Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 4. april 2011 - Strasbourg

14. Priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospe Guillaume v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah (prenovitev) (COM(2009)0554 – C7-0248/2009 – 2009/0165(COD)) (A7-0085/2011).

  Sylvie Guillaume, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prva faza bo dokončana ta teden s prenovo direktive o azilnih postopkih. Parlament bo v sredo moral podati svoje mnenje o spremenjenem predlogu Komisije o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem statusa begunca.

Mnenje Evropskega parlamenta je ključnega pomena za dialog, ki bo prihodnjih mesecih potekal s Svetom o besedilu, za katerega menim, da je ključni element azilnega svežnja in o katerem je razprava v Svetu – kar obžalujem – obtičala na mrtvi točki. Bo podlaga za novo različico te direktive in upam, da se bomo z njo lahko držali roka 2012 za izvedbo skupnih azilnih pravil.

Glasovanje o tem poročilu sovpada z objavo študije Urada visokega komisarja ZN za begunce o 44 industrializiranih državah prejšnji teden. Študija kaže, da se je število prosilcev za azil v bogatih državah, v nasprotju s prepričanjem mnogih, v 10 letih skupaj zmanjšalo za 40 % in za 5 % v enem letu. Na podlagi teh podatkov moramo preučiti razloge za takšno zmanjšanje. Ali je do tega prišlo zaradi manjšega števila vplivnih dejavnikov ali strožjega nadzora priseljevanja v nekaterih državah?

Poročilo prav tako kaže, da danes države v razvoju prevzemajo glavni delež odgovornosti za azil, čeprav ni nujno, da imamo za to vsa potrebna sredstva. Evropa mora zato prevzeti svoj pravičen delež in ravno zaradi tega mora sprejeti jasna pravila. S tem se vračam nazaj na to besedilo o azilnih postopkih in na glavne izzive. Veljavna direktiva, ki jo včasih imenujemo katalog najslabših nacionalnih praks, ima dve glavni pomanjkljivosti: nezadostno ščiti pravice prosilcev za azil in vzpostavlja velike razlike pri obravnavi znotraj posameznih držav članic.

Med različnimi azilnimi sistemi v Evropi še vedno obstajajo velike razlike. Če vzamemo le dva primera, v letu 2009 se je odstotek pozitivnih odločb na prvi stopnji v državah članicah gibal med 65 % in manj kot 1 %. Rok za vložitev pritožbe na negativno odločbo na prvi stopnji je bil med dvema in tridesetimi dnevi. Med državami članicami so torej številne razlike tako z vidika razlogov za pospešene postopke ali z vidika dostopa do osebnih razgovorov ali do učinkovitega pravnega sredstva.

Dejstvo je, da takšne razlike niso skladne s skupnim azilnim sistemom, ki bi moral zagotavljati enako zaščito na celotnem ozemlju EU. Prav tako so v nasprotju z enim izmed temeljev uredbe Dublin II, ki temelji na domnevi, da so vsi azilni sistemi držav članic primerljivi. Za zagotavljanje pravičnih, dostopnih, varnih in učinkovitih postopkov je uskladitev zakonodaje torej ključnega pomena.

Ker sem prepričana, da so nepravilne, se želim še enkrat odzvati na nekatere trditve, ki so jih podali kritiki tega besedila in za katere ta direktiva pomeli le malo več kot povečanje stroškov in zlorab.

Res je, da lahko te postopkovne spremembe kratkoročno povzročijo višje stroške. Vendar pa bi lahko z nekaj razumnosti spoznali, da zloraba neustreznih postopov z vidika kakovosti in varnosti države članice danes veliko stane. Ta argument želim podpreti z dvema kazalnikoma: veliko število pritožb in posledična dolgotrajnost postopkov.

Prav tako želim, da opustimo črno-belo idejo o azilu, ki naj bi vodil le v zlorabe. V okolju, v katerem se vprašanja priseljevanja izrabljajo, smo azil dolžni zagovarjati kot temeljno pravico. Najbolj zadržani poslanci v EP bi morali ravno zaradi razmer v arabskem svetu spoznati, da je Evropska unija odgovorna za zagotavljanje pravične zaščite za žrtve pregona.

Zato podpiram pristop Komisije, ki namerava izboljšati postopke na prvi stopnji – „zgodnejša obravnava“ –, saj bodo visoko kakovostne odločbe na prvi stopnji še posebno ugodne za žrtve pregona, ker bodo pristojnim organom omogočile sprejemanje jasnih odločb, izboljšanje zagovarjanja negativnih odločb, s tem pa tudi zmanjšanje tveganja, da bi jih pritožbeni organi zavrnili, lažje prepoznavanje primerov neutemeljenih prošenj ali poskusov zlorabe ter zmanjšanje sprejemnih in postopkovnih stroškov v državah članicah, hkrati pa jim bodo v pomoč pri izgonu prosilcev za azil, katerih vloge so bile utemeljeno zavrnjene.

Na koncu želim spregovoriti o dveh ključnih točkah, s katerima bomo – upam – lahko pri tem poročilu dosegli še večji napredek. Prvič, pravica do brezplačne pravne pomoči je po mojem mnenju ključno zagotovilo, ko govorimo o izboljšanju kakovosti odločitev. Drugič, bolje bodo obravnavani ranljivi prosilci, skupina ljudi, ki so v veljavni direktivni povsem spregledani.

Tretji izziv je, kako vzpostaviti prizadevnejše roke za pritožbe, da bi tako bilo mogoče okrepiti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in zagotoviti večja zagotovila v primeru pospešenih postopkov, predvsem zmanjšanje njihovih razlogov ali določitev razumnih rokov. V zvezi s konceptom varnih držav pozivamo k sprejetju skupnega evropskega seznama v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, kot je v letu 2008 priporočilo Sodišče Evropske unije.

Dokončno sprejetje tega poročila bo jasno sporočilo Parlamenta, namenjeno Svetu in Komisiji. Kot vidim, so bile smernice Parlamenta določene, prav tako pa je bil določen cilj: prizadevamo si za nadaljnje usklajevanje standardov zaščite in to nas bi moralo veseliti, gospe in gospodje.

(Aplavz)

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, glasovanje o direktivi o azilnih postopkih v tem tednu je zelo pomembno. Bo ključni korak k zaključitvi druge faze skupnega azilnega sistema do leta 2012 v skladu z zavezanostjo EU k stockholmskemu programu. Zahvaliti se želim poročevalki Sylvie Guillaume za izjemno predanost temu dokumentu in za dobro sodelovanje. Gospa, pokazali ste izjemno odločnost, globoko razumevanje potreb prosilcev za azil in izzivov, s katerimi se spopadajo nacionalne uprave.

Nova direktiva o azilnih postopkih bo temeljni kamen skupnega evropskega azilnega sistema. Gospa, kot ste povedali, mora biti prosilcem za azil zagotovljena enaka obravnava, ne glede na to, kje v Evropski uniji zaprosijo za azil. Danes vemo, da obstajajo številne razlike, ki jih seveda v isti Evropski uniji z enakimi mednarodnimi konvencijami in enakimi evropskimi vrednotami ni lahko razumeti.

Ključnega pomena je, da so skupni postopki pravični in učinkoviti. Preprečevati morajo zlorabe azilnega sistema, hkrati pa v celoti spoštovati temeljne pravice. Trdno verjamem, da te cilje lahko uresničimo, vendar le, če bodo skupna pravila zagotavljala enako visoko kakovost odločitev azilnih organov na celotnem ozemlju Unije. Predlog Komisije je bil pripravljen v tem duhu in z zadovoljstvom opažam, da gospa Guillaume in poročilo Odbora za državljanske svoboščine načeloma podpirata ta predlog.

Mnoge spremembe v osnutku poročila dejansko povečujejo obseg zagotovil prosilcem za azil, predvsem glede mladoletnih oseb. Nekatere spremembe poskušajo z uvedbo nekaterih razlogov za pospešene postopke zagotoviti večjo prožnost za države članice. Predlog spremembe o varnih državah se mi zdi zelo prizadeven. Močno bi spremenila prakse in obseg pravil v državah članicah. Prav tako z zanimanjem opažam kompromisne spremembe o brezplačni pravni pomoči. To bi lahko resnično pomagalo pri reševanju zapletenega pravnega vprašanja, ki so ga izpostavile mnoge države članice.

Kot veste, Komisija zdaj pripravlja spremenjen predlog te direktive, da bi spodbudila zastala pogajanja v Svetu. Jutrišnje glasovanje ali glasovanje v sredo je strateški premik v pogajanjih. Komisija bo pri pripravi spremenjenega predloga skrbno preučila vse spremembe, ki jih je pripravil Parlament. Veselim se sodelovanja s poslanci pri tem in drugih predlogih.

  Monika Hohlmeier, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej se želim zahvalil za številne pogovore, ki smo jih lahko opravili s poročevalko, komisarko in poročevalci v senci. Tako je bilo na nekaterih področjih mogoče doseči dobre kompromise. Kot je pravkar omenila gospa Malmström, to vključuje kompromis o brezplačni pravni pomoči, predvsem za posebno zaščito mladoletnih oseb. Drugi dosežki vključujejo dejstvo, da smo se lahko dogovorili o tem, katere prosilce je še posebno pomembno zaščititi, z medsebojnimi pogovori pa smo lahko našli razumen kompromis. Hkrati smo dosegli tudi kompromis glede teme o varnih tretjih državah.

Namen je temeljito izboljšati kakovost upravnih postopkov, tako da bo manj obravnav na sodiščih na drugi in tretji stopnji, da bi bilo tako mogoče prosilcem za azil, ki so preganjani, zagotoviti hitro in kar se da učinkovito pomoč in zaščito. Močno podpiram uvedbo ustreznih minimalnih standardov v vseh državah članicah. Žal pa besedilo Komisije in nekatere posamezne spremembe, namenjene spremembi besedila Komisije, v določeni meri nasprotujejo temu, kar poskušamo doseči s to dobro namero. Nastale so številne priložnosti za zavlačevanje postopkov ali celo za množično zlorabo azilne zakonodaje. Navedla bom nekaj takšnih primerov.

Na primer, prosilec lahko vloži tri nedopustne vloge in ima pravico, da v polnem postopku sodeluje trikrat. Šele takrat je mogoče izvesti pospešen postopek. Postopka ni mogoče pospešiti, če oseba ni prepoznana kot begunec v skladu z Ženevsko konvencijo. V zvezi s tem želim omeniti Tunizijo, pa tudi gospodarske priseljence.

Drug primer je dejstvo, da pospešen postopek prav tako ne bo mogoč v primeru naknadnih vlog brez kakršne koli nove pomembne vsebine. Vendar menim, da je še resnejša tema glede izginjanja. Če nekdo nezakonito izgine, njegove vloge ni mogoče več zaključiti z negativno odločbo. Ta oseba mora sopodpisati pismo. Če bi torej prosilec za azil pričakoval negativno odločbo, bi moral le zavrniti izjavo – če bomo sprejeli predlog Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze – ali pa je ne prejeti zaradi odsotnosti. S tem bi se postopek lahko podaljšal za nedoločen čas.

  Claude Moraes, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, ko pravim, da smo v zelo težkih političnih in praktičnih razmerah, v katerih države članice govorijo o dokončanju azilnega svežnja že vse od leta 1999, govorim v imenu svoje skupine. Če imamo politično obvezo, potem je to danes, ko sta severna Afrika – in Sredozemlje – v krizi.

Govorjenje o porazdelitvi bremena bi moralo pripeljati do političnega in razumnega predloga. V imenu svoje skupine želim povedati, da je Sylvie Guillaume pripravila – v sodelovanju z vsemi poročevalci v senci, kot je povedala gospa Hohlmeier – predlog, ki je učinkovit in dovzeten ter resnično zagotavlja temelj azilnega svežnja, kot je povedala komisarka. Ravno zaradi tega je glasovanje v sredo tako ključnega pomena. Če lahko dosežemo takšno večino, kot je bila dosežena v odboru, lahko zagotovimo dokončanje azilnega svežnja, kjer bodo upoštevani mnogi pomisleki in občutljive teme v Parlamentu.

Naj navedem primer: kot odvetnik za azile sem se več let ukvarjal s primeri beguncev in vem, da je pomanjkanje zgodnje obravnave azilnih primerov resnična grožnja za dober azilni postopek – pošten, pravičen, učinkovit azilni postopek, ki ga je sprejela večina držav članic. Zaradi slabe kakovosti sprejemanja odločitev na ozemlju Evropske unije v mnogih državah članicah imajo te višje stroške, ne pa manjše. Ko države članice torej govorijo o finančnih posledicah, morajo razumeti, da je mogoče biti pošten in pravičen ter privarčevati denar s kakovostjo sprejemanja odločitev, pravilno odločitvijo na prvi obravnavi in zagotavljanjem, da pritožbeni postopki tečejo učinkovito.

Če kateri koli poslanec dvomi v učinkovitost, poštenost in pravičnost tega poročila, naj te postopke zelo pozorno preuči in spozna, da je bilo pri obravnavi številnih morebitnih spornih vidikov opravljenega veliko dela. Prav tako je treba poudariti, da ne smemo razpravljati le o stroških: gre za usklajevanje praks na ozemlju EU. Jasno je, da se standardi med državami članicami preveč razlikujejo. Če bomo nadaljevali s takšno azilno loterijo, ne bomo upoštevali stvarnosti, da se število azilov povečuje. Kot vemo, se je število azilov več let močno zniževalo. Zdaj smo še v težjem položaju.

Pravila v direktivi o postopkih verjetno obravnavajo najzahtevnejši del celotnega azilnega svežnja. Od tega, ali je postopek pravičen in učinkovit, je lahko odvisno življenje tistih, ki bežijo pred pregonom. Zavedati se moramo odgovornosti pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, ko obravnavamo ljudi, ki iščejo zaščito znotraj naših meja.

Zato želim čestitati poročevalki in poročevalcem v senci za predano prizadevanje pri uresničevanju jasnega stališča v Parlamentu. Ponovimo izid glasovanja, ki je bil dosežen v odboru. Pošljimo jasno sporočilo Komisiji – predvsem pa državam članicam –, da v Parlamentu mislimo resno glede dokončanja azilnega svežnja na takšen način, ki bo sprejemljiv za večino v Parlamentu.

  Nadja Hirsch, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, gospa Malmström, najprej se želim iskreno zahvaliti poročevalki in poročevalcem v senci. Opravili smo številne razprave. Na koncu smo dosegli nekaj zelo dobrih kompromisov, čeprav vsi seveda vemo, da to ni vedno lahko.

V imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pa seveda želim povedati, da si še vedno prizadevamo za vzpostavitev skupnega azilnega sistema na ravni EU do leta 2012. To hkrati pomeni, da moramo doseči resničen napredek in poslati jasno sporočilo Svetu, da tega cilja nismo opustili in da smo seveda še vedno pripravljeni na pogajanja. To je samoumevno. Prav tako pa verjamem, da moramo povsem jasno povedati, da si želimo skupnega azilnega sistema. Kot je že bilo povedano, ni sprejemljivo, da ta sistem še najbolj spominja na loterijo, odvisno od tega, kje prosilec za azil vloži svojo prošnjo.

Ni sprejemljivo – in v zvezi s tem sem zadovoljna, da smo v zadnjem trenutku dosegli uspeh –, da ima vsaka posamezna država članica svoj nacionalni seznam varnih tretjih držav. Država je varna ali pa ni – tudi tu je treba preveriti v vsakem posameznem primeru, ali je lahko za določeno osebo, ki je podala prošnjo, tretja država dejansko varna ali pa v posameznem primeru ni mogoče enostavni trditi, da je tako.

Prav tako sem prepričana, da bodo države članice konec koncev imele koristi od tega, koristi pa bodo imeli tudi prosilci za azil, ki bodo v prihodnje lahko prejeli odločbo neposredno na prvi stopnji s pravičnim, a kljub temu hitrim postopkom obravnave prošnje, če bomo to izvedli na način, ki smo ga predvideli. Prav tako menim, da gre za pravico; azil je pravica, ne pa usluga. Glede tega moramo imeti povsem jasno stališče, imeti pa moramo tudi jasen postopek.

Predvsem pozdravljam dejstvo, da nam je uspelo še dodatno razširiti pravice mladoletnikov. To podpiram, prav tako pa to podpira skupina ALDE in vesela bom, če bomo glede tega jutri dosegli dober izid.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, delo, ki je bilo opravljeno pri tem poročilu pod vodstvom gospe Guillaume, je zelo pomembno. Kot je povedala gospa Malmström, gre za temelj evropskega azilnega sistema in drži, da je velika vrzel med dejanskim stanjem in evropskim sistemom. Imenovati bi jo morali globel, globel, v katero tonejo pravice prosilcev za azil in verodostojnost našega sistema zaščite v Evropi.

Ko imamo države, katerih pozitivni odzivi na prvi stopnji segajo od 1 do 65 %, ko imamo države, kot je Francija, kjer je 75 % zaščitnih odločb Kosovcem ali Albancem izdanih po pritožbi, vemo pa, da te pritožbe nimajo odložilnega učinka, dobimo sliko razmer in resnično menimo, da bi moral Svet nadaljevati in spregledati, da je bila možnost, za katero se je odločila Evropska komisija – in ki jo še krepi zelo kakovostno poročilo, pripravljeno pod vodstvom gospe Guillaume –, in sicer izboljšanje kakovosti sprejemanja odločitev na prvi stopnji, izjemno pomembna.

Če prav razumem, so najbolj glasne ravno države, ki ne plačujejo in nimajo največjega števila prosilcev za azil. Ne smemo pozabiti, da imajo Ciper, Švedska, Luksemburg in Belgija največ prosilcev za azil, gledano sorazmerno na njihovo prebivalstvo. Prisluhnimo tudi tem državam, saj nam lahko povedo, kakšni so najboljši standardi glede mednarodne zaščite prosilcev za azil.

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, zelo sem vesel, da imamo danes to razpravo, v sredo pa tudi glasovanje. Upam, da bo naše delo prebudilo Svet iz mrtvila in sprožilo produktivna pogajanja, s katerimi bomo lahko uresničili cilj o vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012, s tem pa upoštevali trdo delo, ki smo ga vsi vložili v ta dokument. Toplo se zahvaljujem gospe Guillaume za odločno delo in pristop, ki je temeljil na spravi.

Na splošno smo dobili dobro besedilo, ki vključuje znatne izboljšave glede azilnih postopkov, ki se zdaj izvajajo v EU in se med posameznimi državami članicami močno razlikujejo.

Če naštejem le nekatere: uvedene so bile določbe, s katerimi je zagotovljeno, da bo vsak prosilec prejel ustrezna sredstva za utemeljitev svojih navedb in bo tako mogoče sprejeti odločitev o azilu v roku šestih mesecev, kot sta osebni razgovor ter brezplačno svetovanje o postopkovnih in pravnih vidikih v postopkih na prvi stopnji, vključno s pripravo potrebnih postopkovnih dokumentov.

  Gerard Batten, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, veljavna direktiva iz leta 2005 o mednarodni zaščiti bo prenovljena kot direktiva za sprejem prosilcev za azil. Nova direktiva za sprejem je razvoj skupne azilne politike in politike priseljevanja EU, kot je navedeno v Lizbonski pogodbi. Nova direktiva naj bi vzpostavila nov sistem določanja meril za prosilce za azil: kdo lahko in kdo ne sme vstopiti v države članice in je upravičen do statusa begunca in pod kakšnimi pogoji. Uskladila naj bi azilno politiko držav članic ter zagotovila več pravic in ugodnosti za prosilce za azil.

Sedanji pritok ljudi iz severne Afrike je le še ena dobrodošla kriza, ki EU omogoča, da okrepi svojo moč in prevlado. Politika priseljevanja in azilna politika morata biti prednostna naloga neodvisne suverene države. Ta predlagana direktiva počne ravno to, kar naj bi počena Lizbonska pogodba: in ravno zaradi tega ste Evropejcem onemogočili, da se o tem odločijo na referendumu.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, moja stranka, nizozemska stranka za svobodo (PVV), je bila vedno povsem jasna. Nasprotujemo in bomo vedno nasprotovali evropski politiki priseljevanja in azilni politiki. Države članice lahko o takšnih temah odločajo same. Sedanja nizozemska vlada je do zdaj najboljša vlada, z odločnim programom glede politike priseljevanja in azilne politike. V zvezi s tem predsednik vlade Rutte in minister Leers ne potrebujeta nobenega vmešavanja Evrope.

Moja stranka je stranka, ki govori odkrito. O čem danes pravzaprav razpravljamo? Mednarodni zaščiti. Enostavno jo imenujemo „azil“. V času, ko se ukvarjamo z nevarnim množičnim priseljevanjem priseljencev iz nezahodnih držav, ne bi smeli prirejati pomena besed. Gospod predsednik, če bi o tem odločala Evropa, bi odpravili vse meje in bi postala raj za dobičkarje in ljudi, ki hlepijo po bogastvu, kot da to še ne bi bila. Poglejte Italijo, poglejte Lampeduso. Kar zadeva Evropo, bi bili vsi na pol kriminalni dobičkarji iz berberskih držav vključeni v azilni postopek in bi jim omogočili, da tu tudi ostanejo!

Gospod predsednik, ali bi lahko komisarka pojasnila, zakaj mora biti Evropa vedno obremenjena? Zakaj prihajajo vsi ti čolni k nam? Edina in najprimernejša rešitev je zagotavljanje pomoči tem beguncem v regiji. Pustite, da te težave razreši Afriška unija, Arabska liga ali grozna Organizacija islamske konference. Ravno oni bi morali biti odgovorni za zagotavljanje zatočišč v regiji, ne pa mi.

Še toliko bolj izprijeno je dejstvo, da jim s to podporo dejansko olajšamo vstop v Evropsko unijo. V času, ko trume prosilcev za azil iz severne Afrike oblegajo Evropsko unijo, bi morali prošnje za azil zaostriti, ne pa poenostaviti.

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, moj kolega poslanec je pravkar govoril o trumah barbarov, ki prihajajo v Evropo. Takšne oblike cinizma tu ne smemo dopustiti. Do teh ljudi je žaljiva. Pozivam vas, da mu izrečete grajo.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Hvala, gospod predsednik, bom popravil svojo izjavo. Nisem govoril o barbarih. Mogoče so vam to povedali tolmači. Govorim o zgodovinskem imenu te regije, in sicer Berberiji. Mogoče obstajajo druga imena za ta del sveta, vendar ga jaz tako imenujem. Ne trdim, da ljudje iz tega področja Afrike prihajajo na naše obale kot barbari. Želim, da se to popravi.

  Predsednik. – Gospod van der Stoep, vse te pripombe bodo v našem zapisniku, kjer jih boste lahko preverili. V zapisniku bodo vse originalne besede, vaš odgovor in drug odgovor.

  Anna Hedh (S&D). – (SV) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti poročevalki gospe Guillaume za njeno odlično in trdo delo pri tem poročilu, ki je velik del azilnega svežnja. Vse države članice morajo imeti pravične in pravno gotove postopke za prosilce za azil. EU nikoli ne bo imela pravilno delujočega azilnega sistema, če ne bomo imeli skupnih minimalnih standardov za obravnavanje prošenj in za pravice, dodeljene prosilcem za azil v času tega postopka. Seveda te določbe ne smejo ostati le na papirju, ampak se morajo v celi Evropi izvajati na dosleden način tudi v praksi.

Zato menim, da je obžalovanja vredno, da je Komisija objavila svoje namere glede predložitve novega, oslabljenega predloga, ki je bližje temu, kar si želijo mnoge vlade v Svetu. Glede na predlog Komisije v zvezi s tem in razpoloženja v Svetu je glasovanje o tem poročilu še toliko bolj pomembno.

Evropski parlament mora zdaj poslati jasno sporočilo, da v vsakem primeru podpiramo pravico do prošnje za azil, in prepričani smo, da si vsi prosilci za azil zaslužijo pravično in temeljito preiskavo prošenj. Glavna predlagana metoda, in sicer da moramo naša sredstva vložiti v obravnavo prošenj na prvi stopnji, je povsem pravilna in bo olajšala stvari za prosilce za azil, ki bodo hitreje seznanjeni z rezultatom, in za države članice, ki se bodo izognile stroškom nadaljnjih preiskav zaradi nezadostne kakovosti prvotne obravnave. Predlaganih je veliko dobrih sprememb, vendar želim predvsem izpostaviti spremembo, ki zagotavlja, da bodo upoštevane potrebe še posebno ranljivih prosilcev, predvsem mladoletnikov brez spremstva. Predlagana jasna opredelitev družinskih članov bo prav tako izboljšala razmere, predvsem za mnoge mladoletnike.

  Tanja Fajon (S&D). – (SL) Pohvalila bi izvrstno delo poročevalke Sylvie Guillaume. Evropska unija rabi nujno usklajene, pravične in učinkovite azilne postopke. To nakazuje tudi trenutna kriza z begunci iz Sredozemlja Skupna pravila so v interesu tako držav članic kot prosilcev.

Kolegice in kolegi, pravica do azila je ključno načelo človekovih pravic. Beguncev ob prestopu meje ne bi smeli kaznovati. Naša osnovna naloga je, da vsem prosilcem pomagamo, da jim zagotovimo temeljne človekove pravice in visoke evropske in kakovostne standarde pri obravnavanju njihovih prošenj.

Na žalost se zdi, da vse manj evropskih držav pravice do azila ne spoštuje oziroma prišleke sprejema z vse večjim strahom in nezaupanjem. To, kar se dogaja danes na italijanskem otoku Lampedusa, je zaskrbljujoče. Zbuja grozeč in boleč občutek, da begunci v Evropski uniji niso zaželeni. Pokazati moramo solidarnost z ljudmi, ki bežijo z nemirnih območij, posebno iz Libije, ki rabijo mednarodno zaščito.

Glede na razvoj dogodkov v arabskih državah in severni Afriki se moramo pripraviti na to, da lahko v Unijo v prihodnje prispe še več beguncev. Tudi zato je nujno, da izboljšamo in uskladimo postopke. S tem bomo olajšali življenje tako sebi kot beguncem. Razbremenili bomo države, ki imajo danes bolj prijazne postopke do prosilcev, in si bolj pravično porazdelili breme. Evropa ne sme postati trdnjava. Iskalci azila pa ne smejo postati žrtve sistemov. Želim, da bomo v sredo poročilo z veliko večino podprli.

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, strinjati se moram s tem, kar je bilo povedano, da si vsi želimo zanesljivega in učinkovitega azilnega postopka in da vsi želimo zaščititi te cilje.

Tudi jaz bom navedel primer naših izkušenj v Grčiji izpred nekaj mesecev, med uradno misijo Parlamenta, povezano z azilom. Ko smo prišli na letališče, smo obiskali center za pridržanje, v katerem je bil državljan tretje države; pripeljali so ga pred nas in pogovarjali smo se.

Povedal nam je, da je zaprosil za azil, čez čas pa se je z nami začeli pogovarjati v grščini. Vprašali smo ga, kje se je naučil grščine in odgovoril nam je: „Grško govorim, ker sem v Grčiji delal 10 let; vrnil sem se v svojo državo, prišel nazaj in zdaj zaprosil za azil.“ Naj pojasnim: seveda se moramo osredotočiti na zanesljivost in preglednost teh postopkov in ščititi tiste, ki so upravičeni do azila, vendar pa moramo biti pozorni tudi na zlorabe. Obstajajo določbe, na katere moramo biti pozorni. Sklicujem se na številne pripombe, ki jih je podala gospa Hohlmeier, katerim želim dodati: trdimo, da po šestih mesecih breme dokazovanja za ljudi, ki so preganjani v svojih državah, nosi država članica, ne pa prosilec za azil; že samo to poveča obseg birokracije, nekateri pa lahko to uporabljajo kot podlago za zlorabo.

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, najprej želim čestitati gospe Guillaume za odlično opravljeno delo.

Predložene spremembe veljavne direktive o azilnih postopkih so zelo pomemben korak k vzpostavitvi skupnega azilnega sistema v Evropski uniji. Glavna dodana vrednost nove direktive je jasnost njenih pravil in postopkov. Določa smiselne, pregledne določbe o organih, pristojnih za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, in zagotavlja, da bodo te prošnje kar se da hitro in učinkovito obravnavane.

Nujno moramo zagotoviti, da bo v celotni Evropski uniji zagotovljena zaščita najvišjega standarda. Hkrati pa je za nas pomembno, da nadaljujemo z usklajevanjem nacionalnih zakonodaj in se tako izognemo razlikam med azilnimi sistemi, ki se zdaj uporabljajo v Evropski uniji. Naš končni cilj mora še naprej ostati vzpostavitev ustreznega skupnega azilnega sistema, kot je določeno v stockholmskemu programu.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospod predsednik, naslednje je povsem jasno: nekatere posamezne države članice Evropske unije, ki so prepuščene same sebi, so preveč obremenjene na področju azila, pa tudi na področju migracije in priseljevanja, kar jasno kažejo dogodki v zadnjih tednih, pa tudi v zadnjih nekaj letih.

Zato mora Evropska unija prevzeti še več odgovornosti v zvezi s tem in zagotoviti, da bo azilni sistem v Evropski uniji v prihodnje deloval v skladu z načeli, ki jih moramo seveda vsi spoštovati, in sicer enotnimi standardi, poštenimi in pravičnimi postopki in spoštovanjem temeljnih pravic. Po drugi strani pa moramo obenem preprečiti, da bi prišlo do zlorab sistema, saj je to seveda vedno težava, o kateri ljudje v državah članicah poglobljeno razpravljajo. To je zahtevna naloga in upam, da jo bomo uspešno opravili.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, osnutek predložene direktive o minimalnih standardih za obravnave v državah članicah o priznavanju in preklicu mednarodne zaščite temelji na preteklih izkušnjah pri postopkih obravnave prošenj za azil v posameznih državah članicah.

Prizadevanja Komisije, da bi uvedla skupne postopke za odobritev in preklic enotnega azilnega statusa ali dodatne zaščite z izboljšanjem usklajevanja instrumentov za obravnavo azilov in z izboljšanjem kakovosti teh obravnav, da bi tako bilo mogoče zmanjšati število popravljenih odločb, pa so naletela na številna nasprotovanja Sveta Evropske unije in nekaterih držav članic.

Trdno sem prepričan, da bi morala biti za nas odločilnega pomena najpomembnejša mnenja Sveta in držav članic, ki opravljajo obravnave glede azilov. Če pri spreminjanju azilnega sistema ne bomo pazljivo prisluhnili njihovim pripombam in nasvetom, potem menim, da naše delo verjetno ne bo prineslo želenih rezultatov. Zato menim, da so dodatna posvetovanja glede pripravljenih sprememb zelo pomembna, predvsem posvetovanja z ustreznimi organi držav članic EU.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, kljub pritoku ljudi iz severne Afrike se poročevalka boji, da je v EU premalo beguncev, saj poziva k temu, da opredelitev družine še razširimo. Očitno ni pomembno, ali se družinski člani zberejo pred ali po tem, ko pobegnejo iz svoje države. V novo opredelitev naj bi bili vključeni tudi novi partnerji in posvojeni otroci. Posebne zaščite bodo deležni begunci s težavami, povezanimi z njihovo spolno identiteto, kar koli že poročevalka misli s tem. Takšna besedila kar kličejo po zlorabi. Prav tako je naivno pričakovati, da lahko prosilci za azil pričakujejo enako visoko raven socialne zaščite v vseh državah članicah. Evropsko unijo sestavljajo države z zelo različnimi življenjskimi standardi.

To velja tudi za pojem varne izvorne države. Če gre za demokratično državo, ki temelji na pravni državi, mora obenem biti opredeljena kot varna. Nenazadnje, tudi Tunizija in Egipt gresta v pravo smer, zato bi ju verjetno morali razvrstiti kot varni tretji državi.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, mednarodna zaščita je prikrit in evfemističen izraz za azil. Beseda azil je upravičeno izgubila svoj ugled v očeh splošne javnosti. Prosilci za azil, ki gredo mimo ali skozi varne države, so migranti po lastni izbiri, ne pa pravi begunci. Ljudje, ki prihajajo v Evropo samo zato, ker prihajajo iz nevarnih držav, so v težkem položaju, vendar ne moremo pričakovati, da bo Evropa sprejela celotno prebivalstvo vseh nevarnih držav na svetu. Dejanski prosilci za azil bi morali iskati zatočišče v prvi varni državi; državi, ki jim bo kulturno, versko in zgodovinsko blizu.

Vloga Evrope in zahoda ni v tem, da delujeta kot ogromen sprejemni center za ranljive prebivalce sveta. Naša vloga bi morala biti preprečevanje nestabilnosti, ki podžiga ta obsežna gibanja prebivalstva: ne sme več biti vojn, kot sta vojni v Iraku in Afganistanu; Libijo moramo zapustiti, preden se bomo zapletli v vojno na tleh; odpraviti moramo načrtovan konflikt z Iranom, prav tako pa ne smemo podžigati nezadovoljstva v drugih državah Bližnjega Vzhoda.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, kot je bilo že velikokrat povedano, se o tem že zelo dolgo pogajamo in – kot je izpostavil gospod Moraes – je priprava skupne azilne politike naš cilj že vse od leta 1999.

Svet je sprejel odločitev, da bomo to imeli do leta 2012, in že lahko vidimo konec zastojev, s katerimi smo se srečevali mnogo let. Rada bi se zahvalila Parlamentu, saj menim, da je veliko prispeval k temu. Imeti moramo pravičen, učinkovit in dosleden sistem, ki je enak v vseh državah članicah.

V stikih z različnimi poročevalci o celotnem svežnju je bilo že od vsega začetka zelo jasno, da bomo potrebovali nekaj sprememb. To ni nekaj, kar si je izmislila Komisija. Gre za takšne zastoje, da moramo biti pripravljeni na nekatere kompromise, da se bosta lahko dva zakonodajna partnerja dogovorila o tem. Z vašim glasovanjem jutri ali v sredo in s predlogom Komisije o tem bomo lahko poskusili najti nekaj teh kompromisov. Celo pomlad smo bili v stiku s Svetom, da bi tako prepoznali glavne težave na tem področju.

Če želimo doseči sporazum o azilnem svežnju do leta 2012 in s tem obeležiti 60. obletnico Ženevske konvencije – mislim, da si tega vsi želimo –, moramo biti pripravljeni na nekatere kompromise. Začetek je zelo dober. Gre za temelj prihodnjega sistema.

Zahvalila bi se rada poročevalki, vsem poročevalcem v senci in Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za njihovo delo.

  Sylvie Guillaume, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, vsem govornikom se želim zahvaliti – skoraj vsem. Gospa Hohlmeier je odšla, vendar upam, da ji bo kdo povedal, da jo še vedno poskušamo prepričati, da tunizijski državljani ne pridobivajo azila prek Evropske unije in imajo zaradi tega le malo razlogov, da bi podali drugo prošnjo.

Na koncu želim podati dve manjši pripombi, za kateri menim, da sta ključnega pomena. Poudariti želim, da namen ni odvrniti države članice od načela nadaljnjega usklajevanja, ravno nasprotno. Razumem, da je nekaj nasprotovanja in pomislekov, vendar želim, da bi hkrati razumele, koliko bodo pridobile z vlaganjem v ustrezne, učinkovite postopke na prvi stopnji. Predlagane reforme to upoštevajo.

Druga ključna točka je, če končam, potrditev, da mora Parlament odigrati pomembno vlogo. Smo sozakonodajalci. Evropska komisija je ob številnih priložnostih izrazila pričakovanje, da bomo imeli ključno vlogo pri spremljanju tega postopka. V sredo bomo imeli priložnost, da jasno in glasno izrazimo svoje prednostne naloge glede resnično usklajenih postopkov na tem področju.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje o poročilu gospe Guillaume (A7-0085/2011) bo potekalo v sredo, 6. aprila 2011, opoldne.