Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/0167(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0364/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/04/2011 - 4.7
CRE 05/04/2011 - 4.7
Obrazložitev glasovanja
PV 13/09/2011 - 5.21
CRE 13/09/2011 - 5.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0126
P7_TA(2011)0363

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 5. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
Zapisnik
 

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Fiorello Provera (A7-0075/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, najnovejše notranje napetosti in nemiri v Tuniziji, Egiptu, Libiji in drugih arabskih državah so povzročili velike migracijske tokove in z njimi povezane izzive za Evropo. Vsekakor moramo biti pripravljeni spopasti se s temi razmerami in temi tokovi ljudi. Najti moramo način, da to storimo skupaj in v medsebojni solidarnosti zagotovimo pripravljenost na izzive, ki nastanejo, ko na naš skupni sistem pritiska zunanji svet.

Zato sem zadovoljen, da je Parlament danes sprejel politiko za obravnavanje migracijskih tokov, ki nastajajo zaradi nestabilnosti. Še posebno sem zadovoljen, da se resolucija Parlamenta osredotoča na krepitev vloge agencije za meje FRONTEX. Za to smo se v danski Liberalni stranki zelo dolgo borili. Med sedanjo krizo v severni Afriki se je FRONTEX izkazal za posebno pomemben instrument za obravnavanje migracijskih tokov v regiji. Zdaj je treba doseči samo, da bo FRONTEX lahko začel hitreje ukrepati, ko bo potrebno.

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, ker predstavlja prvi korak proti politiki EU o migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti. V zvezi s tem je pomembno, da Parlament nasprotuje tej histerični viziji grozeče invazije migrantov in prosilcev za azil, ki prihajajo z juga.

Ne bodo nas preplavili milijoni ljudi, ki bežijo pred političnim zatiranjem in diktaturami. Številni se bojijo, da prosilci za azil prihajajo v večjem številu in pritiskajo na naše obremenjene sisteme socialnega varstva. Trditev je dobra za pridobivanje glasov in izgradnjo podpore za stroge politike priseljevanja, vendar pa ni podprta z dejstvi. Skupno število prosilcev za azil na zahodu se je v zadnjem desetletju v skladu s podatki Združenih narodov zmanjšalo za več kot 40 %.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz sem podprl poročilo gospoda Provere in glasoval zanj, ker menim, da zagotavlja praktičen, odločen korak naprej v smeri cilja solidarnosti, ki je določen v členu 80 o solidarnosti med državami članicami Evropske unije. Prav tako jasno in izrecno posveča pozornost tistim, ki se znajdejo v velikih težavah, tako kot zdaj severna Afrika.

Spoštovanje človekovih pravic, mednarodno sodelovanje in dvostranski odnosi so bistveni, prav tako pa tudi regionalne organizacije, kot sta Arabska liga in Afriška unija, ki lahko zagotovijo dodano vrednost v stabilnem, trajnem mirovnem procesu. Prepričani smo, da bodo korake, ki so pred nami, zaznamovali ukrepi na podobnih področjih, ki v gospodarskem smislu spodbujajo subjekte, ki jih je treba podpreti in jim pomagati na poti proti trajnostni in nenehni rasti.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D). - (FI) Gospod predsednik, povedal bi, da so migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, resničen izziv za Evropsko unijo. Gre za usodo posameznega človeka, zgodba vsake osebe pa je drugačna. Selijo se iz obupa, vse pa jih združuje upanje na nekaj boljšega.

Evropa mora pokazati sočutje in pripravljenost pomagati. Evropsko povezovanje je uspešen, skupni projekt, s katerim smo ustvarili napredek, stabilnost in varnost – nekakšno zibelko blaginje. Težko in drago bo odzvati se na ta val priseljevanja, ko bo začel trkati na vrata Evrope.

Primer otoka Lampeduse kaže, kako lahko varnostne zadeve zunanje politike v trenutku postanejo notranja politika, zaradi česar samo razvojno sodelovanje ne zadostuje več. Evropa potrebuje celovit, preprečevalen načrt, ki zajema vidike varnosti, regionalnega sodelovanja, trgovinske politike, podnebnih sprememb, varstva človekovih pravic in razvoja demokracije. To je tisto, kar moramo storiti.

 
  
MPphoto
 

  Carlo Fidanza (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v evropski razpravi o migracijskih tokovih pogosto slišimo: „Kakšne težave ima lahko država s skoraj 60 milijoni prebivalcev, kot je Italija, pri sprejemanju nekaj deset tisoč priseljencev?“

To vprašanje ne upošteva dveh informacij, pogosto iz prikritih motivov. Prvič, številni izmed teh priseljencev hočejo priti v druge države EU. Drugič, v zadnjih dveh letih je na obale Italije zaradi dvostranskih sporazumov z Libijo in Tunizijo prispelo manj kot 4000 oseb. V zadnjih dveh mesecih po politični krizi je prišlo že 22.000 oseb.

Italija je zdaj kotel pod tlakom. Po eni strani se tok migrantov iz severne Afrike, zlasti gospodarskih migrantov iz Tunizije, sploh ne ustavi. Po drugi strani Francija zavrača priseljence v Ventimiglii, ker nimajo dovoljenja za prebivanje.

Če evropska solidarnost obstaja, je zdaj čas, da jo pokažemo s sodelovanjem na ravni EU, da se odločimo, kako se spopasti s temi tokovi v sedanji krizi in tudi dolgoročno, in tudi, katere instrumente naj uporabimo pri obravnavanju oseb, ki prihajajo v Evropo, ter katere ukrepe je treba sprejeti v matičnih državah. To besedilo je začetni korak v to smer, zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, imam pripombo glede pravilnosti postopka: smo v dvorani, ki je namenjena razpravam, in seveda moramo vsi pokazati medsebojno spoštovanje. Če imata dva predsednika skupin zasebni pogovor, medtem ko imajo drugi govore, kakšno sporočilo pošiljata svojim kolegom?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Gospod Daul in gospod Schulz, postavljeno mi je bilo vprašanje, ali lahko dajeta zgled Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ukrep, o katerem smo glasovali danes, je nekoliko v pomoč pri pojasnjevanju pojava migracijskih tokov in hvali delo Frontexa. Menim, da je treba na to gledati pozitivno, zato mora biti takšen tudi izid glasovanja.

Toda menim, da mora to stališče spremljati enaka jasnost na strani držav članic, saj ta izziv ne vpliva samo na evropske institucije, ampak tudi na politiko v državah članicah.

Vendar pa moram povedati, da doslej takšne jasnosti niso izvajale in uporabljale vse države članice, začenši s politiko italijanske vlade, ki se je z razmerami na Lampedusi spopadla na nadvse sporen in vprašljiv način. Tisoči tamkajšnjih migrantov so bili praktično prepuščeni svoji usodi, čeprav bi človeška solidarnost – pustimo pravno solidarnost – vodila k takojšnji skrbi in vsekakor večjemu spoštovanju, kot je bilo pokazano, ne glede na dejstvo, da bi se bilo potem treba spopasti s pravnim problemom, tako kot smo storili v tem parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čeprav je res, da številni migracijski tokovi nastajajo zaradi nestabilnosti, neradi uporabljamo tako napačen pojem, saj nestabilnost v resnici pomeni vojno, genocid, nenadzorovano nasilje, revolucije in bedo, na katere so bili obsojeni ti ljudje, medtem ko Evropska unija molči. Obstaja tudi želja po svobodi. Resolucija, o kateri smo glasovali, poziva k politiki Unije za vzhod in njene najustreznejše instrumente za obravnavanje različnih dejavnikov, ki povzročajo to nestabilnost.

Sprašujem se, kakšno verodostojnost ima lahko ta zunanja politika glede na to, da so dogodki v Libiji in severni Afriki pokazali popolno odsotnost zunanje politike EU. Vlade držav članic so ukrepale vsaka v svojem imenu ter svetu in ljudem, ki bi jim morale pomagati, nudile beden prizor. Edina politika za sprejem beguncev, ki jo lahko ponudi Unija, vsekakor ni izpolnjevala zahtev. Otok Lampedusa in Italija sta ostala brez odgovorov. Zato vsekakor glasujemo za ta ukrep, vendar pa Unijo pozivamo, naj končno pripravi zunanjo politiko, vredno svojega imena.

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospoda Provere predvsem zato, ker menim, da mu zelo manjka jasnosti. V tem poročilu so navedene in predlagane številne zadeve – nekatere izmed njih so celo pametne zamisli, kar je nenavadno v tem parlamentu. Vendar pa žal ostaja predvsem poročilo, ki je popolnoma politično korektno in nikjer – na niti enem mestu, v niti enem odstavku ali niti eni določbi – ne postavlja pod vprašaj novih množičnih priseljevanj na že tako prenaseljeno celino Evropo, saj to zadeva predvsem države, ki so sestavljale tisto, kar je bilo znano kot zahodna Evropa, čeprav je to prav tako temeljno vprašanje.

Moja država Flandrija je najgosteje poseljena država v vsej Evropski uniji. Velika večina Flandrijcev noče novega priseljevanja in vsekakor ne iz držav s kulturami in verami, ki se zavzemajo za vrednote, ki so v popolnem nasprotju z našimi. Skrajni čas je, da Evropski parlament končno prisluhne svojim evropskim državljanom.

 
  
MPphoto
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). - Gospod predsednik, strinjam se, da moramo sprejeti kratkoročne ukrepe za obravnavanje humanitarne krize v Sredozemlju, pri čemer moramo zagotoviti dostojanstvo ljudi z uporabo instrumentov, kot je Frontex. Potrebujemo tudi dolgoročno vizijo za reševanje problemov, povezanih z migracijskimi tokovi, in za pomoč pri ustvarjanju delovnih mest v matičnih državah teh oseb.

Eno izmed ključnih orodij Evropske unije je trgovinska politika. Prišel je čas za izboljšanje odprtosti naših trgov, začenši z državami, kot sta Egipt in Tunizija. Vzpostaviti moramo tudi dialog z namenom krepitve regionalnih trgovinskih odnosov.

Imamo primer Turčije in njenega uspeha s carinsko unijo in tudi učinkovitim izvajanjem potrebnih demokratičnih reform. Začeti se moramo drzniti govoriti o carinski uniji in sporazumih o prosti trgovini z državami v Sredozemlju, ki se premikajo v smeri demokracije in reform.

Za zaključek bi Svet pozvala, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejme Regionalno konvencijo o preferencialnih vseevropsko-sredozemskimi pravili o poreklu.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, izhodišče tega poročila je nepravilno. Zamisel, da je izseljevanje posledica revščine in obupa, se izkaže za zgrešeno, čeprav je na površju verodostojna. Izseljevanje je, kot vemo iz zgodovine, pogosteje posledica naraščanja bogastva in večjih teženj. Nedavno smo videli, da so veliki migracijski tokovi iz Tunizije prišli po vzpostavitvi demokracije in po koncu diktature.

Pravi vzrok, ki iztrga ljudi in jih pripravi, da se v prizadevanju za boljše življenje preselijo stotine kilometrov daleč, je priložnost. Stvarnost je, da smo v Evropski uniji ustvarili razmere, v katerih imamo obsežno strukturno brezposelnost, vendar moramo kljub temu še vedno uvažati delovno silo. V naši državi Združenem kraljestvu je več kot 4 milijone ljudi, ki so bodisi brezposelni bodisi prejemajo nadomestilo za delovno nezmožnost, kljub temu p vsak mesec pripeljemo ljudi iz vsega sveta, da opravljajo delo, ki ga ne sprejmejo ljudje, rojeni v Združenem kraljestvu. Milijone smo ujeli v bedo odvisnosti. Postavili smo jih v položaj, v katerem delo ni več del njihovega duševnega horizonta. Če hočemo ljudi rešiti iz tega bednega položaja, se odgovor ne skriva v zunanji politiki, ampak v reformi socialnega varstva, da bi ponovno vzpostavili dostojanstvo in neodvisnost naših državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, eden izmed dejavnikov, ki se ga pogosto spregleda v razpravi o migracijah, je zelo težek za tiste, ki se preselijo iz ene države v drugo, kar storijo v najtežjih razmerah. Pomislite, kako je pustiti vašo družino, vašo vas, vaše mesto, vse vaše socialne vezi, vaše prijatelje, morda nikoli vedeti, ali jih boste ponovno videli ali kdaj jih boste ponovno videli. Kaj jih pripravi do tega, da zapustijo državo in iščejo priložnost, kot je dejal predhodni govornik, na zahodu? Pogosto bežijo iz razmer in pred vladami, ki ne morejo več vlivati zaupanja.

Pomagamo lahko na nekaj načinov. Poglejmo nekaj politik, ki jih imamo: našo ribiško politiko, ki spodbuja velike ribiške ladje k ropanju morja revnih afriških narodov in pušča njihove lokalne ribiče v obupu in brez dela. Kaj storijo potem? Prizadevajo si migrirati. Imamo našo politiko pomoči, ki pokvarjene vlade vzdržuje na oblasti, zaradi česar je za ljudi manj prijetno ostati v njihovi državi. To ljudi pripravi do tega, da si prizadevajo oditi v tujino in pridejo sem.

To nam mora uspeti. Razumeti moramo, da ljudje težko zapustijo svoje države. Zagotoviti moramo, da naše politike ljudem pomagajo ostati v njihovih državah.

 
  
  

Poročilo: Elisabeth Jeggle (A7-0016/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je ključnega pomena, da zagotovimo enake pravice in priložnosti ne samo za ženske, ampak tudi za moške na podeželju, kot jih imajo tisti, ki živijo v mestih. Če hočemo ohraniti močnejši evropski kmetijski sektor, ki je zmožen dobavljati hrano dobre kakovosti za celotno Evropo, moramo zagotoviti, da je ta sektor privlačen za delavce in tudi družine. Da bi bilo to mogoče, moramo podeželju dati priložnost za rast, inovacije, delovna mesta in razvoj. Ni nujno, da v sektorju uveljavimo kvote in nenaravno zastopanost spolov. Zato je dobro tudi, da je Parlament danes sprejel poročilo o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju, s čimer je poslal zelo jasen znak, da ženske tudi tu igrajo pomembno vlogo.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ženske so vedno imele pomembno vlogo v kmetijskem in podeželskem sektorju. Predstavljajo 42 % delovne sile od skupno približno 27 milijonov delavcev.

Kljub temu visokemu odstotku ženske niso dobro zastopane v organizacijah sektorja in se srečujejo z diskriminacijo v postopku sprejemanja odločitev. Veliko je področij, na katerih bi lahko izboljšali razmere za ženske, vključno z ustrezno socialno varnostjo.

Evropske institucije morajo zato ukrepati, da bi uravnotežile to neenakost, morda z nadzorom sektorja z organom za spremljanje ženskega podjetništva v kmetijstvu, ki že deluje v Kalabriji in drugih italijanskih regijah.

Poročilo, o katerem smo glasovali danes – in ki sem ga podprl –, prav tako natančno preučuje vprašanje izseljevanja s podeželja. Da bi ohranili stabilnost stopnje zaposlenosti, potrebujemo podporne politike in strategije, ki so zasnovane za gradnjo infrastrukture in ustvarjanje storitev, primernih za potrebe sodobnega življenja, in ki jih je mogoče izvajati na podeželju.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, življenje in delo sta se s spremembo družbe, spremembami socialne strukture in dramatičnimi demografskimi spremembami na podeželju radikalno spremenila.

Če je naš cilj zadržati ženske vseh generacij na podeželju ali jih spodbuditi, da izberejo podeželski slog življenja, je treba njihove potrebe in zahteve bolj upoštevati v razvojni politiki. Ne smemo pozabiti, da se je stvarnost za ženske na podeželju v zadnjih letih spremenila in postala zelo raznolika. Ženske so kot posameznice in v ženskih političnih skupinah igrale vlogo pri začetku in oblikovanju teh sprememb.

Menim, da je naša poročevalka gospa Jeggle pravilno poudarila to dejstvo, zaradi česar menim, da je to poročilo izredno pomembno. Če hočemo razviti podeželje, se nenazadnje ne moremo enostavno osredotočiti na gradnjo infrastrukture in oblikovanje okolja za turizem, ampak moramo zagotoviti tudi, da se bodo tam ponovno naselile družine, kar v enaki meri vključuje ženske in moške.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Wojciechowski (ECR). - (PL) Gospod predsednik, podprl sem poročilo gospe Jeggle, nenazadnje zato, ker priporoča zagotovitev ustreznega financiranja kmetijske politike Evropske unije. Težnji k varčevanju v proračunu EU, ki je drugače popolnoma primeren, se ni treba ukloniti na račun skupne kmetijske politike. Če podeželje in kmetijstvo v Evropski uniji ne bosta deležna ustrezne pomoči, bo težko izboljšati vlogo žensk na podeželju, težko bo spodbuditi ženske k življenju na podeželju pod tako težkimi pogoji in težko bo doseči cilje te ključne politike, kot so zanesljiva preskrba s hrano, varstvo okolja in ozemeljsko ravnovesje. To si moramo zapomniti, priložnost, ki jo ponuja razprava o tem ključnem poročilu gospe Jeggle, pa bi izkoristil, da ponovno pozovem k temu, da se varčevanja v Evropski uniji ne odobri na račun skupne kmetijske politike.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, glasovala sem za to poročilo, ker pomaga boriti se proti neprepoznavnosti, ki je doslej zaznamovala delo in vlogo žensk na podeželju.

Brez tega prispevka v preteklosti ali v sedanjosti ne bi bilo mogoče ohranjati poseljenosti in zaposlovanja zunaj mestnih območij. Ta prepoznavnost mora voditi ne samo k družbenemu priznanju, ampak tudi socialnim prispevkom. Skupna kmetijska politika mora v svojih programih pomoči vključevati osredotočenost na spol s posebnimi spodbudami za žensko podjetništvo. Poleg tega mora pomagati pri financiranju storitev in spodbujanju vidikov, kot je dostop do interneta na podeželju, ki spodbujajo enakost življenjskih pogojev v mestnih območjih in na podeželju.

Sistemi socialnega varstva držav članic morajo priznati delo žensk na tem področju v smislu proizvodnje in skrbi, zlasti na področju skrbi za vzdrževane člane in otroke.

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kljub dejstvu, da ženske predstavljajo 42 % od 26 do 27 milijonov delavcev in da 29 % kmetijskih gospodarstev vodijo ženske, je njihova zastopanost na industrijski ravni skoraj neobstoječa in v nasprotju z njihovo pomembnostjo.

To ni prav ali normalno, zato mora Unija ženskam dati večjo vlogo na podeželju in najti ustrezne rešitve za kombinacijo gospodarskih dejavnosti, ki jih izvajajo. Enakost spolov, enako obravnavanje, socialno varstvo za matere in priznanje posebne vloge, ki jo imajo ženske v kmetijstvu, je tisto, kar je potrebno.

Spodbujanje nenehnega usposabljanja je zato eno izmed osrednjih vprašanj, o katerih ne moremo več sklepati kompromisov. Podpiramo predloge poročevalke gospe Jeggle o boljši zastopanosti žensk v vseh političnih, gospodarskih in socialnih organih v kmetijskem sektorju ter o podpori pobud socialnega varstva za ženske, ki delajo kot male kmetice, delavke na kmetijah in sezonske oskrbnice živali.

Ženske je treba priznati predvsem v skupni kmetijski politiki, drugače bo ta reforma nekoristna, in precej gotovo je, da si ne bomo mogli predstavljati brezskrbne prihodnosti z novimi zmanjšanji v kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, ne vem, ali se spomnite priljubljene televizijske serije v naši državi Življenje na Marsu, koncept katere je bil, da se glavni igralec, policist, vrne, kot se zdi, v zgodnja sedemdeseta leta 20. stoletja.

Ko sem danes bral seznam glasovanja, sem se počutil nekako kot on. Tu EU nastopa s politikami o ženskah v kmetijstvu, izvoznimi posojili za privilegirana podjetja, posebnim financiranjem Unileverja v Češki republiki in proizvajalcev strojnega orodja na Poljskem.

Sedemdeseta leta 20. stoletja so bila težavna za Evropo kot celoto in posebno za Združeno kraljestvo: čas stagflacije, brezposelnosti, nacionalnega stečaja. Vendar pa do tega ni prišlo zaradi nekakšnih tektonskih sil, ki jih ne nadzorujemo. Zgodilo se je zaradi napačne politike, zlasti zaradi zamisli, da lahko vlade izbirajo zmagovalce in da morajo vlade nadzorovati gospodarstvo in uresničevati zadeve z razporeditvijo sredstev.

27 držav članic je napredovalo, Evropska unija pa ne. Še vedno smo v tem svetu, v katerem jemljemo denar svojim davkoplačevalcem in ga dajemo privilegiranim skupinam strank.

Zakaj? Če ne bi bili storili tega, za kaj bi se zavzemala Evropska unija? Kot je nekoč pripomnil Upton Sinclaire, je zelo težko prisiliti človeka, da vidi nekaj, ko je njegovo delo odvisno od tega, da ne vidi.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, prav in primerno je, da si predloženo poročilo prizadeva izboljšati položaj žensk na podeželju. Vendar pa žal ženske obravnava samo kot delavke ali podjetnice. Ne vidi jih v vlogi mater, niti ne vidi vrednosti neuradnega in tako neplačanega dela žensk. Vendar pa delo žensk doma in njihova skrb za vzdrževane družinske člane pomembno prispeva k blaginji družbe.

To delo v evropskih državah predstavlja tretjino BDP, mi pa se vedno pretvarjamo, da ne obstaja. Namesto da bi jasno priznali to prednost, na ženske izvajamo pritisk, naj se zaposlijo in ustanovijo podjetje. Obenem bi prav v kmetijstvu in na podeželju spoštovanje dela žensk izboljšalo kakovost življenja družin in skupnosti.

 
  
  

Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A7-0054/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, odločitev o energetski mešanici mora vedno biti v rokah posameznih držav članic. Spričo tega je jasno tudi, da mora vsaka posamezna država članica pokriti stroške, če hoče postopno odpraviti enega izmed elementov mešanice. Vendar pa so bile zlasti v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji številne jedrske elektrarne iz sovjetske dobe, ki še zdaleč niso izpolnjevale naših varnostnih zahtev. Zato je bilo potrebno in smiselno podpreti razgradnjo teh elektrarn.

Problem je, da se načrtovanja, ki je bilo izvedeno, ali natančneje pomanjkanja načrtovanja enostavno ne sme ponoviti. Vidimo lahko, da bomo do konca leta 2013 porabili skupaj 3 milijarde EUR, še vedno pa nam ni uspela razgradnja elektrarn. To je znak slabega načrtovanja. Komisija mora pripraviti natančno analizo finančne učinkovitosti projektov, saj mora vsakršno prihodnjo podporo pogojevati zmožnost držav, da dokažejo, da so svoja sredstva ustrezno upravljale.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospod predsednik, predloženo poročil o stanju financiranja na področju razgradnje jedrskih elektrarn zagotavlja dober prikaz današnjih razmer. Popolnoma se strinjam z enim izmed ključnih zaključkov poročila, da bo razgradnja teh objektov v prizadetih državah zahtevala tudi evropsko financiranje po letu 2013. Prizadete države tega ne bodo mogle financirati izključno iz svojih virov.

Slovaška je na primer pod pritiskom EU leta 2006 in 2008 razgradila dva popolnoma obnovljena bloka jedrske elektrarne Jaslovské Bohunice. Glede na ugotovitve Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta ta dva bloka v celoti izpolnjevala varnostna merila. Gospodarski učinki teh ukrepov so precejšnji in jih bodo še okrepili visoki dolgoročni stroški za popolno razgradnjo teh objektov. Evropska unija bo morala v finančni perspektivi za obdobje 2013–2020 predvideti tudi sredstva za podporo razgradnje jedrskih elektrarn.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). - (PL) Gospod predsednik, energetska politika in predvsem zanesljiva preskrba z energijo v najširšem pomenu sta temi, ki spričo nedavnih dogodkov na Japonskem sprožata razgreto razpravo v vsakem kotičku sveta. Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima je pokazala, koliko dela moramo vložiti, da bi vzpostavili sistem oskrbe z energijo, ki je učinkovit in okolju prijazen, predvsem pa varen. To je problem ne samo za Azijo, ampak za vsako državo na vsaki celini. Če obstajajo jedrske elektrarne, ki bi jih bilo treba iz varnostnih razlogov zapreti, storimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da bo do tega prišlo in bo učinkovito. Zagotovimo podporo za vse ukrepe, ki bodo povzročili ustvarjanje novih in varnih energetskih virov, pri sprejemanju odločitev pa naj bo naša najpomembnejša prednostna naloga vedno javna varnost. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nobenega dvoma ni, da je poročilo, kakršno je poročilo gospoda Marinescuja, lahko deležno samo podpore in strinjanja tudi v razmerah, ki jih še vedno zaznamujejo čustva po dogodkih v Fukušimi. Povsem uravnotežen in preudaren pristop gospoda Marinescuja k dokumentu me je spodbudil, da ga v vsakem primeru podprem.

Poleg tega ni nobenega dvoma, da mora biti zavezanost Litvi, Slovaški in Bolgariji trajna in trdna, medtem ko mora obenem vrsta drugih dejavnosti – tistih, ki se imenujejo „testi izjemnih situacij“, in tudi vsi tisti testi, ki so bili oblikovani z varnostjo v mislih – zagotoviti varnost v jedrskem sektorju. Zaradi razlogov, ki jih še predobro poznamo, ni prostora za napake.

Programe financiranja se načrtuje že nekaj časa in so tudi zagotovljeni. Prepričani smo v pozitiven in konkreten izid celotne operacije, ki ponazarja korak naprej v smeri, ki smo si jo vsi želeli.

 
  
MPphoto
 

  Paolo Bartolozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vprašanja zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev za jamstvo razgradnje jedrskih elektrarn se je že lotila zakonodaja Evropske unije o varnosti jedrskega sektorja. Danes je vprašanje spričo nedavnih mednarodnih dogodkov in posledičnih odločitev vlad držav članic v zvezi s tem izredno aktualno.

Izrazili smo našo podporo delu gospoda Marinescuja, ki obravnava primere številnih držav, ki so po pristopu prevzele določene obveznosti glede razgradnje jedrskih elektrarn in za to dejavnost prejele posebno podporo Evropske unije.

Ne glede na posebne primere smo v zvezi s tem vprašanjem dolžni vzpostaviti učinkovit sistem nadzora za preverjanje in testiranje jedrskih elektrarn na ozemlju EU. Število reaktorjev na ozemlju EU, za katere se meni, da jih bo treba v bližnji prihodnosti razgraditi, je precej veliko.

Zato bo bistveno – vključno in predvsem v takšnih primerih – zagotoviti jamstvene mehanizme za namenitev ustreznih finančnih sredstev za izpolnitev običajnih in posebnih zahtev.

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot neomajen zagovornik protijedrske zadeve sem podprl to poročilo ne samo zato, ker menim, da razgradnja teh elektrarn koristi vsem, ampak tudi zato, ker upam, da ne bo mogoče graditi novih.

Danes se soočamo s tempirano bombo po Evropi. Delovanje jedrskih elektrarn za civilne namene je utemeljeno na inženirskih praksah, ki so zdaj zastarele in nesodobne. Rečemo lahko, da je njihova varnost vse bolj teoretična: vse bo v redu, dokler se kaj ne zgodi. Dejansko imamo opravka s protokoli izpred 50 let, ki v resnici ne ščitijo pred dogodki, ki so lahko vse bolj nepredvidljivi. Terorističnih napadov ne bi bilo mogoče predvideti, prav tako pa ne naravnih nesreč in katastrof – ne samo potresov –, ki so v našem svetu, polnem nesreč, žal vse pogostejše.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Gospod predsednik, podprl sem poročilo, ki neposredno zadeva tudi mojo državo Slovaško. Leta 2004 so vlade Litve, Slovaške in Bolgarije v svojih pristopnih sporazumih prevzele obveznost postopnega zaprtja svojih jedrskih reaktorjev. Zaprtje je povzročilo izredno gospodarsko breme, zato si je EU prizadevala zagotoviti finančno pomoč za razgradnjo do konca leta 2013. Izkušnje EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn so omejene. Ustavitev delovanja ima lahko neposreden učinek na oskrbo z energijo zadevne države in sosednjih držav članic.

Treba je spodbujati razvoj alternativnih in konkurenčnih energetskih virov z malo emisijami, da bi se spopadli z negativnimi posledicami. Obenem moramo zagotoviti ustrezna finančna sredstva, da zagotovimo izvajanje razgradnje v skladu z varnostnimi predpisi. Evropska unija bo lahko uporabila izkušnje, pridobljene med postopki ustavitve jedrskih elektrarn, ki se približujejo koncu svojega obratovanja. Na podlagi rezultatov se lahko v pričakovanju leta 2013 domneva, da bo več naložbenih projektov skoraj končanih in da nam bodo že na razpolago nove strukture za razgradnjo in upravljanje. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Michail Tremopoulos (Verts/ALE).(EL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Marinescuja, ker v jugovzhodni in vzhodni Evropi obstaja težka zapuščina izredno nevarnih jedrskih reaktorjev, tako kot v Bolgariji, Romuniji in na Slovaškem. Vendar pa so bile v vseh teh letih prizadevanj za njihovo posodobitev in podaljšanje njihovega življenja porabljene milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. V bistvu subvencioniramo jedrski lobi, ki se je boril za njihovo obnovo. Fukušima nam je ponovno pokazala, da je treba te reaktorje ustaviti; vendar pa v stroške obratovanja reaktorja niso bile vključene tovrstne finančne določbe in to je ogromna in škandalozna subvencija za nevarno, drago in onesnažujočo metodo proizvodnje energije. Vendar pa lahko zdaj spremenimo politično voljo. Subvencije za obnovo nevarnih reaktorjev spremenimo v financiranje njihovega zaprtja. Ustavimo izdelavo vseh novih reaktorjev. Spremenimo sredstva iz financiranja Euratom in obsežne subvencije ITER. Preusmerimo sredstva, namenjena oblikovanju in gradnji novih reaktorjev, v gospodarstvo, ki bo do leta 2050 stoodstotno utemeljeno na obnovljivih virih energije. Znašli smo se v izrednih razmerah in se moramo odzvati.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospod predsednik, poročevalcu bi čestitala za poročilo, ki je ostro, vendar so številni njegovi deli zelo pravilni. Poudarila bi dejstvo in k njemu pritegnila pozornost kolegov, da je Litva skupaj s Slovaško in Bolgarijo izpolnila obveznosti, določene v njenem pristopnem sporazumu, in je v dogovorjenem roku zaprla svoje stare sovjetske jedrske reaktorje. Večina projektov, ki zadevajo zaprtje jedrske elektrarne Ignalina, je bila izvedena ali se izvaja. Seveda je prišlo do nekaterih težav. Ko bosta funkcijo prevzela nova litovska vlada in odbor za jedrsko elektrarno Ignalina, se upa, da bo mogoče sprožiti postopke proti tistim posameznikom, ki niso ustrezno organizirali dela, in tudi pregledati sporazum o gradnji skladišč za izrabljeno jedrsko gorivo ter pridobiti ugodne pogoje. Popolnoma se strinjam, da je treba povsem pregledno upravljati in porabljati sredstva, s tem pa tudi zagotoviti jedrsko varnost. Toda ko razpravljamo o novih jedrskih elektrarnah, bi izkoristila priložnost in pozornost kolegov pritegnila k meji Evropske unije z Rusijo in Belorusijo, kjer se načrtuje gradnjo elektrarn s poskusnimi reaktorji. Svojo pozornost moramo osredotočiti na to.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0060/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, pravzaprav nisem vedel, da bomo dejansko imeli priložnost obrazložiti glasovanje v zvezi s to resoluciji, toda ker jo imamo, bom to storil zelo na kratko. Danska liberalna stranka je v bistvu proti Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji. Vendar pa moramo, ker je bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi takšnega sklada in ker so bile poslane vloge, v katerih zadevne države izpolnjujejo zahteve, določene v zvezi s Skladom za prilagoditev globalizaciji, očitno odobriti tudi sredstva, za katera je bilo zaprošeno. Zato smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, glasovala sem proti obema poročiloma gospe Matera o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Češko republiko in Poljsko, in sicer ne zato, ker imam kar koli proti tema državama – daleč od tega. Sem samo zelo obzirna do svojih volivcev v West Midlandsu in njihovega prispevka k 48 milijonom GBP, ki ga Združeno kraljestvo vsak dan plača Evropski uniji.

Naj vam povem nekaj stvari o West Midlandsu: imamo največjo brezposelnost mladih in naša avtomobilska industrija je bila decimirana, deloma zaradi financiranja delovnih mest na Slovaškem s strani Evropske unije, ki so odvzela bistvena delovna mesta tovarni Ryton.

Leta 2004 je bilo seveda Združeno kraljestvo tisto, ki je nosilo breme širitve EU, ker je bilo edino, ki ni postavilo nikakršnih omejitev. To je največ stalo javne storitve. Drug primer izdatkov, ki jih imajo moji volivci, je prispevek k otroškemu dodatku za ljudi v vzhodni Evropi. Ljudje prihajajo v Združeno kraljestvo, delajo v Združenem kraljestvu in uveljavljajo dodatke za otroke, ki prebivajo v vzhodnoevropskih državah.

To, kar bi radi storili in kar bi rada dosegla, je, da se 48 milijonov GBP dnevno obdrži v Združenem kraljestvu in porabi za bistvene javne storitve ter se jih ne preda, saj računi EU niso bili revidirani14 let.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, z zadovoljstvom sem podprl predloge Bairbre de Brún in želim veliko uspeha delavcem v Češki republiki in na Poljskem. Vendar pa sumim, da bodo na koncu razočarani in malodušni, kot sem doživel v svojem volilnem okrožju, zlasti v tovarni Dell v Limericku in tovarni Waterford Crystal v Waterfordu.

EKUJS je čudovit koncept, vendar pa je žal premalo prožen. Zaradi tega se veliko sredstev vrne v Evropsko unijo. Predlagal bi, da lahko države članice predlagajo Komisiji, kako najbolje za delavce uporabiti ta sredstva, če ostajajo.

(GA) Če se stori to, bo izredno pomagalo brezposelnim delavcem in zelo izboljšalo podobo Evropske unije.

 
  
  

Poročilo: Eva-Britt Svensson (A7-0065/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, nasilje nad ženskami je problem, ki obstaja po vsem svetu, in seveda je pomembno zavzeti stališče glede tega vprašanja – tako osebno kot s političnega stališča. Seveda moramo zato sprejeti tudi stališče glede tega vprašanja na evropski ravni. Ko razpravljamo o teh problemih, bi mi bilo namesto božičnega drevesa, okrašenega z različnimi pobudami, ljubše, če bi se Odbor za pravice žensk in enakost spolov malo bolj osredotočil na pobude, za katere želi, da se nanje osredotoči Evropska unija. Temu ustrezno menim, da bi to dalo večjo težo našim ukrepom in jih naredilo učinkovitejše ter bilo tako boljše za ženske in tudi za verodostojnost pobud, ki jih predlagamo tu v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). - Gospod predsednik, nasilje nad ženskami ni zasebna zadeva. Je kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati. Prekiniti moramo molk. Spoštovanje kulture in vere je pomembno, vendar pa nikoli ne sme biti izgovor za uboj iz časti, pohabljanje spolnih organov, trgovino z ljudmi, nasilje v družini in prisilne poroke. Stockholmski program zagotavlja nov politični okvir za okrepitev boja proti nasilju nad ženskami in poziva h konkretnemu ukrepanju. Komisijo pozivam, naj pripravi strategijo, ki vključuje praktične predloge.

Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da moramo združiti moči vseh političnih strank, da obsodimo in se spopademo z vsemi oblikami nasilja nad ženskami. Podpiram načelo in večino predlogov, vendar pa je treba sodne ukrepe in ukrepe kazenskega prava sprejeti na nacionalni ravni. To delamo na Švedskem. Pravzaprav je boj proti nasilju v središču organizacije žensk moje stranke in zagotavlja praktično ukrepanje in ozaveščanje ne samo za zaščito žensk, ampak tudi za krepitev moči žensk in razvoj kulture spoštovanja dostojanstva žensk. Začela sem socialno medijsko kampanjo o tem, ki se ji lahko pridruži vsak.

 
  
MPphoto
 

  Silvia Costa (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tako kot nekateri kolegi poslanci tudi jaz menim, da se z glasovanjem za poročilo gospe Svensson zavezujemo zagotovitvi, da bo Komisija izpolnila svojo obljubo in pred koncem leta 2011 sprejela sporočilo o izvajanju strategije in evropski akcijski načrt za boj proti nasilju nad ženskami, ki bo zavzel svetovni vidik in tako vključeval vse različne primere, od spolnega nasilja do nasilja v družini in pohabljanja ženskih spolnil organov ter – upam – vseh novih oblik nasilja. Govorim o dejanskem spodbujanju k nasilju, kar se pogosto dogaja v oglaševanju in v medijih, in o oblikah izsiljevanja in kršitvah človekovih pravic žensk, do katerih prihaja na delovnem mestu, ko se odločijo postati matere ali pa so že zaposlene matere.

Po izvajanju in sprejetju direktive o trgovini z ljudmi – ki ji je bil Parlament zelo zavezan – in direktive o evropski odredbi o zaščiti menim, da bi bilo pomembno imeti ustrezno direktivo o tem vprašanju v novem pravnem okviru, ki sta ga ustvarila Lizbonska pogodba in stockholmski program.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dokler ne bodo popolnoma izkoreninjene vse oblike nasilja nad ženskami, ne bomo mogli reči, da imamo moderno družbo, ki je končno demokratična. Parlament ponovno preučuje ta kruti pojav, ki žal ostaja presenetljivo aktualen.

Številke so povsem jasne: vsaj ena izmed petih žensk v svojem življenju trpi zaradi fizičnega ali spolnega nasilja, nasilje pa je dejansko glavni vzrok smrti in invalidnosti med ženskami v starosti od 15 do 44 let – celo pogostejši od raka ali prometnih nesreč.

Zato so potrebna dejanska in stalna prizadevanja, ki bodo vodila k vzpostavitvi svetovnega pravnega mehanizma za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami. Danes je treba poslati močen znak. Obstaja samo en končni cilj: ta smrtonosni virus ne sme več najti plodnih tal.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, nasilje nad ženskami je neposredna posledica diskriminacije; zato potrebujemo večplastno politiko, ki bo posebno pozornost posvečala otrokom zlorabljenih žensk.

Imeti morajo pravico do brezplačne pravne in psihološke pomoči, zatočišč za ženske in gospodarske pomoči, da bi jim omogočili neodvisnost, in treba je tudi vzpostaviti specializirana sodišča, protokole za izvajanje in posebno usposabljanje zdravstvenih delavcev, policistov in pravnikov ter pripraviti statistike in zbrati podatke, da bi dobili pravo sliko problema in bi lahko uporabili najustreznejše politike na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, vzdržal sem se končnega glasovanja o poročilu gospe Svensson in bi rad obrazložitev glasovanja izkoristil za to, da povem, da se tudi meni nasilje nad ženskami zdi pretresljivo in popolnoma nesprejemljivo.

Vendar sem se vzdržal končnega glasovanja, ker menim, da v tem poročilu mrgoli kršitev načela subsidiarnosti, ki ga cenim, in nisem mnenja, da je oblikovanje nove evropske birokracije, opazovalnic ali drugih organov zaželeno – v resnici je ravno nasprotno. Moti me tudi način, politična korektnost, da se beseda „islam“ niti enkrat ne pojavi v tem poročilu, čeprav vera s svojim preobiljem zaostalih standardov in načel očitno igra pomembno vlogo v diskriminaciji žensk in nasilju nad njimi. To seveda velja v islamskem svetu, toda žal tudi tu. Recimo bobu bob in islamu v njegovem stvarnem in sedanjem stanju zaostal in sovražen do žensk.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospe Svensson, ker razvija razpravo o pravicah žensk. V obsojanju nasilja nad nosečimi ženskami poročilo pravi, navajam: „storilec škoduje več kot le eni osebi“. Leta si prizadevam, da pravice žensk ne bi bile v nasprotju s pravicami nerojenih otrok. Poročilo gospe Svensson žal še ni premagalo tega navzkrižja.

Na omejevanje reproduktivnih pravic žensk, kar se trenutno razume predvsem kot pravico do splava, se še naprej gleda kot na obliko nasilja nad ženskami. Toda če na nerojene otroke končno gledamo kot na ljudi, potem je umetno sprožen splav nasilno dejanje nad nerojenim otrokom.

Pri pripravi strategije za boj proti vsem oblikam nasilja mora Komisija uskladiti pravice žensk in pravice nerojenih otrok. Nova strategija mora zaščititi ženske, obenem pa vključevati tudi mehanizme za zaščito nerojenih otrok. To je razvidno tudi iz predloženega poročila, vendar pa ga je treba pozorno brati.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu gospe Svensson. Seveda močno obsojam nasilje, zlasti nasilje nad ženskami, toda zakaj sem potem glasovala proti poročilu? Glasovala sem proti njemu, ker se je, kot je malo prej povedal kolega, nekoliko izgubil v času. Popelje nas nazaj v sedemdeseta leta 20. stoletja in k politični korektnosti, vendar pa je v povezavi s tem zelo naivno. Hoče samo ponoviti boje zgodnjih sedemdesetih let.

Nekoliko sem zaskrbljena tudi zaradi zločinskega značaja, ki ga hoče uveljaviti. To je nekaj, kar dela Evropska unija, kajne? Loti se zadeve, glede katere se lahko strinjajo vsi – kako grozno je nasilje nad ženskami –, nato pa opredeli zadeve in uveljavi kazensko pravo. In potem, preden se zaveste, se to razširi na vse več in več področij.

Evropsko unijo naj bo sram, da je izbrala takšno temo, čeprav gre za samoiniciativno poročilo, kajti tu se začne. Tu se začne grabljenje moči in zaradi tega naj jo bo sram. Potrebujemo resnično ukrepanje glede nasilja nad ženskami na ravni držav članic. Pustite stvari na miru in prenehajte uporabljati to temo.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0059/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen leta 2006, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine, in da bi pripomogel k njihovi ponovni vključitvi na trg dela. 1. maja 2009 je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi gospodarske, finančne in socialne krize.

V tem času, ko se soočamo s hudo krizo, katere najpomembnejša posledica je povečanje brezposelnosti, mora EU uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da se odzove, zlasti v zvezi s pomočjo tistim, ki se vsakodnevno soočajo s stvarnostjo brezposelnosti. Zaradi tega sem glasovala za to poročilo o uporabi sredstev ESPG v korist Češke republike, katerega cilj je pomoč delavcem, ki so postali presežni v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2, Proizvodnja drugih strojev in naprav.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki. (PL) Svetovna gospodarska kriza je pomenila poslabšanje finančne situacije številnih poljskih podjetij. Problemi, povezani z zmanjšano stopnjo proizvodnje, najbolj vplivajo na navadne ljudi, ki delajo za ta podjetja. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen za zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi sprememb v strukturi svetovne trgovine, ki jih je povzročila globalizacija. Njegov glavni namen je pomoč tem ljudem pri ponovnem vključevanju na trg dela. Sedanja vloga za uporabo sredstev sklada v korist delavcem iz poljskih podjetij v regiji Podkarpackie je prva vloga letos. Kot predstavnik poljskih interesov v Evropskem parlamentu odobravam sklep Komisije, da prenese sredstva iz sklada za izvajanje ciljev, opredeljenih v vlogi. Zaradi tega sklepa bodo presežni delavci iz treh podjetij iz sektorja proizvodnje strojev v regiji Podkarpackie prejeli skoraj 500.000 EUR finančne pomoči. Z glasovanjem za resolucijo bi rad obenem izrazil upanje, da bo Komisija v prihodnosti odobrila podobne vloge.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki.(ES) Vloga izpolnjuje zahteve Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in zadeva 200 izmed 594 delavcev, ki so v obdobju devetih mesecev postali presežni v treh poljskih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo drugih strojev in naprav in so svoj izvoz zmanjšala za 58 %. Dvajset odstotkov prizadetih delavcev je starih 54 let in 10 % več kot 64 let. Ta pomoč bo zagotovila izboljšanje usposabljanja presežnih delavcev, da se jih pripravi na zasedbo novih delovnih mest v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadovoljna sem z delom, opravljenim na podlagi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), namreč s podporo delavcem, ki so jih prizadele spremembe v svetovni trgovini. Podpiram tudi sklep o uporabi sredstev ESPG v korist Poljske za delavce v sektorju proizvodnje drugih strojev in naprav, ki so zaradi svetovne gospodarske in finančne krize postali presežni. To je glede na nagel padec izvoza, do katerega je prišlo v tem sektorju in ki ga je posledično spremljala enako zaskrbljujoča stopnja brezposelnosti, pravočasen ukrep.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Vloga zadeva 594 presežnih delavcev v treh podjetjih v regiji Podkarpackie na Poljskem, ki delujejo v sektorju proizvodnje drugih strojev in naprav. To je prva vloga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011. Temelji na merilih za pomoč iz člena 2(b) uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG), v skladu s katero mora biti odpuščenih vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II.

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je pogoje za upravičenost ocenil pozitivno. ESPG je bil ustanovljen leta 2006 s ciljem zagotavljanja dodatne pomoči delavcem, ki so postali presežni in so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Zaradi pregleda uredbe ESPG leta 2009 je bilo razširjeno področje uporabe sklada na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Razpoložljivi letni proračun za ESPG znaša 500 milijonov EUR. Menim, da bi bilo koristno vsa potrebna prizadevanja vložiti v pospešitev uporabe tega instrumenta, s čimer bi omogočili, da pomoč hitreje doseže delavce, ki jo potrebujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi 453.570 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč pri ponovni vključitvi poljskih delavcev, ki so postali presežni zaradi sedanje gospodarske in finančne krize, na trg dela. To vlogo, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011, je Poljska vložila 27. aprila 2010 in zadeva 594 delavcev iz regije Podkarpackie, ki so bili zaposleni na področju proizvodnje drugih strojev in naprav. Glede na to, da je vključen poseben proračunski instrument in da je zaprošeni znesek pravno sprejemljiv in izpolnjuje določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo, in sicer točke 28, glasujem za ta predlog in upam, da bo prispeval k zmanjšanju gospodarskih težav prebivalcev te regije in k ponovnemu zagonu lokalnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Položaja kmetijstva in problemov, s katerimi se srečuje podeželje, ni mogoče ločiti od globoke krize sistema ali od sedanje politike, na primer skupne kmetijske politike (SKP), ki nosi večino odgovornosti za nadaljnje upadanje kmetijstva v nekaterih državah članicah: vse je usmerjeno k interesom velikih kmetov in severnoevropske kmetijske industrije, s čimer se uničuje družinsko kmetijstvo in ogroža preživetje malih in srednje velikih kmetij.

Vloga žensk v kmetijstvu in razvoj podeželja sta izredno pomembna, saj ženske predstavljajo približno 42 % kmetijskih delavcev, so temelj delovanja kmetij in zagotavljajo učinkovit boj proti dezertifikaciji na podeželju.

Kljub pomanjkanju stvarne kritike SKP ima sprejeto poročilo na splošno pozitiven pristop, pozitivno pa je tudi njegovo priznavanje vloge žensk. Navaja, da „je spodbujanje enakosti spolov osrednji cilj EU in njenih držav članic“ skupaj z vzpostavitvijo boljših življenjskih razmer na podeželju in bojem proti pojavu dezertifikacije, za katerega sta bistvena „dobra prometna infrastruktura“ in izboljšanje „dostopa do prevoza za vse“ z namenom boja proti „socialni izključenosti in neenakosti v družbi, ki zlasti zadeva ženske“.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo omogoča uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za sektor proizvodnje strojev v regiji Podkarpackie na Poljskem. Ne smemo pozabiti, da je Poljska prosila za pomoč za 594 delavcev, ki so postali presežni v treh podjetjih v sektorju proizvodnje drugih strojev in naprav v regiji Podkarpackie na ravni NUTS II.

Presežni delavci so povezani z vplivom gospodarske in finančne krize, ki je povzročil upad izvoza podjetij Huta Stalowa Wola SA, HSW – ZZN in DEZAMET SA, in sicer za 47 %, 34 % oziroma 58 %, kar pomeni, da podjetja izpolnjujejo merila za upravičenost, določena v uredbi ESPG. Evropska komisija zato predlaga uporabo sredstev v višini 453.570 EUR. Prišlo je do znatnega zmanjšanja proizvodnje strojev in opreme, kar kaže učinek krize na zadevna podjetja v državi.

To je povzročilo resne posledice za življenjske pogoje 594 presežnih delavcev, delovna mesta in lokalno gospodarstvo, zaradi česar je uporaba sredstev ESPG izredno pomembna za pomoč prizadetim delavcem. Zato smo glasovali za, čeprav menimo, da bi bilo najpomembnejše preprečiti stečaj teh podjetij in izgubo delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen za zagotovitev dodatne pomoči delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Vloga za zadevo EGF/2010/013 PL/Podkarpackie – strojništvo s Poljske je bila predložena Komisiji 27. aprila 2010 in dopolnjena z dodatnimi informacijami do 4. avgusta 2010. Temelji na merilih za pomoč iz člena 2(b) uredbe ESPG, v skladu s katero mora biti odpuščenih vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v istem razdelku NACE Revizija 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II v državi članici, predložena pa je bila v roku 10 tednov (člen 5 te uredbe). V skladu z oceno Komisije vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določene v uredbi ESPG, zato se priporoča proračunskemu organu, da jo odobri, zaradi česar sem glasoval za ta dokument, ki bo po mojem mnenju pripomogel k preprečevanju negativnih socialnih posledic. Menim tudi, da morajo druge države članice EU bolj izkoristiti priložnosti, ki jih zagotavljajo skladi EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Poljsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. Kot je bilo že večkrat povedano, je bil ESPG ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo evropskim presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Danes smo glasovali o prošnji za pomoč v zvezi s 594 presežnimi delavci (od katerih je za 200 predvidena pomoč) v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 v regiji Podkarpackie na ravni NUTS II. Skupni znesek sredstev iz ESPG znaša 453.750 EUR. Za konec pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi svetovne trgovine. Danes je Evropski parlament glasoval o vlogi za odobritev uporabe več kot 450.000 EUR za presežne delavce v treh podjetjih v regiji Podkarpackie. Poudarila bi, da je podpora EU velika spodbuda za regijo, ki jo predstavljam, saj bo presežnim delavcem omogočila ponovni vstop na trg dela, sredstva pa bodo razporejena za usposabljanje, preusposabljanje, novo opremo in pomoč pri samozaposlovanju. Regija Podkarpackie je ena izmed najrevnejših na Poljskem, zato sem zelo zadovoljna, da bo prejela pomoč EU. Zahvalila bi se vsem, ki so glasovali za zagotovitev finančne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Zadovoljna sem z odobritvijo plačila 453.000 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za presežne poljske delavce v sektorju proizvodnje strojev. Po priporočilih Odbora za proračun je Evropska komisija v proračunsko vrstico ESPG v proračunu za leto 2011 razporedila približno 50 milijonov EUR sredstev za plačila. To nam omogoča odobritev plačila potrebnih sredstev, ne da bi črpali iz drugih proračunskih vrstic, namenjenih financiranju pomembnih ukrepov med cilji in programi Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ki prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotavlja pomoč 594 presežnim delavcem na Poljskem. 450.000 EUR bo uporabljenih za preusposabljanje delavcev in pomoč delavcem med težkim prehodom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Ponovno smo obsojeni na glasovanje za bedno miloščino EU žrtvam njenih politik selitve podjetij. Logika, ki se skriva za Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, je nesprejemljiva. Glasovanja sem se vzdržal zgolj zaradi upoštevanja poljskih delavcev, katerih bolečino lahko ta hinavska pomoč vsaj malo ublaži.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta pomoč je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nizke stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Namen ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabile tudi druge države EU, zato je zdaj primerno to pomoč odobriti Poljski, ki je zaprosila za pomoč v zvezi s 594 presežnimi delavci – od katerih je za 200 predvidena pomoč – v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2, Proizvodnja drugih strojev in naprav, v regiji Podkarpackie na Poljskem na ravni NUTS II.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Čeprav sem glasoval za ta predlog o dodelitvi pomoči delavcem v sektorju proizvodnje strojev v regiji Podkarpackie na Poljskem, menim, da je to samo protibolečinsko in blažilno sredstvo za posledice kapitalističnega modela in da ne predstavlja nikakršnega napredka v boju proti temeljnim vzrokom krize. Strinjam se z uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za ljudi, ki so postali presežni zaradi strukturnih sprememb v trgovinskih tokovih ali zaradi neposrednih posledic sedanje gospodarske in finančne krize. Menim, da lahko ESPG prispeva h končnemu cilju ponovne vključitve teh delavcev na trg dela. Predlog sem podprl tudi zato, ker sem prepričan, da ta podpora dopolnjuje pomoč za presežne delavce, ki je zagotovljena v vseh nacionalnih zakonodajah in kolektivnih pogodbah. Zato uporaba sredstev iz ESPG nikakor ne more nadomestiti pravne odgovornosti vlad in podjetij do delavcev, ki so postali presežni, ali se ji izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Glede na to, da je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 594 delavci, ki so postali presežni v obdobju od 1. junija 2009 do 1. marca 2010 (od katerih je za 200 predvidena pomoč) v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju proizvodnje drugih strojev in naprav v regiji Podkarpackie na Poljskem, se popolnoma strinjam s tako aktivnim stališčem poljske vlade in mnenji kolegov iz skupine S&D ter jih podpiram. Žal se vlada moje države – Latvije – ne odziva na moje zahteve in pisma in tako za premagovanje finančne krize ne izkoristi pomoči iz stabilizacijskega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen za zaščito delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Poljska je zaprosila za pomoč za 594 presežnih delavcev v regiji Podkarpackie. Prav in primerno je, da zagotovimo osebno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi globalizacije in gospodarske krize, in pripomoremo k njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Zato sem glasoval za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. 15. februarja 2011 je Komisija sprejela nov predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG v korist Poljske, da bi podprla ponovno vključevanje na trg dela tistih delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. V tem primeru je šlo za 594 presežnih delavcev – od katerih je za 200 predvidena pomoč – v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju proizvodnje drugih strojev in naprav v regiji Podkarpackie na Poljskem, v devetmesečnem referenčnem obdobju od 1. junija 2009 do 1. marca 2010. To je prva vloga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011, zadeva pa uporabo skupnega zneska v višini 453.570 EUR. Komisija je v svoji oceni zaključila, da obstaja povezava med presežnimi delavci in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih ali finančno in gospodarsko krizo ter da so bila ta odpuščanja nepredvidena. Vloga izpolnjuje vsa merila za upravičenost do pomoči, določene v uredbi ESPG, zato sem glasovala za uporabo sredstev sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Vloga Poljske za posredovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) se nanaša na 594 presežnih delavcev – od katerih je za 200 predvidena pomoč – v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 (Proizvodnja drugih strojev in naprav) v regiji Podkarpackie na ravni NUTS II. Po oceni Komisije vloga izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je bilo začasno razširjeno področje uporabe ESGP tako, da vključuje tudi posredovanje v takšnih primerih, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „odpuščenih vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v istem razdelku NACE Revizija 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo v upanju, da bo uporaba sredstev iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Zahtevali smo, da vpletene institucije, kot je običajno v teh primerih, naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz ESPG.

Poleg tega Parlament v tem smislu ceni izboljšani postopek, ki ga je uvedla Komisija, po zahtevi Evropskega parlamenta za pospešitev dodeljevanja nepovratnih sredstev, katerega namen je predstavitev ocene Komisije o utemeljenosti vloge ESPG skupaj s predlogom za uporabo sredstev iz sklada proračunskemu organu, in upa, da bodo nadaljnje izboljšave v postopku dosežene v okviru prihodnjih pregledov sklada.

Vendar pa opozarja tudi, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize, poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela, in ne glede na to poziva, naj se oceni dolgoročno vključevanje teh delavcev na trg dela kot neposreden rezultat ukrepov, financiranih s sredstvi ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Komisija je 15. februarja 2011 sprejela predlog za sklep o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v korist Poljske, da bi podprla ponovno vključevanje na trg dela tistih delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Vloga se nanaša na 594 presežnih delavcev (od katerih je za 200 predvidena pomoč) v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) v regiji Podkarpackie na ravni NUTS II, v devetmesečnem referenčnem obdobju od 1. junija 2009 do 1. marca 2010. Moje današnje glasovanje za resolucijo potrjuje ugodno mnenje, ki ga je dal Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. Čeprav sem glasoval za poročilo, se mi zdi ironično, da ta sklad obstaja, če ga ne uporabljajo vse države EU. Preostanek tega sklada se konec leta vrne državam članicam kot del njihovega „povračila“. Vendar pa se zaradi neuporabe sklada s strani nekaterih držav, kot je Združeno kraljestvo, kar je njegova veljavna pravica, v primerih, kot je zaprtje tovarne čaja Twining v Andoverju, zastavijo nekatera vprašanja. Tisti, ki se pretvarjajo, da razumejo prednosti/slabosti povračila, se sprašujejo, ali je pravilneje in učinkoviteje, da države sredstva ESPG uporabijo na lokalni ravni.

Druga ironija zadeva politično in gospodarsko sodelovanje – udeležbo na vseh ravneh EU dodane vrednosti. Da Združeno kraljestvo ohrani pravico, da ni udeleženo v skladih, ki se jih upravlja na ravni EU, ker lahko pozneje pritekajo podpore, je v tem primeru negotovo in morda celo napačno.

Združeno kraljestvo se odreka dostopu do financiranja na podlagi načela, da ne zaprosi za sredstva tega sklada, da prejme povračilo. Za tiste, ki iščejo pomoč za vrnitev na delo – v Sandwich v Kentu in v Andoverju v Hampshireju –, je neopravičljivo reči „ne“, in to je še eno razočarljivo dejanje vlade Združenega kraljestva.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za to poročilo, ki bo zagotovilo financiranje prilagojenih ukrepov za pomoč delavcem na Poljskem, ki so bili odpuščeni.

 
  
  

Poročilo: Fiorello Provera (A7-0075/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to pomembno resolucijo o migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti: obseg in vloga zunanje politike EU. Politična, socialna in gospodarska nestabilnost, pomanjkanje varnosti, politična represija in avtoritativni režimi so glavne gonilne sile migracije, saj prizadete skupnosti oropajo trajnih možnosti in dohodka doma, ljudi pa pravice do izbire, ali bodo odšli v tujino ali ostali v domovini, povrhu pa nenehno ogrožajo njihova življenja, tako da jim ne preostane nič drugega kot migracija. Nedavni dramatični dogodki v Egiptu ter drugih severnoafriških in bližnjevzhodnih državah so vsekakor okrepili tako zakonite kot nezakonite migracijske tokove v Evropo. Evropska unija mora zato biti pripravljena zoperstaviti se migracijskim tokovom. To lahko stori samo z učinkovito in premišljeno politiko preseljevanja, podobno tistim, ki se izvajajo v Kanadi, Avstraliji ali Novi Zelandiji. Strinjam se s stališčem poročevalca, da moramo pozvati Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo vsi morebitni sporazumi o ponovnem sprejetju, ki jih podpišejo EU in njene države članice, v celoti upoštevali človekove pravice in načelo nevračanja ter ne bodo ogrožali oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. EU bo tako ponovno pokazala, da so vrednote in spoštovanje človekovih pravic najpomembnejši in neodtujljivi, osebe, ki prosijo za azil, pa se bodo počutile varne in spoštovane.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) Politična, socialna in gospodarska nestabilnost, pomanjkanje varnosti, politična represija in avtoritativni režimi so glavni dejavniki migracije in migracijskih tokov, ki se nenehno stekajo v nekatere države v Sredozemlju, zaradi česar te ne morejo obvladati številnih težav, ki jih povzročajo izredne humanitarne razmere.

V zadnjih tednih je bilo nemogoče prezreti tisoče migrantov, ki so po nemirih v državah severne Afrike prispeli na Lampeduso. Izmed teh je devetdeset odstotkov mladih v starosti od 15 do 35 let, ki tvegajo svoje življenje v upanju na boljše priložnosti. Kljub izjemnim prizadevanjem italijanske vlade, lokalnih uprav in italijanskega Rdečega križa, na otoku vladajo izredne razmere: nobenega znaka ni, da se bodo prihodi ustavili, in opaziti je odlašanje EU, ki ima birokratske časovne razporede, ki niso združljivi z razmerami.

Danes je EU dolžna razviti učinkovito svetovno politiko o preseljevanju, ki zagotavlja vzpostavitev evropskega azilnega sistema, izvajanje obveznega programa za ponovno naselitev, ki je sposoben pravično razporediti naše obveznosti, in sporazume z državami članicami za spodbujanje razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Nedavni in trajajoči dogodki, ki se odvijajo na nasprotnih obalah Sredozemlja, pričajo o tem, kako nestabilnost v teh regiji in posledični migracijski tokovi predstavljajo izziv, s katerim se mora spopasti Evropska unija.

Pojav migracij je zaskrbljujoč zaradi dogodkov in napetosti, ki jih lahko povzroči v smislu odnosov med izvornimi in ciljnimi državami migrantov in tudi med izvornimi in tranzitnimi državami. Okrepiti moramo politiko preprečevanja, optimizirati finančna sredstva in izboljšati obstoječe institucionalne strukture. Nezakonito priseljevanje moramo imeti pod nadzorom, v zvezi s tem pa menim, da je razširitev migracijskih sporazumov učinkovito sredstvo za kratkoročne rezultate in zmanjšanje nestabilnosti migracijskih tokov.

Strinjam se z analizo v poročilu, predvsem pa s tem, da je treba v pripravo instrumentov zunanjega delovanja za obdobje po letu 2013 vključiti dvostranski mehanizem, ki omogoča dejaven nadzor statusa zaščite manjšin – ali drugih skupin, ki bi se jih lahko zlorabljalo ali bi trpele zaradi nestabilnosti. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Nedavni dogodki v Egiptu ter drugih severnoafriških in bližnjevzhodnih državah so okrepili tako zakonite kot nezakonite migracijske tokove v Evropo. Države članice Evropske unije se soočajo s prisilno migracijo, ki je posledica propadanja gospodarstev, osiromašenja prebivalstva, kršitev človekovih pravic, poslabšanja okolja, vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi državami, državljanskih vojn in političnega preganjanja. Obvladovanje migracijskih tokov predstavlja velik izziv za Evropsko unijo, ki mora ukrepati za vzpostavitev skupne politike priseljevanja, ki bo sposobna prispevati k zmanjšanju nezakonitega priseljevanja. Strinjam se, da je treba vključiti v vse dvostranske trgovinske sporazume EU preprečevalne ukrepe, vključno s klavzulami o človekovih pravicah, razmisliti pa je treba tudi o uporabi ustreznih sankcij za države, ki ne izpolnjujejo teh klavzul.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropa se srečuje s povečanjem migracijskih tokov, ki so nastali zaradi nestabilnosti, ki jo doživljajo številne države, to pa predstavlja izziv za EU. Pojav migracij bi lahko bil vzrok za napetosti med izvornimi in ciljnimi državami ter tudi med izvornimi in tranzitnimi državami.

Strategija EU bi morala ukrepe za razvojno sodelovanje združevati z bolj celostno politično vizijo, ki bi zajemala varnost, regionalno sodelovanje in dvostranske sporazume. To poročilo v zvezi s tem opredeljuje naslednja morebitna področja ukrepanja: spodbujanje tranzitnih in izvornih držav k doseganju večje gospodarske in institucionalne stabilnosti, okrepitev dejavnosti posredovanja in preprečevanja konfliktov EU v sodelovanju z regionalnimi organizacijami, pogajanja s tranzitnimi državami o dvostranskih sporazumih o priseljevanju in razvoj gospodarskega programa, ki bi vključeval posebne ukrepe za povečanje zaposlenosti v partnerskih državah EU. Komisija si mora s pripravo novih instrumentov zunanjega delovanja za obdobje po letu 2013 prizadevati za povečanje sinergije med razvojnim, varnostnim in stabilnostnim stebrom. Iz vseh teh razlogov sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR)Glasoval sem za to besedilo o migracijskih tokovih. Dogodki, ki jih trenutno preživljajo naši južni sosedi, povzročajo izredno obsežno migracijo na evropske obale. Zdaj moramo bolj kot doslej uskladiti našo zunanjo politiko in politiko priseljevanja. To je pravo evropsko vprašanje in zdaj ni čas za nacionalno sebičnost. Sredozemske države Evropske unije se ne bi smele same spopadati z množičnim prihodom nezakonitih migrantov: to bi morala biti skupna odgovornost vseh držav EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Glasovala sem za to poročilo, ker z določitvijo srednjeročnih in dolgoročnih ciljev realno pristopa k problemu, ki izvira iz neravnotežja med državami, ki so razvite, in tistimi, ki niso, in iz kršitev človekovih pravic v številnih delih sveta.

Poročilo predlaga postopke za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in namerava države v vzponu skupaj z vsemi vpletenimi državami vključiti v celovit pristop k temu problemu: izvorne, tranzitne in ciljne države. Posebno pozitivno se mi zdi tudi osredotočanje na zamisel, da bi bila politika sodelovanja pogojena s stopnjo spoštovanja človekovih pravic, prav tako pa navedbe v zvezi z zaščito najbolj prikrajšanih skupin, kot so ženske ali mladoletniki brez spremstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker migracijski tokovi, ki jih povzroča nestabilnost v eni državi, predstavljajo izziv za celotno Evropsko unijo. Resolucija predstavlja prvi korak v smeri oblikovanja skupne evropske politike za obvladovanje migracij. Ta politika mora delovati tudi odvračalno. Za dosego tega mora združevati vse instrumente sodelovanja Evropske unije na področju socialnega in gospodarskega razvoja, s čimer bo neposredno vplivala na vzroke nestabilnosti v državah, iz katerih izvirajo migracijski tokovi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo. Migracije so posebno pomembno vprašanje, ki je bilo izpostavljeno pred nedavnim, ker je bila Evropska unija kot sosednja regija zaradi dogodkov v severni Afriki prisiljena sprejeti velike migracijske tokove. Poročilo pozornost pritegne k številnim dejavnikom migracijskih tokov, kot so politični in socialni dejavniki, gospodarska nestabilnost in podnebne spremembe, ki se jih še vedno ne upošteva pri ugotavljanju vzroka za množične migracije. Zaradi vseh teh razlogov je poudarjeno, da EU potrebuje učinkovitejši pristop k migraciji, ki bi dopolnjeval instrumente zunanje politike. Ti instrumenti bi pomagali obravnavati vire nestabilnosti v izvornih državah, ki ljudi prisilijo k množičnim migracijam v stabilnejše sosednje države. Poročilo tudi poziva Komisijo, naj pripravi predloge o zakoniti migraciji, ki bi jo bilo lažje obvladovati in bi lahko spodbujala gospodarski in socialni napredek v ciljnih, tranzitnih in izvornih državah. Navedeno je, da so najhujše kršitve človekovih pravic in tudi zločinske dejavnosti, ki pogosto postanejo posel za tiste, ki jih organizirajo, povezane prav z nezakonitim priseljevanjem. Nazadnje poudarja potrebo po oceni demografskih razmer v sami EU, da bi lahko natančno izračunali, koliko ljudi lahko sprejme Evropa.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija se mora spopasti z migracijskimi tokovi, ki jih povzročajo vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, kršitve človekovih pravic in naravne nesreče v tretjih državah. Unija mora učinkovito odgovoriti na ta izziv in izvajati politiko preprečevanja in uporabiti najustreznejše zunanjepolitične instrumente z namenom neposredne odprave razlogov nestabilnosti, tako da bo izseljevanje postalo priložnost, ne nuja. Evropska politika za uravnavanje migracije bi morala ukrepe za razvojno sodelovanje združevati z bolj celostno politično vizijo, ki bi zajemala dvostransko varnost in sporazume o regionalnem sodelovanju z izvornimi in tranzitnimi državami, varstvo človekovih pravic in demokratizacijo.

Evropska zunanja politika bi morala dopolnjevati politiko priseljevanja in ustvarjati sinergije z njo ter se osredotočiti na razloge za nestabilnost in strukturne težave v izvornih državah. Prav tako bi si morala prizadevati za vzpostavitev trajnega dialoga s tranzitnimi državami z namenom uravnavanja migracijskih tokov in enotne uporabe mednarodnih standardov za človekove pravice v zvezi s priseljevanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Provere, ker menim, da predstavlja korak v smeri cilja solidarnosti med državami članicami.

Predvsem v zadnjih tednih je bila Italija cilj za tisoče migrantov, ki so pobegnili iz držav severne Afrike. Soočena s tako težkimi razmerami EU ne sme zapustiti moje države, temveč si mora prizadevati zagotoviti spoštovanje pogodb, zlasti člena 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obenem moramo optimizirati finančna sredstva in obstoječe strukture. Okrepiti in tudi bolje financirati je treba na primer vlogo agencije za meje Frontex. Varstvo človekovih pravic, povečanje finančnih sredstev, razvoj demokracij, pravna država in dvostranski sporazumi so instrumenti, ki lahko ob pravilni uporabi vsekakor prispevajo k preprečevanju množične migracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Strinjam se, da obstaja potreba po oblikovanju celovite dolgoročne strategije EU za nestabilne države, ki bi obravnavala osnovne vzroke za migracijske tokove. Vendar pa se ne strinjam, da mora Svet predložiti akcijski načrt za delitev bremena, utemeljen na načelu solidarnosti, opredeljenem v členu 80 Pogodbe o delovanju EU. Ponovna naselitev beguncev iz te regije mora biti odgovornost držav, v katere so namenjeni begunci, in če prihod postane nevzdržen, mora biti odgovor zaostritev azilne politike in politike priseljevanja EU. V tem okviru se mi zdi pozivanje k oblikovanju skupnega azilnega sistema EU in skupnega programa EU za ponovno naselitev zaskrbljujoče. Oblikovanje celovitega pristopa Skupnosti k zakoniti migraciji je dobra zamisel, vendar pa se je ne sme povezovati s potrebami evropskega trga dela ali zmožnostjo posamezne države članice, da sprejme in vključi migrante. Upravljanje migracijskih tokov mora ostati predvsem v pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam prizadevanja EU, da se odzove na izzive, ki jih povzročajo nestabilnost in migracijski tokovi, ki ne vplivajo samo na izvorne države, ampak tudi na tranzitne države, na različnih področjih, povezanih z nasiljem, kršitvami človekovih pravic in tako dalje. Zato podpiram aktivno politiko na tem področju, ki si prizadeva rešiti začetne destabilizirajoče dejavnike v izvornih državah, kot je pomanjkanje gospodarskih in demokratičnih struktur. To je edini način za odpravo negativnih posledic migracije, ki mora biti pozitivna in produktivna in ne sredstvo za beg. To politiko je treba prenesti v sodelovanje med izvornimi in tranzitnimi državami na podlagi dialoga, namenjenega doseganju trdnih, učinkovitih in trajnih rezultatov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu o migracijskih tokovih, ker poročilo kljub temu, da vsebuje sorazmerno pravilno in uravnoteženo analizo osnovnih vzrokov, ki ljudi prisilijo zapustiti svojo državo, ne vsebuje potrebnih zaključkov ali predlogov. Po eni strani vztraja pri pristopu delitve ljudi na zakonite in nezakonite priseljence in pri koristolovskem pojmovanju „koristnih“ in nekoristnih priseljencev, s čimer njihove pravice povezuje z različnimi „kvotami“, ki jih uporabljajo Unija in države članice. Po drugi strani poročilo pojav priseljevanja povezuje z varnostnimi vprašanji, s čimer povzroča zmedo in priseljence enači z različnimi zločinskimi ali „terorističnimi“ dejavnostmi ter krepi prakse in ideologije, ki jih kriminalizira.

V tem okviru poročilo še dodatno krepi „pokroviteljsko“ vlogo Unije vse do točke, da predlaga povezovanje stebra, ki zadeva razvojno pomoč EU tretjim državam, z „varnostnim“ stebrom, s čimer popolnoma spreminja naravo in namen takšne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ker se je predhodna konferenca osredotočila na načela, upam, da si bo četrta konferenca ZN v Carigradu prizadevala za določitev rezultatov in opredelitev jasnih kazalnikov za prepolovitev števila manj razvitih držav do leta 2020. Izmed 51 nerazvitih držav, v katerih 78 % prebivalstva živi z manj kot 1,25 USD na dan, so se iz te kategorije v zadnjih letih premaknile samo tri države. Položaj je zaskrbljujoč, saj so te države najbolj ranljive za težke preizkušnje prehrambene krize in podnebnih sprememb, obenem pa se srečujejo s skrajno revščino, pomanjkanjem infrastrukture in naraščanjem brezposelnosti. Ta stvarnost poudarja, da mednarodna skupnost žal ni izpolnila obveznosti, določenih v bruseljskem akcijskem programu. Upam, da se bomo med konferenco, na kateri bom zastopala Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, osredotočili na doseganje doslednosti v smislu razvojnih politik in metod za izvajanje inovativnih mehanizmov financiranja s ciljem zagotavljanja učinkovitejše pomoči tem državam, ki jih je treba spodbuditi k izvajanju ustreznih politik.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) To je precej pomembno vprašanje, pri analizi pa je treba upoštevati njegovo zapleteno naravo. Zadevno poročilo preučuje pomembnost nadaljevanja pogodb o sodelovanju, ki zadevajo evropsko sosedsko politiko (ESP). Pojav preseljevanja, ki ga podžigajo krizne razmere in nestabilnost, ima negativne posledice za izvorne države, ciljne države in samo razseljeno prebivalstvo. Ta pojav je treba obrniti v nasprotno smer, tako da preseljevanje pod takšnimi pogoji ne bo več zadnji izhod: izhod iz negotovih razmer, šibkega gospodarskega razvoja, nestabilnosti ali strahu. V tej obrazložitvi glasovanja ponovno potrjujem potrebo po sprejetju ukrepov za zagotavljanje in spodbujanje stabilnosti in varnosti v izvornih državah. Perspektiva za zmanjšanje teh migracijskih tokov, ki jih povzročata nestabilnost in kriza, mora biti preprečevanje. Menim, da mora evropska zunanja politika in še zlati evropska sosedska politika zagotoviti pomoč tem regijam sveta in spodbujati varnost, stabilnost in varstvo človekovih pravic kot del razširjenega razvojnega procesa, kot sem navedel v svojem poročilu o pregledu evropske sosedske politike – vzhod, o katerem bomo glasovali ta teden.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Nekatere države članice morajo obvladovati množičen pritok ljudi z juga Sredozemlja, ki iščejo zaščito. Ne morejo se same spopasti s temi izrednimi humanitarnimi razmerami in priseljevanjem. Povečati je treba človeške, materialne in tudi finančne vire Frontexa, da bi mu omogočili zagotoviti večjo podporo operacijam, kot sta Hermes in Poseidon. Poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Evropski svet, naj pripravi akcijski načrt za ponovno naselitev beguncev in uporabi solidarnostno določbo med državami članicami. Člen 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije omenja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med vsemi državami članicami v zvezi z upravljanjem nadzora mej, azilno politiko in politiko priseljevanja. Srednjeročno in dolgoročno moramo vzpostaviti povezave s prihodnjimi izvornimi državami migrantov in partnerstva za mobilnost, da bi njihovim državljanom omogočili zakonito priti in delati, študirati in potovati med obema obalama Sredozemlja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo o migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti: obseg in vloga zunanje politike EU. Politična, socialna in gospodarska nestabilnost, pomanjkanje varnosti, politična represija in podnebne spremembe skupnosti silijo v migracijo, zato mora EU razviti skupno politiko priseljevanja, ki mora vključevati zlasti spodbujanje gospodarskega in socialnega napredka v ciljnih, tranzitnih in izvornih državah ter okrepiti socialno kohezijo z izboljšanjem vključevanja migrantov.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. (SV) Švedski socialni demokrati se strinjamo, da migracijski tokovi kot posledica nestabilnosti predstavljajo izziv za EU in da so potrebna okrepljena prizadevanja za obravnavanje vzrokov nestabilnosti in strukturnih problemov v izvornih državah. Vendar pa menimo, da je za EU pomembno, da prevzame odgovornost za migrante, ki prihajajo sem, in ne prepuščajo odgovornosti našim sosednjim državam, kot predlaga odstavek 9. Podpiramo poziv k jasnemu odražanju razsežnosti človekovih pravic v delu Frontexa, zlasti pravice osebe, da zapusti svojo državo, prepoved vračanja in pravice do azila. Opažamo probleme v zvezi z določenim delom, ki ga je Frontex opravil doslej, in ne podpiramo besedila, ki navaja, da Evropski parlament pozdravlja dejavnosti, ki jih izvaja Frontex.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Povezava med središči nestabilnosti – socialnih, gospodarskih ali političnih – in migracijskimi tokovi v smeri Evropske unije je jasna. Zunanje politike Unije ni mogoče enostavno ločiti od tega pojava: prizadevati si mora za njegovo razumevanje in ga v največjem možnem obsegu nadzorovati. V resnici mora EU sprejeti ukrepe za optimizacijo uporabe njenih finančni sredstev in institucionalnih struktur ter učinkovito upravljati migracijske tokove, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, ki trenutno obstaja na številnih območjih sveta.

Politika preprečevanja, ki uporablja najustreznejše instrumente zunanje politike z namenom reševanja in odzivanja na vzroke za nestabilnost, bi lahko pripomogla k preoblikovanju sedanje „nuje“ izseljevanja v „priložnost“ za izseljevanje. Treba je spodbujati pravno državo, zaščititi človekove pravice in pospešiti razvoj demokracije in gospodarstev. Brez teh skupnih razvojnih prizadevanj v zadevnih državah, ki delujejo skupaj s svojimi ljudmi in socialnimi strukturami, ne bo mogoče učinkovito prispevati k zmanjšanju nestabilnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo se osredotoča na migracijske tokove, ki nastajajo zaradi politične nestabilnosti, do katere prihaja v nekaterih regijah sveta, zlasti v severni Afriki in južnem Sredozemlju. Te razmere, ki vplivajo na države južne Evrope, zlasti Italijo – vsi spremljamo položaj na otoku Lampedusi, kamor je prispelo več kot 20.000 oseb – in otok Malto, so v Evropo pripeljale več kot 400.000 beguncev. Da bi čim bolj zmanjšali razsežnost teh razmer, je poleg uporabe Evropskega sklada za begunce ključno, da EU začne čim prej izvajati trajnejši načrt, namenjen humanitarni pomoči in zagotavljanju osnovnih potreb teh ljudi. Pripraviti je treba tudi regionalni program, namenjen beguncem iz Egipta, Tunizije in Libije, ki zadeva azil in zaščito beguncev, da se prepreči trgovino z ljudmi in pripravi njihovo vrnitev v njihove izvorne države. Pozdravljam sprejetje tega poročila, saj kaže, da se bo EU brez kakršnih koli predsodkov s svojo politiko za zunanje sodelovanje spopadla s strukturnimi vzroki problemov, ki nastajajo zaradi migracijskih tokov.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Za migracijske tokove obstajajo vzroki. Najpomembnejši izmed njih so dejavniki, kot so vojne in oboroženi konflikti, sistematične kršitve človekovih pravic ter etnični in verski spori ter represija. Vendar pa so naravne nesreče in revščina, do katere prihaja zaradi pomanjkanja ustreznih gospodarskih in demokratičnih struktur, med najpogostejšimi vzroki za migracijske tokove.

Učinki krize svetovnega kapitalizma in posledice njenega nepravilnega in nesorazmernega razvoja poslabšujejo gospodarske in socialne razmere v številnih državah. Tudi nemiri v arabskem svetu so odraz tega pojava, ki prav tako povečuje migracijske tokove. Razprava Evropske unije o tej temi je pogosto hinavska in uporablja politiko dvojnih standardov. Po eni strani trdi, da ščiti človekove pravice v tretjih državah, obenem pa ohranja sebično stališče do njih, ko gre za napadanje katere koli od teh držav. Po drugi strani je sokriva nadaljevanja resnih razmer, kot so tiste na Lampedusi v Italiji.

Preprečevanje teh migracijskih tokov zahteva ukrepe, utemeljene na pravi politiki razvojnega sodelovanja in pomoči, solidarnosti in spodbujanju miru, vključno z miroljubnim reševanjem sporov, ki ga trenutno ni.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Zavedamo se, da so vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, sistematično kršenje človekovih pravic, kot je preprečevanje prakticiranja veroizpovedi, naravne nesreče ter neustrezne gospodarske in demokratične strukture so glavni razlogi za migracijske tokove.

Trenutna pričakovanja so, da se bodo razmere glede na krizo kapitalizma in njene socialne posledice, vključno z nemiri v arabskih državah, poslabšale.

Zaradi tega Evropska unija ne more nadaljevati s svojo hinavsko politiko dvojnih standardov in zatrjevati, da ščiti človekove pravice v tretjih državah, obenem pa dovoljevati nadaljevanja resnih razmer, kakršne so na primer na Lampedusi.

Obstajati mora politika preprečevanja in ukrepi za razvojno sodelovanje s celovitejšo politično vizijo, ki vključuje predvsem solidarnost in varstvo človekovih pravic, kar trenutno ne drži.

Na splošno Evropska komisija in Evropski parlament dajeta prednost svojim gospodarskim in geostrateškim interesom ter pozabljata na solidarnost in razvojne cilje tisočletja in sprejemata sramotne direktive, kot je direktiva o vračanju.

Zato smo kljub dejstvu, da poročilo vključuje eno ali dve pozitivni točki, glasovali proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Izrazil bi podporo prebivalcem Lampeduse, ki se srečujejo s prenatrpanostjo, negotovostjo, težavami z oskrbo in morebitnimi zdravstvenimi tveganji, toda ki so v očeh Parlamenta na drugem mestu za deset tisoči nezakonitih priseljencev, ki so pristali na njeni obali. Prav tako želim italijanskim oblastem povedati, da je naloga Afrike in ne Evrope, da s čolni, ki jih pošilja, ponovno naseli te nezakonite migrante. Večina teh ljudi prihaja iz Tunizije, države, kjer očitno prihaja do čudovite demokratične izkušnje, v kateri so dolžni sodelovati. Ne moremo še naprej nameščati vseh tistih, ki jim ni prijetno v njihovi državi, ker tam dežuje... ali ne; ker je diktatura... ali zato, ker ni več; ker je manj razvita ali zato, ker se razvija. Glavna motivacija teh migrantov je popolnoma gospodarska.

Naša politika razvojne pomoči mora ljudi spodbujati, da ostanejo v svoji državi, in morajo biti celo pogojene s tem in z vračanjem državljanov. V nasprotju s tem, kar pravi poročevalec, ne obstaja „pravica“ do izseljevanja. Po drugi strani pa imajo evropski narodi, ki bi morali za vas biti najpomembnejši, absolutno pravico, da rečejo „STOP“ in da se jim prisluhne.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za to parlamentarno poročilo o „Migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti: obseg in vloga zunanje politike EU“ in se želim osredotočiti na številne vidike, ki jih vsebuje poročilo. Od padca predsednika Ben Alija je skoraj 24.000 Tunizijcev prišlo na otok Lampeduso in na obale Italije, od februarja pa je svojo državo, ki jo pretresa vojna, zapustilo tudi na tisoče Libijcev. Spričo razvoja te človeške drame absolutno potrebujemo evropski odgovor in evropsko solidarnost. Naše poročilo poziva k sistemu solidarnosti v zvezi s ponovno naselitvijo beguncev iz severne Afrike. Naše poročilo poziva k uporabi „solidarnostne določbe“ med državami članicami v zvezi s politiko o nadzoru mej, azilu in priseljevanju. Naše poročilo zahteva tudi, da proračun za obdobje po letu 2013 vključuje določbo o sredstvih za izredne razmere za hitro odzivanje na priseljevanje in azil v Evropi. Vsi ti vidiki so potrebni v pravi evropski azilni politiki, h kateri smo dolgo pozivali in ki mora temeljiti na načelih koherence, odgovornosti, solidarnosti in spoštovanja človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za to samoiniciativno poročilo, ker izpostavlja prave vzroke za migracijske tokove, namreč politično, socialno in gospodarsko nestabilnost, pomanjkanje varnosti, politično represijo, kršitve človekovih pravic in tudi podnebne spremembe. To poročilo poudarja tudi pomen zagotavljanja trajnostnih strategij izvornim državam v okviru evropske sosedske politike (ESP) in politike razvojnega sodelovanja EU. S tem izpodbija mit o ničnem priseljevanju, saj nas spomni, da izseljevanja ni mogoče ustaviti in da EU potrebuje znatno, toda nadzorovano priseljevanje v podporo staranju prebivalstva in za obravnavanje drugih socialnih in gospodarskih izzivov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Poročilo gospoda Provere obravnava številna pomembna vprašanja, ki zadevajo migracijo, in poudarja pomen človekovih pravic. Človekove pravice so bile v središču kampanj na Škotskem in v Združenem kraljestvu za odpravo pridržanja otrok, ki prosijo za azil. Vlada Združenega kraljestva je obljubila končati to nespodobnost – vendar pa ji doslej ni uspelo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem dokumentom, ker so migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, izziv za Evropsko unijo. Vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, sistematično kršenje človekovih pravic – na primer preprečevanje prakticiranja veroizpovedi –, naravne nesreče ter neustrezne gospodarske in demokratične strukture so glavni razlogi za tovrstno preseljevanje. Pojav je še posebej skrb zbujajoč, ker lahko sproži ali zaostri napetosti, ne le med izvornimi državami in ciljnimi državami, temveč tudi med izvornimi in tranzitnimi državami. Da bo lahko Evropska unija učinkovito odgovorila na ta izziv, mora izvajati politiko preprečevanja in uporabiti najustreznejše zunanjepolitične instrumente z namenom neposredne odprave razlogov nestabilnosti, tako da bo izseljevanje postalo priložnost, ne nuja. Zato obstaja nujna potreba po začetku razprave z namenom boljšega razumevanja vseh vidikov preseljevanja in njegovih temeljnih razlogov. To bi EU omogočilo pripraviti celovito in učinkovito politiko o migracijskih tokovih iz izvornih in tranzitnih držav in se odločiti, kako in koliko vložiti v te države z namenom ublažitve njihovih notranjih demografskih in socialnih napetosti in s tem krepitve stabilnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Predlog resolucije, o katerem danes glasujemo v Parlamentu, zastavlja pomembno vprašanje: kako opredeliti vlogo zunanje politike EU, ko se soočamo z vprašanjem migracijskih tokov, ki so hkrati tragična in občutljiva tema? Izziv, s katerim se mora spopasti Evropska unija, povzročajo očitne nestabilnosti, v katere sta vpleteni severna Afrika in Bližnji vzhod. Da bi se Evropa izognila negativnim posledicam, mora biti sposobna spopasti se s tem izzivom z opredelitvijo in izvajanjem politike preprečevanja, ki ukrepa v zvezi z razlogi za gospodarsko in politično nestabilnost v teh državah in predlaga skupne rešitve, ki lahko preprečijo ali pa vsaj zmanjšajo obseg pojava. Vendar pa so sredstva, potrebna za ta namen, obsežna, zaradi česar bo treba vključiti druge svetovne sile in se uskladiti z njimi. Ničesar od tega ni mogoče storiti brez popolnega spoštovanja načela subsidiarnosti. S tega vidika je Evropa zavezana hitremu in celovitemu odzivanju, s čimer kaže svojo odločitev, da se prednostno osredotoči na to politiko. Zaradi tega sem, ker sem prepričan o pomembnem političnem signalu, ki ga je Evropa moralno dolžna poslati o tem vprašanju, držav pa ne sme prepustiti samim sebi, uporabil svoj glas, da podprem omenjeno resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki.(FR) Odkar je začela veljati Amsterdamska pogodba, je imela EU zelo obsežne pristojnosti v smislu nadzora migracijskih tokov. Te pristojnosti se zdaj poziva, da obvladajo nedavni pritok beguncev, ki bežijo pred težavami v severni Afriki, predvsem Libiji. „Arabska pomlad“ je močen simbol svobode, vendar pa prikriva tudi bolj tragično stvarnost, ki veliko število civilistov sili, da se v iskanju azila odpravijo na pot (ali v tem primeru na morje). Ta resolucija zato poziva EU in mednarodne institucije, naj preučijo posledice, ki jih povzročajo te obsežne selitve prebivalstva. Podprla sem jo, ker se posamezne države članice ne morejo same spopasti s temi razmerami: vodili obravnavanja razmer morata biti sodelovanje in delitev odgovornosti. Nova struktura zunanje politike Unije, ki jo je uveljavila Lizbonska pogodba, in natančneje vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) bosta prav tako omogočili učinkovitejše usklajevanje ukrepov držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki pozdravlja nedavne predloge Komisije o zakoniti migraciji oseb, ki ne iščejo azila, in jo poziva, naj razvije dodatne instrumente za oblikovanje skupne politike priseljevanja, naj ekonomsko migracijo upravlja tako, da bo spodbujala gospodarski in družbeni napredek v ciljnih, tranzitnih in izvornih državah, ter z večjo vključenostjo priseljencev krepi socialno kohezijo. Poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne informacije o možnostih zakonitega priseljevanja v EU, da bi preprečili nezakonito migracijo, bolje izkoristili program EU za zakonito priseljevanje, razjasnili trenutne obete in priložnosti v EU in razkrinkali lažne obljube trgovcev ter tako zmanjšali dobiček, ki ga imajo organizirani kriminal in trgovci z ljudmi zaradi potrebe ljudi po premikanju. Komisijo poziva, naj spodbuja zaščitne ukrepe za ranljive skupine in ljudi (zlasti ženske in otroke), ki so pogosto žrtev trgovine in spolnega izkoriščanja, in naj v tretjih državah vzpostavi centre za obveščanje o možnostih preseljevanja v EU. Vendar poziva k ravnovesju med spodbujanjem zakonite migracije v EU in zagotavljanjem, da ima EU dovolj zmogljivosti za sprejem in uspešno vključevanje priseljencev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Temu poročilu kljub izlivom prijaznosti ne uspe prikriti resnice. EU je zaskrbljena zaradi padca diktatorjev, ki jih je podpirala v zameno za upravljanje „migracijskih tokov“ na svojih mejah. Zamisel o množičnem pritoku beguncev, žrtev teh diktatorskih sistemov, je ni skrbela, in sicer iz dobrega razloga. Skrbi jo prihod demokracije.

Vendar pa bo Evropa od zdaj do leta 2030 potrebovala 230 milijonov priseljencev: tako je rekla sama Evropska komisija. Poleg tega to besedilo priporoča uporabo sankcij za države, ki ne bodo spoštovale načel, določenih v sporazumih o prosti trgovini, in tistih, za katere se zavzema Mednarodni denarni sklad (MDS). Arabske revolucije so se komajda znebile jarma svojih despotov, zdaj pa jim pozdrave pošiljajo tuji tirani. To poročilo je arogantno in kruto. Glasujem proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, so izziv za Evropsko unijo. Vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, sistematično kršenje človekovih pravic, kot na primer preprečevanje prakticiranja veroizpovedi, naravne nesreče ter neustrezne gospodarske in demokratične strukture so glavni razlogi za tovrstne migracijske tokove. Pojav je še posebej skrb zbujajoč, ker lahko sproži ali zaostri napetosti, ne le med izvornimi državami in ciljnimi državami, temveč tudi med izvornimi in tranzitnimi državami. Da bo lahko Evropska unija učinkovito odgovorila na ta izziv, mora izvajati politiko preprečevanja in uporabiti najustreznejše zunanjepolitične instrumente z namenom neposredne odprave razlogov nestabilnosti, tako da bo izseljevanje postalo priložnost, ne nuja.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. − – (ES) Glasoval sem proti poročilu gospoda Provere o migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti: obseg in vloga zunanje politike EU, ker zavračam migracijsko politiko Evropske unije; politiko „trdnjave Evrope“ z mejami, ki so neprehodne za moške in ženske, toda ki nasprotno izhlapijo, ko gre za kapital. To poročilo se zavzema za evropsko migracijsko politiko, ki ni utemeljena na pojmovanju, da je preseljevanje pravica in ne zločin, in ne zagotavlja svetega načela prošnje za azil. Hinavščina EU je nizkotna: kriminalizira priseljence brez dokumentov. Nezakonite priseljence se uporablja za delo v procesu hitrega kopičenja kapitala, ki neposredno napada univerzalno naravo človekovih pravic. EU, ki lahko obstaja samo z gospodarskim priseljevanjem, kaže velik cinizem. Kar se dogaja v severni Afriki, je dokaz za „trdnjavo Evropo“. Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) nima nič opraviti s solidarnostjo ali sodelovanjem za pomoč narodom, da se borijo proti diktaturam, kot so diktature Ben Alija, Mubaraka ali Gadafija: ko tisoči Afričanov bežijo pred represijo in vojno, jih EU zapre.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, prestavljajo izziv za EU. Vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, sistematično kršenje človekovih pravic – na primer preprečevanje prakticiranja veroizpovedi –, naravne nesreče ter neustrezne gospodarske in demokratične strukture so razlogi za tovrstne migracijske tokove. Pojav je še posebej skrb zbujajoč, ker lahko sproži ali zaostri napetosti, ne le med izvornimi državami in ciljnimi državami, temveč tudi med izvornimi in tranzitnimi državami. Da bo lahko EU učinkovito odgovorila na ta izziv, mora izvajati politiko preprečevanja in uporabiti najustreznejše zunanjepolitične instrumente z namenom neposredne odprave razlogov nestabilnosti, tako da bo izseljevanje postalo priložnost, ne nuja. Dolgoročno lahko EU učinkovito ukrepa za optimizacijo uporabe svojih finančnih sredstev in obstoječih institucionalnih struktur. Ukrepi, predlagani v poročilu, ne zadostujejo in so preveč deklarativni. Potreben je natančen in poseben finančni gospodarski načrt. Drugače se bo Evropa zaradi vala nezakonitega priseljevanja zadušila. Kot prvi korak na poti reševanja problema je poročilo zelo koristno.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Glede na nenehen tok migrantov v Evropo bi se zdelo še pomembneje zavzeti stališče proti uzakonitvi gospodarskih migrantov. Bistveno je, da države v razvoju prejmejo našo podporo, da se te ljudi spodbudi, da ostanejo v svojih državah. Nobenega smisla nima, da se ljudem iz držav v razvoju dovoli vstop na trg dela, zlasti ker stopnja brezposelnosti v evrskem območju trenutno znaša 9,9 %. Prvotno poročilo gospoda Provere je bilo zelo dobro in uravnoteženo. Žal pa so ga različne spremembe spremenile na napačen način. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo, saj je po nemirih v arabskih državah, ko so se migracijski tokovi zelo okrepili, za skupno migracijsko politiko pomembno, da deluje v celotni EU. Glede na dejstvo, da migracije ni mogoče ustaviti, mora zunanja politika igrati posebno vlogo na tem področju. Države na zunanjih mejah EU so okrepljeni migracijski tokovi najhuje prizadeli. Zato si je treba nadvse prizadevati, da se zagotovi vzpostavitev skupne migracijske politike EU na ravni EU, da se kar najbolje upravlja in nadzoruje migracijske tokove. Samo skupna prizadevanja bodo zaščitila gospodarsko rast, trajnost trga dela in izboljšanje negativnih posledic v tistih državah, ki se srečujejo z največjimi tokovi priseljencev. To bo učinkovit instrument za zaustavitev nezakonitega priseljevanja, organiziranega kriminala in trgovine z ljudmi. EU si mora prizadevati zagotoviti spodbujanje zakonitega priseljevanja in učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju. Zelo pomembno je vzpostaviti sistem za zakonito priseljevanje, pri čemer je treba upoštevati potrebe evropskega trga dela in zmogljivosti posameznih držav članic za sprejem in vključevanje priseljencev.

Zakoniti priseljenci v državah članicah Evropske unije imajo enake pravice in obveznosti kot drugi delavci. Poleg tega je zelo pomembno v vseh državah zmanjšati beg možganov in odhajanje kvalificiranih strokovnjakov. V ta namen moramo uvesti programe za pomoč pri vračanju, spodbujati krožno migracijo, urediti metode zaposlovanja in podpreti gradnjo zmogljivosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Provere o enem izmed temeljnih načel Unije: solidarnosti med narodi. Glede na politične krize v severni Afriki in počasen odziv evropske politike o migracijskih tokovih ali njegovo popolno odsotnost so sedanje razmere tako resne in problematične, da se je po mojem mnenju treba z njimi spopasti brez odlašanja. S sprejetjem tega besedila je bil Svet pozvan – poziv, ki se ga ne more in ne sme prezreti –, naj v celoti izvaja določbo o solidarnosti s praktičnim akcijskim načrtom in delitvijo bremena med državami članicami. Besedilo se zavzema predvsem za minimalne standarde za začasno zaščito priseljencev in ukrepe, oblikovane za delitev odgovornosti in prizadevanj med državami članicami, ki, tako kot Italija, priseljence sprejemajo odgovorno in same prevzemajo posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Pomembno je, da na evropski ravni okrepljen pritisk migracijskih tokov povezujemo z zunanjo politiko EU. Evropske pobude lahko pomagajo politično nestabilnim državam v severni Afriki, iz katerih izvira veliko število nezakonitih priseljencev. V celoti se lahko uporabi in je treba uporabiti orodja, kakršna so programi razvojne pomoči in programi za sodelovanje ter sporazumi o ponovnem sprejetju. Jasno je, da bodo ta vprašanja v bližnji prihodnosti ključna za Grčijo in preostalo EU, zaradi česar sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, so trenutno velik izziv za EU. So posledica vojn in oboroženih konfliktov, etničnih napetosti, kršitev človekovih pravic, kot je na primer preprečevanje prakticiranja veroizpovedi, naravnih nesreč ter neustreznih gospodarskih in demokratičnih struktur. To je naraščajoč pojav, ki povzroča napetosti ne le med izvornimi državami in ciljnimi državami, temveč tudi med izvornimi in tranzitnimi državami. To poročilo določa sklop priporočil, namenjenih učinkovitemu odzivanju EU na ta izziv. Med drugimi ukrepi bi omenila sprejetje politike preprečevanja, namenjene neposredni odpravi razlogov nestabilnosti, tako da bo izseljevanje postalo priložnost, ne nuja, in ukrepe za razvojno sodelovanje z bolj celostno politično vizijo, ki bi zajemala varnost, regionalno sodelovanje, dvostranske sporazume z izvornimi in tranzitnimi državami. Za te cilje si je treba prizadevati skupaj z razvojnimi cilji tisočletja, ki so tesno povezani s politično stabilnostjo in morajo zasnovati celoten proces.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, so posredna posledica kršitev človekovih pravic, okoljskih nesreč ter pomanjkanja gospodarskih in socialnih struktur, ki so sposobne zagotoviti blaginjo velikih delov družbe. Te zadeve predstavljajo izziv za Evropsko unijo zaradi prizadevanj, ki so potrebna v smislu razvojnega sodelovanja in tudi v smislu preprečevanja napetosti, ki pogosto ne nastajajo samo med izvornimi in ciljnimi državami, ampak tudi med izvornimi in tranzitnimi državami migrantov. Ta izziv zahteva praktične odgovore EU, ki se bodo spopadli ne samo z razvojnim sodelovanjem, ampak tudi zunanjo politiko, izvajanjem preventivnih ukrepov na regionalni in svetovni ravni, ukrepi, ki uporabljajo vse razpoložljive zunanjepolitične instrumente in so osredotočeni na varnost, regionalno sodelovanje, dvostranske sporazume z izvornimi in tranzitnimi državami ter varstvo človekovih pravic in demokratizacijo. Glede na moje trdno prepričanje, da je za EU pomembno, da ukrepa neposredno v zvezi z razlogi za nestabilnosti, delno z izboljšanjem uporabe razpoložljivih instrumentov, nimam druge možnosti, kot glasovati za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Migracijski tokovi, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, so izziv za Evropsko unijo. Vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, sistematično kršenje človekovih pravic – na primer preprečevanje prakticiranja veroizpovedi –, naravne nesreče ter neustrezne gospodarske in demokratične strukture so glavni razlogi za tovrstno preseljevanje.

Pojav je še posebej skrb zbujajoč, ker lahko sproži ali zaostri napetosti, ne le med izvornimi državami in ciljnimi državami, temveč tudi med izvornimi in tranzitnimi državami. Da bo lahko Evropska unija učinkovito odgovorila na ta izziv, mora izvajati politiko preprečevanja in uporabiti najustreznejše zunanjepolitične instrumente z namenom neposredne odprave razlogov nestabilnosti, tako da bo izseljevanje postalo priložnost, ne nuja.

Evropska politika za uravnavanje migracije bi morala ukrepe za razvojno sodelovanje združevati z bolj celostno politično vizijo, ki bi zajemala varnost, regionalno sodelovanje, sporazume z izvornimi in tranzitnimi državami, varstvo človekovih pravic in demokratizacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Upravljanje migracijskih tokov, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, predstavlja temeljni izziv za Evropsko unijo. Vojne in oboroženi konflikti, etnične napetosti, sistematično kršenje človekovih pravic, naravne nesreče ter neustrezne gospodarske in demokratične strukture so glavni razlogi za tovrstne tokove.

Menim, da je zdaj treba izvajati politiko preprečevanja in uporabiti najustreznejše instrumente, da bi se spopadli z razlogi za nestabilnost. Evropska zunanja politika se mora osredotočiti na temeljne vzroke za nestabilnost in strukturne probleme v izvornih državah. Menim, da to besedilo predstavlja še en instrument, ki ga lahko EU uporabi pri začrtanju celovite in učinkovite politike o pojavu migracijskih tokov, pri čemer lahko izbere najustreznejšo pot v smeri ponovne vzpostavitve pogojev za politično, gospodarsko in socialno stabilnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Močno nasprotujem zadevnemu poročilu. Moto „združeni v raznolikosti“ vsem omogoča, da so gospodarji na svojem področju, Evropska unija pa nas ne more in ne sme siliti, da sprejmemo nedobrodošle goste. Odrekanje pravice do vračanja nezakonitih priseljencev v njihove države izvora je v nasprotju z vsemi smiselnimi pravili. Če se ne spoštuje zakonitosti, tvegamo vpad milijonov obupanih ljudi. Ljudem, ki trpijo, je treba pomagati, toda v njihovih državah, s preprečevanjem trgovine z ljudmi.

Odločno zavračam obtožbe o evropskem rasizmu in ksenofobiji, ker sem naveličan protestov nezakonitih tunizijskih priseljencev, ker ne dobijo denarja, da bi si kupili cigarete, ki zavračajo hrano, ki vsebuje tuno, ker smrdi po ribah, in ki so nekoč v Italiji zahtevali stanovanje in delo (seveda brezplačno), medtem ko je naše avtohtono prebivalstvo brezposelno in revno.

Čestitke visoki predstavnici za zunanje zadeve baronici Ashton zagotovo niso na mestu, saj v resnici sploh ni vedela, kako se lotiti sedanje krize v Magrebu. Pika na i pa je, da naj bi bili lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci preganjani ali imeli premalo pravic, zaradi česar si zaslužijo posebno pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo gospoda Provere, ker menim, da je njegovo poročilo realistično do problema in je njegova predlagana delitev bremena priseljevanja nujno potrebna. Vprašanje priseljevanja je težko rešljivo; vendar pa nam lahko uspe, če bomo pravilno ukrepali. Odgovornosti za problem ne morejo prevzeti samo Grčija, Italija in Španija. Od januarja je v Italijo vstopilo 23.000 priseljencev. Zlasti glede na dogodke v severni Afriki in arabskem svetu si moramo prizadevati najti evropsko strategijo za obravnavanje problema priseljevanja, da držav članic ne bi prepustili njihovi usodi in da bi obenem zagotovili, da se ne izkorišča nesrečnežev, ki so se prisiljeni preseliti, in državljanov Evrope, ki nosijo breme.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Odlika te resolucije je, da začenja razpravo o migracijski politiki Unije, čeprav bi bilo lahko besedilo natančnejše in odločnejše. Prav zdaj, ko razmere v severni Afriki povzročajo velike tokove migrantov, EU ne uspe zadeti bistva, saj ne prevzame nobene jasne odgovornosti. Frontex ne more biti edini instrument, vključen v reševanje begunske krize. Evropa mora zato nujno pripraviti akcijski načrt za delitev bremena, da bi pripomogla k ponovni naselitvi beguncev iz regije in zagotovila pomoč osebam brez doma. Obžalovanja vredno se mi zdi, da v sedanjih razmerah odlog sporazuma o sodelovanju med EU in Libijo očitno ni bil edina možnost. V takšnih sporazumih ne sme biti glavna skrb okrepitev mejnega nadzora za vstop v Unijo, ampak nadzor ratifikacije Ženevske konvencije in skladnosti z njo. Upam, da je ta resolucija prvi korak v smeri bolj globalnega pristopa k vprašanju beguncev, tako da se bo ljudi obravnavalo bolj človeško.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Provere o „Migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti: obseg in vloga zunanje politike EU“. Usklajevanje med zunanjo politiko in politiko priseljevanja je bistvenega pomena. Osredotočiti se moramo na globoko zakoreninjene razloge za nestabilnost v nekaterih regijah sveta in učinkovito upravljati migracijske tokove. Politiko upravljanja migracije je treba učinkovito združiti z evropsko politiko razvojnega sodelovanja in mora upoštevati vidike, ki zadevajo varnost, regionalno sodelovanje v južnih državah in sporazume o sodelovanju z izvornimi in tranzitnimi državami. Glede osrednje vloge nekaterih tretjih držav v tej politiki sem prepričana, da je nujno, da EU podpiše sporazume o sodelovanju s temi državami, da bi se spopadla z nezakonitim priseljevanjem. V zvezi s tem je treba obnoviti sporazum o sodelovanju med Libijo in Evropsko unijo, ki je trenutno zamrznjen.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Recesija in politična nestabilnost, ki prevladujeta v številnih državah, sta pomagali sprožiti migracijske tokove, ki predstavljajo izziv za EU. Ukrepi, predlagani v tem poročilu, bodo pripomogli k reševanju problema, zaradi katerega so neposredno zaskrbljene države na mejah EU in posredno celotna EU. Eden izmed teh ukrepov je razvoj stalnega mehanizma za spremljanje dejavnosti in operacij Frontexa, povezanih z upravljanjem migracijskih tokov, ki morajo biti stalni in stabilni. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Provere.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam sprejetje te uravnotežene resolucije, ki predlaga načine za odzivanje na izzive pritiska migracij, s katerim se srečuje Evropa. Menim, da je za migracijsko politiko EU in njeno politiko razvojne pomoči bistveno, da se povežeta. Za pojavom migracije se skrivajo nepredstavljive drame ljudi, rešitev pa se deloma skriva v politiki pomoči za tretje države, ki bo prispevala k njihovemu razvoju in stabilnosti. Gre za vprašanje, ki ga mora preučiti tudi evropska sosedska politika (ESP). Menim, da obstaja nujna potreba po odzivu celotne Unije, države članice pa pozivam, naj uporabijo potrebna orodja in sredstva. To bomo dosegli z okrepitvijo virov in vloge Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (Frontex). Prav tako bomo to dosegli z zagotavljanjem ustrezne pomoči regijam in mestom na sredozemski obali, ki se bodo morali spopasti z izrednimi humanitarnimi razmerami, ki jih bo povzročil ta dotok priseljencev, in bodo morali zagotoviti ohranjanje reda ter spodbuditi vključevanje zakonitih priseljencev. Po mojem mnenju se mora solidarnost povsem uveljaviti med državami članicami in tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo. Kot poudarja poročilo, sedanji tok migrantov povzroča velike napetosti med izvornimi, ciljnimi in tranzitnimi državami ter tudi v samih ciljnih državah. Kot preventivni ukrep gospod Provera priporoča preučitev temeljnih razlogov migracije in obravnavanje pomanjkanja demokratične in gospodarske stabilnosti v ciljnih državah v evropski zunanji politiki. Evropski parlament je pripravil različna poročila na področju razvojne politike, ki so Komisijo in zlasti baronico Ashton pozivala k vključitvi stanja človekovih pravic v vsa pogajanja ter zagotavljanju podpore in spodbujanju trgovine samo v tem okviru. Priložnost bi rada izkoristila za to, da ponovim to zahtevo.

 
  
  

Poročilo: Elisabeth Jeggle (A7-0016/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju, ker imajo ženske v sodobni družbi v okviru svojih posameznih družinskih in poklicnih vezi večfunkcionalno vlogo in ker jim ravno ta raznolikost vlog omogoča, da pomembno prispevajo k napredku in inovacijam na vseh ravneh družbe in k večji kakovosti življenja, zlasti na podeželju. Žal število žensk na podeželju upada. Da se zagotovi stabilne razmere za prebivalstvo, ki dela v kmetijstvu, se mora politika za podeželje bolj usmeriti v zagotavljanje inovativnih in trajnostnih pogojev za življenje in delo na podeželju. Strinjam se z mnenjem poročevalke, da moramo spodbujati podjetništvo in pobude med ženskami, zlasti s spodbujanjem ženskega lastništva, mrež podjetnic in določitvijo takšnih okvirnih pogojev v finančnem sektorju, ki bodo podjetnicam s podeželja lajšali dostop do naložb in kreditov, da bodo lahko učinkoviteje delovale na trgu in si zagotovile trden ekonomski položaj. Pomembno je tudi podpreti politična prizadevanja za okrepitev vloge žensk v kmetijstvu, in sicer tako, da se jim olajša izvajanje kmetijske dejavnosti tudi z vidika lastništva kmetije. Izboljšati je treba dostop žensk do zemlje in kreditov, da bi se spodbudilo bivanje žensk na podeželskih območjih in njihovo aktivno sodelovanje v kmetijskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) Z zadovoljstvom sem podprla poročilo gospe Jeggle, saj se osredotoča na 42 % žensk, ki živijo na podeželju in opravljajo ključno delo pri njegovem razvoju, stabilizaciji in posodabljanju z ustvarjanjem novih oblik podjetništva. S svojim trdim delom so te ženske pokazale, da lahko prispevajo k razvoju tradicionalnega načina življenja in proizvodnje na podeželju, in zgradile gospodarstva, ki lahko zagotovijo delovna mesta in omogočajo usklajevanje družinskih obveznosti in dela.

Cilj zagotavljanja enakovrednih življenjskih razmer v vseh regijah in izogibanja enostranskemu razvoju mestnih središč pomeni, da je treba podeželje opremiti z najsodobnejšo informacijsko-telekomunikacijsko infrastrukturo z ustreznim dostopom do širokopasovnih povezav in razviti elektronske oblike podjetništva, kot je e-poslovanje, ki omogočajo poslovno udejstvovanje ne glede na oddaljenost od velikih mestnih središč.

Poleg tega moramo izboljšati tudi izobraževanje žensk in zagotoviti lažji dostop do kreditov, da bi podprli žensko podjetništvo. Politike socialnega varstva, ki jih je treba pripraviti, morajo upoštevati tudi življenjske pogoje migrantk, ki so zaposlene kot sezonske delavke na kmetijskih gospodarstvih, zlasti v zvezi s potrebo, da se tem ženskam zagotovi ustrezno namestitev, zdravstveno zavarovanje in ustrezne sanitarne objekte.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Spoštovanje načela enakosti spolov je temeljna zahteva v okviru strategije Evropa 2020 in ga je treba spodbujati, da bi povečali število žensk, vključenih v gospodarske in socialne dejavnosti, predvsem pa je treba spodbujati pravice žensk in moških v kmetijskem sektorju. Menim, da je pomembno poudariti vlogo, ki jo imajo ženske na kmetijah in podeželju. Zaradi tega morajo podporne politike bolj kot doslej odražati pomembno vlogo, potrebe in položaj žensk na podeželju. Države članice pozivam, naj oblikujejo pobude na podeželju za spodbujanje žensk kot proizvajalk ali podjetnic in za podpiranje njihove udeležbe v političnem procesu, vključno kot predstavnic v upravnih odborih ustanov, z namenom podpore enakosti vlog žensk in moških.

Glasovala sem za to poročilo, ki se pomaga boriti proti socialni izključenosti na podeželju. Ključni cilj politik za razvoj podeželja je zagotoviti enake pravice moških in žensk in enake življenjske razmere v vseh regijah, s čimer bi se izognili enostranskemu razvoju gosto naseljenih mestnih območij in tako preprečili množično izseljevanje iz vasi.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Ker ženske predstavljajo 42 % oseb, udeleženih v kmetijskem sektorju, je jasno, da imajo pomembno vlogo na podeželju in v kmetijskih gospodarstvih. Priznati in podpreti je treba ženske in njihov prispevek h kmetijstvu in podeželskemu življenju, zaradi česar podpiram to pomembno poročilo. Vlogo žensk je treba v prihodnosti priznati v kmetijskih politikah EU. Podpiram to, kar poročilo navaja o odličnem delu mrež žensk pri oživitvi podeželskih skupnosti in spodbujanju enakosti in socialne vključenosti na podeželju. Deležne morajo biti večje politične podpore na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Na Irskem je na primer ICA pomembna in vplivna organizacija na podeželju, ki je nedavno praznovala stoletnico obstoja, ima približno 11.000 članov in že dolgo podpira ženske na podeželju. Te lokalne organizacije je treba ustrezno podpreti in jih v prihodnosti upoštevati v kmetijskih politikah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. (PT) Ženske imajo v kmetijskem sektorju in na podeželju vse pomembnejšo vlogo. V zadnjih nekaj letih je podpora, zagotovljena ženskam za njihove projekte, omogočila njihov pomemben napredek, katerega posledica je večji razvoj podeželske družbe kot celote.

Ženske prispevajo k napredku tradicionalnih gospodarskih modelov in življenjskega sloga na podeželju, obenem pa tudi k stabilizaciji in posodobitvi poslovnih modelov in s tem k trajnostnemu razvoju na podeželju. Tudi na podeželju ženske pričakujejo, da bodo lahko uresničile svoje načrte za življenje, da bodo ekonomsko neodvisne in da se bodo spopadle z družinskimi izzivi.

To poročilo, za katerega sem glasovala, se zavzema za večje upoštevanje njihovih vsestranskih poklicnih sposobnosti, interesov in dosežkov, če želimo, da bodo delovna mesta v kmetijstvu za ženske še naprej privlačna. Zagotavljanje uspešnosti in dobrih možnosti za življenje moških in žensk na podeželju mora biti glavni cilj evropske politike za podeželje.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Položaj žensk na podeželju je za Evropsko unijo zelo stvarna in aktualna tema. Vendar pa je za nekatere nove države članice, kakršna je Romunija, kjer je zelo velik delež podeželja z izredno nizko stopnjo zaposlenosti, zelo resna in nujna zadeva. Sprejeti moramo primeren pristop, ki bo imel finančno podporo v prihodnji SKP, da bi lahko dosegli rezultate pri vzpostavljanju življenjskih razmer, ki so privlačne za ženske in moške na teh območjih. Strinjam se z zamislijo, ki jo je izrazila gospa Jeggle, o evropski mreži žensk na podeželju, ki jo podpirajo tudi ukrepi v okviru drugega stebra SKP. Strinjam se tudi z mnenjem, da mora biti ena izmed prednostnih nalog SKP, da imajo ženske na podeželju dostop do storitev in pomoči, v skladu s potrebami posamezne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo, o katerem razpravljamo danes, je posebno pomembno, saj se osredotoča na glavne točke, v zvezi s katerimi je treba opraviti delo, da bi dosegli učinkovit prispevek žensk k razvoju na podeželju, obenem pa si prizadeva izboljšati možnosti za zaposlovanje v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP).

Po mojem mnenju vloga žensk na kmetijskih gospodarstvih in podeželju predstavlja pomemben vidik politik za teritorialni razvoj. Eden izmed glavnih ciljev evropske politike o podeželju je zagotoviti enakovredne življenjske razmere v vseh regijah, tako da bodo tudi na podeželju moški in ženske imeli možnost izkoristiti priložnosti za gradnjo nečesa.

V sedanji razvojni fazi SKP upoštevanje potreb žensk, ki živijo na podeželju, dobiva temeljni pomen, tako kot sprostitev njihovega potenciala. Menim, da si bo treba v smislu v prihodnost usmerjenega svetovnega nazora močneje prizadevati za trajnostno rabo podeželja, ki mora biti učinkovita v smislu energije in tudi kakovosti. Poleg tega bo potrebna večja zavezanost vseh tistih, ki so vključeni v proces reforme kmetijstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Cilj skupne kmetijske politike je spodbujati visokokakovosten, trajnosten razvoj na podeželju. Glasoval sem za besedilo, ker menim, da imajo ženske v sodobni družbi izredno pomembno vlogo. V zadnjih letih je postalo jasno, da bi bil velik del projektov, ki se izvajajo na kmetijskih območjih, brez dejavnega sodelovanja žensk neizvedljiv. Menim tudi, da je treba na podeželju izboljšati življenjske razmere. To je mogoče storiti s povečanjem dostopa do infrastrukture, zmogljivosti in storitev za vsakdanje življenje. Ženskam je treba dati priložnost, da uravnotežijo delo in zasebno življenje, ohraniti pa je treba tudi vasi. Ženske morajo imeti dostop do podpornih storitev, zmogljivosti in struktur. Okrepiti je treba tudi njihovo vlogo v postopku sprejemanja odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Glede na to, da je tveganje socialne izključenosti na podeželju večje za ženske kot za moške, in glede na pomen tega močno podpiram to resolucijo, ki pozornost usmerja k vlogi žensk v kmetijstvu in zahteva ne samo, da se strokovni sposobnosti žensk na področju kmetijstva in zunaj njega da večjo pomembnost v podjetništvu in strategijah za regionalni razvoj, ampak spodbuja tudi pobude za spodbujanje sodelovanja žensk na trgu z odpravo vseh vrst diskriminacije, izboljšanjem razpoložljivega usposabljanja in dostopa do podiplomskega usposabljanja in specialističnih študijskih programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo, ker menim, da regionalni razvoj danes postaja posebno pomembna zadeva, saj je podeželje zaradi socialnih sprememb in sprememb v socialnih strukturah, vrednot in naraščajoče težnje h globalizaciji vse redkeje poseljeno. Popolnoma se strinjam, da je eden izmed pomembnih ukrepov, ki lahko spremeni to nastajajočo težnjo k urbanizaciji, vzpostavitev ustreznih življenjski razmer in delovnih pogojev na podeželju. Izkušnje kažejo, da sta kakovost življenja in gospodarska moč na podeželju tesno povezani z ženskami in vlogo, ki jo imajo v kmetijstvu. Zaradi tega je posebno pomembno, da so ukrepi, ki so predlagani v poročilu in bi ženskam omogočili uresničiti svoje načrte za življenje, gospodarsko neodvisni in se spopadajo z družinskimi izzivi prav tako uspešno, kot dandanes v mestnih območjih. Ukrepi, navedeni v poročilu, vključujejo nadaljevanje in razvoj usposabljanja in svetovanja za ženske, ki se osredotočata zlasti na podeželje, stalnost podpore EU za kmetijstvo in podjetja na podeželju, razvoj najpomembnejše infrastrukture in informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture ter možnost, da izkoristijo zgodnje upokojevanje, in številne druge ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Kolegici in poročevalki gospe Jeggle bi čestital za delo, ki ga je opravila in ki bo Parlamentu omogočilo javno priznati večfunkcionalno vlogo žensk v kmetijskem sektorju. Kljub dejstvu, da je 42 % od približno 27 milijonov delavcev v sektorju žensk in skoraj 29 % kmetijskih gospodarstev vodijo ženske, je treba vlogo žensk še ustrezno priznati.

Glasoval sem za ta dokument, ker se strinjam s potrebo po tem, da se prizna edinstveno vlogo žensk v kmetijstvu. Poleg tega menim, da smo dolžni opredeliti posebne potrebe žensk na podeželju in zagotoviti, da bodo prihodnje strategije, začenši z naslednjo reformo skupne kmetijske politike (SKP), ustrezno izpolnjevale te potrebe. Evropska unija ne sme spregledati poklicnih, družinskih in socialnih teženj žensk, ki živijo na podeželju. Da bi to omogočili, morajo evropske institucije zagotoviti potrebne podporne storitve in inovativni sveženj, ki ni povezan izključno s trgom.

Strinjam se s predlogi poročevalke gospe Jeggle, zlasti v zvezi s potrebo po večji zastopanosti žensk v političnih, gospodarskih in socialnih organizacijah v kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam pomen, ki ga Komisija pripisuje vlogi žensk pri razvoju podeželja. Večfunkcionalna vloga žensk v zadnjih letih v gospodarskem in socialnem smislu je stvarnost, do katere ne smemo biti brezbrižni. To velja zlasti za kmetijstvo, sektor, h kateremu so ženske v zadnjih letih pomembno prispevale, nenazadnje v zvezi z diverzifikacijo gospodarstev in prilagoditvijo trgu. Zato je treba v skladu s cilji skupne kmetijske politike za spodbujanje trajnejše rabe podeželja ukrepati z namenom izpolnjevanja potreb in teženj žensk na teh območjih. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti ohranjanju in razvoju potrebne podporne infrastrukture, posebno pomembno pa mora biti izobraževanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. Današnja prizadevanja Evropskega parlamenta za podporo in krepitev prispevka žensk h kmetijskemu sektorju v Evropi so dobrodošla. Poročilo „Ženske v kmetijstvu“ je podprla velika večina poslancev Evropskega parlamenta in je pravočasen ukrep. Malo ljudi se zaveda, da je 42 % odstotkov tistih, ki redno delajo v kmetijskem sektorju, žensk. Pozdravljam to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Glede na to, da načelo enakosti spolov podpira evropska zakonodaja in je ena od temeljnih zahtev strategije Evropa 2020, menim, da bi bilo prav to vprašanje vključiti v prihodnjo skupno kmetijsko politiko, vključno z uporabo novih instrumentov, ki bodo spodbujala to načelo. Menim, da mora biti prihodnja skupna kmetijska politika poštena politika, vključno za ženske.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, saj zagotavlja, da je spodbujanje enakosti spolov osrednji cilj EU, in predlaga vključitev tega načela v skupno kmetijsko politiko (SKP). Bistveno je ženskam olajšati dostop do zemlje in kreditov za kmetijstvo. Poročilo prispeva tudi k spodbujanju trajnostne gospodarske rasti in razvoja podeželja.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za poročilo o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju, saj menimo, da se je nujno boriti proti pomanjkanju enakosti v družbi. Poročilo prikazuje tudi pomembnost dobro delujoče infrastrukture in temeljnega zagotavljanja nekaterih storitev, na primer širokopasovnega interneta in otroškega varstva, ne samo v mestih, ampak tudi na podeželju. Vendar pa bi poudarili, da nismo mnenja, da mora kmetijstvo v naslednjem večletnem finančnem okviru obdržati enak delež proračuna, ampak da je treba znatno zmanjšati celotni delež za kmetijstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Če se zavzemamo za resno zavezanost kmetijskemu sektorju – kot se jaz – in možnost, da je delo na podeželju prava izbira življenjskega sloga za družine, potem je nujno zagotoviti, da ima vsak, ki se odloči tako, dostop do podobnih razmer kot tisti, ki živijo v mestih, v smislu zdravstvene in izobraževalne infrastrukture ter infrastrukture družinske podpore.

Razvoj in socialna kohezija vključujeta usklajenost med podeželskimi in mestnimi območji, ne da bi se na prva pozabilo ali pa se jih sistematično imelo za manj privlačna. Takšen premik vzorca lahko seveda vključuje dejavno vlogo žensk v kmetijskih skupnostih. Na „pobeg na podeželje“ nimam romantičnega in idiličnega pogleda: ravno nasprotno, saj vem, da je takšna življenjska izbira povezana s stroški in pogosto pomeni zapustiti enostaven dostop do infrastrukture, ki je bistvena za sodobno življenje. Zato pozitivno gledam na pomisleke, izražene v tem poročilu, saj omogočajo zavezanost spodbujanju kakovostne infrastrukture za podporo družinam, izobraževanju, zdravju in prevozu tudi na podeželju.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Spodbujanje enakosti med spoloma je osrednji cilj EU in njenih držav članic. To načelo je treba vključiti v skupno kmetijsko politiko (SKP), da se spodbudi trajnostno gospodarsko rast in razvoj podeželja: kmetije, kmečki turizem, neposredna prodaja in socialne storitve so temelj podeželske oskrbe in jih je treba trajnostno podpreti s SKP. SKP je treba uporabiti za spodbujanje teh storitev, da bi ženskam zagotovili nove možnosti in priložnosti za plačano delo ter pomembno olajšali tudi usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Treba je ukrepati proti staranju prebivalstva na podeželju, v ta namen pa je treba ustvariti razmere za naselitev ljudi in poudariti pomen živahnih in dinamičnih podeželskih območij z raznolikim prebivalstvom. V tem okviru bi poudaril pomen razvojnih možnosti in ustreznih izzivov za mlade ženske. Treba je podpreti in ponovno oživiti podeželje kot raznoliko in obsežno območje, kjer se lahko živi in posluje, pri čemer je treba izkoristiti predvsem strokovno znanje in spretnosti žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija nasprotuje sprejetju predloga uredbe Komisije o „odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok“, ker ni združljiv s cilji in vsebino uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Dokozaheksaenojska kislina (DHA) je snov, ki jo najdemo v materinem mleku in prispeva k normalnemu razvoju vida pri otrocih v starosti do 12 mesecev. Glede na odsotnost jasnega znanstvenega soglasja o učinkih začetnih formul, obogatenih z DHA, na dojenčke, v drugem biološkem okolju kot v materinem mleku, pa naj bo to mlečni nadomestek ali druga hrana za dojenčke, menimo, da je treba sprejeti preprečevalno in previdnostno stališče.

Zaskrbljeni smo zaradi sprejetja zadevnega predloga uredbe, ker ne izpolnjuje zahtev Uredbe (ES) št. 1924/2006, ki med drugim navaja: „trditev bi morala biti znanstveno utemeljena ob upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih podatkov“.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vse politike Evropske unije in držav članic morajo upoštevati spodbujanje enakosti in pravic žensk, skupaj z bojem proti diskriminaciji na podlagi spola. Zato je treba položaju žensk v kmetijstvu in na podeželju pripisati poseben pomen, saj njihovo življenje trpi zaradi globoke krize, v katero so sedanje politike, kot so skupna kmetijska politika (SKP) in druge, pahnile podeželje.

Ženske, ki predstavljajo približno 42 % od 26,7 milijonov oseb v kmetijstvu, so posebno prizadete zaradi prenehanja poslovanja malih in srednje velikih kmetij in zaradi procesa uničevanja družinskega kmetovanja, kar so posledice zaporednih reform SKP. Tako kot na drugih področjih dejavnosti, trpijo tudi zaradi brezposelnosti, negotovih delovnih mest, nizkih plač in revščine, kar so še poslabšale protisocialne politike, uveljavljene pod pretvezo krize.

Namesto praznih besed moramo zato prekiniti politike, ki so ustvarile sedanje razmere. Pripisati je treba vrednost vlogi žensk, njihovim pravicam, enakosti in javnim storitvam na podeželju, ki zadevajo zdravje, izobraževanje, kulturno in prostočasno ponudbo, socialno infrastrukturo...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. (DE) To poročilo si zasluži odločno podporo, ker pozornost usmerja k posebni vlogi žensk na kmetijskih gospodarstvih in na podeželju, obenem pa predlaga rešitve za sedanje izzive. Te rešitve bodo naredile poslovno življenje in vsakodnevne razmere žensk na podeželju privlačnejše. Del te rešitve je podpiranje cenovno dostopnega, enostavnega dostopa do storitev in zmogljivosti, kot so otroški vrtci, zunajbolnišnične storitve in tako dalje, ter tudi do potrebne infrastrukture. Predlaga se tudi uporabo financiranja EU za izboljšanje kakovosti življenja v podeželskih skupnostih.

Drug bistven element je izboljšanje dostopa do šol, poklicnega in akademskega izobraževanja in usposabljanja ter izboljšanje socialnih razmer za ženske na podeželju. To ne bo smo koristilo ženskam na podeželju, ampak bo tudi obogatilo ta območja ter jih trajnostno razvilo kot povezovalno mesto za delo in življenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je zelo pomembno poudariti vlogo žensk na kmetijskih gospodarstvih in na podeželju, pri čemer je treba zlasti upoštevati njihovo večfunkcionalno vlogo. Ključna vloga evropske politike za podeželje ostaja vzpostavitev enakovrednih življenjskih razmer v vseh regijah in preprečevanje enostranskega razvoja gosto poseljenih mestnih območij, da bodo imeli ženske in moški tudi na podeželju perspektivo za obstanek in uspeh. Če želimo ženske vseh generacij obdržati na podeželju ali jih prepričati, da se tja preselijo, morajo njihove potrebe in okoliščine priti bolj do izraza v podpornih politikah. Tega v sodobni družbi ni mogoče doseči brez podpore storitvam in infrastrukturi, ki morajo biti cenovno in regionalno dostopne. Ohranitev takšne podporne strukture in njena prilagoditev, da bo prijaznejša ženskam, mora biti v ospredju evropskih podpornih strategij. Že pri načrtovanju – npr. pri gradnji vrtca, ustanovitvi nove zdravstvene ambulante ali prenovi javnega prevoza – je treba najti nove pristope ter v odločanje vključiti ženske vseh generacij. Pomemben gradnik kakovosti življenja in dela na podeželju je še vedno šolsko, poklicno in akademsko izobraževanje in usposabljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. (FI) Življenje žensk na podeželju se je v zadnjih 50 letih spremenilo in postalo raznovrstnejše. Število tradicionalnih delovnih mest na teh območjih se je zmanjšalo. Obenem so nastali novi življenjski slogi in prevzeli njihovo mesto. Kažejo izrazite razlike v zvezi z njihovim znanjem, izobrazbo in položajem na trgu dela. Te spremembe je treba zaradi boljšega usklajevanja poslovnega in družinskega življenja žensk na podeželju bolj odraziti v podporni politiki Unije.

V zadnjih letih so ženske svojo izobrazbo in strokovno usposobljenost uporabljale za razvoj tradicionalnega podeželskega gospodarstva. Inovativna kmetijska gospodarstva vseh vrst, ki se na primer osredotočajo na storitve in kmečki turizem, so znatno oživila gospodarsko strukturo podeželja. V prihodnosti je treba podpreti tudi ustanovitev in razvoj inovativnih kmetijskih gospodarstev.

Nazadnje bi poudarila, da je spodbujanje enakosti spolov eden izmed najpomembnejših ciljev EU in držav članic. Skupna kmetijska politika Unije mora zato vključiti načelo spodbujanja enakosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) To poročilo predstavlja prizadevanje Evropskega parlamenta, da izboljša pogoje za življenje in delo žensk na podeželju in ustvari priložnosti za njihov razvoj. Središče predlogov poročila predstavlja nadaljnja širitev podeželske infrastrukture, da bi ženskam zagotovili nove perspektive in zaposlitvene priložnosti. Vprašanje usklajevanja dela in družine je nekaj, kar prav tako prizadene osebe na kmetijskih gospodarstvih. Enako kot poročevalka sem prepričana, da je kampanja za aktivno podporo podeželju edini način, da se ženskam prepreči preseljevanje v mesta. To zahteva tudi ustanove za varstvo otrok, ki so prilagojene potrebam, in infrastrukturo, prilagojeno družinam v kmetijskem sektorju, ter tudi dostop do interneta in drugih komunikacijskih tehnologij. Da bi lahko v prihodnje na podeželju izvajali pomembne ukrepe, bomo potrebovali zadostna finančna sredstva za kmetijstvo in razvoj podeželja. Podpiram poziv v poročilu, ki poudarja pomen nezmanjšanja deleža za kmetijstvo v proračunu EU kot del prihodnjih pogovorov o prihodnjem finančnem okviru EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Močno podpiram poročilo kolegice gospe Jeggle, ker sem ugotovil, da vključuje pomembna načela, ki jih je treba upoštevati in ohraniti v prihodnosti. Od 27 milijonov oseb v kmetijskem sektorju v Evropski uniji je 42 % žensk, medtem ko glede na uradne statistike vsaj eno od petih kmetijskih gospodarstev (okrog 29 %) neposredno vodi ženska. Pozivam vas, da upoštevate te številke, ko boste ocenjevali ogromen prispevek žensk v številnih lokalnih skupnostih k razvoju, ki ga pogosto spremlja nesorazmerno nizka udeležba v postopku sprejemanja odločitev. To je ovira, ki jo moramo premagati s politiko storitev, ki bo z novo skupno kmetijsko politiko (SKP) omogočila razvojne procese in dejavnosti v kmetijskem sistemu s številnimi področji. Mislim zlasti na pobude za usposabljanje, svetovanje in ustvarjanje podjetij, ki bi jih bilo še treba razviti v okviru drugega stebra SKP in bi predstavljali prelomnico za pomembno izboljšanje življenjskih razmer žensk in tudi moških na podeželju. Menim, da je to precej strateška zahteva, tudi ko gre za doseganje ciljev strategije EU 2020, s posebnim poudarkom na pobudah, namenjenih spodbujanju inovacij, raziskav in razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. (PL) Danes smo v Strasbourgu glasovali o poročilu o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju. Sama prihajam s podeželja, živim na podeželju in bili so časi, ko sem trdo delala na kmetiji staršev. S popolnim prepričanjem lahko rečem, da ženske na podeželju vplivajo ne samo na razvoj in modernizacijo kmetij, ampak s svojim trdim delom in odločnostjo pogosto tudi na spodbujanje celotne podeželske skupnosti. Njihove dejavnosti v društvih podeželskih gospodinj, njihova prizadevanja za ohranjanje tradicije in družinskih običajev ter tudi njihovo uspešno izvajanje novih rešitev na področju vodenja kmetij pomenijo, da so skupina, ki jo je treba podpreti in spodbujati ter poudariti njeno vrednost. Zahvalila bi se vsem ženskam na podeželju na Poljskem in tudi v celotni Evropski uniji za njihovo trdo delo in njihov prispevek k regionalnemu razvoju, povedala pa bi tudi, da sem glasovala za poročilo gospe Jeggle. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam priznanje pomembne vloge žensk v kmetijski proizvodnji in potrebo po prilagoditvi nekaterih politik in pogojev tako, da jim bodo v pomoč. Vendar pa menim, da se tega ne sme uporabljati kot opravičila za to, da SKP namenimo še več denarja.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za, ker sem trdno prepričana, da moramo priznati osrednjo vlogo žensk tam, kjer je njihovo delo bistveno za uspešnost ali oživitev posameznega lokalnega gospodarstva, kar samo po sebi prispeva k splošni rasti naših držav.

Vloga žensk v kmetijskem sektorju se je v zadnjih desetletjih močno spremenila in postala še bolj večfunkcionalna. Zaradi tega morajo evropske institucije sprejeti ukrepe, namenjene izogibanju izseljevanja žensk s podeželja ali spodbujanju vračanja žensk k življenju na podeželju. Podpora ženskam in njihovim načrtom bi vodila k napredku v razvoju podeželskih skupnosti kot celote.

Ženskam, ki delajo v kmetijskem sektorju, moramo dati priložnost, da izpolnijo svoje posamične življenjske načrte, in jih narediti gospodarsko neodvisne, da bi lahko izpolnile družinske obveznosti. Delovna mesta v kmetijstvu morajo ostati privlačna za ženske, da bodo lahko izvajale svoje mnogovrstne strokovne sposobnosti. V tem obdobju finančne in gospodarske krize je temeljnega pomena, da ustvarimo enakovredne delovne pogoje na podeželju in v mestih, da bi ponovno naselili ozemlja, ki bi lahko zagotovila zagon oživitve gospodarstva v zadevni evropski regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki.(FR) Radikalne spremembe na evropskem podeželju predstavljajo izzive v smislu prebivalstva, delovnih mest, storitev in okolja. Poudariti moramo velik vpliv prisotnosti in udeležbe žensk na kakovost življenja in podeželsko gospodarstvo. Ženske bodo predstavljale velik potencial za EU, ko bo ta razvijala in gradila evropsko podeželsko gospodarstvo. Financiranje EU lahko torej s povečanjem dohodkov ter s šolanjem in poklicnim ter akademskim izobraževanjem ter nadaljnjim usposabljanjem pomaga izboljšati kakovost življenja in dela na podeželju.

Prihodnost kmetijskega sektorja je odvisna od njegove sposobnosti diverzifikacije. Potencial storitev, ki jih poleg svoje pridelave hrane zagotavljajo kmetijska gospodarstva, je odvisen od udeleženih ljudi, izmed katerih so ženske že veliko prispevale. Za vzpostavitev lokalnih storitev je veliko priložnosti, vključevanje žensk vanje pa je najboljši način za zagotavljanje uspeha takšnih projektov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na vse večji pomen žensk v kmetijstvu in na podeželju mora nova skupna kmetijska politika (SKP) to upoštevati, da bi spodbujala enakost med spoloma. To je edini način, da nam bo uspelo spodbuditi trajnostno gospodarsko rast in razvoj podeželja. Tako kot na mestnih območjih moramo tudi na podeželju ustvariti dobre pogoje za življenje, tako da se ženske in njihove družine spodbudi, da ostanejo tam.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za poročilo o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju, ker menim, da je njihova vloga ključna v tem sektorju, ki zaposluje 14,6 milijonov ljudi ali 41 % žensk. Čeprav se zavedam, da drugi steber skupne kmetijske politike zagotavlja podporo za projekte, povezane z življenjskimi razmerami žensk na podeželju, menim, da je nujno analizirati tekoče projekte, da bi opredelili dobre prakse in prispevali k izboljšanju položaja žensk, ki so ga posebno prizadele posledice sedanje strukturne krize kapitalističnega sistema na podeželju. To še zlasti velja, če upoštevamo visoko stopnjo brezposelnosti žensk, k čemur moramo dodati dejstvo, da številne ženske niti niso udeležene na trgu dela, kar pomeni, da niso zavedene kot brezposelne in se ne pojavijo v statistikah brezposelnosti. Menim tudi, da je socialno varstvo za delavke v kmetijskem sektorju nujno za razvoj podeželja, zato sem glasoval za to poročilo, ki je korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Kot je bilo povedani, je cilj poročila poudariti potrebo po izvajanju načela enakosti spolov v skupni kmetijski politiki kot načina za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti in razvoja podeželja. Zato mora EU na novo osredotočiti svoje podporne strategije EU, da bi podeželje razvila na ženskam prijazen način. Spodbujanje ženske podjetniške miselnosti in spretnosti v kmetijstvu, izboljšanje dostopa in strokovnega usposabljanja žensk, zagotovitev najsodobnejše informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture, večje priznavanje in podpora mrežam za ženske, spodbujanje kakovosti in dostopnosti infrastrukturnih zmogljivosti in storitev, ustrezne ugodnosti socialnega varstva za ženske, ki delajo v kmetijstvu, deljeno lastništvo kmetij, posebna pozornost glede priseljenk so med najpomembnejšimi točkami, o katerih so se dogovorile različne politične skupine. Kdo bi torej glasoval proti? Kako nedoločno in populistično je! Zdi se, da je poročevalka ženskam, ki delajo v kmetijstvu, pokazala svojo naklonjenost. Nič določnega ni povedano o otrocih in zdravstvenem varstvu. Pomanjkanje učinkovitega zdravstvenega varstva! Pomanjkanje učinkovitega zdravstvenega varstva in predšolskega izobraževanja je točno tisto, kar skrbi ženske iz Latvije, Estonije in Litve. Podprl sem poročilo; vendar pa je grobo in nestrokovno.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Vloga žensk je v kmetijskem sektorju še vedno podrejena vloga. Glede na to poročilo se moramo bolj posvetiti potrebam žensk, zlasti na nemestnih območjih. Treba je zagotoviti priložnosti za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter boljši dostop do varstva otrok. Kmetice vse bolj prispevajo k diverzifikaciji in prilagajanju kmetijskih gospodarstev, kar vodi k znatnemu povečanju večfunkcionalnosti v kmetijskem sektorju. Da bi lahko ohranili privlačnost kmetijstva kot vira zaposlovanja in načina življenja, je treba ženskam dati priložnost, da vplivajo na odločitve v odborih in združenjih. Prav tako mora položaj žensk v kmetijstvu postati varnejši, da bi jim zagotovili spodbudo, da ostanejo v sektorju. Glasoval sem za to poročilo, ker moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi ustaviti upad kmetijstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo gospe Jeggle, ki ga pozdravljam kot poslanec Evropskega parlamenta, izvoljen v Romuniji, državi, v kateri je v kmetijskih dejavnostih udeleženo veliko število oseb. Vendar pa bi poudaril, da bi po mojem mnenju poročilo moralo biti strožje glede vprašanja življenjskih pogojev na podeželju. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki je močno financiran, mora biti sposoben zmanjšati razlike med podeželskimi in mestnimi območji. Naložbe v posodobitev osnovne fizične infrastrukture morajo ostati bistven vidik tega sklada. Poleg tega bi bile koristne dodatne omembe staranja prebivalstva na podeželju in pomen programov, namenjenih zgodnjemu upokojevanju kmetov in uveljavitvi mladih kmetov.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Ženske so na več načinov hrbtenica našega kmetijskega sektorja. Vloga žensk postaja vse pomembnejša, bolj ko si prizadevamo vzpostaviti prave pogoje za trajnostno, ekološko odgovorno kmetijsko industrijo na majhnih gospodarstvih. Zato je za družbo pomembno, da delu žensk v kmetijskem sektorju nameni večje priznanje in spoštovanje. Poleg tega se je treba v prihodnosti bolj posvetiti posamičnim potrebam žensk v kmetijskem sektorju, da bi v industrijo pritegnili mlajše generacije. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. − (PL) Danes je bil sprejet predlog resolucije Evropskega parlamenta o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju. Naše izkušnje v zadnjih desetletjih so pokazale, da so naraščajoča udeležba žensk in njihovo znanje, izkušnje in profesionalnost ključni dejavnik v razvoju vseh gospodarskih panog. Zaradi tega razloga in drugih razlogov menim, da mora biti eden izmed temeljnih ciljev skupne kmetijske politike, da podeželje naredi privlačnejše, pri tem pa mora posebno pozornost nameniti potrebam in vlogi žensk. Prizadevati si moramo za pomoč ženskam pri doseganju njihovih ciljev in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Za dosego tega moramo zagotoviti dostop do storitev na podeželju v širokem pomenu besede in do infrastrukture ter tudi do usposabljanja in priložnosti za osebno razvoj. Ključnega pomena je sprejeti ukrepe za podporo podjetništva med ženskami in boj proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola. Osredotočiti se moramo na zagotavljanje večje politične in finančne podpore, na primer z lažjim dostopom do naložb in posojil. Prepričan sem, da bodo vsi ti ukrepi zagotovili, da se bo bolje kot doslej izkoristil velik potencial žensk za razvoj kmetijstva in lokalnih skupnosti in celotne regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo, namenjeno krepitvi vloge žensk v kmetijskem sektorju in izboljšanju njihovega položaja na podeželju ter zagotavljanju večjih socialnih jamstev in spodbujanju zaposlovanja in podjetništva. Predvsem si moramo prizadevati zagotoviti vzpostavitev učinkovito delujočega sistema socialnega varstva, ki bi omogočil zgodnje upokojevanje in porodniški dopust. Da bi vzpostavili ugodne razmere za spodbujanje podjetništva, morajo vsa podeželska območja imeti najsodobnejšo informacijsko-telekomunikacijsko infrastrukturo. Ustrezen širokopasovni dostop je eden izmed glavnih dejavnikov rasti dejavnosti malih in srednje velikih podjetij na podeželju. Poleg tega si moramo prizadevati za zagotavljanje ohranjanja podeželskih skupnosti in ustvarjanje priložnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Zaradi tega obstaja potreba po zagotavljanju, da so ljudje, ki živijo na podeželju, deležni visokega standarda zdravstvenega varstva, otroškega varstva in drugih storitev, ki so namenjene izpolnjevanju vsakodnevnih potreb in bi vzpostavile ugodnejše življenjske razmere ter zmanjšale socialno izključenost.

Države članice, ki uporabljajo denar iz strukturnih skladov, morajo oblikovati in izvajati pobude, ki bodo spodbudile udeležbo žensk na trgu dela, zmanjšale socialne neenakosti in obravnavale vprašanja, povezana s prometno infrastrukturo. Večjo pozornost je treba nameniti tudi organizacijam kmetov in vzpostaviti evropsko mrežo žensk na podeželju, da bi se v celoti izvajalo razvojne programe na podeželju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Nova skupna kmetijska politika (SKP) upošteva tudi socialna vprašanja, kakršno je vloga žensk na podeželju. Skupni cilj je izogniti se razmeram, v katerih do razvoja prihaja samo v gosto naseljenih središčih, s čimer se bomo izognili diskriminaciji na podlagi spola ali geografskega izvora ljudi, ki živijo na podeželju. Ker se strinjam s temi načeli, sem glasoval za poročilo, ki poudarja pomembno vlogo žensk v kmetijskih gospodarstvih in podeželskem okolju ter pozornost usmerja k pomenu te vloge za politike teritorialnega razvoja. Poročilo izpostavlja področja, na katerih so potrebna prizadevanja, da bi bile ženske bolje vključene in bi bil njihov poklicni potencial bolje izkoriščen, kar bi zaradi večje ekološke in energetske učinkovitosti na podeželju vodilo k boljšim možnostim v življenju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, ker se strinjam z večino predlogov, ki jih podaja, zlasti s spodbujanjem večfunkcionalnosti na podeželju, ki je območje za življenje in delo, na katerem morajo ostati skupnosti, ki jih je treba narediti bolj dinamične. Pomembno je priznati, da je podeželje posebno prizadelo staranje prebivalstva, nizka gostota prebivalstva in na nekaterih območjih odseljevanje, zaradi česar mora biti skupna kmetijska politika (SKP) usmerjena k odzivanju na te izzive. Dejstvo je, da je bilo v zgodovini delo žensk v kmetijstvu sistematično podcenjevano ter pogosto neplačano ali plačano slabše kot enako delo, ki so ga opravljali moški. Zato je pomembno, da se to upošteva kot del te teme in da se zlasti vzpostavi enake delovne pogoje za enako delo. Vsekakor menim, da je ključna stvar za to vprašanje, da bo z uveljavitvijo enakosti spolov v kmetijskih dejavnostih morebiti izgubilo svoj pomen.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Ženske so hrbtenica kmetijskega sektorja na podeželju. Zato je pomembno, da se osredotočimo na njihovo vlogo v kmetijskih gospodarstvih in na podeželju. V ta namen moramo upoštevati njihove potrebe in izkoristiti njihov potencial, saj so vprašanja, kot sta kakovost življenja in gospodarska zmogljivost, zlasti na podeželju povezana s prisotnostjo žensk in njihovim delom na številnih področjih. Zato morajo evropske podporne politike storiti več kot doslej, da izpolnijo njihove potrebe in pogoje, da se prepreči izseljevanje žensk vseh generacij s podeželja ali da se jih spodbudi k vrnitvi na podeželje. Glede na to lahko pomoč EU prispeva k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju za ženske, ki vodijo gospodarstvo ali opravljajo storitve, in tudi za potrošnike blaga in storitev. Ker imajo ženske ključno vlogo v smislu trajnostnega razvoja na podeželju, glasujem za poročilo, da se zagotovi konkretna podpora za ženske v tem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. Ženske so zelo pomembne za kmetijski sektor in podeželje, njihova prisotnost tam pa je vse bolj očitna. Zato je pomembno poudariti vlogo, ki jo igrajo ženske na kmetijskih gospodarstvih in na podeželju, pri čemer je treba zlasti upoštevati njihovo večfunkcionalno vlogo. Če želimo ženske vseh generacij obdržati na podeželju ali jih prepričati, da se tja preselijo, morajo njihove potrebe in okoliščine priti bolj do izraza v podpornih politikah. Tudi na podeželju ženske pričakujejo, da bodo lahko uresničile svoje načrte za življenje, da bodo ekonomsko neodvisne in da se bodo spopadle z družinskimi izzivi.

Evropska komisija mora povečati razporeditev v proračunu za ESS, da se zagotovi ustrezna sredstva za ukrepe za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje dostopa do trga dela in boj proti brezposelnosti ter ukrepe in dejavnosti v okviru strategije socialne vključenosti in vodilne pobude EU 2020 o boju proti revščini in socialni izključenosti v korist prikrajšanih in ranljivih oseb, zlasti žensk, vključno s tistimi, ki se srečujejo z negotovimi pogodbami. Države članice morajo prispevati predvsem k dokončnemu izboljšanju socialnega položaja žensk v kmetijstvu v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki.(FR) Kaj če bi bile kmetice prihodnost skupne kmetijske politike? Čeprav je nekoliko sporna, je ta trditev precej dobro utemeljena, če upoštevamo pomen žensk na podeželju in kmetijah. Glede na statistike kmetice v Evropski uniji predstavljajo 43 % delavcev v kmetijstvu in 20 % upravnikov kmetij, to pa ne vključuje žene kmetov, katerih dela se pogosto ne upošteva.

V času, ko se kmetije specializirajo, je ustvarjalna narava žensk nedvomna prednost, ki jo je treba skupaj z njihovo večjo skrbjo za okoljsko trajnost in kakovost priznati in podpreti na evropski ravni. Tako se je danes odločil Evropski parlament, ki je s sprejetjem poročila gospe Jeggle poudaril prihodnjo pomembno vlogo žensk pri krepitvi podeželja. Kot je poročevalka zelo primerno napisala v svoji obrazložitvi: „Izkušnje kažejo, da je kakovost življenja in gospodarska moč zlasti v podeželskih regijah povezana s prisotnostjo žensk in njihovim večstranskim udejstvovanjem.“ Tu imamo enostaven in sodoben način ponovne preučitve poklica v kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Ženske so hrbtenica kmetijskega sektorja in podeželja, njihova prisotnost tam pa je vse bolj očitna. Zato je pomembno poudariti vlogo, ki jo igrajo ženske na kmetijskih gospodarstvih in na podeželju, pri čemer je treba zlasti upoštevati večfunkcionalno naravo teh gospodarstev. V tem okviru obstajajo priložnosti za zagotavljanje praktičnih podpornih ukrepov za ženske v kmetijstvu. Večjo pozornost je treba posvetiti vrsti poklicnih sposobnosti, interesov in dosežkov žensk, tako da bodo delovna mesta v kmetijstvu za ženske še naprej privlačna. To vključuje popolno udeležbo v virih, ki podpirajo kmetijstvo kot način življenja in vrsto dejavnosti. Kmetice morajo biti udeležene v pravicah in dolžnostih, ki so sorazmerne z njihovo soodgovornostjo za kmetijsko gospodarstvo, vključno z zastopanjem interesov v kmetijskih organih in udeležbo pri dohodku kmetije.

Zagotavljanje ustrezne socialne varnosti za vse ženske, ki delajo v kmetijstvu, je še en nepogrešljiv dejavnik v sodobnem trajnostnem kmetijstvu. Upoštevati je treba izkušnje s sistemi socialne varnosti v kmetijstvu v državah članicah EU, ki morajo srednjeročno prispevati k znatnemu izboljšanju socialnega položaja žensk v kmetijstvu v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Trajnostni razvoj na podeželju je bil vedno prednostna naloga v Evropi, da bi lahko zagotovili najboljše življenjske pogoje za moške in ženske, ki so se odločili delati v tem sektorju.

V kmetijskem sektorju v Evropski uniji je trenutno zaposlenih 26,7 milijonov oseb. Dvainštirideset odstotkov je žensk, vsaj eno izmed petih kmetijskih gopodarstev pa vodi ženska. Iz teh številk je razvidna podoba ženske stvarnosti na podeželju, ki se nekoliko razlikuje od stanja v prejšnjih desetletjih, v katerih so bile ženske vodilne pri spremembah in so v vseh državah članicah prihajale iz zelo različnega socialnega in gospodarskega okolja.

Podpiram besedilo tega poročila, ker pozornost usmerja k potrebi po načrtovanju evropskih podpornih strategij za podeželje, ki so prilagojene ženskam, da bi si srednjeročno prizadevali za izboljšanje socialnih in delovnih pogojev žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Nimamo druge možnosti kot glasovati za poročilo o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju, ker smo še vedno prepričani v poklicne kmete, ki živijo od dohodka, pridobljenega iz svojega kmetijskega gospodarstva.

Ženske so v okviru kmetijstva nedvomno prikrajšane, saj je njihova naloga običajno materinstvo in podpora drugim družinskim članom Rutino kmetijstva ne tvori točno določen delovni čas, ampak se je treba prilagoditi sezonskim zahtevam, vegetativnemu obdobju in morebitni prisotnosti živine. V nekaterih obdobjih je delovni dan dolg 12 do 13 ur, sedem dni na teden, druga obdobja pa so mirnejša. Jasno je, da kmetica med nosečnostjo na primer ne more prenehati z delom, če bi morala, saj bi jo to prikrajšalo za celoletni dohodek.

Potrebe kmetic se tako razlikujejo od potreb drugih delavk, zato je ključnega pomena, da se jim zagotovi ustrezno in posebno podporo ob upoštevanju dejstva, da se kmetijska gospodarstva skoraj vedno nahajajo stran od javnih storitev, kot so javni prevoz, pomoč ali socialna podpora.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da imajo ženske veliko vlogo in ogromno prispevajo k razvoju podeželja in kmetijstva. Podpora ženskam in njihovim poslovnim načrtom v podeželskem sektorju bo celotni podeželski skupnosti pomagala znatno napredovati. Spričo gospodarske krize in visoke stopnje brezposelnosti moramo zagotoviti pobude, ki bodo ženske vseh starosti zadržale na podeželju, podprle žensko podjetništvo in vlagale v njihovo usposabljanje, da bi dosegli razvoj in inovacije v kmetijskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. (RO) Za začetek bi se gospe Jeggle zahvalila za to odlično poročilo, ki poudarja izredno pomembno vlogo žensk v kmetijstvu. Zavedam se, da bi si mnogi izmed nas želeli ženske vseh starosti zadržati na podeželju ali pa menimo, da jih je treba spodbuditi, da se preselijo tja, da se zagotovi prihodnost podeželja in kmetijstva v Evropi. Vendar pa moramo, da bi to omogočili, izboljšati dostop žensk do izobraževanja in usposabljanja v kmetijskem sektorju in jim omogočiti boljši dostop do neposrednih plačil. Po drugi strani moramo zagotoviti, da imajo dostop do dostojnih pokojnin in socialnega varstva.

V Romuniji na primer nekatere ženske, ki živijo na podeželju, niso upravičene do pokojnin za kmete in težko začnejo poslovati v kmetijskem sektorju. Zato je ključnega pomena, da se bolj osredotočimo na ženske, ki delajo na družinskih ali samooskrbnih kmetijah, in jim zagotovimo dostojno življenje in tudi ustrezne pokojnine.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. (PL) Podprla sem poročilo o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju. Zlasti podpiram rešitve, namenjene povečanju stopnje zaposlenosti med ženskami na podeželju. Na Poljskem je več brezposelnih žensk kot moških, zlasti na podeželju. Velik odstotek brezposelnih žensk na podeželju je mlajših od 34 let. V večini primerov so to izobražene ženske, ki ne morejo najti dela, ki bi ustrezalo njihovim kvalifikacijam. To je še posebno nevaren trend, saj gre za mlade ljudi, ki bi jim bilo treba zagotoviti večje priložnosti za trdno oporo na trgu dela. Dolgoročno to povzroča feminizacijo brezposelnosti na podeželju in s tem višje stopnje revščine med mladimi ženskami. Mnoge izmed njih se odločijo preseliti v mesto, da bi poiskale delo, kar vodi k staranju prebivalstva na podeželju, upadu naravne stopnje rasti in splošnemu poslabšanju življenjskih razmer za prebivalce podeželja.

V povezavi s tem podpiram predlog, da je treba v novi Uredbi EKSRP uvesti posebne ukrepe za podporo ženskam v programskem obdobju 2014–2020. Ti bi lahko pozitivno vplivali na zaposlenost žensk na podeželju. Podpiram tudi zagotavljanje ustreznih ugodnosti za ženske, ki živijo na podeželju, v okviru sistema socialne varnosti. Te ugodnosti morajo upoštevati dejstvo, da imajo ženske manjšo dobičkonosnost in da to vpliva na njihove pokojninske pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Zaradi socialnega in demografskega razvoja, spreminjajočega se sistema vrednot in večjega obsega priložnosti se spreminja struktura podeželja. Prav tako se spreminja vloga žensk na podeželju. Da bi zagotovili, da ženske ostanejo na podeželju, ali jih spodbudili, da se odločijo za življenje na podeželju, moramo bolj upoštevati njihove potrebe in zagotoviti, da se te potrebe odražajo v naši podporni politiki. Zagotoviti moramo, da so ženske bolj prepoznavne na podeželju, zlasti na gospodarskem in finančnem področju, in vzpostaviti moramo instrumente, ki bodo omogočili izpolnitev teh nalog.

Glede na dejstvo, da so še vedno ženske tiste, ki skrbijo za otroke ter bolne in starejše, pri čemer se morajo odpovedati delu, jim moramo omogočiti dosego ravnotežja med družinskim in poklicnim življenjem. To je mogoče doseči z razvojem infrastrukture, na primer z gradnjo vrtcev in razvojem različnih izobraževalnih in kulturnih možnosti. Ključ za dosego teh ciljev bo vključitev žensk vseh generacij v postopke sprejemanja odločitev.

Prav tako je nadvse pomembno izboljšati dostop do zdravstvenih storitev in programov presejalnih pregledov za odkrivanje raka za ženske. Poleg tega se še vedno splača podpirati in razvijati kmečki turizem kot gospodarsko dejavnost s nizko stopnjo tveganja, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest in ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, ter spodbujati elektronske oblike podjetništva, kot je e-poslovanje, ki omogočajo gospodarsko dejavnost ne glede na oddaljenost od mestnih središč.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. − Stranka EPLP podpira cilj poročila gospe Elisabeth Jeggle „Vloga žensk v kmetijstvu in na podeželju“, da se poudari specifične probleme sektorja, s katerimi se srečujejo ženske, ki delajo v kmetijstvu, in številne ukrepe, predlagane za krepitev njihovega položaja. Poročilo obravnava posebne potrebe žensk, ki delajo v kmetijstvu, in predlaga vrsto priporočil, ki upoštevajo njihove pogoje za življenje in njihovo vlogo in prispevek k razvoju kmetijskega gospodarstva. Vendar pa se stranka ne strinja z odstavkom 4, ki govori proti nadaljnjemu zmanjšanju deleža skupnega proračuna, razporejenega za kmetijske izdatke. Želimo si ponovno opredelitev prednostnih področij v večletnem finančnem okviru, da se popolnoma financira prednostne naloge strategije Evrope 2020, ki imajo največji vpliv na naraščanje zaposlenost in stopnjo rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Podprla sem to poročilo, ki poudarja pomen enakosti spolov pri spodbujanju trajnostne gospodarske rasti in razvoja podeželja. Menim, da je pomembno spodbujati zastopanje žensk v vseh političnih, socialnih in gospodarskih organih kmetijskega sektorja, da se zagotovi udeležbo žensk na enakopravni podlagi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Zadovoljen sem s sprejetjem poročila gospe Jeggle, h kateremu sem prispeval tudi sam. Skupna kmetijska politika ima socialno vrednost, saj priznava temeljno vlogo žensk pri ohranjanju prihodnjih možnosti podeželskega življenja in blaginje na podeželju (glede na to, da je 41 % od 14,6 milijonov oseb v kmetijstvu v EU žensk).

Cilj je predvsem spodbujanje ženske podjetniške miselnosti in spretnosti, zagotovitev sodobne infrastrukture na podeželju, ki bo ženskam omogočila ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem (na primer z ustanovitvijo vrtcev), prizadevanja za večjo zastopanost žensk v političnih, gospodarskih in socialnih organih v kmetijskem sektorju (cilj mora biti popolna enakopravnost) in izvajanje ustreznega socialnega varstva za ženske, ki delajo v kmetijstvu, ter deljeno lastništvo kmetij. Če je resnična enakopravnost pravična, potem je priznanje vloge žensk v kmetijstvu tisto, kar je resnično pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za to poročilo. Obstaja nenehna potreba po dejavni podporni politiki na podeželju, namenjeni zagotavljanju boljših možnosti in boljših priložnosti za delo ženskam. Usposobljene kmetice potrebujejo široko utemeljeno usposabljanje ter morajo biti sposobne delovati in misliti podjetniško. Za to je potrebna optimalna infrastruktura na podeželju, ko gre za izobraževanje, nadaljnje usposabljanje, šole in otroško varstvo ter neomejen dostop do sodobnih informacijskih tehnologij. Poleg tega je treba razširiti mreže žensk in dostop podjetnic do posojil in naložbenih priložnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo, ki poziva k izboljšanju položaja in priznanje žensk, ki delajo v kmetijstvu, in k nenehnemu zagotavljanju pomoči za podeželje.

Poročilo izpostavlja ključno potrebo po zagotavljanju socialnega varstva za žene kmetov, ki ustvarjajo prihodek, ter za začasne delavke in delavke migrantke. To mora biti samoumeven korak ne samo za delo v kmetijstvu, ampak tudi v širšem okviru vseh samozaposlenih oseb, če hočemo doseči cilje enakosti spolov na teh področjih, kjer se z ženskami še posebno slabo ravna.

Zato da, spodbujanje enakosti spolov je treba vključiti tudi v skupno kmetijsko politiko, Unija pa mora uskladiti svoje navedene cilje in ukrepe. Vendar pa si ne delam utvar glede splošne usklajenosti med cilji Unije in uporabo evropskih sredstev, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, katerih sestavni del so pravice žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo gospe Jeggle. Poročilo poudarja ogromen prispevek žensk v zadnjih letih k trajnostnemu razvoju podeželja in k diverzifikaciji in prilagoditvi kmetijstva spremembam na trgu. Toda če naj se ženskam zagotovi prave priložnosti v kmetijskem sektorju, mora skupna kmetijska politika vključevati vidike, bolj usmerjene k ženskam, vključno z (kot je pojasnjeno v poročilu) zagotavljanjem posebnih oblik usposabljanja in svetovanja ter infrastrukturne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe Jeggle bi čestital za dokument, ki pomembno prispeva k razpravi o obliki skupne kmetijske politike. Ključni dejavnik, ki vpliva na povečanje gospodarskega potenciala podeželja je udeležba žensk – v političnih organih in kmetijskih organizacijah ter tudi s samozaposlovanjem. Ključna zadeva v smislu ustvarjanja delovnih mest je spodbujanje elektronskih oblik podjetništva med ženskami, kakršno je e-poslovanje, ki omogočajo gospodarsko dejavnost tudi na nedostopnih območjih. Bolje moramo izkoristiti tudi priložnosti, namenjene razvoju življenja skupnosti na podeželju, z oblikovanjem in izvajanjem programov, ki podpirajo sisteme za usposabljanje za ženske organizacije.

Nekaj drugega, kar je ključnega pomena v smislu enakih možnosti, je podpora vzpostavitve ustrezne infrastrukture otroškega varstva na podeželju, saj pravilno delujoče otroško varstvo ženskam olajša hitrejše vračanje na delo ter jih naredi konkurenčnejše na trgu dela. Ponovno bi se zahvalil gospe Jeggle, da je med pripravljanjem poročila upoštevala moje predloge. V dokument so bile vključene zadeve, ki so jih zahtevale ženske med javnim posvetovanjem, ki sem ga organizirala v regiji Ziemia Lubuska.

 
  
  

Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A7-0054/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo o učinkovitosti in uspešnosti financiranja EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah. To je zelo pomemben dokument za Litvo, Bolgarijo in Slovaško, ker razgrajujejo jedrske elektrarne. Vlada zaskrbljenost, da so pri ključnih projektih upravljanja infrastrukture za obdelavo odpadkov nastale resne zamude v Litvi, kar ji preprečuje pravočasno in učinkovito porabo sredstev EU. Ugotovljeno je bilo, da je še vedno potrebno znatno financiranje za razgradnjo in da državna sredstva ne zadostujejo za kritje: državni sklad za razgradnjo JE Ignaline je do zdaj zbral ravno nekaj več kot 100 milijonov EUR (medtem ko tehnični stroški same razgradnje znašajo med 987 milijonov EUR in 1.300 milijonov EUR). Evropski parlament zato države članice poziva, naj v zvezi s tem sprejmejo ustrezne ukrepe. Razgradnja jedrskih elektrarn je zelo zapleten proces. Države nimajo dovolj izkušenj, da bi predvidele vse potrebno delo in ga učinkovito opravile. Evropski parlament to resolucijo sprejema pravočasno in bo Litvo, Bolgarijo, Slovaško in vse države članice EU spodbudil k čim učinkovitejšim delom za razgradnjo. To je zelo pomembno delo, ki bo še naprej deležno velike pozornosti Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem ta pomemben dokument. Ko so se Litva, Slovaška in Bolgarija pridružile Evropski uniji, so se politično in gospodarsko zavezale razgradnji jedrskih elektrarn, Evropska unija pa se je zavezala, da razporedi finančno pomoč, potrebno za delo pri razgradnji, gradnjo deponij jedrskih odpadkov, skladišč za te odpadke in razvoj energetskih projektov. Menim, da lahko koncept solidarnosti Evropske unije učinkovito prispeva k blaženju negativnih gospodarskih posledic zgodnjega zaprtja v energetskem sektorju, vendar pa ostajajo številna pomembna vprašanja nerešena. Vprašanje nagrad ni povsem jasno, ker je zdaj znano, da sedanje financiranje ne bo zadostovalo za pravočasno in ustrezno razgradnjo. Obstaja nevarnost, da bo zamudo razgradnjo jedrskih elektrarn povzročilo pomanjkanje finančnih sredstev, to pa lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Natančne načrte za razgradnjo je treba še dokončati, zaradi česar še vedno ni dovolj informacij o časovnih razporedih, stroških posameznih projektov in njihovih virih financiranja. Strinjam se, da mora imeti Evropska komisija večjo usklajevalno vlogo s temi tremi državami članicami, da se doseže dogovor o predložitvi natančnih načrtov, dokončanje dela v skladu z razporedom in obseg financiranja. Komisija mora tudi preučiti možnosti za spremembo načinov financiranja operacij razgradnje s strani EU glede na strategije, ki jih uporabljajo države članice, in njihove nacionalne upravne strukture, ter za poenostavitev pravil za upravljanje sredstev, tako da ne bodo vplivala na varnost in zaščito pri operacijah razgradnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Marinescuja, ker bo po mojem mnenju pomanjkanje financiranja za ukrepe razgradnje povzročilo zamudo pri zagotavljanju finančne pomoči trem državam članicam: Litvi, Slovaški in Bolgariji. Zamuda v tem procesu bi povzročila tveganje za okolje in zdravje ljudi. V prihodnjih ocenah, ki jih bosta opravila Evropska komisija in Računsko sodišče Evropske unije, je treba pojasniti naslednje: razporeditev in porabo sredstev EU za zagotavljanje varne razgradnje, varno skladiščenje jedrskih odpadkov in usklajevanje med tremi obstoječimi programi. V zvezi s tem je treba pridobljene izkušnje učinkovito uporabiti, uporabiti pa je treba model, utemeljen na predhodno pripravljenih in financiranih projektih, da se doseže zmanjšanje stroškov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo kolega poslanca o zagotavljanju finančne pomoči, za katero so v zvezi z zaprtjem svojih jedrskih elektrarn zaprosile Litva, Slovaška in Bolgarija. Zelo jasno je, da se lahko soočimo z izredno resnimi posledicami za okolje in zdravje ljudi, če ne bomo zagotovili ustreznih sredstev. Razporejena sredstva je treba upravljati primerno in pregledno. Resen pomislek je, da ne obstaja skupina koordinatorjev in strokovnjakov EU za vse tri projekte, ki bo nadzorovala pripravo načrta in jasnega časovnega razporeda ter ustrezno porabo že dodeljenih sredstev in odločila, kaj je potrebno za dokončanje zaprtja v varnih pogojih.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Ključna beseda v tem poročilu je „odgovornost“. Jedrska industrija se mora zavedati, da se ne more več izmikati svoji odgovornosti za razgradnjo jedrskih elektrarn, kot je zelo pogosto storila v preteklosti. Razgradnja jedrskih elektrarn z na splošno nezadostnimi varnostnimi standardi je bila točno tisto, kar se je zavezala storiti v času različnih pristopnih postopkov EU. Žal dodeljena sredstva niso bila pravilno porabljena. Zato je čas, da se iz tega potegne vse potrebne zaključke. Ta pripomba lahko velja za jedrske elektrarne v novih državah članicah, vendar pa je prav tako pomembna za vse države EU, ki so se odločile za to tehnologijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Zaradi nesreče na Japonskem smo se vsi zamislili glede jedrske varnosti. Pomoč pri zaprtju elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, ki so uporabljale zastarelo tehnologijo, prispeva k zmanjšanju posledic izrednih izdatkov, ki jih povzroča njihovo zaprtje do leta 2013. Pomoč se usmerja v izboljšanje okolja in posodobitev novih električnih sistemov ter v izboljšanje zagotavljanja oskrbe. Glasovala sem za to pobudo, ker mora biti to tudi prihodnost za druge evropske jedrske elektrarne z zastarelo tehnologijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) S tem poročilom Parlament izvaja pritisk na Komisijo, da zagotovi, da bo še naprej pozorno spremljala in nadzorovala način, na katerega so Slovaška, Bolgarija in Litva porabile in bodo v prihodnosti porabile precejšnje vsote denarja, od katerega imajo koristi v okviru programa za razgradnjo njihovih jedrskih elektrarn iz obdobja Sovjetske zveze, da bi jih naredile varne. Katastrofalna nesreča pred nekaj tedni na Japonskem je tistim, ki se tega še niso zavedli, pokazala, da se z jedrsko energijo ni šaliti: ko imamo opravka z atomi, je treba varnostna merila najstrožje izvajati, zato mora Komisija prevzeti odgovornost za spremljanje napredka programov za razgradnjo starih elektrarn v treh nekdanjih komunističnih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Marinescuja, ki pozornost usmerja k problemu, ki je sedaj zelo aktualen. Spričo dogodkov na Japonskem se zdaj zastavljajo vprašanja v zvezi z varnostjo obstoječih in delujočih jedrskih elektrarn v Evropi.

Obveznost, ki so jo med pogajanji za pristop k EU sprejele Litva, Bolgarija in Slovaška, da razgradijo svoje stare jedrske reaktorje, za katere se je izkazalo, da jih ni mogoče prilagoditi, da bi izpolnjevali minimalne varnostne standarde, mora biti trajnostna in usklajena obveznost, v zvezi s katero je Evropska unija že pred nekaj časa vzpostavila in zagotovila svežnje pomoči in sredstev. Upam, da bodo dela za razgradnjo potekala hitro in na način, ki zagotavlja največjo varnost državljanov in okolja. Upam tudi, da bodo kos zamudam in bodo delo končale do konca dogovorjenega obdobja.

Nazadnje bi poudaril, pri čemer ne mislim na posamezne primere, potrebo po spremljanju tega, kateri pregledi se opravljajo pri drugih reaktorjih v Evropi, s čimer bi institucije postale odgovorne za zagotavljanje varnosti ne samo obstoječih elektrarn, ampak tudi novih, če bi se jih v prihodnosti zgradilo še več.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. (RO) Izpolnjevanje standardov za jedrsko varnost in zaščita prebivalstva pred jedrsko nevarnostjo sta posebno pomembna vidika, ki upravičujeta financiranje, ki ga je Evropska unija odobrila trem državam članicam za razgradnjo njihovih jedrskih elektrarn, ki jih ne bi bilo mogoče več posodobiti, da bi izpolnjevale najvišje varnostne standarde. Vendar pa popolnoma podpiram stališče, izraženo v tej resoluciji, da moramo spremljati način porabe teh sredstev, da zagotovimo, da bodo učinkovito prispevala k zagotavljanju varnosti postopka razgradnje. Žal strategije niso dovolj jasne, zaradi česar ne obstajajo zgornje meje financiranja dejavnosti razgradnje s strani Evropske unije. V prihodnosti se je treba izogniti takšnemu načinu dela in izdelati celovit načrt, ki mora zajemati vse dejavnosti, ki bodo upravičene do financiranja. Ključnega pomena je zagotoviti preglednost načina porabe teh sredstev, da se zagotovi učinkovitost financiranja, in nazadnje zagotoviti odgovorno porabo denarja evropskih davkoplačevalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Razgradnja jedrskih reaktorjev na Slovaškem, v Bolgariji in Litvi je nujna, ker ne morejo izpolniti zahtevanih minimalnih varnostnih standardov s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. To ne bo mogoče brez finančne pomoči EU za obravnavanje posledic njihovega zaprtja in razgradnje, ki bi seveda zajemala ukrepe za okoljsko nadgradnjo v skladu s pravnim redom in ukrepe za modernizacijo za izboljšanje proizvodne zmogljivosti in tako dalje. Finančna pomoč Evropske unije se lahko izplača kot prispevek trem mednarodnim podpornim skladom za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki jih upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je zaskrbljena zaradi morebitnih varnostnih posledic razgradnje starih jedrskih elektrarn v novih državah članicah in morebitnega neustreznega ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki bodo nastali. Operacije, ki so potrebne, so na splošno zelo obsežne. Zato je ključnega pomena, da se finančna sredstva, ki jih dodeli EU, upravlja čim ustrezneje in pregledneje in zagotovi ustrezen zunanji nadzor, da se zagotovi pošteno konkurenco na energetskem trgu. Obenem mora Unija nenehno spodbujati razvoj alternativnih virov energije, ki imajo malo emisij in so konkurenčni, da bi odpravila neželene gospodarske in socialne posledice postopkov razgradnje starih jedrskih elektrarn.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Od leta 2007 so bile s precejšnjo finančno podporo EU razgrajene tri jedrske elektrarne v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji. Spričo zamud in splošnega slabega upravljanja Parlament poziva Komisijo, naj sestavi usklajevalno skupino, ki bo nadzorovala izdelavo načrta in časovnega razporeda, pregledala uporabo doslej dodeljenega denarja in odločila, ali bo pomoč EU še potrebna po letu 2013. Parlament je zahteval tudi, da Evropsko računsko sodišče do konca leta pripravi posebno poročilo o teh treh programih razgradnje, da se ugotovi, ali je porabljeni denar resnično pripomogel k izboljšanju varnosti. Spričo proračunskih omejitev, ki so prizadele vse države, se bo Parlament s podaljšanjem pomoči strinjal samo, če so sredstva EU resnično pripomogla k izboljšanju varnosti oskrbe z energijo, modernizaciji infrastrukture in razvoju projektov za trajnostno energijo. Po jedrski nesreči na Japonskem se EU zaveda, kakšen je obseg njenih odgovornosti in da si ne more privoščiti zanemarjanja varnosti svojih jedrskih elektrarn.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo o učinkovitosti financiranje EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah predstavlja povzetek financiranja EU za odklop in razgradnjo jedrskih elektrarn Ignalina v Litvi, Bohunice na Slovaškem in Kozloduj v Bolgariji. V okviru pogajanj za pristop k EU so se Litva, Slovaška in Bolgarija zavezale zaprtju in razgradnji teh jedrskih elektrarn, ki jih glede na pogajanja G7 ne bi bilo mogoče modernizirati s finančno sprejemljivimi stroški in v katerih je bilo nemogoče zagotoviti minimalne varnostne standarde. EU se je zavezala financiranju zaprtja in razgradnje in zagotavlja finančni okvir. Pozdravljam dejstvo, da lahko EU podpre te dejavnosti. Razgradnja starih in nevarnih jedrskih elektrarn v Evropi je bistvena za ohranjanje življenja in zdravja evropskih državljanov.

Upam, da bo na podoben način zaprta in razgrajena najstarejša jedrska elektrarna v Franciji. Nemčija se je za podoben korak odločila takoj po nesreči na Japonskem. Glasoval bom za sprejetje poročila, saj je treba z ustreznim financiranjem EU dokončati postopke za zaprtje in razgradnjo jedrskih elektrarn Ignalina, Bohunice in Kozloduj.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o financiranju EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah. Menim, da mora EU podpreti zaprtje teh elektrarn in naložbe v projekte za alternativne energetske vire, da se zagotovi varnost in zaščiti zdravje evropske javnosti, zmanjša energetsko učinkovitost in čim bolj zmanjša morebitne socialne stroške.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Pred pristopom so bili predpisi v zvezi z jedrsko energijo in radioaktivnimi odpadki, ki so veljali v državah srednje in vzhodne Evrope, manj strogi od predpisov, ki so takrat veljali v EU. Poleg tega se je v nekaterih izmed teh držav nadaljevalo obratovanje starih reaktorjev sovjetske izdelave, ki jih ni bilo mogoče prilagoditi zahtevanim minimalnim varnostnim standardom s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. Zaradi tega so se Litva, Slovaška in Bolgarija ob pristopu zavezale razgradnji reaktorjev, ki ne izpolnjujejo standardov. Za to je bilo potrebno posredovanje in finančna pomoč EU, ki se bo nadaljevala do leta 2013. Po tragičnih dogodkih na Japonskem po mojem mnenju obstaja nujna potreba po dokončanju vseh programov za zaprtje in razgradnjo jedrskih elektrarn v srednji in vzhodni Evropi, katerih obratovanje ni skladno z evropskimi varnostnimi standardi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Litva, Slovaška in Bolgarija so izpolnile svoje obveznosti v zvezi s pravočasnim zaprtjem treh jedrskih elektrarn (JE). enota 1 jedrske elektrarne Ignalina je bila zaprta 31. decembra 2004, enota 2 pa 31. decembra 2009. Enota 1 jedrske elektrarne Bohunice V1 je bila zaprta 31. decembra 2006, enota 2 pa 31. decembra 2008. Enoti 1 in 2 jedrske elektrarne Kozloduj sta bili zaprti 31. decembra 2002, enoti 3 in 4 pa 31. decembra 2006. Obstaja pravna podlaga za dodelitev finančne pomoči, zneski pa se vsako leto določijo s sklepom Komisije na podlagi posameznih dokumentov o skupnem letnem načrtovanju, kar omogoča nadzor nad razvojem in financiranjem odobrenih projektov. Namen pomoči EU je podpora tem trem državam članicam pri obvladovanju finančnega in gospodarskega bremena, ki so ga povzročili določeni datumi predčasnega zaprtja, ter kritje stroškov številnih pomembnih dejavnosti razgradnje, vlaganje v energetske projekte, katerih namen je zmanjšanje energetske odvisnosti, in pomoč pri blaženju socialnih posledic razgradnje elektrarn.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vemo, da je povprečna starost reaktorjev, ki obratujejo v jedrskih elektrarnah v skoraj polovici držav članic Evropske unije, sorazmerno visoka, zaradi česar je treba nekatere izmed teh reaktorjev zaradi varnosti razgraditi, da bi zaščitili in zavarovali javno zdravje in okolje.

V primeru novih držav članic, soočenih z zahtevo po razgradnji številnih enot, se nam zdi prav, da lahko pričakujejo podporo EU za ustrezno in varno dokončanje postopka razgradnje.

Ti postopki morajo zajemati potrebno vzdrževanje in nadzor po zaprtju, predelavo odpadkov, shranjevanje in dekontaminacijo odpadkov in izrabljenega goriva ter nadomestitev produkcijskih zmogljivosti zaprtih enot, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti okoljski trajnosti in energetski učinkovitosti.

Nazadnje je treba omeniti, da je treba upoštevati tudi socialne posledice teh postopkov in zagotoviti – poleg vseh varnostnih pogojev pred, med in po razgradnji – zaščito delovnih mest in drugih pravic delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Odstavek 7 poročila gospoda Marinescuja ugotavlja, da bi bilo treba razgradnji zadevnih jedrskih elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji „pripisati status najpomembnejše prednostne naloge zaradi varnosti in zdravja vseh evropskih prebivalcev“. Popolnoma se strinjam s to ugotovitvijo, vendar pa bi šel še dlje: popoln odmik od jedrske energije v vseh državah članicah bi bil v interesu varnosti in zdravja naših ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Kot veste, so v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, so obratovali stari jedrski reaktorji sovjetske izdelave, za katere je mednarodna skupnost prišla do zaključka, da se jih ne da posodobiti, da bi dosegli zahtevane minimalne varnostne standarde s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. Ker predčasno zaprtje predstavlja izredno finančno breme, se je Evropska unija iz solidarnosti zavezala, da bo ponudila zadostno dodatno finančno pomoč za razgradnjo teh jedrskih elektrarn do konca leta 2013. Vendar pa obstaja zaskrbljenost, da so nastale pri ključnih projektih upravljanja infrastrukture za obdelavo odpadkov (projekt za skladišče izrabljenega goriva in deponijo odpadkov) resne zamude. Manevrski prostor v sistemu je skoraj izčrpan in zamude bi lahko začele vplivati na kritično pot celotnega načrta razgradnje, s sorazmernim povečanjem stroškov. Komisija mora poročati o rezultatih ponovne ocene časovnega načrta projekta. Velik del sredstev je bil dodeljen za energetske projekte, vendar pa je še vedno potrebno znatno financiranje za razgradnjo in državna sredstva ne zadostujejo za kritje: državnemu skladu za razgradnjo JE Ignaline ni uspelo zbrati dovolj sredstev. Tehnični stroški same razgradnje znašajo med 987 milijonov EUR in 1.300 milijonov EUR. Države članice EU morajo v zvezi s tem sprejeti ustrezne ukrepe. Poleg tega moramo v zvezi z jedrsko varnostjo razpravljati o novih jedrskih elektrarnah z jedrskimi reaktorji, ki se jih načrtuje na mejah EU v Rusiji in Belorusiji. Te lahko predstavljajo nov izziv za EU, ki bi lahko v prihodnosti predstavljal resnično tveganje za zdravje naših ljudi in okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Jedrskih reaktorjev v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji ni mogoče modernizirati s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki, da se zagotovi, da izpolnjujejo zahtevane minimalne varnostne standarde. V okviru svojih pogajanj za pristop so se te tri države obvezale, da bodo zaprle in nato na določene datume razgradile te jedrske reaktorje. Da bi nadaljevali z uspešnim zaprtjem, potrebujemo jasen finančni okvir in nadzor nad pravilno uporabo zagotovljenih sredstev. Podpiram poročilo gospoda Marinescuja, saj mora biti varnost evropskih državljanov naša najpomembnejša prednostna naloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Tema učinkovitosti in uspešnosti financiranja EU na področju projektov za razgradnjo jedrskih elektrarn v novih državah članicah je zdaj pomembnejša kot kdaj koli prej. Zaradi nedavnih dogodkov na Japonskem so varnostni pomisleki postali nujnejši kot prej. Poročilo gospoda Marinescuja natančneje preučuje zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji. Ob vstopu v evropsko družino so te države prevzele odgovornost za razgradnjo jedrskih elektrarn na njihovem ozemlju. EU se je zavezala zagotavljanju zadostne finančne pomoči za izpolnitev teh obveznosti. Dejansko menim, da mora Evropska unija predlagati odločno ukrepanje v zvezi z določenimi zadevami, ki so blizu njenim državljanom, vključno z varnostjo jedrskih elektrarn.

 
  
MPphoto
 
 

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki.(FR) Ko so se Litva, Slovaška in Bolgarija pridružile Evropski uniji, je bil sestavljen načrt za zaprtje in razgradnjo številnih starih jedrskih elektrarn, ki ne izpolnjujejo evropskih standardov. Zaradi sprostitve zelo obsežnih proračunskih sredstev, katerih višina bo do konca leta 2013 znašala 2.848 milijonov EUR, je bilo mogoče zapreti vse te elektrarne in v teh državah zagotoviti delen prehod na druge energetske vire. Vendar pa se zdi, da številne obveznosti niso bile spoštovane, zato se sprašujem o porabi dodeljenih sredstev. Zato sem glasovala za to resolucijo Evropskega parlamenta. Ob izpostavljanju skorajda neobstoječega napredka pri razgradnji, čeprav je bila ta glavni razlog tega programa, resolucija poziva Komisijo, naj učinkoviteje izvaja to pomoč na primer s pripravo letnega poročila o napredku. V ta namen bi lahko Komisija svoje poročilo utemeljila na reviziji, ki jo sedaj izvaja Evropsko računsko sodišče. Sestaviti mora tudi skupino koordinatorjev in strokovnjakov EU za vse tri projekte, česar začuda še vedno ni storila.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ki obravnava tri države, Litvo, Slovaško in Bolgarijo, v katerih so obratovali stari jedrski reaktorji sovjetske izdelave, za katere je mednarodna skupnost, v skladu z večstranskim programom ukrepov skupine G7, sprejetim na vrhunskem srečanju skupine v Münchnu leta 1992, prišla do zaključka, da se jih ne da posodobiti, da bi dosegli zahtevane minimalne varnostne standarde s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. V okviru pogajanj za pristop k Evropski uniji so se te tri države obvezale, da bodo zaprle in nato na določene datume razgradile te jedrske reaktorje. Ker predčasno zaprtje predstavlja izredno finančno breme, se je Evropska unija iz solidarnosti zavezala, da bo ponudila zadostno dodatno finančno pomoč za razgradnjo teh jedrskih elektrarn do konca leta 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o financiranju EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah. Te elektrarne predstavljajo nevarnost za javno zdravje in ekosistem ne samo v svojih državah, ampak tudi po vsej Evropi in po svetu. V zvezi s temo poročila sem glasovala za prispevanje k razgradnji teh starih elektrarn. Vendar pa menim, da mora jedrska politika EU iti še dlje. Glede na resna tveganja, ki so povezana z jedrsko energijo in so že dolgo znana, in na sedanjo jedrsko nesrečo na Japonskem pozivam k takojšnji pripravi evropskega načrta za odpravo te energije. Prav tako menim, da mora EU takoj prekiniti financiranje in podporo za nove jedrske elektrarne.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) To poročilo obravnava razgradnjo jedrskih elektrarn, ki so v slabem stanju in predstavljajo neposredno tveganje za zdravje vseh državljanov EU. Samo delno postavlja pod vprašaj tako imenovani „energetski“ del finančne pomoči EU, ki je bila dodeljena temu programu za razgradnjo.

Parlament mora jasno obsoditi financiranje novih jedrskih elektrarn. Tega ni storil, prav tako pa ne zahteva odprave jedrske energije, čeprav je potrebna. Glede na nesrečo v Fukušimi, ki se je zgodila pred nekaj dnevi, je to sramotno kratkovidno. Pozivam k takojšnjemu izvajanju evropskega načrta za postopno odpravo jedrske energije. Glasoval sem za poročilo, zlasti za financiranje razgradnje jedrskih elektrarn, ki jih zajema to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Jedrska varnost zadeva vsakogar v Evropi. Nedavna nesreča na Japonskem je izpostavila tveganja, povezana z jedrskimi elektrarnami. Vzhodnoevropske države, ki želijo postati del EU, imajo jedrske reaktorje sovjetske izdelave, ki so dolgo obratovali in so dosegli konec svoje življenjske dobe. Glede na precejšnje stroške razgradnje teh elektrarn je samoumevno, da EU podpre te države v njihovih prizadevanjih za razgradnjo, tako da na evropskem ozemlju ne bo prišlo do jedrske nesreče s posledicami, ki so nam žal vsem dobro znane.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za to poročilo o učinkovitosti in uspešnosti financiranja EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah, ker ugotavlja, da bi razgradnja jedrskih elektrarn morala postati najpomembnejša prednostna naloga v interesu varnosti in zdravja vseh ljudi v Evropi, in ker izraža zaskrbljenost, da bo pomanjkanje finančnih sredstev za ukrepe razgradnje povzročilo zamudo pri razgradnji jedrskih elektrarn in ogrozilo okolje in zdravje ljudi. Nesreča v Fukušimi je dokaz, da jedrske energije v primeru nesreče ni mogoče nadzorovati in da njeno upravljanje ne sme biti v zasebnih rokah. Zato nujno potrebujemo moratorij, da se ne bi gradilo nadaljnjih jedrskih elektrarn, določiti pa moramo tudi časovni razpored za zaprtje 143 elektrarn, ki trenutno obstajajo v Evropi. EU se mora premakniti v smeri prihodnosti brez jedrskih elektrarn in utemeljeni na obnovljivih virih energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Ta resolucija ocenjuje načrte za razgradnjo zastarelih jedrskih elektrarn v treh državah EU: Ignaline v Litvi, Bohunic na Slovaškem, Kozloduja v Bolgariji. Resolucija ocenjuje tudi izdatke in zamude pri morebitnem financiranju energetskih projektov, ki niso povezani z razgradnjo. „Morebitno financiranje“ je dobro povedano. Jasno in natančno je treba opredeliti, kako se bo nadomestilo močne energetske vire, kje in kdaj bodo zgrajene nove elektrarne z našimi finančnimi sredstvi. Glasoval sem „za“, ker poznam tveganja jedrskih elektrarn, toda kakšen smisel ima razgradnja Ignaline, če druge jedrske elektrarne v Evropski uniji še niso bile zgrajene? Morda bi jih bilo bolje obnoviti?

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Posodobitev nekaterih jedrskih reaktorjev v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, da se zagotovi, da izpolnjujejo zahtevane minimalne varnostne standarde, je bodisi nemogoča ali pa so njeni gospodarski stroški nesprejemljivi. V skladu s pogajanji za pristop k EU se je tem srednjeevropskim in vzhodnoevropskim državam zagotovilo financiranje za pomoč pri razgradnji zastarelih reaktorjev. Do leta 2009 so Litva (Ignalina), Slovaška (Bohunice V1) in Bolgarija (Kozloduj) prejele približno 1.300 milijonov EUR. EU je zavezana nadaljnjim plačilom do konca leta 2013. Med rusko-ukrajinsko plinsko krizo je Slovaška razmišljala o ponovnem zagonu razgrajene jedrske elektrarne Bohunice, da bi pokrila energetski primanjkljaj, ki ga je povzročilo pomanjkanje oskrbe s plinom iz Rusije. Japonska nam je pokazala, kako enostavno lahko jedrska elektrarna uide izpod nadzora. Zaradi tega je še toliko pomembnejše, da se zastarele reaktorje zapre, obenem pa gradi alternativne vire energije, da bi preprečili ponovni zagon skozi zadnja vrata. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Nobenega dvoma ni, da morajo EU in države članice v interesu varnosti in zdravja vseh evropskih državljanov za najpomembnejšo prednostno nalogo določiti razgradnjo zadevnih jedrskih elektrarn v novih državah članicah. Vendar pa je treba prav toliko pozornosti posvetiti tudi odpravi nevarnosti v neposredni bližini Evropske unije. V zvezi s tem poudarjam nujno potrebo po opredelitvi in uporabi sredstev, potrebnih za gradnjo novega sarkofaga nad černobilskim jedrskim reaktorjem, ki je eksplodiral leta 1986.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjam se z resolucijo o učinkovitosti in uspešnosti financiranja EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji. Predvsem si moramo prizadevati zagotoviti, da bo celotno delo v zvezi z razgradnjo opravljeno pravočasno, obenem pa ustrezno izvajati vse potrebne varnostne ukrepe in odpraviti tudi minimalna tveganja za zdravje ljudi in okolje. Če smo zavezani razgradnji jedrske elektrarne Ignalina in drugih, je treba vsa finančna sredstva, dodeljena za ta postopek, porabiti skladno z namenom in v skladu z načelom preglednosti in učinkovitosti. Nacionalne oblasti morajo nujno dokončati natančne načrte za razgradnjo. Menim, da bodo rezultati revizije, ki jo je opravilo Evropsko računsko sodišče, razkrili cilje uporabe sredstev in njihovo učinkovitost. Močno si moramo prizadevati zagotoviti, da se bodo do leta 2013 začele dejavnosti razgradnje in ravnanja z nastalimi odpadki. Menim, da je priporočljivo od Komisije zahtevati, da Evropskemu parlamentu predloži natančen finančni načrt in opredeli odgovornost za porabo pomoči Evropske unije. Glede na dejstvo, da se z državnimi sredstvi za razgradnjo jedrskih elektrarn ni zbral zadosten znesek, bi bilo priporočljivo, da bi strategije in načrti vključevali nove ukrepe in zagotavljali ustrezna dodatna sredstva EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za besedilo o financiranju EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, ker spričo nedavnih dogodkov v zvezi s potresom in jedrsko krizo na Japonskem menim, da mora Evropska unija nujno sprejeti politiko varnostnih pregledov jedrskih reaktorjev, ki bodo odpravili vsakršno tveganje. Na ozemlju zadevnih držav so obratovali stari jedrski reaktorji sovjetske izdelave, za katere se je izkazalo, da jih je tehnično nemogoče posodobiti, da bi izpolnjevali zahtevane mednarodne varnostne standarde. Financiranje, ki ga zagotavlja EU, je skladno z gospodarskim bremenom, ki so ga prevzele te države, da bi zaprle jedrske elektrarne.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot del pogajanj za pristop k EU so Litva, Slovaška in Bolgarija izpogajale podporo za razgradnjo starih jedrskih reaktorjev sovjetske izdelave, za katere je mednarodna skupnost, v skladu z večstranskim programom ukrepov skupine G7, sprejetim na vrhunskem srečanju skupine v Münchnu leta 1992, prišla do zaključka, da se jih ne da posodobiti, da bi dosegli zahtevane minimalne varnostne standarde s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. V okviru pogajanj za pristop so se te tri države obvezale, da bodo zaprle in nato na določene datume razgradile te jedrske reaktorje. Ker predčasno zaprtje predstavlja izredno finančno breme, se je Evropska unija iz solidarnosti zavezala, da bo ponudila zadostno dodatno finančno pomoč za razgradnjo teh jedrskih elektrarn do konca leta 2013. Program pomoči je bil predmet rednih revizij in ocen. Evropsko računsko sodišče sedaj izvaja revizijo rezultatov treh programov, poročilo pa se pričakuje jeseni 2011. Zaključiti je že mogoče, da bi se lahko zagotovilo sinergijo med temi tremi projekti, tako da bi bilo ukrepanje EU učinkovitejše in uspešnejše. Glasovala sem za poročilo, iz njegove vsebine pa bi izpostavila priporočilo Komisije za uskladitev pravil financiranja razgradnje jedrskih reaktorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Namen predloga resolucije Evropskega parlamenta o učinkovitosti in uspešnosti financiranja EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah, kot je bil predstavljen 14. marca 2011, je ugotoviti stopnjo razgradnje zastarelih jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem, ki jim je od leta 1999 dodeljena finančna pomoč EU za ta projekt. Varnost oskrbe z energijo je ena izmed temeljnih prednostnih nalog v energetski strategiji EU. Glede na trenutne napovedi dosedanjih zamud v programih še vedno velja, da naj bi se do leta 2013 začele dejavnosti razgradnje in ravnanja z nastalimi odpadki ter da naj bi začeli uslužbenci elektrarne izvajati dela. Kljub temu ostaja precejšnja zaskrbljenost, da je treba dokončati načrte za razgradnjo in da si bo treba prizadevati za izboljšanje upravljanja finančnih sredstev in tudi usklajevanje med nacionalnimi organi zadevnih držav članic. Zaradi navedenih razlogov sem glasoval za predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. V treh državah, v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, so obratovali stari jedrski reaktorji sovjetske izdelave, za katere je mednarodna skupnost, v skladu z večstranskim programom ukrepov skupine G7, sprejetim na vrhunskem srečanju skupine v Münchnu leta 1992, prišla do zaključka, da se jih ne da posodobiti, da bi dosegli zahtevane minimalne varnostne standarde s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. V okviru pogajanj za pristop k Evropski uniji so se te tri države obvezale, da bodo zaprle in nato na določene datume razgradile te jedrske reaktorje. Ker predčasno zaprtje predstavlja izredno finančno breme, se je Evropska unija iz solidarnosti zavezala, da bo ponudila zadostno dodatno finančno pomoč za razgradnjo teh jedrskih elektrarn do konca leta 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker se mi zdi izredno pomembno, da še naprej pozorno spremljamo razgradnjo jedrskih elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, v katerih so ob vstopu v Evropsko unijo obratovali stari jedrski reaktorji sovjetske izdelave, za katere se je izkazalo, da se jih ne da s sprejemljivimi izdatki posodobiti, da bi izpolnjevali novejše varnostne standarde.

Po nedavni nesreči na Japonskem zamude pri teh postopkih niso več mogoče v korist varnosti vseh državljanov v Evropi in drugod, poleg tega pa izrednega finančnega bremena, povezanega s postopkom razgradnje, ni več mogoče uporabljati kot izgovor za morebitno zamudo. Zaradi tega je Evropska unija zavezana zagotavljanju ustrezne finančne pomoči za razgradnjo teh reaktorjev pred koncem leta 2013. V interesu celotne Evropske unije ni mogoče dopustiti nadaljnjih zamud in jih je treba ob vseh najpomembnejših priložnostih takoj obsoditi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Po jedrski nesreči, ki jo je povzročila jedrska elektrarna na Japonskem in ki je bila povezana tudi z neizpolnjevanjem veljavnih varnostnih standardov, lahko rečemo, da smo se odlično odločili, ko so bili med pogajanji za pristop določeni datumu za dokončno zaprtje treh jedrskih elektrarn s starimi reaktorji sovjetske izdelave v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji.

Datum za dokončno zaprtje in posledično varno vzdrževanje je bil določen za leto 2013, stroški za Evropsko unijo pa dosegajo skoraj 3 milijarde EUR. Glede na zamude in povečanje stroškov, povezanih z varnostjo treh jedrskih elektrarn, poročilo poziva Komisijo, naj izvaja močnejši nadzor, ugotovi trenutno stanje in pričakovani časovni okvir za dokončanje različnih faz postopka razgradnje v skladu s prvotnim časovnim načrtom.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Litva, Slovaška in Bolgarija so imele stare jedrske elektrarne z reaktorji sovjetske izdelave, za katere se je mednarodna skupnost odločila, da jih ni mogoče posodobiti, da bi izpolnjevali minimalne varnostne zahteve s sprejemljivimi gospodarskimi izdatki. Za zaprtje treh jedrskih elektrarn do dogovorjenega datuma in njihovo posledično razgradnjo so bila uporabljena pogajanja za pristop. Za to je bilo za obdobju 1999–2013 namenjenih 2,7 milijard evrov. Do konca leta 2009 je bilo od tega zneska že izplačanih 1,8 milijard EUR. Kljub temu je prišlo do precejšnjih zamud pri izvajanju programov za razgradnjo. Evropski parlament se boji, da bodo te zamude vodile k tveganjem za okolje in zdravje ljudi. Zadovoljen sem s tem poročilom, nenazadnje zato, ker je Parlament podprl moje predloge sprememb, ki so bili predloženi v Odboru za proračunski nadzor, in pozval k popolnoma preglednemu upravljanju sredstev in njihove porabe.

Evropski parlament je sprejel tudi moj predlog spremembe v zvezi s tem, da mora Komisija letno poročati Parlamentu in nas obvestiti, ali je bila napoved, da bodo dodeljena sredstva porabljena v naslednjih treh letih, pravilna. To poročilo predstavlja temelj za zelo natančno spremljanje tega postopka, to pa je pozitivno z več vidikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za to poročilo, ker podpiram postopno razgradnjo jedrskih elektrarn.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za to poročilo. Razgradnja jedrskih elektrarn Ignalina, Bohunice in Kozloduj traja predolgo, zato bi bilo od nacionalnih upravljavcev treba zahtevati večjo zavezanost. Nujno potrebno je tudi, da vse države članice sprejmejo skupne standarde za razgradnjo jedrskih elektrarn. Opredeliti je treba jasna področja odgovornosti. Med pogajanji za pristop k EU so tri države, namreč Litva, Slovaška in Bolgarija, izrazile svojo pripravljenost, da te tri nevarne jedrske elektrarne odstranijo iz omrežja.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Tragični dogodki, do katerih je prišlo prejšnji mesec na Japonskem, in zaskrbljenost glede varnosti jedrske elektrarne Fukušima so sprožili številne razprave o jedrskih elektrarnah. Zelo pomembno je, da potekajo te razprave – številni Litovci se še predobro spomnijo černobilske tragedije. Zaprtje jedrske elektrarne Ignalina v Litvi je bil eden izmed pogojev za članstvo v EU, vendar pa je to bilo zelo boleče. EU je Litvi zagotovila 837 milijonov EUR pomoči za odpravo posledic zaprtja jedrske elektrarne za obdobje 2007–2013. Vendar pa ni dovolj samo prejeti financiranje EU, razporejeno za zaprtje reaktorja. Varna razgradnja je dolga pot in EU mora Litvo podpirati na vsakem koraku. To mora vključevati celovito podporo – ravnanje z radioaktivnimi odpadki in nevarnimi odpadki.

Kot navaja poročevalec je celovita podpora EU pomembna za zmanjšanje gospodarskih in socialnih posledic zaprtja jedrske elektrarne Ignalina. Zaradi zaprtja jedrske elektrarne so bili številni Litovci odpuščeni, škodilo pa je tudi našemu gospodarstvu. EU mora zagotoviti več pomoči za projekte v energetskem sektorju, da se ublaži gospodarske posledice zaprtja jedrske elektrarne Ignalina. To lahko vključuje spodbujanje obnovitve ukrepov za povečanje proizvodnje energije in energetsko učinkovitost.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o razgradnji treh jedrskih reaktorjev v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji. Ker ti jedrski reaktorji ne izpolnjujejo niti minimalnih varnostnih standardov, je bila njihova razgradnja eden izmed pogojev, o katerih so se te tri države dogovorile med pristopnimi pogajanji, Evropska unija pa se je zavezala pokritju dela stroškov razgradnje. V tem okviru je posebno dobra novica, da zaprtje jedrske elektrarne Ignalina v Litvi pomeni, da je bila iz omrežja odstranjena edina jedrska elektrarna v tej državi.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0060/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen leta 2006, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine, in da bi pripomogel k njihovi ponovni vključitvi na trg dela. 1. maja 2009 je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi gospodarske, finančne in socialne krize.

V tem času, ko se soočamo s hudo krizo, katere najpomembnejša posledica je povečanje brezposelnosti, mora EU uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da se odzove, zlasti v zvezi s pomočjo tistim, ki se vsakodnevno soočajo s stvarnostjo brezposelnosti. Zaradi tega sem glasovala za to poročilo, ki zadeva uporabo ESPG v korist Češke republike s ciljem podpore delavcem Unilever ČR spol.sr.o., ki so postali presežni.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Pomoč vključuje 460 izmed 664 presežnih delavcev v podjetju Unilever ČR, ki so bili zaposleni v maloprodajnem sektorju: 52,4 % je žensk, 13 % je starejših od 54 let in 9,1 % mlajših od 24 let. Poudariti je treba, da bo ukrepe za usposabljanje presežnih delavcev sofinanciralo podjetje, ki se ne izmika svoji odgovornosti, in jih bodo v njegovem imenu izvajali pogodbeniki ali podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Uspeh Evropskega parlamenta je, da proračun 2011 prvič vsebuje sredstva za plačila v višini 47.608.950 EUR v proračunski vrstici za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG). ESPG je bil ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zato zanj treba nameniti posebna sredstva, s čimer bo preprečeno prerazporejanje iz drugih proračunskih vrstic, kakor se je dogajalo v preteklosti, kar bi lahko ogrozilo doseganje različnih ciljev politik. Po mojem mnenju je ESPG dokazal svojo vrednost, moj edini pomislek pa je, da ga nove države članice niso uporabile v večjem obsegu. Nastal bi lahko vtis, da je cilj ESPG, da stare države članice dobijo proračunska sredstva EU, ki so jih bile prej navajene dobiti na primer v okviru kohezijske politike. Po mojem mnenju je prva češka zahteva v zgodovini za nepovratna sredstva iz ESPG prva lastovka, ki ji bodo sledile druge, saj sta tudi češko industrijo prizadeli globalizacija in svetovna finančna kriza, odpuščeni češki delavci pa si zaslužijo evropsko pomoč pri njihovih prizadevanjih za uspeh na zahtevnem trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen leta 2006 kot prožen instrument za hitro zagotavljanje enkratne in časovno omejene individualne podpore za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ali finančne in gospodarske krize. Po izbruhu svetovne gospodarske in finančne krize je to prva uporaba sredstev iz sklada za Češko republiko, in sicer za ublažitev posledic odpuščanj 634 delavcev podjetja Unilever, ki je zaprlo tovarno v občini Nelahozeves. Glede na dejstvo, da je 52,4 % odpuščenih delavcev žensk in je več kot 13 % odpuščenih delavcev starejših od 54 let, menim, da je sprostitev sredstev za Češko republiko zelo pravilna, zaradi česar sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadovoljna sem z delom, opravljenim na podlagi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), namreč s podporo delavcem, ki so jih prizadele spremembe v svetovni trgovini. Enako podpiram sklep o uporabi sredstev ESPG v korist Češke republike za delavce v tovarni Unilever, v katerem je bilo zaradi svetovne gospodarske in finančne krize nepričakovano odpuščenih 500 delavcev. Ta sklep je zato zelo pomemben ne samo za delavce in njihove družine, ampak tudi za okraj Melnik, kjer je tovarna podjetja Unilever in katerega gospodarstvo je v veliki meri odvisno od živilsko-predelovalne ter kemične in energetske industrije.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za to poročilo in spremembo, ki poziva k pregledu Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). To sem storila zato, ker obžalujem, da ESPG sedaj ne zahteva pregleda finančnega zdravja, morebitnega izogibanja davkom ali stanja državne pomoči multinacionalnih družb, katerih prestrukturiranje upravičuje posredovanje ESPG. Menim, da je treba to obravnavati v prihodnjem pregledu Uredbe o ESPG, ne da bi pri tem ogrozili razpoložljivost tega sklada za presežne delavce.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Tudi tokrat smo se odločili podpreti uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – tokrat za pomoč približno 1.200 osebam, ki so na Poljskem in v Češki republiki izgubile svoje delovno mesto –, ker Evropa še vedno trpi zaradi učinkov gospodarske krize in ker izredni časi zahtevajo izredne ukrepe.

Vendar pa menimo, da moramo v prihodnje uporabiti že obstoječe instrumente – zlasti Evropski socialni sklad –, da bi povečali zaposljivost tistih, ki so bili obveščeni o nameravani odpustitvi ali so postali presežni. V naslednjem proračunskem obdobju verjetno ne bo potrebe po Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Zahteva zadeva 634 presežnih delavcev podjetja Unilever ČR, ki deluje v maloprodajnem sektorju v češki regiji Střední Čechy. Tako kot v primeru prve letošnje zahteve v zvezi s poljsko regijo Podkarpackie, je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve pozitivno ocenil skladnost tega postopka z merili za upravičenost. Z obžalovanjem moram opozoriti na širjenje števila presežnih delavcev po vsej Uniji, kar kaže, da je treba še veliko storiti za preobrat ciklusa krize, v katero smo pahnjeni. Podpiram predlog Komisije za uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in upam, da bodo presežni delavci čim prej našli novo zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi 323.820 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč pri ponovni vključitvi čeških delavcev, ki so postali presežni zaradi sedanje gospodarske in finančne krize, na trg dela. Ta vloga, druga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011, je bila predložena Komisiji 24. marca 2010 in se nanaša na 634 presežnih delavcev v podjetju Unilever ČR v regiji Střední Čechy, ki so delali v maloprodajnem sektorju. Glede na to, da je vključen poseben proračunski instrument in da je zahtevani znesek pravno sprejemljiv in izpolnjuje določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo, in sicer točke 28, glasujem za ta predlog in upam, da bo prispeval k zmanjšanju gospodarskih težav prebivalcev te regije in k ponovnemu zagonu lokalnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Še ena uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), tokrat za pomoč presežnim delavcem iz tovarne v lasti multinacionalne družbe Unilever v Češki republiki.

Kot ob drugih priložnostih, smo tudi tokrat glasovali za. Kljub temu je treba poleg pomislekov, ki jih vedno izrazimo v teh razmerah, poudariti tudi posebne vidike tega postopka. Evropska komisija se je omejila na izjavo, da Unilever pred ali po pristopu k EU za odprtje tovarne v Češki republiki ni prejel nobene pomoči države ali sredstev EU. Vendar pa Komisija ni zagotovila informacij, kot bi jih bila morala in je bila pozvana, o tem, kaj se dogaja z drugimi tovarnami skupine, in je trdila, da tega v skladu z Uredbo o ESPG ni dolžna storiti.

Poleg tega, kar se je dogajalo v primeru Češke republike, bi bilo zanimivo izvedeti o vedenju skupine Unilever na evropski ravni in ga oceniti. Zato obžalujemo pomanjkanje informacij v zvezi javno pomočjo, odobreno tej skupini in na splošno multinacionalnim družbam, katerih prestrukturiranje je razlog za posredovanje ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je še ena uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki si v tem primeru prizadeva pomagati presežnim delavcem iz češke tovarne multinacionalne družbe Unilever. Stališče Evropske komisije na tem področju je bilo zelo sporno, saj se je omejila na izjavo, da Unilever pred ali po pristopu k EU za odprtje tovarne v Češki republiki ni prejel nobene pomoči države ali finančne podpore iz evropskih sredstev. Vendar pa Komisija ni zagotovila informacij, kot bi jih bila morala in je bila pozvana, o tem, kaj se dogaja z drugimi tovarnami skupine, in je trdila, da tega v skladu z Uredbo o ESPG ni dolžna storiti.

Zato sem med razpravo v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve pozornost pritegnila k dejstvu, da ni na voljo nobenih informacij o tem, kaj se s skupino Unilever dogaja na evropski ravni, in predlagala, da se to upošteva med pregledom uredbe, tako da se lahko izvede pregled finančnega položaja, vključno z državno pomočjo, večnacionalnih družb, katerih prestrukturiranje je razlog za posredovanje ESPG, ne da bi pri tem ogrozili razpoložljivost tega sklada za presežne delavce.

Zato smo glasovali za te predloge.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v podporo zaposlenim v živilski industriji (UNILEVER) v Češki republiki. Vendar pa bi poudarila, da je treba nujno čim prej pregledati uredbo o tem skladu. V ta namen sem med glasovanjem sopodpisala in zagotovila sprejetje spremembe, ki navaja, da ima lahko to, da uredba ne zahteva pregleda finančnega zdravja, morebitnega izogibanja davkom ali stanja državne pomoči multinacionalnih družb, ki imajo koristi od posredovanja ESPG, usodne posledice. V času, ko si Evropska unija prizadeva financirati svoje cilje in je dolžna izbirati med politikami, ki so enako prednostne, si proračun Skupnosti ne more privoščiti financiranja strategij za vstop na trg in selitev velikih multinacionalnih družb, katerih edini cilj je povečanje njihovega dobička. To je treba upoštevati v predhodni uredbi, ne da bi pri tem ogrozili razpoložljivost ESPG za presežne delavce.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. (CS) Priporočam glasovanje za poročilo Barbare Matera o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), v okviru katerega je Češka republika vložila svojo prvo vlogo za podporo. Zdi se mi pomembno poudariti pomen tega sklada, ki je bil oblikovan v času češkega socialdemokratskega komisarja Vladimírja Špidle. Zaradi finančnega in gospodarskega zloma, ki je sledil, so številni ljudje po vsej Evropi ostali brez svojih delovnih mest. S sredstvi iz ESPG se financira samo tiste ukrepe, ki utirajo pot do novih delovnih mest za ljudi, ki so postali presežni, ki so se vpisali v programe strokovnega usposabljanja in pridobili znanja in spretnosti, ki ustrezajo potrebam trga dela, ali ki so se samozaposlili. Glede na poročilo gospe Matera lahko potrdim, da je podjetje Unilever izpolnilo vsa merila. Podjetje Unilever ČR je moralo zaradi učinkov gospodarske krize zapreti tovarno v kraju Nelahozeves, odpuščanja pa so prizadela večino delavcev.

Podjetje Unilever je vsem, ki odhajajo, ponudilo celovit program podpore za iskanje nove zaposlitve, pri čemer je pri upravljanju programa tesno sodelovalo z lokalnim zavodom za zaposlovanje. Zato lahko na podlagi informacij v tem poročilu soglašam s sprostitvijo sredstev in s predlogom Komisije, da se Češki republiki iz ESPG izplača 323.820 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, predložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR. Češka je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi v zvezi s 634 presežnimi delavci (za vse je predvidena pomoč) v podjetju Unilever ČR, spol.sr.o., ki deluje v maloprodajnem sektorju (živilski proizvodi), vložila 24. marca 2010 in jo dopolnila z dodatnimi informacijami do 20. septembra 2010. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov. Komisija zato predlaga uporabo zneska v višini 323.820 EUR. Zato sem se strinjal z uporabo ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Češka republika. Menim tudi, da morajo druge države članice EU bolj izkoristiti priložnosti, ki jih zagotavljajo skladi EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Češko, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. Današnje glasovanje je zadevalo pomoč za 634 delavcev v podjetju Unilever ČR, ki deluje v maloprodajnem sektorju v regiji NUTS II Střední Čechy, skupni znesek financiranja iz ESPG pa znaša 323.820 EUR. Nazadnje bi poudaril pomen ESPG, ki se je pokazal kot koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo o sprostitvi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč presežnim delavcem v Češki republiki. Vloga se nanaša na 634 presežnih delavcev, ki so ostali brez dela po zaprtju tovarne Unilever v kraju Nelahozeves v zadnjem četrtletju leta 2009. Od prilagojenih ukrepov, ki jih podpira financiranje ESPG v višini 0,32 milijona EUR, bo imelo koristi štiristo šestdeset presežnih delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do čeških delavcev podjetja, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. Negotov položaj, v katerem so se znašli, je posledica neoliberalnih politik EU, ki jih ta sklad odobrava in podpira. Glasujem proti, ker je miloščina, odobrena žrtvam teh politik, v primerjavi z dobički drugod, bedna.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta pomoč je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nizke stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Namen ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je bistvenega pomena za olajšanje dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG uporabile druge države EU, zato je primerno, da se to pomoč odobri Češki republiki, ki je za pomoč zaprosila v zvezi s 634 presežnimi delavci – za vse je predvidena pomoč – iz podjetja Unilever ČR, spol.sr.o., ki deluje v maloprodajnem sektorju v regiji NUTS II Střední Čechy.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Čeprav sem glasoval za ta predlog o dodelitvi pomoči delavcem podjetja Unilever v Češki republiki, menim, da je to samo protibolečinsko in blažilno sredstvo za posledice kapitalističnega modela in da ne predstavlja nikakršnega napredka v boju proti temeljnim vzrokom krize. Strinjam se z uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za ljudi, ki so postali presežni zaradi strukturnih sprememb v trgovinskih tokovih ali zaradi neposrednih posledic sedanje gospodarske in finančne krize. Menim, da lahko ESPG prispeva h končnemu cilju ponovne vključitve teh delavcev na trg dela. Predlog sem podprl tudi zato, ker sem prepričan, da ta podpora dopolnjuje pomoč za presežne delavce, ki je zagotovljena v vseh nacionalnih zakonodajah in kolektivnih pogodbah. Zato uporaba sredstev iz ESPG nikakor ne more nadomestiti pravne odgovornosti vlad in podjetij do delavcev, ki so postali presežni, ali se ji izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen za zaščito delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Češka republika je zaprosila za pomoč v zvezi s 634 presežnimi delavci. Prav in primerno je, da zagotovimo osebno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi globalizacije in gospodarske krize, in pripomoremo k njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Zato sem glasoval za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je sklad, ki ga razporeja Unija za zagotavljanje gospodarske podpore nekaterim sektorjem v državah članicah, ki so se znašli v težavah, ali tistih sektorjih, ki se širijo v smeri povprečnih standardov Unije. Zaradi tega sem glasoval za poročilo gospe Matera. Za leto 2011 je bila proračunska vrstica Unije za sredstva za plačila povečana za 50 milijonov EUR, zaradi česar je lažje zagotoviti financiranje širšemu krogu sektorjev. To sta prvi vlogi za uporabo sredstev v letu 2011 iz sektorja proizvodnje strojev v Češki republiki in na Poljskem. Sklad (v višini skoraj enega milijona evrov) bo namenjen pomoči delavcem, ki se specializirajo za trgovino s stroji in njihovo proizvodnjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. 15. februarja 2011 je Komisija sprejela nov predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG v korist Češke republike, da bi podprla ponovno vključevanje na trg dela tistih delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. To je druga vloga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011, zadeva pa uporabo skupnega zneska v višini 323.820 EUR. Postopek zadeva 594 presežnih delavcev – za vse je predvidena pomoč – iz podjetja Unilever ČR, spol.sr.o., ki deluje v maloprodajnem sektorju v regiji Střední Čechy, med štirimesečnim referenčnim obdobjem od 16. septembra 2009 do 16. januarja 2010. Komisija je v svoji oceni ugotovila, da obstaja povezava med presežnimi delavci in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih ali finančno in gospodarsko krizo ter da so bila ta odpuščanja nepredvidena. Vloga izpolnjuje vsa merila za upravičenost do pomoči, določene v uredbi ESPG, zato sem glasovala za uporabo sredstev sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Vloga Češke republike za posredovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) se nanaša na 634 presežnih delavcev, ki so službo izgubili v štirimesečnem referenčnem obdobju med 16. septembrom 2009 in 16. januarjem 2010 v podjetju Unilever ČR, spol.sr.o., ki deluje v maloprodajnem sektorju v regiji NUTS II Střední Čechy, in izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je bilo začasno razširjeno področje uporabe ESGP tako, da vključuje tudi posredovanje v takšnih primerih, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „odpuščenih vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v istem razdelku NACE Revizija 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo v upanju, da bo uporaba sredstev iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Glasovala sem za poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Češko republiko oziroma nekdanje delavce podjetja Unilever in sem zadovoljna, da je bilo poročilo sprejeto. Obžalujem, da so britanski konzervativci glasovali proti in da jih češki predsednik Evropskih konzervativcev in reformistov ni mogel pripraviti do tega, da bi si premislili, čeprav je Češka republika prvič uporabila sredstva iz tega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Kot je običajno v tovrstnih poročilih, Evropski parlament:

1. od zadevnih institucij zahteva, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz sklada; v tem smislu ceni izboljšani postopek, ki ga je uvedla Komisija, po zahtevi EP za pospešitev dodeljevanja nepovratnih sredstev, katerega namen je predstavitev ocene Komisije o utemeljenosti vloge ESPG skupaj s predlogom za uporabo sredstev iz sklada proračunskemu organu; upa, da bodo nadaljnje izboljšave v postopku dosežene v okviru prihodnjih pregledov sklada;

2. opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela; ne glede na to poziva, naj se oceni dolgoročno vključevanje teh delavcev na trg dela kot neposreden rezultat ukrepov, financiranih s sredstvi ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) 15. februarja 2011 je Komisija sprejela predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG v korist Češke republike, da bi podprla ponovno vključevanje na trg dela tistih delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Preučevano vprašanje se nanaša se nanaša na 634 presežnih delavcev, ki so vsi upravičeni do pomoči, iz podjetja Unilever, ki deluje v maloprodajnem sektorju v regiji NUTS II Střední Čechy, ki so službo izgubili v štirimesečnem referenčnem obdobju med 16. septembrom 2009 in 16. januarjem 2010. Moje glasovanje za današnjo resolucijo potrjuje pozitivno mnenje, ki sem ga že izrazila na zasedanju Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Sprostitev sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bo podprla ponovno vključitev 460 delavcev, ki jih je prizadelo zaprtje podjetja Unilever v okraju Nelahozeves na osrednjem Češkem, na trg dela. Glede na dejstvo, da bo to pomenilo precejšnjo pomoč pri reševanju socialnih učinkov, povezanih z množičnimi odpuščanji v tej majhni skupnosti, sem glasovala za sprejetje poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za to poročilo, ki bo zagotovilo financiranje prilagojenih ukrepov za pomoč odpuščenim delavcem v Češki republiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je sporen mehanizem. Uradno ta sklad Evropski uniji omogoča financiranje konkretnih ukrepov za izravnavo učinkov krize. Menim, da je blažev žegen.

Vendar pa se ta mehanizem uporablja na priložnostni podlagi in samo v nekaterih primerih. V resnici se ga uporablja za financiranje načrtov za odpuščanje.

Danes je Evropski parlament to hinavščino popeljal še dlje in je del tega sklada dodelil podjetju Unilever, ki je pravkar zaprlo svoje tovarne v Češki republiki in odpustilo več kot 600 ljudi, medtem ko se je njegov neto dobiček povečal za 26 % na 4,6 milijard EUR.

Zato sem glasovala proti poročilu, ki načenja splošnejše vprašanje kot v primeru podjetja Unilever. Kako lahko nacionalni in evropski javni organi spričo krize zaposlovanja, s katero se srečujemo, še naprej porabljajo javni denar za subvencioniranje multinacionalnih družb, ki odpuščajo delavce, čeprav imajo dobiček, in ki tako interese svojih delničarjev postavljajo pred interese svojih zaposlenih?

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Samo podprem lahko spremembo, ki jo je predložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in ki zahteva, da se podjetje oceni kot celoto, kadar gre za odobritev sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). K temu sem večkrat pozivala v Odboru za proračun. Vendar pa ne morem glasovati za poročilo kot celoto. Češko podjetje Unilever ČR spol.sr.o, ki deluje v maloprodajnem sektorju, je odpustilo 634 delavcev in prosilo za podporne ukrepe za vse tiste, ki so izgubili svoja delovna mesta (posamezni ukrepi so običajno potrebni samo za nekatere presežne delavce, da se jim pomaga pri ponovnem vključevanju na trg dela). Kot je poudarjeno v vsakem poročilu, v katerem Parlament odobri financiranje iz ESPG, se sredstev iz strukturnih skladov ne sme uporabiti namesto ukrepov, za katere so v skladu s kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja sama.

 
  
  

Poročilo: Jörg Leichtfried (A7-0028/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo o blagu in tehnologiji z dvojno rabo, kar pomeni blago, ki ga je mogoče uporabljati v civilne in vojaške namene. Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo je osrednjega pomena za neširjenje orožja, vključno z orožjem za množično uničevanje. Zelo pomembno je zagotoviti, da režim EU za blago z dvojno rabo postane bolj demokratičen in preglednejši, obenem pa je treba zagotoviti, da je dovolj strog. Sedaj se strogost zahtev za izvoz blaga in tehnologije z dvojno rabo razlikuje. Menim, da si mora EU prizadevati uporabiti najstrožje izvozne režime za vse blago, ki morajo veljati v vseh njenih državah članicah. Komisija mora vzpostaviti učinkovit sistem na tem področju, ki bo omogočil zbiranje verodostojnih podatkov o končni uporabi blaga z dvojno rabo, izvoženega iz Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo (za civilne in vojaške namene) je osrednjega pomena za neširjenje orožja, vključno z orožjem za množično uničevanje. EU že 15 let zaostruje nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo, pri čemer se zanaša na preventivne ukrepe, kot so zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj in carinski registracijski postopki. Vendar pa je treba zaradi nenehnih tehnoloških sprememb in novih nevarnosti redno posodabljati sezname nadzorovanega blaga z dvojno rabo, ki ustrezajo tistim v glavnih mednarodnih režimih za nadzor izvoza. Osrednja naloga mednarodnih režimov za nadzor izvoza je posodabljati sezname blaga, ki je pod nadzorom. Do sedaj so se ti seznami tako rekoč samodejno prenašali v zakonodajo EU, Evropski parlament pa pri tem ni sodeloval, vendar pa je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe potrebna odobritev Evropskega parlamenta. Strinjam se s tem poročilom in predlogi Evropskega parlamenta, ki si prizadevajo zagotoviti bolj demokratičen in preglednejši režim za blago z dvojno rabo ter večjo vlogo Komisije pri ocenjevanju izvajanja te uredbe v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker je nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo osrednjega pomena za neširjenje orožja, predvsem z orožjem za množično uničevanje. Z ozirom na velik obseg trgovanja prek meja Evropske unije se izvrševanje nadzora EU nad izvozom blaga z dvojno rabo zanaša na preventivne ukrepe, kot so zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj in carinski registracijski postopki. Nadzor izvoza ima velik vpliv na trgovinsko politiko EU, saj lahko zajame več kot 10 % celotnega izvoza EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. (IT) Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo, kar pomeni blago, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene, je že 15 let predmet ukrepanja na ravni EU.

Nadzor izvoza ima velik vpliv na evropsko trgovinsko politiko, saj lahko zajame več kot 10 % celotnega izvoza EU. Po mojem mnenju je začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in njeno pojasnilo o pristojnostih EU na področju mednarodne trgovine ponujata dobro priložnost za ponovno potrditev vloge Unije in odgovornosti Evropskega parlamenta v institucionalnem okviru EU za sprejemanje odločitev.

Glavno orodje EU za nadzor izvoza je Uredba (ES) št. 428/2009, ki je uvedla številne pomembne spremembe v obseg nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo v Evropski uniji. Menim, da bi bilo treba režim EU za blago z dvojno rabo preglednejše urediti.

V zvezi s tem se strinjam z mnenjem poročevalca, da je za dosego tega cilja bistvenega pomena, da se z izvajanjem zavez Lizbonske pogodbe in njeno skupno razlago, o kateri sta se sporazumela Evropski parlament in Evropska komisija v novem okvirnem sporazumu, doseže popolna vključenost Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospoda Leichtfrieda na pozitiven način obravnava to pomembno temo nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo iz EU, torej blaga, ki ga je mogoče uporabljati v civilne in vojaške namene. Nadzor nad tovrstnim izvozom, ki zajema več kot 10 % celotnega izvoza EU, se je izkazal za zelo pomembnega za neširjenje orožja. Glasovala sem za poročilo, ker si prizadeva uvesti preglednejše nadzorne postopke za zadevni izvoz.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog spremembe uredbe, ker menim, da bodo na novo uvedene točke pripomogle k večji preglednosti in demokratičnosti režima EU za blago z dvojno rabo. To pomeni, da bo Evropski parlament lahko sodeloval pri posodabljanju seznamov proizvodov, ki jih morajo nadzorovati mednarodni režimi. Ti seznami se tako rekoč samodejno prenašajo v zakonodajo EU, Evropski parlament pa pri tem ne sodeluje. Poleg tega je naloga usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo, da Parlamentu predloži letno poročilo, tako da je ta v celoti seznanjen z napredkom v zvezi z nadzorom nad proizvodi in tehnologijami, ki jih je mogoče uporabljati v civilne in vojaške namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Blago z dvojno rabo so proizvodi, ki jih je mogoče uporabiti za civilne in vojaške namene, kot so kemični proizvodi in materiali za tehnične konstrukcije in tudi programska oprema in druga nova tehnologija. Pogosto je težko napovedati pravi namen izvoženih proizvodov; zato je treba izvoznike opozoriti na njihove obveznosti in jih zavezati, da potrdijo pravi namen različnih proizvodov, ki jih prodajajo v tujino. Čeprav že obstaja več mehanizmov za nadzor in obveščanje, smo pozvali k okrepljeni varnosti na tem področju. Zato smo glasovali za predloge sprememb, ki pozivajo k predhodnemu obvestilu o izvozu, strožjemu nadzoru in večji preglednosti. To bo zagotovilo dodatno zaščito za preprečevanje zlorabe in širjenja orožja za množično uničevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Blago, vključno s programsko opremo in tehnologijami, ki se lahko uporablja za civilne in tudi vojaške namene, se imenuje blago z dvojno rabo. Ta dvojna raba pomeni, da je potrebna posebna pozornost v zvezi z izvozom, da se prepreči širjenje orožja in predvsem orožja za množično uničevanje. Kot je jasno vsakemu analitiku, je za mednarodno varnost bistveno, da se te proizvode nadzoruje in da se predpise, ki vzpostavljajo zadevne mehanizme za nadzor, nenehno posodablja v skladu s tehničnim razvojem. Jasno je tudi, da mora biti v pravnih državah ta nadzor pregleden in demokratičen, kar je tudi namera Komisije.

Nazadnje menim, da mora biti Komisija, kot je navedeno v mnenju Odbora za zunanje zadeve, pozorna na dejstvo, da imajo nekatere države članice bolj omejujoče in strožje predpise v zvezi z nadzorom izvoza blaga z dvojno rabo. To je naravno in je treba po mojem mnenju te predpise ohraniti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o nadzoru nad izvozom in širjenjem tako imenovanega blaga z dvojno rabo: torej tistega, ki ga je mogoče uporabljati ne samo v civilne, ampak tudi v vojaške namene. V zadnjih letih je Evropska unija sprejela številne ukrepe za preprečevanje uporabe teh materialov za proizvodnjo orožja, zlasti orožja za množično uničevanje. Glavno orodje EU za nadzor izvoza je Uredba (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009, ki ureja prodajo in prevoz teh materialov in ki jo je treba spremeniti, da bi preprečili različne pristope v državah članicah. Zato se strinjam s predlogi, vključenimi v to poročilo, saj je njihov cilj evropsko javnost pomiriti glede proizvodnje in širjenja materialov z dvojno rabo ter povečati preglednost in demokratičnost sedanje ureditve.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo je predmet ukrepanja na ravni EU. Glavni instrument za nadzor izvoza je Uredba (ES) št. 428/2009 iz leta 2009. Ta uredba je razširila obseg nadzora prodaje in prevoza. Čeprav si poročilo prizadeva za uvedbo večjega demokratičnega nadzora in preglednost, nam nekatere ključne zadeve preprečujejo, da bi glasovali zanj.

Vse od njene ustanovitve je „seznam izvoznikov, posrednikov in zainteresiranih strani, s katerimi so potekala posvetovanja“ odgovornost usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Ta skupina odloči, s katerimi državami se lahko trguje, s čimer to pristojnost odvzema državam članicam in postavlja pod vprašaj njihovo suverenost.

Drug vidik je vključitev Izraela na seznam ciljnih držav blaga z dvojno rabo. Spomnimo se na primer skupnih raziskovalnih projektov, financiranih s sedmim okvirnim programom za raziskave, zlasti tistih, pri katerih je sodelovalo tudi podjetje Israel Aerospace Industries Ltd., proizvajalec zrakoplova brez posadke, uporabljenega v napadu na območje Gaze v letih 2008 in 2009, v katerem je življenje izgubilo več deset ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za vrnitev tega poročila pristojnemu parlamentarnemu odboru, da se omogoči nadaljevanje pogajanj s Svetom na podlagi zakonodajnega predloga s spremembami, ki jih je uvedel Parlament.

Zavedamo se, da je uporaba civilnih proizvodov in tehnologij za vojaške namene brez pristopa, ki ga ne bi omejeval nadzor nad izvozom blaga, znanega kot blago z dvojno rabo, in povezanih storitev.

Čeprav je ta nadzor izvoza pomemben in ga je treba izvajati razumno, ne da bi negativno vplivali na dostop držav v razvoju do proizvodov in tehnologij, ki so potrebni za njihov razvoj, obstaja potreba po tem, da se poveča preglednost povezanih postopkov in se jih odpre demokratičnemu nadzoru.

Poudarili bi, da na tem področju potrebujemo tudi skladnost z drugimi politikami EU in cilji te uredbe. Dobro znani so skupni raziskovalni projekti, financirani s sedmim okvirnim programom za raziskave, zlasti tisti, pri katerih je sodelovalo tudi podjetje Israel Aerospace Industries Ltd., proizvajalec zrakoplova brez posadke, uporabljenega v napadu na območje Gaze v letih 2008 in 2009, v katerem je življenje izgubilo več deset ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Nove pristojnosti na področju mednarodne trgovine, ki jih je EU dobila z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, predstavljajo dobro priložnost za večjo preglednost trga blaga z dvojno rabo. Spremembe k tej uredbi, ki zadevajo blago, ki se ga lahko uporablja v vojaške in civilne namene, bodo omogočile večji nadzor tovrstnega blaga. To je ključno za preprečevanje širjenja orožja. Ob upoštevanju postopka v odboru potrjujem svojo podporo kolegu poslancu.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Kemične in radioaktivne materiale, centrifuge, tehnično opremo, programsko opremo in dele se uporablja ne samo za civilne, ampak tudi za vojaške namene. V napačnih rokah lahko to blago postane oprema za mučenje ali orožje za množično uničevanje. Glasoval sem za ta dokument, ker predlaga izboljšanje režima za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo, z drugimi besedami, krepi nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. Ta dokument razširja tudi seznam blaga, za katerega je treba pridobiti dovoljenje in poročati o izvoznem premiku.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Blago in tehnologija s civilno in morebitno vojaško rabo mora biti v vseh državah članicah predmet enakih konkurenčnih pogojev. Namen je najti skupne in predvsem varne okvirne pogoje, ki zagotavljajo varno rabo. To mora preprečiti umetno znižanje prodajnih cen evropskega izvoza, s čimer se jasno krepi evropska mala in srednje velika podjetja. Glasovala sem za predlagano spremembo uredbe, ker morata biti preglednost in varnost za takšno blago in tehnologijo glavna prednostna naloga.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Pozdravljam to poročilo. Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo, kar pomeni blago, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene, je že 15 let predmet ukrepanja na ravni EU. Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo je osrednjega pomena za neširjenje orožja, vključno z orožjem za množično uničevanje. Z ozirom na velik obseg trgovanja prek meja Evropske unije se izvrševanje nadzora EU nad izvozom blaga z dvojno rabo zanaša na preventivne ukrepe, kot so zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj in carinski registracijski postopki.

Nadzor izvoza ima velik vpliv na trgovinsko politiko EU, saj lahko zajame več kot 10 % celotnega izvoza EU. Glavno orodje EU za nadzor izvoza je Uredba (ES) št. 428/2009 o izvozu blaga z dvojno rabo z dne 5. maja 2009, ki je začela veljati 27. avgusta 2009. Nova uredba je v obseg nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo v Evropski uniji prinesla vrsto pomembnih sprememb. Te vključujejo uvedbo nadzora nad dejavnostmi posrednikov in tranzitom blaga z dvojno rabo. Uredba o blagu z dvojno rabo zajema redno posodobljene sezname nadzorovanega blaga z dvojno rabo, ki ustrezajo tistim v glavnih mednarodnih režimih za nadzor izvoza.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Nadzor trgovanja z blagom z dvojno rabo je pomembno področje z varnostnimi in trgovinskimi vidiki, ki brez povezanega toka izmenjave informacij ali prožnega mednarodnega sodelovanja ne bi bili dovolj učinkoviti in izvršljivi. V tem okviru bi rad poudaril tudi vlogo pristojnih nadzornih organov, na primer carinskih organov, ki imajo precejšnjo odgovornost za neposreden nadzor izvoza ali tranzita blaga z dvojno rabo. Menim, da moramo pomagati tudi tem organom na primer na področju dostopa do sodobne nadzorne opreme, pridobivanja novega strokovnega znanja pri izvajanju nadzornih postopkov in nenazadnje s podporo strokovnega usposabljanja in delovnih izmenjav. Prefinjena varnostna politika mora vedno vključevati vzpostavitev visokega standarda izvoznega režima za blago z dvojno rabo, skupaj z izvajanjem vseh mednarodnih obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in njeno pojasnilo o pristojnostih EU na področju mednarodne trgovine ponujata dobro priložnost za ponovno potrditev vloge EU v teh sestavah ter vloge, pristojnosti in odgovornosti Evropskega parlamenta v institucionalnem okviru EU za sprejemanje odločitev. Režim EU za blago z dvojno rabo je treba urediti bolj pregledno in demokratično. Za dosego tega cilja je bistvenega pomena, da se z izvajanjem zavez Lizbonske pogodbe in njeno skupno razlago, o kateri sta se sporazumela Evropski parlament in Evropska komisija v novem okvirnem sporazumu, doseže popolna vključenost Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Blago z dvojno rabo so proizvodi, ki jih je mogoče uporabljati v miroljubne ali vojaške namene. Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo je ključen za neširjenje orožja. Z ozirom na velik obseg trgovanja prek meja Evropske unije izvrševanje nadzora EU nad izvozom blaga z dvojno rabo temelji na preventivnih ukrepih. Nadzor nad izvozom ima velik vpliv na trgovinsko politiko EU. Lepo bi bilo, če instrumenti za nadzor ne bi postali sredstvo za boj proti konkurentom prek poslovnih struktur. V ta namen je treba sestaviti dolg seznam blaga z dvojno rabo; vendar pa je to tema za drugo poročilo. Glasoval sem „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Izvoz blaga in tehnologije z dvojno rabo je znotraj EU zelo skrbno urejen. Ta pojem zadeva blago in tehnologijo, ki ju je mogoče uporabiti tudi v vojaške namene. Da se prepreči zlorabe v izvoznem sektorju, obstajajo štiri vrste izvoznih dovoljenj: splošna izvozna dovoljenja Skupnosti, splošna nacionalna izvozna dovoljenja, globalna izvozna dovoljenja in enkratno izvozno dovoljenje. Vsako izmed njih velja po vsej EU.

Poleg tega obstajajo še mednarodni režimi za nadzor izvoza, ki jim je zavezana EU in v katerih si Komisija prizadeva izboljšati položaj EU. Ti vključujejo Avstralsko skupino, v kateri je Komisija polnopravna članica, vseh 27 držav članic pa sodeluje skupaj z več drugimi državami, vključno z ZDA, Kanado, Japonsko, Južno Korejo in Avstralijo, Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga, v kateri je Komisija opazovalka, vseh 27 držav članic EU pa kot polnopravne članice sodelujejo z več drugimi državami, med drugim ZDA in Rusijo, Wassenaarski sporazum, kjer Komisija nima statusa, vključuje pa vse države članice EU razen Cipra, in Režim kontrole raketne tehnologije, kjer Komisija prav tako nima statusa, samo 19 držav članic pa je polnopravnih članic.

Da ne bi kršil načela subsidiarnosti, sem glasoval ustrezno.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Murphy (GUE/NGL), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, saj se nekoliko omejeno loteva sedanje pomanjkljive preglednosti v zvezi z izvoznimi krediti ter velike vrzeli med navedenimi cilji EU in stvarnostjo tega, kako se izvozne kredite uporablja v EU. EU se rada prikazuje kot sila za človekove pravice in okoljsko zaščito. Vloga evropskih AIK kaže praznost te trditve. Te kredite se redno uporablja za podporo projektov in trgovine, ki uničujejo okolje in pravice delavcev. Da bi dosegli pravo trgovinsko pravičnost na tem področju, je treba te agencije, ki podpirajo približno 10 % svetovne trgovine, prevzeti v demokratično javno last. Treba je odpreti knjige, da bi delavci in tisti, ki jih zadevajo, lahko prvič videli, kam je šel denar, in izvajati delavci morajo izvajati nadzor nad delovanjem teh agencij, tako da se bo njihova ogromna sredstva uporabilo v korist delovnih ljudi, majhnih kmetov in okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, saj menim, da začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in njeno pojasnilo o pristojnostih EU na področju mednarodne trgovine ponujata dobro priložnost za ponovno potrditev vloge EU v teh sestavah ter vloge, pristojnosti in odgovornosti Evropskega parlamenta v institucionalnem okviru EU za sprejemanje odločitev. Režim EU za blago z dvojno rabo je treba urediti bolj pregledno in demokratično. Za dosego tega cilja je bistvenega pomena, da se z izvajanjem zavez Lizbonske pogodbe in njeno skupno razlago, o kateri sta se sporazumela Evropski parlament in Evropska komisija v novem okvirnem sporazumu, doseže popolna vključenost Evropskega parlamenta. Gre za prenovitev Uredbe (ES) št. 1334/2000 spričo trenutnega mednarodnega okvira. Povečanje obsega nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo je bistveno, če naj ta zajema nadzor tranzita in posredovanja ter sankcioniranje nezakonitega posredovanja pri trgovini z blagom z dvojno rabo, povezanim na primer s programom orožja za množično uničevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Cilj predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1334/2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo, kakor je bil predložen 7. februarja 2011, je Uniji zagotoviti učinkovit režim preventivnih ukrepov, oblikovanih za preprečevanje širjenja orožja, vključno z orožjem z množično uničevanje. Trenutno veljavna uredba na tem področju ((ES) št. 428/2009) vzpostavlja sistem preverjanj, ki Uniji omogoča popolno izpolnjevanje zavez, prevzetih v okviru štirih mednarodnih režimov za nadzor izvoza, katerih podpisnica je EU. V vsakem primeru pojasnilo pristojnosti EU na področju mednarodne trgovine, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, ponuja dobro priložnost za večjo prepoznavnost in izboljšanje podobe Unije v mednarodnem okviru ter vloge, pristojnosti in odgovornosti Evropskega parlamenta v institucionalnem okviru EU za sprejemanje odločitev. To so razlogi, zaradi katerih menim, da je primerno ustrezno spremeniti uredbo, da bi dosegli ta namen, zato glasujem za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. V odboru AFET/SEDE smo bili kot zeleni poslanci, tako kot poročevalec, zelo uspešni. V mnenju odbora AFET/SEDE je bilo predlagano črtanje pošiljke majhne vrednosti splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti, ker so nam bili na voljo dobri podatki, ki dokazujejo, da ni pozitivne povezave med nizko ceno in majhnim varnostnim tveganjem, ki je domneva, na kateri je temeljilo celotno splošno izvozno dovoljenje Skupnosti. Ravno nasprotno, nekatero zelo poceni blago z dvojno rabo je lahko zelo nevarno, če pride v napačne roke. Uspelo nam je črtati tudi del o „informacijski varnosti“ EU007, saj so bile med možnimi cilji nekatere nedemokratične države. V odboru AFET/SEDE nam je uspelo dobiti široko podporo tudi za odločno besedilo o potrebi po spoštovanju človekovih pravic, ko gre za izvoz telekomunikacijske opreme, ker so tehnologija za prestrezanje, naprave za digitalni nadzor podatkov za nadzorovanje mobilnih telefonov in besedilnih sporočil itd. del tega splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti.

V zvezi z možnimi cilji posameznih splošnih izvoznih dovoljenj Skupnosti nam je uspelo izločiti Izrael in tudi Indijo zaradi njune nepripravljenosti, da postaneta državi pogodbenici pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Toda najbolj sporna in pomembna zadeva je bilo vprašanje, ali je dovolj nadzorovati, obvestiti in registrirati po tem, ko je prišlo do izvoza, ali pred izvozom.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo, torej blaga, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene, je že približno 15 let predmet ukrepanja na ravni EU. Takšen nadzor je ključen v boju proti širjenju orožja, vključno z orožjem za množično uničevanje. Z ozirom na velik obseg trgovanja prek meja Evropske unije se mora izvrševanje nadzora EU nad izvozom blaga z dvojno rabo zanašati na preventivne ukrepe, kot so zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj in carinski registracijski postopki.

Potrditev te resolucije predstavlja nadaljnji korak v tej smeri. Glasovala sem za to poročilo, ker začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe ponuja dobro priložnost za ponovno potrditev vloge Evrope ter pristojnosti in odgovornosti Evropskega parlamenta v institucionalnem okviru EU za sprejemanje odločitev. Režim je treba urediti bolj pregledno z izvajanjem zavez Lizbonske pogodbe in njeno skupno razlago, o kateri sta se sporazumela Parlament in Komisija v novem okvirnem sporazumu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo – z drugimi besedami blaga, ki ga je mogoče uporabiti v civilne in vojaške namene – je zelo pomemben v zvezi z neširjenjem orožja. Stališče Evropskega parlamenta v zakonodajo EU prenaša dosežke Lizbonske pogodbe, kar je prav. Parlament krepi demokratični nadzor in preglednost ter povečuje prepoznavnost EU v zvezi z mednarodnimi režimi za nadzor izvoza. Pozitivno je tudi, da mora Komisija pripraviti poročila o uporabi uredbe, skupaj s celovito oceno vpliva.

Vendar pa najbolj sporna točka kamna spotike med Svetom, Parlamentom in Komisijo v vsem tem ostaja vprašanje, kdaj se izvaja nadzor nad obvestilom in registracijo izvoza, pred dejanskim izvozom ali po njem. Po mojem mnenju je ključno, da se ta nadzor izvede pred izvozom. In sicer zato, ker v praksi naknadni nadzor vedno povzroči, da iščemo in ugotavljamo dejstva po dogodku. Parlament se je pravkar odločil izbrati naknadni nadzor. Nazadnje sem zato glasoval proti končni različici poročila.

 
  
  

Poročilo: Yannick Jadot (A7-0364/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo o uradno podprtih izvoznih kreditih. Izvozni krediti so pomemben instrument za podporo podjetjem EU. Strinjam se z mnenjem, da je podpora za srednjeročne in dolgoročne izvozne kredite zmogljivo orodje, ki še ni v celoti izkoriščeno v vseh državah članicah in ga je treba spodbujati. Izvozni krediti lahko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest z zagotavljanjem financiranja za projekte, ki bi sicer imeli bolj omejen dostop do kapitala zaradi svoje netržne narave. Kljub temu je treba pripomniti, da je trenutno zaradi pomanjkljive preglednosti nemogoče ugotoviti, kaj agencije za izvozne kredite (AIK) financirajo ali so financirale v preteklosti. Pomanjkljiva preglednost omogoča ogromna povečanja stroškov in časovne zamude, omogoča pa tudi podkupovanje in korupcijo. Zato se strinjam s predlogom poročevalca o uvedbi zahteve, da države članice EU Komisiji vsako leto poročajo o dejavnostih svojih AIK v zvezi z izračunom tveganja in razkritjem finančnih poročil o zunajbilančnih instrumentih, ter uvedbi obveznega obveščanja o izračunu socialnega in okoljskega tveganja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) V večini industrializiranih držav, vključno z vsemi državami članicami EU, je vsaj ena uradno podprta agencija za izvozne kredite (AIK), AIK pa pomenijo največji vir uradnega financiranja projektov v zasebnem sektorju na svetu. Skupni obseg garancij za izvozne kredite, ki so jih AIK držav članic EU zagotovile v obdobju od 2004 do 2009, je bil približno 468 milijard EUR. AIK poenostavljajo zakonito trgovino, kadar trg zasebnega kapitala ni uspešen. Imajo veliko višjo sposobnost absorpcije tveganja kot zasebni sektor, saj jim ni treba plačevati davkov in imeti dobička, ter zato veliko več manevrskega prostora za pokritje stroškov ali za podaljšanje posojila kot zasebne banke. Vendar lahko iz istega razloga trgovino tudi masovno izkrivljajo, če njihovih finančnih operacij ne urejajo skupna pravila. Čeprav so AIK pomemben instrument za podporo trgovini in naložbam evropskih podjetij, vendar pa je treba zagotoviti, da je njihovo delovanje finančno zanesljivo in da se jim za refinanciranje njihovih operacij ni treba obrniti na davkoplačevalce. Strinjam se s poročilom in zahtevo, da se Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu vsako leto predloži poročila, saj je trenutno zelo malo podatkov, ki kažejo, kaj AIK financirajo ali so financirale v preteklosti, nekatere nacionalne AIK pa niti redno ne poročajo o splošni bilanci svojega letnega poslovanja, kar krši načela preglednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Cilj predloga Evropske komisije je uvesti „sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih“, sklenjen v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v evropsko zakonodajo, da se zagotovi norme EU in preglednost operacij nacionalnih agencij za izvozne kredite. Ta ukrep, ki je že sam po sebi pozitiven korak, ker se spopada s korupcijo in pomanjkljivo preglednostjo, ki povzroča ogromna povečanja stroškov in časovne zamude, je izboljšalo poročilo gospoda Jadota, ki si prizadeva z uvedbo sporazuma, sklenjenega v okviru OECD, v zakonodajo EU dodatno izboljšati preglednost in pravičnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Agencije za izvozne kredite (AIK) pomenijo največji vir uradnega financiranja projektov v zasebnem sektorju na svetu. So uradne vladne agencije ali poluradne finančne institucije, ki zagotavljajo izvozne kredite, posojila, zavarovalna in investicijska jamstva za podjetja, ki poslujejo na območjih z visokim tveganjem v tujini, vključno s številnimi državami v razvoju.

Omeniti je treba, da financiranje takšnih velikih projektov v državah v razvoju večkratno presega skupno letno financiranje vseh multilateralnih razvojnih bank. AIK so torej instrumenti, ki lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljem zunanje politike EU, predvsem k zmanjšanju revščine in posledic podnebnih sprememb. Menim, da so izboljšave zadevnega sporazuma pozitivne, predvsem v zvezi z večjo preglednostjo, menim pa tudi, da je bistveno izrecno navesti, da morajo AIK upoštevati in spoštovati politike in cilje EU, nenazadnje vrednote, povezane z utrditvijo demokracije, spoštovanjem človekovih pravic in skladnostjo z razvojno politiko. Medtem ko AIK po eni strani spodbujajo trgovino, jo lahko po drugi strani tudi izkrivljajo, če ni jasnih in preglednih meril in pravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Zunanja trgovina je eno izmed najmočnejših političnih orodij, ki so nam na razpolago v odnosih s tretjimi državami. Vsaj dokler se ne bo treba odločiti drugače, je EU izbrala, da ne bo imela svoje vojske in da bo trgovinsko politiko sprejela za svoje najmočnejše pogajalsko orodje, in v tem pogledu ni bila neuspešna. Poleg tega neposredne tuje naložbe v naša podjetja predstavljajo vir razvoja za tretje države, v katerih se ustvarja delo, in vsekakor je vredno spodbujati te povezave preko agencij za izvozne kredite. Tisto, kar na notranjem trgu z enotnimi carinskimi dajatvami ne moremo več dovoliti, je, da lahko naložbe usmerjajo posamezne države članice.

To ne sodi na pot, ki jo je ustvarila EU in ki si jo prizadeva predstaviti preostalemu svetu. Prenos vseh pristojnosti, povezanih z mednarodno trgovino, z ravni držav na raven Unije je nadaljnji korak pri vzpostavljanju enotne industrijske politike s ciljem skupne gospodarske politike in, na obzorju, nadaljnjih sinergij med državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dejavnosti agencij za izvozne kredite bo treba bolje nadzorovati na evropski ravni in jih izvajati preglednejše. Od teh agencij se bo zahtevalo, da objavijo letno poročilo o dejavnostih, da se preveri, ali podpirani projekti izpolnjujejo okoljske, socialne in razvojne cilje Evropske unije. Poslanci Evropskega parlamenta so pozvali k postopni odpravi subvencij za fosilna goriva, da se spodbudi ekološki prehod v skladu z nacionalnimi in evropskimi zavezami boju proti podnebnim spremembam. S tem glasovanjem Parlament potrjuje svojo željo po sistematični uporabi ukrepov za finančno preglednost in ukrepov za vključitev vprašanja podnebnih sprememb v vse politike EU, vključno v tiste, ki so povezane s trgovino in naložbami evropskih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o uradno podprtih izvoznih kreditih, saj menim, da morajo biti agencije za uradno podprte izvozne kredite preglednejše in morajo poročati o svojih dejavnostih. Prav tako je pomembno zagotoviti popolno skladnost s cilji člena 208 Pogodbe, ki opredeljuje zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine kot glavni cilj politike razvojnega sodelovanja Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Komisija in Svet trenutno pregledujeta zakonodajni okvir – imenovan „sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih“ –, da ga preneseta v pravo EU. Namen je zagotoviti dodatno pravno gotovost za agencije za izvozne kredite (AIK) držav članic. Izvozni krediti so učinkovit instrument za podporo podjetij EU, saj lahko pripomorejo k ustvarjanju delovnih mest in izvajanju projektov, ki bi si drugače težko zagotovili financiranje. Dejstvo, da je prejetih več vlog kot prej, daje vedeti, da morajo države članice hitro uveljaviti sporazum Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Strinjam se z mnenjem Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, saj menim, da „bi bilo treba nadzor izvoznih kreditov na evropski ravni uvesti kot izjemo v primeru pojava izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Treba je spoštovati načelo subsidiarnosti.“

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic za pridobitev izvoznih kreditov s strani uradno podprtih podjetij. Večina držav članic ima agencije za izvozne kredite (AIK), ki imajo bistveno vlogo pri podpori evropske trgovine in poslovnih naložb v skupnem znesku 468 milijard EUR v obdobju 2004–2009. Ta podpora spada v okvir sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (ASCM) – imenovanega tudi sporazum –, sklenjenega med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in je primer javnega finančnega instrumenta z udeležbo Evropske unije. Glede na to, da te agencije v bistvu podpirajo za okolje škodljive industrijske dejavnosti, nenazadnje zaradi emisij CO2, in ker imajo po mnenju Svetovne banke nepomemben učinek na zmanjšanje revščine, se strinjam s stališčem poročevalca, da morajo AIK prispevati k politikam in ciljem EU, kar pomeni, da ni potreb po pregledu sporazuma OECD.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Menimo, da obstaja potreba po večjem nadzoru in kontroli agencij za izvozne kredite (AIK) v zvezi z izvozom in tudi naložbami in financami, saj njihova pomanjkljiva preglednost s spodbujanjem podkupovanja in korupcije povzroča ogromno škodo.

AIK so javni instrumenti, ki jih EU v veliki meri uporablja za prispevanje k financiranju svojih mednarodnih ciljev ter gospodarskih in geostrateških interesov, ki jih ni mogoče ločiti od ciljev prevlade in nadzora v regijah in državah, kar vodi k ustvarjanju pravih neokolonialnih odnosov. Naložbe, ki jih financirajo AIK, pogosto nimajo koristi za države, ki naj bi bile njihove upravičenke.

Oblikovanje smernic za izvozne kredite je namenjeno temu, da se zaobide napovedani konec neposredne pomoči v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije, ki države v razvoju sili k sprejetju podpisa kroga pogajanj v Dohi. Glavni cilj neposredne pomoči ali kreditov je še naprej nadzor trgov in naravnih virov, izkoriščanje delavcev in uporaba produktov ali naložb za nadzor suverenosti ciljnih držav, kar omogoča financiranje AIK.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Obstaja potreba po večjem nadzoru in kontroli agencij za izvozne kredite (AIK) v zvezi z izvozom in tudi naložbami in financami, saj njihova pomanjkljiva preglednost s spodbujanjem podkupovanja in korupcije povzroča ogromno škodo.

Vendar pa so AIK javni instrument, ki ga EU v veliki meri uporablja za prispevanje k financiranju svojih mednarodnih ciljev, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami in zmanjšanjem revščine. Včasih se jih uporablja kot sredstvo za financiranje primerov pravega neokolonializma EU v tako imenovanih državah v razvoju.

Oblikovanje smernic za izvozne kredite je namenjeno temu, da se zaobide napovedani konec neposredne pomoči v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije, ki države v razvoju sili k sprejetju podpisa kroga pogajanj v Dohi, te pa mu nasprotujejo.

Glavni cilj neposredne pomoči ali kreditov je še naprej nadzor trgov in naravnih virov, izkoriščanje delavcev in uporaba produktov ali naložb za nadzor suverenosti ciljnih držav, kar omogoča financiranje AIK.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Ne bi bilo prav, če uradno podprti izvozni krediti ne bi spoštovali nekaterih načel, predvsem določene socialne etike, in ne bi izpolnjevali smernic za politiko zunanje in razvojne pomoči. Zato je preglednost v zvezi z uporabo teh sredstev obvezna. Vendar pa zunanja politika, ki jo izvaja Unija, služi kot referenčna točka, in ta politika se je, zlasti v zadnjih mesecih, izkazala za neobstoječo, nedosledno in razhajajočo, da ne rečem kaj hujšega. Sama Unija ne spoštuje načel, ki jih določa: kdaj smo nazadnje videli, da je Komisija dejansko uporabila socialne določbe, določbe o človekovih pravicah in okoljske določbe, ki so raztresene po vseh njenih trgovinskih sporazumih?

Kdaj je nasprotovala Evropski investicijski banki, ki financira projekte zunaj Evrope, ki ustvarjajo nepošteno konkurenco za evropska podjetja ali ki so socialno in okoljsko vprašljivi? Poleg tega je cilj tega poročila prenos sporazuma, sklenjenega v globalistični in ultraliberalni organizaciji OECD, v evropsko pravo. Ta sporazum dejansko dovoljuje postavljanje evropskih podjetij v slabši položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti, predvsem s Kitajske. Ko je bilo treba glasovati bodisi za bodisi proti, smo se vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Kot je znano, je nemogoče ugotoviti, kaj agencije za izvozne kredite (AIK) financirajo ali so financirale v preteklosti. Nekatere nacionalne AIK niti redno ne poročajo o splošni bilanci svojega letnega poslovanja. Številne druge ne sporočajo podatkov, ločenih glede na sektorska posojila ali geografsko porazdelitev. Tako je kljub zahtevam po preglednosti v sporazumu OECD iz leta 2005, ki so ga podpisale vse države članice EU in bo sedaj prenesen v pravo EU. Sporazum OECD ne vsebuje zahtev za zagotavljanje pravičnega določanja cen premij, saj ne vsebuje nobenih pravil o preglednosti in najnižjih standardih pri uporabi izračuna socialnega in okoljskega tveganja. Predlaga se, da se uredijo zahteve o preglednosti v zvezi z izračunom tveganja in razkritjem finančnih poročil o zunajbilančnih instrumentih ter uvede obvezno obveščanje o izračunu socialnega in okoljskega tveganja ter se za države članice EU uvede zahteva, da vsako leto poročajo Komisiji o tovrstnih dejavnostih svojih AIK. Zato sem glasoval za ta dokument, ker bo uvedel večjo preglednost in standarde pri uporabi izračuna socialnega in okoljskega tveganja.

 
  
MPphoto
 
 

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE), v pisni obliki. – (LV) Podprl sem resolucijo o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov, ker menim, da so za vse države članice Evropske unije potrebna jasna pravila o tem, kako podpreti izvozna podjetja. Garancije za izvozne kredite so pomembno sredstvo za pomoč podjetnikom, da prodrejo na nove trge in ustvarjajo nova delovna mesta. Vendar pa nisem podprl predloga spremembe 22, ki podjetnikom nalaga dodatno breme in dela evropska podjetja manj konkurenčna od podjetnikov v drugih državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V obdobju krize morajo države članice Evropske unije zmanjšati upravno breme podjetnikov in ne ustvarjati novih. Na tem področju mora Evropski parlament dajati zgled in ne sme iskati novih razlogov, da se podjetnikom naloži dodatno breme.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo. Po mojem mnenju so izvozni krediti pomemben instrument za podporo podjetjem EU. Spričo povečanega povpraševanja po uradno podprtih izvoznih kreditih je nadvse pomembno, da se najnovejšo ureditev OECD v zvezi s tem instrumentom čim prej uveljavi v državah članicah. Podpora za srednjeročne in dolgoročne izvozne kredite je zmogljivo orodje, ki še ni v celoti izkoriščeno v vseh državah članicah in ga je treba spodbujati. Izvozni krediti lahko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest z zagotavljanjem financiranja za projekte, ki bi sicer imeli bolj omejen dostop do kapitala zaradi svoje netržne narave. Strinjam se s poročevalcem, ki ugotavlja, da mora vsaka nova zakonodaja na tem področju preprečiti nastajanje novih birokratskih ovir ali postopkov, kar bi še povečalo obstoječe stroške. Nadzor izvoznih kreditov na evropski ravni bi bilo treba uvesti kot izjemo v primeru pojava izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Treba je spoštovati načelo subsidiarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) To poročilo poziva, da se uradno podprte kredite in garancije za izvoz v zasebnem sektorju dopolni s „presojo socialnih in okoljskih vplivov“. Poziva tudi, naj ti projekti ne vplivajo na cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. To je najmanj.

Vendar pa bom glasoval proti poročilu, da izrazim svoje grenko obžalovanje, da si Odbor za mednarodno trgovino ne prizadeva za vztrajanje pri socialnih in okoljskih ciljih, vrednih tega imena. Svobodna konkurenca, boj proti protekcionizmu in oviram za napoved kmetijskih izvoznih subvencij sta samo dva izmed številnih nesmislov v tem besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Agencije za izvozne kredite (AIK) imajo vse pomembnejšo vlogo pri podpori naložb vseh vrst, s čimer prispevajo k zmanjšanju vplivov sedanje gospodarske in finančne krize z ustvarjanjem delovnih mest in podporo trgovini in naložbam, za katere drugače v zasebnem sektorju ne bi bil odobren kredit. AIK so postale glavni vir javnega financiranja za države v razvoju. Znaten delež projektov za financiranje izvoznih kreditov v državah v razvoju je osredotočen v sektorjih, kot so promet, sektor pridobivanja nafte in plina, rudarski sektor ter veliki infrastrukturni projekti, kot so na primer veliki jezi. Vendar pa je pomemben strog nadzor dejavnosti AIK, da se prepreči probleme v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. EU je udeleženka Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih, sklenjenega v okviru OECD. Prav bi bilo, da Evropski parlament sprejme spremembe k predlogu Komisije, namenjene uporabi dodatnih ukrepov za preglednost in odgovornost poročil v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Agencije za uradno podprte in javne izvozne kredite so pomembne financerke za projekte zasebnih podjetij v državah v razvoju. V teh časih preobremenjenih nacionalnih proračunov pridobivajo vse večji pomen kot viri naložb za evropska podjetja, saj se AIK za refinanciranje svojih operacij niso prisiljene obrniti na davkoplačevalce. Ker se merila za presojo tveganja za agencije za izvozne kredite precej razlikujejo od tistih, kjer posojilo zagotovi zasebna banka, se lahko izkrivlja konkurenco v mednarodni trgovini, kot kaže primer Kitajske. Zato obstaja cela vrsta predpisov, kot so sporazumi OECD in STO, ki določajo roke za vračilo in minimalno premijsko stopnjo. Za presojo in za preprečevanje zlorabe ter izogibanje refinanciranju iz denarja davkoplačevalcev so potrebne specifikacije za večjo preglednost, uvedene z obveznostjo v vsej EU, da je treba objaviti letna poročila itd. Vprašanje je, ali bodo predlagani ukrepi pripomogli k večji preglednosti. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj se strinjam s poročevalcem, da izvozni krediti predstavljajo zmogljivo orodje za podporo podjetij EU. Glede na naraščajoče število vlog za uradno podprt izvozni kredit je posebno pomembno, da morajo zadnji sporazum Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o tem instrumentu države članice čim prej uveljaviti. Srednjeročni in dolgoročni izvozni krediti so dragocen instrument, ki še ni v celoti izkoriščen v vseh državah članicah in ga je treba spodbujati, zlasti v oslabljenem gospodarstvu, kakršno je portugalsko. Izvozni krediti vsekakor delujejo kot gonilo ustvarjanje delovnih mest z zagotavljanjem financiranja za projekte, ki bi drugače imeli bolj omejen dostop do kapitala. Vsaka nova zakonodaja na tem področju mora preprečiti nastajanje nove upravne birokracije, ki bi še povečala obstoječe stroške. Nadzor izvoznih kreditov na evropski ravni bi bilo treba uvesti kot izjemo v primeru pojava izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Treba je natančno spoštovati načelo subsidiarnosti na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Agencije za izvozne kredite (AIK) pomenijo največji vir uradnega financiranja projektov v zasebnem sektorju na svetu. Vendar lahko iz istega razloga trgovino tudi masovno izkrivljajo, če njihovih finančnih operacij ne urejajo skupna pravila. Zato moramo opraviti pregled sporazuma (sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi lahko natančneje nadzorovali delovanje evropskih AIK, da bi zagotovili skladnost njihovih odločitev s politikami in cilji EU. Pojasniti moramo tudi obveznost preglednosti v izračunih tveganja in razkritja finančnih poročil o zunajbilančnih instrumentih. Na kratko, bistveno je uvesti zahtevo za države članice EU, da Komisiji letno posredujejo poročilo o dejavnostih svojih AIK. Spričo predhodnih pripomb in glede na to, da so lahko AIK koristni instrumenti za prispevanje k zunanjim ciljem Unije (zlasti k podnebnim spremembam in zmanjšanju revščine), sem glasoval za to resolucijo, ker menim, da so izvozni krediti pomemben instrument za podporo trgovine in naložb evropskih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Kot je povedal poročevalec gospod Jadot, današnje glasovanje krepi stališče Evropskega parlamenta glede vprašanja in pošilja močen znak pretirano plašnemu Evropskemu svetu. Agencije za izvozne kredite so pomemben instrument za Evropsko unijo v smislu podpore trgovine in naložb evropskih podjetij.

Vendar pa se je bilo treba nujno spopasti s pomanjkljivo preglednostjo in nadzorom EU – zlasti s strani Parlamenta – v zvezi z dejavnostmi teh agencij, zlasti glede na to, da se preko njih vsako leto usmeri več sto milijonov evrov in da so nacionalni proračuni zelo omejeni.

Zadovoljen sem, da so poslanci Evropskega parlamenta ponovno izrekli svojo podporo postopni odpravi subvencij za fosilna goriva in s tem spodbujajo ekološki prehod v skladu z evropskimi in nacionalnimi obveznostmi v zvezi s podnebnimi spremembami.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Večina industrializiranih držav ima agencijo za izvozne kredite. Agencije za izvozne kredite (AIK) pomenijo največji vir uradnega financiranja projektov v zasebnem sektorju na svetu. Jamstvo agencij za izvozne kredite za velike industrijske in infrastrukturne projekte v državah v razvoju večkratno presega skupno letno financiranje vseh multilateralnih razvojnih bank. Agencije poenostavljajo zakonito trgovino, kadar trg zasebnega kapitala ni uspešen. Imajo veliko višjo sposobnost absorpcije tveganja kot zasebni sektor, saj jim ni treba plačevati davkov in imeti dobička, ter zato veliko več manevrskega prostora za pokritje stroškov, celo za podaljšanje posojila, kot zasebne banke.

Vendar lahko iz istega razloga trgovino tudi masovno izkrivljajo, če njihovih finančnih operacij ne urejajo skupna pravila. Glasovala sem za to poročilo, ker morajo za izvozne kredite veljati zahteve o vračilu v določenem obdobju ter je treba zaračunati najnižjo premijsko stopnjo, da se pokrije tveganje neplačila izvoznega kredita.

 
  
  

Poročilo: Eva-Britt Svensson (A7-0065/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to pomembno resolucijo o novem političnem okviru EU za boj proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami je mednarodni in tudi evropski problem. Kljub dejstvu, da je bilo nasilje nad ženskami tema razprave že več desetletij, mednarodni skupnosti ni uspelo ustaviti te izredno uničujoče oblike kriminala. Zato si je na ravni EU zelo pomembno prizadevati, da se nasilje nad ženskami čim bolj zmanjša, in ustvariti pogoje za njegovo preprečevanje, za preganjanje zločincev in zaščito žrtev. Za dosego teh ciljev je treba uskladiti kazensko pravo na ravni EU in vzpostaviti pravni okvir, v skladu s katerim bi se storilce učinkovito kaznovalo in zaščitilo žrtve. To je zelo pomembno tudi za boj proti trgovini z ljudmi. Prisilna sklenitev zakonske zveze je druga oblika nasilja na podlagi spola, ki predstavlja resno kršitev pravice posameznika do lastne odločitve. Pomembno je, da so mlade ženske zaščitene pred takšnimi prisilnimi razmerji. Nasilje v imenu časti je drugi bistveni dejavnik v tem okviru. Da bi ustavili vse oblike nasilja nad ženskami, je treba širiti informacije o enakosti spolov in dejavno informirati družbo, predvsem tiste sloje, v katerih so odnosi med ženskami in moškimi utemeljeni na običajih in obredih.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) V Evropi je ena od štirih žensk v svojem življenju žrtev vsaj ene oblike nasilja. Ocenjuje se, da letni stroški tega nasilja letno znašajo 33 milijarde EUR, kar je številka, ki se je ne sme podcenjevati.

Spoštovanje načela enakosti spolov je vrednota, ki se jo vedno prezre spričo ogromnega števila kršitev človekovih pravic, ki prizadenejo ženske in ki škodijo njihovemu fizičnemu in psihičnemu zdravju, njihovim pravicam in njihovemu položaju v družbi. Nekaj številk, ki so trenutno na razpolago, ne zagotavlja popolnega pregleda nad pojavom, vendar pa zadostuje preučitev družinskih ali delovnih okvirov, da vidimo, da nam žensk še vedno ni uspelo zaščititi pred nasiljem.

Podpiram zavezo, ki jo je sprejela Komisija, da v letu 2011 oziroma 2012 predstavi „Sporočilo o strategiji o boju proti nasilju nad ženskami, nasilju v družini in pohabljanju ženskih spolnih organov“, čemur bo sledil akcijski načrt EU, vendar pa upam tudi, da bomo priča sprejetju celovitega političnega pristopa, ki ga bodo sestavljali pravni, sodni, izvršilnimi in zdravstveni ukrepi, ki lahko bistveno zmanjšajo to nasilje in posledice, ki jih žal ima za 26 % otrok in mladih, ki poročajo o fizičnem nasilju v otroštvuhttp://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0065+0+DOC+XML+V0//SL" \l "_part1_def8#_part1_def8" .

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Uradne številke o nasilju nad ženskami so precej nižje glede na žalostno stvarnost v posameznih državah članicah. Uradno je bilo med leti 2004 in 2009 zabeleženih približno 60.000 primerov nasilja v družini, v skoraj 800 primerih pa je bila posledica smrt žrtve. Izmed vseh zlorabljenih žensk jih 70 % molče trpi to zlorabo in samo 30 % se jih odloči zlorabo prijaviti policiji.

V tem okviru podpiram zagotavljanje enostavnega dostopa do brezplačne pravne pomoči za žrtve nasilja nad ženskami. Menim, da se lahko z razglasitvijo evropskega leta proti nasilju nad ženskami poveča ozaveščenost med Evropejci o tem problemu, ki se pojavlja v vsakodnevnem življenju velikega števila žensk v Evropski uniji. Glasovala sem za to poročilo, ker podpiram pomen evropske listine, ki bo določala najmanjšo raven pomoči, ki jo je treba ponuditi žrtvam nasilja nad ženskami, in katere cilj je zmanjšanje pogostosti tega problema v vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) To samoiniciativno poročilo je bilo pripravljeno v okviru različnih predlogov o boju proti nasilju nad ženskami, ki jih bo Evropska komisija predstavila v letih 2011 in 2012. To je zame in za združenje Femmes au Centre, ki je pred nekaj tedni na to temo imelo konferenco v Parizu, posebno pomembna tema. Poročilo predlaga nov celovit politični pristop k nasilju na podlagi spola, vključno z vzpostavitvijo evropske listine, ki bo določala najmanjšo raven pomoči, ki jo je treba ponuditi žrtvam nasilja nad ženskami, in vseevropskim instrumentom kazenskega prava. Glasovala sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Mednarodna skupnost mora izvajati čezmejni pristop za boj proti nasilju nad ženskami. Nobenega dvoma ni, da nasilje nad ženskami krši njihove osnovne pravice in temeljne svoboščine, zlasti pravico do varnosti in človekovega dostojanstva. Države članice morajo izvajati Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), katere namen je zagotoviti pravice in svoboščine žensk. V okviru Lizbonske pogodbe lahko EU uvede določbe kazenskega prava, Pogodba pa izrecno navaja trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje otrok in žensk. Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je čas, da se EU spopade s to zadevo in da dober zgled z zakonodajo in podporo, ki sta potrebni za ustavitev nasilja nad ženskami. Sprejeti je treba večplasten pristop, da se zagotovi učinkovitost izvajanih političnih, socialnih in pravnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Nasilje nad ženskami v svojih različnih oblikah ostaja pomemben mednarodni in tudi evropski problem. V EU je pomembno, da se nedotakljivost žensk v celoviti in dosledno zaščiti z zakonodajo. Nekatere države še vedno nimajo zakonodaje, ki kriminalizira nasilje nad ženskami v družini. Nasilja v družini se ne sme obravnavati kot zasebne zadeve. Države članice morajo zagotoviti, da bo preganjanje nasilja v družini prednostna naloga pravnih organov in da bodo storilci kazensko preganjani.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za to poročilo, ki izraža jasno stališče Evropskega parlamenta. Komisijo pozivamo, naj se bori proti nasilju nad ženskami. Seveda v vseh državah članicah obstajajo preventivni in represivni pravni mehanizmi. Vendar pa je tudi odgovornost Evrope, da se spoprime s to zadevo, ki je v njeni pristojnosti. Nesprejemljivo je, da so ženske vsakodnevno žrtve zastraševanja in fizičnega ali psihičnega nasilja.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker je nasilje nad ženskami svetovni in evropski problem. To poročilo predstavlja sveženj ukrepov, ki so nujno potrebni za zagotavljanje dostojnega življenja žensk v Evropi. Bistveno je, da je nedotakljivost žensk v celoti in dosledno zaščitena v zakonodaji. Pri pripravi zakonodaje na ravni EU se je treba nujno zavedati posebne ranljivosti žensk in otrok v odnosu do nasilja v družini. Vendar pa ni dovolj, da se sprejme ali odobri kazenska zakonodaja za zaščito žensk; tudi kazenski pregon mora biti učinkovitejši.

Ključno področje, v katerega se lahko vloži več sredstev, je usposabljanje policijskih organov v Evropi. Policija je prvi organ pregona, s katerim pridejo v stik ženske, ki so postale žrtve nasilja. Praktični ukrep, ki se ga lahko sprejme, je priprava številke za nujne primere za nasilje na podlagi spola v državah članicah. Ženske, ki so žrtve nasilja, lahko pokličejo to številko in nemudoma dobijo pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. (IT) Enakost moških in žensk je eno izmed temeljnih načel Evropske unije. Kljub dejstvu, da je bilo nasilje nad ženskami tema razprave že več desetletij, mednarodni skupnosti še ni uspelo ustaviti te izredno resne oblike kriminala. Nasilje na podlagi spola resno škodi fizičnemu in duševnemu zdravju posameznika, zaradi česar se povečajo stroški za družbo v obliki socialnih problemov in stroškov za pravni in zdravstveni sistem. Ocene kažejo, da nasilje na podlagi spola v obliki stroškov za zdravstveno varstvo, pravni sistem in socialne storitve družbo skupaj stane 2 milijona EUR na uro v vseh državah članicah EUhttp://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0065+0+DOC+XML+V0//SL" \l "_part2_def23#_part2_def23" .

Po mojem mnenju je pomembno področje, na katerem fizična in duševna nedotakljivost žensk zahteva močno pravno zaščito, pohabljanje spolnih organov. Pravzaprav menim, da se dejanj, ki resno ogrožajo zdravje žensk, ne more upravičevati s kulturnim ozadjem.

Poleg tega je bistveno boljše poznavanje nasilja na podlagi spola, tako da se lahko izboljša tudi ozaveščenost javnosti o tem vprašanju. Zato podpiram ukrepe, sprejete za spodbujanje držav članic, da pripravijo nacionalne akcijske načrte za boj proti nasilju nad ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) To poročilo o prednostnih nalogah novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami predstavlja številne zanimive predloge. Zato sem ga podprl. Vendar pa po mojem mnenju nikakor ne smemo pripraviti direktive, ki bi jo bile dolžne vse države članice prenesti v svojo zakonodajo. Mehanizmov za olajšanje dostopa do pravne pomoči, ki žrtvam omogočajo uveljavitev njihovih pravic povsod v Evropski uniji, se ne sme in ne more zagotoviti brezplačno. Zavzemam se za vzpostavitev pravnega okvira, ki bo dal priseljenkam pravico do lastnega potnega lista in dovoljenja za prebivanje ter omogočal kazensko odgovornost osebe, ki bi te dokumente odvzela.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Dandanes bi pričakovala, da bo poročilo o nasilju nad ženskami poudarilo nujnost, ki jo predstavlja naraščajoča stopnja nasilja nad ženskami v muslimanskih skupnostih v Evropi. Evropske organizacije za pravice žensk in nasilje na podlagi spola poročajo, da se ta pojav še naprej povečuje. To je nekaj, kar se dogaja pred našim nosom, vendar pa se zdi, da obstaja odpor do uporabe pravilnih pojmov za razpravljanje o problemu. Poročilo na primer omenja prisilne poroke in pohabljanje ženskih spolnih organov, vendar pa se ta pojava, ki v naših mestih strmo naraščata, obravnava kot vprašanji, povezani s kulturnim ozadjem. Resnica je, da sta povezana z množično prisotnostjo priseljencev, ki v Evropo prinašajo fundamentalistični koncept vere, islam, in čeprav so danes ženske v teh skupnostih tiste, ki plačujejo ceno, bi to lahko jutri doletelo naše ženske in samo jedro zahodne družbe. EU mora nemudoma vzpostaviti ustrezne in ciljne politike o tej zadevi in ne o nasilju, povezanem s „kulturnim“ ozadjem, ki ne pomeni nič, da bi se lahko danes borili proti temu pojavu, ki se močno širi in ki ga bo ob tej hitrosti postalo nemogoče obravnavati jutri.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je treba nujno ustaviti nasilje nad ženskami. Pozornost bi pritegnila k dejstvu, da je ena izmed desetih žensk v Evropi bila žrtev nasilja in da je to eden izmed najpogostejših vzrokov za nasilno smrt med ženskami. Kljub dejstvu, da je nasilje nad ženskami tema razprave že več desetletij, me prizadene, ko vidim, da še vedno ne zmoremo zaščititi žensk pred nasiljem. Zato je zelo pomembno, da Evropska komisija pripravi direktivo o vseh oblikah nasilja nad ženskami – fizičnem, spolnem ali psihičnem – in o boju zoper njega. Nasilje na podlagi spola vključuje spolno zlorabo, trgovino z ljudmi, prisilne poroke, pohabljanje spolnih organov in druge oblike nasilja. Takšni nasilni zločini pomembno vplivajo na fizično in duševno zdravje žensk in mu nepopravljivo škodujejo, zato morajo države članice zagotoviti boljše zdravstveno varstvo za žrtve nasilja. Poleg tega bi komisarko za notranje zadeve Cecilio Malmström pozvala, naj ne zmanjša finančne pomoči, razporejene nevladnim organizacijam (NVO), ki se borijo proti nasilju nad ženskami. Med gospodarsko in finančno krizo prihaja do še večjega števila nasilnih dejanj, zato glede na okoliščine ne moremo zmanjšati financiranja na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropski parlament je v preteklosti sprejel resolucijo o nasilju nad ženskami, ki poudarja potrebo po celoviti zakonodaji, ki bi se borila proti vsem oblikam nasilja nad ženskami. Komisija je v ta namen načeloma sprejela nekatere pomembne odločitve, zlasti s pripravo novega akcijskega načrta za enakost spolov, ki poudarja, da je nasilje na podlagi spola eden izmed ključnih problemov, ki jih je treba obravnavati. Komisija je napovedala tudi, da bo leta 2011 predložila predlog za strateški načrt za boj proti nasilju na podlagi spola. Nasilje na podlagi spola ogroža fizično in duševno zdravje posameznika. To povzroča velik strošek za družbo v obliki socialnih problemov in stroškov za pravni in zdravstveni sistem.

Stroške, ki zaradi nasilja na podlagi spola nastanejo za družbo, se ocenjuje na podlagi stroškov za zdravstveno varstvo, pravni sistem in socialne storitve. Nasilje na podlagi spola je tudi resen problem za demokracijo. Prav dejstvo, da so ženske žrtve nasilja, omejuje njihove priložnosti za udeležbo v družbenem življenju in pri delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. (RO) Kot liberalni poslanec Evropskega parlamenta moram podpreti to poročilo, saj države članice potrebujejo novo strategijo za boj proti nasilju nad ženskami, ki ima resen vpliv na fizično in duševno nedotakljivost, ki je temeljna pravica. Nasilje nad ženskami ima neželene učinke na žrtve in tudi otroke, ki odraščajo v tako neprimernem okolju za njihov osebni razvoj. Enakost spolov je ena izmed temeljnih vrednot EU, ki je posebno pomembna za liberalce. Moderna družba, utemeljena na enakih pravicah in enakosti pred zakonom, ne more dopuščati takšnih dejanj, čeprav morda za njihovo upravičenje obstajajo kulturni ali verski razlogi.

Menim, da morajo EU in države članice za boj proti nasilju na podlagi spola uporabiti vse razpoložljive instrumente. Podpiram pripravo direktive, ki bo določila kazenske sankcije za storilce nasilja nad ženskami. Menim, da jo morata spremljati ustanovitev zadostnega števila centrov za pomoč žrtvam in ustrezno usposabljanje tistih, ki delajo z njimi, kot so policisti, sodniki, zdravniki in drugi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadovoljna sem z zaskrbljenostjo zaradi nasilja nad ženskami na ravni EU. Menim, da je za uspeh boja proti temu evropskemu in mednarodnemu problemu odločilno, da države članice prevzamejo odgovornosti, ki seveda vključujejo sprejetje potrebne zakonodaje. Zato glasujem za novi politični okvir EU za boj proti nasilju nad ženskami, saj menim, da predstavlja napredek v boju proti kršitvam temeljnih pravic in svoboščin, kot sta pravica do varnosti in človekovega dostojanstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za to poročilo, saj razmere na Irskem odražajo problem, ki se pojavlja v vsej Evropi. Nacionalni svet za preprečevanje kriminalitete je leta 2005 ugotovil, da je bila ena izmed sedmih žensk na Irskem v svojem življenju žrtev hudega zlorabe fizične, spolne ali čustvene narave s strani partnerja. Vpliva nasilja v družini ter fizičnega in/ali spolnega nasilja se ne sme podcenjevati, saj resno ogroža fizično in duševno zdravje posameznika in povzroča hude depresije in celo samomor. Vendar pa poročilo Parlamenta kaže tudi stroške za proračun, saj ocene kažejo, da nasilje na podlagi spola v obliki stroškov za zdravstveno varstvo, pravni sistem in socialne storitve družbo skupaj stane 2 milijona EUR na uro v vseh državah članicah EUhttp://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0065+0+DOC+XML+V0//SL" \l "_part2_def23#_part2_def23" .

Leta 2009 sem imela čast postati prva ambasadorka organizacije Rape Crisis North East s sedežem v Dundalku. Ta služba za pomoč in svetovanje je ena izmed mnogih na vzhodu Irske. Te nevladne organizacije zagotavljajo ključno pomoč žrtvam spolnega nasilja in nasilja v družini, vendar pa se srečujejo s težavnim financiranjem. Upam, da bo to poročilo pripomoglo k boju proti nasilju v družini v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Odločno obsojam vse oblike nasilja nad moškimi, ženskami in otroci ter podpiram vse pobude, ki omogočajo preprečevanje in boj proti temu problemu in zaščito njegovih žrtev. Številke, ki so jih razkrile nekatere študije o nasilju v Evropi, so nesprejemljive, saj je bilo 26 % otrok in mladih žrtev fizičnega nasilja, petina do četrtina žensk v Evropi je bila vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja, več kot desetina žensk pa je bila žrtev spolnega nasilja, pri katerem je bila uporabljena sila.

Dejansko je število žensk, ki so žrtve nasilja, zaskrbljujoče, k temu pa prispevajo tudi velike razlike v politikah in zakonodaji posameznih držav članic, kar pomeni, da ženske niso enako zaščitene po vsej Evropi. Ključno je, da evropska zakonodaja s sprejetjem celovitega pravnega akta, ki bo omogočil boj proti vsem oblikam nasilja, zagotovi celovito in dosledno zaščito žensk, dopolnjevati pa ga mora vrsta ukrepov na številnih političnih, socialnih in pravnih področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner in Gunnar Hökmark (PPE), v pisni obliki. (SV) Švedski konzervativci se strinjamo s prikazom problema v poročilu. V stockholmskem programu, v zvezi s katerim smo bili močno gonilna sila, je boj proti nasilju nad ženskami prednostna naloga. V akcijskem načrtu za izvajanje stockholmskega programa se je Komisija zavezala predložiti strategijo, ki jo bo predstavila leta 2011 oziroma 2012, za boj proti nasilju nad ženskami, nasilju v družini in pohabljanju ženskih spolnih organov. Poleg tega člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da si bo EU prizadevala za boj proti vsem oblikam nasilja v družini, države članice pa morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za kaznovanje teh kaznivih dejanj in zaščito žrtev. Ker je kazensko pravo odgovornost posameznih držav članic, smo glasovali proti odstavku, ki zadeva uvedbo direktive na ravni EU. Glasovali smo za poročilo, ker menimo, da morajo države članice sprejeti ukrepe za zagotavljanje varnosti žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da si morajo na evropski ravni države članice še dodatno prizadevati za pripravo celovitejših nacionalnih statistik, ki bodo v večjem obsegu obravnavale nasilje nad ženskami ne glede na obliko, v kateri se zgodi – posilstvo, trgovina na področju spolne industrije, prisilne poroke, smrt, prisilna prostitucija, da e omenjam nasilja v družini ali nasilja s strani nekdanjih partnerjev. Vendar pa je cilj izboljšati tudi zbiranje podatkov o tem problemu, da bi lahko našli najustreznejše rešitve za kaznovanje storilcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je za družbo pomembno, da si prizadeva biti bolj uravnotežena in poštena. Ta pojav je prisoten v vseh družbah, v večplastni obliki, do njega pa prihaja v zasebnem, javnem ali napol javnem okolju, z njim povezane številke in oblike, v katerih se pojavlja, pa so pogosto nepoznane. Zato menim, kot je navedeno v tem poročilu, da sta potrebna temeljita analiza in oblikovanje boljših preiskovalnih postopkov za ta pojav, da bi se proti njemu boljše borili na mednarodni ravni. To poročilo predlaga nov pristop k nasilju na podlagi spola in krepitev ukrepov med državami članicami v zvezi s preprečevanjem in kazenskimi sankcijami, skupaj z ukrepi za pomoč žrtvam. Zastavlja tudi aktualna vprašanja o vplivu fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja nad ženskami na druga družbena področja. Menim, da je aktivna vloga Komisije, Parlamenta in držav članic ključna za vzpostavitev ukrepov za boj proti temu pojavu, ki ima posledice za številne ljudi in generacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. Nasilje moških nad ženskami je kršitev človekovih pravic žensk, ki odraža in tudi krepi neenakosti med moškimi in ženskami. Študije o nasilju na podlagi spola ocenjujejo, da je bilo 20–25 % vseh žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja. Nasilje nad ženskami ne pozna geografskih meja, starostnih omejitev, razrednih ali rasnih ali kulturnih razlikovanj, vendar pa je še vedno nevidno, žrtve pa se utiša. Podpiram to poročilo, ki predlaga nov celovit politični pristop k nasilju na podlagi spola, vključno z: vzpostavitvijo kazenskopravnega instrumenta v obliki direktive zoper nasilje na podlagi spola, usposabljanjem uslužbencev, ki bodo verjetno prišli v stik s primeri nasilja nad ženskami, zahtevami za države članice, da s primerno skrbnostjo beležijo ter preiskujejo vse oblike kaznivih dejanj nasilja na podlagi spola, finančno podporo za nevladne organizacije, ki si prizadevajo pomagati žrtvam nasilja. Prizadeva si tudi za načrte za razvoj metodoloških smernic in za nove zbirke podatkov za pridobivanje primerljivih statističnih podatkov o nasilju na podlagi spola, da se ugotovi obseg težave in da se ustvari temelj za spremembo ukrepov v zvezi s težavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V Evropi bo ena izmed štirih žensk v svojem življenju doživela fizično nasilje, več kot ena izmed desetih pa bo žrtev spolnega nasilja, pri katerem je uporabljena sila. Spričo teh številk je treba nujno ukrepati. Komisija mora zato vzpostaviti nov evropski politični okvir za boj proti nasilju nad ženskami. Vse oblike nasilja nad ženskami – posilstvo, prostitucija, spolno nasilje in tako dalje – morajo v vseh državah Evropske unije biti predmet kazenskih postopkov. Vsaka država članica je dolžna tem žrtvam zagotoviti dostop do brezplačne pravne pomoči in zatočišča, kar jim bo omogočilo zgraditi novo in boljše življenje zase in za njihove otroke. To priznanje nasilja nad ženskami kot kaznivega dejanja na evropski ravni je nujno potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament je ta torek, 5. aprila 2011, sprejel poročilo o boju proti nasilju nad ženskami. To besedilo poudarja posebno naravo nasilja nad ženskami in dekleti, ki ga zagrešijo moški: resnično je ena izmed najpogostejših in najbolj škodljivih ovir na poti k enakosti spolov. Današnje poročilo bo omogočilo izvajanje instrumenta kazenskega prava v obliki direktive Evropske unije za boj proti nasilju na podlagi spola. Vzpostavlja evropsko listino, ki bo določala najmanjšo raven pomoči, ki jo je treba ponuditi žrtvam nasilja nad ženskami, vključno s pravico do pravne pomoči in nujno brezplačno psihološko pomočjo strokovnjakov. Poleg tega poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Komisijo, naj ustanovi opazovalnico za nasilje nad ženskami. Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze se lahko zahvalimo, da sprejeta sprememba poziva tudi države članice, naj posilstvo in spolno nasilje nad ženskami v zakonskih in zunajzakonskih zvezah priznajo kot kaznivo dejanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Nasilje nad ženskami je svetovni in evropski problem. Nasilje v družini, prostitucija, trgovina z ljudmi – sramotno je, da žensk še vedno ne moremo zaščititi pred nasiljem v naši družbi. Takšno nasilje na podlagi spola je kršitev temeljnih pravic in svoboščin in tudi pravice do varnosti in človekovega dostojanstva. Vprašanje vključuje ohranitev nedotakljivosti žrtev in iskanje ključnih kolektivnih interesov družbe, kot sta svoboda in demokracija. Evropska unija mora prevzeti svoje odgovornosti in uvesti zakonodajo za ustavitev tega nasilja.

Zato sem glasovala za uvedbo ukrepov, kakršna sta mehanizem za olajšanje dostopa do brezplačne pravne pomoči in finančna pomoč, ki bo spodbujala neodvisnost žrtev in njihovo vrnitev v običajno življenje in svet dela. Spoštovanje človekovih pravic je temeljna vrednota, določena v Pogodbi o Evropski uniji. Spoštujmo torej tudi pravice žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Evropski parlament je glasoval za politični okvir EU za boj proti nasilju nad ženskami. Pozdravljamo odločitev in glasovali smo za predlog kot celoto. Odločitev je bila posebno pomembna, saj poziva Komisijo, naj izpolni svoje predhodne obljube in predloži zakonodajni predlog z namenom boja proti nasilju nad ženskami.

Vendar pa predlog vključuje nekatere ubeseditve v zvezi z nadomestnim materinstvom, ki so bile po našem mnenju preveč poenostavljene v njihovem na splošno negativnem odnosu do tega pojava in do mednarodnih posvojitev. Nismo naivni glede problemov v zvezi z nadomestnim materinstvom, vendar pa nočemo napadati nečesa zaradi teh problemov, ki so lahko v določenih primerih pozitivna izkušnja za udeležene strani. Zato smo glasovali proti ubeseditvam, ki zadevajo nadomestno materinstvo – stališče, ki ga je naša skupina, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, zavzela tudi pri prvotnem glasovanju v Odboru za pravice žensk in enakost spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Nasilje nad ženskami vključuje številne resne kršitve temeljnih pravic, kot so spolna zloraba, napadi na fizično nedotakljivost in nasilje v družini, prihično nasilje, nadlegovanje ali prisila in trgovina z ženskami ter njihovo izkoriščanje za prostitucijo, med številnimi drugimi primeri nasilja, proti kateremu se morajo odločno boriti države članice. Obsojam vsakršno nasilje, zlasti pa nasilje nad osebami v bolj ranljivem položaju – fizično, socialno, gospodarsko ali čustveno –, kakršne so otroci in tudi ženske. Prav zaradi tega si morajo države članice prizadevati za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami, predvsem trgovine za namene spolnega izkoriščanja, kršitve njihove samoodločanja pri spolnosti in napadov na njihovo fizično nedotakljivost.

Spoštovanje človekovega življenja in dostojanstva ne more obstajati ob boku kaznivim dejanjem, katerih žrtve so številne ženske v Evropi, zaradi česar so potrebne stroge politike za preprečevanje nasilja in kaznovanje storilcev.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Mednarodna skupnost že leta razpravlja o problemih, ki vključujejo nasilje nad ženskami. Vendar pa je jasno, da so žrtve nasilja še naprej: petina žensk v Evropi je bila vsaj enkrat žrtev nasilnega dejanja. Zato je pomembno, da Evropska unija sprejme zakonodajo in tej tragediji naredi konec. Čeprav je Evropska komisija podala številne pobude za ustavitev te nadloge, ki vpliva na milijone žensk po svetu, nenazadnje s pripravo novega akcijskega načrta o enakosti spolov (2010–2015), je res, da EU ne more stati križem rok, medtem ko kršitve temeljnih pravic žensk ostajajo nekaznovane, zlasti na naslednjih področjih: spolna zloraba, pohabljanje ženskih spolnih organov in prisilne poroke, trgovina z ljudmi in prostitucija, pomanjkanje pravnega varstva itd. Strinjam se, da obstaja potreba po nadaljnji preučitvi tega vprašanja, da bomo na razpolago imeli najbolj izčrpne in znanstvene podatke. Vendar pa ne moremo biti nedejavni. Zato pozdravljam predloge poročevalke, zlasti vzpostavitev zatočišč za žrtve, številko za nujne primere in pripravo evropskega leta za boj proti nasilju nad ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Nasilje nad ženskami v svojih številnih oblikah – nasilje v družini, spolno nasilje, prostitucija, trgovina z ženskami, spolno in psihično nadlegovanje ter nasilje nad ženskami na delovnem mestu – predstavlja resno kršitev človekovih pravic in svoboščin na posamezni in kolektivni ravni z izredno negativnimi socialnimi posledicami. Preprečevanje in odprava nasilja nad ženskami morata predstavljati bistvena strateška cilja, katerih izpolnitve ni mogoče ločiti od napredka, za katerega si prizadeva naša civilizacija.

Nekatere študije o nasilju na podlagi spola kažejo, da je bila petina do četrtina žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja, več kot desetina žensk pa je bila žrtev spolnega nasilja. Ocenjuje se, da 26 % otrok in mladih poroča o fizičnem nasilju v otroštvu in mladosti, kar je posebno zaskrbljujoče, če upoštevamo predpostavke o socialnem učenju, ki pravijo, da bi današnje žrtve lahko bile jutrišnji napadalci.

Zdaj je pomembno izpolnjevanje smernic, vključenih v to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pozdravljamo sprejetje poročila, ki ga je pripravila članica naše skupine gospa Svensson, ki je tudi predsednica Odbora Parlamenta za pravice žensk in enakost spolov.

Zavedamo se, da nasilje nad ženskami predstavlja resno kršitev človekovih pravic in svoboščin na posamezni in kolektivni ravni z obsežnimi socialnimi posledicami, saj nasilje nad ženskami vključuje vrsto kršitev človekovih pravic, vključno z nasiljem v družini, spolnim nasiljem, prostitucijo, trgovino z ženskami, spolnim in psihičnim nadlegovanjem ter nasiljem nad ženskami na njihovem delovnem mestu.

Preprečevanje in odprava nasilja nad ženskami sta bistvena strateška cilja, pomembna za napredek, za katerega si prizadeva naša civilizacija.

Nekatere študije o nasilju na podlagi spola kažejo, da je bila petina do četrtina žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja, več kot desetina žensk pa je bila žrtev spolnega nasilja. Ocenjuje se, da 26 % otrok in mladih poroča o fizičnem nasilju v otroštvu in mladosti, kar je posebno zaskrbljujoče, če upoštevamo predpostavke o socialnem učenju, ki pravijo, da bi današnje žrtve lahko bile jutrišnji napadalci...

(Obrazložitev glasovanja je bila skrajšana v skladu s členom 170 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Nasilje nad ženskami je zlo v naši družbi, proti kateremu se moramo boriti za vsako ceno. Vendar pa ne morem podpreti tega poročila, ker po mojem mnenju pretirano pozornost posveča priseljenkam. Posebno v tem času mora biti takšna pozornost EU in njenih vlad dobro prepoznavna in ne bi smela biti omejena na lepe besede v podporo evropskim projektom.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Grèze (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Moja skupina je glede te zadeve razdeljena. Glasovala sem za predlog spremembe 19 in uvodno izjavo J o besedi „prostitucija“, ker menim, da je prostitucija dejansko nasilno dejanje nad ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) Nasilje nad ženskami je stvarnost, ki se jo prepogosto prezre: ocenjuje se, da je bilo od 20 do 25 % žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja. Prejšnji teden je Evropski parlament sprejel poročilo o tem vprašanju in o potrebi po vzpostavitvi političnega okvira na tem področju, ki ga pozdravljam. Naše poročilo si prizadeva vse države članice spodbuditi, da nasilje nad ženskami štejejo za kaznivo dejanje in vzpostavijo instrument v okviru kazenskega prava za boj proti temu nasilju. Poleg tega sem glasovala za uvedbo mehanizma za olajšanje dostopa do brezplačne pravne pomoči in za nujno brezplačno psihološko pomoč strokovnjakov. Podprla sem tudi spremembe, ki priznavajo „resne težave s prostitucijo“ in ki menijo, da „nasilje nad ženskami“ vključuje prostitucijo. Nazadnje sem glasovala za to, da se posilstvo in spolno nasilje prizna za kaznivo dejanje tudi v zakonskih in zunajzakonskih zvezah.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. (IT) Evropski regulativni okvir v boju proti nasilju nad ženskami predstavlja ključni korak naprej v okviru celovite strategije. Samo s kombinacijo pravnih, socialnih, gospodarskih in preventivnih ukrepov bo mogoče rešiti ta problem, ki je v naši bližini, glede na to, da je bila več kot četrtina žensk v Evropski uniji žrtev fizičnega nasilja. Nasilje nad ženskami ne dela razlik glede na starost ali etnično ali kulturno ozadje in ostaja neviden problem s precej visokimi človeškimi, socialnimi in gospodarskimi stroški.

Evropska unija mora utrditi svojo aktivno vlogo v boju proti diskriminaciji žensk, zato poročilo gospe Svensson podpira Evropsko komisijo v njenih prizadevanjih za vzpostavitev jasnega in enotnega regulativnega okvira v kontekstu stockholmskega programa.

Zato podpiram zahtevo za vzpostavitev instrumenta kazenskega prava, ki bo nasilje nad ženskami opredelil kot kaznivo dejanje, z oblikovanjem direktive zoper nasilje na podlagi spola, ki jo je treba uskladiti s številnimi pobudami za usposabljanje, preprečevanje in ozaveščanje, da bi se borili proti vsem oblikam nasilja nad ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za to poročilo, ker je v 21. stoletju ključno, da zagotovimo, da se posilstvo šteje za kaznivo dejanje povsod v Evropi in da se storilce kazensko preganja in kaznuje. Nesprejemljivo je, da sedaj, odvisno od tega, v kateri državi živijo, nimajo vse žrtve teh sovražnih kaznivih dejanj enakih možnosti za pravico in povrnitev škode za nasilje, storjeno nad njimi. Zdaj sta na potezi Svet in Komisija, ki zagotovo ne bosta preprečila tega ključnega koraka v smeri pomoči ženskam, ki so žrtve tega nasilja, da prejmejo odškodnino za svoje trpljenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za poročilo, ker moramo ustaviti vse kršitve pravic žensk in nasilje nad ženskami. Menim, da mora Komisija v skladu z akcijskim načrtom za izvajanje stockholmskega programa, sprejetim lani, čim prej pripraviti strategijo za boj proti nasilju nad ženskami. Obenem morajo države članice zagotoviti, da izvajalci zdravstvenih storitev, socialni delavci, policija, sodišča in druge ustanove izvajajo izboljšave, kar jim bo omogočilo pravočasno in strokovno odzivanje na vse primere nasilja nad ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. (PL) Ni treba povedati, da sta človekovo dostojanstvo in pravica do varnosti temeljni vrednoti življenja, ki ju je treba zaščititi. Sama beseda „nasilje“ je tako močno negativno nabita, da poskušajo številni spremeniti temo, ko se omeni nasilje na podlagi spola. Vendar pa je naša naloga, da se spopademo s težkimi vprašanji in posredujemo v primerih, v kateri družba glede političnih in pravnih vprašanj potrebuje usmeritev v pravo smer. Ne pozabimo, da nasilje nad ženskami, ki vključuje kršitev dostojanstva, spolno zlorabo, prisilne poroke in pohabljanja, ni problem samo za pripadnice ženskega spola. Je problem celotne družbe in problem, ki prispeva k njenemu obsežnemu razpadu. Skupni stroški so v zvezi s tem podcenjeni.

Ali ni res, da vsi povzročamo izdatke, ki izhajajo iz takšnega nasilja – stroške zdravstvene oskrbe, psihološkega zdravljenja, sodnih postopkov in socialnega varstva? Žrtve pogosto niso sposobne obdržati delovnega mesta. Države članice morajo premisliti o pripravi načrta za boj proti nasilju na podlagi spola.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski parlament je potrdil predlog resolucije o vzpostavitvi novega političnega okvira EU v zvezi z bojem proti nasilju nad ženskami. Močno in goreče sem podprl resolucijo, ker menim, da mora odgovor na to socialno nadlogo zagotoviti Evropska unija na podlagi enotne Unije s sprožitvijo usklajenega in učinkovitega političnega ukrepanja. Nasilje nad ženskami, bodisi fizično, psihično ali spolno, je odraz neciviliziranosti, ki jo mora Evropa obsoditi. Je nadloga, ki vodi k travmam, ki imajo neocenljive posledice za življenje žensk v družbi. Trenutno razpoložljive statistike kažejo žalostno in zaskrbljujočo stvarnost. Ena izmed štirih žensk v Evropi je bila vsaj enkrat v življenju žrtev nasilja. Zato menim, da morajo prednostne naloge ukrepanja EU biti opredelitev pravnih instrumentov za vso Unijo, možnost uporabe brezplačne podpore, ustanovitev zatočišč, ki lahko zagotovijo psihološko in moralno podporo, in vzpostavitev enotne številke za nujne primere v vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo. Nasilje na podlagi spola je vedno predvsem kazenska zadeva. Družba se mora zato odzvati s kaznijo, ki je sorazmerna z resnostjo kaznivega dejanja. Pri določitvi prednosti za razporeditev sredstev družbe je pomembno imeti jasno perspektivo žrtve, saj je ta skupina tista, ki trenutno potrebuje posebne zaščitne ukrepe. To ne izključuje namenjanja sredstev posameznim storilcem z zagotavljanjem na primer pogovorne terapije in drugih metod za odpravljanje nasilnega vedenja. Vendar pa ta oblika alternativnega zdravljenja moških, ki so resno napadli ženske, ne sme nikoli nadomestiti kazni, ki jo nalaga kazensko pravo. Pogovorna terapija in druge oblike alternativnega zdravljenja lahko samo dopolnjujejo druge oblike kazni, kakršna je zapor.

Nasilje je v veliki meri posledica neenakih razmerij moči med moškimi in ženskami in je odraz dominantnega/podrejenega odnosa med storilcem in žrtvijo teh kaznivih dejanj, zato pogovorna terapija, v kateri sodelujeta žrtev in storilec, ne pride v poštev, saj je kaznivo dejanje takšne narave, da osebi ne moreta biti enakovredni in enakovredni strani v pogovoru.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker je nasilje nad ženskami še vedno nadloga, ki pesti Evropo in svet, kljub kampanjam, ki jih mednarodna skupnost izvaja že več desetletij. Najprej vpliva na neposredne žrtve, vpliva pa tudi na svobodo in demokracijo. Za poročilo sem glasovala tudi, ker določa vrsto takojšnjih ukrepov, ki so potrebni, da se ženskam zagotovi dostojno življenje, in jasno je, da so potrebni dolgoročni politični, socialni in pravni ukrepi za odpravo nasilja na podlagi spola.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nasilje je treba na splošno obsoditi, še toliko bolj pa je treba obsoditi nasilje, ki prizadene tiste, ki so se manj sposobni braniti, namreč otroke, starejše in ženske. V tem primeru je naloga Parlamenta, da zbere vrsto infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih ukrepov, ki lahko znatno zmanjšajo nasilje nad ženskami in njegove posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za poročilo gospe Svensson o novem političnem okviru EU za boj proti nasilju nad ženskami, ker sem zelo zaskrbljen zaradi tovrstnega nasilja. Ocenjuje se, da je bilo 20 % do 25 % žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja, več kot desetina žensk pa je bila žrtev spolnega nasilja. Zato sem prepričan, da je prišel čas, da ustavimo nasilje moških, to pa bo mogoče samo z vzpostavitvijo resnične enakosti med moškimi in ženskami. Poleg tega sem prepričan, da je treba posilstvo v vsej Evropski uniji priznati kot kaznivo dejanje, storilce pa postaviti pred sodišče. To poročilo predlaga tudi nove možnosti boja proti tej družbeni nadlogi ne samo s kazenskimi postopki, ampak tudi z zaščito pred negotovimi delovnimi mesti, brezposelnostjo in revščino in njihovim preprečevanjem, zaradi katerih se ženske pogosto znajdejo v odvisnem položaju, kar jim onemogoča svobodno odločanje o njihovi prihodnosti. Zato postaja bistvena evropska direktiva zoper nasilje na podlagi spola. Države članice morajo ob prvi priložnosti sprejeti ukrepe v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Nasilje moških nad ženskami je strukturna kršitev človekovih pravic žensk. Če štejemo vse oblike nasilja moških nad ženskami, je bilo 45 % žensk v Evropi žrtev tega nasilja in so trpele zaradi nasilja moških. Ocenjuje se, da bi lahko skupni stroški nasilja v družini v 27 državah članicah znašali celo 16 milijard EUR. Vendar pa nasilje moških nad ženskami ne pozna geografskih meja, starostnih omejitev, razrednih ali rasnih ali kulturnih razlikovanj, še vedno je nevidno, žrtve pa se utiša. Leta 2008 sem pripravil predloge sprememb h kazenskemu pravu Republike Latvije v zvezi z nasiljem v družini. Žal je latvijska vlada te spremembe zavrnila. Glasoval sem „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Kljub dejstvu, da je bil v zadnjih desetletjih in letih dosežen napredek v boju proti nasilju nad ženskami in otroci, je treba opraviti še veliko dela. Brezbrižnost in lažna moralnost v družbi nam morata dati misliti. Na zgodnje stopnje dejanskega nasilja, kot so vsiljivost, nespodobne pripombe in nadlegovanje, ki jih številni migranti vsak dan namenjajo ženskam na zahodu, se vse pogosteje gleda kot na običajne. Nespoštovanje žensk je doseglo vrhunec, ko je nemška sodnica omenil pravico zakonca, da uporabi telesno kazen, določeno v koranu, kot odločilni dejavnik v svoji sodbi o primeru muslimanske razveze zakona.

Z dovoljevanjem priseljevanja je EU uvozila probleme z vseh koncev sveta, vključno z uboji iz časti, prisilnimi porokami in nasiljem v družini v patriarhalnih družinskih strukturah. Kulture, vere in tradicije se ne sme uporabljati za upravičevanje nasilnih dejanj. Predlagana pobuda vključuje številne dobre zamisli, vendar pa je na splošno površna, zaradi česar sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo pozornost usmerja k številnim resnim primerom nasilja nad ženskami. Mislim na spolno zlorabo, fizično nasilje v družini, prisilno prostitucijo, prisilne poroke in obrezovanje žensk. Žal se lahko te grozne zadeve dogajajo tudi v naši družbi tu v EU. Poročilo se loti tega, vendar mu ne uspe priti do bistva težave, ki pogosto izvira iz vzporednih družb, zastarelih islamskih struktur ali organiziranih združb trgovcev z ljudmi. Prizadevati si moramo na tem področju. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o nasilju nad ženskami, pobudi, ki bo ženskam v Evropi pomagala živeti dostojno življenje. Glede na statistike je bila približno petina žensk v Evropi žrtev nasilja in 20 % jih je doživelo nasilje s strani oseb, ki so jim blizu. Določbe za boj proti nasilju nad ženskami v tem poročilu so pomembne, ker: zahtevajo od držav članic, da zagotovijo kaznovanje storilcev glede na težo kaznivega dejanja (spolna zloraba, trgovina z ljudmi, prisilne poroke, obrezovanje žensk), zagotavljajo potrebna sredstva za pomoč žrtvam nasilja, kot so pravna pomoč in vzpostavitev zatočišč za žrtve, zagotavljajo pravno pomoč žrtvam in zahtevajo, da se za nasilje na podlagi spora sproži postopke pred sodiščem, zagotavljajo več informacij za mlade ženske z ustreznim ozaveščanjem o tveganjih, ki so jim izpostavljene. Vendar pa sem glasoval proti predlogu, da se poveča število sodišč, specializiranih za obravnavanje nasilja na podlagi spola, saj vsak tak predlog uvaja nesprejemljivo diskriminacijo in je v nasprotju z načelom enakosti spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Nujno je treba prekiniti molk, ki obdaja vse oblike nasilja, v tem primeru nasilja na podlagi spola. Kazniva dejanja v obliki nasilja v družini, spolne zlorabe, trgovine z ljudmi, pohabljanja spolnih organov in drugih oblikah kršitev nedotakljivosti, ki zlasti prizadenejo ženske in mlada dekleta, je treba razkriti, da bi se lahko učinkoviteje borili proti njim. Boljše poznavanje nasilja na podlagi spola bi omogočilo povečati občutljivost družbe glede tega problema. To samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta si prizadeva sestaviti niz ukrepov, potrebnih za zagotavljanje dostojnega življenja žensk v Evropi. Kljub temu, da je bilo nasilje nad ženskami več desetletij tema razprav, mednarodni skupnosti ni uspelo ustaviti te izredno uničujoče oblike kaznivih dejanj. Če povzamem, menim, da mora Evropska unija sprejeti potrebno zakonodajo, da ustavi to nasilje, države članice pa morajo pripraviti nacionalne akcijske načrte za boj proti nasilju na podlagi spola. Zaradi tega sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Nasilje nad ženskami je mednarodni in tudi evropski problem. Nasilje na podlagi spola zajema kazniva dejanja v obliki nasilja v intimnih razmerjih, spolne zlorabe, trgovine z ljudmi in prostitucije, prisilne poroke, pohabljanja spolovil in drugih oblik kršitev nedotakljivosti, ki zlasti prizadenejo ženske in mlada dekleta. Zaradi tega moramo sprejeti vrsto političnih, socialnih in pravnih politik, da bi lahko ženskam v Evropi zagotovili dostojen standard življenja. V samoiniciativnem poročilu Evropski parlament poudarja, da je mogoče odpraviti tovrstno nasilje tako, da se najprej uveljavi celovito in skladno zakonodajno zaščito nedotakljivosti žensk. Prav tako je treba beležiti obseg tovrstnega kriminala, sodišča ozaveščati, kaj pomeni spolni napad, s proaktivnimi in preventivnimi ukrepi odkriti tovrstno nasilje v zgodnji fazi, zagotoviti pravno jasnost med preiskavami in sodnimi postopki, vzpostaviti nova zatočišča in uvesti številko za nujne primere za žrtve ter financirati raziskave na tem področju. Na podlagi predhodnih pripomb glasujem za to, da se konkretno uveljavi vse ukrepe, potrebne za boj proti tovrstnemu nasilju, in pripravi učinkovite akcijske načrte za boj proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. Kljub dejstvu, da je bilo nasilje nad ženskami tema razprave že več desetletij, mednarodni skupnosti ni uspelo ustaviti te izredno uničujoče oblike kriminala. Gre za zapleten problem, ki vključuje zaščito nedotakljivosti posameznih žrtev kaznivega dejanja, toda tudi zaščito pomembnih skupnih socialnih interesov, kot sta svoboda in demokracija.

Na nacionalni ravni je treba zagotoviti zatočišča za ženske, da bi ženskam in otrokom omogočili živeti samostojno ter brez nasilja in revščine. Ta zatočišča morajo zagotoviti specializirane službe, zdravstveno nego, pravno pomoč, psihosocialno in terapevtsko svetovanje, pravno pomoč na sodišču, pomoč za otroke, ki so žrtve nasilja, in tako dalje. Države članice morajo zagotoviti ustrezna finančna sredstva, da bi lahko zatočišča za ženske izpolnjevala mednarodne standarde za delo z ženskami, ki so preživele nasilna dejanja, in njihovimi otroki.

Države članice morajo zagotoviti potrebna sredstva za organizacije žensk in nevladne organizacije, da bi ženske in njihove otroke zaščitili pred nasiljem in revščino in ju preprečili, zagotoviti morajo socialne in gospodarske pravice žensk, da ne bodo finančno odvisne od partnerja/moža, in morajo spodbujati in razvijati vključevanje žensk na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je nasilje nad ženskami še vedno nadloga, ki pesti Evropo in svet, kljub kampanjam, ki jih mednarodna skupnost izvaja že več desetletij. Najprej vpliva na neposredne žrtve, vpliva pa tudi na svobodo in demokracijo. Za poročilo sem glasoval tudi, ker določa vrsto takojšnjih ukrepov, ki so potrebni, da se ženskam zagotovi dostojno življenje, in jasno je, da so potrebni dolgoročni politični, socialni in pravni ukrepi za odpravo nasilja na podlagi spola.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki.(FR) Ena izmed štirih žensk v Evropi je bila vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja, ena izmed desetih pa je bila žrtev spolnega nasilja, pri katerem je bila uporabljena sila. Spričo takšnih številk je nujno, da ukrepamo in se borimo proti nasilju nad ženskami v Evropski uniji. Zato podpiram poročilo gospe Svensson. Posilstvo, ki se ga v več državah članicah ne obravnava kot kaznivo dejanje, in druge oblike spolnega nasilja nad ženskami je treba priznati kot kaznivo dejanje v vseh državah v Uniji, storilce pa je treba kazensko preganjati po uradni dolžnosti. Da bi zaščitili migrantke in iskalke azila, pozivam tudi k vzpostavitvi pravnega okvira, ki bo dal priseljenkam pravico do lastnega potnega lista in dovoljenja za prebivanje ter omogočal kazensko odgovornost osebe, ki bi te dokumente odvzela. Poleg tega pozivam k enostavnejšemu dostopu do pravne pomoči, da bi žrtvam omogočili uveljavitev njihovih pravic. Menim, da je bistveno, da je ta pomoč brezplačna, in bi si želel, da je to jasno napisano v poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Vedno se je pomembno boriti proti nasilju nad ženskami, ki ima veliko oblik ter pušča svoj pečat na telesu in duhu ter v nekaterih primerih vodi celo do samomora žrtev. Zadovoljna sem, da vzpostavljamo nov okvir za boj EU proti temu nesprejemljivemu pojavu, zato sem z veseljem glasovala za poročilo. Vendar pa nisem mogla glasovati za dele poročila, ki vodijo k podpiranju umetne prekinitve nosečnosti, saj se z njo ne strinjam, ker ima tudi nerojen človek pravico do življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Nasilje nad ženskami je mednarodni in tudi evropski problem. Kljub dejstvu, da je bilo nasilje nad ženskami tema razprave že več desetletij, mednarodni skupnosti ni uspelo ustaviti te izredno uničujoče oblike kriminala. Zaskrbljujoče je, da žensk še vedno ne moremo zaščititi pred nasiljem. Gre za zapleten problem, ki vključuje zaščito nedotakljivosti posameznih žrtev kaznivega dejanja, toda tudi zaščito pomembnih skupnih socialnih interesov, kot sta svoboda in demokracija.

Evropska unija mora prevzeti svojo odgovornost in uvesti zakonodajo, potrebno za ustavitev tega nasilja. Priznavam nabor številnih ukrepov, ki ga je sestavila poročevalka, v tem strateškem poročilu, ki so nujno potrebni za zagotavljanje dostojnega življenja žensk v Evropi. Vendar pa so se zaradi dejstva, da uvodna izjava J opredeljuje prostitucijo kot kršitev človekovih pravic, in glede na prizadevanja, da uredimo te prakse, nekateri člani naše skupine na koncu morali vzdržati glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Rad bi bil glasoval za poročilo o boju proti nasilju nad ženskami, saj je njegov cilj uveljaviti celovite ukrepe za zaščito žensk, ki so bile žrtve nasilja. Na jasen način obravnava spolno zlorabo, prostitucijo, pohabljanje ženskih spolovil, zalezovanje, trgovino z ljudmi in nasilje v družini: na kratko, vrsto kršitev pravic žensk.

Kot se pogosto zgodi v Evropskem parlamentu, je problem to, da vsako besedilo preseže samo sebe in vključi zadeve, ki bi jih bilo bolje obravnavati v nepovezanih dokumentih. V tem primeru poročilo obravnava pravice migrantk in begunk, s katerimi se v primerjavi z drugimi evropskimi državljankami ravna kot z izbrano kategorijo žensk. Zaradi tega enostavnega razloga sem se vzdržal glasovanja, saj kljub temu, da se strinjam s cilji dokumenta, ne morem dovoliti manipuliranja politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za to resolucijo, ker uvaja okvir za novo evropsko politiko za boj proti nasilju nad ženskami. Predlaga vrsto jasnih političnih ukrepov za boj proti nasilju na podlagi spola, vključno z ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi, kar se mi zdi posebno pomembno glede na zaskrbljujoče povečanje trgovine z ljudmi v Evropsko unijo in znotraj Evropske unije, zlasti z ženskami in otroki. Proti tem združbam bi se lahko borili z mednarodnim sodelovanjem med EU, ki je cilj, in državami, ki so izhodiščna točka za te združbe. Komisijo pozivam, naj ukrepa v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. − Podprl bom poročilo gospe Svensson, ker poudarja obstoječi problem nasilja nad ženskami. To ni novo vprašanje, je pa vprašanje, ki se ga je prezrlo, pometlo pod preprogo, obdržalo v družini. Prav je, da zdaj končamo te prakse in storimo vse, kar je v naši moči, ne samo izpostavimo problem, ampak se z ukrepi, ki jih bomo predlagali, spopademo s problemom ter ženske zaščitimo pred nasiljem, do česar imajo pravico.

Strinjam se, da moramo zagotoviti, da imajo ženske, ki trpijo zaradi nasilja, dostop do pravne pomoči. Vendar pa do tega dostopa ne bo prišlo, če bodo države članice še naprej zmanjševale proračun za pravno pomoč. Strinjam se, da je treba sodnike usposobiti za posebno težke primere, ki nastajajo zaradi nasilja nad ženskami. Toda kako naj to storimo, če se zmanjšuje proračun?

Države članice morajo to vprašanje postaviti za politično prednostno nalogo in določiti najmanjše zahteve in obveznosti, ki jih lahko pričakujejo žrtve nasilja. To poročilo nam zagotavlja okvir in si zasluži našo popolno podporo, vendar pa poleg okvira potrebujemo tudi ukrepe na tem pomembnem področju, to pa pomeni ukrepanje držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Laurence J.A.J. Stassen (NI), v pisni obliki. (NL) Nasilje nad ženskami je nedopustno in se je treba z njim odločno spopasti. Nizozemska stranka za svobodo (PVV) se v zvezi s tem popolnoma strinja s poročilom. Vendar pa to poročilo sploh ne omenja vloge islama. Poročilo samo enkrat in zelo splošno omeni „tradicionalne ali verske običaje“ v odstavku 3 kljub dejstvu, da je dobro znano, da je predvsem v islamu nasilje nad ženskami na dnevnem redu. Zatiranje žensk je nenazadnje sestavni del islama.

Stranka PVV želi biti priča ustavitvi nasilja nad ženskami, vendar glasuje proti poročilu, ker ne omenja motivov in izvora storilcev. Ker se islam ne omeni izrecno kot vzrok za nasilje, izpuščamo dobro priložnost, da se spopademo s to posebno obliko nasilja nad ženskami.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. Podprla sem poročilo, ki podaja predloge za boj proti nasilju po vsej Evropi in vse države članice poziva, naj to vprašanje postane prednostna naloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Problem nasilja na splošno in predvsem nasilja nad ženskami je svetovni problem, ki prizadene vse države po svetu. Ker ne obstaja mednarodna opredelitev nasilja na podlagi spola, se podatki precej razlikujejo in ne odražajo pravega obsega problema. Nekatere študije ocenjujejo, da je bila petina do četrtina žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja. Oblike in metode nasilja nad ženskami so številne. Njegova zgodovinska in strukturna razsežnost pomeni, da je treba ukrepe sprejeti na evropski in mednarodni ravni. Zato obstaja potreba po posredovanju na vseh področjih javnega življenja, da se z uporabo naslednjih šestih sredstev poveča ozaveščenost in zavest: politika, preprečevanje, zaščita, preganjanje, določba in partnerstvo. Glasoval sem za to samoiniciativno poročilo, ker menim, da je treba vsako vrsto nasilja kaznovati na socialni in pravni ravni.

Evropska zakonodaja v obliki direktive, utemeljena na izobraževanju, učinkoviti zaščiti žrtev, sodelovanju z nevladnimi organizacijami (NVO) in priprava evropskega leta proti nasilju nad ženskami, je primer ukrepov za boj proti tej socialni nadlogi, ki ima škodljive posledice za evropsko družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. Popolnoma podpiram pozive, naj se spolno nasilje in nasilje v družini prizna kot kaznivo dejanje v vseh državah članicah. Nujno pozivam Komisijo, naj predloži predloge, ki bodo vzpostavili trdne ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola in zaščito žrtev po vsej EU. Obravnavati je treba razlike, ki trenutno obstajajo med državami članicami, in uvesti skladno nacionalno zakonodajo. Upam, da bo ta resolucija korak v smeri evropske direktive za boj proti nasilju na podlagi spola.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za resolucijo, ki jo je pripravila gospa Svensson, švedska poslanka Evropskega parlamenta iz Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice in predsednica Odbora za pravice žensk in enakost spolov. Posilstvo in druge oblike spolnega nasilja je treba priznati kot kazniva dejanja v vseh državah članicah, storilce pa je treba kazensko preganjati po uradni dolžnosti.

Strinjam se s prijateljico in kolegico gospo Svensson, ko navaja, da so ženske žrtve nasilja na podlagi spola; vendar pa na ženske, vključno s tistimi, ki so žrtve tovrstnega nasilja, ne smemo gledati kot na žrtve. Vloga institucij je, da jim pomaga ponovno zgraditi njihovo samozavest ter novo in boljše življenje zanje in njihove otroke. Osredotočiti se moramo na vzroke tovrstnega nasilja, začenši s preučitvijo spolnih stereotipov, katerih žrtve so ženske in tudi moški, celo zelo mladi.

Resolucija zagotavlja tudi vzpostavitev pravnega okvira, da se priseljenkam da pravico do potnega lista in dovoljenja za bivanje, in omogoča kazenski pregon osebe, ki ženski odvzame ta dokumenta.

Zato od Komisije zdaj pričakujemo predloge za strategijo in akcijski načrt: pričakujemo ukrepanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo, ker je nasilje nad ženskami problem, ki je razširjen po vsem svetu in ga svetovna skupnost še ni mogla ustaviti. Nasilje nad ženskami je najti na vseh ravneh družbe in ni značilno samo za določeno kulturo, stopnjo izobrazbe, starost ali dohodek. Ženske so najbolj ogrožene v svojem domu – nasilje v družini je najpogostejši vzrok poškodb žensk, pogostejše od prometnih nesreč in raka skupaj. Žrtve utrpijo zelo negativen učinek na zdravje, samozavest in varnost in ne morejo več sodelovati v javnem življenju ali trgu dela, kot bi si želele. Storilci tega nasilja tem ženskam in njihovim otrokom povzročijo vseživljenjsko trpljenje prav tako pa je to socialni problem, saj naknadni stroški na področju zdravja in sodstva znašajo več milijard evrov. Zato morajo biti storilci kazensko odgovorni za svoja dejanja in jih je treba privesti pred sodišče. Nasilje nad ženskami je treba končno razkriti in ga ustaviti.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov