Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0080(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0017/2011

Razprave :

PV 05/04/2011 - 15
CRE 05/04/2011 - 15

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0138

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 5. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

15. Sporazum med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o ribolovu - Finančni ukrepi Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava - Ribištvo - prehodni tehnični ukrepi - Uvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu (A7-0056/2011) gospoda Capoulasa Santosa v imenu Odbora za ribištvo v zvezi s priporočilom o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju.

(15572/2010 - C7-0020/2011 - 2010/0287(NLE)) in

– poročilu (A7-0017/2011) gospoda Ferreira v imenu Odbora za ribištvo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava.

(KOM(2010)0145 - C7-0107/2010 - 2010/0080(COD)) in

– poročilu (http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A7-2011-0024&language=DE" \t "_blank" ) gospe Grelier v imenu Odbora za ribištvo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1288/2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011

(KOM(2010)0488 - C7-0282/2010 - 2010/0255(COD)) in

– poročilu (http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A7-2011-0057&language=DE" \t "_blank" ) gospe Fraga Estévez v imenu odbora za ribištvo o predlogu sklepa Sveta o določitvi pravil za uvoz ribiških proizvodov, živih školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in njihovih stranskih proizvodov iz Grenlandije v Evropsko (KOM(2010)0176 - 2010/0097(CNS)).

 
  
MPphoto
 

  Luis Manuel Capoulas Santos, poročevalec. (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zunanje področje skupne ribiške politike (SRP) je postalo posebno pomembno, saj ni več mogoče zajamčiti, da lahko svoje potrebe po ribiških proizvodih izpolnimo samo na osnovi svojih virov rib. Evropska ribiška industrija lahko zagotovi le 40 % samozadostnosti.

Leta 2009 smo uvozili ribiške proizvode v vrednosti 15,5 milijarde EUR in jih izvozili v vrednosti 2,5 milijarde EUR, kar pomeni, da bi brez dvostranskih sporazumov s tretjimi državami 3 tisoč ladij mirovalo in da bi izgubili 40 tisoč delovnih mest. Vendar pa ima zunanje področje SRP tudi pozitivne vidike za naše partnerje.

V nasprotju z mnogimi našimi mednarodnimi konkurenti se Evropska unija ne omejuje na menjavo rib za denar. Vrednote, ki jih podpiramo, so v ozadju sporazumov, ki jih sklepamo, naj bo glede človekovih pravic ali spoštovanja trajnosti virov. V skladu s Pogodbo se izrecna pristojnost Unije v zvezi z ohranitvijo bioloških virov uporablja za upravljanje ribolovnih aktivnosti flot v vodah zunaj EU. Glavni cilj dejavnosti, ki so del zunanje dimenzije SRP, je mednarodno razširiti načela trajnostnega in odgovornega ribolova. Kot sem že omenil, postajajo vse pomembnejši drugi cilji, ki usmerjajo zunanjo dimenzijo SRP za ohranitev prisotnosti flote EU na mednarodni ravni in zagotavljajo, da ta flota oskrbuje trg EU.

V tem okviru je treba razumeti poročilo, katerega poročevalec sem in o katerem razpravljamo danes, o ribolovnem sporazumu z Zvezo Komori. Gre za sporazum, ki se nanaša na pravico 70 evropskih ladij do dostopa v komorske vode v zameno za finančni prispevek okrog 600 tisoč EUR na leto. Približno polovico tega zneska je treba usmeriti v razvoj ribiškega sektorja, od katerega je odvisnih okrog 300 tisoč od 800 tisoč prebivalcev države; treba se je spomniti, da država praktično nima drugih virov.

Sporazum zagotavlja mehanizme za nadzor ulova, zaposlitev lokalnih posadk in za klavzulo o reviziji in odložitvi, če se pojavijo primeri kršitev človekovih pravic. Treba se je spomniti, da je ta mala država, ki je postala neodvisna od Francije leta 1975, doživela že nekaj državnih udarov.

Glede na navedeno sem predlagal sprejem tega sporazuma in opozoril bi vas na različna priporočila, ki sem jih podal, zlasti tista, ki se nanašajo na potrebo po občutnem izboljšanju ocene rezultatov.

Rad bi izkoristil priložnost in porabil preostalo minuto za še en vidik drugega poročila: in sicer gospe Grelier, s katerim se ne strinjam in ki je vzrok, da smo skupaj z drugimi poslanci pripravili osnutek predloga spremembe. V mislih imam predlog spremembe, ki si prizadeva pridobiti ponovno dovoljenje za ribolov osliča in morske spake s trislojnimi mrežami v območjih 8,9 in 10, ki je bil prepovedan s sklepom Komisije z dne 1. oktobra 2010, saj menim, da ima to negativen učinek na določene populacije morskih psov, ki so ujete z njimi, čeprav še niso bile izvedene nobene znanstvene študije, ki bi to preverile.

V teh okoliščinah bi omenjeni predlog spremembe predlagal razveljavitev tega sklepa do leta 2012, da lahko portugalske oblasti izvedejo znanstvene študije, ki bodo opredelile, ali je ta sklep upravičen.

To stališče prav tako podpira Evropski ekonomsko-socialni odbor, zato pozivam Parlament, naj ga podpre, da bi bili pravični.

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira, poročevalec.(PT) Gospod predsednik, komisar, to poročilo spreminja Uredbo (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in na področju pomorskega prava. Predstavlja pomemben finančni instrument Evropske unije na področju ribištva. Skupaj z Evropskim skladom za ribištvo predstavlja dva najpomembnejša instrumenta za uporabo SRP.

Od sprejetja te uredbe leta 2006 je bilo postopno spremenjenih več elementov ustrezne dodatne zakonodaje, zato zdaj spreminjamo to uredbo, da bi zagotovili skladnost med vsemi elementi zakonodajnega okvira. Komisija prav tako meni, da so izkušnje v nekaterih primerih pokazale, da je treba zagotoviti rahlo prilagoditev določb, da se bodo bolje odzivale na potrebe. Zato predlagam omejen obseg revizije, kjer se cilji in struktura prvotne uredbe pretežno ohranijo.

Poleg ohranitve tega pretežno omejenega obsega pa prav tako menimo, da bi bilo koristno predlagati določene dodatne spremembe, ki bi kljub temu, da so precej specifične, lahko pomagale bolje uskladiti to zakonodajo z nedavnimi spremembami v sektorju in z obeti za prihodnost. Razprava, ki je potekala pred in med pripravo poročila, je veliko prispevala h končnemu rezultatu, podobno kot mnenja in predlogi poročevalcev v senci in drugih poslancev, ki bi jih na tej točki rad vse omenil in pozdravil ter se jim zahvalil za sodelovanje.

Med temi predlaganimi spremembami, vključenimi v poročilo, bi med drugim poudaril ohranjanje obalnega ribolova ter možnost financiranja razvoja, poleg nakupa nove tehnologije v državah članicah, ki se uporablja v ribiškem sektorju, kot so oprema, programska oprema ter računalniške mreže, ki omogočajo načrtovanje, vrednotenje in analiziranje podatkov ter izmenjavo podatkov v zvezi z ribištvom.

Na področju ribogojstva bi izpostavil možnost uvedbe zbiranja, upravljanja in uporabe okoljskih podatkov poleg predhodno zagotovljenih socialno-ekonomskih podatkov, s čimer bi spodbujali spremljanje in nadzor okolja in zdravja, da bi sektor postal bolj trajnosten.

Vendar bi vas na tej točki rad opozoril na tri dodatne spremembe, ki jih predlagamo k temu poročilu. Danes je zavest o tem, da mora upravljanje ribištva temeljiti na znanstvenih, posodobljenih in točnih podatkih o stanju staležev, čedalje večja in bolj razširjena. To je bistven pogoj za njegov trajnostni razvoj. Zato predlagamo, da se vključi možnost povečanja stopenj sofinanciranja EU za področje zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov, osnovnih in dodatnih, o stanju ribjih staležev. Predlaga se, da se prag s 50 % zviša na 60 %.

Glede dejavnosti nadzora predlagamo podobno povečanje najvišje možne stopnje sofinanciranja EU ob ohranitvi posebnih pravic Komisije, ki so že v veljavi, v zvezi z možnostjo financiranja nekaterih dejavnosti na podlagi višjih stopenj. Vse to se uvršča v okvir, kjer države članice in njihovi nadzorni organi imajo in morajo še naprej imeti osrednjo vlogo pri vodenju in izvrševanju nadzornih ukrepov v svojih vodah.

Ti predlogi sprememb so nastali kot poskus kompromisa ob upoštevanju ugovorov, ki so jih izrazile različne skupine, glede zastavljenega 75 % pragu. Podpira jih naša skupina, Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, in vrsta poslancev iz drugih političnih skupin, kar priča o pomenu in soglasju, ki po mojem mnenju združuje te poslance in bi jih prav tako lahko združilo med glasovanjem na plenarnem zasedanju.

 
  
MPphoto
 

  Estelle Grelier, poročevalka. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, na začetku bi se želela zahvaliti svojim kolegom za predano in konstruktivno sodelovanje pri delu, ki ga je opravil Odbor za ribištvo v zvezi s tem poročilom o prehodnih tehničnih ukrepih. Poročilo je spodbudilo živahno razpravo zaradi velikega pomena tehničnih ukrepov, saj bodo vplivali na način, kako ribiči in sektor kot celota opravljajo svoje delo, in sicer z določitvijo metod, ki jih ribiči lahko uporabljajo za ribolov na območjih, ki jih pokriva ta uredba, da bi zaščitili nedorasle morske organizme in obnovili staleže: cilj, ki nam je vsem skupen, zlasti ribičem.

Predmet tega poročila je občutljiv in sporen, kot kažejo težave, s katerimi se Komisija srečuje od leta 2008 v svojih prizadevanjih, da bi s Svetom sklenila sporazum o prihodnosti teh ukrepov. Takrat sta bili v postopek vključeni ti dve instituciji.

Zdaj tehniške uredbe predpisuje stara uredba, ki je bila spremenjena z zaporedjem prehodnih ukrepov in potem obnovljena do 30. junija 2011, saj ni bil s Svetom sklenjen noben dogovor na podlagi predloga Komisije iz leta 2008 o novi uredbi, katerega namen je bil poenostavitev in pojasnitev obstoječe zakonodaje, da bi zagotovili učinkovitejše izvajanje pravil in poskrbeli za regionalne značilnosti ribištva.

Danes, ko se približuje novi rok, je položaj bistveno drugačen. Od Lizbonske pogodbe dalje se za ribištvo uporablja redni zakonodajni postopek, kjer ima Parlament pomembno vlogo sozakonodajalca. Svojo vlogo namerava v celoti opraviti, tako da bo približal stališča ribičev in oblikovalcev politik EU. Kot izvoljena predstavnica iz pristaniškega mesta sem zmeraj presenečena, ker ribiški sektor ne zaupa skupni ribiški politiki (SRP) in se čuti odmaknjenega od nje, medtem ko kmetje na primer očitno čutijo, da so del skupne kmetijske politike.

Poleg tega je ribiški sektor v krizi. Nezadovoljstvo narašča. Resnični izziv je ravnotežje, ki ga je treba najti med gospodarsko stabilnostjo sektorja, zagotovitvijo dostojnih prihodkov ribičev ter trajnostjo in povečanjem ribjih staležev.

Nazadnje, iztek uredbe prihaja v času, ko se začenjajo pogovori o reformi skupne ribiške politike. Ta reforma mora sprejeti drzen okvir in na svoj krov pridobiti ribiško skupnost, potrošnike in državljane. Celotni sektor mora vključiti v znanstvene analize, ki so podlaga za kvote in s tem za raven dejavnosti sektorja.

Ta novi okvir predpostavlja, da bo Komisija pripravila konkreten predlog o prihodnjih tehničnih ukrepih, čemur sta se oba, Komisija in Svet, do zdaj izogibala. Novi predlog mora zagotoviti, da bodo na podlagi posvetovanja s tistimi, ki delajo v sektorju, tehnični ukrepi v skladu z resničnim stanjem na terenu. Prav tako mora biti v skladu z novo uredbo in okvirom nove SRP, zlasti na temo regionalnih razlik v ukrepih. Zagotoviti mora, da bo ločitev pristojnosti med Komisijo in državami članicami jasno opredeljena, dejavnik, ki bo pomagal k razumevanju in lastništvu te politike EU.

Ob upoštevanju teh okoliščin in tem predlagam, da se strinjamo z zahtevo Komisije po podaljšanju do 31. decembra 2012, ne da bi bistveno spreminjali sedanje tehnične ukrepe, razen glede dodatka o dovoljeni velikosti očes za merjaščevko. Vendar se zavedam, da je ta predlog neke vrste popuščanje Komisiji, zastavlja se veliko vprašanj in prisotna je močna zahteva po spremembah v sektorju, ki je razočaran, ker je ta pomemben projekt bil preložen. Zato k naši odobritvi dodajam dvojno zahtevo: zahtevo po oceni učinka veljavnih tehničnih ukrepov, kar je bistveno, če naj jih učinkovito prilagodimo, in zahtevo po temeljitem posvetovanju z vsemu udeleženimi stranmi, zlasti samimi ribiči, pri pripravi nove uredbe.

Na koncu bi želela opozoriti na dejstvo, da je nov predlog Komisije treba pripraviti v razumnem roku, da bo nova uredba začela veljati 1. januarja 2013, ko začne veljati nova SRP. Bistvenega pomena je, da Komisija nemudoma začne pripravljati ta novi predlog. Nerazumno bi bilo, če bi po tem 18-mesečnem podaljšanem roku sedanje uredbe dovolili nadaljnje podaljšanje. Tehnični ukrepi, na katere se poročilo nanaša, so prehodni in so le kot taki bili tudi odobreni.

 
  
MPphoto
 

  Carmen Fraga Estévez, poročevalka. (ES) Gospod predsednik, na začetku ponovno obžalujem zaplete, s katerim se je srečalo to poročilo, ker Svet in Komisija nista želela sprejeti pristojnosti Parlamenta do soodločanja.

V tem primeru imamo predlog, da bi Grenlandija, kot čezmorska država in območje, lahko izvažala pod enakimi pogoji, kot veljajo za države članice Evropske unije. Od tega bi imeli korist tako Grenlandija, ki 87 % svojih ribiških proizvodov izvaža v Evropsko unijo, kot Unija; zlasti Danska, ki je prejemnica večine tega izvoza.

Eden od pogojev za vključitev Grenlandije v uvozni režim enotnega trga je, da ta sprejme zdravstvene predpise EU, kar ni niti najmanj problematično.

Čeprav so tržni in ribiški proizvodi del skupne organizacije trga, je Komisija, ki uporablja potrebo po skladnosti z zdravstvenimi predpisi kot izgovor, predložila svoj predlog na podlagi člena 203 Pogodbe, kar je za nas pomenilo enostaven in odkrit postopek posvetovanja.

Odbor za ribištvo in pravne službe so že na začetku opozorili na to anomalijo. Ker pa vsebina ne predstavlja nobenih težav in zaradi njenega pomena za Grenlandijo, dovoljujemo, da se poročilo obravnava v skladu s postopkom posvetovanja. Predstavljajte si, kako smo bili presenečeni, da je Svet, ko smo ravno nameravali glasovati o besedilu, brez vnaprejšnjega opozorila, sprejel popolnoma drugačen predlog s številnimi spremembami, katerih namen je bil zamegliti jasno povezavo s skupno organizacijo trga in se tako izogniti soodločanju. Ker je Parlament – kot sem povedala – že sprejel besedilo z uporabo postopka posvetovanja brez vsakršnih težav, je bilo takšno manevriranje nepotrebno.

Ker pa se srečujemo z novim besedilom in glede na jasen dokaz, da je bil cilj Sveta spodkopati pristojnosti Parlamenta, smo se odločili, da bomo tokrat v celoti uporabili ta pooblastila in zahtevali uradno mnenje Odbora za pravne zadeve.

V tem mnenju je stališče Odbora za pravne zadeve bilo – in neposredno navajam besedilo –, da je „namen predlaganega sklepa, da Grenlandija prenese v svoje pravo sanitarne predpise EU, kar je pogoj za izvajanje pravil notranjega trga EU o ribištvu za uvoze ribiških proizvodov s poreklom iz Grenlandije,“ kot določa člen 3 samega predloga, ki zagotavlja, da so pravila sporazuma skladna z zadevnimi določbami zakonodaje Unije na področju zdravja živali, varnosti hrane in skupne ureditve trga za ribiške proizvode.

Posledično je Odbor za pravne zadeve soglasno sprejel odločitev, da morajo člen 204 in člen 43(2) PDEU ter protokol št. 34, ki določa posebne ureditve in postopke za produkte iz Grenlandije, za katere velja skupna organizacija trga za ribiške proizvode, biti pravna podlaga za predlagani sklep Zato sem kot poročevalka pripravila še eno poročilo, ki spreminja pravno podlago. To bomo jutri predložili v odobritev in kar zadeva Evropski parlament, gre za našo prvo obravnavo.

Nazadnje naj še povem Komisiji in Svetu – za katerega mislim, da ni prisoten –, da imata zdaj priložnost popraviti in priznati novo pravno podlago in naj zato upoštevata, da gre za prvo obravnavo, kot bomo mi jutri. Problem se nanaša na pravno podlago in ne na vsebino.

Pozivam k rešitvi tega problema za prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Maria Damanaki, članica Komisije. Gospod predsednik, vsem poročevalcem se želim zahvaliti za njihovo delo. Zdaj bom spregovorila o vsakem poročilu posebej in se poskusila osredotočiti na bistvo, da bi pridobila na času.

Glede sporazuma med Evropsko unijo in Zvezo Komori bi se rada zahvalila gospodu Capoulasu Santosu za njegovo delo poročevalca in zadovoljna sem, ker Odbor za ribištvo kot celota močno podpira bistvo tega poročila.

Parlament se zaveda, da je zaveza EU še naprej spodbujati odgovorno in trajnostno ribištvo v vodah naših partnerjev, vključno z regijo Indijskega oceana. Zelo pomembno je ohraniti dvostranski odnos z državami te regije in Zvezo Komori, v tem primeru v povezavi z udeležbo Evropske unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, kot je Komisija za tune v Indijskem oceanu.

Tam moramo biti prisotni in zato je ta sporazum pomemben. Evropska unija ima zdaj štiri dejavne partnerske sporazume o ribištvu v Indijskem oceanu – namreč s Sejšeli, Madagaskarjem, Mozambikom in ta z Zvezo Komori. Rada bi poudarila, da je za Komisijo in Evropsko unijo zelo pomembno, da doseže sporazum z Zvezo Komori, saj ima sporazum pomembno vlogo za prisotnost naših flot v regiji.

Prav tako je treba uveljaviti dialog o sektorski politiki, da bi spodbudili izvajanje odgovorne ribiške politike v tej regiji.

Naj povem nekaj besed o zahtevah, ki jih je poročevalec naslovil na Komisijo na koncu svojega poročila. Rada bi sporočila, da je Komisija zavezana k temu, da v celoti obvešča Evropski parlament na vseh stopnjah pogajanja o mednarodnih sporazumih in njihovega sklepanja. To je resnično naš namen in na razpolago želimo dati vse informacije, ki so na voljo, vendar moramo delovati v skladu z zavezami iz okvirnega sporazuma.

V praksi službe Komisije to zavezo spoštujejo že več kot eno leto. Komisija pošilja Evropskemu parlamentu enake informacije kot Svetu in to ob istem času. Zlasti se zavzemam, da damo čim prej na voljo predhodna in naknadna vrednotenja naših sporazumov. Naj vam podam le en primer: v povezavi z jutrišnjim glasovanjem o resoluciji Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Mavretanijo so se službe Komisije dogovorile, da bo ocenjevalno poročilo tega sporazuma na voljo pred predvidenim datumom, tako da lahko poslanci tega parlamenta glasujejo potem, ko so bili seznanjeni s tem poročilom.

Glede udeležbe poslancev tega parlamenta kot opazovalcev na mednarodnih sestankih moram poudariti, da se okvirni sporazum uporablja za večstranske mednarodne konference in sestanke. Hkrati nameravamo nadaljevati z vzpostavljenimi uspešnimi praksami udeležbe na dvostranskih pogajanjih. Vendar pa odločitve o vključitvi poslancev Evropskega parlamenta v delegacije EU sprejme kolegij komisarjev za vsak primer posebej na podlagi pravnih, diplomatskih in tehničnih možnosti v skladu z okvirnim sporazumom. Rada bi poudarila, da je moj osebni odnos in odnos služb zelo pozitiven in želela bi olajšati vašo udeležbo.

Če se zdaj posvetim drugemu poročilu o finančnih ukrepih Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike, se bi prav tako želela zahvaliti Odboru za ribištvo in gospodu Ferreiri za njihovo delo na tem predlogu. Zahvaljujoč njihovim naporom imamo pred nami besedilo, ki je sprejemljivo tudi za Svet. Z zadovoljstvom lahko rečem, da je to besedilo sprejemljivo tudi za Komisijo, tako so institucije pri tem dokumentu odlično sodelovale. Po uspešnih tristranskih pogovorih, ki so se odvijali 2. marca, je bilo doseženo soglasje glede nedorečenih točk, zato Komisija upa, da bo glede tega predloga dosežen sporazum na prvi obravnavi. Upam, da bomo pri tem uspešni.

Rada bi spomnila, da ta predlog racionalizira ureditev o tako imenovanem drugem finančnem instrumentu. Ta uredba pokriva porabo v mednarodnih odnosih, upravljanje, zbiranje podatkov in znanstveno svetovanje ter nadzor in izvrševanje. Namen revizije je zagotoviti skladnost med uredbo in ostalimi elementi zakonodajnega okvira. Uvaja omejene prilagoditve in pojasnila določb. Zato pozivam Evropski parlament, naj predlog izboljša.

Zdaj bom spregovorila o tretjem poročilu, o prehodnih tehničnih ukrepih, za katero se želim zahvaliti poročevalki, gospe Grelier. Namen tega predloga je podaljšati obstoječe tehnične ukrepe do konca leta 2012. To temelji na predpostavki, da bo reformirana skupna ribiška politika začela veljati 1. januarja prihodnje leto. Upam, da bomo pri tem cilju uspešni. Podaljšanje predlagam, da bi se izognili odpiranju zapletenih razprav o tehničnih ukrepih, ki stojijo na poti naši reformi. Komisija podpira predlog spremembe, dogovorjen v Odboru za ribištvo, o dovoljenem razponu velikosti očes za merjaščevko, saj temelji na znanstvenih nasvetih. Opažam zaskrbljenost nekaterih poslancev in določenih držav članic, ki so želeli dodatne spremembe. Teh nismo mogli sprejeti, ker jih znanstveniki še niso preskusili ali ker znanstveniki od držav članic še niso prejeli vseh informacij, da bi lahko pripravili oceno.

Nazadnje bi rada povedala nekaj besed o poročilu glede uvoza ribiških proizvodov iz Grenlandije ter se predsednici Odbora za ribištvo, gospe Fraga, zahvalila za njeno delo. Rada bi poudarila, da ukrepi, ki jih predlaga Komisija, obravnavajo dolgoletno zahtevo Grenlandije. Namen teh ukrepov je poenostaviti ustrezne sanitarne ukrepe in certifikacijske postopke ter Grenlandijo vključiti v enotni trg za ribiške in predelane proizvode.

To je popolnoma v skladu z našo zavezo iz sporazuma iz leta 2006, da bomo prispevali k razvoju Grenlandije in sodelovali na področju varnosti hrane. Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da so se vse zadevne strani – države članice v Svetu soglasno, Grenlandija, Evropski parlament in prav tako nacionalni parlamenti držav članic – pripravljene držati te zaveze in podpreti predlog.

Naj jasno povem: za nas, Komisijo, je odnos z Grenlandijo izjemnega pomena in mislim, da vsi razumejo, zakaj. Gre za politično prednostno nalogo in zato upam, da razprave o pravni podlagi tega predloga ne bodo ogrozile uvedbe teh pomembnih ukrepov.

Zelo dobro sem razumela zaskrbljenost gospe Fraga o pravni podlagi predloga in pristojnosti Evropskega parlamenta. Lahko rečem, da Komisija ne bo stala na poti iskanju pragmatične rešitve. Čeprav smo še vedno prepričani, da je pravna podlaga našega predloga pravilna, bi sprejeli – in glede tega bi rada bila jasna –, če bi Svet sprejel stališče Parlamenta. To bo za nas v redu. Zdaj mora Svet preučiti možnosti in popeljati zadevo naprej v skladu z določbami Pogodbe. Upam, da bomo lahko zelo kmalu rešili to vprašanje, da bi se izognili vplivu na naše odnose z Grenlandijo. To je naša prva prednostna naloga in tukaj želim povedati, da bi rada olajšala delo, ki ga je opravila gospa Fraga, z namenom najti rešitev.

Nazadnje bo se rada zahvalila Odboru za ribištvo in vsem poročevalcem za njihovo delo. Žal mi je, da sem preveč govorila, vendar sem morala komentirati štiri poročila.

 
  
MPphoto
 

  François Alfonsi, poročevalec mnenja Odbora za proračun.(FR) Gospod predsednik, zahtevano je bilo mnenje Odbora za proračun v zvezi s poročilom glede sporazuma o ribolovu med Evropsko unijo in Zvezo Komori. Odbor je ta sporazum odobril.

Vendar odbor meni, da ima glasovanje Parlamenta o tem poročilu le malo smisla, saj se odvija po tem, ko je sporazum že bil podpisan. Nizka raven sredstev, dodeljenih v tem primeru, zmanjšuje vpliv tega problema, vendar moramo v prihodnosti podati svoje mnenje še pred podpisom takšnih sporazumov.

Drugič, odbor je menil, da bi vsebina teh sporazumov morala biti podrobneje analizirana, v smislu določb za nadzor dejanskih količin ulova in zaščite ribjih staležev glede na pritisk Odbora za ribištvo in tudi za zagotovitev, da je lokalna razvojna komponenta sporazumov v praksi primerno izvajana. Odbor za proračun zato namerava zelo kmalu predlagati poglobljen delovni sestanek na to temo z Odborom za ribištvo.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa, v imenu skupine PPE.(PL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na današnji razpravi se pogovarjamo o štirih poročilih, zato bi se rad zahvalil vsem poročevalcem za njihovo delo in Evropski komisiji za sodelovanje. Za začetek bi rad povedal par besed o poročilu gospe Grelier, ki je kompromis med političnimi skupinami in Evropsko komisijo. Podpiram različico tega poročila, o kateri je bil sklenjen dogovor in je potekalo glasovanje v Odboru za ribištvo. Zaradi začetka veljave Lizbonske pogodbe je leta 2010 Evropska komisija umaknila svoj osnutek uredbe Sveta za ohranjanje virov rib s tehničnimi ukrepi, da bi pripravila nov načrt. Novi načrt naj bi bil v skladu z določbami Pogodbe in upošteval naj bi reformo skupne ribiške politike. Osnutek naj bi bil predstavljen v tretjem četrtletju leta 2011. Na žalost se zdi, da Komisija ne bo uspela pripraviti osnutka uredbe pravočasno in, še huje, ne bo imela sredstev za njeno spremembo. To ne obeta nič dobrega. Z jutrišnjim glasovanjem za podaljšanje začasne uredbe se zavezujemo ribičem, da si bomo prizadevali za novo uredbo, ki mora sistematizirati celo vrsto določb, ki urejajo dovoljene metode in kraje za ribolov.

Vendar pa je spodbudno, da bo po zadnjih informacijah Komisija najverjetneje želela nekatere pristojnosti v zvezi s tehničnimi ukrepi prenesti nazaj na države članice. To je zelo pozitiven korak k decentralizaciji. Tehnični ukrepi, uporabljeni v posameznih morskih bazenih, se razlikujejo glede na lokalne pogoje. Sistem upravljanja ribištva bi moral opustiti tradicionalni pristop od zgoraj navzdol in namesto tega poudariti načelo regionalizacije, ki omogoča upoštevanje prevladujočih pogojev v posameznih morskih bazenih. Zato moramo odločno zavrniti vse poskuse sprejema splošnega in skupnega modela upravljanja ribištva in pozvati, naj se ustrezna pozornost posveti posebnim značilnostim različnih evropskih morij. Individualni pristop nas bo usmeril na pravo pot k trajnostnemu upravljanju ribištva. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Rodust, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, komisarka Damanaki, gospe in gospodje, ponovno imamo na dnevnem redu cel sveženj ribiških politik. Kot koordinatorka sem zadovoljna, da smo s Svetom in Komisijo dosegli kompromis glede dveh uredb. V mislih imam poročilo gospe Grelier o tehničnih ukrepih in poročilo gospoda Ferreira o drugem finančnem instrumentu. Prav tako bomo lahko glasovali za sporazum o ribolovu z Zvezo Komori, čeprav ne želim skrivati dejstva, da bi si želela temeljne preureditve partnerskih sporazumov v okviru reforme skupne ribiške politike.

Vendar se institucije med seboj srečujejo s pravimi problemi v zvezi Grenlandijo, ker se pristojnosti Parlamenta ne spoštujejo. Počasi izgubljam potrpljenje glede dejstva, da je raven sodelovanja med institucijami še vedno zelo slaba. Gre za nekaj, na kar vedno znova opozarjam. To vprašanje ponovno izpostavljam danes. Problem z načrti upravljanja je treba nujno rešiti. Madžarsko predsedstvo Svetu pozivam, da si dejavno prizadeva za rešitev. Dejstvo, da danes z nami ni predstavnika Sveta, je jasen znak, da Svet Parlamenta ne spoštuje dovolj. To se mi zdi neverjetno.

Še zadnja pripomba o poročilu gospe Grelier. Zavedam se, da so nekateri moji kolegi poslanci razočarani, ker ni bilo mogoče vključiti sprememb, ki so jih želeli. Vendar se mi zdi obžalovanja vredno, da so naši ribiči prisiljeni delati na podlagi zastarelih tehničnih ukrepov. Krivda v tem primeru leži pri Svetu, ki se ni mogel sporazumeti o novi uredbi. Kot Parlament imamo veliko odgovornost, zato moramo delovati odgovorno in razširiti obstoječo zakonodajo brez sprememb.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher, v imenu skupine ALDE. Gospod predsednik, vsem poročevalcem želim čestitati za predstavitev njihovih poročil in zaradi časovne omejitve se želim osredotočiti na poročilo gospe Grelier.

Obstoječa uredba o tehničnih ukrepih povzroča veliko težav malim priobalnim plovilom, ki delujejo v obalnih vodah Irske in zahodnih obalnih vodah Škotske. Kot politiki si ne moremo privoščiti, da bi sedeli in čakali na reformo skupne ribiške politike, ko pričakujemo novo uredbo. Parlament ima priložnost, da ukrepa zdaj, in vse politične skupine pozivam, da podprejo zelo realistične predloge sprememb, ki so bil predloženi.

Ta majhna plovila, ki sem jih omenil, manjša od 15 metrov, ne morejo ustvarjati prihodka in, še pomembneje, ta plovila so prisiljena pluti v nevarne vode. Ta plovila peljemo 80 km od obale, da bi lovili ribe izven območja, ki je zaprto zaradi obnovitve staleža trsk. Moji predlogi sprememb se nanašajo na uporabo zapletnih mrež. Te mreže uporabljajo mala priobalna plovila za ulov lupinarjev in manjših morskih mačk v severozahodnih obalnih vodah. Zapletne mreže se ne uporabljajo za ulov trske, ne uporabljajo se za ulov vahnje in ne bodo imele nobenega učinka na te staleže, zato bodo ti predlogi sprememb, če bodo sprejeti, omogočili majhnim plovilom preživetje v teh območjih. Ni dovolj dobro namigovati, da si ne želimo začeti razprav. Zato smo tukaj.

V zvezi z merjaščevko gre za novo obliko ribolova. Razvili so jo predvsem ribiči iz moje države. Decembra je Svet vzpostavil TAC, od katerega je bilo Irski dodeljenih 67 %, in vesel sem, da po besedah komisarke obstajajo znanstveni dokazi, ki to upravičujejo. Obstoječa zakonodaja ne vsebuje navedb o merjaščevki, zato sem zadovoljen nad odločitvijo odbora glede sprejetja mojega predloga spremembe, da uporabi predlog Komisije kot orodje za uvedbo primerne velikosti očes od 31 do 54 in se izogne potrebi po uvedbi nove zakonodaje, kar bi predolgo trajalo.

Za konec pozivam vse poslance, naj razmislijo o

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Isabella Lövin, v imenu skupine Verts/ALE. – (SV) Gospod predsednik, vsem poročevalcem se želim zahvaliti za njihovo konstruktivno sodelovanje. Vendar bi se rada osredotočila na sporazum o ribolovu z Zvezo Komori.

Če se želim spomniti, zakaj smo v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze do zdaj glasovali proti tem sporazumom o ribištvu, je dovolj, da pogledam eno od ocen in preberem sporazum z Zvezo Komori, o katerem bomo zdaj glasovali. EU ima sporazum s to revno državo že od leta 1998. V skladu z oceno je sporazum Zvezi Komori med letoma 2005 in 2009 prinesel 2,7 milijona EUR. Sporazum pravi, da bo 60 % denarja porabljenega za podporo lokalnemu ribiškemu sektorju in za nadzor ter znanstvene ocene ribjih staležev.

V skladu z oceno ta država v razvoju še vedno nima nobenega delujočega ribiškega pristanišča, nobenega letala obalne straže in nobenih ribiških raziskav. Ribiški sektor države je še vedno popolnoma nerazvit.

Tako Zveza Komori prejema 2,7 milijonov EUR letno, da dovoli dostop ladjam EU. Davkoplačevalci zagotovimo 65 % tega zneska in lastniki plovil 35 %. Ta plovila, ki se večinoma ukvarjajo z lovom na tuna, so v istem obdobju ujele ribe, ki v skladu z oceno dosegajo vrednost 13,7 milijonov EUR. To je zelo dober posel za lastnike plovil, vendar ocena pravi, da je vso tako imenovano dodano vrednost prejela EU.

Noben Komorčan ni bil zaposlen kot član posadke na ladjah. V Zvezi Komori ni prišlo do iztovarjanja rib. Vsa predelava rib je bila opravljena drugod, na primer na Sejšelih. Strinjam se s Komisarjem, da je udeležba v Komisiji za tune v Indijskem oceanu (IOTC) pozitivna, vendar Komisijo sprašujem:

kako namerava Komisija zagotoviti, da bo ta nov sporazum izvajan bolje kot prejšnji sporazumi? Na primer, kako prepričati EU, da bo na svojih krovih zaposlila Komorčane in kako bo Komisija zagotovila, da sporazum resnično prispeva k razvoju Zveze Komori, tako da številka glede denarja, namenjenega za razvoj ribiškega sektorja, ne bo pomenila le praznih besed.

 
  
MPphoto
 

  Marek Józef Gróbarczyk, v imenu skupine ECR.(PL) Gospod predsednik, na začetku bi se rad najiskreneje zahvalil in čestital vsem poročevalcem za delo, ki so ga vložili v pripravo poročil. Ta poročila so ključni dejavnik pri izvajanju skupne ribiške politike.

Hkrati se je treba posvetiti različnemu mnenju Evropskega parlamenta in Evropske komisije v zvezi z mednarodnimi sporazumi. Sprejeta praksa Evropske komisije je, da je pretirano skrivnostna, ko gre za pogajanja o sporazumih s tretjimi državami, kar je v nasprotju z določbami Lizbonske pogodbe, ki zagotavljajo večjo vključenost Parlamenta pri pripravi normativnih aktov. To nasprotuje načelu preglednosti in omejuje vlogo Parlamenta, ki mora navsezadnje opravljati nadzorno funkcijo. Vpliv nad postopkom pogajanja bi omogočal poslancem, da svoj mandat poslancev Evropskega parlamenta ustrezno opravljajo.

Komisarka, poslance Evropskega Parlamenta bi pozval, da odigrajo večjo vlogo v postopku pogajanj, ker sedanji sistem, kjer splošno poročilo o pogajanjih izda uradnik Evropske komisije, ne zadostuje.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, po 30 letih bomo obravnavali uničujočo prakso zavržkov. Flota pri mestu Grimsby šteje nekaj ducatov ribiških ladij, včasih pa jih je bilo sto. Pred dvema letoma so ribiči z zahodne Škotske predložili načrt za ohranitev belih rib, med čakanjem pa se izčrpavanje staležev nadaljuje. Predlaga se regionalni pristop – zakaj pa ne? EU razdeljuje območje v regije.

Mnogo slabše je podaljšanje licenc evropskim flotam, da lahko ropajo komorske vode – in res gre za ropanje, ker se lokalni ribiči ne morejo kosati z boljšimi plovili EU z vlečnimi mrežami. Isto se je zgodilo z ostalimi v tem območju. Ali je Parlament presenečen, da so se somalijski ribiči, ki jim je bilo odvzeto preživetje, ponovno začeli ukvarjati s starodavnim piratstvom?

Ali so pred petimi leti poslanci na TV videli slike na stotine prebivalcev Zahodne Sahare, ki so iskali zatočišče na Kanarskih otokih? Licence EU so pravkar bile podaljšane za njihove vode in tudi oni so to vse že enkrat doživeli. Mnogi so umrli v usmiljenja vrednem, obupanem poskusu potovanja, dolgem 800 milj, na ribiških ladjah, ki niso bile namenjene za odprto morje. Vendar EU ni mar, da so ljudje iz najmanj razvitih držav obubožali zaradi njenih dejanj, in zaradi tega si zasluži, da jo obsodimo.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, ena od poročevalk je govorila o nezaupanju ribičev v skupno ribiško politiko. Ni čudno, saj je skupna ribiška politika, kot obstaja, bila priča uničenju naše flote, ne pa tudi obnovi ribjih staležev. Moje mnenje je, da prej kot nam uspe ribiško politiko vrniti državam članicam, bolje bo. Vendar priznavam, da je malo verjetno, da se bo to kmalu zgodilo, zato bi rada podala nekaj opažanj glede skupne razprave o skupni ribiški politiki.


Prvič, vprašanje vzpostavitve finančnega ukrepa Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike. Dokler lahko EU posreduje v naše ribištvo, se mi zdi prav, da je poseg ustrezno utemeljen. Medtem ko pa želimo zajamčiti financiranje, ki je na voljo za upravljanje SRP, bi morali upoštevati zainteresirane strani – zlasti naše ribiče –, ki s težavo držijo korak z množico pravil in predpisov, kaj šele tistih, glede katerih so vključeni v postopek posvetovanja.

Vedno pogosteje slišim od različnih zainteresiranih strani v pomorstvu, da celotni industriji težave povzroča prav to vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Alain Cadec (PPE).(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej poziv iz srca: Parlament ima le en sedež, in to je Strasbourg.

Zdaj bi rad čestital gospodu Ferreiri za njegovo poročilo o finančnih ukrepih Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava. Spremembe te uredbe, ki sta jih predlagala Komisija in Parlament, bodo vzpostavile raven naložb EU, ki jo lahko vključimo v financiranje raziskav. Uredbo bodo uskladile s spremembami zakonodajnega okvira EU o zbiranju podatkov, njihovem upravljanju in uporabi.

Posebno pozdravljam priložnosti za financiranje zdravstvenih raziskav na področju ribištva in ribogojstva. Zdaj bomo lahko izvedli raziskave o odvisnosti Evropske unije od uvoza iz tretjih držav. Kot veste, je 60 % našega trga odvisnega od uvoza in ta številka se neprestano veča. Temeljnega pomena je, da bolj podpremo evropske proizvajalce, namesto da povečujemo odprtost našega trga v vseh smereh, kar škodi evropski proizvodnji.

Prav tako bi se rad zahvalil gospe Grelier za njeno poročilo. Tehnični ukrepi so izjemno občutljiva tema in potem, ko bomo imeli predloge Komisije o svežnju reform za skupno ribiško politiko, jih je treba čim hitreje spremeniti. To poročilo, ki ga bomo sprejeli jutri, omogoča podaljšanje prehodnih tehničnih ukrepov, ki urejajo ribiški sektor. To podaljšanje nam bo omogočilo, da se po 30. juniju letos izognemo pravni praznini, in bo omogočila ribištvu, da svoje delovanje nadaljuje do reforme SRP. Prav tako nam bo omogočilo izvedbo temeljite ocene učinkov glede vseh zdaj veljavnih tehničnih ukrepov. Prav zares ne bi bilo pametno, če bi zdaj sprejeli večje predloge sprememb tega poročila, saj bi to podaljšalo zakonodajni postopek in pomenilo dolge razprave s Svetom.

Nazadnje, gospodu Capoulasu Santosu bi želel čestitati za njegovo poročilo o partnerskem sporazumu o ribištvu ter moji kolegici, gospe Fraga Estévez, za poročilo o Grenlandiji.

 
  
MPphoto
 

  Ole Christensen (S&D).(DA) Gospod predsednik, na začetku bi se rad zahvalil poročevalcem za njihovo delo v zvezi s priporočilom in tremi poročili. Jutri bomo glasovali glede sporazumu o uvozu iz Grenlandije, za katerega sem poročevalec v senci za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Zadovoljen sem, da se bomo zdaj znebili okorne in drage birokracije, hkrati pa v celoti izpolnjujemo zahteve EU glede varnosti hrane. Ta sporazum bo Grenlandiji dal dobro priložnost, da svoje ribiške proizvode proda v skladu s pravili notranjega trga, pod pogojem da ti proizvodi izpolnjujejo zdravstvene in varnostne zahteve EU. Ribe iz Grenlandije zdaj že preveri danska agencija za živila in prehrano, tako v Grenlandiji in ponovno, ko se izvozijo v EU. To je drago podvajanje dela, ki ga bo sporazum na srečo odpravil. Vsi bomo imeli koristi od tega sporazuma, vendar je njegov nastanek gotovo trajal predolgo. Za Parlament pa je bilo prav tako pomembno, da ni nobenih dvomov o pravi podlagi, in upamo, da bosta Komisija in Svet to podprla.

Prav tako bomo glasovali glede sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Zvezo Komori. V glavnem imam zelo pozitivno mnenje o trajnostnih ribiških sporazumih, ki zagotavljajo trajnost ribjih staležev in trajnost za ribiče, lokalno prebivalstvo in nenazadnje za ribiče EU, ki sporazume uporabljajo. Na žalost ta sporazum z Zvezo Komori ni tako trajnosten, kot bi si želel, saj ne vsebuje zgornjega praga, kolikemu številu plovil EU je dovoljen ribolov. Ko bo dosežena dogovorjena kvota 4850 ton na leto, bo vsaka dodatna tona stala 65 EUR.

Težnje, da se ne določi prag, koliko plovil EU lahko lovi v vodah tretjih držav, so napačne. Ni dovolj dobro, da vodimo drugačno ribiško politiko glede na to, ali smo v svojih vodah ali v vodah tretje države. Prav tako pozivam, da v večji meri zagotovimo, da bo denar, ki ga EU plača tretjim državam za sklepanje pogodb o ribištvu, dodeljen na tak način, da bo gotovo koristil lokalnim prebivalcem.

 
  
MPphoto
 

  Britta Reimers (ALDE).(DE) Gospod predsednik, gospa Damanaki, zadovoljna sem, da bo ta parlament končno glasoval o tem vprašanju in poročevalcem bi se želela zahvaliti za njihovo delo.

