Dobesedni zapisi razprav

Torek, 5. april 2011 - Strasbourg

11. Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2012 – Oddelek I – Parlament (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A7-0087/2011) gospoda Joséja Manuela Fernandesa v imenu Odbora za proračun o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 – Oddelek I – Parlament (2011/2018(BUD)).

  José Manuel Fernandes, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi tega poročila, in še zlasti poročevalcem v senci iz vseh političnih skupin.

To poročilo bo omogočilo, da bo proračun Parlamenta za leto 2012 zmeren, varčen in strog. Od prvotnega predloga smo ga dejansko učinkovito zmanjšali za približno 49 milijonov EUR. Glede na naše stališče, o katerem smo glasovali in ki ga je podprla velika večina v tej dvorani, smo naredili še korak naprej od tistega, čemur smo se zavezali. Rekli smo, da bo posodobitev približno v višini stopnje inflacije. Smo daleč od stopnje inflacije, kar pomeni, da bo proračun za leto 2012 pomenil resnično zmanjšanje: delež sredstev za evropske institucije v razdelku 5 bo v tem proračunu manjši od 20 %. Že več let smo prekoračili 20 % in tako nismo dosegli tega cilja.

Spomnim se tudi, da je konferenca predsednikov določila cilj za proračun Parlamenta v višini od 20 do 22 %, ki je to leto nižji. Vendar pa bomo, prav tako kot del izvajanja proračuna za leto 2012, želeli ustvariti prihranke z uveljavljanjem načel dobrega upravljanja, ekonomičnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Želimo si, da bi imeli za vse odhodke ustrezna dokazila in da bi se za vse spremenljive stroške opravila analiza stroškov in koristi. Tako bomo med izvajanjem ustvarili še dodatne prihranke.

Vse institucije si morajo prizadevati za prihranke in zgornja meja, določena v razdelku 5, ki zajema upravne stroške vseh institucij, naj bi imela v letu 2012 presežek v višini približno 380 milijonov EUR. Nato predlagamo, da se 100 milijonov EUR, namenjenih za upravne stroške, prerazporedi na področje mladine. Zakaj mladine? Ker je to generacija, ki ima največ težav pri dostopu do delovnih mest in stopnjo brezposelnosti, ki je dvakrat višja kot pri drugih generacijah. Vendar pa so z našo izbiro področja mladine kot prednostnega področja tudi za leto 2012 povezani še dodatni razlogi in cilji. Področje mladine je bilo prednostno področje že leta 2011 in je prav tako vključeno v vseh pet ciljev strategije Evropa 2020, ki usmerja naslednje finančne perspektive in tudi proračun za leto 2012 gospe Balzani. Poleg tega ima, kar zadeva delež šolskega osipa in izobrazbo generacije, stare od 30 do 34 let, 40 % predstavnikov te generacije univerzitetno izobrazbo, kar pomeni, da se dva od ciljev izključujeta. Upam, da bodo kakršne koli spremembe, ki so v nasprotju s tem predlogom, premišljene, saj mislim, da bi moral ta parlament področje mladine ohraniti kot prednostno področje.

  Monika Hohlmeier, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, poročevalec, gospe in gospodje, kot vsi vemo, so v ozadju proračuna Parlamenta za leto 2012 težke gospodarske in finančne razmere. Zato mislim, da je pozitivno, da smo se pri osnovnih smernicah dogovorili, da je treba proračun Parlamenta pozorno osnovati v okviru zgolj skromnega povečanja in da uskladitve ne bi smele preseči stopnje inflacije. Mislim, da je cilj, ki ga gospod Fernandes omenja v zvezi z zaposlovanjem mladih, zelo pomemben, saj smo bili pri svojem prejšnjem proračunu zelo zaskrbljeni, ker bi morali za mladino nameniti več denarja kot prej, saj so zlasti mladi tisti, ki jih je prizadela brezposelnost ali ki potrebujejo posebno podporo, tudi od Evrope. Zato mislim, da je zagotovitev dodatnih 100 milijonov EUR zelo pozitiven pristop.

Kot poročevalka za stavbe bi zlasti rada izpostavila, da se mi zdi zelo pomembno, da pri financiranju svojih stavb ohranimo visoko raven učinkovitosti in da pozorno spremljamo finančno stanje. V zvezi s tem mislim, da je prav, da se finančna sredstva, ki jih med letom ne moremo porabiti za proračun Parlamenta, uporabijo čim bolj preudarno, da bi se izognili plačilom obresti. V tem smislu je treba tudi zagotoviti, da denarja ne porabimo v naglici konec leta in da ga raje uporabimo za hitrejše in bolj gospodarno odplačevanje stavb. V zvezi s Hišo evropske zgodovine bomo zagotovili, da se operativni načrt ponovno temeljito prouči in da se stroški gradnje pozorno spremljajo, da se lahko, kar je bistveno, skladen proračun predloži tudi po tem, ko bo stavba dokončana, po obvestilu v skladu s členom 179(3).

  Derek Vaughan, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, najprej bi rad izkazal spoštovanje poročevalcu za njegov pristop k temu proračunu in za njegovo priznanje, da bi se Parlament leta 2012 moral izogniti velikemu povečanju porabe. To je še zlasti primerno, ker vemo, da Svet namerava svoj proračun zmanjšati za 4 %, Komisija povečati svojega le za 1 %, Odbor regij za približno 2,9 % in Ekonomsko-socialni odbor za še manj.

Mislim, da je delež 5,2 %, ki ga je na začetku predlagalo predsedstvo, mnogo previsok. Zmanjšanje povečanja na 2,3 % torej pomeni napredek. V resnici gre za približno 0,5-odstotno zmanjšanje. Sam bi si želel še manjše povečanje. Mislim, da bi v prihodnosti morali pripraviti načrt za opredelitev prihrankov v proračunu Parlamenta.

Vendar pa bi se morali zavedati ustvarjenih prihrankov. Pozdravljam prihranke, ustvarjene v zvezi z oddelkom za ocenjevanje evropske dodane vrednosti – s tem bomo prihranili približno 1,3 milijona EUR –, prihranke pri informacijskih kampanjah, nepremičninski politiki in pisarniškemu materialu ter v zvezi s predlogom za zmanjšanje rezerve za nepredvidene izdatke za približno 3 milijone EUR. Vse to pomeni resnične prihranke približno v višini 13,7 milijard EUR, poleg odložene porabe za Lizbonsko pogodbo in širitev. Kot sem povedal, mislim, da bi bilo mogoče ustvariti še dodatne prihranke, a našli smo jih vsaj nekaj.

Ali bi na koncu lahko omenil še dve pomembni odprti vprašanji? Prvič, glede predloga, da bi moralo biti od nedodeljenih sredstev pod zgornjimi mejami v razdelku 5 100 milijonov EUR namenjenih za mladinsko politiko, kot je omenil poročevalec: skupaj z drugimi skupinami smo v predlogu spremembe št. 7 navedli, da bi lahko razmislili o tej prerazporeditvi, a le v skladu s prednostnimi nalogami splošnega proračuna za leto 2012. Preden lahko sprejmemo odločitev o tem, ali bi to morali storiti in kam bi morali iti denar – z drugimi besedami, za kaj bi morali porabiti denar, če se izvede prerazporeditev –, bo torej potrebna razprava. Veliko prezgodaj je, da bi se zavezali temu.

Drugič, v zvezi z vprašanjem Hiše evropske zgodovine: to bi bila dobra zamisel, če bi imeli veliko denarja, a mislim, da zdaj ni pravi čas za to. Potrebujemo ustrezen poslovni načrt, za katerega moramo izvesti ustrezen parlamentarni postopek, morda običajni proračunski postopek kasneje letos, da bodo države članice lahko izrazile svoje mnenje in stališče do tega projekta. Mislim, da je pomembno, da Parlament pri tem vprašanju, tako kot pri drugih, sprejme pravilne odločitve o našem proračunu. Naš proračun je pomemben in zagotoviti moramo, da sprejmemo prave odločitve za javnost.

  Alexander Alvaro, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, strinjam se, da je delo poročevalca in naših kolegov poslancev zagotovo obrodilo sadove. Očitno je, da denar ni vse, a videti je, da brez denarja nič ne deluje. Enako velja tudi za ustvarjanje prihrankov; vsi bi radi obdržali, kar imajo, in se niso pripravljeni odpovedati ničemur, kar bi morebiti lahko vodilo v več prihrankov. Glede na to gre pri razpravi o tem, ali je stopnja inflacije 2,3 %, 2,5 % ali 2,7 %, konec koncev le za zavajanje. Naša naloga je proučiti in ugotoviti, kje lahko resnično prihranimo denar.

Odločilno vprašanje tukaj je – in pomembno je, da se sekretariat Evropskega parlamenta tega zaveda –, da je treba Odboru za proračun zagotoviti vse ključne dokumente, da bi mu omogočili, da ugotovi, kje v proračunu Evropskega parlamenta je mogoče ustvariti prihranke, namesto da bi le prejel predloge generalnega sekretariata za prihranke in jih ožigosal. Proračun Evropskega parlamenta pa ne zajema le teh sprememb.

Kot je izpostavil gospod Fernandes, smo opredelili prihranke v višini 49 milijonov EUR. Ni pa razkril, da sta bili dve tretjini teh prihrankov preprosto preneseni na finančno leto 2013 ali 2012, tako da se bomo morali odločiti, kaj bomo naredili s tem denarjem naslednje leto. Glede izvirnih prihrankov me veseli, da je tako imenovanim manjšim skupinam, vključno s Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, uspelo skupaj prepričati obe večji skupini, da so ti prihranki potrebni na področju informacijske tehnologije, pri preprostih zadevah, kot so čiščenje ali plačila političnim strankam in fundacijam, z drugimi besedami, da teoretično vemo vsaj, kje lahko ustvarimo prihranke.

Novo odprti razpravi o 100 milijonih EUR, ki naj bi jih porabili za mladino, seveda nihče ne more nasprotovati. Po drugi strani moramo biti previdni, da se ne oddaljimo od bistva, saj to vprašanje ni povezano s tem poročilom. Obravnavati ga je treba v drugih poročilih. Ne smemo si dovoliti, da se oddaljimo od drugih pomembnih tem. Vendar pa smo dobro začeli in očitno je, da ne potrebujemo nujno več denarja, temveč prej več discipline pri njegovi porabi. Mislim, da lahko pričakujemo plodno sodelovanje z vsemi skupinami.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v teh gospodarsko težkih časih je povsem pravilno, da Evropski parlament odigra svojo vlogo in ne nasprotuje samoomejevanju in samodisciplini, čeprav še vedno razvijamo svojo lastno institucijo in smo z Lizbonsko pogodbo dobili nove odgovornosti. Strinjam se s prejšnjim govornikom, da je bilo dobro, da smo s pogajanji dosegli zmanjšanje proračunskih predlogov predsedstva, ki je prvotno določilo previsoko stopnjo rasti v višini 5,2 %, na 2,3-odstotno povečanje. Vendar pa je povečanje še vedno povečanje, čeprav je najbrž nižje od stopnje inflacije. Torej v resnici ne ustvarjamo prihrankov, temveč prej zmanjšujemo rast. Resnično bi morali biti dovolj odkriti in reči bobu bob.

V zvezi z vprašanjem Hiše evropske zgodovine naj povem naslednje: načeloma večina poslancev v moji skupini podpira zamisel o službi za evropske državljane, ki bi jim zagotavljala informacije o naši zgodovini po letu 1945. Vendar pa je za to treba uvesti poslovni načrt in izpolniti vse pogoje, ki jih skupaj oblikujemo za jutrišnje glasovanje. To je edini način za vodenje proračunskih politik, ki so odgovorne, verodostojne in pregledne. To tudi pomeni, da bomo, če obstaja resnična želja po spremembah prednostnih nalog, ki bodo vključevale naložbo v višini 60 milijonov EUR v naslednjih letih, po mnenju Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze prav tako morali ustvariti prihranke na drugih področjih, namesto da le omejujemo povečanje. Naše mnenje glede letov v Evropski uniji, ki trajajo manj kot štiri ure, je na primer, da ni treba potovati v poslovnem razredu. S tem bi prihranili kar precej. Namesto tega bi lahko tu, v Strasbourgu, zagotovili več koles za zaposlene in poslance.

Rada bi zaključila s pripombo o političnem triku pri prerazporeditvi sredstev za zaposlovanje mladih. Seveda tudi Zeleni želimo, da se povečajo izdatki za zaposlovanje mladih. Vendar pa je to del proračuna Komisije. Če ta denar vzamemo iz proračuna Evropskega parlamenta, bomo zmanjšali sredstva, ki so na primer na voljo novemu finančnemu nadzornemu organu ali Evropski agenciji za varnost hrane. Ali si tega res želimo? Ali je to sporočilo, ki ga ta parlament želi poslati našim državljanom? Ne, to je napačna odločitev. Okrepiti moramo te regulativne agencije in zagotoviti, da bodo ustrezale svojemu namenu, financiranje programov zaposlovanja mladih pa mora izvirati iz proračuna Komisije. To bi bila s političnega vidika pravilna odločitev.

  Lajos Bokros, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, voditelji EU živijo v svetu utvar in samoprevare. Najboljši dokaz tega je to, kar se je zgodilo danes zjutraj. Voditelji institucij EU so govorili, da je finančna kriza v veliki meri za nami. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Kot je včeraj v časopisu Financial Times zapisal Wolfgang Münchau, je Evropa pred kruto odločitvijo med plačilno nesposobnostjo in finančnim reševanjem. Oba pomenita blaženje ogromne izgube. Edina razlika med njima je, kako se izguba porazdeli. V primeru plačilne nesposobnosti bodo prizadete nemške, francoske, britanske, italijanske in španske banke in davkoplačevalci teh držav bodo delili stroške z grškimi, irskimi in portugalskimi davkoplačevalci. V primeru finančnega reševanja bodo celotno breme nosili grški, irski in – kmalu – portugalski državljani.

Glede na to pravim, da je predlagano povečanje proračuna Parlamenta za 2,3 % še vedno previsoko in nesprejemljivo. Vrnimo se k načrtovanju in zmanjšajmo ga na 1 %, kot je predlagal komisar Janusz Lewandowski. S povečanjem, ki je precej pod stopnjo inflacije, bi Parlament za evropske državljane pridobil nekaj nujno potrebne legitimnosti. Poleg povečanja pa spremenimo lahko tudi sestavo.

Obstaja veliko načinov za ustvarjanje prihrankov za evropske davkoplačevalce. Kot je že povedala Helga Trüpel, ni treba, da znotraj Evropske unije potujemo v poslovnem razredu. V predlogu spremembe, ki so ga skupaj vložili Zeleni, Združena levica in ECR, je predlagano veliko zmanjšanje potnih stroškov z uporabo prilagodljivih vozovnic za turistični razred za lete, ki trajajo manj kot štiri ure. Tu, v Strasbourgu, ne potrebujemo sijoče, razkošne kolone črnih avtomobilov znamke Mercedes-Benz. Uporabite tramvaj. Ne potrebujemo Hiše evropske zgodovine, saj Evropa izgublja konkurenčnost in geopolitično težo. Tako ali tako bo muzej.

Obstaja veliko možnosti za prihranke pri stroških energije. V naših pisarnah ni možnosti za uravnavanje temperature ali individualno nastavljivo ogrevanje in klimatizacijo. Vsako leto porabimo ogromno količino energije. Obstaja veliko možnosti za prihranke pri varnosti in storitvah IT. V obeh primerih potrebujemo veliko boljše storitve za veliko manj denarja. Pregledati in revidirati bi morali tudi stroške svojega zdravstvenega zavarovanja. Ne potrebujemo dostopa do tako velikodušne ponudbe storitev zdravstvenega varstva. Pri pripravljanju proračuna gre za določanje prednosti, tako pozitivnih kot negativnih. Ne gre za pomanjkanje pozitivnih, toda za odgovorno in preudarno pripravljanje proračuna sta potrebni obe vrsti, zlasti v času krize.

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Poslanci Evropskega parlamenta lahko sprejemamo odločitve v zvezi s svojimi plačami. Prav tako odločamo o denarju za zaposlovanje ljudi. Med letoma 2010 in 2011 smo si namenili dodatnih tri tisoč EUR na mesec. Glasujemo tudi o meji porabe za naše pisarne, dnevnice, nadomestila in celo o tem, kako potujemo. Na teh področjih imamo polne pristojnosti in zato se sprašujem in sprašujem tudi vas: smo te svoje pristojnosti uporabljali ali zlorabljali, smo bili modri in premišljeni ali se nismo mogli upreti moči te oblasti? Na žalost se nismo mogli upreti in zato pri tej razpravi ne gre za številke, temveč za etiko in politiko; to je razprava, ki nas v očeh tistih, ki nas pozivajo k odgovornosti, potrjuje ali razvrednoti.

Nisem nikakršen protistrankarski populist in ne mislim, da bi morali poslanci delati v soju sveče. Vendar pa moramo biti prav zaradi tega, ker v naših državah obstaja takšna demagogija, zelo strogi, kadar govorimo o odločanju glede denarja in svojih bonitet. Žal mi je, toda nenavadno je, da so poslanci, ki so vedno potovali v turističnem razredu, zdaj, ko nam potne stroške povrnejo na podlagi vozovnic in ne prepotovanih kilometrov, začeli potovati v poslovnem razredu. Enako merilo velja za naše plače in stroške. Po mojem mnenju so pretirani in v nekaterih primerih celo nenavadni, a zdaj ne govorimo o tem: govorimo o tem, ali smo dovolj pogumni, da glasujemo za to, da se ti stroški vsaj zamrznejo.

Ne razumem, kako lahko obstajajo poslanci, ki brez oklevanja zagovarjajo varčevalne politike ter zmanjšanje plač in pokojnin v svojih državah, ko pa pride do odločitve glede njihovega denarja, na varčevanje pozabijo. Prijatelji moji, to ni le resno, temveč je nespodobno in zelo žalostno.

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica 2,3-odstotno povečanje proračuna, ki ga zahteva ta parlament, vzbuja dvom o njegovem čutu za odgovornost. Če si pogledate različne proračunske vrstice, lahko najdete številna povišanja od 50 % do 100 % brez kakršne koli razumne utemeljitve.

Na začetku tega plenarnega zasedanja sem Parlament pozvala, naj glasovanje o poročilu gospoda Fernandesa preloži zaradi pomanjkanja natančnih informacij o stroških Hiše evropske zgodovine in navzkrižja interesov, a moja zahteva je bila zavrnjena. Znesek v višini 2,5 milijona EUR je že bil izplačan brez zadostnih informacij. Zdi se, da so poslanci pripravljeni delovati brez kakršnih koli informacij in odstopiti denar davkoplačevalcev, ne da bi zastavili prava vprašanja. Vse, kar lahko naredim, je, da britanskega predsednika vlade pozovem, naj sprejme le znatno zmanjšanje celotnega proračuna EU za leto 2012, in upam, da bo Parlament tisti, ki bo deležen največjega zmanjšanja.

  Lucas Hartong (NI). – (NL) Kaj lahko zajameš v enominutni govor o proračunu Evropskega parlamenta za leto 2012? Odgovor je: ne veliko, a vseeno dovolj.

V tem poročilu ni nobene vizije. Namesto tega so v njem zbrane prazne besede, ki ponovno izpostavljajo dejstvo, da Evropska unija ne zagotavlja nikakršne dodane vrednosti. V proračunu za leto 2012 vidimo razsipanje z denarjem, zlasti v zvezi s tako nesmiselnim projektom, kot je Hiša evropske zgodovine. Ocene stroškov uhajajo iz nadzora, predsednik Odbora za proračun, ki mora sprejeti odločitev glede financiranja, pa je tudi predlagani član nadzornega sveta. Noben drug parlament ne bi sprejel takšnega navzkrižja interesov, ta parlament, Evropski parlament, pa seveda ga. Te norosti ni mogoče opisati z besedami!

Gospod Lamassoure je včeraj rekel, da je pripravljen odstopiti. Nizozemska stranka za svobodo (PVV) si bo zdaj na vso moč prizadevala, da bi to dosegla. Upam, da je razsipavanje z denarjem za prihodnje leto omejeno in da se bo v resnici prenehalo. Do takrat bom še naprej spremljal zadeve in poročal v imenu državljanov.

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej se moram zahvaliti poročevalcu, gospodu Fernandesu, za predlog proračuna Parlamenta, ker mu je uspelo najti ravnotežje med zahtevami generalnega sekretarja in predlogi komisarja Lewandowskega v zvezi z omejitvijo upravnih odhodkov evropskih institucij.

Ta parlament bi v tem težkem času za javne finance držav članic rad poslal sporočilo o odgovornosti in izpolnil zahteve po povečanju dodeljenih sredstev največ do stopnje inflacije.

Upam, da bo Svet, ki bo moral oceniti predlog poročevalca o znižanju zgornje meje iz razdelka 5, da bi financirali politike za podporo mladine, tega podprl.

Mislim, da je bistveno, da najdemo dodatna sredstva za podporo zaposlovanja mladih, ki je zdaj v večini evropskih držav na najnižji stopnji, da bi lahko pospešili svoja prizadevanja za dosego glavnih ciljev strategije Evropa 2020 in oživili gospodarsko rast, ki je odvisna od naše mladine in njene možnosti dostopa do visoke ravni usposabljanja.

  Göran Färm (S&D). – (SV) Gospa predsednica, dejstvo, da kolegi poslanci, ki nasprotujejo celotni ideji Evropske unije, želijo zmanjšati proračun Evropskega parlamenta, morda ni tako nenavadno, toda precej očitno je, da so v ozadju tega populistični nagibi. Pomembnejše je dejstvo, da tisti, ki smo za Evropsko unijo, prav tako mislimo, da je čas za razmislek o upravnih odhodkih.

V tem poročilu smo se prvič odločili, da ne bomo sprejeli razvoja, ki pomeni povečanje proračuna Parlamenta v času, ko imajo države članice težave s svojimi proračuni in ko številni državljani trpijo posledice varčevalnih ukrepov. Zdaj moramo to zadevo začeti obravnavati resno. Prvič, odkar sem poslanec Parlamenta, zmanjšujemo njegov proračun. Mislim, da moramo narediti več. Strinjam se s poročevalcem in z več prejšnjimi govorniki, da bi morali imeti bolj strateški pristop k temu. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je zato vložila predlog spremembe o dolgoročnem, strateškem pregledu upravnih odhodkov Parlamenta. Zdaj moramo pokazati, da to nalogo lahko vzamemo resno in da vse to niso le prazne besede. Moramo se začeti posvečati temu pregledu.

Druga stvar, ki bi jo rad omenil, je Hiša evropske zgodovine. Veliko ljudi ima pomisleke o tem, ali je vodenje muzeja evropske zgodovine res naloga parlamenta. To je vprašljivo, toda mislim, da ima projekt svoj smisel, ker še nihče ni odprl takšnega muzeja. Morda je čas, da to nekdo stori. Vendar pa je to treba storiti v skladu z načeli preglednosti, s polno odgovornostjo za stroške in resnično odgovornostjo za dejavnost. Zato sem zelo zadovoljen, da smo se zdaj lahko Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, skupina S&D in poročevalec dogovorili, da bomo glasovali za najpomembnejše dele našega predloga spremembe, kar bo pomenilo, da bomo imeli zdaj resnično pregleden postopek odločanja glede Hiše evropske zgodovine. To me veseli.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) Poslovnika)

  Lucas Hartong (NI). - Gospa predsednica, imam vprašanje za svojega spoštovanega kolega. Kaj je narobe s populizmom, glede na to, da so poslanci glas ljudstva?

  Göran Färm (S&D). – (SV) Gospod Hartong, populizem običajno pomeni, da nekdo nečesa ne jemlje resno, da deluje le nagonsko in ne razmišlja o ustreznem strateškem odgovoru. V zvezi s tem, kar zdaj počnemo, pa je seveda najbolj pomembno dejstvo, da tisti med nami, ki resnično verjamejo v Evropsko unijo, prav tako želijo zagotoviti, da prevzamemo odgovornost do davkoplačevalcev in opravimo ustrezen pregled upravljanja v EU. To je veliko lažje za tiste, ki nočejo Evropske unije, kot je gospod Hartong, ki bi rad vse to odpravil. Vendar pa to ni prevzemanje odgovornosti; to je populizem.

(Govornik je odgovoril na vprašanje in se strinjal, da sprejme še eno vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) Poslovnika)

  Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, gospod Färm, imam vprašanje, ki sledi. Glede na prvotni predlog predsedstva Parlamenta se zdi, da to poročilo predvideva prihranke, a če predlog proračuna za leto 2012 primerjamo s proračunom za leto 2010, je predlagano 11-odstotno povečanje, kar znaša 175 milijonov EUR. Ni težko videti bistva: 43 milijonov EUR za pohištvo, 33 milijonov EUR za parlamentarne pomočnike, 18 milijonov EUR za začasne uslužbence in 7 milijonov EUR za informacijske kampanje. Mislim, da ni treba, da nadaljujem.

  Göran Färm (S&D). - Gospa predsednica, gospodu Portasu ni treba nadaljevati. V bistvu se strinjam z njim. Tudi sam sem hotel nadaljevati. Nisem zadovoljen, da smo dosegli 2,3-odstotno povečanje. Mislim, da bi šli lahko dlje, a šlo je za sporazum med Odborom za proračun in predsedstvom. To je tudi razlog za to, da smo vložili predlog spremembe za dolgoročni strateški pregled stroškov Parlamenta. Mislim, da lahko s sodobnejšim upravljanjem in resničnim prizadevanjem za dolgoročne prihranke močno izboljšamo svoj položaj glede upravnih odhodkov, in v zvezi s tem bomo zagotovo slišali nekaj predlogov gospoda Portasa.

  Carl Haglund (ALDE). – (SV) Gospa predsednica, o nekaterih vprašanjih, o katerih zdaj razpravljamo v precej grobem tonu, smo razpravljali že lansko leto. Takrat nam je manjkalo volje za pregled nekaterih zadev. Veseli me, da moji kolegi poslanci iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu zdaj pravijo, da na primer obstaja volja, da razmislimo, kaj bi lahko naredili dolgoročno. To je najverjetneje najbolj smiseln pristop k temu.

Ta razprava obenem kaže, da je razpravo o upravljanju lahko spremeniti v tekmovanje, da bi določili, kdo je na čelu seznama populistov. Na žalost je videti, da tu v dvorani precej veliko ljudi tekmuje za prvo nagrado. Vendar pa ni nobenega dvoma, da moramo pregledati svoje stroške, in edini smiselni način za to je uporaba dolgoročnega pristopa. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je lansko leto in tudi letos predlagala številne prihranke. Bili smo med tistimi, ki so bili zadovoljni, da nam je uspelo zmanjšati povečanja, ki jih je prvotno predlagalo predsedstvo. V zvezi s tem bi se rad zahvalil gospodu Alvaru za njegovo odlično delo.

Glede predloga o Hiši evropske zgodovine pa moram reči, da mi zamisel ni preveč všeč, hkrati pa mislim, da se je dobro spomniti, da je to dolg postopek, ki se je začel v prejšnjem zakonodajnem obdobju. Zdaj moramo razmisliti, kako lahko sprejmemo odločitev o tej zadevi. Mislim, da bi bilo dobro, da bi o vprašanju glasovali, tako da bi imeli tisti, ki zagotovo nočejo muzeja, resnično priložnost, da rečejo „ne“. Prav mogoče je, da bom med njimi.

Vendar pa ne verjamem, da bomo kaj pridobili s tekmovanjem, kdo bo glede tega na čelu seznama populistov. Bolje je, da pazljivo razmislimo o tem, kje bi lahko zmanjšali stroške.

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) V sedanjih gospodarskih razmerah se mi zdi samoumevno, da Evropski parlament sprejme varčen proračun. Popolnoma pravilno je, da se je poročevalec odločil za omejitev, a na žalost pri tem ne gre dovolj daleč.

Glede na sedanje predloge bi imeli proračun, ki je za 2,3 % večji od sedanjega. To ni v skladu s stališčem Komisije, ki predlaga enoodstotno povečanje, in zagotovo ne z željami Sveta, ki razmišlja celo o nekajodstotnem zmanjšanju. Dejansko bi morali ravnati v skladu z zadnjim od teh predlogov. Ustvariti moramo več prihrankov in to je mogoče storiti. Lahko ustvarimo več prihrankov. Morda smo se prej odločili, da bomo zgradili Hišo evropske zgodovine, a to odločitev je še vedno mogoče preklicati. Predlagam, da to torej storimo, prednostno. Ustavimo ta projekt – Hišo evropske zgodovine –, za katerega bomo porabili milijone.

Zdaj pa se bom posvetil nam, poslancem tega parlamenta. Vsak mesec še vedno prejemamo več tisoč evrov kot nadomestilo za splošne stroške, brez kakršne koli zahteve po odgovornosti v zvezi z višino zneska. Če bi to zdaj nadzorovali in raziskali, bi tudi na tem področju prihranili veliko denarja. Usmerimo torej svoja prizadevanja v to zamisel – ustvarimo večje prihranke!

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, veliko smo razpravljali o tem poročilu, o plačah poslancev in nadomestilih. Rad bi ponovil, da smo za razliko od večine poslancev nasprotovali sedanjemu finančnemu statutu za poslance Evropskega parlamenta in glasovali proti njemu, ker je med drugim zajemal skoraj podvojitev prihodkov poslancev v primeru nekaterih držav. Predvsem pa smo mu nasprotovali, ker je bilo v njem opuščeno načelo, ki je po našem mnenju bistveno: obstoj povezave med višino povprečne plače državljanov neke države in višino plače njihovih predstavnikov. Prekinitev te povezave je še en znak propadanja demokracije, razlik med predstavniki in tistimi, ki jih zastopajo, upadanja etike in sistema, ki prebivalcem vsiljuje protisocialne politike s splošnimi znižanji, tiste, ki jih izvajajo, pa ščiti pred njihovimi posledicami. Ali ni čas za pregled tega finančnega statuta?

Gospa predsednica, za konec bi rad povedal, da je pomembno tudi, da je jasno, da si v osnutkih dopolnitev tega poročila pri spodbujanju prihrankov v Parlamentu ne bi smeli prizadevati za določitev izjem, ki so ugodnejše za financiranje evropskih strank in evropskih političnih ustanov.

  Claudio Morganti (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v poročilu o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 je upravičeno poudarjena popolna nujnost omejitve odhodkov. Zaveza za 2,30-odstotno povečanje odhodkov se zdi sprejemljiva, saj je ta vsota v resnici nižja od predvidene inflacije in bi pomenila teoretični prihranek.

Kljub vsemu pa smo še daleč od izpolnjevanja zahtev komisarja za finančno načrtovanje in proračun, ki je upal, da bodo institucije omejile svoje potrebe na enoodstotno povečanje, ki ga je nekaterim institucijam, kot je Svet, uspelo doseči. Za trenutek bom pustil ob strani vprašanja, ki so povezana s tem povečanjem, ki je najbrž upravičeno zaradi več odgovornosti po Lizbonski pogodbi, in namesto tega povedal nekaj besed o Hiši evropske zgodovine.

V Odboru za proračun so se v zvezi s Hišo evropske zgodovine omenjale nore vsote, tako v zvezi z njeno ustanovitvijo kot z upravljanjem. Zdi se resnično nesmiselno, da sploh razmišljamo o naložbi v višini več deset milijonov evrov v projekt, katerega uporabnost je v času, kot je ta, zelo vprašljiva, projekt, ki je popolnoma neprimeren in časovno neustrezen.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poudariti bi morali dejstvo, da zaradi trajajoče strukturne krize v naših državah članicah Evropski parlament uporablja previden pristop k svojim proračunskim načrtom za leto 2012. Naloge, s katerimi se srečujejo vse institucije, nenehno naraščajo zaradi širjenja EU, Lizbonske pogodbe in novih dejavnosti, v skladu s tem pa naraščajo tudi odhodki. Kljub temu je stroškovna učinkovitost zlato pravilo.

Zato je logično, da Parlament sledi strategiji konsolidacije na področju osebja in zmanjšuje odhodke pri vsakodnevnem upravljanju parlamenta, misijah in poslovnih potovanjih. Sama zlasti podpiram predlog generalnega sekretarja, da bi morali nadaljevati okoljsko politiko Parlamenta. Poudarila bi, da v tem predlogu proračuna Evropski parlament priznava pomembnost stalnega, ustaljenega zagotavljanja informacij evropskim državljanom.

Zamisel o Hiši evropske zgodovine veliko strani podpira. Zato je dobrodošlo, da je bil zdaj proračunski organ obveščen o projektu. Rada bi tudi spomnila na to, da je treba stroške precej zmanjšati in da je pri vseh točkah potrebna popolna preglednost.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospa predsednica, mislim, da je proračun naš vsakoletni izziv, ki od nas zahteva, da s sredstvi varčujemo in jih hkrati učinkovito uporabljamo. Mislim, da glede učinkovitosti v tem parlamentu vsekakor lahko veliko dosežemo. Zelo pozitivno bi bilo, da bi vzpostavili svoje lastne točke, kjer bi lahko poslanci tega parlamenta in osebje predložili svoje predloge za izboljšave, in tako spodbujali učinkovitost v Parlamentu.

Po drugi strani imamo od Lizbonske pogodbe naprej ministre s posebnimi pristojnostmi, ki imajo v svojih državah članicah dovolj sredstev, svoje strokovno osebje, kabinete in finančna sredstva, ki bi jih lahko uporabili za to, da bi našim državljanom pomagali jasneje razložiti evropsko politiko. Mi v Evropskem parlamentu pa smo odgovorni za ozaveščanje javnosti o vsakodnevnih odločitvah, ki jih sprejmemo v korist prebivalcev Evrope.

Parlamentu je treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva za njegove nove pristojnosti na področju energije, svetovne trgovine in zunanje politike ter na področju konkurence, okolja in socialnih zadev, ki vplivajo na vse nas.

Prav tako močno podpiram javnofinančno konsolidacijo, ki bi nam seveda omogočila, da bi ustvarili potrebne prihranke. Vsakdo, ki meni, da turistični razred ustreza njegovim potrebam pri letih na kratke razdalje, bi seveda moral potovati v njem. O tem ni nobenega dvoma. Dobro je tudi, da na primer kdo ne porabi čisto vsega denarja iz dodatka za pisarniško pomoč. Vsak od nas se mora odločiti, koliko dela imamo in do kolikšne mere želimo komunicirati z evropskimi državljani. To bi moralo ostati nekaj, o čemer bi se poslanci tega parlamenta sami odločili, saj je seveda tudi zelo pomembno, da učinkovito razložimo koristi.

PREDSEDSTVO: RODI KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

  Jens Geier (S&D). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ko poslušam razpravo o Hiši evropske zgodovine, se mi zdi, da v tem parlamentu obstajata le dve vrsti poslancev: strokovnjaki za proračun, ki so se udeležili te razprave in so zelo kritični do tega projekta, in vsi ostali, ki se jim zdi vse to čisto sprejemljivo. Najslabše pri tem je, da je bilo v zvezi s Hišo evropske zgodovine načetih toliko vprašanj, da smo se dejansko oddaljili od smisla celotne naloge. Tako je časopis Daily Telegraph danes poročal, da je prejel dokumente, ki govorijo o tem, da so stroški tega projekta narasli na astronomskih 137 milijonov GBP. Lahko le prosim Daily Telegraph, naj posreduje te dokumente Odboru za proračun in naj ponudi nekaj preglednosti, ki jo tisk zahteva od poslancev tega parlamenta. Pozdravil bi priložnost, da lahko proučimo dokaze.

Ali je ta projekt smiseln? Seveda je smiselno spodbujati zavest o tem, kaj sta Evropska unija in evropsko povezovanje pomenila za življenje ljudi. Ali bi moral Parlament voditi muzej? Ne, nikakor ne. Zato je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu pri tem projektu sledila dvema vodilnima načeloma. Prvo je: za projekt zahtevamo poslovni načrt. Drugo je: hočemo jasne informacije o stroških nadaljnjega ukrepanja, torej o tem, kako bo ta projekt financiran v prihodnosti. Lahko bi dodali še tretje načelo: izogniti se moramo vsakršnemu podvajanju ali prekrivanju dejavnosti Infocentra in Hiše evropske zgodovine.

  Anne E. Jensen (ALDE). – (DA) Gospa predsednica, tudi jaz bi rada spregovorila o Hiši evropske zgodovine. Namen Parlamenta vsekakor ni voditi muzej, a mislim, da je zamisel o tem, da bi imeli boljšo ureditev za obiskovalce Parlamenta v Bruslju, dobra in da je Hiša evropske zgodovine v tem smislu pomemben element.

Prav tako bi rada povedala, da večina moje skupine podpira ustanovitev Hiše evropske zgodovine. Vendar pa se močno strinjamo s stališči, ki jih je izrazila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, da pri finančnih vidikih v zvezi s to hišo in s tem, kakšno bo njeno upravljanje v prihodnosti, potrebujemo več odprtosti in preglednosti. To je zelo pomembno, a mislim, da je zamisel dobra in jo vsekakor podpiram. Toda vedeti moramo, kakšne finančne obveznosti prevzemamo na dolgi rok.

  Seán Kelly (PPE). - Gospa predsednica, v tem času so proračuni sporni, še zlasti tu, v Evropskem parlamentu. Hkrati pa je treba povedati, da ima tukaj vsak priložnost, da izrazi svoje mnenje, in dobro je prisluhniti vsem. To je ena od velikih vrlin Evropskega parlamenta: vsakdo lahko pride, ima svoje mnenje, kaj pove in drugi ga poslušajo.

Glede samega proračuna smo očitno v težkem gospodarskem položaju in vsakršno povečanje bo morda napačno razumljeno, kar bo morda do določene mere razumljivo. Vendar pa je bistvo tega, da bo povečanje znašalo 2,3 %, inflacija pa predvidoma 2,8 %.

Druga stvar, ki jo moram omeniti, je, da mora Evropska unija zadeve obravnavati v splošnem kontekstu 27 držav, medtem ko so nekatere države, zlasti moja, zdaj zelo prizadete. Pravkar smo, na srečo, prišli s sestanka s komisarjem Rehnom, ki je bil do nas zelo ustrežljiv. Očitno v teh razmerah ljudje ne morejo razumeti nikakršnega povečanja, tudi če je manjše od inflacije. Kakor koli že, mislim, da moramo sprejeti splošne odločitve, se zavezati različnim nalogam, saj se bo kot posledica Lizbonske pogodbe in, upajmo, tudi pristopa Hrvaške število poslancev Evropskega parlamenta povečalo.

Preden končam, bi rad omenil, da se človek pri vsem tem spomni na to, kar je predsednik Barroso precej pogosto omenjal: potrebujemo celovito in odkrito razpravo o lastnih sredstvih in morda zlasti projektnih obveznicah, kajti več sredstev kot lahko zbere Evropska unija samostojno, manj sporni bodo proračuni in manj bomo zahtevali od držav članic. Kot zadnje bi rad povedal, da mislim, da bi morali upoštevati predsednika Barrosa.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, v tem parlamentu zastopam najbolj proevropsko stranko v moji državi, Nizozemski. Prav zato, ker tako močno verjamem v Evropo, sem zelo kritičen do nje in tudi do proračuna naše institucije, Evropskega parlamenta.

Zato mislim, da moramo v teh finančno težkih časih pripraviti zelo varčen proračun. Zato nasprotujem povečanju tega proračuna. Presenetil me je predvsem prvotni proračun, ki ga je pripravil generalni sekretar in v katerem je bilo določeno 5-odstotno povečanje, čeprav me je presenetilo tudi dejstvo, da sekretar danes ni navzoč. Želel bi si, da bi bil tukaj, saj bi ga rad spomnil na odstavek 6 resolucije, v katerem pozivamo službe, naj podrobno pregledajo proračun, da bi opredelili morebitne prihranke. Rad bi ga pozval, da se to naredi pred 1. julijem letos, da bomo lahko ustvarili prepričljive prihranke.

Gospa predsednica, za konec bi rad pozval svoje proevropske kolege poslance, naj tistim, ki hočejo razbiti Evropo, ne dajo sredstev, s katerimi bi to storili. Ljudstvu, o katerem vedno govorijo, najbolj koristi uspešna in močna Evropa.

  Salvador Garriga Polledo (PPE). – (ES) Gospa predsednica, rad bi čestital poročevalcu, gospodu Fernandesu, in se zahvalil gospodu Gerbrandyju za to, kar je pravkar povedal in kar se mi zdi zelo primerno.

Ta proračun je varčnejši in je v skladu z zahtevami Komisije in Sveta. Ostaja pod mejo 20 % in tako se spoštuje prijateljski sporazum, čeprav ne obstaja. Vsi govorimo o prihrankih, nekateri med nami s strankarskimi nameni, a vsi imamo nekaj skupnih prednostnih nalog: poslanci si na primer želimo izboljšanja zakonodaje; od nas se pričakuje, da se odzovemo na nove prednostne naloge Lizbonske pogodbe; od nas se pričakuje, da bomo pri soodločanju bolj strokovni; od nas se pričakuje, da zagotovimo več sejnih sob, notranje varnosti, da so naša prizadevanja v komunikacijski politiki večja, da zagotovimo boljša omrežja IT in tako dalje. Ali je treba za vse to plačati ali ne?

Upoštevati moramo vse sklenjene sporazume v zvezi s nepremičninami. Govori se, da bi jih lahko nehali financirati, a vemo da se tako ne dela. Če smo odgovorni, bomo morali to sprejeti, ali ne?

Področje mladine nikoli ni sporno: mladi so potrebni. V moji državi je na primer 50 % mladih brezposelnih. Te težave se ne rešijo s 100 milijoni EUR za mladinsko politiko, je pa to v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta. Vem, da je prenos sredstev iz razdelka 5 v razdelek 1 sporen in trdili bi lahko – in tudi smo – celo, da je to v nasprotju s proračunskim postopkom, vendar pa smo živa institucija in prilagajati se moramo trenutnim potrebam.

Mislim, da ni nič nujnejšega od reševanja vprašanja brezposelnosti mladih. Prepričan sem, da je to prednostna naloga za vse vas.

Za konec bi rad povedal, da bom glasoval za skupno Hišo evropske zgodovine.

  Riikka Manner (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, komisar, najprej bi rada čestitala poročevalcu, gospodu Fernandesu, za njegovo odlično delo. To 2,3-odstotno povečanje je vsekakor veliko lažje sprejeti in utemeljiti kot 5,2-odstotno povečanje, ki ga je predlagalo predsedstvo. Parlament mora biti v tem proračunskem postopku zelo samokritičen. Za poročilo to velja, a to delo bi bilo treba nadaljevati zelo intenzivno.

Mislim, da je pomembno, da se je k prihrankom težilo tudi pri podrobnostih in na različnih področjih. Ena od rešitev je seveda ustvarjanje prihrankov pri čiščenju in vzdrževanju, a morda potrebujemo tudi načrte, ki so bolj velikopotezni kot le varčevanje z milom. Letos je Parlament glasoval o tem, da bi namesto dvojnega delnega zasedanja jeseni imeli celotedensko zasedanje v Strasbourgu. Če bi končali to mesečno plenarno zbiranje Parlamenta, bi veliko privarčevali in to bi se tudi odražalo v proračunu Parlamenta.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). - (PL) Gospa predsednica, pri pregledu proračuna Parlamenta je razvidno, da prevoz predstavlja pomemben delež odhodkov in to bo tako tudi v prihodnosti, saj moramo na zasedanja v Bruselj in Strasbourg potovati iz 27 držav članic. Izračunal sem, da skupni strošek za prevoz poslancev in uradnikov Parlamenta znaša več kot 100 milijonov EUR letno. Mislim, da bi pri tem lahko poskusili več privarčevati. Smo zelo pogosti potniki. Ne razumem, zakaj za letalske vozovnice plačujemo enako kot osebe, ki z letalom potujejo le občasno. Zato bi voditelje Parlamenta pozval k pogovorom z letalskimi družbami. Mislim, da obstaja možnost, da bi dosegli pomembna znižanja. To je v vseh državah običajno; vlada in ministrstva so upravičeni do znižanj v višini od 20 do 30 %. Najlepša hvala.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, točki 17 in 18 poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 se nanašata na nadaljevanje dela v zvezi s Hišo evropske zgodovine in poročilo vsebuje tudi predlog o vzpostavitvi proračunskih rezerv za kritje nadaljnjih stroškov v zvezi z izvajanjem tega projekta, vključenih v eno od točk postavke 10 1 – rezerva za nepredvidene izdatke. Ne vem, ali nadaljevanje projekta Hiše evropske zgodovine lahko uvrstimo med nepredvidene izdatke, a pozorno sem prisluhnil Marti Andreasen, ki nas je, ko je bil program sprejet, opozorila, da so stroški, navedeni v poročilu o Hišo evropske zgodovine bistveno podcenjeni.

Ne vem, kakšno motivacijo imajo ljudje, ki se tako trmasto zavzemajo za vzpostavitev Hiše evropske zgodovine v obdobju nenehnih finančnih in gospodarskih težav v EU. Vendar pa vem, da širša evropska javnost to dojema kot pretirano trošenje denarja davkoplačevalcev. Gospe in gospodje, zato bi vas rad z vso resnostjo pozval, da ponovno razmislite o nadaljnjem financiranju tega spornega projekta v višini 60 milijonov EUR.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospa predsednica, rada bi se osredotočila na zelo pomemben vidik tega poročila. To je ambicija, da bi pozorneje spremljali učinkovitost in varčnost evropskih institucij. V času gospodarske krize, ko so številni državljani EU izgubili svoje službe, je upravljanje institucij, ki se financira z njihovimi davki, zelo občutljiva zadeva in treba je povedati, da je to popolnoma upravičeno. Zato je pomembno, da proračun zajema obveznost strogega upravljanja.

Da bi se izognili nepotrebnemu zapravljanju javnih sredstev, se je treba osredotočiti na več točk. Pomembno je, da se oblikuje in uporabi strategija za elektronsko upravo. Za zasedanja bi bilo treba spodbujati uporabo videokonferenc in uporabo novih okoljskih tehnologij. Da bi ohranili naravne vire in zlasti papir, moramo na vseh svojih delovnih mestih vzpostaviti brezžično omrežje. Vendar pa varčevanje s sredstvi ne sme voditi v izgubo kakovosti dela v evropskih institucijah. Mislim, da je pomembno, da na primer na sejah odborov ne manjka tolmačev, in rada bi izkoristila to priložnost in se zahvalila vsem tolmačem in tolmačkam za delo, ki ga opravljajo.

  Giovanni La Via (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi rad čestital gospodu Fernandesu za njegovo odlično delo in za pozitivno sodelovanje predsedstva in Odbora za proračun, ki nam je omogočilo, da smo dosegli dogovor o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2012.

Kot je postalo jasno med razpravo, smo s prvotnega predloga o 5,2-odstotnem povečanju v primerjavi z letom 2011 prišli do skupne ravni za predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov, ki pomeni 2,3-odstotno stopnjo povišanja.

Poleg tega mislim, da je načrt prerazporeditve v višini 100 milijonov EUR za mladinske projekte pomemben, saj je Parlament to politiko uvrstil med svoje prednostne naloge za leto 2011 in ta sredstva bodo pomenila pomoč pri financiranju projektov mobilnosti, izobraževanja in zaposlovanja za vse mlade v Evropi.

Na koncu bi še izrazil upanje, da bo v proračunskem postopku za leto 2012 z odločnostjo vseh institucij mogoče optimizirati upravljanje virov.

  Vladimír Maňka (S&D) . – (SK) Gospa predsednica, poročevalcu bi se rad zahvalil za to res zelo dobro poročilo. Tako on kot vsi ostali, ki so danes govorili, so opozorili na pomanjkljivosti in hkrati našli resnične mogoče rešitve. Vendar pa je edina ustrezna rešitev ta, da celotno vprašanje proučimo popolnoma objektivno, namesto da vsak od nas sam išče nekaj, kar lahko najdemo ali pa ne. Edini objektivni pogled bi bil rentgenski posnetek Parlamenta od zunaj. To je zagotovo nekoč storilo Računsko sodišče in videli smo prihranke upravnih stroškov, do katerih je prišlo takoj po zunanji reviziji.

Z zadovoljstvom lahko povem, da to pomeni, da so tudi poslanci v našem odboru podprli moj predlog spremembe o tem, da Parlament resno pregleda nekatera svoja področja z vidika zunanjega opazovalca, tako da bomo lahko odkrili vse, o čemer ste govorili, in morda še več. Naslednji korak je, kot je omenil Göran Färm, spremljanje teh odhodkov v prihodnosti. To je edina rešitev.

  Zigmantas Balčytis (S&D). - (LT) Gospa predsednica, glede na sedanje težke finančne, gospodarske in socialne razmere, s katerimi se spopada Evropska unija, bi morali proračunska sredstva Parlamenta upravljati strogo in učinkovito. Predlagano je, da se skupni proračun Evropskega parlamenta za leto 2012 poveča za 2,3 %, kar je pod sedanjo stopnjo inflacije. To je resnično pozitivno, a v prihodnosti mora Parlament več privarčevati in poostriti postopke upravljanja in spremljanja. Strinjam se s predlogom poročevalca o dolgoročnem pregledu proračuna Evropskega parlamenta, da bi zmanjšali stroške. Službe Parlamenta morajo povečati svoja prizadevanja za posodobitev in racionalizacijo uprave z zmanjšanjem odvisnosti od zunanjih storitev in uporabo strogega upravljanja človeških virov. Mislim, da bi ti ukrepi omogočili, da bi se sredstva Evropske unije uporabila učinkoviteje, s čimer bi privarčevali denar davkoplačevalcev in zmanjšali sedanjo raven odhodkov Parlamenta.

  José Manuel Fernandes, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, prvič, pomembno je omeniti naslednjo številko: upravni odhodki za vse evropske institucije znašajo približno 6 %. V nobeni državi članici ni nobenega proračuna kakršne koli institucije, ki bi predstavljal tako majhen delež skupnega proračuna, proračuna Evropske unije.

Parlament ima nove pristojnosti. Obstaja 27 držav članic, v skladu z Lizbonsko pogodbo se bo, ko bo začela veljati, število poslancev Parlamenta povečalo za 18, prišlo bo do širitve s pristopom Hrvaške in jasno je, da bo vse to pomenilo stroške. Vendar pa je res, da je v tem proračunu prišlo do resničnega zmanjšanja, precej pod stopnjo inflacije.

Naj spregovorim še o vprašanju mladih. Vsi se dobro zavedamo, da je to pobuda Komisije in da jo mora Svet sprejeti soglasno, vemo pa tudi, da je bilo pomembno poslati sporočilo, in dodelitev, na katero se nanašamo, je iz postavke 5, od vseh upravnih odhodkov, ki bodo znašali okoli 380 milijonov EUR, mi pa predlagamo 100 milijonov EUR.

Kar zadeva vprašanje plač poslancev, Parlament ni pristojen za njihovo posodobitev. Svet je tisti, ki na predlog Komisije določa višino plač. Sedanji predlog Komisije za posodobitev plač je 0,9 %. Plače so vključene tudi v Statut poslancev in usklajene s plačami sodnikov Sodišča Evropske unije.

Parlament sam ne more spremeniti Statuta poslancev. Potrebna je odobritev Komisije in Sveta. Nekateri poslanci si morajo prebrati pravila in tudi Lizbonsko pogodbo, zlasti člen 223.

  Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, gospod Fernandes, glede plač se mi zdi jasno, da je Parlament popolnoma zmožen prevzeti pobudo za predlog pregleda Statuta poslancev. Pravila smo sprejeli v tem parlamentu in tu jih lahko spremenimo, tudi če so za to potrebni institucionalni koraki. Pravzaprav so samo plače usklajene s povišanji, o katerih odloča Evropski svet, odločajo vlade. Samo plače: nobena druga pomembna postavka odhodkov, ki so popolnoma pod nadzorom te dvorane in nikogar drugega.

  José Manuel Fernandes, poročevalec. – (PT) Kot pravi gospod Portas, posodobitev plač ni v pristojnosti Parlamenta. Zato je pri tovrstnem proračunu nesmiselno govoriti o zamrznitvi plač. Vendar pa bi bilo na primer smiselno vložiti predlog o spremembi Statuta poslancev. Lahko bi spremenili tudi Uredbo (ES) št. 31, zlasti člen 64. Zagotovo pa ni smiselno, da poslancem tega parlamenta poskušamo omogočiti, da določijo svoja lastna povišanja, če tega ni mogoče narediti v skladu z zakonodajo, saj s tem poskušali zavajati tiste, ki nas poslušajo, in se zapletli v demagogijo.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje o poročilu gospoda Joséja Manuela Fernandesa (A7-0087/2011) bo potekalo jutri ob 12:00.