Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 4. april 2011 - Strasbourg

15. Blago in tehnologija z dvojno rabo (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Leichtfrieda v imenu Odbora za mednarodno trgovino o režimu Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo [COM(2008)0854 - C7-0062/2010 - 2008/0249(COD)] (A7-0028/2011).

  Jörg Leichtfried, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, ko sem prevzel nalogo priprave poročila o nadzoru izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo, se nisem zavedal, kako obsežna je ta naloga, čeprav sem približno poznal področje tega poročila.

To poročilo govori predvsem o praksi, ki je vedno nekako v senci poročil, vendar pa po drugi strani ohranja delovna mesta in jo moramo po mojem mnenju v Evropi urediti.

Gre predvsem za lažje izdajanje izvoznih dovoljenj za izdelke, ki jih je mogoče uporabljati v vojaške in civilne namene. Ti vključujejo vse od kemikalij do jedrskih goriv, dele orožij, računalniške komponente in konec koncev celo – o tem smo zelo obsežno razpravljali – programsko opremo in komponente programske opreme.

Po mojem mnenju je pomembno, da se različni predpisi, ki se zdaj uporabljajo v državah članicah, v večji meri uskladijo, da so doslednejši, bolj specifični in tudi preglednejši, predvsem pa, da lahko zagotovijo preglednost na evropski ravni.

To poročilo nam je omogočilo, da smo se verjetno prvič zavedli posledic, ki jih nam v Evropskem parlamentu prinaša Lizbonska pogodba. Komisija je prvotno ta predlog predala Svetu v prepričanju, da bo zadeva mogoče razrešena do sprejetja Lizbonske pogodbe. Vendar se to ni zgodilo. Zato je prišel tudi v Evropski parlament in menim, da je dobro, da o njem razpravljamo v Parlamentu, saj na nekatere stvari, katerih se bom kmalu dotaknil, gledamo drugače kot Svet.

Uspelo nam je premagati nekatere pravne težave, ki so nastale zaradi metode, ki jo je uporabila Komisija. Da nam je uspelo zadevo urediti na takšen način, da smo s pravnega vidika zdaj varnejši, se zahvaljujem predvsem predstavnikom Komisije. In nazadnje, odprtih je ostalo le še nekaj glavnih težav.

V Parlamentu se strinjamo v vseh razen v eni stvari in v zvezi s tem se ne strinjamo niti s Svetom. Povezana je z vprašanjem, ali naj bodo izvozi odobreni po tem, ko so bili opravljeni, ali še preden pride do njih. V zvezi s tem je zaradi varnostnih razlogov, nadzora in preglednosti smiselno zagotoviti, da se nekdo najprej pozanima, preden pride do izvoza nečesa nevarnega, in da ne zaprosi za odobritev naknadno, ko so bili ti izdelki že izvoženi, saj verjetno potem ne bomo zelo uspešni pri prepovedi tega izvoza. Gre za znano razpravo o predhodnem in naknadnem preverjanju: menim, da bi bilo pametneje, če bi bilo najprej izdano dovoljenje in šele potem izvoženi izdelki.

Vsi se strinjamo – čeprav ne s Svetom – glede preglednosti pri spoštovanju obveznosti poročanja. Menim, da mora biti Evropski parlament seznanjen – o tem, kako bo to rešeno s tehničnega vidika, lahko razpravljamo – s tem, kaj, kje in koliko je bilo odobreno, saj smo organ, ki zagotavlja, da vse poteka pravilno.

Za nas je prav tako pomembno, da razpravljamo o tem, kako bomo obravnavali izvoze naprav, s katerimi je mogoče kršiti človekove pravice. Menim, da bi moral biti takšen izvoz prepovedan. Poskrbeti moramo, da bo tako. Veselim se razprave.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, evropska podjetja morajo vsak dan tekmovati v nenehno spreminjajočem se in konkurenčnem okolju. Vprašanja odvisnosti in pravočasne dostave so ravno tako pomembna kot vprašanja kakovosti in cene. Izvoz blaga z dvojno rabo pomeni poseben izziv v zvezi s tem, saj je treba za takšen izvoz pridobiti dovoljenje.

Blago z dvojno rabo niso nišni izdelki. Gre za blago, ki se zakonito uporablja v najrazličnejših industrijskih panogah – vesoljski industriji, telekomunikacijski industriji, letalstvu, kemični industriji in mnogih drugih. Blago je nadzirano zato, ker ga je mogoče uporabljati tudi v vojaške namene.

Mnoge države članice svojim izvoznikom zagotavljajo posebne izvozne olajšave. Te poenostavitve so v obliki splošnih dovoljenj in podjetjem v nekaterih državah članicah omogočajo, da brez težav izvažajo blago z dvojno rabo.

Komisija je v letu 2008, po analizi teh nacionalnih ukrepov za poenostavitev, predstavila svoj predlog, s katerim je želela te nacionalne poenostavitve razširiti tudi na izvoznike na celotnem ozemlju Unije. Predlog za novo splošno izvozno dovoljenje EU je namenjen temu, da bi bili izvozniki v vseh državah članicah deležni prednosti poenostavljenih izvoznih postopkov za nekatere vrste blaga z dvojno rabo v nekatere države. S tem bo poenostavljena udeležba na mednarodnih razstavah in sejmih. Enostavnejši bo tudi izvoz blaga, ki je bilo popravljeno, hkrati pa bo poenostavljen izvoz telekomunikacijske opreme in nekaterih tehničnih kemikalij. Po drugi strani pa bodo države članice lahko osredotočile svoja omejena sredstva na transakcije, ki resnično pomenijo tveganje.

Komisija nenehno prejema pritožbe industrije, da nekateri izvozi niso dovoljeni v eno državo članico, medtem ko so ravno takšne transakcije dovoljene v drugi državi članici. Predlog, ki je pred vami, je prvi korak k odpravi teh neenakosti znotraj našega enotnega trga. Mnoge druge države izvajajo podobne ukrepe, da bi se s svojim delom osredotočile na nadzor izvoza, in mi pri tem ne bi smeli zaostajati.

Rada bi se zahvalila poročevalcu gospodu Leichtfriedu in drugim poslancem za zelo konstruktivno delo pri predlogu. Poročilo, ki ste ga predstavili skupaj z odborom, je vsekakor korak v pravo smer in je v veliki meri skladno s stališčem Komisije.

  Reinhard Bütikofer, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, pred nami je tema, ki v enaki meri vpliva na trgovino in varnost. Blago z dvojno rabo so izdelki, ki jih je mogoče uporabljati na dva načina. To pomeni, da jih je mogoče uporabljati v civilne namene, hkrati pa so izjemno občutljivi ali celo nevarni, vsekakor pa povezani z varnostjo. Nekatere stranke, na primer nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo, trdijo, da so to – navajam – „nekritično blago“. To ne drži. Parlament je v svojih odborih predhodno zavzel odgovornejše stališče.

Govorim kot pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo. V teh odborih smo zavzeli zelo jasno stališče. Prepričani smo, da bi bilo izredno neodgovorno, če ne bi upoštevali nekaterih nadzornih mehanizmov. Zato pozivam kolege poslance, da upoštevajo priporočila Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za varnost in obrambo, predvsem pa priporočila poročevalca, ki je pravkar govoril o vprašanju predhodnega nadzora. Pri tej temi se še vedno srečujemo z zelo spornim vprašanjem.

Če bi preverjanja izvajali šele po dogodku, bi to pomenilo manjšo varnost. Vendar pa želimo več varnosti za državljane EU, pa tudi več varnosti za naše države partnerice in trgovinske partnerje. Ne želimo, da bi načelo predhodnega nadzora – ki sta ga predlagala Odbor za mednarodno trgovino in Odbor za zunanje zadeve – nadomestilo načelo naknadnega nadzora. S tem bi bili trgovinski interesi pomembnejši od varnostnih interesov. Mnoge države članice, na primer Nizozemska, so izrecno posvarile pred tem. Nedvomno bi bilo v interesu naših državljanov, če bi na plenarni seji potrdili to, kar sta pripravila odbora.

  Elisabeth Köstinger, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, uredba o dvojni rabi, o kateri razpravljamo, določa pridobitev splošnih dovoljenj za nekritično blago in tehnologije, ki se izvažajo v tretje države in jih je mogoče uporabljati na dva načina. Ta splošna dovoljenja pa naj bi evropskim izvoznikom ter malim in srednje velikim podjetjem omogočala zanesljivo načrtovanje. Ta uredba naj bi prinesla poenostavitev za naše evropske izvoznike, s katero bi porabili manj časa za posamezne dolgotrajne postopke odobritve, predvsem pa bi povečali svojo konkurenčnost. Menim, da podrobni postopki registracije in dodatne zahteve za izvoznike ne bodo pripeljali do poenostavitve, ampak do dodatnih stroškov.

Nedvomno moramo zagotoviti, da se bo izvoz, ki je namenjen za dvojno rabo, uporabljal tudi na varen način in ne bo pomenil tveganja, vsekakor pa moramo razmisliti o prekomernih in nepotrebnih dodatnih stroških. Navedem lahko primer srednje velikega podjetja na področju strojništva, ki ponuja 24-urno storitev popravljanja strojev in dobavlja rezervne dele za te stroje. Kljub strožjim izvoznim predpisom mora biti omogočeno nadaljnje izvajanje teh storitev.

To velja tudi za kibernetske napade in za vključenost partnerjev. Če nimamo jasnih meril in okvirnih pogojev za ta področja in če so besedila nenatančna, potem dvomim v upravičenost dodatnih stroškov in posploševanje na tem področju. Čeprav je izjemno pomembno, da v postopke sprejemanja odločitev vključimo partnerje, moramo pri tem vedno upoštevati praktično in razumno izvajanje odločitev. Tudi tu ni nobenega dvoma, da sta preglednost in varnost ključnega pomena.

Na koncu želim še enkrat poudariti, da je ta uredba namenjena poenostavitvi postopka in zmanjšanju birokracije. Glede na varno uporabo izdelkov in tehnologij naj bi okrepila naše evropsko gospodarstvo in poenostavila povezano vodenje.

  George Sabin Cutaş, v imenu skupine S&D. – (RO) Gospod predsednik, najprej želim čestitati kolegu za izjemno delo, ki ga je opravil pri tem poročilu, ki je zelo tehnične narave, hkrati pa resnično vpliva na varnost evropskih državljanov.

Evropska unija uveljavlja ukrepe za nadzor izvoza za blago z dvojno rabo že skoraj 15 let. S sprejetjem preventivnih ukrepov, kot so zahteve glede izvoznih dovoljenj in carinska registracija, se bo lahko Evropska unija izognila širjenju orožja, predvsem orožja za množično uničevanje. Vendar pa mora biti režim o dvojni rabi Evropske unije preglednejši in bolj demokratičen. Vzpostaviti moramo varnostni sistem, ki bo omogočal zbiranje, prenos in hranjenje obvestil o izvozih blaga, ki ga je mogoče uporabljati tako v civilne kot tudi v vojaške namene, s tem pa bi bilo mogoče odpraviti nevarnost za širjenje orožja za množično uničevanje.

Prav tako pozdravljam predlog poročevalca, s katerim poziva usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, naj Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo, s katerim bo ta lahko opravil svojo nadzorno funkcijo. Evropska komisija je dolžna obvestiti Parlament o izvajanju določbe uredbe o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo ter predložiti presojo vplivov za predlagane ukrepe.

Nenazadnje moramo izboljšati tudi zastopanost Evropske unije v režimih za nadzor mednarodnega izvoza. Žal sezname izdelkov, ki jih je treba nadzirati, posodabljajo mednarodni režimi in so preneseni v zakonodajo Evropske unije, ne da bi pri tem mogel sodelovati Evropski parlament. Zato pozivam Parlament k izvajanju boljšega nadzora in okrepitve njegove zakonodajne vloge, kot določa Lizbonska pogodba.

  Niccolò Rinaldi, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, trgovino z orožjem je že od nekdaj zelo težko nadzirati. Obstajajo številni načini, ki otežujejo ta nadzor. Eden je trgovina z navidezno neškodljivim orožjem ali tehnikami, ki jih je mogoče enostavno spremeniti v orožje, in ravno zaradi smo v uredbi zaskrbljeni nad dvojno rabo. Druga težava so preobsežna pravila, zaradi česar so vsi nadzorni sistemi neučinkoviti.

Ko smo začeli z delom na tem primeru, nas je Komisija pozvala, da spremenimo uredbo iz leta 2000. V tem času je to preklicala in nas pozvala, da spremenimo novejšo uredbo iz leta 2009 na podlagi istega zastarelega predloga. Komaj smo začeli s tristranskimi pogovori, ko nam je Komisija spet predložila nov zakonodajni predlog o spremembi uredbe. Zdaj ko imamo usklajeno besedilo, se prva zahteva torej glasi, kako vzpostaviti jasna, enostavna in pregledna pravila za evropske izvoznike.

Štirje vidiki o stališču Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). V skupini ALDE se v zvezi s pošiljkami male vrednosti strinjamo s Svetom in smo glede tega sistema zelo skeptični. Parlament je že omejil najvišjo vrednost s 5000 EUR na 3000 EUR in uvedel številna druga merila. Seznam namembnih držav je zelo omejen. Gre za nekaj, kar mala in srednje velika podjetja upravičeno želijo, vendar je naše glavno sporočilo, da si želimo predvsem varnosti, pa tudi trgovine, zato se moramo vrniti k tristranskim pogovorom o tej temi.

Podpiramo politiko predhodnega obveščanja in obveznosti registracije v državah članicah. Prav tako zahtevamo minimalno stopnjo preglednosti, ki bo omogočala, da bo z uredbo mogoče zagotoviti mehanizme, ki bodo omogočali obveščanje partnerjev, kot so organizacije za človekove pravice, mirovne organizacije in sindikati, o različnih fazah, ki jih vključuje postopek sprejemanja odločitev, tudi s poročilom za Evropski parlament.

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, iskreno se želim zahvaliti poročevalcu gospodu Leichtfriedu za njegovo delo pri tem poročilu in mu v imenu svoje skupine želim obilo uspeha pri nedvomno težkih pogajanjih s Svetom, ki pri tej razpravi žal ni navzoč.

Želim pa izpostaviti dva vidika. Spremembe, ki jih je predlagala Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), poročevalcu ne pomagajo, ampak ogrožajo pogajalsko stališče Parlamenta, ki ga je opredelil Odbor za mednarodno trgovino. Spremembe naj bi olajšale delo izvoznikom orožja. Zato moja skupina ne bo podprla teh sprememb.

Drugič, povedati želim, da ima moja skupina precej težav z uporabo seznama za dvojno rabo za oviranje dostopa držav v razvoju predvsem do visoke tehnologije. To je povezano zlasti z omejitvami izvoza visoko zmogljivih računalnikov. Videli smo, da je mogoče seznam za dvojno rabo zlorabiti v politične namene, predvsem v državah srednje in vzhodne Evrope. Zato smo pripravili spremembo 47 in pozivam vas, da jo podprete v interesu držav v razvoju.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, jedrska goriva, kemikalije in računalniške programe je mogoče uporabljati v miroljubne namene, pa tudi v vojaške namene. Nekatere države članice so Libiji več let dobavljale orožje in celo opremo za mučenje. Najnovejše poročilo o izvozu orožja – še najbolj spominja na seznam grehov – jasno kaže, da so Gadafiju največ orožja dobavile Italija, Malta in Nemčija. Francija pa je bila po drugi strani vodilna pri oskrbi arabske regije. Drugi – kot je moja država Avstrija – spoštujemo omejitve. Boriti se moramo proti temu neravnovesju.

Vse države članice in celotna orožarska industrija v EU se morajo držati strogih nadzorov in določb za zagotavljanje preglednosti. Sistem pa mora biti tudi posodobljen. Predvsem v zvezi s programsko opremo, IT in pametnimi telefoni moramo seveda razmisliti, ali ne bi to koristilo demokratičnim gibanjem, kot smo jih nedavno videli v arabski regiji. Zato potrebujemo temeljitejše analize o morebitni uporabi in sumljivosti prejemnikov.

  Christofer Fjellner (PPE). – (SV) Gospod predsednik, število izdelkov, ki jih vključuje ta zakonodaja in jih je mogoče uporabljati za civilne in vojaške namene, je veliko večje, kot smo sprva mislili. Vključuje vse od tovornjakov do letalskih reaktivnih motorjev in telekomunikacijske opreme. Zato menim, da moramo izpostaviti, kako je neposredno sklicevanje na orožarsko industrijo v tem pogledu večkrat zavajajoče. Tudi zaradi tega je ta zakonodaja pomembna z vidika poenostavitve in usklajevanja načina za ravnanje z izdelki v Evropi, ki jih je mogoče uporabljati v vojaške in civilne namene. Biti mora stroga, predvidljiva in jasna, vendar usklajena. Vsakič, ko slišim, da je bil švedskemu podjetju onemogočen izvoz v drugo državo zaradi razlogov, povezanih z zakonodajo EU, potem pa ugotovim, da lahko na primer francosko podjetje povsem svobodno izvaža enake izdelke, postane jasno, da je EU spodletelo.

Ne smemo pozabiti, da je trgovina v osnovi dobra stvar. Pri tem mislim na primer na telekomunikacijsko opremo, ki je izjemno pomembna za demokratična gibanja po svetu. Ta predlog ne sme oteževati trgovine v civilne namene in je izpostavljati še hujši birokraciji. Zato nasprotujem predlogu o uvedbi predhodne prijave. Sodobni sistemi za pravočasno dostavo, storitvene pogodbe in podobno zelo otežujejo trgovino s povsem zakonitimi izdelki, ki jih želimo izvažati v še večjem obsegu. Večina podjetij povsem točno ve, kateri so ti izdelki. Tudi če uporabljajo predhodno obveščanje, vedo, da bodo kaznovani, če kar koli izvozijo. Mislim, da je zelo pomembno, da trgovino poenostavimo. Zagotoviti moramo, da bo zakonodaja stroga, jasna in usklajena, vendar enostavna. To se ne ujema s preverjanjem po načelu ex ante za vse, kar se izvozi. Otežuje na primer pošiljanje pomembne telekomunikacijske opreme v države, ki jo potrebujejo.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Gospod predsednik, če smem, bi se vam rad zahvalil za besedo. Naša težava je povezana z dejstvom, da vse države članice EU ne uporabljajo enakih meril pri izvozu blaga z dvojno rabo. Zato menim, da bi si morali prizadevati in zagotoviti, da bodo vse države članice EU uporabljale enako visoke standarde pri izvozu civilnih izdelkov, ki jih je mogoče uporabljati v vojaške namene.

Prepričan sem, da bi morala ta uredba predvsem izpostaviti potrebo po preprečevanju neupravičenega in neželenega širjenja tehnologij in njihove programske opreme, saj se število napadov, ki vključujejo sodobno tehnologijo in programsko opremo, povečuje. Menim, da bi bil to učinkovit način za boj proti kibernetskemu terorizmu.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospod predsednik, tema poročila je nedvomno politično in gospodarsko občutljiva. Po eni strani želi EU preprečiti, da bi se blago z dvojno rabo uporabljalo v vojaške namene in/ali zoper ljudi. Po drugi strani pa mora upoštevati gospodarske interese proizvajalcev in uporabnikov. Uredba je zaradi tega neizogibno zahtevna, saj mora pokrivati sedanje namerne vrzeli in predvideti druge, ki bodo v prihodnje nastale.

Poleg tega je za nekatere uredba prestroga, medtem ko je za druge preblaga, kar povzroča nenehne spremembe. Kot član Odbora za zunanje zadeve v celoti podpiram potrebo po strožji in preglednejši uredbi. Zato tudi v celoti podpiram odobritev pred izvozom in ne obratno. Parlament lahko po Lizbonski pogodbi le pomaga in to v tem primeru tudi počne. Zato bi se morala njegova vloga okrepiti, ne pa da je prezrta.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ko govorimo o izvoznih dovoljenih za blago z dvojno rabo, se verjetno vsi strinjamo, da v Evropski uniji potrebujemo enotna pravila, da države članice ne bodo uporabljale različnih praks, ki bi vodile v izkrivljanje konkurence in doseganje ravno nasprotnih rezultatov od želenih.

Seveda se sliši logično, ko govorimo o tem, da bi izvoz moral biti vnaprej odobren in dovoljen. Želimo več preglednosti in želimo, da se to spremlja na takšen način, da se bomo iz tega lahko učili. V zvezi s tem želim izraziti podporo gospe Köstinger, ki je povedala, da očitno potrebujemo sistem, ki bo vzdržen za naša mala in srednje velika podjetja in ki ga bodo lahko uporabljala. Svetovni trg ni le za velika podjetja, ampak tudi za mala in srednje velika podjetja.

Na to opozarjam tudi poročevalca, in sicer naj zagotovi, da bodo določeni pogoji in zahteve vzdržni in izvedljivi tudi za naša mala in srednje velika podjetja.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, težava pri uporabi civilnega blaga in tehnologij v vojaške namene je v tem, da ni nobenega pristopa, ki ne bi bil povezan z nadzorom izvoza tistega blaga, ki ga poznamo kot „izdelke z dvojno rabo in povezane storitve“. Ta nadzor izvoza je pomemben in ga moramo izvajati na dosleden način, ki pa hkrati ne bo negativno vplival na dostop držav v razvoju do izdelkov in tehnologij, ki so potrebni za njihov razvoj. Povečati moramo preglednost ustreznih postopkov in zagotoviti, da bodo pod demokratičnim nadzorom.

Vendar pa na tem področju potrebujemo tudi skladnost z drugimi politikami Evropske unije in cilji te uredbe. Na primer, spomnimo se raziskovalnih projektov, financiranih s sedmim okvirnim programom, zlasti tistih, pri katerih je sodelovala tudi izraelska letalska industrija in s katerimi je bil izdelan zrakoplov brez posadke, ki so ga uporabili v napadu na območje Gaze v letih 2008 in 2009 in v katerem je življenje izgubilo več deset ljudi. Prav tako potrebujemo skrbno ocenjevanje morebitne dvojne civilno-vojaške uporabe na podlagi rezultatov teh programov.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, v imenu gospoda De Guchta se želim še enkrat zahvaliti poročevalcu in njegovemu odboru za opravljeno delo. Komisija ima v veliki meri enaka stališča, kot so navedena v njihovem poročilu, tudi glede dveh preostalih vprašanj, za kateri so predlagali sistem predhodnega obveščanja. Za Komisijo je najpomembneje, da imamo enak sistem, saj se moramo izogniti vsem vrstam dvojnih standardov in prekomernega zapletanja.

Prav tako se strinjamo z vami, da potrebujemo nekakšen mehanizem poročanja, ki seveda ne bo prekomerno obremenjeval zlasti malih in srednje velikih podjetij. Vendar pa je nekakšen mehanizem poročanja nujen in upam, da boste lahko s Svetom kasneje dosegli sporazum o teh preostalih vprašanjih. Še enkrat se zahvaljujem za razpravo, gospod predsednik.

  Jörg Leichtfried, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, zadnji dve minuti sem želel izkoristiti za poziv Svetu. Vendar pa tam, kjer bi morali biti predstavniki Sveta, vidim le prazne sedeže. Nisem prepričan, ali je smiselno razpravljati v odsotnosti Sveta. Primerno se mi zdi, da bi Svet obvestili, da če nekaj želi od Evropskega parlamenta, mora priti sem in prisluhniti ustrezni razpravi v Parlamentu.

Vem, da ta tema zajema obsežno področje industrije. Pokriva številne izdelke in delovna mesta, predvsem delovna mesta v malih in srednje velikih podjetjih, ki proizvajajo visokotehnološke izdelke in ki so zelo pomembna. Za njih je zelo pomembno, da imamo v Evropski uniji enotne predpise in da ne nastanejo razmere – kot je omenil gospod Fjellner –, ko ena država izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi druge, na koncu pa so prikrajšane tiste, ki spoštujejo zakone. To se ne sme zgoditi.

Zato je za nas pomembno, da hitro najdemo rešitev ter da Svet sprejme dejstvo, da ni vse tako, kot se mu dozdeva. Tudi to je pomembno. S tem spoznanjem bomo hitro dosegli rešitev v interesu evropske industrije, evropskih delovnih mest, varstva človekovih pravic ter ohranjanja varnosti in preprečevanja škode, ki jo Evropski uniji povzročajo zunanji dejavniki. To poročilo naj bi k temu prispevalo.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje o poročilu gospoda Leichtfrieda (A7-0028/2011) bo potekalo jutri opoldne.