Sprememba uredbe Sveta o finančnih ukrepih v Skupnosti je eno od glavnih orodij, ki jih potrebujemo za izvajanje ribiške politike. To še zlasti velja za mednarodne odnose na področju ribištva, zbiranje podatkov in znanstvene študije. Sistemi nadzora skupne ribiške politike in njihovo izvajanje so še zlasti pomembni.

Poročevalec se je zelo potrudil, da bi prepričal svoje poslance, kako potrebno je povečanje sofinanciranja na največ 75 % raven. Njegovim željam nismo mogli ugoditi. Obstoječi predpisi so se že izkazali v praksi in že omogočajo določene izjeme. Države članice že izkoriščajo možnost pridobitve sofinanciranja in dodatne pobude niso potrebne.

Pomembno je, da sprememba uredbe pripravi pot jasnemu pravnemu okviru.

 
  
MPphoto
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE). – Gospod predsednik, rekel bi, da poročilo gospe Grelier Komisiji preveč popušča. Ribiči z zahoda Škotske težko razumejo, zakaj lahko Komisija reče, da želi odpraviti zavržke, hkrati pa zavrne spremembe teh tehničnih ukrepov.

Komisija raje podaljša sedanji spekter tehničnih ukrepov, ki povzročajo zavržke, med drugim vahnje, za vsaj 18 mesecev, Komisija ima raje nadaljnjih 18 mesecev tako imenovanih začasnih ukrepov, ki jim ni uspelo ohraniti staležev. Še 18 mesecev metanja mrtvih rib nazaj v morje. Kolege pozivam, da jutri med našim glasovanjem podprejo vse predloge sprememb, in upam, da bodo te spremembe sprejete in če bodo sprejete, upam, da bo Komisija spremenila svoj odnos in izkoristila priložnost, da zdaj ukrepa glede zavržkov in ne le govori o ukrepih enkrat v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Struan Stevenson (ECR). – Gospod predsednik, vložil sem predlog spremembe Uredbe o tehničnih ukrepih, da bi poskušal rešiti anomalijo, o kateri je pravkar govoril Ian Hudghton, ki se je pojavila v zahodnih priobalnih vodah Škotske.

Na podlagi dobronamernega poskusa ohranitve staležev belih rib na tem območju je Komisija konec leta 2009 uvedla začasna pravila o sestavi ulova za obdobje 12 mesecev, vendar so ta začasna pravila že bila podaljšana za eno leto v skladu s vsesplošnim sporazumom, ki je podaljšal vse tehnične ukrepe EU za 12 mesecev. Zdaj želi Komisija še enkrat podaljšati pravila do konca leta 2012, medtem pa bo pripravila nov okvir za tehnične ukrepe v skladu s svežnjem SRP.

Nezaželena posledica tega bo, da bo začasna uredba, ki je bila uvedena le za obdobje enega leta, zdaj veljala vsaj tri leta, in v tem času so se razmere na zahodu Škotske dramatično spremenile, saj so prisilile naše ribiče, da dobre sveže vahnje odvržejo nazaj v morje, mrtve. Upam, da bo Parlament jutri podprl moj predlog spremembe.

 
  
MPphoto
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE).(PT) Gospod predsednik, komisarka, medtem ko čestitam poročevalcem, bi se rada osredotočila le na dve poročili, o katerih poteka razprava. Leta 2008 ni bilo sklenjenega nobenega sporazuma o osnutku uredbe, ki bi poenostavila ali pojasnila uredbo EU o ohranitvi virov rib, zato je bila sprejeta sedanja uredba, ki je vzpostavila vrsto prehodnih ukrepov, sprva namenjenih za obdobje med 1. januarjem 2010 in 30. junijem 2011. Ta zakonodajni predlog podaljšuje prehodno ureditev za dodatno obdobje 18 mesecev – z drugimi besedami, do 1. januarja 2013 – do nove uredbe o tehničnih ukrepih, ki bo okvir reformirane skupne ribiške politike (SRP).

Pomembno je, da v tem prehodnem obdobju ohranimo ureditveni okvir za ribištvo in s tem zavarujemo interese ribičev, ne da bi pozabili na osnovni cilj spodbujanja trajnostnega ribištva. Sedanja namera, da se uporaba vlečnih mrež ne podaljša in da postanejo prepovedane na globini med 200 in 600 metri, ni dober primer tega, kar je bilo opisano. Sedanja prepoved tega načina ribolova, ki ga že desetletja uporablja del male priobalne portugalske flote za trajnostno izkoriščanje vrst, kot sta morska spaka in oslič, je bil resen gospodarski in socialni udarec za sektor in ribiške skupnosti, ki so najbolj odvisne od izkoriščanja teh virov.

Zato vas pozivam, da podprete predlog, ki smo ga gospod Capoulas Santos, gospod Ferreira in jaz predložili v tej dvorani in ki želi le zagotoviti, da bo zakonodaja, ki je veljala do 10. oktobra 2010, ostala v veljavi do leta 2013.

Prav tako bi rada omenila osnutek uredbe, ki določa finančne ukrepe Skupnosti v zvezi z izvajanjem SRP in pomorskega prava: poročilo gospoda Ferreire. Skupaj z Evropskim skladom za ribištvo je to najpomembnejši finančni instrument za podporo ribištva, ki zagotavlja financiranje na področju mednarodnih odnosov, upravljanja, zbiranja znanstvenih podatkov in mnenj ter nadzora nad izvajanjem SRP.

V zvezi s tem bi rada izrazila svojo popolno podporo predlogom, ki jih je v tej dvorani predložil poročevalec za povečanje možnosti sofinanciranja EU na 60 % na področju zbiranja, upravljanja in uporabe osnovnih podatkov ter glede zbiranja, upravljanja in uporabe dodatnih podatkov. Danes je zavest o tem, da mora upravljanje ribištva temeljiti na podlagi znanstvenih, posodobljenih in točnih podatkov o stanju staležev, čedalje večja in bolj razširjena, kar popolnoma upravičuje sprejem predlogov poročevalca ter njegovega poročila kot celote.

 
  
MPphoto
 

  Josefa Andrés Barea (S&D).(ES) Gospod predsednik, komisarka, vsem štirim poročevalcem teh poročil bi čestitala za izvrstno delo. Glede na njun pomen se bom osredotočila na dve poročili.

Eno od njih je sporazum z Zvezo Komori. To je sporazum o ribištvu med Evropsko unijo in državo v jugovzhodni Afriki – to omenjam, da bomo vsi vedeli, kje se prostorsko nahajamo –, kjer 60 % prebivalstva živi pod pragom revščine in je edina oblika njihovega prihodka turizem ali državna pomoč.

Ta sporazum daje možnost lova na njihove presežke rib. Ponavljam: presežke rib. Prav tako zagotavlja nadomestilo, da bi se država lahko razvila ter izboljšala svojo infrastrukturo in lastne zmogljivosti. Vzpostavlja partnerski okvir v skladu z merili trajnostnega in odgovornega ribolova, ki ohranja biološke vire. Upoštevati moramo, da so nekatere vrste selivske, kot na primer tun, in da se vsako leto stalež naslednjega leta določi z uporabo znanstvenih meril. Omogoča znanstvene raziskave in prisotnost opazovalcev na krovu ter ohranitev rib na območju, saj je omejeno na priobalno območje, tako da se bo razvil domači ribolov.

Ta protokol je zelo koristen zaradi dostopa, ki ga imajo evropske ribiške ladje na to območje, razvojne pomoči, izboljšanega zaposlovanja in boljših gospodarskih obetov. Vendar prav tako vsebuje zelo pomemben element: tretjim državam preprečuje ribolov, razen če ustrezno zagotovijo ohranitev okolja. Tretje države ulovijo 75 % ribolovnih virov na območju.

Zato menimo, da ta sporazum ne pomaga le Zvezi Komori, temveč pomaga ohranjati okolje.

Posebno pozornost je prav tako treba posvetiti poročilu gospe Grelier o uredbi, ki vzpostavlja tehnične ukrepe, katerih veljavnost bo potekla čez tri mesece, za katere se zahteva podaljšanje do decembra 2012, ker bi v nasprotnem primeru nastala pravna praznina, pravna negotovost in slaba ohranitev pomorskih virov.

Vendar bi prav tako poudarili oceno priložene deklaracije, ki poziva Komisijo, naj sprejme določene predloge sprememb: nekatere tehnične ukrepe, ki jih predlagajo države članice. Vprašanje mrež je tukaj že bilo omenjeno in prav tako se pogovarjamo o vprašanju globine. Nanaša se na določene ribolove in menimo, da bi ga Komisija morala vključiti zaradi vpliva, ki ga ima na same staleže. Vpliva na območja 8, 9 in 10, pomembno pa je, da presežemo te pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri uporabi uredbe, ki ne le škodi ribištvu, temveč tudi lokalnim prebivalcem.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, glasovala bom za ta sporazum, ker je pozitiven za evropsko floto. Skupno bo imelo od njega korist 70 ladij, 12 več kot pri prejšnjem sporazumu, in te bodo na krovu imele vsaj enega lokalnega člana posadke.

To je pozitivno za Zvezo Komori, za njihove ljudi in za njihov proizvodni sektor, razlogov za to pa je več. Prvič, pozitivno je, ker poročilo spodbuja sodelovanje, ki temelji na pospeševanju lokalnega razvoja in ker se ustrezno finančno nadomestilo usmerja na to področje. Drugič, pozitivno je, ker spodbuja vlade v regiji k spoštovanju človekovih pravic, kar je ključni pogoj za ohranitev sporazuma. Tretjič, pozitiven je, ker podpira ribolov manjšega obsega, ki je tam običajen, in jamči, da bo 8500 ljudi v Zvezi Komori, ki živi od te dejavnosti, imelo lastno ribolovno območje: Evropske ladje ne bodo smele loviti v radiju 10 navtičnih milj od vsakega otoka.

In nazadnje, pozitiven je, ker spodbuja trajnostni ribolov na območju, vključuje mehanizem za objektivno analizo staležev rib in vzpostavlja mehanizme za znanstveno sodelovanje v ta namen.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, zadovoljen sem, da lahko na to temo povem nekaj besed v imenu moje skupine in nedvomno je ribolov sporna tema, ena od najtežjih, ki pridejo pred Parlament. V moji državi imamo star pregovor, da je mnenj toliko, kot ljudi, in to drži za ribiče in ribolov. Zato je za nas kot poslance težko govoriti soglasno o tej zadevi, hkrati pa se moramo kar najbolj potruditi.

– Zlasti v vezi z Grenlandijo menim, da je komisarka podala precej uravnoteženo stališče glede razmer. Seveda obstajajo vprašanja glede zaupanja Evropskega parlamenta v odnosu do Sveta, vendar kot je sama povedala, bo najdena pragmatična rešitev in to je gotovo zaželeno. Pomembno je s stališča Evropske unije. Enako ali še celo bolj pomembno je s stališča Grenlandije – države, ki je glede svojih rib skoraj v celoti odvisna od evropskega trga in katere gospodarstvo je skoraj v celoti odvisno od ribolova.

Ena stvar, ki jo lahko povemo v zvezi z Grenlandijo, je, da bodo ribe, ki prihajajo od tam, kot predvideva to poročilo, preverljive in najvišje kakovosti – v nasprotju z mnogimi ribami, ki prihajajo v Evropsko unijo iz ogromnih ribogojnic iz jugovzhodne Azije, kakovost katerih ni mogoče preveriti, in za katere mnogi menijo, da prihajajo iz onesnaženih voda.

Zato se moramo ukvarjati z velikanskim področjem, zlasti ker je komisarka sama popoldne v času za vprašanja naslikala precej žalostno sliko glede trajnosti staležev rib in obalnih skupnosti v prihodnosti. Zaradi tega moramo v Evropi razviti obsežno politiko ribogojstva kot del prihodnje SRP. Do takrat pa pozdravljam tukajšnje predloge in sprejemam, kar je komisarka povedala o prihodnjih dogodkih.

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo (S&D).(ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, tudi jaz bi čestital poročevalcem teh štirih poročil. Preden spregovorim o poročilih gospoda Ferreire in gospe Fraga Estévez, bi rad izrazil podporo poročilu gospoda Capoulasa Santosa, ki priporoča sprejem Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu z Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, in nas opominja na potrebo po dejavni udeležbi Parlamenta v tem postopku.

Prav tako se strinjam s temeljnimi vidiki poročila gospe Grelier o tehničnih ukrepih. Komisijo pozivam, naj pohiti s svojo oceno učinkov in da prednost pripravi uredbe o teh ukrepih, tako da bo lahko čim prej sprejeta: po možnosti pred letom 2013.

Poročilo gospoda Ferreire spreminja Uredbo (ES) št. 861/2006 o finančnih ukrepih Skupnosti, eno od orodij za uporabljanje skupne ribiške politike ter Evropskega sklada za ribištvo (ESR). Poročilo pojasnjuje njegov obseg in ga prilagaja resničnim potrebam skupne ribiške politike v skladu z novo Lizbonsko pogodbo, zato menim, da je pozitivno.

Vendar podobno kot poročevalec in glede na to, da je eden od temeljnih pogojev za doseganje trajnostnega ribolova zagotavljanje znanstvenih, posodobljenih in točnih podatkov o staležih rib, obžalujem, da ni bilo mogoče dvigniti stopenj sofinanciranja v zvezi z zbiranjem podatkov, upravljanjem in uporabo.

Poročilo gospe Fraga Estévez govori o določitvi pravil o zdravju živali in varnosti hrane pri uvozu določenih ribiških proizvodov in stranskih proizvodov ribolova, ki izvirajo iz Grenlandije ali iz tretjih držav.

Pravila se praktično nanašajo na 90 % izvoza Grenlandije na tem področju, ki je leta 2007 dosegel 251 milijonov EUR. Glede pravil, ki urejajo trgovino v Evropski uniji, s katero je Grenlandija tesno povezana, obstaja široko soglasje, da bi se uporabljala za te uvožene proizvode. To bo razširilo enotni trg z ribiškimi proizvodi in njihovimi stranskimi proizvodi.

Jasno je, da nimamo sporazuma o tem, kakšna bi morala biti pravna podlaga, in zato toplo pozdravljamo odločitev Komisije, da bo sporazum spodbujala. Parlament spremlja poročilo svojih pravnih služb, mnenje Odbora za pravne zadeve in stališče, ki ga ima Odbor za ribištvo.

Upamo, da bodo ta vprašanja rešena, da bo Grenlandija dobila prednost, ki jo ima in si jo zasluži, ter da bo dosežen zakonodajni sporazum.

 
  
MPphoto
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D).(RO) Gospod predsednik, vsem štirim poročevalcem bi rada čestitala za njihovo trdo delo na svežnju ukrepov za ribištvo.

Poudariti bi želela, da so finančni ukrepi Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike pomemben instrument financiranja Evropske unije v tem sektorju in treba jih je nenehno prilagajati potrebam državljanov, ki so vključeni na to področje, ter biti morajo popolnoma v koraku s spremembami, s katerimi se srečujemo. Finančna sredstva, potrebna za izvajanje skupne ribiške politike, prav tako vključujejo financiranje projektov in področij, kot so: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov in znanstveno svetovanje ter nadzor in izvrševanje skupne ribiške politike.

Mislim, da mora upravljanje ribištva temeljiti na znanstvenih, posodobljenih in točnih podatkih o stanju staležev. Prav to bo omogočilo, da bodo določbe uredbe učinkoviteje upoštevale resnične potrebe.

 
  
MPphoto
 

  Maria Damanaki, članica Komisije. Gospod predsednik, rada bi podala nekaj kratkih razlag na vaše pripombe.

Glede razprave o sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju si v okviru našega predloga za reformo prizadevamo zagotoviti dobro izvajanje teh sporazumov o ribištvu v korist lokalnega prebivalstva. Dokler ne bomo imeli novega predloga za novo generacijo sporazumov o ribištvu, bomo poskušali izboljšati sedanje razmere. Poskušamo zagotoviti izvajanje sporazuma z Zvezo Komori in se kar najbolj potruditi za lokalno prebivalstvo.

V zvezi s problemi, omenjenimi v povezavi s Parlamentom, in informacijami, ki se sporočijo poslancem o sporazumih, je Komisija dala poslancem vse informacije – celo zaupne informacije – in to bomo prav tako počeli v prihodnosti.

Glede tehničnih ukrepov in poročila gospe Grelier lahko razumem veliko zaskrbljenost, ker podaljšujemo sedanjo uredbo. To smo morali narediti, ker moramo čakati na izvajanje reforme, vendar razumem, zakaj nas pozivate, naj sprejmemo nekatere ukrepe, da bi novo uredbo imeli pred koncem leta 2013. Rečem lahko – ker ne morem dajati obljub, ki jih ne bom mogla izpolniti –, da se bomo kar najbolj potrudili, da bi pospešili postopek za novo uredbo in prav tako za izvajanje osnovne uredbe za reformo, da bi državam članicam dali nekaj pristojnosti v zvezi s tehničnimi ukrepi.

Glede naslednjega vprašanja – finančne uredbe – upam, da nam bo uspel pristop prve obravnave, ker bi to bilo zelo dobro za izvajanje uredbe v prihodnosti.

V zvezi s primerom Grenlandije bi rada ponovila, da je naš namen tukaj najti rešitev o pravni podlagi predloga. Za Komisijo je prizadevanje glede vsebine zelo pomembno, ker je dober odnos z Grenlandijo naša najpomembnejša prednostna naloga. Ponovim lahko, da je Komisija tukaj, da bi olajšala in našla kompromis s Svetom.

 
  
MPphoto
 

  Luis Manuel Capoulas Santos, poročevalec. (PT) Gospod predsednik, samo nekaj sekund, da se zahvalim za vse pripombe, potem pa bomo nadaljevali s tem, o čemer bi naj govoril. Vemo, da je treba popraviti manjše vidike sporazumov o partnerstvu.

Cenim stališče komisarke, vključno z njenim osebnim mnenjem o udeležbi držav članic, in upam, da bo to njeno osebno stališče vplivalo na stališče Komisije kot institucije, da bomo dosegli cilj, za katerega si prizadevamo.

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira, poročevalec. (PT) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želel zahvaliti za vse pripombe in za vztrajnost, ki jo še vsi izkazujejo ob tej uri. Glede zavez, narejenih v zvezi s poročilom o finančnih ukrepih, moram reči, da spremembe, ki jih predlagamo, ne ogrožajo soglasja, ki je bilo do zdaj doseženo v tristranskih pogovorih. Menim, da je mogoče iti še malo dlje ter hkrati zavarovati to soglasje, in v tem smislu sem hvaležen za pripombe enega izmed poslancev v podporo predlaganih sprememb.

Kot je povedalo več poslancev, če teh predlogov sprememb ne bi sprejeli, bi po mojem mnenju to bila nerazumljiva nedoslednost Evropske unije, ki si po eni strani želi večje udeležbe na določenih področjih, ki jim pripisuje vedno večji pomen, po drugi pa ne želi dodeliti sredstev, ki so potrebna za priznanje tega vedno večjega pomena.

V zvezi s poročilom o prehodnih tehničnih ukrepih bi rad poudaril – kar smo slišali tudi v več govorih – predlog spremembe, ki ga podpiram s še dvema poslancema, ki želi odpraviti negativno diskriminacijo brez vsake znanstvene osnove, in poudarjam, da ne obstaja nobena znanstvena osnova, ki bi upravičevala negativno diskriminacijo nekaterih delov male priobalne portugalske flote, ki uporablja vlečne mreže. Skozi čas je ta flota pokazala svojo sposobnost trajnostne uporabe zadevnih virov, namreč morskega lista in osliča. Ker ni trdnih, znanstvenih razlogov, ki bi upravičevali to prepoved, ne bi niti smela biti uvedena, zlasti ob upoštevanju velikih negativnih gospodarskih in socialnih posledic, ki bi jih prinesla.

Iz istih razlogov bi rad za zaključek povedal, da prav tako podpiramo predloge, ki so jih predložili naši irski in škotski poslanci v zvezi z istim poročilom.

 
  
MPphoto
 

  Estelle Grelier, poročevalka.(DE) Gospod predsednik, kar najbolj se bom potrudila, da bi govorila počasneje – obljubim.

(FR) Gospod predsednik, kolegom poslancem bi se rada zahvalila za na splošno ugodne pripombe na to poročilo, ki spominjajo na razprave s sestankov Odbora za ribištvo.

Strinjam se s stališčem komisarke o sprejemu predloga spremembe, ki določa velikost očes mrež za merjaščevko, in o nesprejetju posebnih zahtev za spremembe določenih tehničnih ukrepov, ker jih ne spremljajo nobene ocene učinkov za ustrezna plovila in ekosisteme ali pa ker države članice niso poslale potrebnih znanstvenih podatkov. Ti ukrepi so vsi medsebojno povezani in niso bili ovrednoteni.

Poudarila bi rada, podobno kot prejšnji govorniki ta večer, da mora Komisija čim prej nujno ovrednotiti sedanje ukrepe in na podlagi tega ovrednotenja pripraviti nov predlog, ki ga bomo lahko obravnavali hkrati z reformo skupne ribiške politike, in ne po njej. Želela sem opozoriti na to točko, komisarka, in opažam vašo pripravljenost za pospešitev priprave predloga.

Za konec moram ponovno omeniti pomen skupnega dela med institucijami EU in ribiškim sektorjem pri zbiranju in izmenjavi podatkov. Menim, da je to potrebna osnova za novo in pravično skupno ribiško politiko, ki ima zadostna sredstva – in to je pomembna točka – ter združuje gospodarsko nujnost in trajnost sektorja v interesu vseh: ribiške skupnosti, potrošnikov in državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Carmen Fraga Estévez, poročevalka. (ES) Gospod predsednik, posebej bi se rada zahvalila komisarki za odgovor na moje vprašanje, ko je rekla, da bi bila pripravljena sprejeti spremembo pravne podlage, in upam, da bo tudi Svet pri tem sledil komisarki.

Premišljevala sem o možnosti, da bi zahtevala, naj se to poročilo vrne v odbor, preden bi prišlo do končnega glasovanja, vendar sem si kasneje premislila in spoznala, da bi lahko to še odložilo ta predlog, za katerega menim, da je zelo pozitiven za Grenlandijo in za Evropsko unijo, in ne bilo priporočljivo, če bi ga še dlje zadržali.

Vsekakor upam, da bo Svet sprejel namene Odbora za ribištvo, ki so popolnoma upravičeni, in upam, da bo dosežena rešitev, glede na to, da je edina težava pravna podlaga in ne vsebina.

Zadovoljna sem, da smo dosegli ta rezultat; vedno pa obstaja možnost, da se obrnemo na Sodišče Evropske unije, če se nam zdi primerno nadaljevati s to zadevo. Kakor koli, jutri bomo pokazali dobro voljo z izdajo našega mnenja in upamo, da se bo Svet odzval in štel to za prvo obravnavo Parlamenta, kot sem omenila.

Zato se zahvaljujem komisarki, ker je pripravljena iskreno sodelovati pri tej zadevi, in zahvaljujem se kolegom, ki so se ukvarjali s tem poročilom in ga podprli. Lahko le upamo, da bo Svet podprl naše namere, ki so upravičene, kot sem povedala, in jih podpirajo Odbor za pravne zadeve in pravne službe Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Skupna razprava o štirih poročilih v zvezi z ribištvom je končana.

Glasovanje o vseh štirih poročilih bo potekalo 6. aprila ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Glede poročila gospe Grelier sem v zvezi s štirimi spremembami – predlog spremembe 4, predlog spremembe 5CP, predlog spremembe 6 in predlog spremembe 3 – glasoval proti svoji skupini. Razočaran sem, da spremembe niso bile sprejete. Kljub temu sem na koncu podprl poročilo, da bi zagotovil zaščito irske industrije merjaščevke in da glede te točke obstaja pravna gotovost, ne pa da čakamo na popolno reformo leta 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. (FI) Reforma skupne ribiške politike Unije je ena najpomembnejših nalog tega parlamenta. Kot vsi vemo, je ribiška politika EU že dalj časa deležna hudih kritik, in to upravičeno. Veliko vprašanj se nanaša na prekomerni ribolov, ribolov na območju držav v razvoju in državno pomoč za ribiško industrijo, in vse je treba hitro rešiti.

Poročilo gospoda Ferreire o finančnih ukrepih Skupnosti, ki je pred nami danes, obravnava ključna vprašanja o reformi ribiške politike. Ta vprašanja so: zbiranje podatkov, raziskave, notranje sodelovanje, upravljanje ribiških zadev in nadzorni sistemi skupne ribiške politike. Prav tako je pomembno zagotoviti, da bo usklajevanje ribiške politike, zlasti pri okoljski in pomorski politiki, pomembna prednostna naloga, ki bo prav tako zahtevala sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Skupna ribiška politika (SRP) združuje vrsto ukrepov, ki jih je oblikovala Evropska unija, da bi zagotovila trajnost in konkurenčnost evropskega ribiškega sektorja. V okviru reformiranja SRP glavne prednostne naloge povečujejo njeno učinkovitost, da lahko bolje zagotovi ekonomsko upravičenost evropskih flot, ohranitev staležev rib, povezavo s pomorsko politiko in preskrbo potrošnikov s kakovostnimi živili. Ukrepi, ki jih je danes sprejel Parlament, kot je pregled tehničnih ukrepov in prilagoditev obstoječe zakonodaje, da bo upoštevala zbrane znanstvene podatke, spadajo k temu. Trajnost in konkurenčnost sektorja morata biti uravnotežena. Ribolovna dejavnost je bistvena za gospodarski in socialni razvoj obmorskih skupnosti, ker prispeva h galvanizaciji regij in spodbuja dejavnosti v povezanih sektorjih. Na primer, v najbolj oddaljenih regijah Unije, ki predstavljajo največjo izključno ekonomsko cono Evropske unije, ima ribiški sektor temeljno vlogo v gospodarskih dejavnostih, posledično je zagotovitev trajnosti in razvoja tega sektorja ena od prednostnih nalog.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov