, saj ima EU skupno vizumsko politiko, komisar pa te politike ne ščiti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prevozu, saj pokrivajo področje, za katerega velja redni zakonodajni postopek. Doslej je bil pri takih sporazumih Parlament vključen samo v posvetovanje.

Čeprav imata EU in Kanada že dolgotrajno tradicijo gospodarskih in političnih vezi, je bilo pred tem sporazumom letalstvo predmet dvostranskih sporazumov z 19 državami članicami EU. Mnogi od teh sporazumov so vsebovali številne omejitve in niso nudili popolnega dostopa do zadevnih trgov. Novembra 2002 je Sodišče Evropskih skupnosti razsodilo, da so nekatere določbe v teh dvostranskih sporazumih nezdružljive s pravom Skupnosti.

Zato je oktobra 2007 Svet Komisijo pooblastil za pogajanja o celovitem sporazumu o letalstvu, ki bi nadomestil veljavne dvostranske sporazume. V tem letu je med EU in Kanado potovalo devet milijonov ljudi. Sporazum o zračnem prometu EU–Kanada je bil parafiran 30. novembra 2008, potrjen je bil na vrhu EU–Kanada 6. maja 2009, podpisan pa 17. in 18. decembra 2009. EU in Kanada sta se pogajali tudi o sporazumu o varnosti v zračnem prometu. Ta je predmet posebnega priporočila (A7-0298/2010).

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čeprav imata Evropska unija in Kanada že dolgotrajno tradicijo gospodarskih in političnih vezi, sta EU in Kanada doslej urejali področje zračnega prometa samo z dvostranskimi meddržavnimi sporazumi. Protokol zajema uvedbo prometnih pravic in naložbenih priložnosti, pa tudi sodelovanje v zvezi s številnimi vprašanji, med drugim tudi pri zagotavljanju varnosti in zaščite. Soglašam z besedilom sporazuma, saj uvaja ukrepe za postopno odpiranje kanadskega trga za zračni promet in zagotavlja večjo naložbeno svobodo na obeh straneh. V okviru izvajanja sporazuma mora Kanada spremeniti svojo zakonodajo in s tem odpraviti obstoječe zakonske omejitve glede lastništva in upravljanja kanadskih letalskih prevoznikov ter glede števila letov, ki jih lahko izvaja posamezni letalski prevoznik.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sporazum, ki ga lahko označimo za najambicioznejši sporazum o zračnem prometu, kar jih je sklenila Evropska unija, bo omogočil evropskim zračnim prevoznikom direktne lete v Kanado s katerega koli evropskega letališča, uvaja pa tudi komercialne mehanizme, kot so poleti pod skupno oznako. Sporazum predvideva postopno uvedbo prometnih pravic in odpiranje priložnosti za naložbe, obenem pa uvaja polno sodelovanje na več področjih, med drugimi tudi pri vprašanjih varnosti, socialnih vprašanjih, varstvu interesov potrošnikov, varstvu okolja, upravljanju zračnega prometa, državnih pomočeh in konkurenci.

V dokumentu, sprejetem na današnjem zasedanju, Odbor za promet in turizem, katerega nadomestni član sem, poziva Evropsko komisijo, naj Parlamentu zagotovi polno obveščenost in se z njim redno posvetuje o delu novega skupnega odbora, tako da bo lahko Parlament spremljal vse stopnje odpiranja trgov. Glasoval sem za sprejetje priporočila, obravnavani sporazum pa mora služiti za zgled pri drugih pogajanjih, ki so v teku.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Sporazum je lahko zgled za druga sedanja in prihodnja pogajanja s tretjimi državami. Odpravil bo vse omejitve glede prog, cen ali števila tedenskih letov med podpisnicama. Napoveduje se, da bi lahko prihranki zaradi nižjih prevoznin znašali 72 milijonov EUR, kar bi potrošnikom prineslo neposredne koristi. Sporazum pa bo našim državljanom prinesel tudi posredne pridobitve, in sicer z ustvarjanjem novih delovnih mest. Zato sem glasovala za sporazum.

Poročilo: Dominique Riquet (A7-0044/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasujem za poročilo, ker nadaljnja uporaba obstoječih dvostranskih sporazumov na področju letalstva ne bi bila v skladu z evropskim pravnim redom in ker lahko večja odprtost pomeni tudi nove priložnosti.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Dosedanja ureditev zračnega prometa z dvostranskimi sporazumi med državami članicami EU in tretjimi državami ni izključevala nevarnosti diskriminacije med letalskimi prevozniki iz Evropske unije. Novi sporazum tako vključuje klavzulo EU, ki se nanaša na vse letalske prevoznike Evropske unije in nadomešča vse običajne klavzule o določitvi, ki veljajo za letalske prevoznike države članice. Na ta način sporazum preprečuje diskriminacijo med letalskimi prevozniki Evropske unije in nelojalno konkurenco. Zato sem glasovala za sporazum, ki bo letalskim prevoznikom Evropske unije omogočal opravljanje letov med katero koli državo članico in Vietnamom.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Strinjal sem se s sklenitvijo tega sporazuma. Cilj sporazuma je vsem letalskim prevoznikom EU omogočiti nediskriminacijski dostop do zračnih poti med Evropsko unijo in Vietnamom. Sporazum tudi zagotavlja, da določbe o varnosti iz dvostranskih sporazumov veljajo tudi za primere, ko predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom ne izvaja država članica, ki je letalskega prevoznika določila. Poleg tega se mi zdi zelo pomembno, da sporazum prepoveduje nelojalno konkurenco.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Evropsko sodišče je razsodilo, da so vsi do zdaj podpisani dvostranski sporazumi v nasprotju s pravnim redom EU. Zato je treba spremeniti tri člene, da bi preprečili diskriminacijo med letalskimi prevozniki in morebitno nelojalno konkurenco, pa tudi zagotovili, da določbe o varnosti veljajo tudi za primere, ko predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom ne izvaja država članica, ki je letalskega prevoznika določila.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Rad bi obrazložil svoje glasovanje o sporazumu o zračnem prevozu med Evropsko unijo in Vietnamom. Glasoval sem za sporazum, ker sem bil obveščen, da sporazum, ki ga je sklenila Komisija, nadomešča nekatere določbe obstoječih 17 dvostranskih sporazumov o letalskem prevozu med državami članicami EU in Vietnamom ter izboljšuje stanje na tem področju. Kot vemo, po poslovniku Parlamenta ni mogoče predložiti nobene spremembe, mislim pa, da se je Komisija vse potrebno že dogovorila in podpiram ta sporazum.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Komisija je po razsodbi Evropskega sodišča, da nekatere določbe ureditve zračnega prevoza niso skladne s pravnim redom Unije, zaprosila Svet, naj poskrbi za spremembe teh določb.

Omenjene spremembe se nanašajo na zagotovitev dostopa do zračnih poti med Evropsko unijo in Vietnamom vsem evropskim letalskim prevoznikom in na prepoved nelojalne konkurence. Spremembe zagotavljajo skladnost z načelom pravice do ustanavljanja in zagotavljajo enako obravnavo v državi članici gostiteljici, kot jo uživajo njeni državljani.

Želim si, da bi bile vzajemne pridobitve za letalske prevoznike v prid stikom in izmenjavi med Evropsko unijo in Vietnamom in da bi se tako lahko naši ljudje bolje spoznali med seboj.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje osnutka sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Vlado Socialistične republike Vietnam na drugi strani o nekaterih vidikih zračnega prevoza. Mednarodne odnose med državami članicami in tretjimi državami na področju letalskega prevoza so doslej urejali dvostranski sporazumi. Leta 2002 pa je Sodišče Evropskih skupnosti razsodilo, da je taka ureditev nezakonita, saj je v nasprotju s členom 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija je zato začela pogajanja za nadomestitev 17 obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med državami članicami in Vietnamom. Namen tega procesa, ki je zdaj zaključen, je bil zagotoviti vsem letalskim prevoznikom EU nediskriminacijski dostop do zračnih poti med EU in Vietnamom, uveljaviti varnostne standarde in preprečiti nelojalno konkurenco.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum je, podobno kot drugi taki sporazumi, sredstvo za liberalizacijo v sektorju letalskih prevozov, utemeljujejo pa ga, podobno kot v drugih takih primerih, z razsodbo Sodišča EU iz leta 2002, po kateri so dvostranski sporazumi v nasprotju s pravnim redom Unije. Kot v drugih obžalovanja vrednih primerih take vrste pravni red Unije tudi tokrat postavlja svobodno konkurenco nad vsa druga socialna in gospodarska vodila.

Tudi v tem primeru izražamo enake zadržke kot v zvezi z drugimi sporazumi, njihovimi področji uporabe in možnimi posledicami. V razmerah, ki vladajo v sektorju civilnega letalstva danes, bi lahko vzpostavitev enakih pogojev za vse evropske družbe še olajšala sedanje procese monopolne koncentracije v tem sektorju, to pa bi imelo številne neugodne učinke na delavce letalskih družb in potnike. Da bo lahko v tem sektorju prevladal trg, je treba zožiti možnosti držav članic za zaščito svojih nacionalnih letalskih prevoznikov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Pred seboj imamo sporazum, ki služi za liberalizacijo v sektorju letalskih prevozov, utemeljujejo pa ga, podobno kot v drugih takih primerih, z razsodbo Sodišča EU iz leta 2002, po kateri so dvostranski sporazumi v nasprotju s pravnim redom Unije. Kot v drugih obžalovanja vrednih primerih take vrste se pri razlagi pravnega reda Unije tudi tokrat očitno postavlja svobodno konkurenco nad vsa druga socialna in gospodarska vodila, tudi tam, kjer imajo države članice sklenjene dvostranske sporazume.

Zato tudi v tem primeru izražamo enake zadržke kot v zvezi z drugimi sporazumi, njihovimi področji uporabe in možnimi posledicami. V razmerah, ki vladajo v sektorju civilnega letalstva danes, bi lahko vzpostavitev enakih pogojev za vse evropske družbe še olajšala sedanje procese monopolne koncentracije v tem sektorju, to pa bi imelo številne neugodne učinke na delavce letalskih družb in potnike. Državam članicam ne bi smeli krniti možnosti za zaščito nacionalnih letalskih prevoznikov.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. − (IT) Nove pristojnosti Evropske unije zajemajo tudi sporazume o zračnem prometu. Obravnavani sporazum z Vietnamom določa pravila za izvajanje niza predpisov, zlasti v zvezi z varnostjo. Priporočilo je jasno in ga podpiram.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s poročilom, saj mednarodne odnose na področju letalstva med državami članicami in tretjimi državami običajno urejajo dvostranski sporazumi o zračnih prevozih. Kar zadeva dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami EU in Vietnamom, me veseli, da bodo vsi letalski prevozniki iz EU dobili nediskriminacijski dostop do zračnih poti med Evropsko unijo in Vietnamom, da bodo določbe o varnosti iz dvostranskih sporazumov veljale tudi za primere, ko predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom ne izvaja država članica, ki je letalskega prevoznika določila, in da bo prepovedana nelojalna konkurenca. Vsi taki sporazumi so koristni in potrebni za Evropsko unijo, naše letalske prevoznike in naše državljane.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo. Mednarodne odnose na področju letalstva med državami članicami in tretjimi državami običajno urejajo dvostranski sporazumi o zračnih prevozih. Sodišče EU je leta 2002 razsodilo, da so običajne klavzule o določitvi, ki jih države članice uporabljajo v bilateralnih sporazumih na področju letalstva, v nasprotju s pravnim redom EU. Tretji državi omogočajo, da zavrne, odvzame ali začasno prekliče dovoljenja ali pooblastila letalskega prevoznika, ki ga je določila država članica, vendar ni v pretežni lasti in pod dejanskim nadzorom navedene države članice ali njenih državljanov. Ugotovljeno je bilo, da to pomeni diskriminacijo prevoznikov EU, ki imajo sedež na ozemlju države članice, vendar so v lasti in pod nadzorom državljanov drugih držav članic. To je v nasprotju s členom 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki državljanom držav članic, ki so uveljavili svojo pravico do ustanavljanja, zagotavlja, da bodo v državi članici gostiteljici enako obravnavani kot njeni državljani. Obstajajo še druga področja, kot je konkurenca, kjer je treba skladnost s pravnim redom EU zagotoviti tako, da se spremenijo ali dopolnijo obstoječe določbe iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med državami članicami in tretjimi državami. Zato je Komisija s pogajanji dosegla ta sporazum.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dvostranske sporazume o mednarodnem zračnem prometu med Evropsko unijo in tretjimi državami je treba korenito prenoviti. Evropsko sodišče je razsodilo, da so običajne klavzule o določitvi v teh sporazumih popolnoma nezdružljive s pravnim redom EU, saj kršijo pravico do ustanavljanja tujih podjetij in tem podjetjem v državi članici gostiteljici ne zagotavljajo enake obravnave, kot jo uživajo domača podjetja. Zato pozdravljamo sklenitev sporazuma, ki ga je predložila Komisija in katerega namen je zagotoviti vsem letalskim prevoznikom iz Evropske unije nediskriminacijski dostop do zračnih poti v Vietnam in iz njega, obenem pa tudi preprečiti nelojalno konkurenco. Klavzule o morebitnih davkih na gorivo za letalske prevoznike je treba opustiti, zaželeno pa bi bilo tudi nadomestiti običajne klavzule o določitvi, ki veljajo za letalske prevoznike tretjih držav, s klavzulo EU, ki velja za letalske prevoznike iz Evropske unije. S tem bi dodatno uravnotežili dvostranske sporazume. In končno, prav bi bilo tudi postopoma zaostriti varnostne ukrepe, zlasti v primerih, ko predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom ne izvaja država članica, ki je letalskega prevoznika določila.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sporazum med EU in Vietnamom je zelo pomemben za prihodnje odnose med podpisnicama. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe mora biti Evropski parlament v celoti obveščen in vabljen k posvetovanju o delu skupnega odbora in drugih sodelujočih organov. Vsak sporazum mora pred sklenitvijo odobriti Parlament, zato ga je treba o vseh pogajanjih redno obveščati. Sporazum torej pomeni velik korak k nediskriminacijskem odprtju trga letalskim prevoznikom iz EU in iz Vietnama. Odprtje trga lahko prispeva k izboljšanju storitev za potnike.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med Evropsko unijo in tretjimi državami vsebujejo določbe, za katere je bilo ugotovljeno, da kršijo pravni red EU, saj ne zagotavljajo enake obravnave letalskih prevoznikov zunaj EU; zato potrebujemo poseben sporazum, ki bo varoval potnike in letalske prevoznike. Za sporazum sem glasoval prav za to, da bodo vsem evropskim letalskim prevoznikom zagotovljene enake možnosti uporabe vietnamskih zračnih poti in ne bodo več izpostavljeni nevarnosti prepovedi letov. Poleg tega sporazum zajema tudi zagotavljanje višje varnosti poletov in potnikov. Kadar iz različnih razlogov ne moremo zagotoviti enakih standardov, kot jih imamo znotraj EU, je prav, da predpišemo vsaj nekatere temeljne zahteve in pravila.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Po tem, ko je Sodišče Evropske unije leta 2002 razsodilo, da so običajne klavzule o določitvi, ki jih države članice uporabljajo v bilateralnih sporazumih na področju letalstva, v nasprotju s pravnim redom EU, je bilo treba s pogajanji oblikovati sporazum, ki nadomešča nekatere določbe 17 obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med državami članicami in Vietnamom.

Omenjene določbe so bile v nasprotju s členom 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki državljanom držav članic, ki uveljavljajo svojo pravico do ustanavljanja, zagotavlja, da bodo v državi članici gostiteljici enako obravnavani kot njeni državljani. Da bi se preprečila diskriminacija med letalskimi prevozniki EU, se običajne klavzule o določitvi, ki veljajo za letalske prevoznike države članice, pogodbenice dvostranskega sporazuma, nadomestijo s klavzulo EU, ki se nanaša na vse letalske prevoznike EU. Cilj tega je vsem letalskim prevoznikom EU omogočiti nediskriminacijski dostop do zračnih poti med Evropsko unijo in Vietnamom.

Glede na navedeno sem glasovala za poročilo, ki je bilo tudi ugodno ocenjeno s strani Odbora za promet in turizem.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za sklenitev sporazuma o zračnem prevozu med EU in Vietnamom, ki nadomešča nekatere določbe 17 obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med omenjeno državo in državami članicami in ki zagotavlja letalskim prevoznikom iz EU nediskriminacijski dostop do zračnih poti med Evropsko unijo in Vietnamom v skladu z razsodbo Evropskega sodišča iz leta 2002 in v skladu s konkurenčnim pravom Skupnosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Mednarodne odnose na področju letalstva med državami članicami in tretjimi državami običajno urejajo dvostranski sporazumi o zračnih prevozih. Sodišče EU je leta 2002 razsodilo, da so običajne klavzule o določitvi, ki jih države članice uporabljajo v bilateralnih sporazumih na področju letalstva, v nasprotju s pravnim redom EU. Tretji državi omogočajo, da zavrne, odvzame ali začasno prekliče dovoljenja ali pooblastila letalskega prevoznika, ki ga je določila država članica, vendar ni v pretežni lasti in pod dejanskim nadzorom navedene države članice ali njenih državljanov.

Ugotovljeno je bilo, da to pomeni diskriminacijo letalskih prevoznikov iz EU, ustanovljenih na ozemlju ene države članice, a v lasti in pod nadzorom državljanov druge države članice, v nasprotju s členom 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki državljanom držav članic, ki so uveljavili svojo pravico do ustanavljanja, zagotavlja, da bodo v državi članici gostiteljici obravnavani enako kot njeni državljani.

Obstajajo še druga področja, kot je konkurenca, kjer je treba skladnost s pravnim redom EU zagotoviti tako, da se spremenijo ali dopolnijo obstoječe določbe iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med državami članicami in tretjimi državami.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Menim, da je končno besedilo, o katerem smo glasovali danes, primerno, saj omogoča dostop do zračnih poti med EU in Vietnamom vsem letalskim prevoznikom iz Evropske unije in odpravlja diskriminacijo med letalskimi prevozniki. Poleg tega uvaja jamstva na področju varnosti in konkurence, ključna za izboljšanje letalskih poletov na teh progah, kar bo v prid tako prevoznikom kot potnikom. Ta država, ki ji uspeva vztrajna gospodarska rast in je po zaslugi prožnosti svojega podjetniškega razreda obvladala mednarodno krizo uspešneje kot številne druge države, je za EU zaželena partnerica in na današnjem glasovanju lahko samo podpremo doseženi pomembni napredek v odnosih.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija je s pogajanji dosegla sporazum med EU in Republiko Vietnam, ki nadomešča 17 obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med to državo in državami članicami. Obravnavani sporazum ne vsebuje običajnih določb o davku na gorivo v EU za lete, ki jih izvajajo prevozniki iz tretjih držav. Sporazum pa prinaša EU pomembne pridobitve, zato sem s svojim glasom podprl priporočilo Parlamenta.

Pri tem bi rad izpostavil klavzulo o določitvi iz sporazuma, ki bo vsem letalskim prevoznikom iz EU zagotovila nediskriminacijski dostop do zračnih poti med EU in Vietnamom, pa tudi določbe v zvezi z varnostjo in spoštovanjem konkurenčnega prava.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Sporazum je uskladil klavzule o določitvi iz dosedanjih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu s pravnim redom EU v skladu z razsodbo Evropskega sodišča iz leta 2002. Glasovala sem za sklenitev sporazuma.

Poročilo: Dominique Baudis (A7-0042/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za poročilo, ker je treba trgovinska pogajanja s tem območjem zaključiti, prepričan pa sem tudi, da smo dosegli določen napredek, saj dokument zajema tudi področja, kot so energija, industrija in surovine, še predvsem pa raziskave, inovacije in izobraževanje.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo, rada pa bi pozvala voditelje EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), naj okrepijo sodelovanje, zlasti trgovinsko, saj so se pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in GCC začela že pred 20 leti, pa še vedno niso končana. Poleg tega, da je območje GCC strateško zelo pomembno za EU in Zahod na splošno, so države GCC tudi naše pomembne trgovinske partnerice. Naša trgovina s tem območjem vztrajno raste in njen obseg je leta 2009 dosegel že 79,7 milijard EUR. Naša trgovinska bilanca z državami GCC je pozitivna, saj vanje izvozimo za 57,8 milijard EUR blaga, vrednost našega uvoza iz njih pa je 21,8 milijard EUR. ESZD bi morala temu pomembnemu območju posvečati več pozornosti in v državah članicah GCC bi morala EU vzpostaviti nove diplomatska predstavništva. S tem bi lahko povečali razpoznavnost EU in okrepili naš vpliv v tem delu sveta. Glede na vse pretrese in nemire, ki jih preživlja to območje, je vključevanje EU danes potrebno še bolj kot kdajkoli.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija in Svet za sodelovanje v Zalivu se pogajata o sporazumu o prosti trgovini že kakšnih 20 let. Poglobitev odnosov bi bila v prid obema stranema, saj imata niz priložnosti za sodelovanje na področju izobraževanja, znanstvenih raziskav in obnovljivih virov energije. Na domačem prizorišču v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu že nekaj let potekajo procesi politične in družbene modernizacije, ki jih velja podpreti in spodbujati. Menim, da je potreben stalen dialog med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu, če želimo doseči napredek pri spodbujanju človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravic manjšin, v boju proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola ali vere. Zaradi tega sem to poročilo podprla.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija in Svet za sodelovanje v Zalivu že kakšnih 20 let poskušata s pogajanji doseči sporazum o prosti trgovini. Pogajanja še niso končana. V teh 20 letih se je spremenilo marsikaj. Članice Sveta za sodelovanje v Zalivu so postale gospodarsko gonilo celotne bližnjevzhodne in severnoafriške regije. So tudi glavne vlagateljice v južne sredozemske sosede Evropske unije. Možnosti za sodelovanje med Evropsko unijo in članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu zato presegajo trgovinski okvir in zajemajo tudi področja, kot sta znanost in izobraževanje. Zato sem glasovala za samoiniciativno poročilo, ki poziva Evropski parlament k oblikovanju ambicioznejše politike do Sveta za sodelovanje v Zalivu.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo. Evropska unija in Svet za sodelovanje v Zalivu se pogajata o sporazumu o prosti trgovini že kakšnih 20 let. To so najdaljša še ne končana trgovinska pogajanja, v katerih sodeluje EU. V tem času se je stanje na tem območju korenito spremenilo. V dveh desetletjih so se države članice GCC razvile v gospodarsko gonilo bližnjevzhodne in severnoafriške regije, sama regija, ki v zadnjem času doživlja vzpon, pa ima znaten vpliv na dogajanja v svetovnem gospodarstvu. Strinjam se s predlogom iz poročila, da je treba čim prej skleniti sporazum o prosti trgovini s to regijo, ki ima za EU velik pomen. Možnosti za sodelovanje med EU in Zalivom niso omejene samo na trgovino, ampak zajemajo tudi druga področja skupnega interesa, kot so mednarodna varnost, boj proti terorizmu, diplomatsko posredovanje na območjih napetosti na Bližnjem vzhodu, upravljanje regionalne krize, medkulturni dialog in upravljanje svetovnega gospodarstva.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) To samoiniciativno poročilo je zasnovano kot poziv Evropskega parlamenta, naj EU oblikuje bolj širokopotezno politiko do Sveta za sodelovanje v Zalivu in njegovih držav članic. Glasoval sem za poročilo, saj menim, da je to smer, ki jo moramo izbrati. Še toliko bolj, ker je Svet za sodelovanje v Zalivu pred kratkim izjavil, da ne priznava več legitimnosti režima Moamerja Gadafija. Ta politika nas veseli in hrabri. Svet je obsodil zločine Gadafijevega režima nad civilnim prebivalstvom in pozval Ligo arabskih držav in Varnostni svet ZN k takojšnjemu posredovanju. Proces povezovanja, ki ga je šest držav članic Sveta sprožilo pred več kot tridesetimi leti, je do danes edini tak primer v arabskem svetu. Moramo jih podpreti.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Danes je sporazum o prosti trgovini z zalivskimi državami za Evropsko unijo pomembnejši kot kdaj koli. Dosedanji potek pogajanj o tem sporazumu je kaj klavrn, vsaj kar zadeva trajanje. Stanje se je v 20 letih od začetka pogajanj povsem spremenilo. Geopolitično okolje v Zalivu je danes drugačno, kar ima posledice regionalnih in svetovnih razsežnosti. Upoštevati moramo liberalizacijo in večjo raznolikost gospodarstev teh držav. Danes so zalivske države mnogo več kot samo trgovinske partnerice, saj je njihov vpliv na finančni sektor in diplomacijo, pa tudi na druga področja, vse večji. Njihov vpliv pa bo samo še naraščal. To zahteva od Evropske unije nov pogled in ugotovitev, da sodelovanje med regijama presega trgovinske okvire. Imamo skupne interese na področjih mednarodne varnosti, boja proti terorizmu, diplomatskega posredovanja na območjih napetosti na Bližnjem vzhodu, upravljanja regionalne krize, medkulturnega dialoga in upravljanja svetovnega gospodarstva. EU lahko izkoristi prednostni položaj, s katerim razpolaga v primerjavi z novimi akterji, ki delujejo v Zalivu, vendar je za to potrebna politična volja na najvišji ravni.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o trgovinskih, gospodarskih in finančnih odnosih med EU in državami Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), to je Savdsko Arabijo, Bahrajnom, Združenimi arabskimi emirati, Kuvajtom, Katarjem in Omanom. Strinjam se s točkami besedila o odnosih med EU in arabskimi državami v Zalivu, zlasti v zvezi s strateškimi sporazumi na področjih energije, znanosti in izobraževanja. Pomembno je doseči tudi sporazum o prosti trgovini.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. Prepričan sem, da je v interesu EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), da navežeta tesnejše odnose na vseh ravneh, pa naj gre za politične, kulturne, trgovinske ali finančne odnose.

V zvezi z vsebino poročila, pri katerem sem bil poročevalec za Odbor za mednarodno trgovino, bi rad izpostavil tri predloge, ki sem jih zagovarjal že od vsega začetka in ki so jih drugi člani toplo pozdravili: 1) okrepitev diplomatske prisotnosti v regiji z vzpostavitvijo delegacije EU v vsaki od držav članic GCC, za kar naj poskrbi Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), 2) organiziranje rednih vrhunskih srečanj voditeljev držav in vlad EU in GCC, in, končno, 3) poziv visoki predstavnici/podpredsednici in komisarju za trgovino, naj ocenita alternativne pristope k prihodnjim trgovinskim odnosom z državami Sveta za sodelovanje v Zalivu, in sicer v obliki dvostranskih sporazumov med EU in tistimi zalivskimi državami, ki se že čutijo pripravljene za sklenitev dodatnih dogovorov z EU.

Zadnji predlog sicer pomeni nov pristop EU k odnosom s tretjimi državami, prepričan pa sem, da niti EU niti katera koli od držav GCC, ki je pripravljena navezati tesnejše odnose na vseh področjih, ne sme biti talka drugih držav GCC, ki se še ne počutijo pripravljene na to.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo, ker trdi, da možnosti sodelovanja med EU in Zalivom presegajo zgolj trgovinski okvir. Dobri odnosi s takimi regionalnimi bloki lahko precej prispevajo k uresničevanju skupnih interesov na področjih, kot so mednarodna varnost, boj proti terorizmu in upravljanje svetovnega gospodarstva.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob družbenih, političnih in vojaških pretresih in nemirih v več državah z večinskim muslimanskim prebivalstvom je še bolj pomembno, da EU oblikuje strategijo za območje Zaliva in vzpostavi stike ter trajna partnerstva z vodilnimi večstranskimi institucijami na območju Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC). Strani imata očitne skupne varnostne in gospodarsko-finančne interese, zato bi morala EU okrepiti svoja prizadevanja in usmeriti vire v krepitev ozaveščenosti ter poskušati oblikovati osnutek trgovinskega sporazuma, ki, po mojem prepričanju, ne sme služiti le povečanju trgovinske izmenjave, ampak tudi poglabljanju stikov med ljudmi obeh regij.

Upam, da se bodo reformni procesi, ki so jih začele nekatere od teh držav, utrdili, in da je lahko prispevek Evrope pri tem pozitiven.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog resolucije Parlamenta obravnava odnose med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) in vzpostavljanje strateškega partnerstva med državami članicami teh dveh organizacij. Kljub pretresom v nekaterih arabskih državah, ki jih lahko spremljamo v zadnjem času, so zalivske države gospodarsko zelo močne in ponujajo EU odlične možnosti za sodelovanje. Te države pomenijo odlično priložnost za trgovanje ne le zaradi pridobivanja nafte, katere zaloge kopnijo, ampak predvsem zato, ker se lotevajo naložb v alternativne vire energije, Evropa pa uživa strokovni ugled tudi na tem področju. Zato me veseli, da je bilo poročilo sprejeto, in upam, da bomo kmalu lahko sprejeli sporazum, ki bo okrepil partnerstvo med EU in islamsko skupnostjo.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vzrokov za zaskrbljenost in območij nestabilnosti, ki do skrajnosti zapletajo geopolitično okolje v tej regiji, ne manjka: razmere v Palestini, vojna v Iraku, razmere v Iranu, nedavne ljudske vstaje v več državah, na primer v Jemnu, in razmere v Darfurju. Pri odzivanju na te pojave EU v odnosih z državami v tej regiji uporablja dvojna merila, to pa ovira reševanje sporov, pogajanja in mirovni proces. Poleg tega pogosto posega v nemire in pri tem krši suverenost ljudstev v tej regiji.

V tem okviru poročilo izhaja iz pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC), ki trajajo že 20 let in so tako najdaljša trgovinska pogajanja, v katerih sodeluje EU in do danes še niso končana. Že to bi lahko bil zadosten razlog za našo zavrnitev poročila. Zaradi nekaterih ustnih sprememb, predloženih med glasovanjem, pa je poročilo še bolj nesprejemljivo, še zlasti zaradi sklicevanja na stališče Varnostnega sveta ZN o vzpostavitvi zaprtega zračnega območja v Libiji, ki je, kot vemo, le kulisa za vojno proti tej državi.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Znano je, da je geopolitični položaj na območju Zaliva zelo zapleten in da mu daje pečat niz odprtih perečih vprašanj v zvezi z varnostjo in mirom. Med njimi zlasti izstopajo bližnjevzhodni mirovni proces, vojna v Iraku, razmere v Iranu, ljudska vstaja v Jemnu in dogodki v Darfurju v zadnjem času, pa tudi zadnji dogodki v Severni Afriki.

Poročilo pa vseeno ugotavlja, da „je več kot tretjina vseh svetovnih državnih premoženjskih skladov v lasti držav Sveta za sodelovanje v Zalivu in so ti skladi pripomogli k reševanju svetovnega in evropskega finančnega sistema“. V takih okoliščinah že 20 let potekajo pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC), najdaljša še ne končana trgovinska pogajanja, v katerih sodeluje EU.

Dejstvo je, da se EU vmešava v dogajanja v tej regiji in v odnosih s tamkajšnjimi državami uporablja dvojna merila, to pa ovira pogajanja in mirovne procese, ki zadevajo suverene pravice ljudstev v tej regiji. Še več, resolucija, ki jo je sprejel Parlament, vsebuje nove predloge, ki ne prispevajo k mirovnemu procesu v regiji ...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Moj glas za poročilo je znak podpore demonstracijam za demokracijo in človekove pravice v Bahrajnu in obsodbe nasilnega odziva vlade nanje. Države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), Iran, Irak, Jemen, Oman, Združeni arabski emirati, Katar, Savdska Arabija in Kuvajt, danes pomenijo šesti največji izvozni trg EU, EU pa je glavna trgovinska partnerica GCC. Kljub že sedaj intenzivni ravni trgovinske izmenjave še vedno obstajajo možnosti za njeno poglobitev, pa tudi prostor za povečanje diverzifikacije izmenjav med obema stranema, če pomislimo na velikost trga EU in na prizadevanja držav GCC glede diverzifikacije njihovih izvozov. Sporazum o prosti trgovini bi prinesel tudi nove priložnosti za tehnično sodelovanje in pomoč, sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in GCC pa bi spodbudila poglobitev vezi in dodatno diverzifikacijo. Besedilo ponovno opozarja, da EU nasprotuje uporabi smrtne kazni in poziva k svetovnemu moratoriju na izvajanje te prakse; v zvezi s tem obžaluje, da vse države članice GCC še naprej izvajajo smrtno kazen; zato jih poziva, naj sprejmejo moratorij na usmrtitve; poziva zlasti države, ki uporabljajo metode kot so obglavljanje, kamenjanje, križanje, bičanje ali amputacije, da te prakse ukinejo.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo o odnosih EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu. Rad bi poudaril svojo podporo ustnim spremembam poročevalca gospoda Baudisa, s katerimi je besedilo uskladil z zadnjimi dogodki.

Vse države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu je treba pozvati, naj priznajo trajajoče splošno gibanje za demokratične reforme v širši regiji, in jih pozvati k popolni vključitvi nastajajočih skupin civilne družbe za spodbuditev procesa pristnega mirnega demokratičnega prehoda znotraj svojih držav.

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Območje Perzijskega zaliva je z več vidikov strateškega pomena za Evropsko unijo, še zlasti z vidika energetske oskrbe. Evropska unija želi okrepiti sodelovanje s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) ─ organizacijo, ki jo sestavlja šest najbogatejših držav v tej regiji ─ s sklenitvijo sporazuma o prosti trgovini, ki je osrednji element tega procesa. Glasovala sem za poročilo, ki pripravlja teren za sodelovanje med Unijo in GCC v prihodnje. Predlog kolega gospoda Baudisa, ki zajema vsa vprašanja, pomembna za tako partnerstvo, kot so pravice manjšin, pravice žensk ter svoboda vesti in izražanja, pa tudi izraža podporo izraelsko-palestinskemu mirovnemu procesu in izpostavlja področja strateškega partnerstva, kot so raziskave, izobraževanje, fosilna goriva in alternativni viri energije, je bil med političnimi skupinami sprejet s precej širokim soglasjem. Zaradi zadnjih dogodkov v Bahrajnu pa nas je zaskrbelo, ali je poročilo še dovolj aktualno. Z dobro voljo, ki so jo pokazale vse strani, nam je uspelo doseči nekaj odličnih kompromisov o ustnih spremembah, s tem pa smo poročilo posodobili in preprečili, da bi šli meseci trdega dela v nič.

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Baudisa. Izčrpno poročilo gospoda Baudisa zajema vse teme, ki nas zanimajo v zvezi s človekovimi pravicami, enakostjo žensk, svobodo tiska in demokratizacijo. Poročilo upošteva tudi zadnje spremembe na političnem prizorišču Bahrajna. Prepričan sem, da je nujno obsoditi uporabo nasilja v tem sporu. Strateško partnerstvo na številnih področjih, ki je v poročilu večkrat izpostavljeno, bi moralo prispevati k preprečevanju kriz v odnosih med EU in to regijo ter k večji energetski varnosti Evrope. Države Perzijskega zaliva so izredno pomembni akterji v mirovnem procesu. Zato bi rad izrazil veliko veselje ob sprejetju poročila in upanje, da bo sodelovanje med Evropsko unijo in državami perzijskega zaliva cvetelo dolga leta.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo in še zlasti pozdravljam ustne spremembe v novi vstavljeni točki 7a, ki „poziva vse države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj priznajo trajajoče splošno gibanje za demokratične reforme v širši regiji in poziva k popolni vključitvi nastajajočih skupin civilne družbe za spodbuditev procesa pristnega mirnega demokratičnega prehoda znotraj svojih držav s partnerji v regiji in s polno podporo Evropske unije“.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) V 20 letih, kar trajajo trgovinska pogajanja med Evropsko unijo in državami Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), so se okoliščine korenito spremenile in v teh odnosih moramo doseči prelomnico.

Sklenitev sporazuma o prosti trgovini je slej ko prej naša politična in poslovna prednostna naloga. Geopolitično okolje GCC zaznamuje pojav niza varnostnih vprašanj svetovnih in regionalnih razsežnosti, kar pomeni, da se je treba lotiti procesa liberalizacije in povečevanja raznolikosti gospodarske strukture teh držav. Te države bi morale vztrajati na svoji poti sodelovanja in multilateralizma.

Naloga Evropske unije je torej oblikovati novo strateško partnerstvo, ki bo lahko podprlo sedanji proces združevanja v tej regiji. Poleg tega bi bilo zaželeno, da bi Evropska služba za zunanje delovanje odprla nova diplomatska predstavništva v teh državah. Zato bi bilo dobro, da bi Parlament spodbujal ambicioznejšo politiko EU do GCC. Okrepiti moramo odnose in sodelovanje na področjih, kot so znanstvene raziskave in tehnologija, ob tem pa vztrajati pri razpravah o vprašanjih, kot so varstvo verskih manjšin, pravica do dela in svoboda izražanja mnenj.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU in Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC) poskušata s pogajanji doseči sporazum o prosti trgovini že več kot dve desetletji. Ta pogajanja tako spadajo med najdaljša še ne končana trgovinska pogajanja, v katerih sodeluje EU.

V 20 letih se je okvir, v katerem potekajo pogajanja, korenito spremenil. Države GCC razpolagajo z veliko finančno zmogljivostjo v obliki državnih premoženjskih skladov, katerih vrednost je v letu 2009 znašala več kot 1380 milijard dolarjev oziroma več kot 35 % skupne svetovne vrednosti. Države članice GCC so postale gospodarsko gonilo celotne bližnjevzhodne in severnoafriške regije in se ponašajo z več kot 40 % nacionalnega bogastva, proizvedenega na tem območju, v njihovi lasti pa je tudi 50 % oziroma 1070 milijard USD uradnih deviznih rezerv.

Glede na ogromen finančni in gospodarski potencial teh držav moramo izkoristiti sedanje razmere, da bomo lahko pogajanja uspešno zaključili.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − EU in Svet za sodelovanje v Zalivu se pogajata o sporazumu o prosti trgovini že kakšnih 20 let: to so najdaljša še ne končana trgovinska pogajanja, v katerih sodeluje EU. Poročilo poudarja, da je sklenitev sporazuma o prosti trgovini še naprej prednostna naloga. Sporazum pa ne zajema samo trgovinskih odnosov, ampak tudi vprašanja energije, industrije in surovin, raziskav in razvoja ter inovacij in izobraževanja.

Glasovanja sem se vzdržal, ker bi morali sporazum oblikovati kot politični odziv na položaj v regiji. Vsako državo bi morali obravnavati posebej. Vzemimo za primer Iran. Vključitev Ahmadinedžadovega režima v pogajanja bi bila napaka. Potrebna je natančnejša zemljepisna oziroma gospodarska razčlenitev.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Podpiram resolucijo o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu, ker je treba zalivsko regijo danes obravnavati kot nov porajajoči se svetovni gospodarski pol, njeno geopolitično okolje pa zajema varnostna vprašanja svetovnih in regionalnih razsežnosti. Poleg tega je območje GCC šesti največji izvozni trg EU, EU pa je glavna trgovinska partnerica GCC, zato je treba naše odnose okrepiti in razširiti. Na vsak način moramo poskrbeti, da bomo sodelovanje razširili na različna gospodarska in tehnična področja, kar vključuje tudi pospešitev procesa gospodarskega razvoja. Intenzivno gospodarsko sodelovanje bi poleg tega odprlo tudi priložnosti za okrepitev vključevanja EU v to regijo in EU nudilo več možnosti za pomoč pri zagotavljanju stabilnosti te strateško pomembne regije. Storiti moramo vse v naših močeh, da se bodo ta pogajanja med regijama vendarle končala in da bomo sklenili sporazum o prosti trgovini, ki bi nam zagotovil nove priložnosti za tehnično sodelovanje in pomoč.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Vse do izbruha gibanj za demokratizacijo v arabskih državah je Evropski parlament vztrajno pozival države Sveta za sodelovanje v Zalivu k izboljšanju razmer na področjih demokracije, pravne države ter človekovih pravic in svoboščin. Naša Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov je še zlasti poudarjala nujnost reform socialne politike in zagotovitve večjih svoboščin sindikatom. Odločno smo nasprotovali usmrtitvam in teptanju pravic žensk. Moj glas za poročilo je znak podpore demonstracijam za demokracijo in človekove pravice v Bahrajnu in obsodbe nasilnega odziva vlade nanje. Pridružujem se pozivom poročevalca, naj države članice EU posredujejo zalivskim državam svoje izkušnje pri uvajanju tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Zagovarjal sem tudi pospešitev pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in zalivskimi državami. Regiji imata odlične možnosti za sodelovanje, ne le na gospodarskem področju, ampak tudi na področjih mednarodne varnosti, boja proti terorizmu, diplomatskega posredovanja na območjih napetosti na Bližnjem vzhodu, medkulturnega dialoga in upravljanja svetovnega gospodarstva.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Baudisa o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) se nanaša na pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in državami Perzijskega zaliva. Menim, da je ta sporazum, ki bo olajšal trgovanje in tako okrepil socialne in politične vezi, s tem pa regijo vrnil na svetovno prizorišče, osrednjega pomena za stabilnost regije po vojnah v zadnjih letih in najnovejših dogodkih, pa tudi velikega poslovnega pomena. Za poročilo sem glasoval iz teh razlogov, pa tudi v upanju, da se bodo naši odnosi okrepili, saj bi bilo to v obojestransko korist, tudi glede na novo svetovno ureditev.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za samoiniciativno poročilo, ki je zasnovano kot poziv Parlamenta k oblikovanju bolj širokopotezne politike vzpostavljanja strateškega partnerstva med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) ter njegovimi državami članicami.

EU in GCC poskušata s pogajanji doseči sporazum o prosti trgovini že kakih 20 let. Ta pogajanja spadajo med najdaljša še ne končana trgovinska pogajanja, v katerih sodeluje EU. V 20 letih pa se je okvir, v katerem potekajo pogajanja, korenito spremenil. Možnosti sodelovanja med regijama dejansko presegajo trgovinsko razsežnost. Regiji imata skupne interese na področjih, kot so mednarodna varnost, boj proti terorizmu, diplomatsko posredovanje na območjih napetosti na Bližnjem vzhodu, upravljanje regionalne krize, medkulturni dialog in upravljanje svetovnega gospodarstva.

Glasovala sem za samoiniciativno poročilo, ker menim, da poziv Parlamenta k oblikovanju bolj širokopotezne politike EU do GCC in njegovih držav članic prihaja ob pravem času. Upam, da se bo tudi na najvišji ravni našlo dovolj politične volje, potrebne za ureditev te zadeve.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Razprave o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) tečejo že kakih 20 let. V tem času so se finančne in geopolitične razmere v GCC korenito spremenile: odprlo se je več varnostnih vprašanj (kot so Irak Iran, Jemen, islamski terorizem, piratstvo), na območju zdaj delujejo tudi novi poslovni akterji.

Obenem pa so države članice GCC postale gospodarsko gonilo celotne bližnjevzhodne in severnoafriške regije in so danes glavne vlagateljice v južne sredozemske sosede EU. Regiji imata skupne interese na področju varnosti, boja proti terorizmu, upravljanja regionalne krize in upravljanja svetovnega gospodarstva. Zato danes Parlament pozivamo k oblikovanju bolj širokopotezne politike sodelovanja z državami GCC. EU lahko izkoristi prednostni položaj, s katerim razpolaga v primerjavi s številnimi novimi akterji, ki delujejo v Zalivu, zlasti na področjih izobraževanja, znanstvenih raziskav, energije in tehnologije. Ne smemo zamuditi priložnosti, ki nam jih nudi sedanji posebni zgodovinski trenutek ─ čas vzpostavljanja nove svetovne gospodarske ureditve in premikov v razmerjih med regijami.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Območje Zaliva je za EU velikega pomena, zato je nujno, da oblikujemo strategijo za krepitev političnih, finančnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vezi s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC). V tem smislu je naša prednostna naloga skleniti sporazum o prosti trgovini med EU in GCC. Možnosti sodelovanja segajo tudi na druga področja, kot so izobraževanje, energija in znanstvene raziskave.

Zato podpiram današnji poziv naše zbornice k oblikovanju bolj širokopotezne politike EU do GCC in njegovih držav članic in upam, da bo okrepitev dialoga in sodelovanja med EU in GCC spodbudila in utrdila spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Med razlogi, zakaj sem glasoval za besedilo, je treba omeniti tudi sprejetje spremembe 7a (nova točka), ki se glasi: „poziva vse države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu naj priznajo trajajoče splošno gibanje za demokratične reforme v širši regiji in poziva k popolni vključitvi nastajajočih skupin civilne družbe za spodbuditev procesa pristnega mirnega demokratičnega prehoda znotraj svojih držav s partnerji v regiji in s polno podporo Evropske unije,“.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in območjem Zaliva je prednostna naloga v interesu obeh strani in bo še poudaril pomen, ki ga pripisujeta druga drugi. Prisotnost Evropske unije na tem območju podpira trgovinsko politiko in prispeva k razvoju ciljno usmerjenih in učinkovitih informacij o EU v zalivskih državah.

S sklenitvijo obravnavanega sporazuma si bo Unija lažje zagotovila večjo prepoznavnost s strategijo vzpostavljanja novih diplomatskih predstavništev v zalivskih državah, ta pa bodo spodbujala politični dialog in skrbela za večjo učinkovitost evropskega delovanja. To velja tudi v zvezi z energetskimi potrebami EU, ki jih za zdaj večinoma pokrivajo fosilna goriva, v prihodnje pa bo na porabo nafte vplivala podnebna politika, usmerjena v obnovljive vire. Socialna in politična dogajanja v večini držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) v zadnjih letih spodbujajo krepitev človekovih pravic in boj proti vsem vrstam diskriminacije, tudi na podlagi spola, spolne usmerjenosti in vere. Zato moramo zgraditi trdno partnerstvo med EU in GCC, ki bo naklonjeno odpiranju trgov za blago in odpravljanju netarifnih ovir.

  Charles Tannock (ECR) , v pisni obliki. − Delegacija konzervativcev Združenega kraljestva in poslanska skupina ECR sta glasovali za sprejetje poročila gospoda Baudisa o odnosih EU-GCC, vključno z obsežnimi ustnimi spremembami, ki jih je predlagal poročevalec na današnjem plenarnem zasedanju, saj je treba obsoditi vsako nesorazmerno uporabo sile s strani oblasti v Bahrajnu, zlasti domnevno streljanje na neoborožene mirne demonstrante.

Znano je, da se tudi demonstranti, katerih večina je pripadnikov šiitske skupnosti, v določeni meri zatekajo k nesprejemljivemu nasilju, in zato pozivamo obe strani, naj se nasilja čim bolj vzdržujeta. Bahrajn je zvest zaveznik Zahoda in gostitelj ameriške flote in pozdravljamo ponudbo kronskega princa Bahrajna, da se v tej državi začne dialog. Vemo, da ima po pravilih GCC vlada Bahrajna pravico poklicati Savdsko Arabijo in Kuvajt na pomoč pri vzpostavljanju reda in miru, vseeno pa bi morale tuje sile na ozemlju Bahrajna spoštovati temeljne človekove pravice, tudi pravico do mirnih demonstracij. Upamo, da bomo lahko čim prej sklenili sporazum o prosti trgovini, saj bodo gospodarska rast in nova delovna mesta, še zlasti za prikrajšano šiitsko skupnost, prispevala k umiritvi v tej otoški državi in omilitvi družbenih napetosti.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem predlog resolucije, ki pomeni jasno sporočilo našim partnerjem na Arabskem polotoku. V sedanjem ozračju skrajnih gospodarskih, socialnih in geopolitičnih napetosti je zelo pomembno, da Parlament ponovno potrdi svojo pripravljenost za revidiranje naših sporazumov o sodelovanju glede na dogodke v arabskem svetu. Ne predlagamo trganja naših zgodovinskih povezav, ampak uskladitev naših odnosov s stvarnostjo na terenu in s potrebami ljudi, tako da bo spoštovanje vrednot, ki jih neguje Evropa, pogoj za razvoj gospodarskih in političnih povezav. Tudi dialog s civilno družbo bo eden od osrednjih in nepogrešljivih elementov vsakega partnerstva. Napredek in reforme moramo pozdraviti, še precej napora pa bo potrebnega, da bodo te države zanesljivo zakorakale po poti k demokraciji in spoštovanju človekovih pravic ter državljanskih svoboščin. Na Bližnjem in Srednjem Vzhodu se kuje tudi prihodnost Evrope. V skladu s pridružitvenimi sporazumi med Unijo in temi državami moramo zdaj poiskati srednjo pot, pravično za vse strani, in najti ravnovesje med razvojem gospodarskih in trgovinskih odnosov ter uveljavljanjem temeljnih vrednot.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem za poročilo o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu. Kot je izčrpno pojasnjeno v poročilu, je, glede na niz možnih koristi za obe podpisnici in po 20 letih pogajanj, že čas, da usmerimo svoje sile v sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Predvsem pa podpiram v poročilu naštete točke, ki jim je treba pri pogajanjih posvetiti osrednjo pozornost, in sicer dogajanja na področju podnebnih sprememb ter obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.

Poročilo: Sharon Bowles (A7-0064/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to imenovanje, saj so bili opravljeni vsi predpisani postopki, vključno s strogo oceno življenjepisa.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V izvršilni odbor Evropske centralne banke je treba imenovati novega člana. Glasovala sem za imenovanje belgijskega kandidata gospoda Praeta, saj je priznana avtoriteta in ima strokovne izkušnje na področju monetarnih zadev in bančništva.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Podpiram ugoden izid glasovanja v Svetu o imenovanju gospoda Praeta za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke na podlagi pozitivne ocene njegovega življenjepisa in njegovih pisnih odgovorov na vprašanja, ki so jih prejeli kandidati za ta položaj.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na prelomni točki v zgodovini evropskih institucij, ko zlasti od Evropske centralne banke pričakujemo še posebej pazljivo ravnanje in posredovanje pri spremljanju krize državnih dolgov, stabilnosti evra in oživljanja gospodarstva, želim pravkar imenovanemu gospodu Praetu veliko uspeha na novem položaju; verjamem, da se bo pri opravljanju funkcije, na katero je imenovan, izkazal s predanostjo in strokovnostjo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem dokumentom, ker se je Evropski svet 18. februarja 2011 pismeno posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Petra Praeta za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke za mandat osmih let z učinkom od 1. junija 2011. Odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je nato ocenil kandidatova priporočila in med ocenjevanjem je odbor prejel življenjepis kandidata ter njegove odgovore na pisni vprašalnik, ki mu je bil poslan. Kandidat je imel nato 16. marca 2011 enoinpolurno predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora. Evropskemu svetu je bilo posredovano pozitivno mnenje o priporočilu Sveta o imenovanju Petra Praeta za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki na podlagi priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve posreduje Evropskemu svetu pozitivno mnenje o priporočilu Sveta o imenovanju Petra Praeta za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) V evropskih institucijah morajo delati samo najboljši med najboljšimi. Pravkar imenovani gospod Praet ima življenjepis brez madeža in je predstavitev v odboru Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve prestal z odliko. Želim mu veliko uspeha v osemletnem mandatu.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Veseli me, da je bil gospod Praet izbran za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Kot strokovnjak za finančno stabilnost in nadzor nad finančno infrastrukturo ter plačilne sisteme ter kot član upravnega odbora belgijske komisije za bančništvo, finance in zavarovalništvo (CBFA) uživa gospod Praet velik ugled v ekonomskih in akademskih krogih. Ima tudi obilo izkušenj, ki jih bo zdaj lahko uporabil v prid Evropski uniji.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za imenovanje dr. Pratea za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB), saj je dokazal, da je sijajen kandidat. Ob predstavitvah kandidatov v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve se je izkazalo, da je dr. Praet daleč najbolj podkovan in strokovno usposobljen med kandidati. V zadnjih letih je Evropska centralna banka dokazala, da spada med naše temeljne institucije in da je sposobna obvladovati krize ter omejevati škodo, ki jo povzročajo. Že od zloma družbe Lehman Brothers namreč ECB s svojim delovanjem ─ neodvisno in ločeno od vlad držav članic ─ skrbi, da skrajno resne posledice krize niso postale uničevalne. ECB je in ostaja branik monetarne unije in evra. Zato je bistveno, da člane njenega izvršilnega odbora odlikujejo izjemne osebne lastnosti in izkušnje.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o imenovanju gospoda Praeta na položaj člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) za mandat osmih let z učinkom od 1. junija 2011. Vsi v tej zadevi predloženi podatki, na katere sem oprla svojo odločitev, kažejo, da so merila iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije izpolnjena, in tudi to, da mora biti ECB v skladu s členom 130 omenjene pogodbe popolnoma neodvisna, zato pozdravljam imenovanje gospoda Praeta.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za ta sklep, s katerim Parlament potrjuje priporočilo Sveta o imenovanju gospoda Praeta na položaj člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Želim mu veliko uspeha pri opravljanju nalog, ki smo mu jih zaupali.

Predlog resolucije (B7-0222/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to imenovanje, saj so bili opravljeni vsi predpisani postopki, vključno s strogo oceno življenjepisa.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Namen Evropskega bančnega organa, ki je bil ustanovljen dne 1. januarja 2011 z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010, je zagotavljati stabilnost finančnega sistema, preglednost finančnih produktov in trgov, ter varovati varčevalce in vlagatelje. Evropski bančni organ je za svojega izvršnega direktorja predlagal Adama Farkasa, ekonomista v madžarski narodni banki. Pred uveljavitvijo mora izbiro odobriti še Evropski parlament. Glasovala sem za imenovanje gospoda Farkasa.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram imenovanje gospoda Farkasa za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) na podlagi odgovorov, ki jih je predložil odboru nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa).

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če smo se kaj naučili iz nedavne krize, potem je to potreba po reformi nadzorne strukture institucij z ustanovitvijo evropskih agencij in s tem po preoblikovanju celotne zasnove makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora. Evropski bančni organ je nastal kot posledica tega spoznanja.

Ker je zaupanje v banke omajal resen udarec svetovne finančne krize, je za trge in Evropejce na splošno pomembno, da začnejo ponovno zaupati v solidarnost in odpornost bančnih institucij ter da se jim povrne zaupanje v nadzorne organe. Zato je vloga, namenjena temu novemu Evropskemu bančnemu organu, tako odločilna za prihodnost.

Zdaj ko je Parlament potrdil imenovanje izvršnega direktorja organa, upam, da bo svoj mandat opravil dejavno, modro in uspešno.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem dokumentom, ker se je na seji Odbora za ekonomske in monetarne zadeve 17. marca 2011 predstavil kandidat, ki ga je izbral odbor nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) in ker je Odbor sprejel sklep, da Adam Farkas izpolnjuje merila iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, in je potrdil imenovanje Adama Farkasa za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa).

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki potrjuje imenovanje Adama Farkasa za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa).

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni sistemi so zajemali nacionalni vidik in niso bili prilagojeni globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji, ki pri tem nastajajo.

Po mojem mnenju je ustanovitev Evropskega bančnega organa nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponavljanje resnično nemoralnih situacij iz nedavne preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema.

Zato podpiram izbor Adama Farkasa za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa ter mu želim odličen mandat v vseh pogledih.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Kot član Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) sem pozorno spremljal ves proces, ki je pripeljal do ustanovitve Evropskega bančnega organa. Zato sem glasoval za imenovanje gospoda Farkasa za izvršnega direktorja tega organa. Evropski bančni organ moramo usposobiti, da bo lahko začel izvajati naloge, ki mu jih je naložil Parlament pred nekaj meseci. Iskreno upam, da bo imel Organ na voljo vse potrebne človeške in finančne vire, da bo lahko resno in natančno uveljavljal svojo nadzorno vlogo. Med predstavitvijo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve je novi izvršni direktor mene osebno in kolege prepričal o svoji strokovnosti in profesionalnosti, kar kaže tudi izid današnjega glasovanja. Še en pozitiven dejavnik, ki bo v korist evropskemu združevanju, je dejstvo, da novi izvršni direktor prihaja iz države članice, ki se je šele pred nedavnim pridružila Evropski uniji.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o imenovanju gospoda Farkasa za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa). Gospoda Farkasa je za kandidata izbral odbor nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) in je po predpisanem postopku opravil predstavitev v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Vsi v tej zadevi predloženi podatki, na katere sem oprla svojo odločitev, kažejo, da so merila iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 izpolnjena, zato me imenovanje gospoda Farkasa veseli.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) S to resolucijo Parlament potrjuje imenovanje gospoda Farkasa za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa). Želim mu veliko uspeha pri opravljanju nalog, ki smo mu jih zaupali.

Predlog resolucije (B7-0221/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to imenovanje, saj so bili opravljeni vsi predpisani postopki, vključno s strogo oceno življenjepisa.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Naloga Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je bil ustanovljen dne 1. januarja 2011 z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010, je spodbujanje zbliževanja nadzorništva in svetovanje institucijam Evropske unije v zadevah, povezanih z ureditvijo in nadzorom zavarovalništva, pozavarovalništva in sistemov poklicnih pokojnin. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je kot kandidata za prvega izvršnega direktorja izbral Španca Carlosa Montalva, ki je delal kot vršilec dolžnosti generalnega sekretarja v organu-predhodniku sedanjega organa. Pred uveljavitvijo mora izbiro odobriti še Evropski parlament. Glasovala sem za imenovanje gospoda Montalva.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram imenovanje gospoda Montalva za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) na podlagi njegove izbire s strani odbora nadzornikov Evropskega bančnega organa.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Eden od naukov krize je bila potreba po ustanovitvi neodvisnih evropskih agencij za nadzor bank in zavarovalnic na finančnih trgih. Te agencije ne bodo nadomestile nacionalnih nadzornih agencij, temveč bodo z njimi sodelovale, svoja pooblastila pa bodo porabile za preudarnost in analizo sistemskih tveganj z namenom preprečiti, da bi evropske države še kdaj prizadela kriza tolikšnih razsežnosti, kot jih ima sedanja.

Zdaj ko je Parlament potrdil imenovanje izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine), le-temu želim veliko uspeha pri opravljanju pomembnih nalog, ki jih prevzema.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem dokumentom, ker se je na seji Odbora za ekonomske in monetarne zadeve 17. marca 2011 predstavil kandidat, ki ga je izbral odbor nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) in ker je Odbor sprejel sklep, da Carlos Montalvo izpolnjuje merila iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, in je potrdil imenovanje Carlosa Montalva za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine).

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki odobrava imenovanje Carlosa Montalva za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine).

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni modeli so zajemali nacionalni vidik in se niso prilagodili globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji. Vzpostavitev evropskega organa za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin je zato temeljnega pomena za oblikovanje učinkovitega nadzornega modela poleg številnih drugih mehanizmov spremljanja, o katerih se je treba nujno odločiti in jih začeti izvajati. Zato glasujem za izbiro gospoda Montalva za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) in mu želim veliko uspeha na tem položaju.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) S pozitivnim izidom našega današnjega glasovanja smo pridali še en pomemben element v evropsko nadzorno strukturo, za katero si Parlament vneto prizadeva že od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja. Med predstavitvijo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve prejšnji teden je novi izvršni direktor dokazal svojo strokovnost in poznavanje sektorja ter težav, s katerimi se bo moral spopasti. Menim pa tudi, da zasedba dveh najvišjih položajev v Evropskem organu za zavarovanje in poklicne pokojnine s človekoma, ki sta imela enaki vlogi v dosedanji organizaciji, ne bo pomenila problema. Prepričan sem namreč, da bo ob sedanjih širših pristojnostih Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine njegovo vodstvo opravljalo svoje naloge kar najbolj uspešno.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o imenovanju gospoda Montalva za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine).

Gospoda Montalva je za kandidata izbral odbor nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine) in je po predpisanem postopku opravil predstavitev v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Vsi v tej zadevi predloženi podatki, na katere sem oprla svojo odločitev, kažejo, da so merila iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 izpolnjena, zato me imenovanje gospoda Montalva veseli.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) S tem predlogom resolucije Parlament odobrava imenovanje gospoda Montalva za izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine). Želim mu veliko uspeha pri opravljanju nalog, ki smo mu jih zaupali.

Predlog resolucije (B7-0200/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to imenovanje, saj so bili opravljeni vsi predpisani postopki, vključno s strogo oceno življenjepisa.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Naloga Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ki je bil ustanovljen 1. januarja 2011 z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010, je sodelovati pri ohranjanju stabilnosti finančnega sistema Evropske unije z zaščito celovitosti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov in s krepitvijo varstva vlagateljev. Evropski organ za vrednostne papirje in trge je za svojo prvo izvršno direktorico imenoval gospo Ross, ekonomistko nemškega rodu, ki je doslej delala pri Bank of England. Pred uveljavitvijo tega imenovanja ga mora Evropski parlament potrditi z glasovanjem. Osebno sem glasovala za imenovanje gospe Ross.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je kriza finančne trge močno prizadela, je nujno obnoviti zaupanje vanje. V veliki meri bo to odvisno od vloge nadzornih organov, ki bodo morali svoja pooblastila izvajati strokovno in učinkovito, da bi vlagateljem in podjetjem posredovali potrebno zaupanje.

V tem okviru je bil ustanovljen Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ki ne bo zamenjal nacionalnih nadzornih agencij, temveč bo imel pomembno vlogo v novem evropskem nadzornem okviru. Zato je pomembno, da začne ta agencija kmalu delovati.

Zdaj ko je Parlament potrdil imenovanje izvršne direktorice Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ji želim uspešen mandat.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem dokumentom, ker se je na seji Odbora za ekonomske in monetarne zadeve 17. marca 2011 predstavila kandidatka, ki jo je izbral odbor nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge), in ker je Odbor sprejel sklep, da Verena Ross izpolnjuje merila iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010, in je potrdil imenovanje Verene Ross za izvršno direktorico Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge).

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki odobrava imenovanje Verene Ross za izvršno direktorico Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge).

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni sistemi so zajemali nacionalni vidik in niso bili prilagojeni globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji, ki pri tem nastajajo.

Ustanovitev Evropskega organa za finančne trge je nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponavljanje resnično nemoralnih situacij iz nedavne preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema.

Zato podpiram izbor gospe Ross za izvršno direktorico Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter ji želim odličen mandat v vseh pogledih.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Za imenovanje gospe Ross za izvršno direktorico sem glasoval iz več razlogov. Zakonodajni akti, ki smo jih sprejeli v zadnjem času ali jih bo treba še sprejeti, uvajajo izredno velika pooblastila v zvezi z nadzorom, analizami in ocenjevanjem. Samo pomislimo na primer na vse tehnične standarde, ki jih bo moral organ oceniti in predložiti Komisiji v odobritev. Zato je bistveno, da se Evropski organ za vrednostne papirje in trge čim prej usposobi za začetek delovanja in izvajanje nalog, ki mu jih je poveril Parlament v lanskem letu. Na koncu pozdravljam tudi to, da je bila na enega od najvidnejših položajev imenovana ženska, ne le zaradi svojega spola, ampak zaradi odličnega življenjepisa. Podobno kot za druga dva organa tudi za tega upam, da bo imel pogoje ─ proračun, strukturo in človeški kapital ─ za čim boljše delovanje.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o imenovanju gospe Ross za izvršno direktorico Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge). Gospo Ross je za kandidatko izbral odbor nadzornikov Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) in je po predpisanem postopku opravila predstavitev v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Vsi v tej zadevi predloženi podatki, na katere sem oprla svojo odločitev, kažejo, da so merila iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 izpolnjena, zato me imenovanje gospe Ross veseli.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) S tem predlogom resolucije Parlament odobrava imenovanje gospe Ross za izvršno direktorico Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge). Želim ji veliko uspeha pri opravljanju nalog, ki smo jih ji zaupali.

Poročilo: Francesca Balzani (A7-0058/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za, ker so obveznosti zdaj večje. Pomembno pa je, da imamo ves čas pred očmi cilje strategije Evropa 2020 in da uporabljamo pristop na podlagi „trajnosti in odgovornosti“, ne le na podlagi „varčevalnih ukrepov“, kot predlaga Svet, in da upoštevamo nove potrebe, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, ne da bi pri tem izpostavljali obstoječe, uspešne programe tveganju.

Proračun EU za leto 2012 bi moral spodbujati rast in visokokakovostno zaposlovanje ter podpirati izvajanje strategije Evropa 2020.

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. − Glasovala sem proti poročilu gospe Balzani o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012, ker izraža prepričanje, da bo Evropo iz gospodarske recesije izvlekla strategija Evropa 2020, evropski narodi pa v resnici potrebujejo osvoboditev iz železne pesti prekomernega zakonskega urejanja in prevelikih davkov EU. Strategija Evropa 2020 ni pravo zdravilo za težave naših gospodarstev.

V poročilu najdemo tudi trditev, da bi zmanjšanje proračuna ogrozilo evropsko solidarnost in gospodarski razvoj. Evropski proračun je danes drago razkošje, ki si ga državljani in davkoplačevalci ne morejo več privoščiti. Pozivi k majhnemu povečanju ali zamrznitvi so zasmehovanje ─ zato sem glasovala proti zamrznitvi ─ saj je v resnici potreben oster rez v proračun, da bodo lahko davkoplačevalci spet zadihali.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V sedanji finančni, gospodarski in socialni krizi je dolžnost evropskih institucij slediti zgledu držav članic in sprejeti varčevalne ukrepe. Zato sem glasovala za poročilo, ki v letu 2012 predvideva varčen proračun Evropskega parlamenta. Tak proračun bo Parlamentu še vedno omogočil uresničiti cilje, ki jih zastavlja EU, a ob „kar najmanjši porabi sredstev“. Proračun bo določen v kontekstu strategije Evropa 2020, s katero bo Evropa izšla iz krize močnejša.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo. Prednostni cilji iz strategije Evropa 2020 (spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje javne porabe za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanje ravni izobrazbe in spodbujanje socialnega vključevanja) bi morali pomagati Evropi, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer s trajnostno in vključujočo rastjo. V določeni meri je treba zagotoviti skladnost med izpolnitvijo teh ciljev in sredstvi, dodeljenimi v ta namen na evropski in nacionalni ravni. EU je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva, da bi se lahko ustrezno odzvala na vedno večje globalne izzive, učinkovito zagovarjala in spodbujala svoje skupne interese ter poskrbela, da bodo gospodarstva držav članic čim prej okrevala.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo Francesce Balzani, saj soglašam s tem, da moramo proračun Evropske unije za leto 2012 oblikovati tako, da bo usmerjen v uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Kljub sedanji gospodarski krizi moramo danes položiti temelje za trdno gospodarsko rast v prihodnje z vlaganjem v izobraževanje, raziskave in razvoj, inovacije in MSP. Ta področja so podlaga za napredek in konkurenčnost EU in jih moramo razvijati z vidika ustvarjanja novih delovnih mest in krepitve ozemeljske in socialne kohezije. Rada bi poudarila, da ne smemo zmanjšati financiranja teh področij in da je nujno ves čas spremljati, ali se razpoložljivi viri uporabljajo na najučinkovitejši način. Prepričana sem v temeljni pomen medsebojnega učinkovanja nacionalnih prednostnih nalog in proračuna EU. Ob tej priložnosti bi rada pozdravila prizadevanja predsednika Hermana Van Rompuyja, da bi v okviru evropskega semestra dosegel večjo disciplino v državah članicah z uveljavljanjem jasnih in merljivih ciljev, dosegljivih vsem državam. Parlament je najbolj demokratična od evropskih institucij, saj neposredno zastopa interese državljanov EU. Zato vztrajam, da bi moral biti Evropski parlament mnogo aktivneje vključen v proces evropskega semestra.

  Bastiaan Belder (EFD) , v pisni obliki. – (NL) Ne morem podpreti poročila gospe Balzani. Prvi razlog je poziv k uvedbi neke vrste davka EU. Drugi razlog je povezan z gospodarsko krizo in bolečimi ukrepi, ki jih sprejemajo države članice. Tudi EU se mora potruditi in poskrbeti, da njen proračun ne bo več uhajal nadzoru in da bo prenesel potrebne reze. V zvezi s tem zagovarjam dinamičen pristop k odpravi vedno širšega razkoraka med letnimi proračunskimi sredstvi in nakazanimi zneski. Omejitev proračunskih sredstev bi bolje uravnovesila izplačila in sredstva. Zavedam se, da bodo večletni programi, ki se zaradi iztekanja večletnega finančnega okvira 2007-2013 zaključujejo, zahtevali večja izplačila. V zvezi s tem predlagam, da glede na to, da je nekaj povečanja izplačil neogibnega, povečanje izravnamo z znatnim znižanjem proračunskih sredstev. To velja tudi za proračunske vrstice, pri katerih izvajanje zaostaja. Ti ukrepi bi bili logičen in prepričljiv korak k bolj realističnemu proračunu v današnjih težkih gospodarskih razmerah.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Rad bi poudaril velik pomen tega poročila, saj bo proračun Evropske unije za leto 2012 pomagal evropskemu gospodarstvu pri okrevanju. Obenem mora biti proračun EU za naslednje leto glavni instrument za oživljanje evropskega gospodarstva, pri čemer je velik pomen pripisan zaposlovanju, gospodarskemu upravljanju in rasti. Menim, da mora proračun za leto 2012 prispevati k uresničevanju petih ciljev strategije EU 2020: zaposlovanja, inovacij, raziskav in razvoja, podnebnih sprememb in energije, izobraževanja in socialnega vključevanja. Proračun EU je proračun naložb in leto 2012 je šesto leto sedanjega „finančnega okvira“ (2007-2013), v katerem se projekti izvajajo z redno časovno dinamiko, kar pomeni, da se plačila povečujejo z zaključevanjem dela. Po mojem mnenju lahko napovemo povečanje izplačil v letu 2012.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za splošne smernice za pripravo proračuna za leto 2012. Prepričana sem, da bi moral biti proračun Skupnosti za leto 2012 glavno orodje, ki bi pomagalo EU, da si bo opomogla in izšla iz krize močnejša ter usmerjena v zaposlovanje, gospodarsko upravljanje in rast.

Zaposlovanje, inovacije, raziskave in razvoj, podnebne spremembe in energija, izobraževanje in socialno vključevanje ─ to je pet ciljev, ki bi morali usmerjati pripravo proračuna EU za leto 2012. To bo Evropi omogočilo pametno, trajnostno in vključujočo rast.

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospe Balzani o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012, ker izraža prepričanje, da bo Evropo iz gospodarske recesije izvlekla strategija Evropa 2020, evropski narodi pa v resnici potrebujejo osvoboditev iz železne pesti prekomernega zakonskega urejanja in prevelikih davkov EU. Strategija Evropa 2020 ni pravo zdravilo za težave naših gospodarstev. V poročilu najdemo tudi trditev, da bi zmanjšanje proračuna ogrozilo evropsko solidarnost in gospodarski razvoj. Evropski proračun je danes drago razkošje, ki si ga državljani in davkoplačevalci ne morejo več privoščiti. Pozivi k majhnemu povečanju ali zamrznitvi so zasmehovanje ─ zato sem glasoval proti zamrznitvi ─ saj je v resnici potreben oster rez v proračun, da bodo lahko davkoplačevalci spet zadihali.

  William (The Earl of) Dartmouth, v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospe Balzani o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012, ker izraža prepričanje, da bo Evropo iz gospodarske recesije izvlekla strategija Evropa 2020, evropski narodi pa v resnici potrebujejo osvoboditev iz železne pesti prekomernega zakonskega urejanja in prevelikih davkov EU. Strategija Evropa 2020 ni pravo zdravilo za težave naših gospodarstev. V poročilu najdemo tudi trditev, da bi zmanjšanje proračuna ogrozilo evropsko solidarnost in gospodarski razvoj. Evropski proračun je danes drago razkošje, ki si ga državljani in davkoplačevalci ne morejo več privoščiti. Pozivi k majhnemu povečanju ali zamrznitvi so zasmehovanje ─ zato sem glasoval proti zamrznitvi ─ saj je v resnici potreben oster rez v proračun, da bodo lahko davkoplačevalci spet zadihali.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Soglašamo z mnenjem odbora, da je v težkih gospodarskih razmerah po vsej Evropi še pomembneje skrbeti za pravilno izvajanje proračuna EU, kakovost porabe in optimalno uporabo razpoložljivih finančnih sredstev Skupnosti. Pozdravljamo poziv k pripravi ambicioznih predlogov za zagotovitev lastnih virov EU in menimo, da bi moral biti na splošno poudarek na tistih proračunskih sredstvih, ki so pomembna za uresničevanje strategije Evropa 2020. Podprli smo tudi spremembo, ki poziva, naj se vsako povečanje kakšne proračunske vrstice izravna z zmanjšanjem kakšne druge. Ker ta sprememba ni bila izglasovana in ker besedilo poročila vsebuje tudi trditev, da bi zmanjšanje proračuna EU lahko „škodilo evropski solidarnosti“, smo se odločili, da se glasovanja vzdržimo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o pripravi proračuna za leto 2012, saj sem prepričana, da je glede na težke gospodarske razmere po vsej Evropi danes še bolj kot kdajkoli pomembno zagotoviti pravilno izvajanje proračuna in kakovost proračunske porabe ter optimalno uporabo obstoječih finančnih sredstev Skupnosti. Proračun Skupnosti mora biti eno od glavnih orodij, ki bo pomagalo EU, da si bo opomogla in izšla iz krize močnejša ter usmerjena v zaposlovanje, gospodarsko upravljanje in rast.

  Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospe Balzani o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012, ker izraža prepričanje, da bo Evropo iz gospodarske recesije izvlekla strategija Evropa 2020, evropski narodi pa v resnici potrebujejo osvoboditev iz železne pesti prekomernega zakonskega urejanja in prevelikih davkov EU. Strategija Evropa 2020 ni pravo zdravilo za težave naših gospodarstev.

Poleg tega poročilo preti s škodo, ki naj bi jo imelo zmanjšanje proračuna na evropsko solidarnost in gospodarski razvoj. Evropski proračun je danes drago razkošje, ki si ga državljani in davkoplačevalci ne morejo več privoščiti. Pozivi k majhnemu povečanju ali zamrznitvi so zasmehovanje, saj je v resnici potreben oster rez v proračun, da bodo lahko davkoplačevalci spet zadihali.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo opredeljuje prednostna področja, ki naj jih upošteva Parlament pri pripravi in razpravi o proračunu 2012, ob upoštevanju začetka tristranskih pogajanj konec tega meseca.

S svojo odkrito politično vsebino je to poročilo prelomno: izpostavlja in stopnjuje pomembne razprave, ki tečejo v evropskih institucijah in državah članicah o vseh elementih svežnja gospodarskega upravljanja. Opozarja tudi na možne učinke in pomen proračuna za leto 2012 za uresničevanje ciljev strategije EU 2020 na področju rasti in trajnostnega zaposlovanja v EU.

Parlament pošilja evropskim institucijam in državam članicam pomembno politično sporočilo o svoji zavezanosti krepitvi gospodarskega upravljanja in izpolnjevanju ciljev na področju rasti in zaposlovanja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s strategijo EU 2020, saj se zavzema za krepitev gospodarskega upravljanja in za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za izvajanje sedmih osrednjih dejavnosti strategije. Cilje strategije EU 2020 bo mogoče doseči le s čvrstim gospodarskim upravljanjem in evropskim usklajevanjem in ob ustreznih vlaganjih držav članic v potrebne ukrepe. Strategijo pa bo mogoče polno izvajati le, če bomo sprejeli nov večletni finančni okvir. V poročilu pomen kohezijske politike žal ni omenjen niti enkrat. Prav tako ni omenjeno kmetijstvo. Ob tem pa je približno 80 % proračuna namenjenih kmetijstvu in kohezijski politiki. Tudi mladi niso niti enkrat omenjeni v poročilu, kar je nerazumljivo. V proračunskem predlogu Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) (PPE) imajo osrednje mesto. Mladi pa nastopajo tudi v petih ciljih strategije Evropa 2020. Tudi cilja, da bi zmanjšali delež predčasne opustitve šolanja na raven pod 10 % in da bi 40 % mladih v starosti od 30 do 34 let doseglo univerzitetno izobrazbo, zadevata izključno mlade. Upam pa, da bo proračun za leto 2012 prispeval k trajnostni rasti v EU, okrepil našo konkurenčnost in pospešil zaposlovanje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sedanji trenutek spada med tiste, v katerih gospodarstvo in socialna kohezija kličeta po popolnoma drugačni viziji in vsebini proračuna EU.

V času, ko se razlike med državami članicami poglabljajo, bi moral biti proračun Skupnosti usmerjen v dejansko zbliževanje. Moral bi spodbujati gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest z zagotovljenimi delovnimi pravicami, napredek in socialno varstvo, odpravljanje revščine in socialne izključenosti ter varstva okolja. Za to bi bilo treba proračunska sredstva najmanj podvojiti s povečanjem prispevkov držav z višjim BDP na prebivalca. Temu bi morala slediti pravična in uravnotežena delitev sredstev, predvsem državam, ki so v večjih težavah.

Nasprotujemo proračunu, ki je usmerjen predvsem v podporo obnavljanju monopolov in krepitvi militarizma v EU, v liberalizacijo v nizu gospodarskih panog in v zmanjševanje varnosti zaposlitve po smernicah strategije EU 2020. Ta pot bo še poglobila obstoječe gospodarske, socialne, medregionalne in meddržavne razlike, ne bo pa odpravila problemov brezposelnosti in revščine. Zaradi tega smo glasovali proti.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. − (PL) Odbor za proračun že od začetka leta oblikuje seznam nalog, ki jih Evropski parlament šteje za prednostne pri proračunu EU 2012. Na podlagi tega seznama bomo oblikovali stališče Parlamenta v pogovorih s Svetom EU. Kaže, da bo letošnje usklajevanje med Parlamentom in Svetom še zahtevnejše kot usklajevanje v letu 2010. Svet, ki nasprotuje kakršnemu koli povečevanju proračuna EU, je že objavil svoj načrt za varčevanje, ki pa je precej prikladen, saj zadeva proračunske vrstice, ki doslej še niso popolnoma izčrpane. Parlament pa se obenem zavzema za povečanje proračuna za leto 2012, vendar le na ravni stopnje inflacije, ki jo je objavil Eurostat. Ta stopnja je objektivno dejstvo, o katerem ne moremo glasovati, kot so očitno prepričani nekateri. Kako lahko Evropski parlament utemelji predlagano povečanje?

Prvič, z izvajanjem strategije Evropa 2020, vključno z dvojnim ciljem dviganja ravni izobrazbe in pospeševanja zaposlovanja. Brez ustrezne finančne podlage bosta ta dva cilja le črka na papirju, strategijo Evropa 2020 pa bo doletela enaka usoda kot razvpito in neučinkovito lizbonsko strategijo.

Drugič, proračun EU že zdaj poka po šivih; Evropska služba za zunanje delovanje, sistem Galileo, Solidarnostni sklad in Sklad za prilagoditev globalizaciji so stroški, ki jih pred šestimi leti, med pogajanji o sedanji finančni perspektivi, ni bilo mogoče napovedati.

Ko že govorimo o smotrni porabi, bi rada kolege poslance pozvala tudi h kritičnem pretresu naše „politike stavb“, ki presega naše možnosti. En primer tega je napoved razširitve pisarniških prostorov v Bruslju.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Smo pred začetkom težkih pogajanj o proračunu za leto 2012 med državami članicami, v ozadju pa že tečejo razprave o finančni perspektivi po letu 2013. V sedanjem času krize bomo morali ves čas proračunskega postopka izpostavljati naša pričakovanja glede evropskih politik. V nasprotju z nekaterimi člani Sveta, za katere je EU samo dodatni strošek, poraba, ki jo je treba zmanjšati s prelaganjem sredstev med sedanjimi in prihodnjimi politikami, je Parlament s svojo resolucijo o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012 ponovno poudaril svoje videnje Unije kot nosilke dodane vrednosti in zaveznice državam članicam pri izvajanju ambicioznih politik. Resolucijo, ki jo je predstavila gospa Balzani, sem podprla tudi zaradi njene doslednosti in zaradi njenega jasnega političnega sporočila, poziva k sprejetju proračuna, primernega za uresničevanje ciljev zaposlovanja in rasti iz strategije EU 2020. In za konec, razpravo na plenarnem zasedanju sem izkoristila za opomin komisarju za finančno programiranje in proračun, da nujno pričakujemo sporočilo o uvedbi novih lastnih virov, ki bo, upam, omogočilo premik te razprave z mesta.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem dokumentom, saj mora pod okriljem okrepljenega evropskega gospodarskega upravljanja, mehanizma evropskega semestra in ciljev strategije Evropa 2020 proračun za leto 2012 spodbuditi rast in zaposlovanje. Strategija Evropa 2020 bi morala Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja, izboljšanja javne porabe za inovacije, raziskave in razvoj in pogojev zanjo, uresničevanja ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanja ravni izobrazbe in spodbujanja socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. V težkih gospodarskih razmerah po vsej Evropi je še pomembneje kot kdajkoli skrbeti za pravilno izvajanje proračuna EU, kakovost porabe in optimalno uporabo razpoložljivih finančnih sredstev Skupnosti. Proračun EU ima pomembno vlogo kot orodje za izhod EU iz sedanje gospodarske in finančne krize, saj je lahko katalizator za pospeševanje naložb, rasti in zaposlovanja v Evropi.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo, ki izraža mnenje, da proračun EU prinaša dodano vrednost nacionalnim javnim odhodkom, če sproža, podpira in dopolnjuje naložbe na področju politik, ki so v osrčju strategije Evropa 2020. Evropski parlament tudi meni, da je proračun EU izjemno pomemben, saj v vlogi pobudnika za spodbujanje naložb, rasti in zaposlovanja v Evropi pomaga pri izhodu iz sedanje gospodarske in finančne krize, verjame, da bi lahko proračun EU vsaj ublažil posledice sedanjih restriktivnih nacionalnih proračunskih politik in obenem podprl prizadevanja nacionalnih vlad, poudarja tudi, da bi zniževanje ravni proračuna EU zaradi njegove redistributivne narave lahko škodilo evropski solidarnosti in slabo vplivalo na hitrost gospodarskega razvoja v številnih državah članicah, meni, da izključen pristop z neto plačniki in neto prejemniki z gospodarskega vidika ne upošteva primerno posrednih učinkov med državami članicami EU ter tako spodkopava skupne cilje politike EU.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Za rešitev sedanje gospodarske in finančne krize je nujno spodbujati vključujočo, trajnostno rast Evrope in uskladiti proračun Evropske unije z glavnimi cilji. Poročilo razgrinja niz smernic, ki bodo prispevale k: spodbujanju zaposlovanja, izboljšanju javne porabe za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja. Evropski semester, nov mehanizem za okrepitev evropskega gospodarskega upravljanja, nam ponuja možnosti za izbiro najboljših poti za uresničevanje teh ciljev. Bistveno je v določeni meri zagotoviti skladnost med izpolnitvijo teh ciljev in sredstvi, dodeljenimi v ta namen na evropski in nacionalni ravni, in s tem izboljšati medsebojno dopolnjevanje evropskih in domačih javnih naložb. Evropski proračun prinaša stvarno dodano vrednost, saj lahko spodbuja naložbe, rast in zaposlovanje. Že načrtovana proračunska sredstva moramo ohraniti na primerni ravni in njihova poraba mora biti prožna. Njihovo zmanjšanje bi namreč pripeljalo do neuspeha strategije Evropa 2020. Pozivamo Komisijo, naj na podlagi temeljite ocene učinka pripravi ambiciozne predloge za zagotovitev novih in resničnih lastnih virov za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti.

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram poročilo gospe Balzani o smernicah za pripravo proračuna za leto 2012, ki bo skupaj s proračunom za leto 2013 proračun konsolidacije, ki naj odraža krčenje porabe v državah članicah in postavi merila za dodeljevanjem sredstev v naslednjem finančnem okviru. Prispevek Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) k smernicam za pripravo proračuna za leto 2012 je temeljil na konceptu odgovornosti, ki pomeni zavzemanje za gospodarnost, učinkovitost in uspešnost čim bolj skromne porabe razpoložljivih sredstev. Strategija EU 2020 temelji na pomembnih prednostnih nalogah ─ namreč raziskavah, razvoju in rasti ─, ki v poročilu gospe Balzani prvotno niso bile zajete, skupina PPE pa jim pripisuje velik pomen, tako kot ciljem na področju zaposlovanja, ki so bili zajeti že na začetku. Prednostne proračunske naloge Unije zahtevajo ustrezno financiranje, bistveno pa je tudi omogočiti prožno prerazporejanje med proračunskimi razdelki, da bomo lahko učinkoviteje obvladovali probleme, povezane z gospodarsko krizo, pa tudi predlagati proračunski okvir, ki bo vključeval lastna sredstva.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Proračun Skupnosti je glavno orodje, ki bo pomagalo EU, da si bo opomogla in izšla iz krize močnejša ter usmerjena v zaposlovanje, gospodarsko upravljanje in rast. Zgled tega je tudi sprejetje splošnih smernic. Zaposlovanje, inovacije, raziskave in razvoj, podnebne spremembe in energija, izobraževanje in socialno vključevanje ─ to je pet ciljev, ki bi morali biti v osrčju priprav proračuna EU za leto 2012.

Strategija Evropa 2020, ki temelji na teh petih ciljih, bi morala pomagati Evropi, da si bo opomogla in izšla iz krize močnejša, s „pametno, trajnostno in vključujočo rastjo“. Zato se moramo upreti vsakemu omejevanju proračunskih sredstev za uresničevanje visokih ciljev in vodilnih pobud strategije Evropa 2020.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Ključne zahteve osnutka resolucije o splošnem proračunu EU za leto 2012 so zagotavljanje zadostnih sredstev za izvajanje strategije Evropa 2020 in okrepljeno sodelovanje med evropskim in nacionalnimi proračuni. Proračun EU za leto 2012 bi moral povečati rast in visokokakovostno zaposlovanje ter začeti z izvajanjem ciljev Evropa 2020. Vodilo za odločanje o proračunu EU za leto 2012 bi zato moralo biti „vzdržnost in odgovornost“ in ne „varčnost“.

Čeprav sem glasoval „za“, bi rad poudaril, da je treba proračun razporediti tako, da bodo finančni viri uporabljeni v korist državljanov v državah članicah in ne v korist finančnih in političnih skupin, kot se trenutno dogaja v Latviji, kjer uradniki razdeljujejo sredstva EU med prijatelje in znance!

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Poročilo o proračunu za leto 2012 se nanaša na strategijo Evropa 2020, ki ponovno vsebuje visoke cilje, za katere nihče ne pričakuje, da bodo izpolnjeni. Dejstvo je, da je negotov proračunski položaj nekaterih držav članic, ki so v preteklosti živele na visoki nogi, v okviru svežnja pomoči postal mlinski kamen za vratom ostalih držav članic. Običajno je potem potrebno zelo malo za zategnitev zanke. Zaradi teh temeljnih zahtev je toliko bolj pomembno, da bo proračun za leto 2012 pravilno izvršen – v zvezi s tem ne smemo spregledati dejstva, da je proračunski nadzor še daleč od želenega – ter da bomo s svojimi sredstvi upravljali gospodarno. Navedbe „ustreznega financiranja“ strategije Evropa 2020 na tem mestu, ko milijarde iz proračuna EU še vedno skrivnostno izginjajo in se razpoložljive možnosti za morebitne prihranke, na primer v zvezi z neštetimi agencijami EU ali lokacijami Parlamenta, ne izkoristijo, predstavljajo zapravljanje denarja evropskih davkoplačevalcev. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Sedanja kriza evra poudarja osrednji pomen pravilne in gospodarne proračunske politike. Povečanje sredstev, ker to zahteva strategija Evropa 2020, je nekaj, kar zavračam, saj po eni strani strategije ni mogoče doseči, po drugi pa ima neprimerne cilje: na primer masovno povečanje števila akademikov, v resnici pa nam primanjkuje strokovnega osebja. Namesto tega bi morali izkoristiti številne potencialne možnosti za prihranke, naj bo to v zvezi z decentraliziranimi agencijami, dvema lokacijama Evropskega parlamenta ali predpristopno pomočjo za Turčijo. Zato sem glasoval proti temu poročilu o proračunu za leto 2012.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Kot vsako leto bomo skupaj z drugimi institucijami morali sprejeti proračun EU. V zvezi s tem sem glasoval za poročilo o splošnem proračunu za leto 2012, ker se strinjam z glavnimi smernicami, in sicer: povečanjem sredstev za spodbujanje rasti in premagovanje gospodarske krize na podlagi strategije Evropa 2020; dajanjem večjega pomena evropskemu semestru kot idealnemu instrumentu za usklajevanje gospodarskih politik; preprečevanjem nihanja razpoložljivosti v različnih sektorjih, temveč zgolj z uporabo mehanizmov prilagodljivosti razpoložljivih sredstev, tako da se vzpostavi resno in dosledno upravljanje razpoložljivih virov za dodelitev sredstev.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012. Splošna načela in cilji v poročilu pravilno poudarjajo, da se morajo prihodnji proračuni EU osredotočiti na politike za spodbujanje zaposlovanja in nacionalnih gospodarstev (skupni proračun EU za izvajanje vodilnih pobud do leta 2020 je ocenjen na 1,8 bilijona EUR). Vendar je treba ob vsaki priložnosti izpostaviti, da je nujen pogoj za doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020, da jih sprejmejo države članice. Na podlagi ugotovitev Komisije pa na žalost nacionalni načrti do danes ne varujejo osnovnih prednostnih nalog strategije, kot je povečanje zaposlenosti do leta 2020 s sedanjih 69 % na 75 %.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012. To je proračun za leto 2012 v znamenju močnejšega gospodarskega upravljanja, mehanizma evropskega semestra in ciljev Evropa 2020 za spodbujanje zaposlovanja.

Glede na to, da bi strategija Evropa 2020 morala pomagati Evropi, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja, izboljšanja porabe za inovacije, raziskave in razvoj in pogojev zanjo, uresničevanja ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanja ravni izobrazbe in spodbujanja socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine –, se strinjam s priporočili iz tega poročila, katerih namen je v celoti doseči teh pet ciljev.

Prav tako se strinjam s poročevalko, da morata doseganje teh ciljev in sredstva, ki so jim dodeljena, biti usklajeni, nov mehanizem za izboljšano gospodarsko upravljanje v EU pa bi moral biti priložnost za preučitev, kako bi bilo najbolje doseči teh pet ciljev.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki opredeljuje splošne smernice za pripravo proračuna za leto 2012 z namenom tristranskih pogovorov na to temo, predvidenih za 30. marec 2011. Glede tega naj poudarim potrebo po pravilni oceni vpliva, ki ga bo proračun imel na doseganje ciljev EU in izvajanje strategije Evropa 2020, ter vloge, ki bi jo proračunska politika morala imeti na področju naložb, rasti in zaposlovanja.

  Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Glede odstavka 29 ni bilo možno poimensko glasovanje, saj mi je pristojno osebje to aktivno preprečilo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Proračun za leto 2012 v znamenju izboljšanega evropskega gospodarskega upravljanja, mehanizma evropskega semestra in ciljev Evropa 2020 za povečanje rasti in zaposlovanja

1. meni, da bi morala strategija Evropa 2020 Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja, izboljšanja javne porabe za inovacije, raziskave in razvoj in pogojev zanjo, uresničevanja ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanja ravni izobrazbe in spodbujanja socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine, opozarja, da so države članice same v celoti podprle teh pet ciljev;

2. poudarja, da je treba v določeni meri zagotoviti skladnost med izpolnitvijo teh ciljev in sredstvi, dodeljenimi v ta namen na evropski in nacionalni ravni; vztraja pri tem, da mora biti proračunska politika EU v skladu s tem načelom; meni, da bi moral evropski semester kot novi mehanizem za izboljšano evropsko gospodarsko upravljanje postati forum za razmišljanje o tem, kako bi lahko najbolje izpolnili teh pet krovnih ciljev;

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) To poročilo opisuje splošne smernice Evropskega parlamenta za proračun za leto 2012 in mislim, da besedilo spodbuja trajnostno rast, ki bo pomagala premagati gospodarsko krizo. Njen pristop prerazporejanja je sestavljen iz dodane vrednosti za prihodnje javne odhodke držav članic. V skladu s finančnim načrtovanjem Komisije bo znesek porabljenih sredstev dosegel vsoto 147,88 milijard EUR. V zvezi s tem je moja država naklonjena strogemu upravljanju virov v okviru omejitve odhodkov, zlasti upravnih stroškov, v skladu z varčevalno politiko, ki se izvaja v njenem nacionalnem proračunu. Zdaj upam, da bo prerazporeditev razpoložljivih sredstev s ciljem optimizacije njihove dodelitve izvedena do konca, da bi odpravili učinke te mednarodne krize, s katero se srečujemo v vsakodnevnem življenju.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. − Pri glasovanju o proračunu za leto 2012 (splošne smernice) sem glasoval za zamrznitev proračuna in proti kakršni koli dodatni porabi zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Menim, da proračun ustreza zavezam iz Pogodbe, kot je trenutno načrtovan.

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0265/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Nisem za to poročilo, saj je končna različica z glasovanjem o spremembah očitno nepravična, ker omogoča, da ostanejo delavci migranti brez pravnega varstva na nekaterih pomembnih področjih, kot je socialna varnost. EU ne bi smela dovoliti takšne obravnave; ko gre za človekove pravice, bi EU morala biti vzor.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo. Ta dokument vzpostavlja enotni postopek obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo biti sprejeti na ozemlje države članice, da bi tam delali, ter jim ponuja varen pravni status. To bo nedvomno poenostavilo pogosto kompleksne upravne zahteve za sprejem ekonomskih migrantov. Strinjam se s stališčem poročevalke, da je eden od najboljših načinov za boj proti nezakonitemu priseljevanju in neprijavljenemu delu ta, da se razvijejo kanali zakonitega priseljevanja, ki bodo odgovarjali potrebam naših trgov dela. Gospodarsko priseljevanje je stvarnost, ki jo moramo urediti, zaradi demografskih in gospodarskih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija srečevala v bližnji prihodnosti, pa je tudi nujnost. Treba je poudariti, da predlog ne opredeljuje pogojev za sprejem državljanov tretjih držav. Pristojnost za opredelitev pogojev za sprejem in določitev števila migrantov, ki bodo sprejeti na njihovo ozemlje zaradi dela, je še vedno v rokah držav članic. Skrajni čas je, da Evropska unija gospodarsko priseljevanje uredi zakonsko in opredeli skupni pristop vseh 27 držav članic. Spremembe v Lizbonski pogodbi takšen korak naprej omogočajo, zato jih moramo začeti izvajati.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija, simbol človekovih pravic po svetu, mora jamčiti pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njenem ozemlju, in do njih oblikovati vključujočo politiko. Zato je bilo treba uskladiti nacionalno pravo držav članic glede sprejema in prebivanja državljanov tretjih držav. Zato sem glasovala za to besedilo, ki bi moralo pomagati poenostaviti postopke za sprejem, boj proti nepošteni konkurenci, ki obstaja na račun evropskih delavcev, in vzpostaviti boljši nadzor pri boju proti nezakonitemu priseljevanju in neprijavljenemu delu.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to besedilo, ker menim, da Evropska unija potrebuje enotne upravne zahteve za obravnavo delavcev migrantov iz tretjih držav. Sprejem tega akta bo imel pomemben pozitiven učinek. Znižal bo odhodke javnega sektorja, odvračal nezakonito priseljevanje in zagotovil pravične pravice za državljane tretjih držav, ki želijo delati v Evropski uniji. Gospodarsko priseljevanje je nujnost, ki jo je treba glede na demografske in gospodarske izzive, s katerimi se bo srečala Evropska unija, nadzorovano spodbujati. Ne smemo pozabiti, da so za napredek držav, kot so Združene države, Kanada ali Avstralija, zaslužni priseljenci. Pripadajo izjemno dinamični družbeni skupini, katere pristop prinaša dodatni zanos in svež pogled v priseljenskih družbah, zaradi česar postanejo slednje konkurenčnejše. V zvezi s tem moramo zagotoviti obstoj pogojev, ki jim bodo omogočili, da zakonito delajo in imajo možnost izpolniti svoje sanje brez ovir, ki jih predstavlja nesmiselna birokracija. Prav tako upam, da bo v bližnji prihodnosti enkrat za vselej rešeno vprašanje dostopa državljanov iz držav članic Romunije in Bolgarije na trg dela celotne Evropske unije.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropa se srečuje z demografskim problemom starajočega prebivalstva, zato mora poiskati delovno silo, ki je pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju, povečanju konkurenčnosti in vitalnosti. Evropa se bo morala odzvati na svoje sedanje in prihodnje potrebe po delovni sili ter zagotoviti sredstvo za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije, katerih žrtev so pogosto delavci.

Z vzpostavitvijo enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti na ozemlje države članice, da bi tam opravljali delo, ob tem pa uživali varni pravni položaj, bo ta predlog direktive poenostavil pogosto kompleksne upravne zahteve.

Moč odločanja o številu priseljencev, ki prosijo za sprejem na ozemlje z namenom plačane zaposlitve, in pogoji za ta sprejem so še vedno v pristojnosti posameznih držav članic. Iz vseh teh razlogov sem to poročilo podprla.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Že več let govorimo o uvedbi enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati v eni od držav članic. Na začetku je šlo za pohvalno pobudo, toda besedilo, kakršno je zdaj, nasprotuje zastavljenim ciljem: je diskriminatorno, ker ne spoštuje osnovnega načela enake obravnave vseh, in omejevalno, saj je izključenih več kategorij delavcev. Kljub izboljšavam od decembra 2010 med državljani tretjih držav še vedno obstaja strah družbene neenakosti. Še več, z glasovanjem za predlagano „enotno dovoljenje“ za državljane tretjih držav evropska desnica glasuje za politiko priseljevanja, ki je diskriminatorna in omejevalna. Besedilo, kakršno je, glede delovnih pogojev in socialnih pravic ne zagotavlja enake obravnave vseh delavcev. Ustvarja različne kategorije delavcev glede na državljanstvo in vrsto pogodbe in to je preprosto nesprejemljivo. Glede enake obravnave ne moremo sklepati kompromisov. Reči bi mogli „da“ skupni politiki priseljevanja in „da“ resničnemu enotnemu evropskemu dovoljenju, toda ne želimo si politike, ki je omejevalna in s tem diskriminatorna.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Glasoval sem za predlog o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, ker menim, da naraščajoči val priseljevanja v EU potrebuje ustrezno ureditev. Upravne zahteve za sprejem državljanov tretjih držav na delo v EU so preveč zapletene in nejasne. Uvedba sistema enotnega dovoljenja bo pomagala izboljšati celoten postopek, saj bo učinkovitejši in mnogo cenejši. Prav tako ne smemo pozabiti, da bo uvedba enotnega dokumenta lokalnim organom olajšala preverjanja državljanov, ki prihajajo v EU. Nenazadnje moram povedati, kako zadovoljen sem, da so besedilo, o katerem smo glasovali, moji kolegi poslanci podprli, ker je njegov namen zajamčiti socialne in ekonomske pravice priseljenim delavcem, da bi se tako izognili socialnemu dampingu in nepošteni konkurenci znotraj EU.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker bi direktiva o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, morala biti splošna okvirna direktiva o pravicah delavcev iz tretjih držav, saj bo šele takrat ta evropski zakonodajni akt lahko prispeval k cilju skupne migracijske politike. Na žalost stališče, ki ga je sprejel danes Evropski parlament glede direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo, ni izboljšalo predloga direktive Komisije. Ni bilo sprejeto, da bi priseljeni delavci iz tretjih držav, ki pridejo sem zakonito in opravljajo enako delo kot delavci iz Evropske unije, imeli enake pravice in delovne pogoje kot lokalni delavci. Treba se je zavedati, da zakoniti delavci migranti s svojim delom, davki in socialnimi prispevki, ki jih plačujejo, prispevajo h gospodarstvu EU, zato morajo imeti zajamčene enake minimalne pravice in biti enako obravnavani na trgu dela. Poudariti želim, da znotraj Evropske unije ali zunaj nje ni mogoče vzpostaviti dvotirnega trga dela. Na trgu dela EU ne moremo dovoliti oblikovanja podrazreda delavcev, ki se srečuje z diskriminacijo in nima nobenih pravic ali jamstev, ker bi to vodilo v zmanjševanje vseh socialnih standardov, ki so bili do zdaj izborjeni.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Sprejem direktive o uvedbi enotnega postopka za državljane tretjih držav z namenom pridobitve dovoljenja za delo v EU bo precej poenostavil sistem, o katerem zdaj odloča vsaka država članica. Dva ločena postopka pomenita daljše roke za obdelavo vlog in višje upravne stroške. Zaradi postopka „vse na enem mestu“ bo upravni postopek enostavnejši, cenejši in hitrejši. Dejansko bo izdaja enotnega dokumenta prav tako omogočila lažje preverjanje ljudi, ki so bili sprejeti v državo članico in imajo dovoljenje za delo. Ta dokument bo imel obliko dovoljenja za prebivanje, ki bo enako v vseh državah članicah. Države članice se bodo prav tako lahko odločile za uvedbo dodatnega dokumenta, ki bo popolnoma informativne narave. Z njim bodo informacije iz enotnega dovoljenja dopolnjene, kar bo olajšalo nadzor. Obravnavamo torej prednosti za vse vključene strani – priseljence, delodajalce in nacionalne uprave. Oblikovanje enotnega postopka obravnavanja vlog bo poenostavilo pogosto kompleksne upravne zahteve za sprejem ekonomskih migrantov. To bo zagotovilo ustrezen odziv na delovne izzive, s katerimi se EU srečuje in se bo še naprej srečevala.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Dobra stran sprejete direktive je, da oblikuje enoten pristop za obravnavo vlog državljanov tretjih držav za dovoljenja za prebivanje in delo v državi članici, in delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, zagotavlja skupne minimalne pravice. Horizontalni in okvirni značaj direktive na žalost kršijo izjeme pri področju uporabe direktive in razlike glede pravic določenih skupin prebivalstva. Prišlo je do spodkopavanja načela enake obravnave vseh delavcev iz tretjih držav, ki zakonito delajo v Uniji, v primerjavi z državljani EU. Ta enakost bi morala biti priznanje koristi, ki jih delavci migranti prinašajo gospodarstvu EU s svojim delom in prav tako s plačevanjem davkov in socialnih prispevkov. Spremljevalni učinek bi moral biti omejitev nepravične konkurence, s čimer bi nezakonito zaposlovanje postalo oteženo, delavci iz tretjih držav pa ne bi postali žrtve izkoriščanja in socialne izključenosti. V nasprotju s predlogom Komisije je zato treba zagotoviti, da ne bo iz področja uporabe direktive izključena nobena specifična skupina, še prav posebej pa ne sezonski delavci. Direktiva mora opredeliti pogoje za vstop v EU in konkretne pravice, vendar ne sme ustvarjati ovir razmeram, kjer so lahko vsi delavci migranti deležni pravične in enake obravnave, ampak bi, ravno nasprotno, morala zavarovati in zajamčiti takšno obravnavo.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) To poročilo je zelo pomemben korak za zakonodajo Evropske unije o zakonitih migracijah, saj uvaja enotni postopek obravnavanja vlog za državljane tretjih držav. Pozdravljam dejstvo, da besedilo, ki je bilo sprejeto danes, sploh ne omenja možnosti, da bi lahko država članica uvedla dodatne dokumente, ki bi jih državljan tretje države potreboval za pridobitev dovoljenja za delo. Poleg tega migranti ne bodo postali breme za nacionalne sisteme socialnega varstva, saj se bodo države članice lahko odločile, da imajo državljani tretjih držav dostop do sistema socialnega varstva le, če so delali najmanj šest mesecev, medtem ko tisti, ki so prišli študirat, ne morejo koristiti teh prednosti. Kar je treba pozdraviti v tem poročilu, je, da opredeljuje skupna merila, ki se nanašajo na pravice delavcev iz tretjih držav, s čimer omogoča zakonite migracije, ki jih Evropska unija potrebuje. Pozdravljam poziv, da države članice predložijo korelacijske tabele, saj nam bo to omogočilo, da preverimo ustrezen prenos direktive.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za ta osnutek poročila, ki zakonitim priseljencem omogoča enotno dovoljenje za prebivanje in delo, zagotavlja „enotno dovoljenje“ državljanom tretjih držav in jim daje pravice, podobne pravicam državljanov EU. Strinjam se s tem predlogom, katerega namen je poenostaviti upravne zahteve in zagotoviti enako obravnavo delavcev EU in priseljenih delavcev glede številnih socialnih pravic, kot je dostop do socialnega varstva. Ta ukrep bo omogočil zakonito priseljevanje, ko je potrebno, da bi izpolnili potrebe evropskega trga dela.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti direktivi o „enotnem dovoljenju“, ker ji je kot navdih služila Bolkesteinova direktiva, ki je sprejela načelo države izvora, s čimer je omogočila različno obravnavo delavcev v zvezi s plačami, pogoji, delovnim časom, socialnim varstvom in tako dalje. Enak pristop se uporablja tukaj za delavce iz „tretjih držav“ zunaj Evropske unije. Različna obravnava je bila sprejeta za evropske in neevropske delavce, s čimer se je povečalo tekmovanje med njimi in tujimi delavci glede na to, ali gre za napotene ali sezonske delavce, študente ali rezidente. Te razlike le še povečajo izkoriščanje in negotovost. Kljub ukrepom evropskih sindikatov in naprednih sil v Parlamentu, da bi pridobili popolnoma enake pravice za vse delavce, besedilo pretežno odraža kompromis med desnico in socialisti. Prihodnja direktiva se ne bo uporabljala za napotene delavce ali študente, dovoljevala bo diskriminacijo na podlagi meril, kot je znanje jezika, in družinam sezonskih delavcev ne bo odobrila prejemkov. Prav tako je bila umaknjena konvencija ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega predloga je odgovoriti na skrbi, izražene v stockholmskem programu, da bi oblikovali prožne politike priseljevanja v podporo razvoju in gospodarskim dosežkom EU.

Torej je usmerjena in poenostavlja ter usklajuje obstoječe standarde v državi članici z uvedbo enotnega postopka obravnavanja vlog, s katerim je mogoče pridobiti kombiniran pravni naslov, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo. To bi moralo prispevati k učinkovitejšemu postopku in prinesti jasne prednosti za delodajalce in državljane tretjih držav, ki se želijo priseliti na ozemlje držav članic. Zagotovila bo, da imajo ti migranti pravice in obveznosti, primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Evropske unije glede delovnih pogojev, usposabljanja in izobraževanja, priznavanja diplom, socialnih nadomestil in tako naprej. Obenem omogoča lažje spremljanje zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve.

Zato sem glasoval za odlično poročilo, ki ga je predstavila gospa Mathieu.

  Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je glasoval za načelo uvedbe enotnega dovoljenja za delo in prebivanje za državljane tretjih držav v državi članici. Ta postopek zagotavlja vrsto skupnih pravil za te delavce, zlasti glede delovnih pogojev, kot sta delovni čas in dopust. Besedilo prav tako vsebuje načelo izplačila pokojninskih prispevkov, ki so jih že plačali delavci, ki zapustijo EU, saj po upokojitvi ne bodo mogli prejemati svojih pokojnin. Vendar je to besedilo problematično, saj krepi načelo „države izvora“ za nekatere kategorije delavcev, načelo, proti kateremu se je borila evropska levica v času znane Bolkesteinove direktive. To načelo ustvarja neke vrste trg dela dveh hitrosti glede na izvor delavca in prispeva k obliki socialnega dampinga. Tukaj gre za protislovje: ali resnično želimo zaščititi evropski socialni model in ali naj izključuje neevropske delavce ali naj prevzame univerzalistični pristop in neha diskriminirati delavce s tem, da jim daje različne pravice? To besedilo še ne odgovarja na to temeljno vprašanje, zato sem se odločila, da se bom vzdržala glasovanja o besedilu.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, ki želi ustvariti nepošteno konkurenco med delavci EU in delavci migranti, ki pridejo v Evropo. Direktiva o „enotnem dovoljenju“, kot jo je danes spremenil Parlament v prvi obravnavi, se bo uporabljala za državljane držav zunaj EU, ki želijo prebivati in delati v državi članici ali ki že zakonito prebivajo v državi EU, z izjemo napotenih delavcev, sezonskih delavcev, rezidentov za daljši čas in beguncev, za katere torej ne bodo veljale njene protidiskriminatorne določbe. Nedopustno je, da morajo zakoniti migranti, ki v Evropo pridejo zaradi dela, prenašati slabše delovne pogoje kot delavci EU, ki opravljajo enako delo. Takoj ko migrant vstopi v EU in začne delati, preneha biti migrant in postane delavec. Zato ima pravico, da je obravnavan kot tak, enako kot vsak drug delavec EU in ne glede na njegovo državo izvora. Izjem ne more biti. Zakonodaja EU se mora uporabljati za vse delavce v EU, ne glede na njihovo državo izvora.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Že več let govorimo o uvedbi enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati v eni od držav članic. Na začetku je šlo za pohvalno pobudo, toda besedilo, kakršno je zdaj, nasprotuje zastavljenim ciljem: je diskriminatorno, ker ne spoštuje osnovnega načela enake obravnave vseh, in omejevalno, saj je izključenih več kategorij delavcev. Decembra 2010 so poslanci Evropskega parlamenta besedilo prvič zavrnili. Kljub izboljšavam, narejenim od takrat, med državljani tretjih držav še vedno obstaja strah družbene neenakosti. Besedilo, kakršno je, glede delovnih pogojev in socialnih pravic ne zagotavlja enake obravnave vseh delavcev. Ustvarja različne kategorije delavcev glede na državljanstvo in vrsto pogodbe in to je preprosto nesprejemljivo. Zaradi tega smo glasovali proti končnemu osnutku. Še vedno smo za enotno evropsko dovoljenje, vendar si ne želimo politike, ki je omejevalna in zato diskriminatorna.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vprašanje, ki ga pokriva ta predlog, je uvedba enostopenjskega postopka za podelitev dovoljenja za oboje, zaposlitev in prebivanje, ter opredelitev skupnih pravil za vse državljane držav zunaj EU, ki zakonito prebivajo in delajo v EU. To predpostavlja obstoj skupnih pravil za vse države članice, nekaj, kar bi odpravilo sedanje razlike v pristopu različnih držav EU, kar bi postopek dodelitve pravnega položaja delavcem pospešilo, poenotilo in povečalo njegovo preglednost v vsej Uniji.

Medtem ko zakonite delovne migracije, predvsem kvalificirane delovne sile, pomagajo v boju proti delu na črno in lahko izboljšajo konkurenčnost gospodarstva ter odpravijo sedanje primanjkljaje, ne smemo pozabiti, da mora biti v času gospodarske krize in ranljivosti, ko brezposelnost narašča, delovna migracijska politika prožna, kot izpostavlja Komisija, vendar mora prav tako biti trajnostna in razumna.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo obravnava vprašanje, o katerem je treba razpravljati z vedno večjo nujnostjo. Pričakovano zmanjšanje števila aktivnih Evropejcev zahteva od EU, da odpre svoje meje državljanom tretjih držav, tako da lahko tam živijo in delajo; v nasprotnem primeru bodo naši sistemi socialne varnosti propadli.

Leta 2004 je haaški program, ki se je osredotočil na potrebo po boju proti nezakonitim migracijam, priznal, da bodo zakonite migracije imele bistveno vlogo v gospodarskem razvoju EU. Stockholmski program, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009, navaja, da lahko priseljena delovna sila vpliva na večjo konkurenčnost in vitalnost gospodarstva.

Zato se strinjam s stališčem iz tega poročila o predlogu direktive Parlamenta in Sveta o regulativni spremembi z namenom izvajanja enotnega postopka za podelitev dovoljenja državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic, ob upoštevanju demografskih izzivov, s katerimi se je Evropa začela srečevati. Poleg tega gre za postopek poenostavitve, ki je učinkovitejši in gospodarnejši.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlog direktive o enotnem postopku obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, ki namiguje na domnevne izboljšave položaja delavcev iz teh držav, lahko dejansko predstavlja napad na pravice delavcev na splošno.

Ne smemo pozabiti, da predlog izvira iz načela države izvora, ki ga je oblikovala zloglasna Bolkesteinova direktiva, ki je spodbujala povečanje neenakosti med delavci, zlasti glede plač, in ki je bila na koncu koncev škodljiva za vse delavce zaradi pritiska glede poslabšanja delovnih pogojev. Ker poskuša ustvariti neskladja in razlike v obravnavi evropskih delavcev in delavcev iz tretjih držav, ta predlog direktive povečuje segregacijo priseljenih delavcev in slabša položaj vseh delavcev, saj jim vsiljuje večjo nestabilnost. Skratka, morda se srečujemo s poskusom spodbujanja socialnega dampinga.

Menimo, da je treba okrepiti pravice vseh delavcev, tudi migrantov, sezonskih delavcev in napotenih delavcev. Zato obžalujemo, da se po zavrnitvi prve različice poročila vztraja pri omejevalnih ukrepih...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sprejem poročila o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, lahko predstavlja napad na pravice delavcev na splošno. Predlog izvira iz Bolkesteinove direktive, ki je oblikovala načelo države izvora, ki spodbuja povečanje neenakosti med delavci, zlasti glede plač, in ki je bila škodljiva za vse delavce. Ker poskuša ustvariti razlike med evropskimi delavci in delavci iz tretjih držav, prispeva k segregaciji priseljenih delavcev, povečuje razlike v obravnavi in slabša njihove življenjske razmere zaradi ranljivosti in nestabilnosti njihovih delovnih pogojev.

Ta predlog direktive morda spodbuja socialni damping in zaradi nje bodo postali delovne odnosi manj stabilni. Zato je treba okrepiti pravice vseh delavcev, tudi migrantov, sezonskih delavcev in napotenih delavcev. Vendar je boj delavcev v mnogih evropskih državah, zlasti na Portugalskem, pomenil, da je bil predlog direktive na zadnjem plenarnem zasedanju leta 2010 zavrnjen. Obžalujemo vztrajanje pri omejevalnih ukrepih...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. − (DE) Čeprav bi na splošno bilo dobro, če bi lahko dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za delo bilo mogoče izdati skupaj, ostajajo naslednja vprašanja odprta in so naslednje pripombe nujne:

1. Uporaba direktive o napotitvi delavcev mora biti prednostna, načelo uporabe socialne zakonodaje države zaposlitve pa mora vedno biti temeljno.

2. V skladu s tem ukrepom noben delavec ne sme biti zaposlen kot zakonita „poceni“ delovna sila, saj to škodi našemu delovnemu trgu in je družbeno nepravično.

3. Države morajo na teh področjih opravljati več preverjanj.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Potem ko je bilo poročilo na plenarnem zasedanju sprva zavrnjeno, je evropska desnica naredila napake v postopkovnih manevrih in je zdaj sramotno prispevala k priznanju trga dela dveh hitrosti, ki je odvisen od izvora delavca; to bo ustvarilo socialni damping in tako izvajalo negativni pritisk na raven zaščite evropskih delavcev, kar je nesprejemljivo. Zato sem glasovala proti poročilu, ki ni nič drugega kot napad na evropski socialni model. To besedilo ustvarja izključenost in neenako obravnavo delavcev migrantov pri socialnem varstvu, pokojninah in dostopu do zaposlitve in usposabljanja, kar je v nasprotju z mojimi vrednotami.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) V haaškem programu je jasno navedeno, da ima lahko zakonito priseljevanje pomembno vlogo v gospodarskem razvoju. Zaradi tega je Komisija dobila nalogo, da pripravi akcijski načrt, ki bi omogočal trgu dela, da se hitro odziva na nihajoče potrebe po tuji delovni sili. Stockholmski program, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009, navaja, da lahko priseljena delovna sila vpliva na večjo konkurenčnost in vitalnost gospodarstva. Glede na precejšnje demografske izzive, s katerimi se bo Evropska unija srečevala v prihodnje, in glede na vse večje povpraševanje po delovni sili, ta novi večletni program države članice poziva, naj sprejmejo prožne politike priseljevanja in s tem podprejo razvoj in dolgoročne gospodarske dosežke Unije. Določbe iz predloga pomenijo večjo zaščito delavcev iz tretjih držav, kot jo uživajo sedaj na osnovi mednarodnih konvencij, ki so jih ratificirale samo nekatere države članice. Glasovanja sem se vzdržal, ker predlog ne navaja, kdo lahko predloži vlogo: delodajalec ali zaposlena oseba, in v kateri državi se to lahko stori, to pomembno vprašanje pa je bilo treba razjasniti. Prav tako ne vztraja na zahtevi po pravni varnosti in preglednosti pri sprejemanju odločitev v nacionalnih organih. Take odločitve pomembno vplivajo na življenje teh oseb, zato morajo biti sprejete kar se da pregledno. Vsako zavrnitev je treba ustrezno utemeljiti, biti mora pregledna in objektivna.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Osnutek resolucije, o katerem je danes potekalo glasovanje v Parlamentu, glede določbe o enotnem postopku obravnavanja vlog za izdajo dovoljenja, na podlagi katerega bodo lahko državljani tretjih držav prebivali in delali na ozemlju Unije, predstavlja še en korak k uskladitvi nacionalnega prava držav članic. Uvedba enakih ukrepov zakonitega priseljevanja v vseh državah EU in določanje skupnih postopkov za tiste, ki nameravajo zaprositi za sprejem na ozemlje države članice zaradi zaposlitve, bosta omogočila EU, da izpolni potrebe delavcev na domačih trgih dela, tako da z vzpostavitvijo enakih pravic zagotovi orodje za boj proti izkoriščanju in diskriminaciji. Vendar menim, da bi države članice pod določenimi pogoji morale imeti možnost določiti omejitve na sposobnost sprejemanja državljanov iz držav zunaj EU in na delovna mesta na njihovem območju. Seveda je namen predloga boj proti nezakonitemu priseljevanju, vendar se lahko in ga je treba razlagati kot koristen prispevek k izvajanju strategije Evropa 2020, ker omogoča enostavnejši nadzor meja.

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Približno pred 20 leti je Evropska unija vzpostavila notranji trg, ki so ga predvideli ustanovitveni očetje. Njegovo izvajanje je pripeljalo do vedno bolj naprednega povezovanja širokega področja trgovine. Vendar se to področje še vedno srečuje z neenako obravnavo državljanov države članice in tistih iz tretjih držav. Različna obravnava je dvojni problem. Kaznuje delavce migrante, ki imajo visoka pričakovanja, običajno jih spodbudijo socialne pravice držav članic, prav tako pa škoduje tudi evropskim delavcem, ki zaradi nepoštene konkurence trpijo zaradi socialnega dampinga. Resolucija o „enotnem dovoljenju“, ki jo je predstavila gospa Mathieu, se posebej osredotoča na pravice delavcev migrantov. Postopek poenostavlja z uvedbo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter daje tujim delavcem pravice in obveznosti, ki so primerljive s pravicami in obveznostmi evropskih delavcev. V celoti vzpostavljen notranji trg je močno orodje, ki Evropi omogoča, da se vrne k rasti, zato sem besedilo podprla.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, ker so bili ključni odstavki o napotenih delavcih, pokojninskih pravicah in socialni varnosti zavrnjeni.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − – (IT) Glasoval sem za to poročilo, ki se je v Parlament vrnilo že drugič, ker mislim, da se z vzpostavitvijo enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti na ozemlje države članice, da bi tam opravljali delo, ob tem pa uživali varni pravni položaj, dobro odziva na pomembne demografske izzive, s katerimi se bo Evropska unija srečala v prihodnjih letih.

Gospodarsko priseljevanje je resničnost, ki mora biti organizirana, glede na demografske in gospodarske izzive, s katerimi se bo Evropska unija srečala v bližnji prihodnosti, pa je tudi nujno potrebno. Tako mora politika priseljevanja služiti kot instrument prilagajanja glede na naše potrebe po delovni sili in tako prispevati k izvajanju strategije Evropa 2020. S tehničnega vidika je izključitev sezonskih delavcev in delavcev, premeščenih znotraj njihovega podjetja, upravičena s posebnimi direktivami za te delavce, ki jih predstavi Komisija. Kar pa zadeva izključitve prosilcev za azil in oseb, ki so upravičene do mednarodne zaščite, je pomembno poudariti, da obstoječa orodja na teh področjih nudijo večjo zaščito kot ta predlog.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zdaj ko je bil ta osnutek direktive sprejet, bodo priseljeni delavci imeli enake pravice kot nacionalni delavci, vsaj glede plačila in odpovedi, zdravja in varnosti na delovnem mestu, delovnega časa in dopusta. Namen tega predloga je uvesti postopek za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zakonitim priseljencem ter jim dati skupne pravice povsod po EU.

Tako je mogoče poenostaviti postopke, da lahko nacionalni organi zakonitim priseljencem podelijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, in na tej podlagi lahko ti koristijo pravice, podobne tistim, ki jih imajo delavci držav članic, kjer živijo. Vendar bi sprejem priseljencev z namenom dela in število sprejetih priseljencev morala ostati v pristojnosti posamezne države članice.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. − (HU) Pred nezakonitim in nerednim priseljevanjem se lahko najbolj zavarujemo, če ga skušamo preprečiti. Ljudem bi lahko pomagali do sredstev za preživetje in socialne varnosti v njihovih državah izvora, kar pomeni, da bi lahko odpravili vzroke za njihovo izseljevanje. Če to ni mogoče, bi morali ustvariti zakonite kanale priseljevanja, ki seveda tudi izpolnjujejo potrebe našega trga dela. Gospodarsko priseljevanje je dandanes pravi fenomen, ki je po drugi strani prav tako potreben, ker se lahko z njegovo pomočjo bolje borimo proti demografskim in gospodarskim izzivom. Posledično lahko politiko priseljevanja obravnavamo kot regulativno sredstvo, s katerim bomo lahko nadzorovali svoje potrebe po delovni sili. Preko njega bomo dali priložnost priseljencem iz tretjih držav, ki lahko zakonito vstopijo na ozemlje EU z namenom iskanja zaposlitve. Sistem postopkov za sprejem bi bil bistveno poenostavljen z oblikovanjem združenega postopka, ki bi hkrati podelil pravico do prebivanja in zaposlitve. Zaradi tega sem tudi jaz glasoval za čim prejšnjo uvedbo tega horizontalnega zakonodajnega okvira.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Z vzpostavitvijo enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo ki želijo prebivati in delati na ozemlju države članice, ob tem pa uživati varni pravni položaj, bo ta predlog direktive poenostavil pogosto kompleksne upravne zahteve za sprejem ekonomskih migrantov.

Obstoj usklajenega postopka za izdajo enotnega dokumenta, ki dovoljuje bivanje in daje dostop do trga dela, predstavlja pomembno poenostavitev sistema za sprejem. Poleg tega predlog zagotavlja obravnavo, enako tisti, ki so je deležni nacionalni delavci, in zato delavcem iz tretjih držav prinaša prednost boljšega varstva, kot ga imajo zdaj. Ta položaj bo prav tako pomagal v boju proti nepošteni konkurenci, do katere pride, ker ti delavci nimajo urejenega varnega pravnega položaja.

Danes sprejeto besedilo vključuje dve glavni prednostni nalogi Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE): odstranjuje vsako omembo dodatnih dokumentov in od držav članic zahteva, da pripravijo „korelacijske tabele“, ki bodo Komisiji omogočile prenos direktive. Je jasen znak, da se je Evropski parlament pripravljen pomakniti naprej na evropski pravni okvir za zakonito priseljevanje.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Namen te direktive je omogočiti potencialnim priseljencem v državo članico EU, da preko enotnega postopka pridobijo dovoljenje za delo in prebivanje. V skladu s prvotnim predlogom bi delavci, ki niso iz EU, bili enako obravnavani kot državljani EU glede plače in odpovedi, zdravja in varnosti na delovnem mestu ter pravice, da postanejo člani sindikatov. Odbor za zaposlovanje želi razširiti te pravice, da bi vključevale enak delovni čas in dopust, in hkrati pojasniti pravice delavcev do socialnega varstva in davčnih ugodnosti. Delavci, ki niso iz EU, bi ob vrnitvi v svojo domovino lahko prejemali svoje pokojnine pod enakimi pogoji kot državljani zadevne države članice. Še več, vse države članice bodo izdale enotno standardno dovoljenje za prebivanje in delo.

S tem se ne strinjam, ker ima EU še vedno težave z brezposelnostjo, zato sem glasoval „proti“.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Vstop in prebivanje državljanov tretjih držav sta problematična, vendar pa so se v preteklosti pravice v zvezi s tem vedno bolj povečevale. Zdaj se avtohtonemu prebivalstvu po pravici zdi, da je v slabšem položaju zaradi dostopa tretjih državljanov do socialnovarstvenih storitev, zlasti na področju socialnih stanovanj. Na področju ekonomskih migracij se v druge države selijo pretežno dobro izobraženi in zelo iskani delavci. Medtem ko na primer v Združenih državah ne bremenijo socialnega sistema in morajo nekatere države tudi zapustiti, ko se njihovo delo konča, pa zaradi vse večje ravni enakosti s prebivalstvom, ki so je deležni v zadnjih letih, predstavljajo še večje breme za države s tradicionalno dobro razvitimi socialnimi sistemi, če po izgubi delovnega mesta trajno ostanejo v državi in so s seboj pripeljali tudi vso družino, tako da je treba podpirati tudi vse sorodnike. Ta predlog je še en korak v to smer, zato ga je treba najstrožje zavrniti.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. − (IT) Želel sem izraziti svoj glas proti poročilu v zvezi z enotnimi dovoljenji za prebivanje za državljane tretjih držav, ker je danes v Parlamentu potekalo glasovanje o spremembah za izključitev zahteve po zaposlitvi kot pogoja za dostop do ugodnosti in socialnovarstvenih storitev. To se mi zdi nevarno znižanje najmanjših zahtevanih standardov in državljanu tretje države, seveda z veljavnim dovoljenjem za prebivanje v EU, omogoča dostop do enakih delovnih in socialnih pogojev, kot jih ima državljan EU. Če obstaja kakšna Evropska unija, mora prav tako zagotoviti, da lahko prebivalci držav članic, ki so njihovi državljani, uživajo večje pravice in jamstva, kot so tista, h katerim se poziva v tem poročilu.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to resolucijo, ker mislim, da bi delavci, ki niso iz EU, v skladu z direktivo o „enotnem dovoljenju“ morali uživati enake pravice glede delovnih pogojev kot državljani EU. Še zlasti bi na tej točki rad omenil delovni čas, dopust in socialno zavarovanje. Cilj tega predloga zakona je zmanjšati birokracijo in poenostaviti postopke za oddajo vlog za prebivanje in delo v državi članici EU, za migrante in njihove delodajalce, s pomočjo združenega dovoljenja za prebivanje in delo. Predlog ne opredeljuje pogojev za sprejem državljanov tretjih držav. Določitev sprejemnih pogojev in število migrantov, ki jih države članice želijo sprejeti v svojo državo z namenom zaposlitve, ostajajo v pristojnosti držav članic. Nova pravila se bodo uporabljala za državljane tretjih držav, ki že zakonito živijo v državi članici ali si tega želijo.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog direktive gospe Mathieu o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav. To sem storil, ker je po mojem mnenju pomembno, da se Evropa iz gospodarskih in socialnih razlogov na ravni EU opremi s pravili za upravljanje pritoka delovne sile iz tretjih držav. Priseljena delovna sila lahko poveča konkurenčnost in vitalnost gospodarstva ter Evropi kar najbolje pomaga rešiti prihodnji demografski izziv. Predlog direktive poziva države članice, naj sprejmejo prožne politike priseljevanja, da bi podprle dolgoročni razvoj Unije. Poleg tega bo poenostavil pogosto kompleksne upravne zahteve za sprejem migrantov ter predstavljala sredstvo za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije, katerih žrtve so nekatere kategorije delavcev.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za zakonodajno resolucijo tega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici. Ta zadeva je še pomembnejša zaradi sedanjih gospodarskih in socialnih razmer. Eden od najboljših načinov za boj proti nezakonitemu priseljevanju in delu na črno je razvoj uravnoteženih kanalov zakonitega priseljevanja, ki izpolnjujejo potrebe naših trgov dela, skupaj s socialnimi zahtevami uspešnega vključevanja v družbo gostiteljico.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Stockholmski program, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009, poziva države članice, naj sprejmejo politike priseljevanja s prožnimi ureditvami in s tem podprejo razvoj in dolgoročne gospodarske dosežke Unije. S tem predlogom želi Parlament prispevati k izvajanju tega programa.

Uvaja predvsem enotni postopek obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo biti sprejeti na ozemlje države članice zaradi zaposlitve: (i) s poenostavitvijo pogosto kompleksnih upravnih zahtev za sprejem migrantov; (ii) z opredelitvijo instrumenta za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije na delovnem mestu; (iii) z zagotovitvijo, da se bodo trgi dela držav članic gotovo lahko odzvali na potrebo po delavcih, zdaj in v prihodnosti. Direktiva se uporablja za vse državljane, sprejete na ozemlje zaradi zaposlitve, in tiste, ki so bili sprva sprejeti zaradi drugih razlogov in ki so pozneje pridobili dovoljenje za delo v skladu z določbami nacionalnega prava ali prava EU. Ta predlog zato prispeva k spodbujanju skupnega pristopa 27 držav članic glede ekonomskih migracij, zato mu ponovno dajem podporo.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Gospodarsko priseljevanje je stvarnost, ki jo moramo urediti, zaradi demografskih in gospodarskih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija srečevala v bližnji prihodnosti, pa je tudi nujnost. Politika priseljevanja je lahko oblikovana kot instrument regulacije naših potreb po delovni sili, pomeni pa tudi doprinos k izvajanju strategije Evropa 2020. Obstoj enega samega postopka za izdajo enega samega dokumenta, ki bo dovoljeval prebivanje in dostop do trga dela, predstavlja pomembno poenostavitev režima sprejema. Direktiva se mora uporabljati za vse državljane tretjih držav, ki so sprejeti na ozemlje države članice zaradi dela, pa tudi za vse tiste, ki so bili prvotno sprejeti za druge namene in jim je bil dovoljen dostop do trga dela na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje. Vsaka država članica mora določiti pogoje za odobritev socialnovarstvenih dajatev, pa tudi višino teh dajatev in obdobje, za katero so odobrene. Obžalujem, da so sezonski delavci in delavci, ki so premeščeni znotraj podjetja, izključeni iz te direktive, vendar pozivam Komisijo, naj kmalu predstavi predlog glede tega.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na demografske izzive, s katerimi se bo Evropa srečala v prihodnosti, je bistvenega pomena, da EU razvije uravnoteženo in prožno politiko priseljevanja, ki ji bo omogočila izpolniti njene potrebe po delovni sili in bo prispevala h konkurenčnosti in vitalnosti gospodarstva.

Sprejem te direktive, ki uvaja enotni postopek obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, ki želijo biti sprejeti na ozemlje države članice, da bi tam lahko prebivali in delali, in jim daje skupne pravice na področjih, povezanih s trgom dela, bo ta vprašanja obravnaval neposredno, zato si zasluži moj glas.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Današnje glasovanje za direktivo o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati na ozemlju države članice, je še en korak k doseganju usklajene politike priseljevanja na evropski ravni. Ideja združitve dovoljenja za prebivanje in delo je dobra. Kaže, da je Unija resnično zavezana spodbujanju zakonitega priseljevanja in ni evropska utrdba, za katero jo imajo nekateri ljudje. Da bi to dosegli, je bilo pomembno, da je Parlament podprl idejo o enotnem postopku obravnavanja vlog, ki je lažji in hitrejši za delodajalce in migrante. Evropski parlament se je prav tako pravilno odločil, da je iz področja uporabe izločil štiri kategorije delavcev: sezonske delavce, delavce, ki so premeščeni znotraj podjetja, samozaposlene delavce in pomorščake, ki jih bodo ali jih že pokrivajo posebne direktive. Še ena pozitivna točka je prožnost, ki jo imajo države članice glede dejanskih pravic delavcev iz tretjih držav. 27 glavnih mest bo imelo končno besedo pri določanju o odobritvi ali zavrnitvi nadomestil za brezposelnost in družinskih dodatkov ter nedodelitvi socialnih stanovanj prva tri leta bivanja. To so preprosti, razumni ukrepi.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Direktiva, kakršna je, izključuje mnogo kategorij, kot so sezonski delavci, delavci, premeščeni znotraj podjetja, begunci, napoteni delavci itd. Popolnoma nasprotujem nadaljnji segregaciji delavcev po kategorijah in različni obravnavi, ki daje nekaterim delavcem in njihovim družinskim članom manj pravic kot drugim.

Tudi če so te kategorije zajete v drugih direktivah, primer predloga Komisije o sezonskih delavcih kaže, da glede pravic te direktive ne zadostujejo. Zavzemati bi se morali za skupni okvir za vse delavce, saj bi z njim poenotili zakonodajo na delovnih mestih in ob tem ne bi razdelili položaja delavcev in ogrozili vključevanja migrantov in kohezije v EU.

Tudi če so bila po zaslugi Jean izborjena pomembna vprašanja, na primer, da prenosljivost pokojnin v tretje države ni več odvisna od obstoja dvostranskih sporazumov, kljub temu menim, da bi morali zagovarjati enako obravnavo in nediskriminacijo vseh delavcev v EU. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Današnje glasovanje predstavlja korak k sprejemu enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti na evropsko ozemlje in tam delati. Evropska unija namerava poenostaviti upravne zahteve in izdati dovoljenji za prebivanje in delo v obliki enotnega dokumenta.

Poudariti želim, da se današnje glasovanje ne osredotoča na nepremišljeno privabljanje novih delavcev na naše ozemlje, niti ni njegov cilj boj proti nezakonitemu priseljevanju. Vsi delavci iz tretjih držav, ki se želijo preseliti v Evropo, bodo še vedno morali prej pridobiti dovoljenje za prebivanje. Danes sprejet predlog prav tako potrjuje popolno upoštevanje načela subsidiarnosti z določitvijo minimalnih standardov o pravicah in obveznostih, državam članicam pa je bila prepuščena prožnost in svoboda glede uvedbe postopkov v njihovo nacionalno zakonodajo in praktične uporabe. Evropska unija ne more omejiti pristojnosti držav članic, da same urejajo svoje sisteme socialne varnosti, in vsaki državi mora biti omogočeno, da na tem področju oblikuje svoja pravila.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Čeprav je direktiva o enotnem postopku obravnavanja vlog za dovoljenje za prebivanje in delo še daleč od idealne ali izpopolnjene, sem kljub temu glasoval za njo. Obžalujem pomanjkljivosti glede sezonskih delavcev, napotenih delavcev, pravice do zamenjave delodajalca in pravice do vstopa in ponovnega vstopa, ker bodo te podskupine zaščitene z drugo (prihodnjo) zakonodajo. Ta direktiva je vsekakor zelo pomembna glede na to, da je prva te vrste, ki daje skupne minimalne pravice (vključno s plačnimi pravicami, enakim obravnavanjem na delu, pokojninskimi pravicami in dostopom do zdravstvenega varstva) delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Evropi, in to na podlagi enakega obravnavanja z nacionalnimi delavci držav članic. Poleg tega direktiva zagotavlja sistem enotnega in poenostavljenega postopka obravnavanja vlog za dovoljenje za prebivanje in delo. Ta shema je še daleč od izpopolnjene skupne politike priseljevanja, toda glede na vedno večje tokove priseljevanja, nenehno spreminjajoče se povpraševanje po tuji delovni sili in preprečevanje zlorab in diskriminacije v tem smislu, je ta prva oblika zaščite bistvena. Delavci iz tretjih držav bodo zdaj deležni večjega varstva kot prej. V celoti gledano je bil to odločilni dejavnik, da sem glasoval „za“.

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. − Glasovala sem proti, ker menim, da odpira vrata nepošteni konkurenci delavcem EU in prihodu poceni delavcev migrantov v EU.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega poročila je vzpostaviti enotno dovoljenje za prebivanje in delo za državljane tretjih držav v državi članici in tako pospešiti in poenotiti postopek za sprejem, obenem pa zmanjšati njegovo birokratsko in finančno breme. Ekonomske migracije so zdaj realnost, ki jo je treba analizirati za razvoj zakonitih kanalov priseljevanja, ki bodo uravnoteženi in bodo odgovarjali potrebam naših trgov dela.

Gospodarski in demografski izzivi, s katerimi se srečuje Evropa, pomenijo, da je za 27 držav članic treba oblikovati skupno politiko priseljevanja. Začetek veljave Lizbonske pogodbe je glede tega vzpostavil novo pravno osnovo, postopek soodločanja, zato menim, da je bistvena vzpostavitev skupnega in usklajenega pristopa, da bi zmanjšali razlike med nacionalnimi zakoni.

Poleg tega, kar je že bilo rečeno, predlog z ustvarjanjem varnega pravnega položaja prav tako zagotavlja enako obravnavanje nacionalnih delavcev, saj priseljenci sodelujejo v gospodarski dejavnosti države gostiteljice. Odločbe, ki so bile zavrnjene, morajo biti ustrezno utemeljene in pregledne, stroški pa morajo biti sorazmerni s storitvami, ki so dejansko bile opravljene.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sprejem tega poročila je z dajanjem enotnega dovoljenja za prebivanje in delo delavcem iz tretjih držav pomemben korak naprej pri varstvu njihovih pravic v EU. Kaže pripravljenost EU, da bi z omogočanjem pogojnega dostopa do evropskega trga dela postala privlačnejša na svetovnem prizorišču. Zadovoljna sem, da je bil postopek pridobitve tega dovoljenja poenostavljen s postopkom „vse na enem mestu“, ki bo tujim delavcem olajšal upravne zahteve. Oblikovanje enotnega delovnega dokumenta predstavlja pomemben napredek pri nadzorovanju in pravnem urejanju migracijskih tokov iz držav članic in bo omogočilo lažje spremljanje zakonitega priseljevanja. S tem besedilom je Parlament izjavil, da je nadzorovano, urejeno priseljevanje delavcev koristno za vse. Vzpostavitev skupnega pravnega okvira za evropske in tuje delavce varuje naše državljane pred vsemi oblikami nepoštene konkurence na trgu dela. Glasovala sem za resolucijo, ker podpiram idejo Evrope, ki varuje svoje delavce, ob tem pa ostaja zvesta načelu prostega gibanja posameznikov, kar je temelj evropskega projekta.

Poročilo: Andreas Schwab (A7-0038/2011)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za resolucijo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov, ki združuje štiri obstoječe direktive Skupnosti v en pravni instrument. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da pravna razdrobljenost tako potrošnike kot podjetja odvrača od čezmejne trgovine. Vendar moramo biti previdni, ker je zaradi narave tega področja težko popolnoma uskladiti zakonodajo glede pravic potrošnikov, še več, to lahko zmanjša raven varstva pravic potrošnikov v določenih državah članicah.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Zaradi nedavnega digitalnega napredka bi EU morala posodobiti pravice potrošnikov. Namen osnutka direktive je zagotoviti boljšo varstvo potrošnikov v vseh državah članicah Evropske unije, tako da se jim zlasti omogoči uživanje ustrezne pravice do odstopa. Vsakemu državljanu in potrošniku je znotraj Unije treba zagotoviti enake pravice. Tako bomo spodbujali raven potrošništva, ki zadovoljuje naše državljane, saj bodo lažje nakupovali v drugih državah članicah. Glede na to, da ohranja bistveni pravni red francoske potrošniške zakonodaje, kot je jamstvo glede „skritih napak“, in da so vsi načini plačevanja brezplačni, menim, da je ta nova direktiva korak naprej. Zato sem jo podprla.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo, ki ga bo ponovno preučil pristojni parlamentarni odbor. Cilj direktive je združiti zakonodajo EU, ki ureja pravice potrošnikov, zavarovati visoko raven varstva potrošnikov v vseh državah članicah EU in spodbujati podjetja, da opravljajo storitve in prodajajo blago v drugih državah članicah. Trenutno obstajajo ovire za nemoteno delovanje trga. Podjetja nerada trgujejo v drugih državah članicah in potrošniki neradi oddajajo naročila zaradi različnih pravil, ki se uporabljajo za potrošniške pogodbe. Veljavna zakonodaja je do zdaj določala le minimalne zahteve za varstvo pravic potrošnikov in države članice so lahko uporabljale strožje ukrepe, kar je vodilo v različne pravne režime v Skupnosti. Mislim, da je treba ponovno preučiti to direktivo in okrepiti njene določbe. Zagotoviti moramo, da se bodo v vseh državah članicah uporabljali enaki standardi pravic potrošnikov, kar nam bo omogočilo, da se bomo izognili nedoslednosti, ki trenutno obstaja na notranjem trgu, da bomo okrepili zaupanje potrošnikov v notranji trg in spodbudili podjetja k trgovanju v drugih državah članicah.

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Predlog direktive o pravicah potrošnikov, ki ga je predstavila Komisija, združuje štiri predhodne direktive v en sam zakonodajni dokument. Je posledica pregleda pravnega reda, povezanega s potrošnikom, ki se je začel leta 2004 s ciljem poenostavitve in dopolnitve obstoječega ureditvenega okvira, ki se nanaša na varstvo potrošnikov. Trenutni ureditveni okvir zvišuje stroške usklajevanja evropskih podjetij, ki želijo delovati prek meja in morajo upoštevati različne zakonodaje. Mislim, da razdrobljenost pravnih predpisov odvrača tako podjetja kot potrošnike od čezmejnega nakupovanja in prodaje.

Poročilo, o katerem poteka razprava, želi doseči potrebno ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij na zavarovalniškem trgu, ob tem pa spoštovati načelo subsidiarnosti. Zato podpiram predloge poročevalca, ki se nagibajo k neke vrsti ciljnemu usklajevanju, to pomeni usklajevanju, ki je omejeno na posamezne vidike določenih pogodb, zlasti obveznosti glede zahtev po informacijah in pravice do odpovedi pri pogodbah na daljavo in pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, ob tem pa jim uspe ohraniti visoko raven varstva evropskih potrošnikov.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. − (IT) Gospodu Schwabu čestitam za do zdaj opravljeno delo. Glasoval sem za, ker ima poročilo gospoda Schwaba to dobro lastnost, da varuje potrošnike pri čezmejnih nakupih. Besedilo, o katerem smo glasovali danes, predlaga jamčenje visoke ravni varstva potrošnikov 27 držav članic. Istočasno želi zavarovati in podpreti podjetja, ne glede na njihovo velikost, ki lahko evropskim potrošnikom zagotovijo blago in storitve, ne da bi naletela na nepotrebne pravne ovire. Z združitvijo štirih direktiv na to temo upamo, da bomo bolj opredeljeno uskladili trenutna pravila in se izognili razdrobljenosti zakonov, kar je pogosto ovira tako za potrošnike kot podjetja. V tem smislu bi dokument lahko prispeval k boljšemu delovanju notranjega trga s povečanjem zaupanja potrošnikov.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Odobreno poročilo odpravlja razdrobljenost obstoječih predpisov na področju varstva potrošnikov, ki odvrača potrošnike in podjetja od čezmejnega trgovanja. Zlasti potrošniki se pogosto pritožujejo, da ne morejo popolnoma izkoristiti prednosti enotnega trga, posebej v zvezi s trgovanjem preko interneta. Menim, da so ustrezni odziv na te pritožbe odobrene skupne opredelitve pojmov, kot je pojem potrošnika, prodajalca ali pogodbe na daljavo. Prav tako je koristna priprava seznama s temeljnimi informacijami, ki jih mora zagotoviti prodajalec, preden se sklene kakršna koli potrošniška pogodba, in poenotenje roka za odstop od pogodbe v 14 dneh v primeru pogodb na daljavo in pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, vključno s pripravo enotnega obrazca za odstop od pogodbe. Na žalost se je pri tem poročilu zgodilo, da levica zadnji trenutek ni podprla kompromisa, ki je bil dosežen s poročevalcem, zato smo ga morali dati na glasovanje. Vendar to po mojem mnenju ni katastrofa, nasprotno, morda je ponazoritev dejstva, da Evropski parlament deluje kot politični organ, v katerem se odvija odprt in pravi ideološki konflikt med evropsko desnico in levico. Koristneje bi bilo, če bi se Parlament večkrat predstavil na ta način.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Oktobra 2008 je Komisija predložila predlog direktive, ki naj bi v enem besedilu združil pravni red glede varstva potrošnikov, ki obsega štiri direktive o nepoštenih pogodbenih pogojih, o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, varstvo potrošnikov pri prodajah na daljavo in varstvo potrošnikov pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. Treba je omeniti, da te direktive, ki so bile pregledane, zagotavljajo minimalne usklajene klavzule, zaradi česar so mnoge države članice ohranile ali sprejele strožja pravila o varstvu potrošnikov in s tem po vsej Skupnosti ustvarile razdrobljen ureditveni okvir s posledicami za notranji trg, zlasti za podjetja in potrošnike pri čezmejnih transakcijah.

Menim, da to zakonodajno besedilo, o katerem je danes potekalo glasovanje, krepi varstvo potrošnikov, ob tem pa upošteva značilnosti sektorja, v katerem popolna usklajenost ni vedno možna. Pozdravljam predlog za oblikovanje sistema vzajemnega ocenjevanja, na podlagi katerega morajo države članice pojasniti, zakaj so odstopajoči pravni predpisi nujno potrebni in na kakšen način so sorazmerni in učinkoviti.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasovala sem za to poročilo. Cilj je zelo ambiciozen: namerava opraviti popolno reformo pravnega varstva potrošnikov, ki obravnava celotno področje pogodb in ki se ukvarja s 27 nacionalnimi zakonodajami, ki zagotavljajo različne ravni varstva. Pred kakšnim letom dni je profesor Monti v svojem poročilu dejal predsedniku Barrosu: „...zakonodajalec bi moral nemudoma doseči sporazum o osnutku direktive o pravicah potrošnikov, da se zagotovi visoka stopnja varstva potrošnikov na integriranem maloprodajnem trgu.“ Popolnoma se strinjam s profesorjem Montijem. Ker v različnih državah članicah ne obstajajo skupna pravila, so postali pravni okviri razdrobljeni, kar škoduje potrošnikom in proizvajalcem in dejansko preprečuje uresničitev skupnega trga. V času krize, ki jo preživljamo povsod po svetu, si Evropa ne more privoščiti, da bi njeni proizvajalci zaostajali in bi njeni potrošniki bili nezadostno zaščiteni. Zato je nujno, da pridemo do pravičnega skupnega imenovalca, da bi uskladili zakonodajo povsod po Evropi. Vsi se moramo potruditi, da dosežemo sporazum s Svetom, tudi v prvi obravnavi.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pravice potrošnikov so eden od glavnih stebrov notranjega trga. Njihova zaščita in varovanje sta bistveni za večjo varnost vsakodnevnega pridobivanja blaga za čezmejno trgovino in posledično za konkurenčnost podjetij.

V tem smislu je ravnotežje med pravicami potrošnikov in stroški, ki bi jih te lahko prinesle podjetjem, bistvena. Poleg tega se je ob upoštevanju načela subsidiarnosti treba zavedati različnih nacionalnih značilnosti in ponujene zaščite.

Zato menim, da je to področje, kjer je po eni strani maksimalna uskladitev koristna, po drugi strani pa se glede na vrsto pogodbe lahko sprejme tudi minimalna uskladitev.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta osnutek direktive o pravicah potrošnikov združuje štiri obstoječe direktive Skupnosti združuje v en sam pravni instrument.

Po eni strani je njegov cilj zagotoviti, da bodo lahko potrošniki v vseh 27 državah članicah Evropske unije zaupali v visoko raven varstva potrošnikov, in po drugi, da jim bodo lahko podjetja vseh velikosti v vseh državah članicah ponujala svoje izdelke in storitve brez nepotrebnih pravnih ovir.

Ta predlog namerava potrošnikom zagotoviti, da bodo ne glede na to, kje v EU bodo opravili nakupe, imeli pred podpisom pogodbe dostop do jasnih informacij o cenah in dodatnih stroških. Krepi varstvo potrošnikov v primeru pozne dostave ali nedostave, daje potrošnikom pravice glede časa za premislek, vračil, povračil, popravil, garancij in nepoštenih pogodbenih pogojev. Glede vseh pogodb, sklenjenih s kupci, mora trgovec zagotoviti jasne informacije, ki omogočajo ozaveščeno izbiro.

Zadovoljen sem z izvzetjem obveznosti obveščanja v primeru pogodb, ki zajemajo „enodnevne transakcije in po katerih mora trgovec dostaviti blago ali opraviti storitev takoj, ko se sklene pogodba“, saj se s tem izognemo nerazumnemu upravnemu bremenu.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Gre za še en predlog Komisije, kjer je spodbujanje čezmejne trgovine očitno glavna motivacija za uveljavitev zakonodajne pobude. V tem primeru in ker gre za neizvirni predlog „varovanja pravic potrošnikov“, spet trdi, da je prosta trgovina začetek in konec vseh interesov potrošnikov in s tem širi vero o vrlinah prostega trga. V resnici ga bolj zanimajo pravice in interesi podjetij kot potrošnikov.

Komisija zagovarja popolno uskladitev pravil, določenih za potrošnike. Če do tega usklajevanja ne bo prišlo zaradi napredka in z upoštevanjem zakonodaje, ki je že v veljavi v vsaki državi, bi to v praksi lahko vodilo v izgubo pravic potrošnikov v nekaterih državah, kjer je zakonodaja na tem področju naprednejša.

Ker gre za prvo obravnavo in glede na to, da je med razpravo v odboru prvotni predlog Komisije bilo mogoče izboljšati, upamo, da bomo pri varstvu pravic potrošnikov lahko šli še dlje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Še vedno smo pri prvi obravnavi osnutka direktive o pravicah potrošnikov, ki ga je predložila Komisija. Na osnovi načela, da svobodna konkurenca najbolje služi interesom potrošnikov, se osredotoča na spodbujanje čezmejne trgovine. Vendar posveča več pozornosti pravicam podjetij kot pa pravicam potrošnikov.

Poleg tega je Komisija zagovarjala popolno uskladitev uveljavljenih pravil o potrošnikih, ne da bi upoštevala zakonodajo, ki je že v veljavi v vsaki državi. Posledica bi lahko bila izguba pravic potrošnikov v nekaterih državah članicah. V odboru Parlamenta za notranji trg je potekala temeljita razprava in uspelo nam je doseči široko soglasje, ki je omogočilo pomembne spremembe prvotnega predloga Komisije. Vendar se zdi, da so pogoji ugodni za še boljše varstvo pravic potrošnikov, če pozitivno vplivamo na pogajanja s Svetom.

Zato se strinjamo z zahtevo poročevalca, da se poročilo vrne odboru Parlamenta za notranji trg.

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. − (DE) Lažje čezmejno trgovanje zaradi enakih pravil in okrepljene pravice potrošnikov, predvsem v povezavi z nakupom blaga v drugi državi članici, sta razloga, da izrecno pozdravljam „novo“ direktivo o varstvu potrošnikov. Negotovost, ki je trenutno prisotna glede veljavnih pravic potrošnikov, odvrača podjetja od tega, da bi ponujala svoje blago prek meja, in potrošnike, da bi to blago naročali, saj ni jasno, kaj se zgodi pri morebitnem odstopu. Evropski enotni trg izrecno zahteva odstranitev takšnih ovir.

Enotne opredelitve pojmov, predlagane v poročilu, ki med drugim usklajujejo pravico do odstopa in pravila, nanašajoča se na nepoštene pogodbene pogoje in pogodbe, bodo ustvarile pravno gotovost in tako povečale privlačnost čezmejnega trgovanja za podjetja, od česar bodo na koncu imeli korist potrošniki.

Poglavje V ni bilo sprejeto, zato bo varstvo potrošnikov po vsej Evropi potekalo v skladu z najvišjimi merili.

Ponovna predaja odboru je zato potrebna zaradi ponovnega pogajanja s Komisijo.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glede besedila, ki je bilo na začetku več kot vprašljivo, sem zadovoljna, da je evropska levica naredila pomemben napredek. Resnično je bilo absurdno, da bi državam članicam vsilili zakonodajo, ki je v nasprotju s pravicami potrošnikov, in jih prisilili, naj prekličejo nekatere nacionalne zakone, ki bi glede na direktivo bili preveč zaščitniški. Vendar sem podprla preložitev končnega glasovanja z namenom okrepitve varstva potrošnikov pred nekaterimi zlorabami, glede katerih izbrana raven zaščite ostaja nezadostna. Nikakor ne bom glasovala za besedilo, ki krši najosnovnejše pravice potrošnikov.

  Carl Haglund (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Spremembe, ki jih je predložil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, so s popolnoma zakonodajnega vidika na žalost slabe kakovosti, poglavja II, IV in V pa so nepotrebna. Predlog spremembe 141 je nerazumen za mala in srednje velika podjetja. V kompromisnih predlogih (sklop II) so omejitve za prodajo na daljavo in neposredno prodajo nerazumne in nesprejemljive.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Prvotni predlog Komisije za direktivo o pravicah potrošnikov je bil nedobrodošel, nepotreben poskus uveljavitve maksimalnega usklajevanja brez kakršnega koli očitnega razloga, razen da bi zadovoljili tiste, ki menijo, da sta kulturna in pravna raznolikost v nasprotju z načeli EU. Ta predlog bi zmanjšal pravice potrošnikov v različnih evropskih državah in ni bilo dokazov, da bi koristil trgu. Kompromisni sveženj, dogovorjen v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, je daleč od popolnega, vendar pomeni bistven napredek in osnovo, na kateri lahko gradimo preko pogajanj z ostalimi institucijami.

  Morten Løkkegaard (ALDE), v pisni obliki. − (DA) Zadovoljen sem, da smo se po več kot dveh letih pogajanj v Parlamentu uspešno dogovorili o stališču, ki krepi pravice potrošnikov v EU in podjetjem omogoča lažje delovanje na notranjem trgu.

Zaradi odločitve, da bomo glasovali glede predlogov sprememb po sklopih, mnogi nismo zadovoljni, ker nismo mogli glasovati proti določenim spremembam. Naj izpostavim naslednje primere.

Poglavji 4 in 5: želel bi si kompromis, da bi poglavji 4 in 5 bili v celoti umaknjeni iz predloga. Vem, da bi zlasti Svet, vendar tudi Evropska potrošniška organizacija (BEUC) in Danski svet potrošnikov, raje videli to, kot pa kompromis, ki ga trenutno imamo glede teh dveh poglavij. V zvezi s tem se moramo nasmehniti zaradi dejstva, da se je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu odločila, da se ne bo zmenila za priporočila potrošniških organizacij.

Člen 22a prav tako bi želel izbrisati precej kritiziran člen 22a. Malim in srednje velikim podjetjem ne olajšuje zadev. Vendar sem bolj kot liberalni poslanci iz Nemčije prepričan, da nam bo med pogajanji s Svetom verjetno uspelo spremeniti to določbo. Ena izmed idej je bila, da bi ta člen uskladili s členom 20 direktive o storitvah, kar bi prav tako zmanjšalo tveganje za protislovno zakonodajo.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Visoka kakovost in okoljsko trajnostna proizvodnja so glede na strategijo EU 2020 ena najbolj konkurenčnih prednosti Evrope. Visoka raven varstva potrošnikov zagotavlja visoko kakovost proizvodov in veča zaupanje potrošnikov, hkrati pa spodbuja učinkovitost notranjega trga. Pozdravljam predloge, ki jih je predložil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, za novo direktivo o pravicah potrošnikov, saj je njihov namen podjetjem zagotoviti preglednost s ciljem sprostitve potenciala za čezmejno trgovanje v EU. Novi predpisi o pravicah potrošnikov vključujejo skoraj vse vrste prodaje, v trgovinah, preko telefona ali na spletu. Na podlagi predlogov iz poročila, ki ga je sestavil moj kolega Andreas Schwab, zlasti utrjujejo določbe o mednarodni prodaji. Menim, da za razliko od štirih obstoječih direktiv o varstvu potrošnikov nova zakonodaja zagotavlja dodano vrednost, ker določa, kakšne vrste informacij mora kupec dobiti od prodajalca, pogoje dobave in pravila, ki se uporabljajo, ko tveganje nosi kupec, da ne omenim pravice slednjega do prekinitve ali zavrnitve nakupov ali pravice do zamenjave ali popravila artikla.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem, da se to poročilo pošlje nazaj v odbor, ker je bil odziv Komisije na predloge sprememb Parlamenta popolnoma nezadosten.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Predlog Komisije namerava z zmanjšanjem čezmejnih trgovinskih ovir izboljšati delovanje notranjega trga, vendar predstavlja težave potrošnikom in proizvajalcem. Podpirati bi moral vsa prizadevanja, da bi notranji trg postal učinkovitejši, in spodbujati čezmejno trgovanje, vendar člen 38 Listine o temeljnih pravicah zahteva, da politike EU zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov.

Zato je treba poskusiti zvišati minimalno raven trenutne uskladitve z uporabo razpoložljivih najboljših praks. V primeru kršitev bo primerno razviti evropski sistem odgovornosti, da bi izboljšali varstvo potrošnikov in zaupanje v trge. V skladu s strategijo Evropa 2020 visoka raven njihovega varstva zagotavlja visoko kakovost proizvodov in obenem spodbuja uspešnost na notranjem trgu. Glede pravic potrošnikov sedanji minimalni predpisi omogočajo državam članicam, da evropske predpise prilagodijo nacionalnim načelom: v tej smeri bi morali nadaljevati. Na žalost pa ugotavljamo, da predlagana direktiva ne upošteva novih proizvodov na trgu zaradi sprememb, ki se dogajajo na področju razvoja in inovacij, kot v primeru digitalnih proizvodov.

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) S svojim glasom podpiram poročilo o pravicah potrošnikov gospoda Schwaba, ker je po mojem mnenju treba poenostaviti in dopolniti obstoječi pravni okvir, ki se nanaša na varstvo potrošnikov.

Bistveno je, da se lahko potrošniki iz 27 držav članic zanesejo na visoko raven varstva in da lahko proizvajalci, ne glede na njihovo velikost, potrošnikom v 27 državah članicah zagotovijo svoje blago in storitve, ne da bi se jim bilo treba ukvarjati z nepotrebnimi pravnimi ovirami. Ukrepanje Parlamenta je potrebno, da bi okrepili zaupanje potrošnikov in spodbudili ter podprli proizvajalce, ki se želijo ukvarjati s čezmejnim trgovanjem.

Različna pravila o pravicah potrošnikov v Evropi resno odvračajo proizvajalce celo od čezmejnega kupovanja in prodaje blaga in storitev. Zlasti elektronsko poslovanje je področje, kjer potrošniki ne morejo imeti koristi od notranjega trga ali od svojih pravic kot potrošniki, ker proizvajalci v danem sektorju neradi izpolnjujejo različna pravila, ko vstopijo na nov trg, in tako tvegajo, da bo v drugi državi članici zoper njih podana tožba.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o pravicah potrošnikov. Besedilo zamenjuje štiri obstoječe direktive z eno z namenom poenostaviti in izboljšati ureditev glede varstva potrošnikov. Dodana vrednost Evropske unije se mora kazati v jasnih ugodnostih za potrošnike, zlasti pri lažjem opravljanju čezmejnih spletnih transakcij. Predlog direktive tako želi obravnavati vprašanja, ki jih postavljajo pravila o varstvu potrošnikov, ki se razlikujejo od ene države do druge. Gledano podrobneje, besedilo predlaga vzorec odstopnega obrazca za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, rok, ki izhaja iz pravice do odstopa, pa je usklajen na 14 dni. Podobno bodo pravila v besedilu, ki se nanašajo na informacije in dostavo, omogočila okrepitev pravic potrošnikov.

  Gesine Meissner (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Na današnjem glasovanju o besedilu direktive o pravicah potrošnikov so se nekateri člani nemške Svobodne demokratske stranke (FDP) vzdržali glasovanja. Sprejeti kompromis nedvomno vsebuje številne izboljšave prvotnega osnutka Evropske komisije. Na primer, uspelo nam je zagotoviti, da na mala podjetja ne vpliva večina novih pravil in jih ne bremeni dodatna birokracija. Vendar besedilo, sprejeto danes, prav tako vsebuje pravila, ki bi zelo obremenila podjetja, ne da bi povečala varstvo potrošnikov. Člen 5 bo na primer pomenil, da bo podjetje moralo zagotoviti obširne predpogodbene informacije, tudi ko je blago kupljeno v trgovini. To bo komaj kaj koristilo potrošnikom, saj lahko proizvod ocenijo neposredno v trgovini. Člen 22a v primeru pogodb na daljavo obvezuje podjetja, da svoje blago dostavijo kupcem v kateri koli državi članici. Takšna obveznost nasprotuje svobodi sklepanja pogodb in izpostavlja mala in srednje velika podjetja posebej velikim pravnim in finančnim tveganjem. Poleg tega FDP ni bila uspešna glede svoje temeljne zahteve po popolnem izbrisu poglavij IV in V iz direktive. FDP poziva, da je treba te določbe v okviru tristranskih pogovorov s Svetom in Komisijo spremeniti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pri tem predlogu gre za zamenjavo štirih trenutno veljavnih direktiv o pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, nepoštenih pogojih, pogodbah na daljavo ter prodaji in garancijah za potrošniško blago z enim samim zakonodajnim aktom. Cilj tega osnutka direktive je povečati zaupanje in varstvo potrošnikov pri nakupih, ki jih opravijo v trgovinah na internetu, in zmanjšati nepripravljenost podjetij za prodajo v drugih državah EU.

Osnutek direktive o pravicah potrošnikov namerava potrošnikom zagotoviti, da bodo ne glede na to, kje v EU bodo nakupovali, imeli pred podpisom pogodbe dostop do jasnih informacij o cenah in dodatnih stroških. Na splošno so vključene vse pogodbe, naj gre za nakup, opravljen v trgovini, na razdaljo ali zunaj poslovnih prostorov. Ta direktiva bo okrepila notranji trg.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Cilj je povečati zaupanje kupcev in zagotoviti preglednost za podjetja, da bi sprostili potencial za rast čezmejnega trgovanja v EU. Nova pravila bodo zajemala skoraj vse prodaje v trgovinah, po telefonu ali na spletu, zlasti pa bodo okrepila pravila o čezmejnih transakcijah. Kupci bodo vedeli, katere informacije so upravičeni dobiti od prodajalca, in pravila o dostavah bodo razjasnjena. Prav tako bodo obstajala jasna pravila o tem, kdaj natančno se tveganje prenese na kupca, in o pravicah kupca, da prekine nakup, si premisli ali da je upravičen do popravila ali zamenjave proizvoda.

Rad bi dodal, da bi vozovnice za javni prevoz in letalske karte morale biti vključene v pravila o pravicah potrošnikov. Na primer, lahko bi navedel primer airBaltic, kjer pravice potnikov niso upoštevane in podjetje ne želi prevzeti odgovornosti za storitve slabe kakovosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Malo točk govori v prid direktivi o varstvu potrošnikov, kot je izboljšanje obveznosti obveščanja, podaljšanje odstopnega obdobja in večje obveznosti prodajalcev, da v primeru spletnih trgovin zagotovijo varstvo. Varstvo potrošnikov je treba še bolj povečati, da bi med prodajalcem in potrošnikom ustvarili podlago za zaupanje. Nekaj je razlogov, zakaj sem se vzdržal glasovanja, po mojem mnenju so namreč zagotovljene nezadostne sankcije, v primeru internetnih dražb ni načrtovana pravica do odstopa, predvsem pa je opredelitev prodaje od vrat do vrat zelo ohlapna.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) To poročilo od leta 2004 združuje štiri različne direktive o varstvu potrošnikov in tako vsebuje pravni red Skupnosti. Na nekaterih področjih je prišlo do poenostavitev in dodatkov. Pomembno je, da lahko morebitne višje standarde varstva države članice obdržijo. Po drugi strani je posledica združitve direktiv večje usklajevanje. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Schwaba, ker menim, da poročilo po eni strani predstavlja pravično ravnotežje med varovanjem potrošnikov, ki jih je treba zavarovati pred prevarantskim in neobičajnim ravnanjem proizvajalcev in tretjih oseb, in po drugi strani izogibanjem predpisom, ki nalagajo obveznosti in so prestrogi za proizvajalce, saj jih ti včasih, odvisno od velikosti podjetja in prometa, ne morejo izpolniti. Vzemimo primer obrtnika, ki svoje delo teoretično lahko opravlja zunaj svojih poslovnih prostorov: zanj ne morejo veljati enaka pravila kot za veliko multinacionalno podjetje, ki vsak dan upravlja in sklepa na tisoče pogodb. Usklajevanje, ki je osredotočeno in uravnoteženo, ob upoštevanju posebnosti evropske proizvodne baze in ohranitvi varstva potrošnikov, je zato prava pot naprej.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za, ker menim, da je kodifikacija pravic potrošnikov v enotnem dokumentu pozitiven korak. Treba je izpostaviti zmanjšanje ovir čezmejnemu trgovanju in pohvaliti poskus povečanja učinkovitosti notranjega trga in spodbujanja čezmejnega trgovanja s pomočjo kombinacije štirih direktiv, ki so zdaj združene v eno. Osnutek direktive ne vsebuje vidikov, ki so lahko in bi morali biti izboljšani, kljub temu pa predstavlja zelo pozitiven napredek v tej smeri.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Cilj predloga Komisije o pravicah potrošnikov, vložen 8. oktobra 2008, je na podlagi načela „popolnega usklajevanja“ združiti štiri predhodne direktive v en sam instrument. Razdrobljenost pravil namreč odvrača kupce in podjetja, ki kupujejo ali prodajajo čez mejo.

Glede na položaj v zvezi s pravnim redom, ki se nanaša na potrošnike, pristop iz tega predloga, naklonjen popolnemu usklajevanju, trenutno ni izvedljiv. Zato je s strukturno spremembo treba popraviti njegovo področje uporabe. V skladu z resolucijo Parlamenta in izjavo iz delovnega dokumenta Odbora za notranje trge in varstvo potrošnikov iz leta 2009 je bolj zaželen nov pristop, ki temelji na popolnem usklajevanju, to pomeni na usklajevanju, omejenem na posebne vidike določenih pogodb ob ohranitvi visoke ravni varstva potrošnikov. Na osnovi zgoraj navedenega glasujem za, da bi zagotovili še večjo varstvo pravic potrošnikov.

  Hella Ranner (PPE), v pisni obliki. − (DE) Zadovoljna sem z današnjo odločitvijo o varstvu potrošnikov. Sprejeli smo pomembno odločitev za evropske državljane, podjetja in enotni trg. Spodbudno je, da je bilo mogoče najti razumen pristop za delno standardizacijo množice evropskih pravnih sistemov. Gledano z avstrijskega stališča pa kljub temu obstaja nekaj problematičnih točk, o katerih je nujno treba razpravljati in jih pojasniti v okviru tristranskih pogajanj med Parlamentom, Svetom in Komisijo: (1) V besedilo je treba vključiti „element naročanja“. Element naročanja na primer pomeni, da če kdo prosi kozmetičarko, naj pride na njen ali njegov dom, da bi koristila oziroma koristil kozmetične storitve (z drugimi besedami, oseba sama naroči poslovno povezavo), se pravica do odstopa ne bi več smela uporabljati. (2) Zagotoviti moramo, da se ne bodo pojavila dodatna bremena za mala in srednje velika podjetja, pod pogojem, da je zagotovljeno primerno varstvo potrošnikov. Na koncu bi bila dodatna finančna in upravna bremena za mala in srednje velika podjetja prenesena na potrošnike. (3) Poglavji IV in V (odgovornost in nepošteni pogoji) bi bilo treba izbrisati, ker tudi po dolgih pogajanjih ni bilo mogoče doseči želene popolne uskladitve. Z izbrisom bi se izognili mrtvi točki in odprli pot novim možnostim v tristranskih pogajanjih. (4) Glede dobrodošlega pravila o internetnih prevarah je še vedno potrebnih nekaj prilagoditev, da bi zagotovili ravnotežje med varstvom potrošnikov in obremenitvijo podjetij.

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem za kompromisni sveženj o pravicah potrošnikov, ki so ga dosegle skupine, ker je bilo glede na predlog Komisije v direktivo mogoče vnesti nekatere izboljšave. Pomembno je, da bo osnova direktive ponovno minimalno usklajevanje in da bodo storitve, kot so tiste iz zdravstvenega ali socialnega področja, iz direktive umaknjene. Prav tako je prišlo do izboljšanja na področju prodaje na daljavo, kjer je odstopno obdobje za potrošnike do zdaj bilo en teden, v skladu s spremembami Evropskega parlamenta pa bosta zdaj zagotovljena dva tedna. Nakupi na semnjih zdaj prav tako spadajo pod neposredno prodajo. V Avstriji je bil nakup na semnju s pravnega stališča do zdaj obravnavan enako kot nakup v trgovini. Vendar je še treba izboljšati nekatere pomembne točke. Najpomembnejša prednostna naloga v tem smislu je poglavje V direktive, s katerim je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu popolnoma nezadovoljna. Preprečiti moramo, da bi bil seznam nepoštenih pogodbenih pogojev izčrpen – državam članicam ne bi smelo biti preprečeno, da bi razširile svojo raven varstva potrošnikov. Mnogo potrošnikov v državah članicah z dolgo tradicijo varstva potrošnikov bi v nasprotnem primeru ugotovilo, da se je njihovo varstvo poslabšalo. Zato sem tudi glasovala za napotitev nazaj v odbor, tako da se te bistvene točke lahko razrešijo in izboljšajo.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dobro zavarovan potrošnik je sproščen državljan in znak zrelosti naših sodobnih demokracij. Zaradi tega je direktiva, sprejeta danes, pomembna.

Ne mine dan, ko se evropski potrošnik pri odločanju za spletni nakup ali sprejemanju spremembe naročnine po telefonu ne bi srečal z vprašanjem skladnosti pogodbe, ki jo je podpisal ali odobril. Kot odgovor na pogosto neenake odnose med strokovnjaki in potrošniki se je Evropski parlament odločil za pravico do odstopa, določeno na 14 dni. To je jasen znak za uveljavljanje enakih pravic po vsej Uniji.

Res je, da sprejem poročila gospoda Schwaba v celoti ne zadovoljuje skupin potrošnikov, ki nasprotujejo načelu popolnega usklajevanja, niti predstavnikov malih in srednje velikih podjetij in trgovinskih zbornic, ki so želeli, da bi se zakonodaja omejila na spodbujanje elektronskega poslovanja. Evropski parlament se je odločil za kompromis in ni podlegel sirenskim glasovom paničarjev. Ta odločitev mu je lahko v uteho na podlagi nedavne evropske raziskave, ki je pokazala, da je 79 % sodelujočih trgovcev menilo, da bo sprejeta zakonodaja le malo vplivala na njihovo prodajo v tujini.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Mi, Zeleni/EFA, smo želeli zagotoviti minimalno usklajevanje za potrošnike EU. To bi državam članicam omogočilo uvedbo ali ohranitev višjih ravni varstva od „povprečja“ EU. Poleg tega smo želeli zagotoviti visoko raven varstva za vse potrošnike. Menili smo, da bi bil dober zakonodajni predlog dober primer, kako državljanom pokazati, da EU v svojem srcu nosi njihove interese.

Po mnogih trdih pogajanjih in nesporazumih smo besedilo uspešno izboljšali, zlasti z vključitvijo digitalnih vsebin, izključitvijo zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, vključitvijo pravnih in fizičnih oseb in dobrimi določbami za pravice do odpovedi in prenos tveganja.

Vendar smo v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov glasovali proti, ker so bile preostale pomanjkljivosti prevelike. Nismo mogli sprejeti besedila, ki bi pomenilo zmanjšanje varstva potrošnikov za vsakega državljana EU. Za besedilo ni v celoti veljalo minimalno usklajevanje in besedilo posameznih členov ni bilo niti jasno niti dovolj dobro, da bi zagotovilo, da se za nekatere državljane EU varstvo potrošnikov ne bo zmanjšalo. Po današnjem glasovanju v EP gre besedilo nazaj h Komisiji.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Naloga Evrope je zaščititi interese državljanov in potrošnikov v Evropi in danes ta parlament končno priznava upravičeno varovanje teh pravic. Do zdaj so potrošniki prepogosto tvegali, da bodo postali žrtve tržne prevare in goljufije, zlasti zaradi njihovega omejenega poznavanja svojih pravic. S sprejemom te resolucije Evropa pričakuje, da bodo vsi potrošniki imeli jasne in natančne informacije, ki jim bodo omogočile sprejem ozaveščenih in ciljnih odločitev.

Zagotovljeno bo večje varstvo, posebej pri spletnih prodajah, in vsi državljani, ki so kupili proizvod, za katerega se izkaže, da je drugačen od tega, kar so želeli, lahko zahtevajo zamenjavo, znižanje cene ali prekinitev pogodbe. Vsi pogodbeni pogoji, ki se štejejo za nepoštene, bodo našteti na pravem „črnem seznamu“ in se bodo smeli uporabiti v kakršni koli vrsti pogodbe. Zgodovinsko gledano Evropa postavlja svoje temelje na enotni evropski trg. Vzpostavljanje skupnih smernic je zdaj, bolj kot kdaj koli prej, prednostna naloga naših institucij: samo tako lahko zajamčimo vedno bolj svobodno trgovino za vse evropske državljane.

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam izvajanje pravila 57, da se poročilo vrne v Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, saj bo to omogočilo večje varstvo potrošnikov.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija želi poenostaviti in dopolniti ureditveni okvir o pravicah potrošnikov, zato predlaga združitev štirih obstoječih direktiv v en sam zakonodajni instrument. Po eni strani ta predlog predvideva, da bo potrošnikom v 27 državah članicah dal visoko raven zaupanja v varstvo njihovih pravic, po drugi strani pa predvideva, da bodo subjekti, ki nudijo blago in storitve, zmanjšali pravne in upravne ovire za čezmejno prodajo.

Sprejem tega poročila je še en korak k popolnemu doseganju notranjega trga, saj obstoječa pravna razdrobljenost odvrne tako potrošnike kot podjetja, ko želijo opravljati čezmejno trgovanje. Predlog omogoča popolno uskladitev, namenjeno za pogodbe, podpisane zunaj poslovnih prostorov, in pogodbe na daljavo, zlasti transakcije, ki se opravijo na spletu.

Obenem poročevalec vključi določbe o prilagodljivosti, ki državam članicam omogočajo ohranitev visoke ravni varstva potrošnikov. Uporaba pravic in dolžnosti potrošnikov in podjetij v skladu z enim samim pravnim okvirom bo omogočila poenostavljeno mrežo za rast transakcij na notranjem trgu.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Nova pravila, katerih namen je obnoviti trenutno zakonodajo EU o pravicah potrošnikov, morajo pokrivati vse vrste nakupov, naj so opravljeni preko telefona, spleta, v trgovini ali od doma. Spremembe bi morale povečati zaupanje potrošnikov, ko opravljajo nakupe v drugih državah, in zagotoviti enake pogoje za podjetja ter s tem v celoti izkoristiti potencial skupnega trga. Po drugi strani morajo biti nova pravila uravnotežena na tak način, da ne bodo postala neznosno breme za mala in srednje velika podjetja. Varstvo potrošnikov je zelo pomembno. Samo če ravni varstva potrošnikov vzamemo resno, bomo lahko dosegli popolno uskladitev. Prav tako je pomembno, da državljani poznajo svoje pravice. To je težava povsod po Evropi, zlasti pa v moji državi. V skladu s podatki raziskave Eurobarometer, ki jo je izvedla Komisija, bi velika večina Litovcev rada izvedela več o svojih pravicah, ki jih imajo kot potrošniki. V skladu z raziskavo dve tretjini Litovcev (66 %) menita, da litovski pravni sistem ne zagotavlja dovolj varstva z izrekanjem kazni podjetjem, ki so jih preslepila ali ogoljufala. Sporočilo je jasno. Tega ne smemo zanemariti. Statistika je prav tako pokazala, da je zaupanje ljudi v vlado in informacijske urade EU slabo – manj kot 7 % Litovcev zaupa tem institucijam, ki jim dajejo pravilne informacije in nasvete glede pravic potrošnikov. Stvari ne moremo pustiti takih, kot so. EU mora takoj ukrepati.

Poročilo: Gilles Chichester (A7-0039/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) To poročilo podpiram, ker so v današnji družbi komunikacije, infrastruktura in elektronske storitve bistvene in ker je Evropska agencija za varnost omrežij in informacij opravila pomembno delo, ki še vedno poteka, zlasti glede kibernetske varnosti.. Podaljšanje njenega mandata in povečanje odgovornosti je zato smiselno.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska agencija za varnost omrežij in informacij ima pomembno vlogo pri podpiranju držav članic v njihovih prizadevanjih po sodelovanju na tem področju na ravni EU. Informacijske in komunikacijske tehnologije so postale ključni element v našem gospodarstvu in družbi kot celoti. Občutljive so za grožnje, ki več ne spoštujejo nacionalnih meja zaradi njihove medsebojne povezanosti in soodvisnosti od drugih infrastruktur in nezmožnosti, da bi zajamčili njihovo varnost in vzdržljivost na podlagi popolnoma nacionalnih pristopov. Poročilo se osredotoča na varstvo Evrope pred kibernetskimi napadi in prekinitvami sistemov IT s povečanjem ravni pripravljenosti, varnosti in vzdržljivosti. Za to poročilo sem glasovala, ker namerava razviti mrežo IT in kulturo varstva podatkov, ki bosta koristili državljanom, podjetjem in organizacijam v javnem sektorju v Evropski uniji. Menim, da je mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij potreben, da bi Evropski uniji, državam članicam in zainteresiranim stranem omogočil razvoj ravni pripravljenosti in zmogljivosti za preprečevanje in odkrivanje omrežnih in podatkovnih varnostnih težav in za učinkovitejši odziv nanje.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav se mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) izteče 13. marca 2012, mora Evropska unija kljub temu sprejeti ukrepe na tem področju. Zato je bilo treba sprejeti podaljšanje mandata agencije, ki bi jamčil za skladnost in neprekinjenost glede vprašanja varnosti omrežij in informacij. Zato sem glasovala za to besedilo

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo, ki podaljšuje mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) do sprejema nove uredbe o pregledanih določbah in načelih pri delu te agencije. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij je bila ustanovljena leta 2004 z glavnim ciljem, da bi znotraj Unije zagotovila visoko in učinkovito raven varnosti omrežij in informacij ter s tem prispevala k nemotenemu delovanju notranjega trga. Zaradi nedavnih kibernetskih napadov v državah članicah ponovno razmišljamo in preoblikujemo mandat agencije, da bi se lahko prožneje odzivala in da bi povečali učinkovitost delovanja agencije. Eden od ključnih ciljev evropske digitalne agende je vsem državljanom EU dati možnost, da uporabljajo digitalno tehnologijo, ter zagotoviti zaupanje v internet in njegovo varnost. Ko bo Evropska agencija za varnost omrežij in informacij posodobljena, se bodo iz evropskih držav zbirale najnovejše informacije, spodbujana bo delitev najboljših praks in Evropska unija ter države članice bodo bolje pripravljene na učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na varnostne težave omrežij in informacij.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Podprla sem poročilo Gilesa Chichesterja o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij glede njenega trajanja, ker menim, da je informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) postala hrbtenica evropskega gospodarstva in družbe kot celote. IKT je občutljiva na grožnje, ki prihajajo izven nacionalnih meja in se z razvojem tehnologij in trga spreminjajo. Ker je IKT globalna, medsebojno povezana in odvisna od druge infrastrukture, njene varnosti ni mogoče zajamčiti na podlagi popolnoma nacionalnih in neusklajenih pristopov. Obenem se izzivi, povezani z omrežnimi in informacijskimi sistemi, hitro razvijajo. Omrežni in informacijski sistemi morajo biti učinkovito zavarovani pred vdori in izpadi kakršne koli vrste, vključno z napadi, ki jih izvedejo ljudje.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo, saj se strinjam s potrebo po podaljšanju mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij. Petletni mandat tega organa, ki ga je Evropska unija ustanovila leta 2004, je zdaj treba podaljšati, da bi se lahko odzival na današnje potrebe in varnostna tveganja. Vedno večja uporaba računalniške komunikacije olajšuje delo mnogih, pogosto pa predstavlja tudi nevarnost, zlasti za otroke. Potrebna so natančna pravila za varstvo uporabnikov. Vendar spremembe uredbe zahtevajo več časa, zato je treba podaljšati mandat agencije.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Odločil sem se, da bom glasoval za to poročilo, ker menim, da je treba podaljšati mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij do leta 2013. Agencija je bila ustanovljena marca 2004 za obdobje petih let, ki je bilo potem podaljšano do marca 2012. Glavni cilj je bil zajamčiti učinkovito varnost omrežij IT Evropske unije. Ker živimo v svetu, ki postaja vedno bolj odvisen od interneta, se moramo bolj zavedati problema varnosti na internetu, saj kibernetski kriminal ni le virtualen, ampak resnično vpliva na naše življenje. To vprašanje je bilo prav tako uvrščeno na dnevni red NATA, zato je bila ustanovljena delovna skupina EU-ZDA, ki je pomemben korak k varstvu infrastrukture IT. Resnično menim, da še zmeraj potrebujemo Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. − Z veseljem sem glasoval za podaljšanje mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) do septembra 2013. Ta agencija je bila ustanovljena leta 2002 za začetno obdobje petih let. Mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij je pomemben, ker jo je EU ustanovila, da bi izvajala zelo posebne tehnične in znanstvene naloge na področju varnosti informacij. Pomembno je, da imamo tako agencijo za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga, ki konkretno vpliva na vsakodnevno življenje državljanov in podjetij, saj oboji uporabljajo širokopasovna omrežja, spletno bančništvo, elektronsko poslovanje in mobilne telefone.

Glede na dejstvo, da napadi na informacijske sisteme postajajo vedno pogostejši, je skrajni čas, da sprejmemo učinkovite varnostne ukrepe, da bi zavarovali celovitost evropskih informacijskih sistemov. Zahteva se pristop EU od zgoraj navzdol, da bi zaščitili sektor informacijske družbe. Države članice same tega ne morejo učinkovito narediti. Ocenjuje se, da bi potrebna sredstva za podaljšanje sedanjega mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij bila 12,698 milijonov EUR v obveznostih.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Varnost omrežij in informacij postaja vedno večja skrb ne le nosilcev političnega odločanja, ampak tudi vseh tistih, ki jo vedno bolj uporabljajo za medsebojno interakcijo in za interakcijo z državnimi organi.

Ista skrb in pozornost, ki sta včasih vodili javna prizadevanja za pregon kršitev korespondence, bi bili zdaj potrebni za varnost novih oblik komunikacije. Te so bolj dovršene, zato jih je treba nenehno spremljati in redno posodabljati.

Strinjam se s podaljšanjem mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za 18 mesecev, kot predlaga Komisija in o čemer glasuje parlamentarni odbor, da bi omogočili bogato in plodno razpravo med evropskimi institucijami, ki bi vključevala ljudi, o izzivih, prednostnih nalogah in pristojnostih agencije, in da bi se hkrati izognili pravni praznini, ki bi nastala, če mandat ne bi bil podaljšan.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo se osredotoča na predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja Uredbo (ES) št. 460/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA). Evropska agencija za varnost omrežij in informacij je bila ustanovljena leta 2004 za začetno obdobje petih let, njen namen pa je bil podpreti delovanje notranjega trga z nadzorovanjem varnosti omrežja in zagotavljanjem pretoka informacij znotraj EU. S širokim dostopom do računalniških zmogljivosti ter racionalizacijo in prožnostjo omrežij so prišli prvi napadi tako imenovanih hekerjev, ki so ogrozili varnost omrežij in informacij.

Nedavno je bil svet šokiran zaradi razkritij, objavljenih na spletnem mestu Wikileaks. Marca 2009 je Komisija prosila Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij, naj podpre države članice pri njihovi zaščiti pred kibernetskimi napadi in motnjami. Julija istega leta so države članice podprle podaljšanje mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij. Glede na to, da imajo vprašanja, povezana z varnostjo omrežij in pretokom informacij, ključno vlogo v evropski digitalni agendi (Evropa 2020), bi rad povedal, da se strinjam s podaljšanjem mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za nadaljnjih 18 mesecev.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Priznavamo pomen varnosti omrežij in informacij na mnogih področjih dejavnosti, kjer so danes omrežja in informacije družbeno pomembne. Vendar mehanizmov za zagotavljanje te varnosti ni mogoče ločiti od političnega in družbenega ozadja, kjer so bili razviti in izvajani. Zlasti ne moremo spregledati dejstva, da pristopi za povečevanje varnosti in spremljanje kibernetskega prostora niso vedno ustrezno zagotovili spoštovanja pravic, svoboščin in jamstev za javnost.

Menimo, da je posebej pomembno, da EU financira raziskovalne programe velikih multinacionalk, ki obvladujejo tehnologije, ki vladam omogočajo vohunjenje za internetnimi uporabniki, ob tem pa ustanavljajo in razvijajo agencije, kot je Evropska agencija za varnost omrežij in informacij, ki bo plačala za uporabo istih tehnologij. Ker je internet priznan kot eden najpomembnejših javnih prostorov 21. stoletja, ga je treba kar najbolje izkoristiti, ne pa dopustiti, da si ta prostor v svojo korist prilašča peščica ljudi, da doseže gospodarsko moč, in to na račun velike večine in njegove uporabe za spodbujanje družbenega napredka.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Podaljšanje mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in okrepitev njenih virov, kar naj bi potekalo v interesu višje ravni varnosti informacijskih omrežij v EU, je del pristopa za povečanje varnosti, ki pravic, svoboščin in jamstev za javnost ne spoštuje vedno ustrezno.

Paziti moramo, da ne bo v imenu večjega spremljanja kibernetskega prostora ustvarjeno orodje za zatiranje ljudi. Internet in njegova različna orodja sama po sebi niso zatiralna. Vprašanje, ki se pojavi, je politično in družbeno ozadje, v okviru katerega so uporabljena. Zato je posebej pomembno, da EU financira raziskovalne programe velikih multinacionalk, ki obvladujejo tehnologije, ki vladam omogočajo vohunjenje za internetnimi uporabniki, ob tem pa ustanavljajo in razvijajo agencije, kot je Evropska agencija za varnost omrežij in informacij, ki bo plačala za uporabo istih tehnologij.

Internet velja za enega najpomembnejših javnih prostorov 21. stoletja. Vendar vsa ta skrb ni dovolj, da bi preprečili prilaščanje tega prostora, ki ga je ustvarilo človeško znanje, da ne bi služil politikam, ki služijo gospodarski moči in olajšujejo njegovo zasebno uporabo …

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Primerno je, da o poročilu gospoda Chichesterja glasujemo na dan, ko smo izvedeli, da so bile institucije EU tarča obsežnega kibernetskega napada. Varnost informacij je vedno pomembnejša za vse državljane in z veseljem sem glasoval za to poročilo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Z dokumentom sem se strinjal, ker zaključki ministrske konference o zaščiti kritične informacijske infrastrukture, ki jo je organiziralo evropsko predsedstvo v Talinu, poudarjajo, da moramo z namenom, da bi lahko obravnavali nove in dolgoročne probleme v prihodnosti, ponovno razmisliti o mandatu Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in ga preoblikovati, da bi dosegli prožnejše odzivanje, razvili spretnosti in sposobnosti in spodbudili delovno sposobnost agencije in njen splošni vpliv. Tako bi Evropska agencija za varnost omrežij in informacij postala trajna pridobitev vsake države članice in Evropske unije kot celote. Komisija predlaga uredbo, ki bi podaljšala sedanji mandat agencije za 18 mesecev, kar bi omogočilo dovolj časa za razpravo o pregledu novih določb agencije. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij je bila z Uredbo (ES) št. 460/2004[1] ustanovljena marca 2004 za začetno obdobje petih let, njen glavni cilj pa je bil zagotoviti visoko in učinkovito raven varnosti omrežij in informacij znotraj Evropske unije ter razviti kulturo varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij v javnem sektorju v Evropski uniji ter s tem prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga. Uredba (ES) št. 1007/2008[2] je podaljšala mandat Evropske agencije za varnost omrežij in informacij do marca 2012.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Predlagano spremembo Uredbe (ES) št. 460/2004, s katero je bila ustanovljena Evropska agencija za varstvo omrežij in podatkov, lahko le popolnoma podprem. Glasoval sem za ta predlog, ker sem prepričan, da je njeno delo na področju varnosti komunikacij pomembno, pomembna pa bo tudi vzpostavitev jurisdikcije, ki ji je podeljena za boj proti kibernetskemu kriminalu, kot določa sprememba. S podaljšanjem njenega trajanja se bomo po mojem mnenju izognili nevarni vrzeli v zakonu. Ob zavedanju, da je delo, ki ga opravlja Evropska agencija za varnost omrežij in informacij, v velikem interesu skupnosti, upam, da bo prejela več sredstev.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − – (PT) Glasoval sem za to poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 460/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij glede njenega trajanja. Pozdravljam sporazum iz prve obravnave.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je zdaj sestavni del gospodarstva in družbe Evropske unije. Danes je zaradi nenehnega razvoja medijskih in informacijskih sistemov IKT vedno bolj izpostavljena grožnjam, ki jih samo na nacionalni ravni ni mogoče ustrezno obravnavati.

Zato pozitivno sprejmimo predlog Komisije o radikalni reformi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in podaljšanje njenega mandata za nadaljnjih 18 mesecev, kar nam bo omogočilo, da se izognemo tveganju nevarne pravne praznine. Ni dvoma, da širjenje varnostnih zahtev vključuje stroške za podjetja, ki delujejo znotraj EU, kar vodi v veliko razdrobljenost in pomanjkanje konkurenčnosti na evropskem notranjem trgu. Medtem ko se odvisnost od omrežij in informacijskih sistemov povečuje, pa se po drugi strani sposobnost odzivanja na težave še vedno zdi nezadostna.

Evropska agencija za varnost omrežij in informacij mora nadaljevati s svojimi zavezami, tako da sprejme strategije, s katerimi bo odkrila tveganja in ranljivosti, povezane z varnostjo omrežja in informacij, in nam omogočila, da opredelimo in obravnavamo izzive, s katerimi se moramo srečati v bližnji prihodnosti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podaljšanje mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) za 18 mesecev, kot predlaga Komisija, je popolnoma smiselno, saj omogoča izvedbo potrebnih razprav v evropskih institucijah, vključno z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z javnostjo, o izzivih, prednostnih nalogah in pristojnostih agencije, in se tako izogne pravni praznini, ki bi nastala, če mandat ne bi bil podaljšan.

Varnost informacijskih mrež je prednostna naloga za vse tiste, ki jih uporabljajo. Varnosti moramo namenjati enako pozornost, kot je bila namenjena komunikacijam v preteklosti; te imajo naprednejšo tehnologijo, zato zahtevajo posebno skrb.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) je bila ustanovljena leta 2004. Njeno delo je zagotoviti varnost omrežij in informacij v EU. Prav tako je njena naloga, da razvije kulturo varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Evropski uniji. Glede vaj, kot so bile nedavno izvedene proti kibernetskemu kriminalu, je v izrednih razmerah treba zagotoviti varnost. Vendar obseg, v katerem je to dejansko izvedljivo v praksi, po mojem mnenju ni popolnoma jasen. Za poročilo nisem glasoval, saj obstaja nevarnost, da bodo državljani nosili dodatne stroške, a ne bodo deležni oprijemljivih koristi.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Kljub finančnim krizam si je EU privoščila, in s tem še nadaljuje, ustanoviti dodatne organe – za vsako vprašanje in vsak problem je ustanovljena nova agencija. Med letoma 2005 in 2009 se je proračun za agencije EU več kot podvojil in število zaposlenih se je dvignilo za 65 %. Dodana vrednost, ki jo zagotavljajo, pa je zelo vprašljiva. Rezultati so daleč od želenih in njihovo spremljanje je nezadostno. V povprečju morajo davkoplačevalci za agencije EU letno plačati 579 milijonov EUR. Zelo nasprotujem ustanovitvi novih agencij. Za davkoplačevalce je nesprejemljivo, da financirajo uradnike držav članic z zelo udobnimi službami v neštetih agencijah. Zato sem glasoval proti poročilu o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij. Komisija ima na voljo več kot dovolj usposobljenih uradnikov za prevzem te naloge.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropa potrebuje sistem, ki varuje računalniška in informacijska omrežja; to varstvo jamči ENISA, Evropska agencija za varnost omrežij in informacij. Poročilo gospoda Chichesterja ni nič drugega kot kompromis med evropskimi institucijami, ki želi podaljšati njen mandat in povečati število osebja, in to z višjimi sredstvi, ter dati večji pomen boju proti kibernetskemu kriminalu za zagotovitev boljšega varstva informacijskih sistemov. Prav zato, ker mislim, da je pomembno zagotoviti varnost na tem področju, saj smo v digitalni dobi, sem glasoval za uredbo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s to spremembo glede mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA). O postopku zakonodajne reforme agencije, ki zdaj poteka, je še vedno potrebna obširna razprava, zato je treba podaljšati mandat agencije, ki poteče 13. marca 2010.

Treba je sprejeti podaljšanje, ki bo Parlamentu in Svetu dalo dovolj časa za razprave, da bo delo agencije ostalo skladno in neprekinjeno. Ob upoštevanju tega sem glasovala za to spremembo, ki pravi, da bi mandat agencije bilo treba podaljšati do 13. septembra 2013.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Okrepitev omrežij in informacij je zelo pomembno. Torej je bistveno zagotoviti, da bo na voljo dovolj časa za temeljite razprave, ki so del postopka zakonodajne reforme Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA), zato sem glasoval za podaljšanje mandata agencije do 13. septembra 2013.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − V skladu z rednim zakonodajnim postopkom: (prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0520),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C7-0297/2010),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2010(1),

– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energijo (A7-0039/2011),

1. sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Vedno večja količina zasebnih informacij, ki vsak dan kroži po računalniških omrežjih po svetu, v primeru kršitev predstavlja potencialno grožnjo. Zato menim, da bo besedilo, sprejeto danes, poskrbelo za večjo varnost občutljivih informacij, kar potrebujemo. ENISA, evropska agencija, pristojna za varnost informacij, mora dobiti pomembnejšo vlogo v boju proti kibernetskemu kriminalu, ki mora iti z roko v roki s poenostavitvijo upravnih postopkov. Za zaključek ponavljam, da ima moja država podobno stališče in si želi okrepiti sredstva, dodeljena agenciji.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Leta 2004 je bila za obdobje petih let ustanovljena Evropska agencija za varnost omrežij in informacij. Njenih 57 članov osebja se ukvarja z razvojem varnosti omrežij in informacij za državljane, potrošnike in podjetja, pa tudi za javne organizacije v Evropski uniji. Njene naloge so vključevale tako analize tveganj kot preventivne ukrepe. Zaradi nenehnega in vse hitrejšega razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij in njihovega temeljnega pomena za družbo in industrijo je bilo ugotovljeno, da bo ta agencija potrebna tudi v prihodnosti. Vendar že nekaj časa pozivam k pregledu poslovanja agencij EU. Obstajajo že pobude za pregled sistema kot celote in ne bom glasovala za podaljšanje te agencije, dokler ne bo takšen pregled opravljen.

Predlog resolucije (B7-0224/2011)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) 11. marca je Japonsko prizadel eden najhujših potresov do zdaj, ki je povzročil več tisoč smrtnih žrtev in pogrešanih, veliko materialno škodo in izredno resno jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, ki posledično predstavlja novo grožnjo. Evropska unija mora zato sprejeti ukrepe, da zagotovi vso humanitarno, tehnično ter finančno pomoč in podporo, ki jo Japonska in prizadeta območja potrebujejo. Zato sem glasovala za ta predlog resolucije.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Strinjal sem se s tem predlogom resolucije. Japonsko je prizadela naravna katastrofa velikih razsežnosti, ki je prav tako povzročila veliko jedrsko nesrečo, katere pravi obseg je do zdaj bilo nemogoče oceniti in ki bo imela še desetletja posledice za zdravje ljudi in okolje. Evropska unija je nemudoma sprožila mehanizem civilne zaščite za koordinacijo humanitarne, tehnične in finančne pomoči. To nesrečo je treba obravnavati kot izhodišče za temeljito oceno in ponoven razmislek o vprašanjih glede varnosti jedrske energije. Pri jedrski energiji ne gre le za vprašanje delovanja samih elektrarn, prav tako gre za vprašanje skladiščenja odpadkov jedrskega goriva, ki bo zdržalo stoletja. Med potresom na Japonskem so bili poškodovani podzemni objekti za skladiščenje jedrskih odpadkov, na podlagi česa lahko sklepamo, da dosedanje prevladujoče prepričanje, da je zakopavanje najvarnejši način za nevtralizacijo odpadkov, nikakor ni dokazano in da lahko objekti za skladiščenje odpadkov postanejo zelo nevarni za zdravje ljudi in okolje. Menim, da je bistveno začeti aktivne razprave znotraj EU in na mednarodni ravni, da bi lahko zagotovili najvišji standard shranjevanja odpadkov v že delujočih jedrskih elektrarnah in resno premislili o koristih načrtovanih jedrskih elektrarn ter ocenili morebitne nevarnosti.

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker izraža solidarnost ljudi v Evropi z Japonsko. Parlament je poudaril pogum Japoncev v tej krizi, najresnejši po drugi svetovni vojni, ki je tako resno prizadela njihovo državo. Med prijatelji Japonske so se Evropejci nemudoma javili, da bi pomagali prizadetim ljudem. Vendar se otočje srečuje z jedrskim problemom, ki vzbuja veliko skrbi in zahteva našo polno pozornost. Evropi ustreza, da zagotovi pomoč in strokovno znanje japonskim oblastem, da bi preprečili katastrofo z uničujočimi posledicami, ki se jih na žalost dobro zavedamo.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Kot Baskinja bi želela izraziti svoje sočutje z japonskim narodom; mu reči, da je njegov odnos spričo katastrofe, način, kako se spopada s sedanjostjo, in dostojanstvo, s katerim gleda na prihodnost, dokaz njegove veličine. Rada bi izrazila svoje sožalje družinam vseh tistih, ki so umrli ali so pogrešani. Evropa jim mora ponuditi vso humanitarno in materialno pomoč, ki je potrebna, tudi takrat, ko bodo izginili z naslovnic časopisov, tako da bodo lahko spet postali, kar so vedno bili: izjemna država in izjemni ljudje.

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Glasoval sem za predlog resolucije o Japonski, ker menim, da je naša dolžnost pokazati solidarnost narodu, ki ga je prizadela trojna nesreča in ki je zgubil mnogo svojih državljanov. Na žalost še vedno ni znano, kako se bo ta tragedija končala. Po drugi strani je katastrofa na Japonskem, zlasti incident v Fukušimi in izredne razmere, ki so mu sledile, na dnevni red ponovno uvrstil vprašanje potrebe po jedrski energiji in njenih posledic. Hkrati smo trdno prepričani, da ne smemo preveč dramatizirati glede tega, kar se je zgodilo, in v navalu čustev jedrski energiji obrniti hrbet. Po mojem mnenju Evropa potrebuje jedrsko energijo in treba je sprejeti pragmatični pristop glede tega vprašanja, ne pa se na hitro odločiti za zaprtje elektrarn.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker bi po naravni katastrofi, ki je zahtevala mnogo življenj, in katastrofi v jedrski elektrarni Fukušima, najprej rada izrazila svoje sožalje in solidarnost japonskemu narodu. Japonska in njene regije, ki so bile zelo prizadete, potrebujejo vse vrste pomoči in podpore – humanitarno, finančno in tehnično. Pozdravljam dejstvo, da je Evropska unija nemudoma sprožila mehanizem civilne zaščite za koordinacijo nujne pomoči. Rada bi vas opozorila na dejstvo, da nas katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima sili, naj premislimo o razmerah in prihodnosti evropske jedrske energije. V Evropskem parlamentu bi morali prav tako razpravljati in oceniti tveganje, ki ga predstavljajo jedrske elektrarne v bližini zunanjih meja Evropske unije. Vse države članice Evropske unije bi morale premisliti o jedrskih elektrarnah v svoji državi in ukrepati zaradi morebitne grožnje, ki ga sevanje predstavlja za vso Evropo. Takoj po dogodkih na Japonskem je na primer Nemčija zaprla svoje jedrske reaktorje, zgrajene pred letom 1980, in se ob upoštevanju raziskav in mnenj strokovnjakov pogaja o novih alternativah jedrski energiji.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po potresu in cunamiju, ki sta marca prizadela severovzhod Japonske, bi rada izrazila solidarnost japonskemu narodu. Resne napake pri delovanju jedrskih elektrarn povzročajo strah pred jedrsko katastrofo in nas silijo, da ponovno razmislimo o standardih jedrske varnosti v Evropi. Rada bi pozvala k resni razpravi o potrebi po varni jedrski energiji v Evropi in o dejstvu, da Evropa potrebuje ta vir energije.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Japonska je danes presunjena. Za naravno katastrofo se ena za drugo vrstijo jedrske nesreče. Ta kriza je najresnejša kriza, ki je prizadela Japonsko po drugi svetovni vojni. Žrtev je na deset tisoče, materialna škoda je velika in še vedno jo je težko oceniti. Evropska unija mora podati odgovor, ki je enakovreden resnosti krize. Japonska nujno potrebuje pomoč. Komisijo pozivamo, naj vodi in usklajuje evropska solidarnostna prizadevanja. Ukrepanje Evrope mora biti jasno, hitro in učinkovito v kratkoročnem in dolgoročnem smislu. Glede elektrarne Fukušima je evropsko nelagodje upravičeno. Evropski izvršilni organ se mora na to odzvati tako, da zahteva neodvisno in pregledno izvedbo preskusov vzdržljivosti celotne evropske jedrske infrastrukture. Nazadnje ne moremo iti mimo skupnega razmisleka o naši energetski politiki. Glede varčevanja z energijo, obnovljivih virov energije in merila energetske učinkovitosti pričakujemo od Evrope ambiciozne in prepričljive odločitve, prav tako pa od evropskih raziskav, ki so pogosto pod 3 % BDP.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker menim, da morata Evropski parlament in Evropska unija kot celota pokazati svojo solidarnost v odgovor na tragične dogodke, ki so se zgodili na Japonskem. EU in njene države članice se morajo nemudoma odzvati z zagotavljanjem humanitarne pomoči, ki je potrebna, da bodo prebivalci Japonske lahko premagali posledice potresa. Prav tako je bistvenega pomena, da se posebej resna jedrska nesreča, ki jo je povzročila naravna katastrofa, temeljito razišče, da bi se izognili možnosti ponovnega pojava takih nesreč v prihodnosti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ki kaže solidarnost žrtvam potresa, cunamija in jedrske nesreče, ki so močno prizadeli Japonsko, in poziva EU in njene države članice, da prizadetim regijam nujno ponudijo vso možno pomoč in podporo, ki bi jo lahko potrebovali na humanitarni, tehnični in finančni ravni.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) 11. marca je Japonsko prizadel močan potres, za njim pa cunami, ki je povzročil največjo jedrsko krizo v zgodovini te države, v kateri je jedrska elektrarna Fukušima utrpela resne strukturne poškodbe, in od takrat grozi nevarnost, da bo sprožila jedrsko nesrečo ogromnih razsežnosti. Ta katastrofa je povzročila na tisoče smrtnih žrtev in je največja tragedija na Japonskem od druge svetovne vojne dalje.

V tem času bi se rad pridružil Parlamentu pri glasovanju za izkaz popolne solidarnosti japonskemu narodu in izrazil sožalje družinam žrtev in tistim, ki jih je prizadela ta katastrofa nepredstavljivih razsežnosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna naravna katastrofa, kot je na Japonskem še ni bilo, je zelo razžalostila mednarodno skupnost in ganila evropske institucije do te mere, da so izrazile solidarnost in tudi ponudile tehnično in humanitarno pomoč. Težave, ki so se pojavile v jedrski elektrarni Fukušima, so na vrh dnevnega reda ponovno uvrstile razpravo o energetskih vprašanjih.

30 % energije, ki jo porabi EU, je jedrskega izvora; obstajajo države, kjer domača proizvodnja dosega 80 %, na primer Francija, in države, ki nimajo jedrskih elektrarn, kot sta Portugalska in Avstrija. Parlament je že večkrat razpravljal o tem vprašanju in zaključil, da morajo kljub okoljskim vprašanjem EU in njene države članice spodbujati in podpirati tako imenovano „zeleno energijo“.

Zato iskreno podpiram to resolucijo, ki kot prvo želi razviti načrt za preverjanje varnosti vseh evropskih jedrskih elektrarn in kot drugo bistveno povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, tako da bo postala glavni vir energije v EU. Prav tako moramo poudariti potrebo po energetski učinkovitosti in izpolnitvi ciljev EU 2020.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlog resolucije se osredotoča na to, kar je za nas v tem času najpomembneje: izraz popolne solidarnosti japonskemu narodu, zlasti žrtvam katastrofe, ki je prizadela državo, ter njihovim družinam. EU bi morala konkretno izraziti svojo solidarnost, tako da bi na razpolago dala oblike pomoči, ki so potrebne na ustreznih območjih, z namenom njihove opredelitve in izvajanja v sodelovanju z japonskimi oblastmi. Zato smo podprli to resolucijo in glasovali za.

Vzporedno s to resolucijo obstajajo vprašanja, povezana z jedrsko varnostjo, in nauki, ki jih lahko potegnemo iz dogodkov v elektrarni Fukušima, kar je tema, ki smo jo lahko obravnavali med razpravo. Treba je pregledati in po potrebi prilagoditi odvečne elemente varnostnih sistemov v obstoječih elektrarnah držav članic EU. Prav tako kot družba potrebujemo široko razpravo o energetskem vprašanju, naših sedanjih in prihodnjih potrebah in kako jih lahko izpolnimo. To je treba narediti jasno, z informacijami o vplivu, potencialu in omejitvah vsake od različnih vrst energije.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za solidarnost japonski vladi po trojni katastrofi – potresu, cunamiju in jedrski nesreči –, ki je prizadela državo. V skupni resoluciji, ki so jo predložile vse politične skupine, Parlament prosi EU in države članice, naj Japonski ponudijo vso možno pomoč in podporo, potrebno na humanitarni, tehnični in finančni ravni.

Uničujoč potres in cunami, ki sta prizadela Japonsko 11. marca, sta povzročila več tisoč smrtnih žrtev in pogrešanih, pa tudi veliko materialno škodo. Katastrofa je prav tako povzročila izredno resno jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, ki predstavlja novo grožnjo.

Zato bi želeli izraziti našo popolno solidarnost žrtvam te trojne katastrofe v času, ko raven smrtnih žrtev in materialne škode še ni bila v celoti ocenjena.

Iz istega razloga bi radi poudarili „zavzetost, pogum ter odločnost“ japonskega naroda ob tej katastrofi in pozvali EU in države članice, da Japonski in prizadetim regijam prednostno zagotovijo vso možno pomoč in podporo, potrebno na humanitarni, tehnični ter finančni ravni.

  Salvatore Iacolino (PPE), v pisni obliki. − (IT) Mirnost in dostojanstvo prebivalcev Japonske je edina tolažba apokaliptične vizije in mediji so to pokazali celemu svetu. Tragedija brez konca, ko postanejo v stiku z neizprosnimi silami narave omejitve človeka najočitnejše in presenetljivo pomembne. Globalna solidarnost in konkretna pomoč, ki sta radodarno zagotovljeni, sta pravi in skrben odziv mednarodne skupnosti. Vsak izmed nas si bo zapomnil herojski primer tistih prostovoljcev – večinoma upokojenih gasilcev –, ki so ponudili svojo pomoč pri gašenju požarov na reaktorjih v Fukušimi. Ta predstavlja zgled za Japonsko in vse nas, hkrati pa poudarja, da mora Evropa sprejeti strategijo za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. Kot sem pojasnil, močno podpiram resolucijo o Japonski.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker sta Japonsko in pacifiško regijo 11. marca letos prizadela uničujoč potres in cunami ter povzročila več tisoč smrtnih žrtev in pogrešanih, pa tudi veliko materialno škodo. Katastrofa je prav tako povzročila izredno resno jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, ki predstavlja novo grožnjo. Japonski predsednik vlade Naoto Kan je podal izjavo, v kateri je dejal, da je njegova država v najhujši krizi zadnjih 65 let od druge svetovne vojne dalje. Obenem bi po tej naravni katastrofi, ki je zahtevala mnogo življenj, želel japonskemu narodu izraziti sožalje in ponuditi podporo. Zadovoljen sem, da Evropski parlament izraža popolno solidarnost japonskemu narodu in njegovi vladi ter iskreno sožalje žrtvam te trojne katastrofe, katere človeške žrtve in materialna škoda še niso v celoti ocenjene. Prav tako pozdravlja zavzetost, pogum ter odločnost japonskega naroda in oblasti ob tej katastrof in zahteva, naj Unija in države članice Japonski in prizadetim regijam prednostno zagotovijo vso potrebno humanitarno, tehnično ter finančno pomoč in podporo. Dobro je, ker je Unija nemudoma sprožila mehanizem civilne zaščite za koordinacijo nujne pomoči. Vendar postaja jasno, da katastrofa na Japonskem od nas zahteva, da ponovno temeljito premislimo o vprašanju jedrske varnosti, ki jo moramo okrepiti po celotni Evropski uniji.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Današnji predlog resolucije za podporo Japonski so vse politične skupine v Parlamentu sprejele soglasno, da bi izrazile svojo bližino z Japonsko, ki so jo 11. marca 2011 prizadeli tragični dogodki. Resolucijo sem podprl, ker se kljub gospodarskemu in finančnemu nazadovanju in nestabilnosti severnoafriških dežel ne sme in ne more zgoditi, da evropske institucije ne bi podprle Japonske v gospodarskem smislu in z zagotavljanjem humanitarne pomoči. Kar se je zgodilo, je povzročilo in bo še naprej povzročalo neizogibne gospodarske in finančne težave, kar bo ustvarilo neizogibne posledice za evropski in svetovni trg. Srečanje med EU in Japonsko, načrtovano maja v Bruslju, lahko predstavlja začetek sodelovanja in podpore, ki ju mora EU jamčiti kot ključni partner pri obnovi, pri zagotavljanju pomoči Japonski v tehničnem smislu znotraj energetskega sektorja ali krepitvi poslovnih odnosov, katerih cilj je hitra obnova velike svetovne sile. Poleg tega se mi zdi primerno, da so se evropski ministri za energijo odločili, da bodo dali prednost varnosti v evropskih jedrskih elektrarnah, ob tem pa so poudarili pomen večjega evropskega usklajevanja med posodabljanjem jedrskih objektov.

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Že dva tedna se na Japonskem odvija ena najresnejših jedrskih nesreč v zgodovini. Še vedno je prezgodaj, da bi lahko izmerili polni obseg katastrofe, vendar je očitno, da razen Černobila še nobenega kraja na svetu ni prizadela civilna jedrska tehnologija. Razmere v Fukušimi v vseh nas vzbujajo grozo in sočutje ter nam postavljajo vprašanja o našem sistemu za proizvodnjo jedrske energije. Vendar se mi zdi posebej škandalozno, da se upravičene skrbi, ki se pojavljajo v tem kriznem obdobju, izrabljajo za strankarske namene. Ne gre za vprašanje prepovedi razprave o jedrski energiji. Kot pri katerem koli vprašanju, zlasti pri tistem s strateškim pomenom, mora demokratična razprava omogočiti sprejem pametnih rešitev. Ker ne verjamem, da so čustva dober svetovalec, sem podprla nujno resolucijo Evropskega parlamenta. Našim japonskim prijateljem pošilja sporočilo trdne podpore, ne da bi se vanj vmešavale domače skrbi, ki ne bi spoštovale potrebne in nepogrešljive spodobnosti.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. − (PL) Največjo pozornost bi morali posvetiti razmeram na Japonskem po strašni katastrofi in nanje nemudoma odgovoriti ter zagotoviti ne le moralno, pač pa tudi gospodarsko, humanitarno in politično podporo. Pohvaliti moramo, kako se je japonski narod vedel, ter reševalne akcije in službe za preventivo. Drugi deli sveta, vključno z Evropo, bi se morali iz te katastrofe kaj naučiti. Imamo območja s potresno dejavnostjo. Lizbona je zaradi cunamija pred stoletji utrpela veliko škode, tako kot kasneje Messina in Skopje zaradi potresa pred 50 leti. Že leta se ukvarjamo s sistemom zgodnjega opozarjanja, pa še zmeraj ne moremo glede tega pokazati nič oprijemljivega. Delo na tem projektu bi morali dramatično pospešiti. Zgodnja opozarjanja lahko preprečijo nepotrebne smrtne žrtve, celo na tisoče takšnih žrtev.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Seveda se moramo strinjati s skupno resolucijo, ki je bila predložena v imenu političnih skupin o trojni tragediji na Japonskem, potresu, cunamiju in jedrski nesreči, in se pridružiti Evropi pri izražanju sožalja za tiste, ki so v teh strašnih dogodkih izgubili življenje. Vendar bo hvaležnost Japonske za našo iskrenost, ki stoji za to resolucijo, prav gotovo zmanjšana – ko bo jutri sprejeta skoraj soglasno – zaradi dejanj držav članic, ki so se v najboljšem primeru pretirano odzvale in skoraj sprožile javno paniko ali so v najslabšem primeru izrabile priložnost za uvedbo protekcionističnih ukrepov. Španska vlada je pozvala, da je treba blago z Japonske previdno pregledati zaradi sevanja, Nizozemska je opozorila pristaniške delavce, naj previdno ravnajo s kontejnerji z Japonske, Francija zahteva preverjanje vsega blaga pred izvozom z Japonske in nemška carina zahteva naključne preglede z namenom odkrivanja sevanja za vso blago, tudi avtomobile, uvoženo z Japonske. Večina teh omejitev je bila uvedena za blago, ki je bilo proizvedeno in je zapustilo japonska pristanišča tedne, če ne mesece, pred potresom! Toliko o solidarnosti!

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Katastrofa, ki je prizadela Japonsko zaradi potresa in cunamija presenetljivih razsežnosti, je v nas povzročila globoko žalost zaradi ogromnega števila smrtnih žrtev in velike škode lastnini. Zato naj kot poslanci izrazimo iskreno sočutje z japonskim narodom in vlado. Naše misli in misli evropskih državljanov so pri tisočih ljudeh, ki si bodo zdaj morali ponovno zgraditi svoja življenja in skupnosti. Hkrati je na nas naredilo vtis hitro in odločno ukrepanje lokalnih organov in reševalnih služb ter izjemen pogum in odločenost japonskega naroda. Čeprav je EU že sprožila svoj mehanizem civilne zaščite s tem, da je odposlala strokovnjake za usklajevanje nujne pomoči, prav tako pozivamo države članice, naj prizadetim regijam prednostno zagotovijo vso potrebno humanitarno, tehnično ter finančno pomoč in podporo. Glede na trdno prijateljstvo in tesne politične in gospodarske odnose, ki vežejo EU in Japonsko, smo odločeni, da bomo podprli prizadevanja te države, da bi premagala izzive, s katerimi se srečuje, vključno z grožnjo prave jedrske katastrofe.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za predlog resolucije, ki izraža solidarnost poslancev Evropskega parlamenta japonskemu narodu in njegovi vladi po osupljivih dogodkih v zadnjih dneh. Želimo si, da bi države članice zagotovile vso humanitarno, tehnično ter finančno pomoč in podporo, ki jo Japonska in prizadeta območja potrebujejo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dolžnost Parlamenta je, da izrazi solidarnost japonski vladi po trojni katastrofi – potresu, cunamiju in jedrski nesreči –, ki je prizadela državo. V tej skupni resoluciji, ki so jo predložile vse politične skupine, pozivamo EU in države članice, naj Japonski ponudijo vso možno pomoč in podporo, potrebno na humanitarni, tehnični in finančni ravni. Uničujoč potres in cunami, ki sta prizadela Japonsko 11. marca, sta povzročila več tisoč smrtnih žrtev in pogrešanih, pa tudi veliko materialno škodo. Katastrofa je prav tako povzročila izredno resno jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, ki predstavlja novo grožnjo. Prav tako je naša dolžnost, da izrazimo popolno solidarnost japonskemu narodu in njegovi vladi in pošljemo svoje sožalje žrtvam te trojne katastrofe.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glede na obseg cunamija in razsežnost potresa 11. marca moram izraziti svojo popolno solidarnost družinam žrtev in japonskemu narodu in njegovi vladi. Prav tako bi rad izrazil popolno podporo in občudovanje reševalcem in osebju elektrarne Fukušima.

Na srečo se je Evropska unija lahko hitro odzvala na prošnjo Japonske, zlasti z uporabo svojega „mehanizma civilne zaščite“, ki je namenjen usklajevanju ukrepov 27 držav članic v nujnih primerih na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Na enak način lahko Unija zagotovi vse svoje tehnično znanje na jedrskem področju, da bi pomagala japonskim in mednarodnim strokovnjakom pri obvladovanju razmer v jedrski elektrarni Fukušima in v njeni bližini.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Japonsko in pacifiško regijo sta 11. marca letos prizadela uničujoč potres in cunami ter povzročila več tisoč smrtnih žrtev in pogrešanih, pa tudi veliko materialno škodo, sredstva za preživljanje je izgubilo mnogo ljudi. To je kasneje vodilo v izjemno resno jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima. Glede na izjavo japonskega predsednika vlade Naota Kana je njegova država v najhujši krizi zadnjih 65 let od druge svetovne vojne dalje. V tem predlogu resolucije Evropski parlament izraža popolno solidarnost japonskemu narodu in njegovi vladi ter iskreno sožalje žrtvam katastrofe. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije in močno upam, da bo razmere na Japonskem mogoče obvladati in da bo svet ponovno premislil o jedrski energiji.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Videli smo Japonsko, kako trpi zaradi vrste grozljivih katastrof, kakršnih skupaj še ni doživela nobena druga država. Potres, cunami, nesreča v jedrski elektrarni – vsaka izmed teh katastrof bi bila velik izziv sama po sebi, skupaj pa predstavljajo neznosno breme na ramenih države in njenih državljanov. Ko bo požar, ki še vedno tli v jedrski elektrarni Fukušima, ugasnil, bo treba odgovoriti na mnogo vprašanj – ali bi se določenim katastrofam lahko izognili in kakšne varnostne izboljšave bi druge jedrske elektrarne morale izvesti, da naravne katastrofe ne bodo povzročale jedrskih nesreč? Vse države, ki uporabljajo jedrsko energijo, bi morale preveriti varnost svojih jedrskih elektrarn. Tiste, ki načrtujejo izgradnjo novih elektrarn, bi morale pobližje preučiti nevarnosti, ki jih predstavljajo. Vendar je zdaj najpomembneje, da Evropska unija pokaže solidarnost navadnim ljudem na Japonskem. Resolucija o razmerah na Japonskem je zato bistvena. Zagotoviti moramo vso potrebno humanitarno, tehnično in finančno podporo, ki bo ljudem pomagala preživeti zdaj, v prihodnosti pa čim prej obnoviti prizadete regije.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Uničujoč potres, ki je 11. marca prizadel Japonsko, v svetovnih očeh ne more ostati neopažen; biti mora naše izhodišče za premislek o političnih in družbenogospodarskih vidikih katastrofalnih posledic cunamija. Kot vsi moji kolegi pri odobritvi tega predloga resolucije izražam svoje najgloblje sočutje japonskemu narodu, ki z velikim čutom za civilno odgovornost po svojih najboljših močeh ukrepajo v zvezi s katastrofo. Upam in zahtevam, da EU ukrepa za zagotovitev humanitarne pomoči preko svojih lastnih služb za civilno zaščito in predlaga primerne projekte za reševanje problema jedrskega onesnaženja na podlagi skupnega projekta z japonskimi organi, da bi v največji možni meri ponovno poskušali vzpostaviti običajne razmere.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) 11. marca sta Japonsko in pacifiško regijo prizadela uničujoč potres in cunami ter povzročila več tisoč smrtnih žrtev in pogrešanih, pa tudi veliko materialno škodo.

Glasovala sem za ta predlog resolucije, ki izraža solidarnost žrtvam potresa, cunamija in jedrske nesreče, in upam, da bo poziv Parlamenta EU in njenim državam članicam, naj prizadetim regijam nujno ponudijo vso možno pomoč in podporo, potrebno na humanitarni, tehnični in finančni ravni, upoštevan kot nadvse nujen.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) V času, ko se Japonska srečuje z najhujšo krizo po drugi svetovni vojni, po potresu in cunamiju, ki sta državo opustošila 11. marca, bi se rad pridružil izrazom popolne solidarnosti japonskemu narodu in pozivu Parlamenta EU in njenim državam članicam, naj nujno zagotovijo vso potrebno humanitarno, tehnično ter finančno pomoč in podporo.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Potres in cunami, ki sta 11. marca prizadela Japonsko, sta povzročila več tisoč smrtnih žrtev (trenutna številka presega 27 tisoč mrtvih in pogrešanih), pa tudi veliko materialno škodo. V teh pogojih se mora zdaj Japonska ukvarjati z jedrsko nesrečo izjemne resnosti. Ker Japonska takšne krize ni izkusila že od druge svetovne vojne, popolnoma podpiram resolucijo Evropskega parlamenta o razmerah v tej državi. Prav tako pozivam EU, da Japonski zagotovi vso potrebno humanitarno, tehnično in finančno pomoč, vključno z zdravili, vzmetnicami, šotori, hrano, strokovnjaki in specialisti za sevanje in jedrsko energijo... Prav tako želim izraziti svojo popolno solidarnost japonskemu narodu. Čestitam mu za zavzetost, pogum ter odločnost spričo take katastrofe. Poleg tega glede na resnost razmer v jedrski elektrarni Fukušima pozivam japonsko vlado, naj prikaže popolno preglednost, ter države članice EU, da organizirajo široko javno razpravo o energiji, ki ni omejena le na jedrsko.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Zelo podpiram to resolucijo, ki pravi: „1. izraža popolno solidarnost japonskemu narodu in njegovi vladi ter iskreno sožalje žrtvam te trojne katastrofe, katere človeške žrtve in materialna škoda še niso v celoti ocenjene; pozdravlja zavzetost, pogum ter odločnost japonskega naroda in oblasti ob tej katastrofi; 2. zahteva, naj Unija in države članice Japonski in prizadetim regijam prednostno zagotovijo vso potrebno humanitarno, tehnično ter finančno pomoč in podporo; izraža zadovoljstvo, ker je Unija nemudoma sprožila mehanizem civilne zaščite za koordinacijo nujne pomoči;“.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Z današnjih glasovanjem sem želela izraziti solidarnost japonskemu narodu in njeni vladi po uničujočem potresu, cunamiju in jedrski nesreči. Skupaj s kolegi smo povabili države članice, naj Japonski in prizadetim regijam zagotovijo vso potrebno pomoč, vključno s humanitarno, tehnično in finančno podporo, ter pohvalili odločitev, da se nemudoma sproži mehanizem civilne zaščite za koordinacijo nujne pomoči. Izjemen pogum in odločnost, ki so ju pokazali japonski narod in oblasti pri reševanju razmer, bi moral biti zgled za vse in še en razlog, da EU ne obrne hrbta tej državi v občutljivi fazi njene popolne obnove.

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. − To resolucijo pozdravljam, saj menim, da moramo podpreti ljudi na Japonskem in se tudi kaj naučiti iz teh strašnih razmer.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) 11. marca sta pacifiško regijo, najbolj pa Japonsko, pretresla uničujoč potres in cunami. Menim, da je treba še enkrat omeniti, da se število naravnih katastrof povečuje, prav tako njihova intenzivnost, zato moramo razmisliti o pred- in po-kriznih scenarijih na globalni ravni, da bi jih predvideli in zagotovili pomoč prizadetim državam.

Obenem je naravna katastrofa prav tako povzročila izjemno resno jedrsko nesrečo, ki je zlasti prizadela jedrsko elektrarno Fukušima. Ta dogodek je pokazal, da je bistveno premisliti o varnostnih pogojih v evropskih jedrskih elektrarnah.

Zato bi rad pozval k razpravi, pred katero bi bile opravljene temeljite analize, kako zmanjšati uničujoče posledice jedrske nesreče za regije in ljudi na kraju, kjer do nje pride. Pozdravljamo pripravljenost EU, da prednostno zagotovi humanitarno, tehnično in finančno pomoč, skupaj s takojšnjo sprožitvijo evropskega mehanizma civilne zaščite. Vendar menim, da je temu mehanizmu treba nameniti več logistike in načrtovanja, da lahko postane pravi mehanizem za zaščito prizadetih držav.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Z mislimi sem pri družinah žrtev, ranjenih in celotnem japonskem narodu, ki ga je prizadela ta katastrofa. Pogum in dostojanstvo japonskega naroda vzbujata občudovanje in zadovoljna sem, da je Parlament s to resolucijo izkazal svojo podporo in solidarnost. To je največja katastrofa, ki se je na Japonskem zgodila po drugi svetovni vojni, katastrofa v Fukušimi pa nas je vse šokirala in nas sili, da ponovno pregledamo naš pristop do jedrske energije. Kljub temu, da nas nekateri želijo s političnim prisvajanjem prepričati o nasprotnem, to vprašanje nima nobenega vpliva na priložnost za nadaljevanje proizvodnje jedrske energije, energije prihodnosti, ki ima svojo vlogo pri dekarbonizaciji našega gospodarstva in ki zagotavlja našo energetsko neodvisnost. Drama v Fukušimi od nas zahteva predvsem to, da poostrimo naše zahteve glede jedrske varnosti. Podpiram predlog Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za opredelitev skupnih varnostnih standardov in za večjo previdnost v jedrskih elektrarnah in njihovi bližini. Glede tega morata strokovno znanje in uspešnost francoske jedrske industrije služiti za zgled. Od zdaj naprej odgovornost leži pri Evropski uniji, ki mora sprejeti trdne ukrepe za zagotovitev, da se jedrska nesreča takih razsežnosti v Evropi ne bo nikoli zgodila.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Ogromna škoda, ki so jo povzročili nedavni potresi in cunami na Japonskem, ne bo odpravljena čez noč. Biti moramo pripravljeni, da Japonski zagotovimo konkretno praktično pomoč, tudi ko bo zanimanje medijev pojenjalo.

Solidarnost je eden od temeljnih stebrov, na katerih počiva današnja Evropa. Prav je, da je poleg vlad in parlamentov držav članic tudi Evropski parlament dal jasen signal našim prijateljem na Japonskem, močno prizadeti državi, da smo z njimi in da se lahko kadar koli zanesejo na našo pomoč.