Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0063(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0329/2010

Razprave :

PV 04/04/2011 - 16
CRE 04/04/2011 - 16

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0137

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 6. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitve glasovanja
Video posnetki govorov
Zapisnik
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Priporočilo: Luis Manuel Capoulos Santos (A7-0056/2011)

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, namen poročila je vzpostaviti nov protokol o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Predlog sklepa bo opredelil možnosti ribolova za ribolovna plovila Evropske unije glede na presežek ribjega staleža, ki je na voljo, in finančni prispevek, ki se zahteva za pravice dostopa in pomoč ribiškemu sektorju.

Načeloma pozdravljam ta sporazum. Nadzorovani ribolov je vedno boljši kot nenadzorovani ribolov. Vendar moramo ta sporazum ustrezno uporabljati in nenehno ocenjevati njegovo izvajanje. Zame je preprosto, naivno vprašanje, da moramo kljub sedanjemu presežku ribjega staleža zagotoviti, da razmere ostanejo nespremenjene v prihodnjih letih.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ob branju seznama glasovanja danes sem dobil občutek, da berem dolg in drag jedilni list. Pri vsaki od teh postavk gre na koncu za prerazporeditev sredstev evropskih davkoplačevalcev bodisi za nek ribiški sklad ali Solidarnostnostni sklad ali reševanje območij, ki so jih prizadele poplave, ali kar koli že.

Rad bi se osredotočil na eno zlorabo tega postopka, namreč uporabo člena 122(2) za uporabo sredstev za finančno pomoč prizadetim gospodarstvom, natančneje portugalskemu. Ta sklad je bil namenjen za naravne nesreče, kot so potresi in poplave. To se zdaj tolmači kot gospodarstvo, ki mu je zmanjkalo denarja. To je očitno nezakonito. Ne le, da tega ne predvidevajo Pogodbe, izrecno je prepovedano s klavzulo o nereševanju. Ta parlament očitno krši svoje predpise. S tem, ko te države rešujemo, jim škodimo – zadolženemu prijatelju namreč ne pomagaš tako, da mu daš nova posojila – in, seveda, škodimo našim davkoplačevalcem ter kršimo zakon. Absurdno je, da se bosta Irska in Grčija pridružili reševanju Portugalske. Ne moreš se v neskončnost vse bolj pogrezati v dolgove. Dan obračuna se bliža.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, na včerajšnjem glasovanju smo razpravljali o vprašanju migracije. Eno od vprašanj, o katerih bi morali razpravljati glede migracije, je, kako doseči, da bo zapuščanje lastne države manj privlačno za ljudi ali da bo zanje bolj privlačno, da ostanejo v lastni državi, in zakaj želijo zapustiti svojo državo, pri čemer pogosto pretrgajo družinske in druge lokalne čustvene vezi?

Ena od zadev, ki jih moramo preučiti, je vpliv naših politik v EU. Ko podpišemo te ribolovne sporazume – pogosto z vladami držav, ki imajo od tega korist –, ali so ti sporazumi dejansko v korist lokalnim ribičem?

Gotovo bi morali ponovno preučiti vse te ribolovne sporazume, namesto da jih podpisujemo, pa bi morda morali povečati ribolovno zmogljivost lokalnih ribičev, da bi povečali premoženje in ustvarili več delovnih mest lokalno, tako da bi ljudje želeli ostati v lastnih državah in ne oditi.

Če ne bomo temeljito premislili o posledicah nekaterih od teh sporazumov, bomo priča večji zahtevi po migraciji in na koncu bomo razpravljali o migraciji namesto o vprašanjih, o katerih razpravljamo tu.

 
  
  

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0057/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, glasovala sem za ta sporazum, kajti izvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije predstavlja 82 % izvoza te države. Oseminsedemdeset odstotkov gre v Evropsko unijo, večinoma na Dansko, namreč 97 %.

Prišlo je do nestrinjanja s Komisijo glede pravne podlage, toda strinjam se z mnenjem Odbora za pravne zadeve, ki je enoglasno sprejel uporabo člena 43(2) in člena 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

To stališče podpira tudi pravna služba Evropskega parlamenta. Zato je treba v skladu z zakonodajnim postopkom razumeti, da gre za prvo obravnavo v Parlamentu.

Na koncu naj povem, da cenim stališče komisarke glede sprejetja pravne podlage in ker je pokazala pripravljenost, da olajša sporazum s Svetom in ne odlaša več s tako pomembnim sporazumom.

 
  
  

Poročilo: Sylvie Guillaume (A7-0085/2011)

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, moja skupina je glasovala za to poročilo. Opazil sem, da razprava v Parlamentu o vprašanju prosilcev za azil ni potekala v podžigajočem tonu, ki se pogosto uporablja v več državah članicah EU.

Najbrž zato, ker je v nasprotju s splošnim prepričanjem skupno število prosilcev za azil na zahodu v zadnjem desetletju upadlo za več kot 40 %, kar kažejo podatki, ki so jih ravno objavili Združeni narodi.

V industrializiranih državah je bilo leta 2010 vloženih skupno 358 tisoč prošenj za azil, v letu 2001 pa jih je bilo 620 tisoč. Padec je predvsem posledica dejavnikov odrivanja v matičnih državah. To pomeni, da je slika mnogo bolj spodbudna, kot se ponavadi misli.

 
  
MPphoto
 

  Silvia Costa (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda bi rada čestitala poročevalki za to poročilo, ki zares ponazarja pomemben korak v smeri politik EU, odražen v povabilu Komisiji, da predloži predlog direktive o postopkih, ki bi jih države članice sprejele za priznanje in morda odvzem mednarodne zaščite. Mislim, da dogodki iz zadnjih dni med afriško in evropsko obalo kažejo, da mora „azilni sveženj“ – kot naj bi se mu reklo – postati zavezujoče pravilo.

V mislih imam predvsem pozitivne spremembe, ki so bile sprejete; na primer, celotno vprašanje večje zaščite mladoletnih oseb, kajti menim, da se otroci ne smejo pod nobenimi pogoji zadrževati (prav to pa se je dogajalo na Lampedusi, kjer so z otroki ravnali enako kot z odraslimi, skupaj z odraslimi, pogosto v povsem nesprejemljivih pogojih). Bolje bi bilo, če bi to direktivo sprejeli pred dramatičnimi dogodki v Evropi in Afriki.

Drugo zelo pomembno vprašanje so ranljive osebe in njihova vprašanja, predvsem ženske, in težave, povezane z družinskimi zadevami in združitvami. Čestitke tudi poročevalki.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospod predsednik, dovolite mi, da povem, da bi moral gospod Costa, preden sodi o ravnanju z otroki na Lampedusi, iti tja sam. Bila sem na Lampedusi in videla sem, da se z vsemi otroki ravna v skladu z italijanskimi in predvsem mednarodnimi pravili.

Naj se zdaj vrnem na temo, ki je po besedah vseh zelo aktualna. Mislim, da bi morale biti vse države članice dolžne povsem upoštevati načelo o nezavrnitvi in pravico do azila. Zato je treba odgovornost deliti, pri tem pa uporabljati sredstva Evropskega sklada za begunce in prositi evropski urad za močno podporo pri izvajanju pravice do azila, vključno z zagotavljanjem podpore v smislu usposabljanja osebja na meji in izboljšanja evropskih azilnih mehanizmov.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, poročilo, ki smo ga sprejeli danes, navaja, da je predlog Komisije pragmatičen. Zelo težko je videti, kaj je pragmatično pri tem, da se ljudem v 27 državah članicah odvzame priložnost, da sami odločajo o sestavi prebivalstva v lastni državi.

Azilna politika in politika v zvezi s tujci sta tako tesno povezani z obstojem države, da je strašno, da se EU začenja vmešavati v te zadeve. Ravno zato je Danska ohranila svoje izvzetje na področju pravosodja in notranjih zadev, tako da imamo v danskem parlamentu priložnost, da sami odločamo o teh zadevah, in da to niso vprašanja, s katerimi bi se ubadal Evropski parlament in druge institucije EU.

Zato je pretresljivo videti, kako si Sodišče Evropskih skupnosti prizadeva spodkopati dansko izvzetje na področju pravosodja in notranjih zadev, še bolj pretresljivo pa je, da lahko ta parlament sprejme poročilo – pustimo to, da je v nasprotju z mojim glasovanjem in glasovanjem danske ljudske stranke –, ne da bi sploh obravnavalo to zadevo – zadevo, pri kateri gre za odvzem pravice ljudi do odločanja o lastni politiki glede tujcev in zlasti za goljufanje in prevaro v smislu obljub, ki so bile prvotno dane državi, kot je Danska.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, jaz in moji kolegi iz UKIP smo se vzdržali glasovanja o spremembah poročila gospe Guillaume o priznanju ali odvzemu mednarodne zaščite, toda tega se ne sme jemati kot ravnodušnost.

To poročilo je razvoj skupne politike priseljevanja in azila skladno z Lizbonsko pogodbo. Ne želim Lizbonske pogodbe ali skupne politike priseljevanja in azila. Evropejci ne želijo skupne politike priseljevanja in azila, zato se jim je odrekel referendum o Lizbonski pogodbi.

Vzdržal sem se glasovanja o spremembah, ker bi to zajemalo podporo obstoječega prava EU in dlakocepljenje okrog tega, kateri deli so hujši od drugih. Kvizlinškim poslancem Evropskega parlamenta iz konzervativne, laburistične, liberalno-demokratske in zelene stranke prepuščam barantanje o pogojih predaje njihove države. Jaz in moji kolegi iz UKIP smo glasovali „proti“ temu poročilu in „proti“ skupni politiki priseljevanja in azila.

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0329/2010)

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri tem dokumentu sem sodeloval kot poročevalec v senci, zato nisem mogel drugače, kot da skupaj z mojo skupino glasujem za. To sem storil v prepričanju, da bo zelo koristno orodje za razvoj sektorja, ki bo gonilna sila evropskega gospodarstva.

Industrija se odmika od Evrope; kmetijstvo trpi zaradi resnih pomanjkljivosti; medtem pa je turizem področje, kjer lahko vsekakor pride do obetov zaposlovanja, gospodarskega razvoja ter inteligentne, vključujoče in združljive rasti. V ta namen bo instrument, ki smo ga sprejeli danes in ki omogoča zbiranje, obdelavo, obravnavo in prenos podatkov, ki bodo sodobnejši kot v prejšnjih razmerah, nedvomno spodbudil to dejavnost. Zato sva skupina ALDE in jaz glasovala za.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, od decembra 2009 je turizem priznan v Pogodbi in ima končno pravno podlago za razvoj in podporo na evropski ravni. Poleg tega turizem predstavlja močno gonilo rasti za Evropo. Ugotovili smo že, da turizem ustvari več kot 5 % BDP v Evropski uniji in zajema skoraj dva milijona malih in srednje velikih podjetij ter prispeva k stopnji zaposlovanja, ki presega 12 %.

Potrebujemo več študij in primerjalnih statistik, ker so koristne za spremljanje dejavnosti, primerjave med državami članicami, prikazovanje uporabe sredstev EU, pomoč pri razvoju najboljše prakse in tudi za ocenjevanje in razvoj turističnih programov za ljudi z majhnim proračunom.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, s 40 % vseh prihodov ostaja Evropska unija svetovna turistična destinacija številka ena. To pomeni, da je gospodarska sila za zaposlovanje, ki tudi spodbuja vključevanje podeželja.

Toda v zadnjih letih se je turistično povpraševanje spremenilo. Zato sem podprla cilj, da se oblikuje skupni okvir za sistematično izdelavo usklajene evropske statistike o povpraševanju in ponudbi v državah članicah ter pravni okvir po potrebi prilagodi najnovejšim trendom, kot so enodnevni obiski. Sistematično zbiranje informacij je potrebno orodje za opredelitev učinkovitih politik in olajšanje odločanja v zasebnem sektorju.

Podprla sem tudi uvedbo satelitskih računov, saj bi lahko bolje pokazali učinke turizma na gospodarstvo in delovna mesta ter bi nam omogočili natančnejšo opredelitev politik za prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, turistična industrija je bila zelo pomembna za Evropo in bo v prihodnosti še bolj, zlasti če želimo ustvariti delovna mesta, predvsem v oddaljenih in podeželskih območjih. Toda temeljiti mora na načrtovanju, predvsem na podlagi statistike, ki jo imamo.

Če želimo torej ustrezno načrtovanje in razvoj turizma, mora to temeljiti na statistiki, ki odraža trende glede najetih nastanitvenih objektov, enodnevnih turistov itd. Na podlagi tega lahko razvijemo turizem, predvsem da naredimo konec sezonskosti, spodbudimo starajoče se prebivalstvo, da gre večkrat na počitnice, in dejansko k temu spodbudimo tudi mlade. Danes ima že vsaka nogometna ekipa enega statistika in načrtuje na tej podlagi, to pa velja tudi za turistično industrijo.

(GA) Z veseljem glasujem za to poročilo.

 
  
  

Poročilo: Estelle Grelier (A7-0024/2011)

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, Uredba (ES) št. 1288/2009 podaljšuje prehodne tehnične ukrepe, da se lahko uporabljajo do sprejetja stalnih.

Za vse je najbolje, da se ti ukrepi sprejmejo dokončno in čim prej. Vendar je treba glede na bližajočo se reformo skupne ribiške politike ukrepe sprejeti po vzpostavitvi novega zakonodajnega okvira.

Ta novi okvir je predviden za leto 2013, zato je nujno, da se veljavnost prehodnih tehničnih ukrepov podaljša do 31. decembra 2012, upoštevajoč, da bo sedanja uredba prenehala veljati leta 2011.

Zato sem glasovala za to pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Grelier, toda glasoval sem proti svoji skupini pri štirih spremembah – spremembi 4, spremembi 5CP, spremembi 6 in spremembi 3.

Spremembo 4 je predlagal moj kolega Pat the Cope Gallagher, da bi omogočil uporabo zapletnih mrež, ki jih irski ribiči uporabljajo pri obalnem ribolovu. V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo ribiče prisilili, da gredo lovit bolj na odprto morje v Severnem Atlantiku, kar ni praktično in je zelo nevarno. V Atlantiku je 50-metrska ladja nekaj drugega kot v Sredozemlju.

Glasoval sem za spremembo 5CP v povezavi z velikostjo mrežnih očes. Tudi to povzroča veliko težavo za naše ribiče na zahodni obali, ki se ukvarjajo z mešanim ribolovom morskega robca, morske spake in osliča. To ne bo imelo neželenega učinka na staleže trske, saj je trenutno prilov trske zelo majhen.

Glasoval sem tudi za spremembo 6, ki jo je predlagal gospod Struan Stevenson v zvezi z odpravo sramotnih zavržkov vahnje.

Nenazadnje sem podprl spremembo 3, ki jo je predlagala portugalska kolegica gospa Patrão Neves, ki podpira portugalske ribiče. To se mi ne zdi problematično.

 
  
  

Poročilo: João Ferreira (A7-0017/011)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, v prejšnjem govoru sem se zmotila: Govorila sem o napačni temi zaradi težav s prevodom, zato bom govora obrnila in zdaj povedala, kar bi morala prebrati prej.

Glasovala sem za finančne ukrepe, ker je bilo treba spremeniti uredbo, da se prilagodi sedanjim zahtevam in delovanju Unije.

Poudarila bi rada tudi, da uredba predvideva razširitev seznama organizacij, upravičenih do finančne pomoči, in posodobitev seznama svetovalnih organov. Zagotavlja tudi enake pogoje za izvajanje ukrepov glede nadzora in uveljavljanja ter za izdatke držav članic, nastale pri izvajanju nadzornega sistema in uveljavljanja, ki se nanaša na skupno ribiško politiko, ter na področju zbiranja, upravljanja in uporabe osnovnih podatkov.

Finančni ukrepi zajemajo tudi gospodarske vidike ribolova in ribogojstva ter omenjajo zbiranje podatkov o okoljskih ukrepih.

Zato sem glasovala za pobudo.

 
  
  

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0087/2011)

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo, vendar moramo biti za vzor in zelo natančni, zlasti kar zadeva proračunsko disciplino.

Rad bi povedal, da sem glasoval v nasprotju s skupino o spremembi 8, ki jo je vložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. V njej poročevalec omenja uporabo neporabljenih proračunskih sredstev za gradbene projekte. To je tu že mnoga leta v navadi, toda takšno financiranje gradbenih projektov ni ne odprto ne pregledno. Navesti moramo, kakšne gradbene projekte imamo na stopnji, ko se načrtuje proračun, in ne smemo se tako lotiti prenosa sredstev, saj je to v nasprotju s proračunsko disciplino. Zato sem pri tej točki glasoval proti predlogu skupine v imenu skupine S&D glede spremembe 8.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu o proračunu, vendar bi se pravzaprav rad zahvalil mnogim poslancem – žal še premnogim –, ki so glasovali za, saj je bil čudovito ponazorjen preobrat v dojemanju realnosti tu v Evropskem parlamentu in v institucijah EU v odnosu do zunanjega sveta, kjer so ljudje, za katere dejansko oblikujemo predpise.

Čeprav smo države članice in druge institucije prosili, naj zmanjšajo sredstva, smo podvojili izdatke na številnih področjih za sam Evropski parlament in institucije EU na splošno. To se je zgodilo, na primer, zaradi namena, da se zgradi povsem nov muzej v čast evropske zgodovine in evropskih institucij itn.

Mislim, da se neverjetno število ljudi v državah članicah, kjer se spopadajo z zmanjšanjem sredstev na nacionalni ravni, sprašuje, kako se lahko njihovi predstavniki v Evropskem parlamentu tako ravnodušno nepremišljeno igrajo z denarjem celo sredi finančne krize.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, če nimate nič proti, bi rada nekaj omenila, preden končam. V prejšnji točki sem rekla „zaradi težav s prevodom“, pri čemer nisem mislila odličnih prevajalcev tu, temveč napako, ki sem jo storila pri branju besedila. Jaz sem naredila napako v prevodu in to sem želela razjasniti, kajti vedno se krivi prevajalce.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Tolmači si res zaslužijo našo hvaležnost za odlično delo, ki ga opravljajo v Parlamentu in odborih.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, rad bi povedal nekaj besed o tem proračunu, prihodkih in izdatkih. Vsekakor moramo v teh gospodarskih razmerah in poleg tega tu v Evropskem parlamentu zagotoviti, da se izdatki obvladujejo. Zato sem glasoval drugače, kot je bilo priporočeno glede nekaterih vidikov zadeve.

Mislim, na primer, da bi morali biti pripravljeni zmanjšati potne stroške, toda če zmanjšamo število letov, bi morale biti letalske vozovnice poslancev Evropskega parlamenta zamenljive. Včasih je težava, ker teh poceni letalskih vozovnic ni mogoče zamenjati. Sam moram na več letov, da pridem sem; do Strasbourga, na primer, potrebujemo tri različne lete. Zato je pomembno, da so letalske vozovnice zamenljive. Občasno lahko predlogi za prihranek, kot so ti, na koncu stanejo več, preprosto zato, ker niso prožni.

Toda moramo zmanjšati stroške, to je povsem jasno. Nekatere stroške moramo obravnavati kot naložbe in mislim, da bi lahko bila ta evropska hiša dobra naložba, ki bi v prihodnosti ustvarila dodano vrednost, tudi v gospodarskem smislu, za Evropsko unijo in njene institucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, gre za zapravljanje, zapravljanje in zapravljanje, kajne? V tej dvorani nenehno poslušamo o 500 milijonih državljanov, toda Parlament se od njih ločuje, kolikor je mogoče.

Sprememba 15 je vztrajala, da se plače in nadomestila poslancev Evropskega parlamenta leta 2012 ne posodobijo, toda 391 naših kolegov je glasovalo proti, saj jim očitno ni mar za povprečne državljane EU, mar ne? Povprečna plača v EU je 368 EUR na teden, toda nekateri naši kolegi – 60 do 70 jih je – se tu v Strasbourgu neprestano prijavljajo ob petkih, ko ni dela, da zahtevajo 304 EUR.

Kakšen zgled dajejo? Še ena potrata denarja: koliko milijard bo stala ta Hiša zgodovine, da se bo prodajala propaganda in govorilo, kako je Evropska unija „rešila svet“?

 
  
  

Poročilo: Cătălin Sorin Ivan (A7-0050/2011)

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, okrepitev demokracije v EU zahteva nenehna prizadevanja v smeri oblikovanja poštenega in preglednega okolja tako za vodenje kot financiranje političnih strank na evropski ravni. Državljani EU bi morali biti bolj vključeni v politično življenje na ravni EU, zato je treba vzpostaviti ugodne spodbujevalne pogoje za delovanje političnih strank. S tem bi se izognili primerom, ko se na primer manj kot 20 % registriranih volivcev udeleži evropskih parlamentarnih volitev, kot se je zgodilo v moji državi.

Strinjam se, da bi te politične stranke morale imeti skupen in enoten pravni statut kot tudi lastno pravno osebnost, neposredno na podlagi zakonov in pogodb EU. Kar zadeva sistem financiranja, predstavlja preglednost neločljiv del izvajanja vrednot, zato mora biti prva prednostna naloga oblikovanje nedvoumnih pogojev financiranja.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, člen 325 Komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese Evropske unije in se borijo proti goljufijam na področjih, kjer si Evropska unija in države članice odgovornost delijo. V skladu s členom 325(5) Komisija v sodelovanju z državami članicami predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi izvajanja tega člena.

Strinjam se, da moramo podrobneje opredeliti stopnjo izterjave sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana državam članicam EU, z zbiranjem posebnih podatkov. Še ena pomembna točka, ki jo je gospa Ivan upravičeno poudarila v svojem poročilu, je uporaba boljših preiskovalnih metod glede goljufij, ki jih izvajajo države članice. Na ta način bomo lahko standardizirali vse protiukrepe v celotni Evropski uniji in ugotovili, ali so bile podobne vrste goljufij zagrešene v drugih državah. Zato sem podprl to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, glasovala sem proti spremembi 1, ki poudarja, da mora biti toleranca do napak nična. Mislim, da je izjemno pomembno razlikovanje med goljufijami in napakami. Da, toleranca do goljufij bi morala biti nična in bi jih morali kazensko preganjati, toda v mnogih primerih je napaka nenamerna. Odkriti moramo vse napake in zagotoviti izterjavo teh sredstev, ne morem pa se strinjati z nično toleranco iz enega zelo preprostega razloga. Ta razlog je, da sem delala s številnimi skupinami skupnosti, prostovoljnimi skupinami, vodilnimi podjetji in partnerskimi podjetji ter bila priča očitnemu in popolnemu obupu zaradi neštetih pravil, spreminjanja pravil na polovici ali treh četrtinah programa ter različnega tolmačenja pravil na lokalni, nacionalni in evropski ravni –, pri čemer se je vsaka kršitev štela za napako. Moramo ostati pozorni na goljufije, vendar moramo tudi poenostaviti, poenostaviti in še enkrat poenostaviti pravila.

 
  
  

Poročilo: Marietta Giannakou (A7-0062/2011)

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za ta predlog, ki je zelo koristen, saj govori o tem, ali bi morali financirati stranke z denarjem davkoplačevalcev. V takem primeru morajo seveda obstajati jasna pravila, ki so enaka za vse.

Mislim, da morajo imeti stranke tudi lasten sistem zbiranja sredstev, čeprav v manjšem obsegu. V spremembi 2 je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu predlagala, da naj bi bil ta delež samofinanciranja samo 5 %. Mislim, da bi moral biti ta delež najmanj 10 %. To je zelo majhen znesek, če pomislimo, da gre za denar davkoplačevalcev, in pri teh zadevah moramo biti zelo natančni.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Giannakou tlakuje pot do izpolnitve določb iz člena 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 244 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Parlament in Svet bi si morala skupaj prizadevati, da opredelita status stranke na evropski ravni in njihovih temeljev ter bi morala oblikovati pravila za financiranje tako strank kot temeljev. Toda treba je opozoriti na določbe odstavkov 10 in 11 poročila, ki zadevata prihodnost nadnacionalnih list v volitvah v Parlament. Res gre samo za predlog za prihodnost, toda zdaj nima soglasja državljanov. To zadeva zlasti države članice, ki so imele izkušnje z nacionalnimi listami in so jih odpravile. Druga pomembna zadeva je časovna usklajenost teh predlogov – kriza in predlagani prihranki so tudi vzrok za oklevanje glede povečanja velikosti evropskih institucij. Z našega stališča mislim, da je pomembnejša zadeva povečanje Evropskega parlamenta v povezavi s širitvijo Evropske unije s pristopom novih držav članic in ne možnostjo njegovega povečanja na podlagi novih list.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad videl jasna pravila za evropske stranke, toda v bistvu moram vprašati, v čem je dejanski smisel evropskih strank.

Poročilo navaja, da bodo med evropskimi državljani ustvarile večje razumevanje za institucije EU in čezmejno sodelovanje. Toda dejansko vidimo, da s tem, ko postajajo evropske stranke večje, ko se porablja zmeraj več denarja v strankah in skladih ter vseh vrstah drugih institucij, povezanih z njimi, se skladno s tem zmanjšujeta podpora in razumevanje Evropejcev za institucije EU.

Zadnja raziskava Eurobarometra je pokazala, da je podpora Evropejcev za EU rekordno nizka, torej to ne deluje. Zato bi zastavil temeljno vprašanje, ali je sploh smiselno še naprej trošiti na milijarde evrov za te evropske stranke? Mislim, da ni, zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu. Lahko obdržite svojih 30 srebrnikov. Ne bom se pridružila nobenih vseevropski stranki. Ne bom izdala svojih načel, kar so nekateri v tej dvorani pripravljeni storiti.

Ni pošteno, da mora javnost ponovno z lastnimi sredstvi financirati politike. Politiki bi morali biti financirani iz zasebnih sredstev prek donacij itn., in to bi moralo biti strogo urejeno. Ta parlament je pred kratkim ugotovil, da je treba imeti predpise za politike, toda financiranje političnih strank za evropski ideal ne more nikoli biti tisto pravo. Nikoli se ne bom pridružila vseevropski stranki. Zavzemala se bom za svoja načela, vi vsi pa lahko greste k vragu.

 
  
  

Poročilo: Sandra Kalniete (A7-0083/2011)

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo o treh samoiniciativnih poročilih o aktu za enotni trg, ki je zelo pomemben mehanizem za rast v evropskem gospodarstvu in očitno za ustvarjanje delovnih mest z oprijemljivimi in neposrednimi rezultati tako za evropske državljane kot za mala in srednje velika podjetja.

Evropska komisija je podala veliko predlogov, ki so usmerjeni v vključevanje in liberalizacijo evropskih trgov, katerih rezultat je predvsem to, da imajo ukrepi za podporo malih in srednje velikih podjetij učinek na inovacije in zaščito ustvarjalnosti, kar izboljšuje učinkovitost in trajnost tako materialnih kot nematerialnih mrež in infrastrukture.

Upam, da se bomo spopadli z nekaterimi ovirami v tem strukturnem okviru podpore za mala in srednje velika podjetja, kot so raznolikost nacionalnih zakonov, vključno s pravili in davčnimi sistemi, ki drobijo trg, kar povzroča višje stroške skladnosti za podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, danes smo glasovali o treh poročilih o aktu za enotni trg in njihovih ključnih prednostnih nalogah; upam, da sta jih Komisija in Svet zabeležila. Zagotoviti moramo, da to dosežemo za vse državljane, kar bi evropskemu gospodarstvu omogočilo rast, delovna mesta in svetovno konkurenčnost. Poskrbeti moramo, da se zakonodaja EU izvaja povsod, da se zmanjšajo ovire za trgovino, pa tudi da ne oblikujemo zakonodaje EU, ki povečuje breme za naša podjetja.

 
  
  

Poročilo: António Fernando Correia De Campos (A7-0072/2011)

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE).(FI) Gospod predsednik, to je bilo zelo pomembno poročilo za napredek na področju enotnega trga.

Toda ko govorimo o varstvu potrošnikov, je bila v zvezi s tem pomembna sprememba 3. Obravnavala je dejstvo, da je treba dati prednost minimalni uskladitvi na področju potrošniške zakonodaje pred popolno uskladitvijo. Glasoval sem za to spremembo in proti priporočilom moje skupine, ker mislim, da je raven varstva potrošnikov v moji državi, na primer, zelo visoka. Če zdaj hitro preidemo v položaj, kjer bo varstvo potrošnikov povsem usklajeno v celotni EU, vem, da bodo standardi v moji državi padli. Zato menim, da se lahko tega usklajenega standarda varstva potrošnikov lotimo samo tako, da najprej vzpostavimo določene minimalne standarde, na tej podlagi pa nato nadaljujemo do povsem usklajenega standarda.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (ALDE). (SK) Gospod predsednik, notranji blagovni trg EU predstavlja 17 % svetovnega blagovnega trga. Notranji trg storitev EU predstavlja 28 % svetovnega trga storitev. Če se ta masa usmeri v gibanje v pravo smer, bi morala doseči rezultate v obliki gospodarske rasti na podlagi dinamike naših lastnih virov. Toda to bi držalo samo pod predpostavko, da izvajanje predlaganih ukrepov, ki sem jih podprl, privede do odprave ozkih grl v pretoku oseb, kapitala, blaga in storitev med posameznimi državami Unije, kar bi povečalo razpoložljivost in zanesljivost posojil in bančnih storitev kot tudi internetno poslovanje.

To bo držalo, samo če bolj delujoč enotni trg sprosti novi potencial za izvajanje proizvodov in dejavnosti, ki izvirajo iz EU, ter na trgih EU. Če se to zgodi, 4-odstotni prispevek k gospodarski rasti v naslednjih desetletjih morda ni nerealen.

 
  
MPphoto
 
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, strinjam se z mnenjem, da je enotni trg načeloma dobra zamisel in da je boljše upravljanje enotnega trga smiselno in v interesu potrošnikov. Toda presenečen sem, da je proti šestim spremembam tega poročila, ki sem jih vložil, glasovala tako velika večina. V čem je bistvo? Bistvo je bilo v tem, da moramo uporabiti minimalno uskladitev namesto popolne uskladitve in s tem zagotoviti, da države, ki že imajo dobre predpise za potrošnike, niso prisiljene znižati svoje stopnje varstva potrošnikov. Šlo je tudi za povsem edinstven model trga dela, ki ga poznamo iz nordijskih držav, kjer so socialni partnerji in ne zakonodajalci tisti, ki odločajo o plačnih pogojih in pogojih za trg dela, šlo je za dejstvo, da oni opredeljujejo pravila ter da moramo ohraniti in zaščititi nordijski delovni model, ne pa ga spodkopavati; dva povsem neškodljiva predloga, ki bi po mojem prepričanju prejela znatno večino glasov evropskih državljanov, sta v tem parlamentu zavrnjena. To kaže na preobrat v dojemanju realnosti, ki je značilen za poslance tu v Evropskem parlamentu.

 
  
  

Poročilo: Cristian Silviu Buşoi (A7-0071/2011)

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, enotni trg je koristno orodje za oživitev gospodarstva v Evropski uniji, zlasti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Poročila o aktu za enotni trg so na splošno rečeno prispevki Evropskega parlamenta v postopku posvetovanja, ki ga je začela Komisija z razglasitvijo sporočila „K aktu za enotni trg. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“.

Mislim, da bi morali večji poudarek nameniti konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, boju proti ponarejanju in piratstvu ter spodbujanju inovacij in konkurenčnosti z odpravo birokratskih, upravnih in regulativnih bremen.

Toda strinjam se s splošno sestavo poročila in predvsem z omenjenimi ukrepi, namenjenimi krepitvi elektronskega poslovanja in poenostavitvi sistema javnih naročil. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da predstavlja dodaten korak v smeri vzpostavitve dobro delujočega, integriranega enotnega evropskega trga. Danes je Evropa eno od največjih gospodarstev na svetu, toda njen potencial je še vedno ogromen, zlasti glede gospodarske rasti in rasti zaposlovanja.

Mala in srednje velika podjetja so gonilo in glavni akterji v sedanji oživitvi gospodarstva. Evropa jim mora ponuditi večjo zaščito, olajšati njihov dostop do posojil, zmanjšati birokracijo in spodbujati razvoj elektronskega poslovanja. Samo na ta način bomo lahko ustvarili socialno gospodarstvo, ki temelji na rasti, konkurenčnosti in trajnosti.

Zagotavljanje učinkovitega in inovativnega enotnega trga EU v današnjem globaliziranem svetu pomeni doseči, da je ta trg nesporni protagonist svetovnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 

  Pascal Canfin (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, želel sem pojasniti, zakaj smo glasovali za ta akt za enotni trg. Mislim, da gre za korak naprej. Parlament je uspel najti prave kompromise, ki niso besedila oropali vsebine, temveč vršijo pravi pritisk na tiste v Komisiji, ki želijo, da enotni trg še naprej sprejema pristop povsem prostega trga brez vključitve socialnih vprašanj, davčnih vprašanj ali okoljskih vprašanj.

Želel sem tudi zgolj pojasniti, da je odstavek 54, ki se nanaša na javne storitve, storitve splošnega pomena, problematičen, zato smo glasovali proti delu tega odstavka, ki še naprej poziva, ideološko, vendar zakrito, k nadaljnji liberalizaciji. Namesto tega zagovarjamo evropske javne storitve in zaščito evropskega okvirja, pri čemer vsaki državi članici puščamo možnost, da še naprej organizira javne storitve, kot želi, zlasti na ozemeljski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, enotni trg brez izključitev, bodisi državljanov ali podjetij – tako bi na kratko opisal glavno bistvo današnje razprave o zdaj podprtem svežnju poročil o aktu za enotni trg. Z velikim zanimanjem in tudi zadovoljstvom bi rad poudaril predloge, ki naj bi olajšali predvsem poslovanje malih in srednje velikih podjetij. Zelo pomembno je, da imajo mala in srednje velika podjetja dostop do postopkov javnih naročil. Razglasitev, da se bodo ti postopki poenostavili in zlasti da se bodo zmanjšale finančne ovire na področju javnih naročil, ki izključujejo mala in srednje velika podjetja, ter da se bodo pri naročilih upoštevale posebne lastnosti lokalnega trga, si zasluži posebno podporo.

Podobno je treba spoznati, da mala in srednje velika podjetja pričakujejo pomoč pri pridobivanju dostopa do trga, pričakujejo upravne ukrepe, ki jim bodo olajšali poslovanje, in pričakujejo tudi rešitev na področju patentov. Jaz osebno z velikim zanimanjem pričakujem predstavitev 12 vzvodov za spodbujanje enotnega trga, ki jo je napovedal gospod Barnier. Zelo spodbudna je napoved, da bo tudi obdobje, v katerem bo mogoče oceniti inovativne rešitve, predvsem tiste, povezane s temi vzvodi, razmeroma kratko.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (A7-0115/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Sem za to poročilo, ker se strinjam z zneskom, predlaganim za odpravo škode, ki so jih povzročile poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Češki republiki, na Hrvaškem in v Romuniji, v skupnem znesku 182.388.893 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ki brez sprememb odobrava stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011. Namen tega predloga spremembe proračuna je uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Mislim, da je na splošno treba Solidarnostni sklad EU uporabiti čim prej po naravni nesreči in da bi bilo treba prošnje za finančno pomoč obravnavati na učinkovit in hiter način, tako da je mogoče zagotoviti nujno finančno pomoč državam, ki so utrpele naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Podprl sem poročilo, ker države članice, ki so jih prizadele poplave zaradi nalivov, pričakujejo 182,4 milijona EUR. Te države so Poljska, Slovaška, Češka republika, Madžarska, Hrvaška in Romunija. Strinjam se s poročevalko, da bi moralo biti mogoče uporabiti prispevke Solidarnostnega sklada veliko hitreje in učinkoviteje kot zdaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s prilagojenim zneskom, ki naj bi se uporabil iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF), glede na to, da je v več državah, namreč na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji, neposredna škoda, ki so jo povzročile naravne nesreče, presegla običajni prag za uporabo EUSF v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Prav tako se mi zdi pomembno, da se EUSF uporabi čim hitreje po naravni nesreči in da se vsi povezani organizacijski, zakonodajni in izvršni postopki izvedejo hitro in učinkovito. Zato se strinjam s skupnim stališčem Sveta glede predloga spremembe proračuna Evropske unije za finančno leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Komisija predlaga spremembo proračuna Komisije za leto 2011, da bi izpolnila potrebo po uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Parlament bi moral ta predlog sprejeti pod pogoji, ki jih predlaga poročevalka.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo, o katerem razpravljamo, zadeva stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011 Evropske unije za tekoče leto. Komisija je pooblaščena, da predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Nekatere države članice EU so utrpele naravne nesreče, ki so uničile različne infrastrukture, škoda pa je znašala okoli 5,5 milijarde EUR in v nekaterih primerih presegla prag v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Glede na razmere je uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) upravičena in utemeljena, njegov cilj pa je zgolj popraviti infrastrukturo. Ker sedanje odobritve v proračunu ne zadostujejo za prošnje, se strinjam s to spremembo proračuna – prvim predlogom za uporabo EUSF, ki ga je predstavila Komisija –, ki predlaga povečanje v višini 182.388.893 EUR za sredstva za obveznosti in sredstva za plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Namen te spremembe proračuna je odzvati se na prošnjo po uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za odpravo škode, ki so jo povzročile nesreče, ki so prizadele pet držav članic kot tudi Hrvaško maja in junija 2010. To so bile „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“, kot opredeljuje finančna uredba, zato je po našem mnenju ta postopek upravičen in potreben.

Znesek, namenjen za pomoč tem državam – 182,4 milijona EUR –, predstavlja samo okoli 3 % skupne škode, ki se ocenjuje na približno 5512,7 milijona EUR. Države članice EU so v zadnjih letih hudo prizadele številne nesreče. V prvih šestih letih delovanja EUSF je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 različnih držav. Okoli tretjina se lahko opredeli kot „večja naravna nesreča“, med njimi štirje od primerov, ki jih obravnavamo danes. EUSF je pomemben instrument, ki pomaga odpravljati skoraj vedno znaten in pogosto dolgotrajen učinek nesreč na ljudi, okolje in gospodarstvo. Toda obstajati mora tudi ustrezna zavezanost k preprečevanju nesreč z izvajanjem priporočil, ki jih je Parlament pred kratkim sprejel v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o predlogu spremembe proračuna, katerega namen je odzvati se na prošnjo za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za odpravo škode, ki so jih povzročile nesreče v petih državah članicah in na Hrvaškem maja in junija 2010.

To so bile „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“, kot opredeljuje finančna uredba, zato je po našem mnenju ta postopek upravičen in potreben. Znesek, namenjen za pomoč tem državam – 182,4 milijona EUR –, predstavlja samo okoli 3 % skupne škode, ki se ocenjuje na približno 5512,7 milijona EUR.

Države članice EU so številne nesreče v zadnjih letih hudo prizadele. V prvih šestih letih delovanja EUSF je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 različnih držav. Okoli tretjina se lahko opredeli kot „večja naravna nesreča“, med njimi štirje od primerov, ki jih obravnavamo danes.

EUSF je pomemben instrument, ki pomaga odpravljati skoraj vedno znaten in pogosto dolgotrajen učinek nesreč na ljudi, okolje in gospodarstvo. Prav tako pomembna je zavezanost k preprečevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s poročilom in predlogom poročevalke, da se brez sprememb odobri stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011, kajti finančno pomoč tem državam, namreč Poljski, Češki republiki, Slovaški, Madžarski, Hrvaški in Romuniji, je treba zagotoviti brez nadaljnjega odlašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog Komisije o uporabi Solidarnostnega sklada EU, ki temelji na točki 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ki dovoljuje takšno uporabo sredstev v okviru letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Pogoji za upravičenost do uporabe sklada so podrobno navedeni v Uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF). Treba je opozoriti, da je sklad namenjen popravljanju infrastrukture in je instrument za refinanciranje, ni pa namenjen poplačilu zasebne škode. Predlog za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije je prvi, ki ga je Komisija predstavila za proračunsko leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Ta predlog spremembe proračuna je smiseln, če upoštevamo, da so sredstva iz Solidarnostnega sklada namenjena za odpravo posledic zemeljskih plazov in hudih poplav zaradi nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Po preverjanju, ali prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala, da se uporabi Solidarnostni sklad v znesku 182,4 milijona EUR za spoprijemanje z dogodki v teh državah. Vendar pa bi opozoril na zamude pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Glede na to, da je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011 uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji, sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Naravne nesreče niso več redkost v Evropi. Zadnji dogodki, kot so bile poplave leta 2010 na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Češki republiki in na Madžarskem, kažejo, da je Solidarnostni sklad bistvenega pomena. Ne uporablja se za poplačilo škod na premoženju posameznikov, temveč predvsem za obnovo infrastrukture. Zato ga je mogoče šteti za ustrezen instrument za refinanciranje. Zlasti v državah, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska in Romunija, je prišlo do obsežnih nesreč, neposredna škoda pa je presegala običajni prag za v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Zaradi tega sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo se nanaša na predlog spremembe proračuna št. 1/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011, katerega namen je uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Edini namen predloga spremembe proračuna št. 1/2011 je, da se sprememba proračuna uradno vključi v proračun za leto 2011. Navedeni razlogi v celoti opravičujejo to spremembo proračuna, zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za predlog spremembe proračuna, katerega namen je odzvati se na uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Mi smo se vzdržali. Poročilo se nanaša na prenos plačil za uporabo Solidarnostnega sklada EU za poplave leta 2011 na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Češki republiki, na Hrvaškem in v Romuniji. Strinjamo se, da je treba nujno uporabiti sredstva, ne pa tudi s predlaganim načinom financiranja (prek „negativne rezerve“).

 
  
  

Poročilo: Reimer Böge (A7-0114/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram to poročilo, katerega namen je zagotoviti pomoč EU iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo po poplavah v maju in juniju 2010, ki so prizadele ta območja in njihovo prebivalstvo. EU mora ostati organizacija, ki izkazuje solidarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom o dodelitvi finančne pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev v okviru letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Mislim, da je na splošno treba Solidarnostni sklad EU uporabiti čim prej po naravni nesreči in da bi bilo treba prošnje za finančno pomoč obravnavati na učinkovit in hiter način, tako da je mogoče zagotoviti nujno finančno pomoč državam, ki so utrpele naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) je zagotoviti hitro, učinkovito in prožno pomoč prebivalcem države članice ali države, ki se pogaja o pristopu, v primeru hude naravne nesreče.

Sklad dopolnjuje javne sklade držav članic za izredne razmere, zlasti za nujna popravila infrastrukture, začasno zatočišče in nujne storitve za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva kot tudi čiščenje območij, ki so jih prizadele nesreče. Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo so leta 2010 prizadeli nalivi, ki so povzročili hude poplave, zaradi katerih je nastala velika škoda v teh državah. Po nesrečah so zadevne države zaprosile za pomoč iz EUSF. Ker so bili pogoji za upravičenost, določeni v ustreznih predpisih, izpolnjeni, je bila uporaba EUSF odobrena, da bi ublažili bolečino, trpljenje in škodo ljudi, ki so jih omenjene nesreče prizadele. Zaradi teh razlogov sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki.(PL) Poplave, ki so lani prizadele države na vzhodu Evropske unije, so povzročile ogromno materialno škodo v tako rekoč vseh regijah. Mnoge se še vedno borijo s tragičnimi posledicami poplav. Mnogi ljudje še vedno čakajo na finančno pomoč, ki so jo obljubile oblasti. Huda škoda je nastala predvsem v kmetijstvu, na infrastrukturi, prometnem omrežju in kulturni dediščini. Prizadeti so bili mnogi ljudje, od katerih jih je veliko izgubilo vse imetje. Samo na Poljskem so neposredne izgube ocenjene na skoraj 3 milijarde EUR. To je torej bistveno več kot prag za uporabo Solidarnostnega sklada. Podobne razmere so tudi v drugih državah, ki so zaprosile za pomoč iz sklada. Zagotovitev evropskih sredstev, predvidenih v medinstitucionalnem sporazumu, bo znatno pomagala regijam, ki so jih nesreče najbolj prizadele, saj bo omogočila izvajanje del, da se ublažijo učinki naravne nesreče. Odločno podpiram uporabo Solidarnostnega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta o sprostitvi sredstev iz Solidarnostnega sklada EU za srednjeevropske države, ki so jih prizadele lanskoletne poplave. V Češki republiki gre za 125 milijonov CZK za delno odpravo škode, ki so jo povzročile poplave v Severni Moravski lanskega maja in junija. Ker je bila skupna škoda ocenjena na 5 milijard CZK, kar je manj kot 0,6 % češkega BDP, nesreče ni bilo mogoče opredeliti kot „večje naravne nesreče“ v skladu z evropskim pravom, za katero je pomoč iz Solidarnostnega sklada tako rekoč zajamčena. Zato je bilo treba zaprositi za izjemo za Češko republiko na podlagi dejstva, da je naše ozemlje prizadela ista naravna nesreča kot sosednjo Poljsko, kjer so bile posledice bolj uničujoče. V prvotnem predlogu resolucije Evropskega parlamenta je bila samo Poljska omenjena kot prizadeta država in šele ko sem poudaril, da so poplave prizadele tudi druge države, se je obseg predloga resolucije razširil na celotno srednjeevropsko regijo. Vesel sem, da se je češka vlada po začetni površnosti in oklevanju lotila dejanj in uspela v določenem roku vložiti prošnjo za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada, ki se bo zdaj nedvomno izkazala za zelo koristno.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Glede na znatno škodo, ki so jo povzročile velike naravne nesreče, ki so se zgodile, zlasti na zasebnem premoženju, prometnih omrežjih in kulturni dediščini, in ker ocenjena skupna neposredna škoda v vseh teh državah presega običajni prag za uporabo Solidarnostnega sklada, ki je 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, se strinjam s predlogom sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji po hudih poplavah, ki so te države prizadele maja in junija 2010. Rada bi ponovila, da mora Svet nujno pregledati novo uredbo o Solidarnostnem skladu, ki jo je odobril Parlament, da bo hitrejši in bolj učinkovit.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji je upravičena glede na hude nalive in poplave, ki so prizadele te države in povzročile znatno škodo. Podpora, ki jo je ta odločitev prejela od velike večine v zadevnem parlamentarnem odboru, kaže na široko podporo, ki jo uživa. Obžalujem trpljenje ljudi in upam, da ga bo uporaba sklada ublažila ter pomagala zagotoviti hitrejšo in učinkovitejšo obnovo najbolj prizadetih območij.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Maja in junija 2010 je nad srednjo in vzhodno Evropo divjalo hudo neurje, ki je povzročilo ogromno škodo v nekaterih državah članicah, zlasti zaradi uničenja javne infrastrukture, kmetij, cestnih in železniških omrežij ter javnega in zasebnega premoženja. Poplave na Poljskem so prizadele skoraj celotno državo in povzročile škodo, ki presega 0,85 % bruto nacionalnega dohodka (BND); na Slovaškem so bila zaradi neurja nekatera območja poplavljena, nastali so zemeljski plazovi in poplave, škoda pa je znašala 0,89 % BND; na Madžarskem je škoda znašala 0,73 % BND; v Romuniji je ocenjena na več kot 875 milijonov EUR ali 0,67 % BND; na Hrvaškem presega 153 milijonov EUR (0,6 % BND); v Češki republiki pa znaša 204 milijone EUR (0,6 % BND). Te razmere opravičujejo uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije in so privedle do odobritve prve spremembe proračuna za leto 2011. Ker je to zajeto v predlogu spremembe proračuna, ki je že bil odobren, in glede na mnenje Odbora za regionalni razvoj, se strinjam s stališčem poročevalke o uporabi 182.388.893 EUR za pomoč pri popravilih javne infrastrukture, ki so jo poškodovala neurja v omenjenih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo podpira uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za pomoč šestim državam: Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji. Te države so prizadeli nalivi, ponekod brez primere, obsežne poplave, zemeljski plazovi in blatni plazovi. V štirih državah – na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji – te nesreče veljajo za „velike naravne nesreče“ glede na opredelitev v uredbi EUSF; z drugimi besedami, škoda je ocenjena na več kot 0,6 % njihovega bruto nacionalnega dohodka. Po našem mnenju je uporaba te podpore pomembna in nujna, zato smo glasovali za poročilo.

Ponovno moramo opozoriti na predolgo obdobje med nastankom nesreče, odločitvijo o uporabi EUSF in dejanskim zagotovilom podpore EU prizadetim državam članicam in regijam. V tem primeru so se nesreče zgodile maja in junija 2010. Parlament je ravnokar odobril uporabo EUSF, skoraj leto dni kasneje. Zaradi drugih postopkovnih zahtev bo zdaj denar še kasneje prispel, kamor je namenjen. Zato zagovarjamo, da je treba prilagoditi pravila o uporabi tega sklada, da bo uporaba prožnejša in bolj pravočasna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ki podpira uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za pomoč šestim državam: Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji.

Te države so prizadeli nalivi, ponekod brez primere, obsežne poplave, zemeljski plazovi in blatni plazovi. V štirih državah – na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji – te nesreče veljajo za „velike naravne nesreče“ glede na opredelitev v uredbi EUSF; z drugimi besedami, škoda je ocenjena na več kot 0,6 % njihovega bruto nacionalnega dohodka.

Po našem mnenju je uporaba te podpore pomembna in nujna, zato smo glasovali za poročilo.

Moramo pa opozoriti na predolgo obdobje med nastankom nesreče, odločitvijo o uporabi EUSF in dejanskim zagotovilom podpore EU prizadetim državam članicam in regijam. Omeniti je treba, da so se nesreče zgodile maja in junija 2010. Parlament je ravnokar odobril uporabo EUSF, skoraj leto dni kasneje. Zaradi drugih postopkovnih zahtev bo zdaj denar še kasneje prispel, kamor je namenjen.

Zato zagovarjamo, da je treba prilagoditi pravila o uporabi tega sklada, da bo uporaba prožnejša in bolj pravočasna.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. (SK) Poplave leta 2010 so prizadele obsežna območja v več srednjeevropskih državah. Naravne nesreče so prizadele predvsem Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo. Ljudje, ki živijo na teh območjih, se ne morejo sami spopasti s posledicami poplav. Posledic ne morejo odpraviti z lastnimi sredstvi, kajti proračuni posameznih držav so obremenjeni zaradi gospodarske in finančne krize. Vendar Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada EU v korist prizadetih držav. Vse omenjene države so zaprosile za pomoč sklada, zatem ko so jih spomladi in poleti lansko leto prizadeli in ohromili zemeljski plazovi, poplavni valovi in skoraj neprekinjene padavine.

Naravni elementi so na prizadetih območjih posledično povzročili znatno škodo na javni in zasebni infrastrukturi, cestnem in železniškem prometu, prizadeto pa je bilo tudi kmetijstvo. Velika škoda je nastala tudi na premoženju, stanovanjskih stavbah in kulturnih spomenikih. Zato je primerno, da se prizadetim evropskim državam zagotovi potrebna finančna pomoč, da se bodo lahko spopadle s posledicami naravne nesreče in se čim prej vrnile v normalno življenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, ker je Komisija v predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2011&DocNum=0010" ) obvestila Parlament, da na podlagi vlog za pomoč Poljske, Slovaške, Madžarske, Češke republike, Romunije in države kandidatke Hrvaške v zvezi s hudimi poplavami maja, junija in julija 2010 predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU. Da bi se izognili nepotrebnemu odlašanju pri odobritvi tega ukrepa, ki ga Odbor za proračun namerava čim prej sprejeti, je treba omeniti, da Odbor za regionalni razvoj ne nasprotuje uporabi sredstev Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev zneska 182.388.893 EUR za zadevne države, kot je predlagala Komisija in v skladu s pravili iz medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. (RO) Solidarnostni sklad je instrument, ki je bistvenega pomena za EU. Poleg finančnega vpliva posreduje tudi izraz evropske solidarnosti. Toda Svet nam je ravnokar pokazal, da začenja ta solidarnost enakomerno slabeti. Zdaj nas Svet sili, da zmanjšamo sredstva za zelo pomembne programe, da bi lahko pomagali državljanom, ki so jih že lanskoletne poplave zelo prizadele.

Poleg tega, če pogledamo, katere države članice trenutno zavirajo zamisel Sveta o tem, da bi potrebe sklada pokril „novi denar“, bomo opazili, da so to države, ki so prejele velike zneske v prejšnjih letih.

Unija temelji na zamisli o solidarnosti. Brez nje ne bi mogli oblikovati današnje Evrope niti Evrope jutrišnjega dne.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) V nasprotju z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se nam zdi, da je Solidarnostni sklad, čigar sredstva so namenjena pokritju škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, pristen pokazatelj evropske solidarnosti. Zelo cenim dejstvo, da to poročilo predlaga tudi namenitev sredstev za škodo, ki so jo poplave povzročile na javnem premoženju v Češki republiki. Natančneje, v Severni Moravski, ki jo je lani maja prizadel isti poplavni val, ki je povzročil škodo v celotni regiji srednje Evrope. Dejstvo, da je Češka republika pridobila sredstva za pokritje škode iz Solidarnostnega sklada, cenim še toliko bolj, ker je poplavni val sosednje države prizadel bolj kot Češko republiko.

Toda odškodnina za Češko republiko kljub temu ni bila pozabljena v okviru evropske solidarnosti. Rad bi se zahvalil tudi gospodu Březini in gospodu Tošenovskýju, s katerima sem se uspešno zavzemal za vključitev Češke republike v skupino držav, ki bodo prejele nadomestilo iz Solidarnostnega sklada v povezavi s tem poplavnim valom. Posebna zahvala gre tudi predsedniku Parlamenta gospodu Buzeku, ker je skupaj z nami obiskal prizadeta območja Moravske in osebno podprl pomoč za Češko republiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Leto 2010 so zaznamovale katastrofalne poplave v mnogih evropskih državah, Poljsko sta prizadeli dve. Morali bi pozdraviti izraz solidarnosti Evropske unije za ublažitev učinkov poplav in ukrepe, sprejete za ublažitev grozne stiske prizadetih – ljudi, ki so izgubili velik del ali v mnogih primerih vse svoje imetje, katerih zdravje je bilo prizadeto in so celo izgubili svoje najbližje.

V sklopu zamisli o solidarnosti v časih nuje in trpljenja je treba razmisliti o tem, kako bi preprečili poplave. To bi lahko dosegli z gospodarjenjem z vodami: urejanjem rek, gradnjo zbiralnikov itd. V Kohezijskem skladu moramo veliko več denarja nameniti za okoljske namene za preprečevanje poplav. Podpiram poročilo gospoda Bögeja in pozivam k predlogu o povečanju sredstev v proračunu po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Zelo sem vesela, da se v Evropskem parlamentu sprejemajo tako konstruktivne odločitve. Poslanci, ki prihajajo iz regij, ki so jih prizadele poplave, so si trdo prizadevali za odobritev pomoči Unije in, kot vemo, pot do uspeha ni bila lahka. Zagotovitev 182,4 milijona EUR nadomestila za učinke lanskoletnih poplav je izjemno pomembna, ne samo za regije, ki jih je prizadela naravna nesreča, temveč tudi za ljudi, ki tam živijo.

Poljska in podkarpatska regija sta območji, ki sta bili hudo prizadeti zaradi nesreče, upam pa, da bodo finančna sredstva, namenjena za obnovo infrastrukture, učinkovito uporabljena. Današnja odločitev Parlamenta je končna in začenja postopek za zagotovitev sredstev EU, zato sem glasovala za resolucijo o uporabi Solidarnostnega sklada EU – poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Češkem, Hrvaškem in v Romuniji leta 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podpiram predlog Komisije o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada EU. Na podlagi prošenj za pomoč, ki so jih vložile Poljska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Romunija in država kandidatka Hrvaška v zvezi s katastrofalnimi poplavami maja, junija in julija 2010, predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Rada bi izrazila svoje zadovoljstvo nad današnjim glasovanjem za odobritev uporabe Solidarnostnega sklada EU, da se zagotovi pomoč Poljski, Slovaški, Češki republiki, Madžarski, Romuniji in Hrvaški za tamkajšnje poplave lansko leto.

Čeprav se Parlament in Svet ne strinjata o tehničnem postopku za zagotovitev 182,4 milijona EUR, ki so potrebni za poplačilo škode v državah članicah, je Evropa ponovno dokazala svojo solidarnost z državljani. Strinjam se, da se proračunski presežek za leto 2010 uporabi za „negativne rezerve“, kjer se najdejo potrebna sredstva. Te rezerve so dejansko „računovodska“ metoda, ki jo je treba uporabiti v primeru izrednih dogodkov, ki lahko nastanejo v tekočem finančnem letu.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Solidarnost je glavna lastnost Evropske unije. Na podlagi te solidarnosti se mi zdi poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za poplave, ki so prizadele Poljsko, Slovaško, Češko republiko, Madžarsko, Hrvaško in Romunijo leta 2010, pravočasno in potrebno. Ta solidarnost bo še toliko bolj potrebna, ker podnebne spremembe še naprej povzročajo nesreče povsod po Evropi. V tem pogledu je treba oblikovati strategije, ki bodo pripomogle k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov.

Prizadevanja Evropske unije morajo biti usmerjena v okrepitev ukrepov držav članic za preprečevanje in zmanjšanje vpliva velikih poplav v Evropi, ki so postale vse pogostejše. Med prednostnimi nalogami držav članic v zvezi s tem mora biti ocenjevanje dejavnosti, ki povečujejo tveganje za poplave, in pospešitev odziva, mobilnosti in prožnosti izvedenih posegov. Nenazadnje bi rad poudaril, kako pomembno je, da so državljani obveščeni o ukrepih in načrtih za obvladovanje poplav ter da v njih sodelujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta instrument solidarnosti se je uporabljal v preteklosti – ravno v moji državi, s podporo, ki je bila posredovana Madeiri po hudih nalivih februarja 2010 – zdaj je povsem smiselno, da se uporabi za ublažitev učinkov naravnih nesreč na prebivalce v državah, ki jih prizadenejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Lanskoletni hudi nalivi so povzročili katastrofalne razmere v srednjeevropskih državah. Reke, ki so prestopile bregove, so poplavile ulice in domove. Ljudje so postali obubožani in mnogi so izgubili vse, kar so imeli. Zato sta bili takrat ključni hitra ocena razmer in hitra pomoč. Slovaška, Madžarska, Poljska, Češka republika, Hrvaška in Romunija so zaprosile za pomoč Evropske unije, da bi lahko s črpanjem iz Solidarnostnega sklada pomagale pomoči potrebnim. Zelo sem vesel, da je tudi Evropski parlament uvidel, kakšne so razmere, in nameraval pomagati tem državam. Zato se mi zdi podpora tega predloga sklepa zelo pomembna in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so takrat izrazili svojo solidarnost s sodržavljani srednje Evrope. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Po hudih nalivih avgusta 2010, ki so povzročili, da so reke stopile čez bregove in ljudi prisile, da so zapustili domove, je Češka republika oktobra 2010 zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada. Prag v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka ni bil presežen, večina prebivalstva pa je trpela in gospodarstvo regije je bilo na robu propada. Pomembna področja, kot sta turizem in industrija, so utrpela veliko škodo. Ta pomoč bo pokrila del stroškov takojšnjih ukrepov, ki so potrebni za obnovo poškodovane infrastrukture. Zato podpiram ta predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Lansko poletje so večino romunskega ozemlja prizadele hude poplave in zemeljski plazovi. Škoda je bila ocenjena na blizu 900 milijonov EUR, kar je skoraj 0,7 % BDP Romunije. Pozdravljam pomoč iz Solidarnostnega sklada, ki bo pomagala ublažiti učinek nesreče in preprečiti podobne druge primere. Solidarnostni sklad je eden od značilnih primerov, s katerim lahko našim državljanom pokažemo, kako pomembni so skupni ukrepi na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo skladno z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Poleg predloga za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo je Komisija predložila tudi predlog spremembe proračuna (A7-0115/2011). Iz poročila izhaja, da vse prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002. Zato sem glasovala za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v znesku 105.567.155 EUR za Poljsko, 20.430.841 EUR za Slovaško, 22.485.772 EUR za Madžarsko, 5.111.401 EUR za Češko republiko, 3.825.983 EUR za Hrvaško in 24.967.741 EUR za Romunijo, kar skupaj znaša 182.388.893 EUR za prevzem obveznosti in plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Neposredni stroški poplav, ki so leta 2010 prizadele Poljsko, Slovaško, Češko republiko, Madžarsko, Hrvaško in Romunijo, znašajo 5.512.719.662 EUR. Glasovala sem za to poročilo, da se odobri uporaba 182,4 milijona EUR iz Solidarnostnega sklada EU za te poplave. Nisem se strinjala, da se sredstva črpajo iz „negativne rezerve“, kot je predlagal Svet. Vendar sem glasovala za predlog Sveta, ker mislim, da državljani, ki so bili žrtev poplav, ne smejo postati žrtev medinstitucionalne bitke med državami članicami in Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Razpravljamo o prošnjah za finančno pomoč, ki so jih vložile Poljska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Romunija in Hrvaška (kot država kandidatka), da bi se spopadle z znatno škodo, ki so jo povzročile katastrofalne poplave v teh državah maja, junija in julija 2010. Ker vse te prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, sem glasovala za predlog, da se uporabi Solidarnostni sklad Evropske unije in da se 182.388.893 EUR dodeli omenjenim državam v pričakovanju, da bo ta pomoč morda pospešila obnovo prizadetih območij in ublažila trpljenje tamkajšnjih prebivalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Z veseljem sem glasovala za osnutek sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprostitvi sredstev iz Solidarnostnega sklada EU za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo. Vse te države so lani prizadele hude poplave zaradi nalivov, ki so povzročili zemeljske plazove ter veliko človeških žrtev kot tudi škodo na stanovanjskih stavbah, podjetjih, kmetijskih območjih, cestnih in železniških omrežjih ter drugi infrastrukturi. Čeprav znesek predlagane pomoči predstavlja samo nekaj odstotkov celotne ugotovljene škode za večino držav, je pomoč vseeno znatna v skupnem znesku 182 milijonov EUR. Rada bi poudarila, da je EU ustanovila Solidarnostni sklad, da bi pomagala prebivalcem regij, ki jih prizadenejo naravne nesreče. Rada bi se zahvalila poslancem, ker so podprli to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo skladno s točko 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Komisija je skupaj s predlogom za uporabo sklada za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo predložila tudi predlog spremembe proračuna (št. 1/2011 z dne 14. januarja 2011), da bi v proračun za leto 2011 vnesla sredstva za prevzem obveznosti in za plačila, kot zahteva točka 26 medinstitucionalnega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za to besedilo, ker moramo uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije v imenu teh držav v srednji in vzhodni Evropi, ki so utrpele škodo zaradi poplav leta 2010.

Države, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Hrvaška in Romunija, so utrpele ogromne stroške po nalivih v tem obdobju, ki so povzročili izjemno škodo na njihovi infrastrukturi. Samo na Poljskem sta bili dve zaporedni poplavi njenih velikih rek maja in junija 2010, ki sta povzročili hudo škodo v kmetijskem sektorju, na prometnem omrežju in kulturni dediščini v skupni višini skoraj 3 milijarde EUR. Zdaj je prednostna naloga obnova regij, ki so jih tragični dogodki lani najbolj prizadeli, ki jim bo omogočila, da ponovno zaženejo svoje proizvodne sisteme brez odlašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. (CS) Poplave leta 2010 so prizadele več evropskih držav različno hudo. Na primer, v Češki republiki je bila poplava manjša v smislu območja zemljišč, posledice pa so bile za to državo zares uničujoče, ravno tako kot za Poljsko. Zato sem podprla sprostitev sredstev na podlagi možnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za takšne izjemne razmere. Glasovala sem za sprejetje poročila, tudi za sprostitev sredstev za Češko republiko in Hrvaško, ki sta podobna primera.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Izjemno pomembno je, da EU podpre te države, ki so trpele zaradi naravnih nesreč. Škoda, ki jo je povzročila ta nesreča, presega 2,9 milijarde EUR. Finančna podpora EU bo v pomoč pri obnovi javne infrastrukture, ki je bila poškodovana v nesreči: vodovodi, kanalizacijski sistemi, ceste in mostovi. Skoraj leto dni je minilo od teh poplav. Pomoč je še vedno nujna. Treba bi jo bilo uporabiti hitreje. Zato je treba skrajšati postopke za odobritev finančne pomoči iz Solidarnostnega sklada.

 
  
  

Priporočilo: Luis Manuel Capoulos Santos (A7-0056/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram to poročilo, ker spodbuja odgovoren ribolov v ribolovni coni Komorov na podlagi načela nediskriminacije med različnimi flotami, ki tam lovijo, ob tem pa vzpostavlja dialog o potrebnih reformah. Poročilo podpiram tudi zato, ker predstavlja napredek glede na prejšnji sporazum glede na to, da omogoča odložitev izvajanja protokola v primeru kršitve človekovih pravic. Ker pa je cilj protokola okrepiti partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov, bi rad opozoril na takojšnjo potrebo po okviru, ki spodbuja večje naložbe v sektorju in optimizacijo ribolova malega obsega v sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki.(RO) Podprl sem to poročilo, ker predstavlja zavezo k spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev. Zveza Komori sodi med najmanj razvite države, njeno gospodarstvo pa je močno odvisno od zunanje finančne in tehnične pomoči. Medtem ko so razpoložljivi staleži v Zvezi Komori, večinoma velike pelagične ribe, ocenjeni na 33 tisoč ton letno, je letni ulov lokalnih ribičev približno 16 tisoč ton, kar v celoti porabi lokalni trg. Glavni cilj novega protokola je opredeliti ribolovne možnosti za plovila EU v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju ter nadaljevati sodelovanje med EU in Zvezo Komori, da se v interesu obeh pogodbenic razvija partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v komorski ribolovni coni.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in državami, ki niso članice EU, ki se imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko. Glasoval sem za, ker mislim, da je novi protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Unijo in Komori v interesu obeh pogodbenic. Po eni strani izboljšuje ribolovne možnosti za plovila EU v ribolovni coni Komorov, saj so vse možnosti izčrpanja lokalnih staležev na tem območju izključene. Po drugi strani pa EU dodeljuje sredstva za razvoj sektorske ribiške politike na Komorih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju. Omenjeni protokol se mi zdi pozitiven, ker spodbuja odgovoren in trajnosten ribolov v komorskih teritorialnih vodah ter je v interesu obeh pogodbenic, saj plovilom EU nudi ribolovne možnosti v zameno za pomembno sektorsko podporo skupnosti na otočju Komori.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za priporočilo o ribolovnem sporazumu med EU in Komori, ker se pogodbenici obvezujeta, da bosta spodbujali trajnosten in odgovoren ribolov v komorski ribolovni coni in ker predvideva klavzulo o odložitvi v primeru kršitev človekovih pravic v Zvezi Komori.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Sedanji protokol k Sporazumu o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori, eden od mnogih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ga je podpisala Evropska unija, je potekel 31. decembra 2010. Novi protokol bo sklenjen za triletno obdobje (2011–2013) od začetka veljavnosti sklepa Sveta o začasni uporabi omenjenega protokola in po poteku veljavnega protokola. Namen predloga sklepa je določiti ribolovne priložnosti za plovila Evropske unije na podlagi razpoložljivega presežka staleža kot tudi finančni prispevek ločeno za pravice dostopa in pomoč sektorju.

Novi protokol je v interesu obeh pogodbenic in je namenjen okrepitvi sodelovanja na področju ribolova z uporabo razpoložljivih finančnih instrumentov. Občutiti je bilo potrebo po oblikovanju okvira, ki je naklonjen razvoju naložb v tem sektorju, in optimizaciji ribolova malega obsega. Kot poročevalec tudi jaz mislim, da bi moralo biti Parlamentu omogočeno, da pozorno spremlja, kako se sporazum razvija in spoštuje, naloga Komisije pa mu je to omogočiti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo se osredotoča na predlog sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi pogojev, pod katerimi lahko ribolovna plovila Evropske unije (EU) izvajajo ribolovne dejavnosti v vodah Zveze Komori. V preteklih letih je EU sklenila sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju s številnimi državami, v zameno pa je zagotovila določene finančne prispevke, načeloma namenjene podpori nacionalnih ribiških politik, predvsem za zaščito staležev. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Parlament prevzel večje odgovornost v tem sektorju, zdaj pa moramo dati soglasje novim sporazumom o ribolovu. Ker je protokol med EU in Zvezo Komori potekel 31. decembra 2010, ga je nujno treba obnoviti. Zadevni predlog je v interesu obeh pogodbenic, kar je poročevalec zelo dobro pojasnil, zato sem glasoval za predlog. Škoda je le, da že zamuja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira in Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo podpira novi protokol k Sporazumu o partnerstvu med EU in Komori v ribiškem sektorju, ki bo veljal tri leta in čigar glavni cilj je določiti ribolovne možnosti plovil EU ter finančni prispevek v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju. Ta sporazum se nanaša na pravice dostopa do komorskih voda za okoli 70 evropskih ladij v zameno za finančni prispevek v višini okoli 600 tisoč EUR letno, od česar bo približno polovica namenjena za razvoj ribiškega sektorja te države. Ta država nima tako rekoč nobenih drugih virov; od 800 tisoč prebivalcev Komorov jih je 30 tisoč odvisnih od tega sektorja.

Pri tem so tako imenovani sporazumi o partnerstvu na tem področju doživeli najbolj opazen neuspeh, kar bi moral biti vzrok za premislek in spremembo politike. Dovoljenja za ribolov bodo izdana 45 plovilom za ribolov tunov s potegalkami – od tega jih je 22 francoskih in 22 španskih – in 25 plovilom za ribolov s površinskim parangalom: to je več kot v skladu s trenutno veljavnim protokolom, ki daje dovoljenje 40 plovilom za ribolov tunov s potegalkami in 17 plovilom za ribolov s površinskim parangalom. Portugalska ima še vedno pet plovil za ribolov s površinskim parangalom kot prej. Francija in Španija ostajata največji upravičenki.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem dokumentom, kajti sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se od leta 2004 imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov. Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so bile Parlamentu podeljene večje pristojnosti na področju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju: v skladu s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora zdaj Evropski parlament predhodno odobriti sklenitev sporazuma; ta zahteva nadomešča nekdanji redni postopek posvetovanja. Mislim, da je predlagani novi protokol za sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Zvezo Komori v interesu obeh pogodbenic.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Ribiški sektor v regiji Komorov je zelo poseben. Ulovi lokalnih ribičev redko zadostujejo za potrebe lokalne skupnosti. Vzrok za to je slabo razvita ter, odkrito rečeno, neobstoječa pristaniška infrastruktura in infrastruktura ribiške flote. Ljudje, ki živijo na otokih v tem delu Indijskega oceana, so zelo revni, spopadajo se z brezposelnostjo in, kot je zapisal poročevalec, so v praksi odvisni od finančne pomoči iz tujine. Sporazum o partnerstvu, ki omogoča plovilom iz EU ribolov na komorskem ozemlju v zameno za finančno podporo, bo nedvomno prispeval k okrepitvi gospodarstva te regije. Toda moramo spremljati način porabe teh sredstev, ki morajo ne glede na vse prispevati k izboljšanju razmer v sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Cilj novega protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, je okrepiti partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov. Protokol bo oblikoval okvir, ki bo ugoden za rast naložb v tem sektorju in bo pomagal povečati vrednost proizvodov ribolova malega obsega. Pozdravljam predlog o vzpostavitvi tega novega protokola

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Osnutek priporočila Sveta o oblikovanju protokola, ki določa ribolovne kvote in finančni prispevek, kot opredeljuje partnerstvo v ribolovnem sektorju Zveze Komori, naj bi opredelil vlogo, ki bi jo moral Evropski parlament imeti v postopku pregleda tega sporazuma. Evropa si je od nekdaj prizadevala za sporazume o partnerstvu v ribolovnem sektorju in partnerstvo z Zvezo Komori je v veljavnosti od leta 1988. Cilj novega protokola je določiti ribolovne kvote za ribolovna plovila Unije ob zagotovitvi trajnostnega in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov, povečanja naložb v ribolov malega obsega in okrepitvi njegove dejavnosti. Osnutek sklepa Sveta o projektu zagotavlja, da bosta imeli obe partnerki, Evropa in Zveza Komori, korist od obnovitve sporazuma, toda ker je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe Parlament pridobil posebno vlogo v izvajanju sporazumov, se zdi neizogibno, da moramo na vsaki stopnji do končne odobritve sporazuma opredeliti ukrepe, v katerih bo sodeloval Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se od leta 2004 imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov. Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Novi sporazum nadomešča prejšnji sporazum, ki je potekel 31. decembra 2010. Takšen sporazum omogoča ribolovnim plovilom EU dostop do ribolovnih območij otočja Komori v zameno za finančni prispevek. Velika prednost takega protokola je, da lahko Evropska unija pomaga pri razvoju teh držav. V tem primeru bo več pomoči namenila ribiškemu sektorju, ki bo prejel okoli 50 % prispevanih sredstev. Ne smemo pozabiti, da je okoli 30 tisoč ljudi na Komorih odvisnih neposredno od ribiškega sektorja, zato je ta podpora tako pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Sporazum o ribolovu med Evropsko skupnostjo in Komori je potekel decembra 2010. Novi protokol velja od leta 2011 do leta 2013 in bi se moral izvajati začasno, dokler se postopek za odobritev Evropskega parlamenta ne zaključi. V skladu z osnutkom sporazuma se strani obvezujejo, da bodo spodbujale odgovoren ribolov v ribolovni coni Komorov na podlagi načela nediskriminacije med različnimi flotami, ki lovijo v tej ribolovni coni. Kar zadeva ribolovne možnosti, bodo dovoljenja za ribolov izdana 45 plovilom za ribolov tunov s potegalkami in 25 plovilom za ribolov s površinskim parangalom. V primerjavi s prejšnjim sporazumom vsebuje novi sporazum klavzulo o prekinitvi izvajanja protokola v primeru kršitve človekovih pravic. Mislim, da je treba okrepiti partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov. Zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike.

Ta predlog novega protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in otoki Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju je sestavni del zunanje razsežnosti skupne ribiške politike in v interesu obeh pogodbenic.

Poročilo podaja naslednja priporočila, ki štejejo za pomembna:

• Komisija bi morala Parlamentu poslati sklepe sestankov in dela skupnega odbora iz člena 9 sporazuma kot tudi večletni sektorski program iz člena 7(c) protokola in rezultate letnih ocen;

• Predstavnikom Evropskega parlamenta bi se morala omogočiti udeležba v vlogi opazovalcev na sestankih in pri delu skupnega odbora;

• Komisija bi morala Parlamentu in Svetu pred začetkom pogajanj za obnovitev sporazuma predložiti pregled izvajanja sporazuma;

• Parlament in Svet bi morala biti deležna pravične obravnave, tako kar zadeva pravico do takojšnje in popolne obveščenosti kot tudi v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja mednarodnih ribiških sporazumov in v zvezi s pogajanji za njihovo revizijo.

Iz zgoraj navedenih razlogov sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega protokola je zamenjati protokol, priložen Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je potekel 31. decembra 2010. Glavni cilj novega protokola je opredeliti ribolovne možnosti za plovila EU v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju ter nadaljevati sodelovanje med Evropsko unijo in Zvezo Komori, da se spodbudi oblikovanje partnerskega okvira za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v komorski ribolovni coni. V skladu z novim protokolom bo skupni letni finančni prispevek EU znašal 1.845.750 EUR v celotnem triletnem obdobju. Predviden je tudi razvoj naložb v ribiški sektor z namenom optimizacije ribolova malega obsega. Ker mislim, da je ta predlog za novi protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in otoki Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju v interesu obeh pogodbenic, sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti. Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se od leta 2004 imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov. Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so bile Parlamentu podeljene večje pristojnosti na področju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju: v skladu s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora zdaj Evropski parlament predhodno odobriti sklenitev sporazuma; ta zahteva nadomešča nekdanji redni postopek posvetovanja. Mi zeleni smo zelo kritični do načina izvajanja takšnih sporazumov v preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpisovanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, je ustaljena praksa skupne ribiške politike in s tem osrednji vidik njene zunanje razsežnosti.

V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je vzajemna finančna ureditev EU v veliki meri namenjena podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in dobrega upravljanja virov.

Začetki dvostranskih odnosov v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori segajo v leto 1988. Danes sprejeta resolucija poudarja dejstvo, da bi boljša obveščenost in večji nadzor Evropskega parlamenta na vseh stopnjah pogajanj okrepila partnerstvo in imela pozitiven vpliv na razvoj ribištva. Evropskemu parlamentu in Svetu morajo biti zagotovljeni enaki pogoji, tako kar zadeva pravico do takojšnje in popolne obveščenosti kot tudi v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja mednarodnih ribiških sporazumov in v zvezi s pogajanji za njihovo revizijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Ribiška flota EU deluje povsod po svetu. Dvostranski odnos med današnjo EU in Zvezo Komori sega v leto 1988. Sedanja revizija Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju iz leta 2006 kot del postopka podaljšanja je privedla tudi do vključitve temeljnih načel trajnostne ribiške politike in odgovorne uporabe ribiških virov v komorski ribolovni coni v sporazum. To ni le dobrodošel napredek, temveč nujnost, če naj EU in njena skupna ribiška politika ostaneta verodostojni. V tem okviru je treba močno podpreti poziv poročevalca, da se Parlament bolj obvešča in da slednji izvaja večji nadzor. Zaradi tega sem glasovala za poročilo.

 
  
  

Priporočilo: Emilio Menéndez del Valle (A7-0067/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Izboljšanje sporazuma o prosti trgovini Euromed lahko prispeva h gospodarski in politični stabilnosti v tej regiji in je korak na poti do utrditve enotnega prostora miru, pravice, enakopravnosti, svobode in demokracije. Oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov je namenjeno zagotavljanju poenostavljenih in učinkovitih odškodninskih postopkov znotraj strogo določenih časovnih okvirov, kar bi povečalo varnost in predvidljivost dvostranskih trgovinskih odnosov in s tem izboljšalo delovanje območja proste trgovine Euromed. Glasovala sem za ta osnutek resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem za reševanje trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo. Predlagani mehanizem je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, ki so skladni s pravili in postopki Svetovne trgovinske organizacije za urejanje sporov. Ta mehanizem bo podprl delovanje območja proste trgovine Euromed, vendar bo predvsem prinesel stabilnost v dvostranske trgovinske odnose med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Vse izboljšave evro-sredozemskih sporazumov pomembno vplivajo na gospodarsko in politično stabilnost držav in prispevajo k neštetim družbenim in demokratičnim uspehom, ki iz njih izhajajo. Zato pozdravljam vsa prizadevanja v to smer. Glede na nepopolno rešitev nekaterih sporov v okviru trgovinskih določb evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Hašemitsko kraljevino Jordanijo se zavedam, da je diplomatski pristop v tem okviru neučinkovit. Zato se zavedam, da je potreben mehanizem za preprosto in učinkovito uporabo sredstev, in se strinjam s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki protokola med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo. Cilj tega protokola je vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov, ki se bo uporabljal za spore v okviru trgovinskih določb evro-sredozemskega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Evro-sredozemski sporazumi vsebujejo določbe za liberalizacijo trgovine z blagom, pravila za reševanje sporov, ki izhajajo iz njih, pa so temeljila izključno na diplomaciji in jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Svet je Komisiji podelil pooblastila, da leta 2006 odpre pogajanja s partnericami v Sredozemlju in se poskusi dogovoriti o mehanizmih za reševanje trgovinskih sporov, ki bi bili oblikovani na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Osnutek sporazuma z Jordanijo je bil parafiran 9. decembra 2009.

Podpiram mehanizem za reševanje sporov in upam, da bo imel bolj odvračalno kot represivno funkcijo. Prav tako upam, da bo Jordanija kos nestabilnosti, ki vlada v regiji, in bo ostala zmerna in zanesljiva partnerica, tako kot je bila med vladavino kralja Huseina in kralja Abdulaha II.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To priporočilo temelji na predlogu sklepa Sveta o sklenitvi protokola med Evropsko unijo in Jordanijo, cilj pa je vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov kot dela evro-sredozemskega sporazuma. Reševanje trgovinskih sporov med državami z diplomatskimi sredstvi na splošno nima vedno želenega učinka. Zato so se v okviru evro-sredozemske regije začela pogajanja med EU in njenimi sredozemskimi partnericami, še zlasti z Jordanijo. Osnutek sporazuma je bil podpisan 9. decembra 2009 na evro-sredozemski ministrski konferenci o trgovini v Bruslju. Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal odnose med državami z vidika proste trgovine in prispeval k politični in gospodarski stabilnosti te regije. Zato pozdravljam novi sporazum in upam, da po začetku njegove veljavnosti med EU ali njenimi članicami in Jordanijo ne po prišlo do kakršnega koli spora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki poskuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavanje držav. Nasprotno pa mehanizem, ki je zdaj predlagan, spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU, katere legitimnost, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je vprašljiva, in režimom kralja Abdulaha, ki še naprej nasilno zatira nastajajoče mirovno mladinsko gibanje, ki zahteva reforme in demokratične svoboščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa mehanizem, ki je zdaj predlagan, spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU, katere legitimnost, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je vprašljiva, in režimom kralja Abdulaha, ki še naprej nasilno zatira nastajajoče mirovno mladinsko gibanje, ki zahteva reforme in demokratične svoboščine.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov je dobrodošlo in bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Poročevalec meni, da lahko te posodobitve sporazumov o prosti trgovini Euromed prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine Euromed.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Preteklost nam dokazuje, da diplomacija pri reševanju različnih sporov, ki obstajajo, ni bila vedno učinkovita. Zato pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Strinjam se s poročevalcem, da lahko te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, pluralizma, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja evro-sredozemskega območja proste trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Vem, da je predlagani mehanizem oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije in glede STO. Dvostranski trgovinski sporazumi morajo vedno biti povsem združljivi z večstranskim trgovinskim sistemom. Komisija mora zagotoviti, da bo izvajanje učinkovito. Nerešeni spori negativno vplivajo na poslovno skupnost. Zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski parlament se s tem poročilom strinja glede oblikovanja standardnega mehanizma za reševanje sporov, ki bo zagotovil poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov, ko bo treba reševati spore med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo, ki bodo posledica trgovinskih določb v evro-sredozemskem sporazumu. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih sredstvih. Takšen pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Vsa ta dejstva so me spodbudila, da sem glasovala za.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma med EU in Jordanijo, katerega cilj je vzpostaviti mehanizem za reševanje sporov v skladu z izpolnjevanjem trgovinskih obveznosti iz evro-sredozemskih sporazumov. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Ta pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, kjer so spori ostali nerešeni ali so bili ovirani. Upam, da bo izvajanje tega standardnega mehanizma za reševanje sporov povečalo varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med EU in Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. (FR) V okviru evro-sredozemskih sporazumov o pridružitvi se trgovinski spori med dvema stranema, Evropsko unijo na eni strani in Jordanijo na drugi, še vedno rešujejo po diplomatskih poteh. Ta rešitev ni niti učinkovita niti pregledna, zato sem glasoval za vzpostavitev standardnega mehanizma za reševanje sporov, saj bo to akterjem na obeh straneh Sredozemskega morja omogočilo trgovanje v varnejšem in bolj predvidljivem okolju. Ta standardni mehanizem temelji na rešitvah, ki jih zagovarja Svetovna trgovinska organizacija v svojem memoranduma o soglasju o reševanju sporov, pa tudi na mehanizmih, vgrajenih v dvostranskih trgovinskih sporazumih, ki jih je nedavno sklenila EU.

Zato bo na koncu dodajanje tega mehanizma vse večjemu številu sporazumov ustvarilo enake pogoje ne le za evropske gospodarske akterje, ampak tudi za njihove partnerje v tretjih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Ta pogajanja izvirajo iz nečesa, kar je bilo dejansko področje, kjer ni bilo zakonodaje, kar pomeni, da ni bilo na voljo nobenih postopkov za reševanje sporov med EU in sredozemskimi državami. Mehanizem za reševanje sporov je oblikovan na standardnih mednarodnih postopkih. Ker je obstoječi pristop v preteklosti pripeljal do nerešljivih težav, sem sledila priporočilu poročevalca.

 
  
  

Priporočilo: George Sabin Cutaş (A7-0066/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem za reševanje trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko. Predlagani mehanizem je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, ki so skladni s pravili in postopki Svetovne trgovinske organizacije za urejanje sporov. Ta mehanizem bo prinesel stabilnost dvostranskih trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Vse posodobitve evro-sredozemskih sporazumov pomembno vplivajo na gospodarsko in politično stabilnost držav in prispevajo k neštetim družbenim in demokratičnim uspehom, ki iz nje izhajajo. Zato pozdravljam vsa prizadevanja v to smer. Glede na nepopolno rešitev nekaterih sporov v zvezi s trgovinskimi določbami evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Maroko se zavedam neučinkovitosti sistema, ki je vzpostavljen na tem področju in ki uporablja diplomatska sredstva. Zato se zavedam, da je potreben mehanizem za preprosto in učinkovito uporabo sredstev, in se strinjam s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na to, da so sedanji predpisi za reševanje sporov odvisni od diplomatskega pristopa in jih zlahka blokira stran, ki ji ne uspe izpolniti svojih obveznosti, menim, da se bosta s sprejetjem tega sporazuma izboljšala varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Marokom, kar bo koristno za podjetja in potrošnike. Sprejetje sporazuma sledi evro-sredozemskemu načrtu za trgovino po letu 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko tako kot drugi sporazumi ne vsebuje ukrepov za reševanje sporov, kar je seveda prispevalo k njihovi manjši zanesljivosti, pričakovanja strank glede poštenih rešitev v primerih spora pa so se zmanjšala. Upam, da bo predvideni mehanizem začel veljati in bo prispeval h krepitvi zaupanja strank, prav tako pa bo Kraljevina Maroko lahko nadaljevala reforme, s katerimi je že začel Hasan II, nadaljeval pa jih je Mohamed VI.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To priporočilo temelji na predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki protokola med Evropsko unijo in Marokom o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov kot dela evro-sredozemskega sporazuma. Reševanje sporov med državami z uporabo diplomatskih sredstev na splošno ni vedno prineslo želenega učinka. Zato so se v okviru evro-sredozemske regije začela pogajanja med EU in njenimi sredozemskimi partnericami, še zlasti z Marokom. Osnutek sporazuma je bil podpisan na evro-sredozemski konferenci o trgovini 9. decembra 2009 v Bruslju in nato potrjen na vrhunskem srečanju EU in Maroka 7. marca 2010. Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal odnose med državami z vidika proste trgovine in prispeval k politični in gospodarski stabilnosti te regije. Zato pozdravljam novi sporazum in upam, da po začetku veljavnosti med EU ali njenimi članicami in Marokom ne bo prišlo do kakršnega koli spora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki poskuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma o prosti trgovini z Marokom, državo, ki še naprej zaseda Zahodno Saharo in izkorišča vire, ki ji ne pripadajo, in ustvarja dobičke: krši mednarodno pravo in saharskemu ljudstvu odreka pravico do samoodločbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Pri tem poročilu gre za spreminjanje sedanjih razmer z vzpostavitvijo mehanizma za reševanje sporov. Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih.

Vendar pa Komisija zdaj predlaga „alternativni“ model, ki ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti vsake posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev.

Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma o prosti trgovini z Marokom, državo, ki še naprej zaseda Zahodno Saharo in izkorišča vire, ki ji ne pripadajo, in ustvarja dobičke: krši pravice saharskega ljudstva in mu odreka pravico do samoodločbe. Zato smo glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podpiram poročevalca, ki predlaga, da Parlament odobri sklenitev tega sporazuma. Dolgotrajni spori negativno vplivajo na poslovno skupnost in končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Državljanski upori proti arabskim tiranom so na drugi strani Sredozemskega morja dvignili veliko prahu. To gotovo ni zadosten razlog, da bi EU zaustavila vzpostavljanje prostotrgovinskega območja, o čemer se je dogovorila z istimi tirani. Poslali smo jasno sporočilo: EU se noče pogajati z arabskimi demokracijami, ki bi se lahko pojavile. To je nesmisel. Glasoval bom proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Preteklost nam dokazuje, da diplomacija ni bila vedno učinkovita pri reševanju različnih obstoječih sporov. Zato pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da lahko te posodobitve sporazumov o prosti trgovini med EU in Marokom prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine med EU in Marokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Doslej je bila ena od nalog diplomatskih služb posredovanje v sporih v zvezi z evro-sredozemskim sporazumom. Zdaj pa se načrtuje uvedba mehanizmov na ravni EU za reševanje sporov in za podporo politično nestabilnim regijam, kot je Maroko, pri vzpostavljanju enotne države, ki bi jo odlikoval mir, razvoj, pravica, enakopravnost, svoboda, raznovrstnost, demokracija in spoštovanje. Glasovanja sem se vzdržal, ker poročevalec ni podrobno opisal, kako bomo lahko zagotovili upoštevanje teh mehanizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Sporazum o liberalizaciji med EU in Marokom naj bi bil simbol razvoja, stabilnosti in gospodarske oživitve severnoafriške regije. Unija ne more in ne sme zamuditi priložnosti, da bi igrala pomembno vlogo pri oblikovanju prenovljene trgovinske politike, pri čemer lahko pomaga državam, ki so jih zajeli socialni in politični nemiri z dramatičnimi posledicami za nacionalna gospodarstva in posledično za naše naložbe v teh območjih.

Z današnjim glasovanjem o vzpostavitvi standardnega mehanizma za ustrezno in učinkovito reševanje sporov, imamo močnejše jamstvo v podporo evropskim naložbam v Maroku, naložbam, ki so ključna za gospodarsko blaginjo v celotni regiji in ki zajemajo skoraj vse sektorje.

Današnje glasovanje prav tako poudarja željo Unije, da se izogne negativnemu učinku na gospodarstva in končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja z odločitvijo za protekcionistične politike, ki še naprej dajejo prednost posebnim interesom in s tem odlagajo ratifikacijo sporazumov, ki so bistveni za ponovno vzpostavljanje ravnovesja in stabilizacijo gospodarskih možnosti na območju, za katero se začenjajo zanimati tudi naši konkurenti, kot so Kitajska in države na Bližnjem vzhodu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Evropski parlament s tem poročilom odloča o odobritvi oblikovanja standardnega mehanizma za reševanje sporov, ki naj bi zagotovil poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov pri sporih, ki so posledica evro-sredozemskih sporazumov med EU in Marokom. Reševanje sporov z diplomacijo ni bilo učinkovito in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Zamude, ki se pojavljajo pri reševanju sporov, negativno vplivajo na podjetja in končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Model predlaganega mehanizma je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, in v Dogovoru o pravilih in postopkih za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije. Komisija mora zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje mehanizma. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki odobrava sklenitev sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma med EU in Kraljevino Maroko, katerega cilj je vzpostaviti mehanizem za reševanje sporov v skladu z izpolnjevanjem trgovinskih obveznosti iz evro-sredozemskih sporazumov. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Ta pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, kjer so spori ostali nerešeni ali so bili ovirani. Upam, da bo izvajanje tega standardnega mehanizma za reševanje sporov povečalo varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med EU in Kraljevino Maroko.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Takšen pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Svet je Komisiji podelil pooblastila, da leta 2006 odpre pogajanja s partnericami in se poskusi dogovoriti o primernem mehanizmu za reševanje sporov. Osnutek sporazuma z Marokom je bil parafiran na evro-sredozemski konferenci o trgovini 9. decembra 2009 v Bruslju in nato potrjen na vrhunskem srečanju EU in Maroka 7. marca 2010. Oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov je dobrodošlo in bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov.

 
  
  

Priporočilo: Gianluca Susta (ALDE) (A7-0068/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Podpiram oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov z Egiptom, ki bo omogočil odpravo neučinkovitosti in zastojev ter sklenitev osnutka sporazuma s to državo. Ta sporazum lahko prispeva h gospodarski in politični stabilnosti v evro-sredozemskem območju, kar bo omogočilo prihodnost, ki bo temeljila na miru, pravici, svobodi, raznovrstnosti in demokraciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem za reševanje trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt. Predlagani mehanizem je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, ki so skladni s pravili in postopki Svetovne trgovinske organizacije za urejanje sporov. Ta mehanizem bo podprl delovanje območja proste trgovine Euromed, predvsem pa bo prinesel stabilnost v dvostranske trgovinske odnose med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem za mehanizem za reševanje sporov, kot je predlagal gospod Susta. Povsem se strinjam, da bi bilo lahko pravilno izvajanje standardnega mehanizma za reševanje sporov nadaljnji korak k vzpostavitvi in učinkovitemu delovanju evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej, kjer je bilo mogoče, potekalo po diplomatskih poteh. Namesto tega potrebujemo zanesljiv postopek, ker ima lahko zavlačevanje trgovinskih sporov negativne učinke za končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Glede na dogajanje v severnoafriških državah ni nobenega dvoma, da vodi pot h gospodarski in politični stabilnosti na teh ozemljih med drugim prek dobro delujočih sporazumov o prosti trgovini v Sredozemlju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Vse posodobitve evro-sredozemskih sporazumov pomembno vplivajo na gospodarsko in politično stabilnost držav in prispevajo k neštetim družbenim in demokratičnim pridobitvam, ki iz nje izhajajo. Zato pozdravljam vsa prizadevanja v to smer. Glede na nepopolno rešitev nekaterih sporov v okviru trgovinskih določb evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Arabsko republiko Egipt se zavedam neučinkovitosti sistema, ki je vzpostavljen na tem področju in uporablja diplomatska sredstva. Zato se zavedam, da je potreben mehanizem za preprosto in učinkovito uporabo sredstev, in se strinjam s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Sedanje razmere v Egiptu lahko morda zasenčijo potrebo, da nadaljujemo s sprejemanjem sporazumov, kot je ta. Vendar pa mora biti egiptovska država ob koncu nemirnih in negotovih časov, kot jih je nedavno doživel Kairo, previdna, da bo ponovno v celoti prevzela vse svoje položaje. Med njimi so odnosi s tujino, zlasti z Evropsko unijo, ki je njena partnerica v evro-sredozemskem sporazumu. Čeprav so za Egipt domnevni prihodnji spori z EU morda zdaj precej nepomembni, pa menim, da sprejetje mehanizmov, ki olajšajo njihovo reševanje v dobro obeh strani, nič ne škoduje. Egipt je neločljivo povezan z zgodovino Evrope in vsega sveta. Upam, da bo imel tako bleščečo prihodnost, kot je bila njegova preteklost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To priporočilo temelji na predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki protokola med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Egipt, katerega cilj je izvajanje mehanizma za reševanje sporov. Ta protokol prevzema poseben pomen v času, ko Egipt dela prve korake k izvajanju demokratičnega režima. Reševanje trgovinskih sporov med državami z uporabo diplomatskih sredstev na splošno ni vedno prineslo želenega učinka. Zato so se v okviru evro-sredozemske regije začela pogajanja med EU in njenimi sredozemskimi partnericami, še zlasti z Egiptom. Na pridružitvenem svetu EU–Egipt, ki je potekal 27. aprila 2010 v Luksemburgu, je bil podpisan osnutek sporazuma. Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal odnose med državami z vidika proste trgovine in prispeval k politični in gospodarski stabilnosti te regije. Zato pozdravljam novi sporazum in upam, da po njegovem začetku veljavnosti med EU ali njenimi članicami in Arabsko republiko Egipt ne po prišlo do kakršnega koli spora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti vsake posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU in režimom diktatorja Mubaraka. Vstaja Egipčanov za demokratične spremembe in v podporo svoji suverenosti ter proti zunanjemu vmešavanju ter skrivnemu sodelovanju režima z interesi imperializma v regiji je pozitiven znak, za katerega upamo, da se bo končal s praktičnim izrazom glede tega in drugih dogovorov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti vsake posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev.

Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU, katere legitimnost, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je vprašljiva, in režimom diktatorja Mubaraka. Vstaja Egipčanov za demokratične spremembe in v podporo svoji suverenosti ter proti zunanjemu vmešavanju ter skrivnemu sodelovanju režima z interesi imperializma v regiji je pozitiven znak, za katerega upamo, da se bo končal s praktičnim udejanjanjem tega in drugih dogovorov.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Mislim, da ima Parlament prav, da ne glede na negotove razmere vztraja pri odobritvi tega sporazuma, ki naj bi podjetjem olajšal delovanje, ne da bi kakor koli politično komentiral sedanjo egipčansko vlado.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Preteklost nam dokazuje, da diplomacija ni bila vedno učinkovita pri reševanju številnih obstoječih sporov. Zato pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da lahko te posodobitve sporazumov o prosti trgovini med EU in Egiptom prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine med EU in Egiptom.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Murphy (GUE/NGL), v pisni obliki. – Glasoval sem proti temu poročilu, saj imam zelo resne pomisleke glede gospodarskega in političnega odnosa EU z državami, ki jih zajema evro-sredozemski sporazum. Vzpostavitev območja proste trgovine bi imela dramatične posledice za delavce v tej regiji. Na podlagi podatkov EU naj bi Egipt izgubil 1,5 milijona delovnih mest. Slabi gospodarski obeti za mlade in jeza proti korupciji in zločinom neznatne diktatorske elite so v središču revolucionarnih gibanj in želja Egipčanov. Nadaljevanje doktrine o prosti trgovini v interesu velikih evropskih podjetij in bogatih elit je več ali manj isto, zato ga je treba zavrniti. Pogajanja o tem dogovoru so vodili predstavniki diktatorskega Mubarakovega režima, ki ga je spodnesel revolucionarni prevrat. Najvišji sloj vojske pa je še vedno tesno povezan z gospodarskimi interesi prejšnjega režima in ne predstavlja zakonitih zahtev in želja delavcev. Trgovinski odnosi morajo temeljiti na potrebah večine prebivalstva in ne na pohlepu neznatnih elit in podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Evropski parlament s tem poročilom odloča o odobritvi oblikovanja standardnega mehanizma za reševanje sporov, ki naj bi zagotovil poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov pri sporih, ki so posledica evro-sredozemskih sporazumov med EU in Arabsko republiko Egipt. Reševanje sporov z diplomacijo ni bilo učinkovito in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Zamude, ki se pojavljajo pri reševanju sporov, negativno vplivajo na podjetja ter na končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Model predlaganega mehanizma so mehanizmi za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije in v Dogovor o pravilih in postopkih reševanja sporov Svetovne trgovinske organizacije. Komisija mora zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje mehanizma. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki je naklonjena sklenitvi sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma med EU in Egiptom, katerega cilj je vzpostaviti mehanizem za reševanje sporov v skladu z izpolnjevanjem trgovinskih obveznosti iz evro-sredozemskih sporazumov. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Ta pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, kjer so spori ostali nerešeni ali so bili ovirani. Upam, da bo izvajanje tega standardnega mehanizma za reševanje sporov povečalo varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med EU in Egiptom.

 
  
  

Priporočila: Emilio Menéndez del Valle (A7-0067/2011) - George Sabin Cutaş (A7-0066/2011) - Gianluca Susta (A7-0068/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to priporočilo in pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Prav tako se strinjam s poročevalcem, da lahko posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, saj je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Takšen pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Te posodobitve sporazumov o prosti trgovini Euromed lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine Euromed. Nerešeni spori negativno vplivajo na poslovno skupnost ter na končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so neposredne tuje naložbe del trgovinske politike EU in posledično sodijo v izključno pristojnost Unije. V obdobju, ko neposredne tuje naložbe pomembno vplivajo na gospodarsko blaginjo držav in regij, bo zanesljiv in učinkovit mehanizem za reševanje sporov pomagal tudi pri reševanju sporov na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Ker pravila za reševanje sporov temeljijo na diplomatskem pristopu in so privedla do razmer, v katerih so bili spori zlahka blokirani, si novi mehanizem za reševanje trgovinskih sporov zasluži našo podporo. Ta mehanizem je oblikovan na podlagi nedavno sklenjenih sporazumov EU in dogovoru o reševanju sporov Svetovne trgovinske organizacije. Osnutki sporazumov z Jordanijo, Marokom in Egiptom že veljajo, kar zajema tudi trgovino in kmetijske proizvode. Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da podpre te sporazume.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasujem za to resolucijo, ker menim, da je bistvenega pomena, da EU zagotovi ustrezen mehanizem za reševanje sporov, ki izhajajo iz izvajanja evro-sredozemskih sporazumov. Svet je Komisiji podelil pooblastila, da leta 2006 odpre pogajanja s partnericami v sredozemski regiji, sporazum pa je bil podpisan šele leta 2009.

Z oblikovanjem standardnega načina reševanje sporov bi morali na koncu poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj določenih časovnih okvirov. Strinjam se z mnenjem poročevalca, ki meni, da je bistveno ponovno pregledati sporazume o prosti trgovini Euromed, da bi prispevali h gospodarski in politični stabilnosti v tej regiji in da bi utrdili enotno področje miru in razvoja. Predlagani način je oblikovan na najnovejših mehanizmih za reševanje sporov v partnerskih sporazumih Evropske unije in STO. V obdobju, ko neposredne tuje naložbe pomembno vplivajo na gospodarsko blaginjo evropskih držav članic, upam, da bo učinkovit mehanizem za reševanje sporov pomagal tudi pri reševanju sporov na tem področju.

 
  
  

Priporočilo: Ryszard Antoni Legutko (A7-0063/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo in bi poudaril, da je to pomemben korak v izvajanju pogajanj med EU in Ukrajino k določitvi poti, ki bo lahko v prihodnje omogočila popoln pristop k EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo. Partnerske države z izvajanjem evropske sosedske politike postopoma dobijo možnost sodelovanja v nekaterih programih Unije in dejavnostih agencij. To je eden od številnih ukrepov, namenjenih spodbujanju reform, modernizacije in prehodu v državah, ki so sosede Evropske unije. Junija 2007 je Svet Evropske unije še enkrat poudaril velik pomen evropske sosedske politike, zato bo ta protokol ustvaril pogoje za sodelovanje Ukrajine v programih EU in ji zagotovil koristi najboljših praks EU, ki prispevajo k razvoju demokratičnih procesov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog poročevalca. Mislim, da bosta obe strani pridobili, če bodo izpolnjene obveznosti, ki jih prevzemata s tem protokolom. Evropska unija bo na svoji vzhodni meji pridobila trdno, stabilno, demokratično partnerko, državljani Ukrajine pa bodo pridobili nekoliko jasnejšo evropsko perspektivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki.(PL) Vse od začetka dela v Evropskem parlamentu močno podpiram želje Ukrajine po članstvu v EU. Ukrajina je ena najpomembnejših partnerk v vzhodni politiki Poljske. Poleg tega se moja država skupaj z Ukrajino pripravlja, da bo drugo leto gostila evropsko nogometno prvenstvo. Da bi dosegli cilje zunanje politike Unije in zaradi varnosti, je izredno pomembno, da vsa EU okrepi sodelovanje z Ukrajino. Mislim, da je podpora mladi demokraciji v Ukrajini ena od naših najpomembnejših zavez. Zato podpiram pospešitev pogajanj o območju proste trgovine in kar najširše sodelovanje Ukrajine v programih Unije. Glasoval sem za resolucijo in s trem izrazil soglasje k sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Ukrajino.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Ta protokol vsebuje okvirni sporazum o splošnih načelih sodelovanja Ukrajine v programih Unije. Vključuje standardne določbe, katerih namen je uporaba v vseh partnerskih državah evropske sosedske politike, s katerimi naj bi takšne protokole sklenili. Po mojem mnenju si Ukrajina prizadeva po svojih najboljših močeh in podpiram sklenitev tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to zakonodajno resolucijo o strinjanju Evropskega parlamenta z osnutkom sklepa Sveta, ki bo podlaga za sklenitev dodatnega protokola k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Ukrajino. Ukrajina bo na podlagi tega protokola lahko sodelovala v programih EU glede podjetij in podjetništva, energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije. V skladu s tem sporazumom bo morala Ukrajina plačati prispevek v splošni proračun EU glede na programe, v katerih želi sodelovati, EU pa bo jamčila, da bodo te programe nadzorovale in revidirale institucije EU. Kot podpredsednik Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino sem prepričan, da bo sklenitev tega protokola dala Ukrajini več priložnosti, da svoje politike uskladi s politikami, standardi in normami, ki jim EU sledi na omenjenih področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) V odnosu med Evropsko unijo in Ukrajino je prihajalo do napredovanja in nazadovanja, kar se je včasih odražalo v strateškem približevanju Ukrajine k sosedi Rusiji ali oddaljevanju od nje. Svet je 18. junija 2007 Komisiji izdal smernice za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih EU z Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Moldavijo, Marokom, palestinsko upravo, Tunizijo in Ukrajino. Mislim, da je sklenitev omenjenega sporazuma zaradi potrebe po jasni določitvi okvira, v katerem bo Ukrajina sodelovala v evropskih programih, pozitivna in zato prispeva k izboljšanju odnosov z Unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska sosedska politika (ESP) zagotavlja postopno odpiranje programov Evropske unije sosednjim državam s cilji spodbujanja njihovih reform, modernizacije in pogosto njihove demokratizacije. Zato je Svet 5. marca 2007 sprejel splošni pristop, ki naj bi „partnericam evropske sosedske politike omogočil sodelovanje v programih in agencijah Skupnosti“. S tem pristopom je Komisija začela pogajanja o okvirnih sporazumih s sosednjimi državami, vključno z Ukrajino, katere dokumentacija je popolna in pripravljena, da jo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije predložijo v odobritev Evropskemu parlamentu. Glasujem za ta Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije ter ga pozdravljam, saj je to še korak naprej k ciljem, ki so usmerjali vzpostavitev skupnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glede na izredno nejasno naravo predloga, ki je bil vložen, nam sprejetje tega sporazuma zastavlja številna vprašanja. Omenja programe, vendar nam ne pove, v katerih programih bo Ukrajina lahko sodelovala in v kakšni obliki bo potekalo takšno sodelovanje, kakšni bodo finančni pogoji in posledice. Omenjene so koristi, ni pa jasno, kaj jih bo zagotovilo.

Menimo, da bi morala sklenitev sporazumov s takšnimi cilji temeljiti na spoštovanju suverenosti držav in njihovih ljudstev, vzajemnem interesu, vzajemnosti in sodelovanju ob upoštevanju posebnosti posamezne države, in da bi morali ovrednotiti, kaj lahko vsaka prispeva k sporazumu z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika. O tem poročilu ni mogoče povedati kaj več, razen tega, da je obžalovanja vredno, da se strinja s sklenitvijo protokola, pri čemer nam niso omogočili, da bi se seznanili z njegovo natančno vsebino in posledicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glede na izredno nejasno naravo predloga, ki je pred nami, nam sprejetje tega sporazuma zastavlja številna vprašanja. Omenja programe, vendar nam ne pove, v katerih programih bo lahko Ukrajina sodelovala in v kakšni obliki bo potekalo takšno sodelovanje, ali kakšne bodo finančne posledice. Omenjena so splošna načela, ki urejajo sodelovanje, vendar pa niso natančno opredeljena. Omenjene so koristi, vendar poročilo ne pojasni, kaj jih bo zagotovilo.

Prepričani smo, da je pri sklepanju sporazumov med suverenimi državami še vedno bistvenega pomena naslednje: spoštovanje suverenosti države in njenega ljudstva, vzajemni interes, vzajemnost in sodelovanje ob upoštevanju posebnosti posamezne države; ovrednotenje, kaj lahko vsaka prispeva k sporazumu z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika.

Obžalovanja vredno je, da smo glasovali za poročilo, ki se strinja z vzpostavitvijo protokola, pri čemer nismo dobili skoraj nič informacij o njegovi vsebini in učinkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to resolucijo o strinjanju Evropskega parlamenta z osnutkom sklepa Sveta, na podlagi katerega bo sklenjen dodatni protokol k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Ukrajino. Ukrajina bo lahko sodelovala v programih EU glede podjetij in podjetništva, energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije. V skladu s tem sporazumom bo morala Ukrajina plačati prispevek v splošni proračun EU glede na programe, v katerih želi sodelovati, EU pa bo jamčila, da bodo te programe nadzorovale in revidirale institucije EU. Ta politika partnerstva in sodelovanja bo dala Ukrajini več priložnosti, da svoje politike uskladi s politikami, ki jim EU sledi na teh področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to tehnično poročilo, ki podpira sodelovanje Ukrajine v programih Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Glasoval sem za osnutek resolucije sklepa Sveta o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije. Ta dokument je del evropske sosedske politike, prav tako izpolnjuje željo Ukrajine po sodelovanju v več sedanjih in prihodnjih programih EU. Poleg tega bo lahko Ukrajina prosila za pomoč Unije, da bo sodelovala v posebnem programu v skladu s splošnimi določbami o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ali na podlagi kakšne druge podobne uredbe, ki zagotavlja zunanjo pomoč. To bo prav tako lahko dalo novih moči romunskim odnosom z Ukrajino. Te vezi moramo pragmatično razvijati, da bodo naši državljani lahko imeli neposredne koristi od naših političnih odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Odnosi med EU in Ukrajino so doživljali dobre in slabe trenutke. Razpoloženje je večinoma časa določala Ukrajina s svojim približevanjem sosedi Rusiji ali oddaljevanjem od nje. Ta protokol bo prispeval k oblikovanju jasnega okvira za sodelovanje Ukrajine v različnih evropskih programih, da v prihodnje odnosi med EU in Ukrajino ne bodo imeli vzponov in padcev, kot so jih doživljali doslej.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Sodelovanje Ukrajine v programih Evropske unije predstavlja pomemben korak za Ukrajino in EU. Pomagalo bo spodbuditi izmenjavo znanstvenih dognanj in raziskav. Razširjeni bodo študentski programi, obe strani pa bosta deležni finančnih, gospodarskih in socialnih ugodnosti. Geografski položaj Ukrajine je pomemben dejavnik in prav tako predstavlja glavno prednost za EU, ki ji bo to omogočilo, da izboljša stike z drugimi vzhodnoevropskimi državami. Zato sem za ta projekt.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za priporočilo, da se Ukrajini omogoči sodelovanje v sedanjih programih EU in v tistih, ki bodo vzpostavljeni v prihodnje, na področjih podjetij, energije, tehnologij in komunikacij. Ta sporazum bo pospešil reformo javne uprave v Ukrajini in uskladitev različnih področij v gospodarstvu države z zakonodajo EU, standardi in primeri dobre prakse. Ukrajina bo v zameno za finančni prispevek k programom imela pravico, da kot opazovalka sodeluje v odborih, ki usklajujejo programe EU. Pobude za programe, ki jih bo predlagala Ukrajina, se bodo upoštevale tako kot tiste, ki jih predlagajo države članice EU. To bo omogočilo postopno približevanje Ukrajine EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino so doživljali vzpone in padce. Svet je 18. junija 2007 pooblastil Komisijo za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih EU z Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Moldavijo, Marokom, palestinsko upravo, Tunizijo in Ukrajino. Bistvenega pomena je vzpostaviti jasen in natančen okvir za sodelovanje Ukrajine v evropskih programih in s tem prispevati k izboljšanju njenih odnosov z Unijo. Zato sem glasovala za osnutek sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13604/2010), ob upoštevanju osnutka Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, sklenjenega 14. junija 1994, o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije (13962/2010), ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členi 114, 168, 169, 172, 173(3), 188 in 192 ter členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0401/2010), ob upoštevanju členov 81, 90(8) in 46(1) svojega poslovnika in ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0063/2011) soglašamo s sklenitvijo protokola.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Sodelovanje držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, v programih in agencijah EU je ena najbolj posebnih oblik sodelovanja teh držav z Unijo. Prizadevati bi si morali, da bi programi, ki jih ponujamo, zagotavljali največjo možno podporo reformam, ki se izvajajo v teh državah, da bi jih približali Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki.(LT) Ta teden v Bruslju poteka 18. krog pogajanj med Ukrajino in EU o podpisu pridružitvenega sporazuma. Proces traja predolgo. Čas je, da podpišemo sporazum, ker je to v interesu EU in Ukrajine. Ukrajina s 46 milijoni prebivalcev potrebuje stabilnost v regiji. Ukrajina se je v zadnjih letih spremenila v politično nogometno igrišče: ne sme biti prisiljena, da izbere med Rusijo in zahodom. Pomembno je, da si države članice EU, še zlasti Litva, dejavno prizadevajo za tesnejše sodelovanje s svojimi vzhodnimi sosedami, čeprav nekatere razlike ostajajo. Sklenitev uspešnega pridružitvenega sporazuma bi spodbudila modernizacijo in reforme v Ukrajini in ji pomagala, da se približa standardom EU.

Kar zadeva pogajanja o območju proste trgovine, si moramo prizadevati za sporazume o tarifnih ponudbah, postopkih obdavčitve energije in trajnostnem razvoju. Liberalizacija pretoka ljudi je prav tako ključnega pomena. Litovci se še spomnijo omejitev potovanj, ki so jih doživljali. Vemo, kaj pomeni živeti na zunanjih mejah Evrope. Pomembno je, da je vprašanje potovanja brez vizumov prednostna naloga številka ena.

 
  
  

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0057/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo, saj je v interesu obeh prizadetih regij, da se vzpostavi pravna podlaga za trgovino med EU in Grenlandijo, ki bo v tem primeru potekala v okviru pravil notranjega trga EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki.(IT) Komisija je leta 2010 Svetu posredovala predlog pravil EU o uvozu ribiških proizvodov, pri čemer je kot pravno podlago uporabila člen 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Strinjam se z razlago, da je treba to dejavnost urediti na zakonodajni podlagi člena 43 skupaj s členom 204 in tako omogočiti revizije po rednem zakonodajnem postopku.

Zgolj leta 2007 je bilo skoraj 87 % izvoza ribiških proizvodov iz Grenlandije namenjenih v EU. Zato vzpostavitve splošnih pravil trgovine z ribiškimi proizvodi, ki izvirajo iz Grenlandije, in njihovega uvoza ni mogoče v celoti prepustiti Komisiji in Svetu, saj bi bilo to v nasprotju z Lizbonsko pogodbo. Zato menim, da bi moral Parlament izraziti svoje mnenje o tako pomembnem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o uvozu ribiških proizvodov iz Grenlandije, katerega cilj je uporabiti pravila notranjega trga za ta uvoz, ko bo Grenlandija zagotovila prenos evropske zakonodaje, in sicer zakonodaje o zdravju živali in varni hrani. Vendar pa menim, da je treba prilagoditi pravno podlago predloga, da bo besedilo imelo obliko uredbe in ne sklepa Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Ta predlog določa splošna pravila trgovine med EU in Grenlandijo, med drugim z ribiškimi proizvodi, živimi školjkami, iglokožci, plaščarji, morskimi polži in njihovimi stranskimi proizvodi. Države članice bi morale odobriti uvoz proizvodov iz Grenlandije v skladu z zakonodajo Unije o notranji trgovini. Za uvoz proizvodov v Unijo bodo veljali številni pogoji, vključno z učinkovitim prenosom in uporabo veljavnih predpisov, vzpostavljenih v zakonodaji Unije glede zdravja živali in varne hrane. Tako kot poročevalka menim, da bi morali predlagano besedilo sprejeti po običajnem zakonodajnem postopku in da bi moral Parlament v prihodnje uveljavljati svoje pravice v podobnih primerih.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Izvoz ribiških proizvodov Grenlandije predstavlja okrog 82 % njenega celotnega izvoza, kar je leta 2007 znašalo 255 milijonov EUR. Največji del tega izvoza, 87 %, je bil namenjen EU, natančneje Danski, 97 %. Odbor za pravne zadeve je soglasno sprejel mnenje, s katerim podpira zahtevo, da morajo pravno podlago za predlagani zakonodajni akt tvoriti člena 43(2) in 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo in ne pravna podlaga, ki jo je izbrala Komisija: to je člen 203 PDEU. Glede na to, da gre za pravno vprašanje in ne za vsebino predloga resolucije, in glede na pridobljeno soglasje se strinjam z njegovim sprejetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Obsežna razprava v zvezi s tem poročilom je postranska k vprašanju motivacije. Predvsem Odbor za ribištvo Evropskega parlamenta je izrazil nestrinjanje s pravno podlago, ki jo je izbrala Komisija za predložitev tega predloga: člen 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki predvideva, da Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom preuči „določbe glede podrobnih pravil in postopka pridruževanja držav in ozemelj k Uniji“. Odbor za ribištvo je menil, da bi bilo treba kot pravno podlago sprejeti člena 43(2) – po rednem zakonodajnem postopku ali zakonodajnem soodločanju – in 204 PFEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

To stališče je podprlo mnenje Odbora za pravne zadeve. Pomembno vprašanje, ki bi moralo predstavljati vsebino poročila, ostaja na robu: opredelitev pravil, ki bi veljala za uvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije v EU. Glavni ribiški izvoz Grenlandije so kozice (59 %), grenlandska morska plošča (23 %), trska (9,5 %), raki (1,9 %), pokrovače (1,4 %) in ikre (1,3 %).

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospe Fraga, ki Grenlandiji omogoča izvoz ribiških proizvodov v EU, čeprav ni njena članica. Ko je Grenlandija pridobila precejšnjo avtonomijo in se odločila proti ES, so se morali o svojem izstopu pogajati. Ta precedens postavlja na laž trditve, da bi notranja širitev EU zahtevala, da nove neodvisne države EU ponovno zaprosijo za članstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo o predlogu sklepa Sveta o določitvi pravil za uvoz ribiških proizvodov, živih školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in njihovih stranskih proizvodov iz Grenlandije v Evropsko unijo. Vrednost izvoza ribiških proizvodov Grenlandije, ki so predstavljali 82 % njenega celotnega izvoza, je v letu 2007 znašala 255 milijonov EUR, največji del tega izvoza (87 %) je bil namenjen EU, natančneje Danski (97 %). Glavni ribiški izvoz Grenlandije so kozice (59 %), grenlandska morska plošča (23 %), trska (9,5 %), raki (1,9 %), pokrovače (1,4 %) in ikre (1,3 %). Ta sklep vključuje spremembo pravnega okvira, od sklepa Sveta k uredbi Evropskega parlamenta in Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Trgovina z ribiškimi proizvodi, kot so žive školjke, iglokožci, plaščarji, morski polži in njihovimi stranskimi proizvodi, med Grenlandijo in Evropsko unijo v skladu s pravili, ki jih določa zakonodaja Unije, in z drugimi pogoji, je povsem sprejemljiva. Zato ni razloga, da bi nasprotovali vsebini sporazuma. Uvoz teh proizvodov je dobrodošel prispevek k trgovini v Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Trgovinski odnosi med EU in Grenlandijo so po svoji naravi že nekaj let pomembni. Grenlandija od leta 2007 dejansko izvozi 82 % svojih ribiških proizvodov, od tega je bilo 87 % namenjenih na evropski trg. Zato lahko rečemo, da je to pomemben vir za Grenlandijo poleg tega, kar Evropa ponuja v smislu finančne podpore v zameno za ohranjanje ribolovnih pravic v vodah Grenlandije. Evropski parlament je 26. aprila 2010 prosil Odbor za pravne zadeve za mnenje, da bi določili pravno podlago za sklenitev sporazumov z Grenlandijo. Odbor za pravne zadeve je pred kratkim podprl Parlament in potrdil, da je mogoče pravno podlago sporazumov najti, kot je navedeno, v členu 43(2) in členu 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog, ki določa pravila za uvoz ribiških in drugih morskih proizvodov iz Grenlandije v Evropsko unijo. Grenlandija in EU nameravata skleniti sanitarni sporazum glede teh proizvodov, da bo Grenlandija lahko trgovala s tem blagom z EU na podlagi pravil notranjega trga, če bo Grenlandija prenesla sanitarna pravila in predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za področje ribiških proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Z določitvijo pravil za trgovino z ribiškimi proizvodi, živimi školjkami, iglokožci, plaščarji, morskimi polži in njihovimi stranskimi proizvodi, med Grenlandijo in EU je uvoz iz Grenlandije v skladu z zakonodajo EU. Uvoz proizvodov v Unijo mora biti skladen z zadevnimi določbami zakonodaje Unije na področju zdravja živali in varnosti hrane. Zato je sprejetje tega poročila pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Znano je, da nameravata Grenlandija in Evropska unija sanitarni sporazum glede ribjih in ribiških proizvodov za človeško prehrano. Cilj takšnega sporazuma bi bil, da bi Grenlandija lahko trgovala s tem blagom z Unijo na podlagi pravil notranjega trga, če bo Grenlandija prenesla sanitarna pravila in, kjer je primerno, predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za področje ribiških proizvodov. Podpiram ta sporazum in sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Svet se je 26. aprila 2010 posvetoval o tem predlogu z Evropskim parlamentom v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Odbor za ribištvo in Pravna služba Evropskega parlamenta sta izrazila resne pomisleke glede pravne podlage, ki jo je izbrala Komisija, tj. člena 203 PDEU, ter namesto tega kot ustrezno pravno podlago predlagala člena 43(2) in 204 PDEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

Osnutek Komisije je bil spremenjen v skladu s poročilom, o katerem zdaj glasujemo, in s priporočili Odbora za pravne zadeve.

To poročilo si zasluži moj glas, saj je vsekakor zaželeno, da je sprejeto zdaj, na prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Vrednost izvoza ribiških proizvodov Grenlandije, približno 82 % njenega celotnega izvoza, je v letu 2007 znašala 255 milijonov EUR, največji del tega izvoza (87 %) je bil namenjen EU, zlasti Danski (97 %). Glavni ribiški izvoz Grenlandije so kozice (59 %), grenlandska morska plošča (23 %), trska (9,5 %), raki (1,9 %), pokrovače (1,4 %) in ikre (1,3 %).

Svet se je 26. aprila 2010 posvetoval o tem predlogu z Evropskim parlamentom v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 203 PDEU. Odbor za ribištvo in Pravna služba Evropskega parlamenta sta izrazila resne pomisleke glede pravne podlage, ki jo je izbrala Komisija, tj. člena 203 PDEU, ter namesto tega kot ustrezno pravno podlago predlagala člena 43(2) in 204 PDEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

V skladu s tem je Odbor za ribištvo zahteval mnenje Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi. Odbor za pravne zadeve je na seji dne 28. oktobra 2010 soglasno sprejel mnenje, s katerim v celoti podpira zahtevo, da morajo pravno podlago za predlagani zakonodajni akt tvoriti člena 43(2) in 204 PDEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Trenutno med EU in Grenlandijo obstaja poseben sporazum, s katerim Evropska unija ohranja ribolovne pravice v vodah Grenlandije v zameno za finančno podporo.

Grenlandija, ki je bila včasih danska kolonija, je leta 1985 postala povsem neodvisna, vendar je ostala povezana z Evropsko unijo kot eno od čezmorskih ozemelj. Samo leta 2007 so ribiški proizvodi predstavljali 82 % celotnega izvoza Grenlandije, od tega je bilo 87 % namenjenih EU.

Odbor za ribištvo in Pravna služba Evropskega parlamenta sta 26. aprila 2010 izrazila resne pomisleke glede pravne podlage, ki jo je Komisija izbrala za sestavo sporazuma. Upam, da bo sporazum, o katerem smo glasovali, omogočil razširitev uporabe notranjih pravil EU v zvezi z ribiškimi proizvodi, vključno s tistimi iz Grenlandije. Obenem pa je treba vedno upoštevati obstoječe evropske predpise o zdravju živali in varni hrani v ribiški industriji.

 
  
  

Poročilo: Sylvie Guillaume (A7-0085/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s stališčem v tem poročilu, ki upošteva priporočila posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, in ker je to zgolj kodifikacija veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to resolucijo o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah. Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999, vendar kljub že več kot deset let trajajočim naporom za uskladitev azilne zakonodaje obstajajo med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja. Strinjam se z mnenjem, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo. Uskladitev zakonodaje na tem področju sama po sebi ne bo zadostovala, zato bo potrebna tudi okrepitev praktičnega sodelovanja med državami članicami. Očitno je, da je treba za doseganje teh ciljev nemudoma sprejeti reforme, da bo ljudem, ki prosijo za azil v državah članicah EU, zagotovljena učinkovita zaščita. Poslanci evropskega parlamenta z glasovanjem za to resolucijo prispevamo k oblikovanju poštene in učinkovite evropske azilne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Mislim, da so predlogi protislovni. Po eni strani je njihov cilj doseči večjo usklajenost, izboljšati standarde mednarodne zaščite in povečati kakovost in učinkovitost azilnih postopkov. Po drugi strani bo to imelo za posledico neupravičeno upravno breme, s poenostavljenimi sodnimi postopki pa bo večja verjetnost, da bodo sodišča sprejemala prenagljene odločitve, različne skupine ljudi pa bodo brez pravega razloga različno obravnavane, v veliki meri bo lahko omejena tudi suverenost držav članic. Vzdržal sem se glasovanja, ker sem ob tehtanju prednosti in slabosti predloga ugotovil, da nobene niso jasno podprte s prepričljivejšimi razlogi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Ključni cilj Evropske unije na področju azila je povezan z oblikovanjem skupnega prostora zaščite in solidarnosti do leta 2012, ki bi temeljil na skupnem azilnem postopku. Kljub že več kot deset let trajajočim prizadevanjem za uskladitev azilnega sektorja so med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja. Ne glede na to, v kateri državi članici vloži prosilec prošnjo za azil, mora biti ob upoštevanju skupnih standardov deležen enake obravnave po vsej Evropski uniji. Sprejetje trdnega evropskega pravnega okvira je pogoj sine qua non, če želi Unija vzpostaviti ustrezen in učinkovit skupni evropski azilni sistem. Zato bo mogoče skupni sistem oblikovati le z izboljšanjem postopkov in z njimi povezanih jamstev ter z njihovo uskladitvijo. Poleg tega je nujno potrebna temeljita revizija direktive o postopkih, da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, kar bi bilo tako v interesu prosilcev kot držav članic. Rada bi poudarila, da lahko novi spremenjeni predlog Komisije za to direktivo dejansko pomaga doseči večjo uskladitev, izboljšanje standardov mednarodne zaščite in povečanje kakovosti in učinkovitosti azilnih postopkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki.(RO) Kljub že več kot deset let trajajočim prizadevanjem za uskladitev azilnega sektorja so med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja. Takšne razlike niso v skladu s skupnim evropskim azilnim sistemom in ovirajo njegovo izgradnjo. Prav tako so v nasprotju z enim od temeljev dublinskega sistema, ki temelji na domnevi, da so azilni sistemi držav članic med seboj primerljivi. Ne glede na to, v kateri državi članici vloži prosilec prošnjo za azil, mora biti deležen enake ravni zaščite po vsej Uniji.

Če uskladitev zakonodaje sama po sebi ne bo zadostovala za zmanjšanje razlik in bo potrebna tudi okrepitev praktičnega sodelovanja med državami članicami, je sprejetje trdnega evropskega pravnega okvira povsem glavni pogoj, če želi Unija, kot se je k temu že tolikokrat zavezala, vzpostaviti ustrezen in učinkovit skupni evropski azilni sistem. Predlog Komisije bo odpravil napake iz preteklosti, saj je prejšnji pristop k azilu spodbudil vrsto pomanjkljivosti glede postopkovnih jamstev za prosilce za azil.

 
  
MPphoto
 
 

  John Bufton, David Campbell Bannerman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – Poslanci EP iz vrst UKIP smo se vzdržali glasovanja o spremembah tega poročila. Tega nismo storili, ker bi nam bilo vseeno, ampak zato, ker je to razvoj skupne politike priseljevanja in azila po Lizbonski pogodbi. Narodi Evrope ne marajo Lizbonske pogodbe ali skupne politike priseljevanja in azila, zato so zavrnili referendum o Lizbonski pogodbi. Z glasovanjem o teh spremembah bi podprli obstoječo zakonodajo EU (ki je prav tako nočemo) in dlakocepstvo, da bi ugotovili, kateri deli so slabši kot drugi. Zato smo se poslanci EP iz UKIP vzdržali glasovanja o spremembah, odločno pa smo glasovali „proti“ poročilu kot celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to resolucijo za uskladitev različnih nacionalnih sistemov ob hkratni izboljšani zaščiti pravic prosilcev in kakovosti postopkov. Ta resolucija zagotavlja pravno pomoč že od samega začetka postopka ob večjem upoštevanju posebnosti ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki brez spremstva. Obžalujem pa, da si je evropska desnica glede glasovanja na plenarnem zasedanju prizadevala za okrepitev pospešenih postopkov na podlagi predpostavke, da so vsi prosilci za azil potencialni goljufi. Obžalujem, da so bile te spremembe sprejete, ker je to stališče glede azila povsem popačeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – Kot poslanec EP iz vrst UKIP sem proti vsakemu poseganju EU v azilni sistem Združenega kraljestva in proti vsaki direktivi, ki je s tem povezana in bi Združenemu kraljestvu vsilila pravila EU. Zato sem se vzdržal glasovanj o vseh spremembah, ker ne bom dopustil niti tistih, ki se morda zdijo koristne; to je zadeva, o kateri odloča le Združeno kraljestvo. Zato sem glasoval proti spremenjenemu predlogu in proti zakonodajni resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki.(PT) V zadnjem desetletju je bil glede vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema dosežen ogromen napredek. Vendar pa med nacionalnimi predpisi še naprej obstajajo velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja, to pa je treba preseči, če želimo do leta 2012 oblikovati skupni prostor zaščite in solidarnosti, ki bo med drugim temeljil na skupnem azilnem postopku.

Pomemben cilj je, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo. Da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, je pomembna temeljita revizija direktive o postopkih. Pobuda Komisije je na splošno pozitivna, saj omogoča večjo doslednost in usklajenost, izboljšuje standarde zaščite in povečuje kakovost in učinkovitost azilnih postopkov.

Čestital bi poročevalki za njeno delo in predanost, vendar obžalujem, da so nekateri njeni predlogi šli nekoliko predaleč, zaradi česar se na koncu s Svetom ni bilo mogoče dogovoriti o tej pobudi, za katero se zdi, da je nujno potrebna za povečanje učinkovitosti azilnega postopka in preprečevanje zlorab.

 
  
MPphoto
 
 

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki.(FR) Poročilo gospe Guillaume je pomemben korak k pregledu pravil EU o azilu in zaščiti prosilcev za leto 2012. Glede na strašne tragedije, ki so se zgodile, kot je bila nedavna potopitev libijske ladje pri Lampedusi, je ta pregled nujen, še zlasti, če upoštevamo, da so možnosti za pridobitev azila za prosilca v državah članicah lahko zelo različne. S tem besedilom pozivamo Evropsko komisijo, naj v predlagani pregled vključi pravico do brezplačne pravne pomoči od začetka postopka, večje upoštevanje ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki brez spremstva, in časovni okvir za pritožbe. Obžalujem pa, da je evropska desnica na podlagi predpostavke, da so prosilci za azil predvsem potencialni goljufi, sprejela poostritev pospešenih postopkov. Sprejetje poročila gospe Guillaume pa pošilja jasno sporočilo Svetu in Komisiji, da si morata prizadevati, da bodo vsem prosilcem za azil zagotovljeni spodobni in pošteni pogoji ter postopki.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za to poročilo, ker trdim, da ti ukrepi prispevajo k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo pošten in učinkovit. Ti ukrepi neposredno vplivajo na tiste, ki iščejo zaščito, in na sposobnost Evropske unije, da razvije in vzpostavi resnično območje svobode, varnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Evropska unija in države članice si že dolgo prizadevajo za izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema. Lahko je razumeti občutljivost in zapletenost prizadevanj v tej smeri, saj se to vprašanje dotika bistva pristojnosti držav glede tujcev. Komisija pa Parlamentu in Svetu vlaga predloge, katerih namen je zagotoviti ustrezne rešitve težav, ki so bile ugotovljene. Prenova direktive o postopkih, ki jo je 21. oktobra 2009 predlagala Komisija, je del tega procesa izboljšav. Kljub že prehojeni poti smo še daleč od uskladitve, ki si jo številni želimo. Večja uskladitev postopkov in jamstev bo pozitivno prispevala k razjasnitvi postopka, zato se zdi predlagan pregled direktive primeren.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe leta 1999. Decembra 2005 je bila s ciljem uskladitve pravnih postopkov držav članic sprejeta Direktiva Sveta 2005/85/ES o azilnih postopkih, ki je določala pravila za priznanje ali odvzem „statusa begunca“. Z nedavnimi družbenimi in političnimi pretresi, predvsem v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, so vprašanja, povezana s prošnjami za azil v Evropski uniji, spet prišla na dnevni red. Resnica je, da beguncev, ki prečkajo mejo, ne bi smeli preganjati ali jih sprejeti z nezaupanjem. Zato pozdravljam sprejetje tega predloga, ki se je končalo z manihejsko razlago te težave ob priznanju, da je pravica do azila temeljna pravica in jo morajo države članice obravnavati pošteno in pravično. Pozdravljam predloge poročevalke, katerih namen je razviti sistem pravne pomoči, saj so to ranljivi ljudje, ki nimajo učinkovitih zagotovil, izboljšati postopke in dati prosilcem boljše pravice, še zlasti mladoletnim.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog direktive o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah gre v isto smer kot oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema. Kljub temu je treba razumeti, da napredek tega pravnega „usklajevanja“ poteka vzporedno s splošno zunanjo politiko, ki ji sledi Evropska unija, in z njenimi dvoličnimi stališči glede priseljevanja in pomoči za begunce. Razmere v Lampedusi, kjer je na tisoče beguncev brez ustrezne zaščite, to jasno dokazujejo, da ne omenjamo več sto ali tisoč ljudi, ki umirajo v čolnih med prečkanjem Sredozemskega morja, kot se je pravkar spet sramotno zgodilo.

Izredno nas skrbi obseg sedanje težave, še zlasti glede na to, kar se dogaja v resnih oboroženih spopadih, predvsem v Libiji. Prav tako bi poudarili dejstvo, da ta predlog direktive vključuje vidike, ki bodo na koncu omejili pravico do azila in pogoje, ki se uporabljajo zanjo, predvsem pa bodo omejili suvereno pravico države članice, da same izberejo in se odločijo glede azilnih postopkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog direktive o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah, o katerem danes glasuje Evropski parlament, gre v isto smer kot oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema. Kljub temu je treba razumeti, da napredek tega pravnega „usklajevanja“ poteka vzporedno s splošno zunanjo politiko, ki ji sledi Evropska unija, in z njenimi dvoličnimi stališči glede priseljevanja in pomoči za begunce, kot so razmere v Lampedusi, kjer je na tisoče beguncev brez ustrezne zaščite, da ne omenjamo na stotine ali tisoče tistih, ki umirajo v čolnih ob prečkanju Sredozemskega morja.

Izredno nas skrbi obseg sedanje težave, še zlasti glede na to, kaj se dogaja v resnih oboroženih spopadih, predvsem v Libiji.

Prav tako bi poudarili dejstvo, da ta predlog direktive vključuje vidike, ki bodo na koncu omejili pravico do azila in pogoje, ki se uporabljajo zanjo, predvsem pa bodo omejili suvereno pravico države članice, da same izberejo in se odločijo glede azilnih postopkov. Zato je naše stališče glede tega poročila kritično.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Mednarodna zaščita naj bi ljudem, ki so res preganjani v svoji državi, omogočila, da si poiščejo zatočišče v boljših okoliščinah. Vendar pa je poročilo gospe Guillaume kljub nekaterim spremembam, ki so ga pomagale izboljšati, prava spodbuda, da ljudje ta postopek zlorabijo s preobremenjevanjem ustreznih služb in s tem prikrajšajo tiste, katerih primere bi res morali hitro pregledati.

Mladoletniki so ne glede na starost ali resnične okoliščine deležni pomoči, ki je povsem odvisna od dobrohotnosti, kar je povsem neupravičeno; možnosti za uporabo pospešenega postopka so omejene, da bi zavrnili očitno neutemeljene prošnje; pritožbe so samodejno odložilne narave; zahteva po ponovnem pregledu negativnih odločb je postala pravica; komaj kdaj pa se zahteva potrebno sodelovanje prosilca za zaščito, tudi v primeru, ko gre za dokazovanje njegove ali njene istovetnosti ali izvora, kar je vendarle minimalna zahteva za pregled primera.

Prošnje za mednarodno zaščito ne morejo in ne smejo biti sredstvo za izogibanje omejitvenim ukrepom proti neželenemu gospodarskemu priseljevanju. Sramotno je, da Parlament s podelitvijo pretiranih pravic lažnim prosilcem za azil pomaga pri takšnih ukanah.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Čeprav poročilo gospe Guillaume načeloma predstavlja pomemben korak k uresničitvi sistema skupne azilne politike, pa sem glede številnih določb glasoval proti skupini, saj sem menil, da niso resnično odražale zapletenosti in težav, s katerimi se spopada moja država, Malta, ki redno sprejema priseljence. Ob tem pa sem pri končnem glasovanju kljub temu glasoval za celotno poročilo, ki je na koncu vsebovalo številne dobre določbe, ki obravnavajo potrebe in skrbi držav članic. Primer je poziv k takojšnji mobilizaciji finančne, upravne in tehnične podpore za vse države članice, ki prejemajo nesorazmerno veliko število prošenj za azil. Takšna spodbuda je bistvena za vse države članice, predvsem pa za države, kot je Malta, ki so zaradi velikih dotokov priseljencev, ki jih pogosto ne morejo prevzeti, obremenjene z odgovornostmi in zapletenimi zadevami.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) V sredo, 6. aprila 2011, je Evropski parlament sprejel poročilo o tako imenovani direktivi o azilnih postopkih. To glasovanje predstavlja pomemben korak k oblikovanju prave evropske politike o azilu, za katero se že dolgo zavzemamo. Poleg tega je to sprejetje jasen znak, da EU do leta 2012 potrebuje skupni evropski azilni sistem, še zlasti, ker so nedavni dogodki v južnem Sredozemlju in nedavni migracijski tokovi iz Severne Afrike jasno potrdili omejitve sedanjega evropskega sistema. Za verodostojen in učinkovit sistem je nujno potreben pregled direktiv EU. Predvsem sem trdno prepričana, da določbe v zvezi s pospešenim postopkom in zavrnitvijo očitno neutemeljenih prošenj ne bi smele veljati za mladoletnike brez spremstva ali prosilce za azil s posebnimi potrebami, zato sem glasovala za tiste predloge sprememb, ki so to drugače opredelili. Drugič, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je glede na tveganja, ki jih te določbe predstavljajo za prosilce za azil, ostro nasprotovala dodajanju nadaljnjih pogojev za pospešen pregled prošnje za azil, jaz pa globoko obžalujem, da so bile ustrezne spremembe sprejete s tako neprepričljivo večino. In na koncu, glede pojma „varne tretje države“ sem se odločila, da se glasovanja vzdržim.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Bolj si moramo prizadevati za vzpostavitev pravega skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) za leto 2012 z izboljšano zaščito pravic prosilcev in kakovostjo postopkov. Moje poročilo gre v to smer, predvsem z vključitvijo pravice do brezplačne pravne pomoči od začetka postopka, boljšo obravnavo ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki brez spremstva, in časovnim okvirom za pritožbe. Obžalujem, da se je evropska desnica na podlagi predpostavke, da so skoraj vsi prosilci za azil potencialni goljufi, ukvarjala le s poostritvijo pospešenih postopkov, ker je to stališče glede azila povsem popačeno. Po mojem mnenju bodo trdnejši postopki in odločbe ter hitrejša obravnava primerov pomenili, da bo manj pritožb, lažje pa bo ugotoviti, katere prošnje so neutemeljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospe Guillaume zajema pomembna področja zakonodaje in poudarja, da je treba v odnosu do ljudi, ki prosijo za azil, v celoti spoštovati človekove pravice. Moja država, Škotska, še nima nadzora nad priseljevanjem. Vendar so bile politike, ki so jih izvajale zaporedne vlade Združenega kraljestva, precej nečloveške. Ponosen sem, da sem član stranke, ki se dejavno bori proti okrutnemu zapiranju majhnih otrok, ki prosijo za azil.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument, ker mislim, da bi morali izkoristiti to priložnost za razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo pošten in učinkovit. Azilne politike neposredno vplivajo na tiste, ki iščejo zaščito, in na sposobnost Evropske unije, da razvije in vzpostavi resnično območje svobode, varnosti in pravice. Treba je zagotoviti usklajene, poštene in učinkovite postopke na podlagi skupnega evropskega azilnega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Predlog direktive, ki je bil predložen Parlamentu, glede morebitne uvedbe enotnega postopka pri zagotavljanju pravice do azila za 27 držav Unije, je pomemben korak, vendar pa občutljivost vprašanja zahteva skrben in temeljit razmislek. Končni cilj je zagotoviti, da bodo države približale svoje zakonodaje druga drugi v skladu z zavezami iz stockholmske pogodbe s poenostavitvijo in pospešitvijo postopkov. Drug cilj je nuditi visoko raven zaščite prosilcem za azil predvsem z zagotavljanjem hitre odločitve, brezplačne pravne pomoči in dovoljenja za bivanje do dokončne odločbe. Ne glede na dobre namere sem glasoval proti osnutku direktive, ker je nenatančna glede nekaterih tehničnih in postopkovnih vidikov, nekatere opredelitve pa so dvoumne. Pravzaprav je direktiva oblikovana tako, da jo lahko prosilci zlahka zlorabijo. Zato sem se odločil, da te različice besedila ne bom podprl, saj se z njo ne strinjam v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Evropska unija si prizadeva oblikovati skupni evropski azilni sistem, kar je del njenega načrta politike azila. Svoboda gibanja v državah članicah, ki so pogodbenice Schengenskega sporazuma, pa zdaj seveda zahteva, da si usklajeno prizadevamo razumeti vprašanja priseljevanja. Poročilo o priznanju ali odvzemu mednarodne zaščite bo prenovilo sistem, ki obstaja z direktivo 2005/85/ES. Demografski pritiski na Evropo danes zahtevajo, da ta vprašanja obravnavamo z veliko previdnostjo. Poročilo gospe Guillaume teh zadev ne odraža, zato sem mu nasprotovala skupaj s Poslansko skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). V postopkih res pušča preveč nedoločenosti in nejasnosti, kar ustvarja nevarnost, da bo ta zgodovinska pravica zlorabljena. Pojem „družinski člani“ je na primer preširok, tveganja pa zlorabljena. Po šestih mesecih postopkov bo morala zadevna država članica dokazati, da prosilec ni preganjan, s čimer bo naloga za pristojne organe še bolj zapletena. Omejitve glede uporabe pospešenega postopka bodo še povečale vse te težave.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Glede na poročilo so prvi dnevi po prihodu beguncev v Evropo ključnega pomena za opredelitev njihovega statusa, države članice pa morajo do leta 2012 izboljšati svoje azilne postopke prav v tej prvi fazi. Sprejeto poročilo predvsem poziva države EU, naj okrepijo minimalna postopkovna jamstva, zlasti v zvezi s pravico do brezplačne pravne pomoči, pravico do obveščenosti in pravico do osebnega razgovora; naj posebno pozornost namenjajo ranljivim prosilcem, kot so otroci; in sprejetju skupnega seznama varnih tretjih držav v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti poročilu gospe Guillaume, ker vzpostavlja merila za uskladitev azilnih postopkov, ki so glede na trenutno veljavne postopke v naših državah članicah nerealni. Vsekakor želimo skupni azilni sistem, vendar ne za ceno utopične uskladitve. Današnje glasovanje Parlamenta jasno kaže nelagodje, ki se čuti v tem parlamentu. kjer je polovica zavrnila ta demagoški pristop, ker jim je ljubši bolj odgovoren pristop, ki zagovarja sprejetje azilnih sistemov, ki so učinkoviti in izvedljivi v praksi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vse države članice ZN so dolžne ščititi begunce in prosilce za azil. EU pa tega prava ne upošteva, saj od držav članic z mejami EU zahteva, da begunce in prosilce za azil zadržujejo v taboriščih, kjer čakajo na odločitev, ki je še bolj negotova glede na to, da je nezaupanje pravilo, da so se ohranili pospešeni postopki in se je zmanjšalo število uradnikov, ki so zadolženi za te primere.

Po drugi strani pa bi pripomnil, da to besedilo uvaja nekaj pomembnih izboljšav, kot so odprava nesmiselnega pojma „varne izvorne države“, prepoved pridržanja mladoletnikov in pregona na podlagi spolne usmerjenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 na podlagi načel, ki jih je potrdil Evropski svet v Tampereju, od tedaj pa je minilo že več kot 10 let. Cilj prve faze skupnega evropskega azilnega sistema (1999–2005) je bil uskladiti pravne okvire držav članic na podlagi minimalnih standardov. Pred nami je še dolga pot, da bo prišlo do resnične uskladitve, vendar pa se moramo zavedati, da bo skupni sistem mogoče doseči le z izboljšanjem postopkov in z njimi povezanih jamstev ter z njihovo uskladitvijo. Ob tem je nujno potrebna temeljita revizija direktive o postopkih, da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, kar bi bilo v interesu prosilcev in držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Če je cilj resolucije oblikovati dostopen, pošten in učinkovit postopek za odobritev azila, bodo v tem primeru ljudje, ki pričakujejo azil, deležni standardnih jamstev Evropske unije, države članice EU pa bodo lahko razlikovale med prosilci za azil in drugimi priseljenci. Glasoval sem „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V prizadevanjih za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema se posvečamo pravicam prosilcev za azil. Vendar se pri tem zanemarja dejstvo, da ti ljudje po večini niso prosilci za azil, ampak gospodarski migranti, ki po Ženevski konvenciji nimajo pravice do azila in ki so z navajanjem nepravilnih informacij in uporabo palete taktik zavlačevanja jemali čas organom in povzročili stroške več milijard evrov. V nasprotni smeri pa zelo malo napredujemo v zvezi z vračanjem oseb.

Glede na poplavo beguncev iz prenaseljenih regij sveta, od katerih večino spodbudijo gospodarski razlogi, ki težave in spore z območij po vsem svetu prinašajo v Evropo in od katerih se ne zahteva, da v postopku sodelujejo, moramo jasno nasprotovati uvedbi strožjih enostranskih standardov zaščite, kar bo kot magnet pritegnilo prosilce za azil in težavo le še povečalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta predlog, kajti potruditi se moramo po svojih najboljših močeh, da bomo zagotovili evropski azilni sistem, ki bo še učinkovitejši in bo pozitivno vplival na ljudi. Azilne politike so zelo pomembne, saj imajo velik vpliv na sposobnost Evropske unije, da razvije in vzpostavi skupno območje svobode, varnosti in pravice. Predvsem moramo doseči večjo skladnost med azilnimi instrumenti. Postopki morajo biti usklajeni, da bo mogoče ravnati pošteno in učinkovito. Prav tako moramo okrepiti minimalna postopkovna jamstva. Poskrbeti moramo, da bodo prosilcem za azil zagotovljene pravica do obveščenosti, pravica biti zaslišan in pravica do brezplačnega pravnega svetovanja, in da glede teh pravic ne bodo obstajale kakršne koli omejitve. Vsi postopkovni instrumenti morajo biti nediskriminatorni in enotno uporabljeni ob ustreznem upoštevanju minimalnih jamstev pravic in načel. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim prosilcem za azil. Treba je ustrezno zadovoljiti interese otrok in jih zastopati z uporabo potrebnih postopkov. Strinjam se s predlogom o zagotavljanju takojšnjega izgona osebe, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost države članice, ali je bila na silo pregnana iz države zaradi javne varnosti po mednarodnem pravu. Takšna priložnost je zelo pomembna in nujna, ker državam članicam zagotavlja več možnosti, da zaustavijo delovanje terorističnih mrež in sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 na podlagi načel, ki jih je potrdil Evropski svet v Tampereju. V tej smeri je bil dosežen precejšen napredek. Predlog, ki je zdaj predložen, o temeljiti reviziji in prenovitvi direktive o postopkih predstavlja korak naprej. Velike razlike, ki dejansko še vedno obstajajo med nacionalnimi predpisi in različni načini njihove uporabe, so bile povsem nezdružljive s skupnim evropskim azilnim sistemom in so razlog za te spremembe. Cilj skupne evropske azilne politike je, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo za azil. V zvezi s tem se strinjam, da je treba vzpostaviti trden evropski pravni okvir, ki bo omogočil oblikovanje ustreznega in učinkovitega skupnega evropskega azilnega sistema. Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da bo le z izboljšanjem in uskladitvijo postopkov in z njimi povezanih jamstev mogoče pripraviti skupni sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za odlično poročilo kolegice in prijateljice, gospe Guillaume, o postopkih za priznanje ali odvzem azila v Evropi. To besedilo označuje pomemben korak k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012, s čimer bi odpravili nedopustne razmere, v katerih je verjetnost, da bodo prosilca za azil glede na evropsko državo, kjer zaprosi za zaščito, priznali za begunca, med 1 % in 65 %. Parlament se je tako zavzel za večjo pravičnost in učinkovitost pri obravnavi v azilnih postopkih. Predlaga, da vse države upoštevajo ista okrepljena pravila o varstvu pravic in prenovljenih postopkih: brezplačno pravno svetovanje od prvega dne, časovni okvir za pritožbe, posebna pomoč za mladoletnike brez spremstva in hitrejša obravnava primerov. In čeprav obžalujem, da je evropska desnica, ki ima večino v Parlamentu, uspela sprejeti spremembe besedila, ki širijo splošen in pretiran sum v iskrenost prosilcev za azil, toplo pozdravljam sprejetje tega poročila. Žoga je zdaj v rokah tistih držav članic, ki se še niso odločile glede naših predlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Posebej zadovoljen sem, da so se naši desnosredinski kolegi ne glede na svoje splošno stališče o azilu strinjali glede potrebne posebne zaščite. Ob upoštevanju kulturnih posebnosti morajo biti lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci, ki bežijo iz držav, kot so Irak, Uganda, Honduras in Indonezija, deležni posebne zaščite. To je pomemben korak k izpolnjevanju naših zavez v skladu z mednarodnim pravom o azilu. Evropski parlament kaže, da je treba pravila o azilu posodobiti, da bodo odražala stvarnost: V 76 državah so homoseksualna dejanja kriminalizirana, 7 pa jih za to predvideva smrtno kazen (morda jih bo z Ugando kmalu 8). Obžalujem, da druge napredne določbe niso bile sprejete, vendar bo današnje besedilo navsezadnje prineslo več pravičnosti prosilcem za azil, ki so lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci. Danes sprejeto besedilo je uradno stališče Evropskega parlamenta na prvi obravnavi. Pravila o azilu bodo uspešno spremenjena, ko bodo vlade držav EU pregledale besedilo in sklenile sporazum z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Odbor je po letih razprav in po podpisu Lizbonske pogodbe Parlamentu predložil prvi osnutek za skupni azilni postopek držav članic.

Cilj je do leta 2012 oblikovati skupni prostor zaščite in solidarnosti, ki bi temeljil na usklajenih azilnih politikah držav članic kljub trajnim razlikam med nacionalnimi predpisi. Te nacionalne razlike so dejansko neskladne s skupnim evropskim azilnim sistemom in predstavljajo oviro za njegovo uresničitev.

Nova zakonodaja predvsem navaja, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Evropi ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo za azil. Pomembno je, da si prizadevamo za postopno izboljšanje in uskladitev postopkov in učinkovitih jamstev v zvezi z azilom, da bi uvedli skupni evropski sistem. Upam, da bomo v okviru te revizije zagotovili dostopen, pošten in učinkovit postopek, kar bi bilo tako v interesu prosilcev kot potrebne zaščite držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Parlamentarni direktivi o enotnem azilnem postopku smo izrazili prepričljivo nasprotovanje, ker bi z njenim izvajanjem dejansko poteptali suverenost držav članic. Zdi se nam nesprejemljivo, da bi državam članicam preprečili, da zavrnejo azil in ugodno obravnavo neželenih ljudi po vsej Evropski uniji, medtem pa imamo evropske družine, ki niti ne uživajo pravice do stanovanja. Prosilcem za azil je prav tako zagotovljena pravica do povsem brezplačnega pravnega svetovanja, pomoči in zastopanja. Prav tako opredeljuje, da imajo lahko nevladne organizacije dejavno vlogo pri zagotavljanju storitev, informacij o postopkih za pridobitev zaščite, usmerjanju in svetovanju prosilcem za azil, kar naj bi zagotovili na mejnih prehodih ali v sprejemnih centrih. Ne pozabimo, da bodo za vse te ugodnosti plačali evropski davkoplačevalci, zagotavljale pa se bodo ne le beguncem, ampak vsem prosilcem za azil in posledično vsakemu nezakonitemu ali skrivnemu priseljencu, ki bo to zahteval.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti temu poročilu. Gre za izvajanje dobro organiziranega, skupnega in hitrega azilnega postopka v Evropi, ki temelji na enotnih pravnih standardih. Vendar pa bodo spremembe, ki so jih predložili zeleni in socialisti, zagotovile, da lahko tujci bivajo v EU, skoraj nobenih sredstev pa ne bo na voljo za izvajanje nadzora nad njimi. Zato bomo naredili slabo uslugo pravim prosilcem za azil, saj jih bomo uvrstili v skupino z vsemi drugimi priseljenci. Jaz si azilne politike ne predstavljam tako. Azilna politika naj bi bila dejanje človekoljubnosti in solidarnosti. Če bomo tem ljudem zagotovili storitev, nam morajo nekaj ponuditi v zameno, na primer priznavanje in spoštovanje struktur v državi gostiteljici.

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0329/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Turistični sektor je v zadnjem času vse pomembnejši za evropska podjetja in ljudi. Pomembno je, da so statistike za razvoj učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni kar se da zanesljive, saj so orodja, ki podpirajo sprejemanje odločitev v podjetjih in v zasebnem sektorju. Prav tako bi poudaril, da je pomembno, da Komisija pozdravi te predloge, kot so predlagani.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Statistični podatki o turizmu imajo pomembno vlogo pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vendar se ti statistični podatki ne uporabljajo le za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati imajo pomembno vlogo v okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja. Mislim, da je treba turistični sektor Evropske unije okrepiti z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav članic. Pozdravljam cilj posodobitve in optimizacije pravnega okvira za evropsko statistiko turizma, ki bo bolje obravnaval izzive, s katerimi se spopada ta sektor, kot so podnebne spremembe, okoljevarstvene omejitve, svetovna konkurenca, demografska gibanja in sezonska razporeditev gibanj v turizmu. Ta novi skupni okvir za sistematično pripravo evropskih statističnih podatkov o turizmu morajo vzpostaviti države članice, ki zbirajo, obdelujejo in pošiljajo usklajene statistične podatke o ponudbi in povpraševanju. Glasovala sem za to poročilo, ker je turizem pomembna gospodarska dejavnost v Evropski uniji, ki prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) V Evropo prihaja največ svetovnih turistov: letno jo obišče okrog 370 milijonov mednarodnih turistov. Irsko vsako leto obišče 7 milijonov čezmorskih turistov. Turistični sektor je zelo pomemben za evropska podjetja in gospodarstva držav članic. Trenutno je od evropskega turizma odvisnih 1,8 milijona podjetij in 9,7 milijona delovnih mest. V tem sektorju so priložnosti za precejšnjo rast v smislu ekološkega turizma, dediščine, športa in gastronomije. Da bi s temi priložnostmi pridobili največjo vrednost, je treba turistični sektor prav razumeti. Zato podpiram to poročilo o statističnih informacijah in turizmu. Točne informacije o lokalnem, nacionalnem in evropskem turizmu bodo EU pomagale razviti učinkovite politike in spodbuditi turizem v Evropi.

Ker je turizem bistvenega pomena za Irsko in v okviru geografske lokacije države, predvsem pozdravljam, kar poročilo vsebuje o posebnih razmerah na otokih in v najbolj oddaljenih regijah in o razpravi o tistih posebnih primerih v akcijskem okviru EU za evropski turizem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti ter ima lahko pomembno vlogo pri družbeno-gospodarskem vključevanju v podeželskih in manj razvitih regijah. Evropski turistični sektor z okoli 1,8 milijona podjetij, večinoma MSP, zaposluje 5,2 % celotne delovne sile (približno 9,7 milijona delovnih mest). Podpiram cilj Komisije glede opredelitve novega političnega okvira za turizem v Evropi, pri čemer izhaja iz novih pooblastil, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Turistični sektor se srečuje z glavnimi izzivi, kot so povečana svetovna konkurenca, demografska gibanja, podnebne spremembe in okoljevarstvene omejitve, sezonska razporeditev turističnih gibanj ter vse večja uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Mislim, da je treba okrepiti turistični sektor EU z usklajenim delovanjem na ravni EU, kar bo dopolnjevalo pobude držav članic. Ta uredba, katere cilj je vzpostavitev skupnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah, je zelo pomembna, ker bo ob njenem ustreznem izvajanju mogoče ugotoviti resnično stanje v turizmu v državah članicah in se bo mogoče lažje prilagajati spreminjajočim se potrebam turistov.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Turizem je pomemben sektor evropskega gospodarstva z okoli 1,8 milijona podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij, ki zaposlujejo približno 9,7 milijona delavcev. Ocenjuje se, da turistični sektor ustvari več kot 5 % bruto domačega proizvoda EU.

Komisija s predloženim sporočilom (KOM(2010)352) poskuša opredeliti nov politični okvir za turizem v Evropi ob prizadevanjih za okrepitev sektorja z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav članic. Zato je za uspešnost novega političnega okvira treba sprejeti odločitve, ki temeljijo na zanesljivih in primerljivih statističnih podatkih.

To poročilo, ki si zasluži mojo podporo, priznava pomembno vlogo statističnih podatkov za razvoj boljših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj predstavljajo koristna orodja, ki podpirajo postopek sprejemanja odločitev. Prav tako podpirajo vzpostavitev skupnega zakonodajnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Statistični podatki imajo pomembno vlogo pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma in sprejemanju poslovnih odločitev. Podpiram besedilo, ker so spremembe, ki so se v zadnjih letih zgodile v turistični industriji, po eni strani ustvarile potrebo po posodobitvi pravnega okvira za evropske statistične podatke o turizmu. Ko bo predlog sprejet, bo izboljšal pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki.(IT) Poročilo gospoda Simpsona in uredba, na katero se sklicuje, predlagata vzpostavitev skupnega okvira za zbiranje in razpošiljanje evropskih statističnih podatkov o turizmu z zbiranjem podatkov in njihovo obdelavo, ki bi ju izvajale posamezne države članice z usklajenimi statističnimi podatki o turistični ponudbi in povpraševanju ob uporabi zbirnih preglednic, ki se nato elektronsko posredujejo Evropski komisiji (Eurostat). Kljub hvalevrednemu delu poročevalca ne morem glasovati za poročilo, ker ne spreminja obsega dela in zbiranja podatkov, ki je določen v uredbi. Priprava preglednic, ki jih predlaga uredba, je nekako zapletena, zbiranje tolikih informacij pa je po mojem mnenju nepotrebno breme. Zato ne morem podpreti birokratskega bremena in vmešavanja, ki bi ju povzročila ta uredba.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je treba izboljšati evropske politike na področju turizma, predvsem glede na dejstvo, da je evropski turistični sektor nedavno utrpel težke gospodarske razmere. Evropska unija je s spremembo pravnega okvira po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe dobila več pristojnosti, Evropska komisija pa je predstavila predlog o novem političnem okviru za turizem. Cilj tega predloga uredbe je posodobiti in optimizirati pravni okvir za evropsko statistiko turizma, vendar obstaja zaskrbljenost, da predlog ne predvideva uvedbe satelitskih računov za turizem. Satelitski računi za turizem so bistvenega pomena za postopen razvoj celovitih sistemov statističnih podatkov o turizmu in boljše razumevanje resnične vrednosti turizma in njegovega učinka na delovna mesta in gospodarstvo. Poleg tega bi morala Komisija za izboljšanje baze znanja in rast turizma pripraviti program pilotnih študij o turizmu. Te študije bi države članice izvedle prostovoljno, da bi razvili sistem za pripravo podatkov, ki bi kazali učinke turizma na okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Turizem zaseda v več državah članicah, tako kot v moji državi, pomembno mesto v gospodarstvu, ki ima samoumevni potencial za ustvarjanje novih virov prihodkov in gospodarske rasti. Turizem predstavlja tretjo največjo družbenogospodarsko dejavnost v Evropi, ki ustvarja več kot 5 % bruto domačega proizvoda EU. Evropska unija je še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija s 40 % vseh turističnih obiskov na svetu leta 2008.

EU poskuša opredeliti nov politični okvir za turizem s ciljem okrepiti sektor, da bo z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav člani, obravnaval pomembne izzive, kot so podnebne spremembe, demografska gibanja in globalizacija. Urejanje podatkov o turizmu omogoča boljše poznavanje obsega, ki ga predstavlja ta sektor, njegovih značilnosti, značilnosti turistov in različnih potovalnih vzorcev, kar prispeva ne le k ustreznemu oblikovanju politik v sektorju, ampak tudi k boljšemu razumevanju družbeno-gospodarskega pomena tega sektorja.

Zato podpiram posodobitev in optimizacijo sedanjega sistema statističnih podatkov, da bodo lahko ti zanesljivi in primerljivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki.(IT) Ne moremo zanikati, da se je turizem v zadnjem desetletju korenito spremenil, med drugim zaradi tehnološkega napredka. Zato je treba posodobiti zakonodajo o zbiranju podatkov in statistiki.

V zvezi s tem se strinjam s predlogom Komisije glede uvedbe nove uredbe, ki bo nadomestila nekaj zastarelih postavk. Obenem sem po eni strani za spremembe uredbe Parlamenta, zlasti glede potrebe po uvedbi usklajenih statističnih podatkov, ki odražajo zgolj družbene vidike turizma, po drugi pa s svojim stališčem nasprotujem sprejetju ukrepov, ki jih v zvezi s ključnimi vprašanji in za nedoločen čas delegira Komisija.

Prav tako menim, da gre za resno pomanjkljivost, da Komisija ni upoštevala uvedbe satelitskih računov za turizem, saj bi takšni podatki zagotovili popolnejšo sliko o vplivu turizma na trg dela in gospodarstvo.

In na koncu me zelo zanima predlog o uvedbi prostovoljnega zbiranja statističnih podatkov o turizmu glede navad invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo in o poznejši vzpostavitvi pilotnih projektov za izboljšanje udeležbe teh oseb v turizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) V statistični raziskavi, ki je zajela 50 najbolj priljubljenih držav na svetu, je Evropa na sedmem mestu med desetimi najboljšimi počitniškimi območji. To jasno kaže, da ima Evropa velike možnosti za turizem in kulturo, saj še vedno ponuja priložnosti, ki jih je mogoče izkoristiti, vključno za evropske državljane. Menim, da je ena od takšnih priložnosti sodelovanje ne le starejših ljudi, ampak tudi mlajših, družin, ki živijo v težkih okoliščinah, in ljudi z omejeno mobilnostjo v programih socialnega turizma, ki jih je razvila Unija. Vendar so za to potrebni ustrezni statistični podatki, pripravljeni z uporabo skupnih metod zbiranja, katerih namen je razvoj programov, usmerjenih na te skupine turistov v vseh državah članicah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Danes sem glasoval za poročilo o evropski statistiki turizma. Uvedba uredbe, ki bo upoštevala statistične podatke za turizem iz vseh držav članic, je pozitiven korak. Pomen turizma v evropski zakonodaji se je močno dvignil, ko je v skladu z Lizbonsko pogodbo leta 2009 postal njena pristojnost. V nadaljevanju bodo morale države članice za doseganje kakovostnih rezultatov zagotoviti natančnost poslanih statističnih podatkov.

Medtem ko bo usklajevanje na evropski ravni koristno za evropski turistični sektor, pa si morajo vseevropske pobude prizadevati za to, da bodo dopolnjevale pobude in strategije držav članic na področju turizma. EU bo z zagotavljanjem statističnih podatkov lažje pomagala turistični industriji, vključno z MSP, in izboljšala splošno trženje Evrope kot nadvse zaželene turistične destinacije.

Poročilo razlikuje med notranjim in nacionalnim turizmom. Notranji turizem zajema zmogljivosti turističnih nastanitvenih objektov, nacionalni turizem pa zajema vključenost v turizem, vključno z izleti.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da turistična statistika prispeva k razvoju učinkovitejše politike in predstavlja koristno orodje, ki podpira procese sprejemanja odločitev v podjetjih in zasebnem sektorju. Nobenega dvoma ni, da bo ta nova uredba izboljšala pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Glede na podatke v poročilu je Evropa še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija, turizem pa je tretja največja družbenogospodarska dejavnost v EU z okoli 1,8 milijona podjetij, večinoma malih in srednje velikih, 9,7 milijona delovnih mest in proizvodnjo, ki predstavlja 5 % bruto domačega proizvoda EU. Prav zato je to dejavnost, ki jo je treba ustrezno spremljati, urejati in podpreti, še zlasti v posebnem okviru gospodarske oživitve in potrebe po povečani proizvodnji blaga, ki se prodaja.

Medtem ko je to stvarnost v vsej EU, pa je še zlasti pomembno za Portugalsko, ki je država, ki že dolgo vlaga v turizem kot posebej dinamično gospodarsko dejavnost z ogromnim potencialom za rast. V tem okviru in glede na pomen, ki ga ima odlično in realistično poznavanje stvarnosti v turizmu za razvoj ustreznih politik, je pomemben predlog Komisije, katerega namen je posodobiti in optimizirati pravni okvir za evropsko statistiko turizma, o čemer smo danes glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo obravnava področje, ki je temeljno za prihodnost EU: turizem. Kljub krizi, ki je zajela ves svet, in kljub vsem političnim pretresom na številnih območjih sveta je ta sektor po podatkih Svetovne turistične organizacije iz leta 2010 doživel rast v višini 2 %. Turizem na evropski ravni ob nenehni rasti obsega okoli 1,8 milijona podjetij, velika večina jih je malih in srednje velikih podjetij, ki zagotavljajo 9,7 milijona delovnih mest, in je tretja največja družbenogospodarska dejavnost v EU ter ustvari več kot 5 % njenega bruto domačega proizvoda. Poleg tega je Evropska unija še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija s 40 % vseh turističnih obiskov na svetu. Ta dejavnost je bistvenega pomena za uresničitev ciljev strategije 2020. Ta uredba posodablja tisto, ki je sedaj veljavna, še zlasti glede zbiranja in obdelave podatkov o zagotavljanju te dejavnosti in dostopnosti za ljudi z omejeno mobilnostjo, kar je bistveno za pripravo nove turistične strategije EU. Pozdravljam sprejetje tega predloga, ki ne le oblikuje program pilotnih študij, ki naj bi jih izvajale države članice, ampak bo vseboval tudi podatke o kmečkem turizmu in zelenem turizmu, kar zajema več kot 50 tisoč nastanitev, pri čemer veliko večino upravljajo MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Koristnost statistične informacije je odvisna od njene primerljivosti v času in prostoru, kar ima za posledico sprejetje skupnega nabora opredelitev in razvrstitev. V primeru turizma ta sektor vključuje koncepte in opredelitve, ki so dolgo bili nejasni, kar je otežilo pridobivanje zanesljivih in verodostojnih informacij. Zato je treba pojasniti in uskladiti merila in opredelitve, ki bodo omogočili pridobitev primerljivih podatkov. Obstoj teh statističnih podatkov je zelo pomemben za ugotavljanje neposrednega in posrednega vpliva turizma na gospodarstvo, podporo pri načrtovanju in razvoju novih možnosti v turizmu ali za prilagajanje že obstoječih.

Namen predloga, ki je vključen v poročilo, je izboljšati pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z izboljšanim vrednotenjem podatkov. Njegov namen je tudi prilagoditi pravni okvir z uvedbo novih spremenljivk, kot so turistična gibanja na primer v zvezi z enodnevnimi obiski, da bo odražal zadnje spremembe v sektorju. Zato smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Vemo, da je pomembno imeti statistične podatke, čeprav je njihova koristnost odvisna od primerljivosti v času in prostoru, kar ima za posledico sprejetje skupnega nabora opredelitev in razvrstitev.

V primeru turizma gre za koncepte in opredelitve, ki so dolgo bili nejasni, zato je to oteževalo pridobivanje zanesljivih in verodostojnih informacij. Zato je treba pojasniti in uskladiti merila in opredelitve, ki bodo omogočili pridobitev primerljivih podatkov.

Obstoj teh statističnih podatkov je zelo pomemben za ugotavljanje neposrednega in posrednega vpliva turizma na gospodarstvo, podporo pri načrtovanju in razvoju novih možnosti v turizmu ali za prilagajanje že obstoječih.

Namen predloga, ki je vključen v poročilo, je izboljšati pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z izboljšanim vrednotenjem podatkov. Njegov namen je tudi prilagoditi pravni okvir z uvedbo novih spremenljivk, kot so turistična gibanja na primer v zvezi z enodnevnimi obiski, da bo odražal zadnje spremembe v sektorju.

Zato smo glasovali za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacqueline Foster (ECR), v pisni obliki. – Moja skupina je podprla poročilo o statistiki turizma, ki dopolnjuje in posodablja način zbiranja evropskih statističnih podatkov o turizmu, zlasti glede na moderne trende, kot so nizkocenovni leti in kratkoročne počitnice.

Politiki morajo priznati velik pomen turistične industrije za Evropo. Posamezne države članice se zavedajo, da je treba storiti več, da bi pomagali temu sektorju, ki veliko prispeva k gospodarski rasti.

Turizem je na primer eden od največjih sektorjev v Združenem kraljestvu. Neposredno podpira 1,36 milijona delovnih mest – do leta 2010 pa se jih pričakuje 1,5 milijona – in skoraj 3 milijone, če upoštevamo še posredno zaposlovanje. Te številke govorijo same zase!

Združeno kraljestvo želi dejavno in pozitivno sodelovati v razpravah o turizmu na ravni EU in v celoti podpira potrebo po izboljšanju konkurenčnosti evropske turistične industrije in njene zmogljivosti za trajnostno rast. Vendar pa moramo zagotoviti, da ukrepi na ravni EU ne posegajo v načelo subsidiarnosti.

Države članice tekmujejo med seboj, čeprav bi lahko izmenjale najboljše prakse glede nekaterih vprašanj, kot so izboljšanje prometnih povezav po Evropi in drugi ukrepi, ki bi potrošnikom olajšali potovanje.

Naj končam s preprostim sporočilom – obiščite Britanijo!

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki.(DE) Lizbonska pogodba je povečala odgovornost EU za turizem. Ni treba posebej poudarjati, da statistični podatki zagotavljajo temeljne informacije in omogočajo zanimive ugotovitve ne le na ravni EU, ampak tudi na nacionalni in regionalni ravni.

V moji regiji, kjer živi nemško govoreča skupnost v Belgiji, turizem ni le pomembna pristojnost, ampak tudi ključni gospodarski dejavnik. Zato ti statistični podatki predstavljajo pomemben element pri oblikovanju politik. Vendar je prav tako jasno, da morajo različne ravni – regionalna, nacionalna in čezmejna – sodelovati, da bi regije Evrope natančneje opredelile kot turistično lokacijo, še zlasti mejna območja.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je treba opredeliti nov izboljšan okvir politike za turizem v Evropi. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti ter ima lahko pomembno vlogo pri družbeno-gospodarskem vključevanju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih, kot so območja z bogato industrijsko dediščino. Vendar se ti statistični podatki ne uporabljajo le za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati imajo vlogo v širšem okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja. Obravnavati moramo glavne izzive, s katerimi se sektor spopada, kot so povečana svetovna konkurenca, demografska gibanja, podnebne spremembe in okoljevarstvene omejitve, sezonska razporeditev turističnih gibanj ter vse večja uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij med gosti. Turistični sektor EU je treba okrepiti z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav članic. Za uspešno izvajanje novega političnega okvira morajo oblikovalci politik na vseh ravneh upravljanja sprejemati dobro informirane odločitve na podlagi zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost s pozitivnim vplivom na gospodarsko rast in zaposlenost v Evropi, zato je treba posodobiti in optimizirati pravni okvir za evropsko statistiko turizma in s tem okrepiti turistični sektor na ravni EU. Izvajanje omenjenih ukrepov bo posledično povečalo konkurenčnost evropskega turizma in spodbudilo njegovo skladno rast.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Mislim, da bi morali predlog uredbe o evropskih statističnih podatkov o turizmu, o katerem danes glasujemo v tem parlamentu, upoštevati kot zanimivega in tudi zelo koristnega. Turistična industrija je za Evropo vodilni sektor, ki je zelo pomemben za skupnost, ker ima v posameznih gospodarstvih držav članic pomembno vlogo. Turistična industrija ima še vedno precejšnje možnosti v smislu zaposlovanja, zato bi bilo koristno sprejeti ukrepe za spodbujanje boljše organiziranosti, kar bi omogočilo razvoj v polnem obsegu. Vzpostavitev skupnega okvira za zbiranje in urejanje primerljivih in celovitih statističnih podatkov o evropskem turizmu je lahko le v pomoč pri izboljšanju razmer. Razumevanje povpraševanja potrošnikov bo zasebnim in javnim podjetjem omogočilo vključitev, da bodo obravnavala potrebe sektorja in s tem izboljšala uspešnost in konkurenčnost. Podpiram predlagano uredbo, ker mislim, da so enotni evropski statistični podatki, ki so pregledni, zanesljivi in objektivni, učinkovit način podpore te velike industrije, ki je za mojo državo zelo pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki.(RO) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da moramo storiti vse, da ostanemo najbolj obiskana svetovna turistična destinacija. Da bi to dosegli, moramo kar najbolje izkoristiti vse možnosti financiranja. Razvoj trajnostnega, odgovornega, zelo kakovostnega turističnega sektorja zahteva, da se pravni okvir za evropske statistične podatke na tem področju posodobi in izboljša. Če bomo na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov izboljšali kakovost poročanja, nam bodo trdni temelji prinesli koristi, ko bo šlo za sprejemanje odločitev o oblikovanju finančnih politik in instrumentov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki priznava glavno vlogo statistike pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Hkrati so statistični podatki o turizmu koristno pomagalo pri sprejemanju poslovnih odločitev in odločitev v zasebnem sektorju. Zato poročevalec podpira cilj predlagane uredbe glede vzpostavitve skupnega zakonodajnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah. Ko bo predlog sprejet, bo verjetno izboljšal pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z njihovim boljšim potrjevanjem. Poleg tega je treba prilagoditi pravni okvir novim trendom v turistični industriji z uvedbo novih spremenljivk, na primer v zvezi z enodnevnimi obiski.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Turizem je brez dvoma eden od gospodarskih sektorjev z najpomembnejšim razvojnim potencialom. V preteklih desetletjih se je pomen turizma za evropska podjetja in evropske državljane nenehno povečeval. Ocenjuje se, da evropski turistični sektor z okoli 1,8 milijona podjetij, večinoma so mala in srednje velika podjetja, ki zaposlujejo 5,2 % celotne delovne sile, kar je približno 9,7 milijona delovnih mest, ustvari več kot 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Turizem je torej tretja največja družbenogospodarska dejavnost v EU. Poleg tega je Evropska unija še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija, ki je v letu 2008 zabeležila 370 milijonov mednarodnih turističnih obiskov ali 40 % vseh turističnih obiskov na svetu. Vendar pa še vedno obstaja možnost za nadaljnjo rast.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Ni treba posebej poudarjati, da lahko turizem ustvari veliko priložnosti za povečanje zaposlenosti in gospodarske rasti. Turizem ima pomembno vlogo pri družbenogospodarskem vključevanju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih regijah, ki imajo bogato kulturno dediščino. Statistični podatki na tem področju se uporabljajo za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati pa imajo pomembno vlogo v širšem okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja. Povsem se strinjam s poročevalcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Smiselni statistični podatki, ki zagotavljajo odgovore na vprašanja v zvezi z razlogi za uspeh in gibanji v turistični industriji, bi lahko pomagali preprečiti številne zmotne naložbe. Mnoga mesta se leta sprašujejo, zakaj se njihova pričakovanja glede turizma ne izpolnijo po tem, ko so bila izbrana za evropsko prestolnico kulture. Vendar sta omejena razpoložljivost in primerljivost podatkov o turizmu z vidika urbanizma prav tako težava. Navsezadnje, če obstaja možnost za povečanje števila obiskovalcev, je pomembno stvari organizirati tako, da to nima negativnega vpliva na lokalno prebivalstvo.

Turistične napovedi so ob preveč številnih negotovih dejavnikih, nasprotujočih si pričakovanjih in neopredmetenih znamenitostih, kot so posebni podnebni pogoji, postale igra na srečo. Gibljiv delovni čas in varnost vplivata na turizem tako kot družbene spremembe. Na koncu bosta odločilna dejavnika verjetno svetovno gospodarstvo in cena nafte. Tega celo najboljši evropski statistični podatki ne morejo spremeniti in zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki.(LT) Evropski parlament je danes sprejel pomemben dokument o pravnem okviru za evropsko statistiko turizma. Države članice morajo redno zagotavljati sklop podatkov o zmogljivostih in zasedenosti nastanitvenih objektov in o turističnem povpraševanju. S spreminjanjem evropskih potovalnih navad (npr. povečanje letov na kratke razdalje) in s prehodom turizma na nekatere inovacije (npr. rezervacije prej spleta) je treba posodobiti pravni okvir, ki bo urejal zbiranje statističnih podatkov na področju turizma. Vendar je po mojem mnenju posebno pomembna določba, ki jo podpira Evropski parlament in ki se nanaša na zbiranje podatkov o ljudeh z omejeno mobilnostjo in njihov vpliv na sposobnost teh ljudi, da si zagotovijo celovite turistične storitve. Nenehno razpravljamo o izboljšanju kakovosti življenja invalidnih oseb, v to pa moramo vključiti tudi turizem. Šele tedaj bomo lahko učinkovito izvajali turistično politiko in zaščitili pravice potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Poročilo gospoda Simpsona o evropski statistiki turizma je besedilo, ki bo nadomestilo direktivo o tej zadevi, ki je zdaj stara 15 let. Za evropski sistem je prednostna naloga, da se prilagaja sodobnemu času in preoblikuje svoje predpise, še zlasti glede na pomen in nenehen razvoj turističnega sektorja v Evropi v zadnjem desetletju. Zato sem glasoval za poročilo. Glede na nove zahteve v sektorju, ki potrebuje vse podrobnejše, posodobljene in primerljive podatke, je bistveno posodobiti statistiko turizma. Dostop do objektov in storitev za invalidne osebe ter stroški osnovnih dobrin so ključni podatki, ki zahtevajo posodobljene podatkovne zbirke, ki jih uporabniki lahko upoštevajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Turizem ima v EU velik gospodarski pomen, mehanizmi, ki prispevajo k njegovemu spodbujanju, pa so zaželeni in bi jih morali spodbujati. Statistični podatki imajo pomembno vlogo pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Statistični podatki o turizmu so resnično koristno orodje pri sprejemanju poslovnih odločitev in odločitev v zasebnem sektorju. Cilj te uredbe je vzpostavitev skupnega zakonodajnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah. Ta predlog naj bi izboljšal pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z izboljšanim vrednotenjem podatkov. Ta uredba prav tako prilagaja pravni okvir, da bo odražal najnovejše spremembe v turistični industriji z uvedbo novih spremenljivk, na primer v zvezi z enodnevnimi obiski. Iz teh razlogov sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU. Statistični podatki na tem področju so v pomoč pri spremljanju posebnih politik v zvezi s turizmom, hkrati pa so koristne v okviru regionalnih politik in trajnostnega razvoja. V EU sistem statističnega spremljanja turizma ureja direktiva 95/57/ES. Vendar sta se od začetka veljavnosti omenjene direktive turistična industrija in turistično povpraševanje precej spremenila. Komisija je zato z uporabo pooblastil, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba, pripravila nov predlog uredbe, katere cilj je vzpostaviti okvir politike za turizem. Njen cilj je posodobiti in racionalizirati ureditveni okvir, ki bi se uporabljal za evropsko statistiko turizma, da bi se upoštevale najnovejše težnje na tem področju. S tem v zvezi ni treba le okrepiti turistični sektor z usklajenimi ukrepi na ravni EU, ampak tudi oblikovati skupni okvir za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in poročanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah.

Na podlagi zgoraj navedenega glasujem za predlagano uredbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti ter ima lahko pomembno vlogo pri družbenogospodarskem vključevanju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih, kot so območja z bogato industrijsko dediščino. Vendar se ti statistični podatki ne uporabljajo le za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati imajo vlogo v širšem okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja.

Sistem statističnega spremljanja turizma v EU določa Direktiva 95/57/ES o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma. Eurostat objavlja te statistične podatke, ki jih zbirajo in urejajo nacionalni statistični uradi. Za uspešno izvajanje novega političnega okvira morajo oblikovalci politik na vseh ravneh upravljanja sprejemati dobro informirane odločitve na podlagi zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker je turizem pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Turizem ima bistveno vlogo pri družbenogospodarskem razvoju podeželskih območij, ki so pogosto potisnjene ob rob in manj razvite.

V tem okviru statistični podatki ne le spremljajo politike v zvezi s turizmom, ampak so hkrati koristni v širšem okviru regionalnih politik in trajnostnega razvoja. Dokument prav tako obravnava glavne izzive, s katerimi se sektor spopada, kot so povečana svetovna konkurenca, demografska gibanja, podnebne spremembe in okoljevarstvene omejitve, sezonska razporeditev turističnih gibanj ter vse večja uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij med gosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem proti poročilu, ker bi predlagana pravila zahtevala mesečno zbiranje podatkov, da bi merili sezonske vplive ter gospodarske in družbene vidike sektorja, ki ga v glavnem vodijo mala in srednje velika podjetja. Cilj te strategije je pridobiti temeljito poznavanje dinamike, značilnosti in obsega turizma, vendar se mi to zdi pretirano okorno, birokratsko in drago. Poleg tega Komisija prosi za prenesena pooblastila in s tem možnost spreminjanja elementov predloga. Preglednice, ki naj bi jih glede na predlagano uredbo urejali mesečno, so zapletene in zahtevajo zbiranje pretirane količine informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki.(ET) Danes sem glasovala za poročilo o evropski statistiki turizma, o katerem razpravljamo. Mislim, da je to poročilo pomembno glede na vpliv, ki ga ima turistični sektor na gospodarstvo Evropske unije, in glede na delež delovnih mest, ki jih zagotavlja. 1,8 milijona podjetij zaposluje okrog 10 milijonov ljudi, kar znaša približno 5,2 % vseh delovnih mest.

Evropska unija namenja precejšnjo podporo razvoju turizma v različnih regijah, da bi povečala razpoložljivost različnih vrst turizma. Zato moramo imeti natančne in ustrezne statistične podatke za zasebni in javni sektor. Evropsko unijo obišče 370 milijonov tujih turistov letno ali 40 % vseh turistov na svetu. Zato je še pomembneje, da imamo pravočasne in nepristranske statistične podatke. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Turizem je tretja najpomembnejša družbenogospodarska dejavnost v EU, kar pomeni, da je njegova gospodarska razsežnost, kot generatorja delovnih mest, za države članice povsem bistvena. Vendar njegov zasebni vidik ne le krepi podobo, ki jo Evropa predstavlja svetu, ampak prav tako spodbuja evropsko državljanstvo. EU je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe prevzela nove pristojnosti na področju turizma, kot potrjuje člen 195 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta novi pravni okvir omogoča EU, da podpira, usklajuje in dopolnjuje delovanje držav članic in zmanjša upravno breme. Zato glasujem za to poročilo, saj mislim, da je bistvenega pomena, da zainteresirane strani v turističnemu sektorju opremimo z zanesljivimi statističnimi podatki, da se lahko prilagodijo izzivom, s katerimi se spopada evropski turizem.

Evropsko usklajevanje ob učinkovitem sodelovanju držav članic je bistveno za izvajanje tega sistema in za konkretno ovrednotenje konkurenčnosti turistične industrije. Poznavanje obsega tega sektorja, njegovih značilnosti, turističnih profilov, porabe v sektorju ter koristi in/ali težav, ki jih prinaša nacionalnim gospodarstvom, naj bi tvorili del te razširjene študije.

 
  
  

Poročilo: João Ferreira (A7-0017/011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to resolucijo, saj preučuje pomembne ukrepe v zvezi s povečanjem stopenj sofinanciranja za ukrepe na področjih mednarodnih odnosov, upravljanja, zbiranja podatkov, znanstvenih nasvetov ter spremljanja in izvajanja skupne ribiške politike. Ker so znanstvena spoznanja odvisna od trajnostnega razvoja dejavnosti, je povečanje stopenj sofinanciranja v zvezi s primerjavo, upravljanjem in uporabo podatkovnih zbirk pridobitev. Poudariti velja tudi osredotočenost na razvoj ribogojstva z ukrepi za rast skupaj z opazovanje in spremljanjem z okoljskega in zdravstvenega stališča, kar bo omogočilo njegovo vzdržnost. V zvezi z ukrepi za nadzor njihovih voda, ki jih izvajajo nadzorni organi držav članic, naj povem, da bodo ti uspešni le, če se bo vložilo v tehnologijo in nadzorne sisteme, ki bodo učinkovitejši in cenejši. Prav tako naj bi v zvezi z nadzornimi ukrepi za vode preučili višjo stopnjo sofinanciranja kot načina za zagotavljanje večje skladnosti s pravili.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uredba (ES) št. 861/2006 določa finančne ukrepe Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava, kar je pomemben finančni instrument EU na področju ribištva. Od sprejetja te uredbe se je razvilo več elementov zakonodaje.

Komisija predlaga njeno spremembo s ciljem zagotoviti večjo doslednost med vsemi elementi zakonodajnega okvira in pojasnitve področja uporabe nekaterih financiranih ukrepov. Glasovala sem za to poročilo, ker predlaga nekatere spremembe predloga Komisije, kar bo prispevalo k jasnejši zakonodaji. Ti predlogi temeljijo na nedavnih dogodkih v ribiškem sektorju in prihodnjimi obeti, in sicer možnosti povečanja sofinanciranja Unije s 50 % na 60 %, kar predstavlja sredstvo za razvoj ribiškega sektorja na Portugalskem in večji pomen ribogojstva, kar utemeljuje uvedbo možnosti zbiranja, upravljanja in uporabe okoljskih podatkov na tem področju poleg družbenogospodarskih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki.(RO) Podprl sem to poročilo, ker je Uredba (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava pomemben instrument financiranja v zvezi z ribištvom. To je eden od dveh glavnih načinov za vzpostavitev SRP v praksi, drugi pa je Evropski sklad za ribištvo. Tako kot poročevalec menim, da je na splošno vse bolj očitno, da mora upravljanje ribištva temeljiti na posodobljenem znanstvenem poznavanju stanja staležev. To je glavni pogoj za trajnostni razvoj ribištva. Kar zadeva nadzor, zdaj nedvomno obstaja večje zavedanje o njegovem pomenu za prihodnost in trajnost tega sektorja in kot o sredstvu za spodbujanje kulture skladnosti s pravili. Države članice in njihovi nadzorni organi imajo in morajo še naprej imeti osrednjo vlogo pri nadzoru in uveljavljanju nadzornih ukrepov v svojih ozemeljskih vodah. To je ključni način za zagotavljanje skladnosti s pravili in upoštevanja staležev.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo, ki spreminja uredbo (ES) št. 861/2006. Svet je maja 2006 odobril ta pomemben instrument za financiranje ribolova. Zdaj pa moramo ponovno pregledati uredbo, da bi zagotovili doslednost med vsemi elementi zakonodajnega okvira. Prilagajanje času pomeni uporabo novih tehnologij, ki lahko zagotovijo boljše storitve z manjšo porabo gospodarskih virov.

Menimo, da je za boljši odziv na dejanske potrebe primerno pojasniti nekatere člene uredbe in področje uporabe določenih financiranih ukrepov. In na koncu se strinjam s poročevalcem o potrebi po upravljanju ribištva na podlagi posodobljenega in strogega znanstvenega poznavanja virov in po boljšem nadzoru, da bi ribištvo postalo bolj vzdržno.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da pomen ribogojnega sektorja vse bolj narašča. To poročilo je dokaz tega ob poudarjanju „novega zagona strategiji trajnostnega razvoja evropskega ribogojstva“ in ponujanju stvarnih obetov za razvoj tega sektorja. Ustrezno izvajanje spremljanja in nadzora okolja in zdravja pomaga k večji trajnosti tega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o „Finančnih ukrepi Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava“. Vendar obžalujem, da predlog o povečanju stopnje sofinanciranja na področju zbiranja dodatnih podatkov, njihovega upravljanja in porabe do 60 % upravičenih izdatkov ni bil sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Uredba (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006, katere spremembo predlaga Komisija, je uredba o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in na področju pomorskega prava in zagotavlja financiranje naslednjih področij: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje ter spremljanje in izvajanje skupne ribiške politike (SRP). Revizija ne pomeni korenitih sprememb ciljev, vrste financirane dejavnosti ali finančne strukture in proračuna. Vendar poročevalec meni, da je pomembno predstaviti predloge, ki bodo zakonodajo bolj uskladili z nedavnimi gibanji v sektorju in njegovimi prihodnjimi obeti, zlasti glede upravljanja ribištva, ki ga podpira znanstveno poznavanje stanja staležev, in naložb v ribogojstvo.

Zato je predlagano povečanje stopenj sofinanciranja, ki se predvideva v okviru zbiranja osnovnih podatkov, njihovega upravljanja in uporabe. Za to glasujem povsem z nacionalnega stališča, da bi podprl ribiško industrijo v svoji državi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) V tem poročilu gre za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava. Po letu 2006 se je spremenilo več vidikov prej omenjene uredbe, ki so postali zastareli, zato je njihova sprememba upravičena. Ta predlog temelji na veljavni uredbi, njegov namen pa je ohranjanje obalnih dejavnosti s financiranjem modernizacije sektorja, nenazadnje opreme in uvedbe računalniške tehnologije. Glasujem za ta predlog uredbe, ker upošteva spremembe, ki jih je predložila Komisija, in druge prispevke, ki bistveno izboljšajo prejšnjo uredbo, zlasti glede financiranja naložb – kar je bistveno, če želimo imeti točne in sodobne znanstvene podatke, ki nam bodo omogočili predvsem sprejetje ukrepov, ki jih zahtevajo posamezne razmere – in glede povečanih stopenj sofinanciranja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Cenimo, da je Parlament sprejel spremembe predloga uredbe Komisije, ki so v poročilu. Ti predlogi sprememb bodo državam članicam omogočili, da razvijejo raznolike tehnologije, ki se bodo uporabljale v ribiški industriji, skupaj s programsko opremo ali omrežji IT, ki bodo omogočili zbiranje, upravljanje, preverjanje, razčlembo in razvoj načinov vzorčenja ter premik v smeri izmenjave podatkov o ribištvu. Nova možnost financiranja je povezana s študijami v zvezi z odvisnostjo od uvoza ribiških proizvodov. Na področju ribogojstva bo mogoče financirati zbiranje, upravljanje in uporabo okoljskih podatkov, s čimer bi spodbujali spremljanje in nadzor okolja in zdravja, da bi sektor postal bolj trajnosten.

Lahko pa le obžalujemo zavrnitev sprememb, katerih namen je bilo povečanje, čeprav zmerno, najvišje stopnje sofinanciranja Skupnosti za države članice na področju zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov o stanju staležev in na področju spremljanja. To kaže nedoslednost EU, ki je po eni strani posegla v pristojnosti držav članic na tem področju, in ki po drugi strani zavrača krepitev finančnih sredstev, namenjenih tem dejavnostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To poročilo spreminja Uredbo (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in na področju pomorskega prava. Predstavlja pomemben finančni instrument Evropske unije na področju ribištva. Skupaj z Evropskima skladom za ribištvo (ESR) predstavlja dva najpomembnejša instrumenta za uporabo SRP.

Komisija prav tako meni, da so izkušnje v nekaterih primerih pokazale, da je treba zagotoviti rahlo prilagoditev določb, da se bodo bolje odzivale na potrebe.

Zato nam ponuja omejen obseg revizije, kjer se cilji in struktura prvotne uredbe pretežno ohranijo. Vendar se je poročevalcu, poslancu iz Portugalske komunistične stranke (PCH), gospodu Ferreiri, zdelo primerno predlagati nekatere dodatne ukrepe, ki bi lahko, čeprav so precej posebni, prispevali k izboljšanju usklajenosti te zakonodaje z nedavnimi spremembami v sektorju in njegovimi prihodnjimi možnostmi.

Obžalujem pa, da niso bili sprejeti vse predlogi, ki jih je predložil, zlasti potrditev možnosti povečanja stopenj sofinanciranja, ki so predvidene za področje zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov, osnovnih in dodatnih, o stanju ribjih staležev, vključno s predlogom za povečanje zgornje meje s 50 % na 60 %, in za področje spremljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Lahko sem podprl poročilo gospoda Ferreire. Bistveno je, da morajo biti na voljo ustrezna sredstva za izvrševanje pomorskega prava, to pa je eno od redkih področij, povezanih z ribištvom, kjer EU zagotavlja nekaj dodane vrednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument, kajti vse bolj se na splošno priznava, da mora upravljanje ribištva temeljiti na sodobnih, točnih, znanstvenih podatkih o stanju staležev. To je sine qua non trajnostnega razvoja ribištva. Zato menim, da bi bilo dopustno dvigniti stopnje sofinanciranja, ki so opredeljene na področju zbiranja osnovnih podatkov, njihovega upravljanja in uporabe, predlagana najvišja stopnja pa je 75 %. Glede na to, da se na ribogojstvo gleda kot na vse pomembnejši sektor – če si pogledamo nedavno pripravljeno poročilo „o novem zagonu za trajnostni razvoj strategije za evropsko ribogojstvo“, o katerem se je razpravljalo in je bila sprejeto – z realističnimi možnostmi za rast, za okoljske kot tudi družbenogospodarske podatke pa naj bi veljale ustrezne ureditve glede zbiranja, upravljanja ter uporabe. Ustrezno bi lahko izvajali spremljanje in nadzor okolja in zdravja. S tem bi pomagali sektorju, da postane bolj trajnosten. Zdaj je še zlasti pomembna trajnost ribiškega sektorja. Države članice in njihovi nadzorni organi imajo in morajo še naprej imeti osrednjo vlogo pri nadzoru in uveljavljanju nadzornih ukrepov v svojih ozemeljskih vodah: to je ključni način za zagotavljanje skladnosti s pravili in spoštovanja staležev. Da bi to delo temeljito opravili, morajo države članice pridobiti ali imeti možnost razviti in modernizirati tehnologije, ki so na voljo. Z vključenimi naložbami bi lahko nadzorni sistemi postali učinkovitejši, njihovo delovanje pa cenejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Ureditev s predpisi je pomemben instrument za izvajanje skupne ribiške politike. Dejavnosti nadzora imajo vse večjo vlogo pri podpori trajnosti in stalnemu obstoju ribiškega sektorja. Pomembno je, da države članice in njihovi nadzorni organi v svojih vodah uveljavljajo nadzorne ukrepe, da bi zagotovili ribištvo, ki je skladno s pravili in upošteva staleže. Poleg tega je ribogojstvo vse pomembnejše, kar utemeljuje uvedbo možnosti zbiranja, upravljanja in uporabe okoljskih in družbenogospodarskih podatkov. Pozdravljam revizijo uredbe, ker bo zagotovila, da bodo navedeni ukrepi tudi uvedeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Predlog o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava je pomemben finančni instrument, katerega namen je zaščititi ribištvo. Glasoval sem za predlog, ker moramo spremeniti sedanjo različico uredbe, da bi njene določbe uskladili z Lizbonsko pogodbo. Ponovni pregled nam je omogočil v besedilo vnesti spremembe, kar nam omogoča, da se ustrezno in učinkovito odzovemo na potrebe sektorja. Vse večji pomen ribogojstva utemeljuje uvedbo določb v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo okoljskih in družbenogospodarskih podatkov in podatkov na področju zdravja, da bi prispevali k njegovi trajnosti. Temeljno vlogo dobijo posamezne države, ki morajo zagotoviti skladnost s pravili in nadzirajo uporabo vode ob izkoriščanju prednosti novih tehnologij ob upoštevanju znanstvenega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo sem podprl. Spremembe v tej zakonodaji naj bi spodbudile premik politike k regionalizaciji SRP, kar pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Veljavna Uredba (ES) št. 861/2006 določa finančne ukrepe Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in pomorskega prava, kar je pomemben finančni instrument EU na področju ribištva. Skupaj z Evropskim skladom za ribištvo (ESR) predstavlja dva najpomembnejša instrumenta za uporabo SRP. Ta uredba zagotavlja financiranje na naslednjih področjih: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje ter spremljanje in izvajanje skupne ribiške politike (SRP). Vendar obžalujem, da ni bil sprejet predlog o povečanju stopnje sofinanciranja na 60 % upravičenih izdatkov, zlasti za ukrepe v zvezi s spremljanjem ribiških dejavnosti in zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, saj bi bilo njegovo sprejetje koristno za ribiški sektor v moji državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Sprememba Uredbe (ES) št. 861/2006 vzpostavlja drugi glavni finančni instrument skupne ribiške politike za Evropskim skladom za ribištvo. Tako imenovani „drugi instrument“ zagotavlja finančna sredstva za zbiranje podatkov in nadzorne ukrepe, znanstveno svetovanje ter sisteme spremljanja in izvajanja skupne ribiške politike. Treba je pojasniti področje uporabe nekaterih ukrepov, ki se financirajo, in izboljšati besedilo nekaterih členov. Poleg tega se zdi, da bi bilo treba ob upoštevanju izkušenj izvesti številne manjše prilagoditve, da bi bile določbe uredbe bolj učinkovito usmerjene k dejanskim potrebam. Spremembe, ki naj bi jih predložili k uredbi (ES) št. 861/2006, bi morale omogočiti povečanje natančno določenih stopenj sofinanciranja jasno opredeljenega skupnega financiranja na področju pomorskega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Finančni ukrep Unije v zvezi z izvajanjem skupne ribiške politike EU nam zagotavlja način izvajanja skupne ribiške politike s finančnimi sredstvi, ki so usmerjena na tista področja, ki jih je treba razviti in uskladiti s pomorskim pravom. Zato sem glasoval za poročilo gospoda Ferreire. Sprememba te uredbe bo pomagala uveljaviti skupno politiko in izkoristiti sredstva za zbiranje podatkov, mednarodne odnose ter znanstvena in tehnična področja v zvezi z ribištvom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za. Uredba (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava je pomemben instrument financiranja v zvezi z ribištvom. To je eden od dveh glavnih načinov za vzpostavitev SRP v praksi, drugi pa je Evropski sklad za ribištvo. Predvideva financiranje naslednjih področij: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje ter nadzorni sistemi in izvrševanje skupne ribiške politike. Na vseh področjih delovanja se ta uredba uporablja skupaj z ostalimi uredbami ali sklepi. Ta zakonodaja se je po sprejetju uredbe (ES) št. 861/2006 spremenila glede nekaterih vidikov, zato je to treba posledično spremeniti, da bi vse elemente združili v skladen odnos v zakonodajnem okviru. Komisija si prav tako prizadeva pojasniti področje uporabe nekaterih ukrepov, ki se financirajo, in izboljšati besedilo nekaterih členov. Poleg tega se zdi, da bi bilo treba ob upoštevanju izkušenj izvesti številne manjše prilagoditve, da bi bile določbe uredbe bolj učinkovito usmerjene k dejanskim potrebam.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Uredba (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava je pomemben instrument financiranja v zvezi z ribištvom.

Ta dokument je prav tako eden od dveh glavnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje skupne ribiške politike. Zagotavlja financiranje naslednjih področij: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje kot tudi nadzor in izvrševanje skupne ribiške politike.

Danes sprejeta resolucija priznava pomen upravljanja ribištva, ki temelji na sodobnih in trdnih znanstvenih podatkih o virih. Dokument priznava vse večji pomen ribogojstva, dejavnosti, ki ustvarja izvedljive možnosti razvoja te dejavnosti in tistih, ki so z njo povezane, kar utemeljuje uvedbo možnosti uporabe smernic v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo okoljskih in družbenogospodarskih podatkov, kar omogoča okoljski in zdravstveni nadzor v tem sektorju, ki bo prispeval k njegovi trajnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Namen dokumenta, o katerem smo danes glasovali, je prilagoditi finančne ukrepe za izvajanje ribiške politike razvoju zakonodajnega okvira, spremenjenim sedanjim potrebam in pravni pojasnitvi glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti, zlasti tiste iz odločbe 2000/439/ES, ki jih besedilo uredbe št. 861/2006 še ni povzelo. Kar zadeva zbiranje podatkov, je bistvenega pomena razširiti obseg izvajanja, da bi vključili tudi upravljanje podatkov in pogoje uporabe. Nujno je pospešiti sklenitev javnih pogodb z mednarodnimi organi in določiti obveznost zagotavljanja podrobnih podatkov, da bi izvajali skupne projekte.

Zaželeno bi bilo, da se stopnja sofinanciranja, predvsem v zvezi z ukrepi za spremljanje ribiških dejavnosti ter zbiranja, upravljanja in uporabe podatkov, poveča na 60 % upravičenih izdatkov. Ribogojstvo ni nič manj pomembno, podatki o njem pa naj bi poudarili družbenogospodarska in okoljska področja. Poleg tega je vse bolj potrebno izkoristiti nove tehnike, ki zahtevajo nenehno prilagajanje in modernizacijo že obstoječih tehnik.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Kolegu, gospodu Ferreiri (PCP), iz Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice bi rada čestitala za poročilo, ki je bilo danes sprejeto z zelo veliko večino v Evropskem parlamentu.

To poročilo potrjuje pomen upravljanja ribištva na podlagi sodobnih, točnih, znanstvenih podatkih o stanju staležev. To je sine qua non trajnostnega razvoja ribištva. Nekateri predlogi sprememb gospoda Ferreire, na primer tisti, ki bi omogočili povečanje stopnje sofinanciranja (s 50 % na 60 %) na področju zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov o staležu rib, pa žal niso bili sprejeti.

Poročilo kaže prispevek skupine GUE/NGL k razpravam v Evropskem parlamentu in vem, da lahko računamo na to, da se bo gospod Ferreira še naprej boril za trajnostno ribištvo, pri čemer daje prednost majhnim ribičem pred industrijskimi skupinami v tem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Ferreire za izboljšanje upravljanja finančnih instrumentov za ribištvo, ki urejajo financiranje niza dejavnosti, med katerimi je običajno nadzor nad ribolovom. Zato menim, da je splošen dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom glede besedila dober kompromis v smislu skupne ribiške politike in pomorskega prava.

 
  
  

Poročilo: Estelle Grelier (A7-0024/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo. Mislim, da je namen tega poročila pomemben, saj si prizadeva podaljšati prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov kot del nadaljevanja skupne ribiške politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker soglasje o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov leta 2008 ni bilo mogoče, je prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011.

Namen tega poročila, ki si zasluži mojo podporo, je podaljšati to prehodno ureditev do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike. Prav tako poziva Komisijo, naj med tem novim podaljšanim obdobjem za obstoječo uredbo prevzame pobudo in skupaj z interesnimi skupinami oceni vpliv sedanjih ukrepov na ladje, ki te ukrepe izvajajo, in na zadevne ekosisteme. Rezultate te ocene bi bilo treba upoštevati pri oblikovanju novega predloga uredbe. Prav tako pomembno je, da bodo prihodnji predlogi Komisije o tehničnih ukrepih jasno vzpostavili pristojnosti Sveta in Parlamenta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Glasoval sem za predlog, ker ima lahko pomanjkanje soglasja o ohranjanju ribolovnih virov neželene posledice. Predlog za podaljšanje veljavnosti uredbe Sveta iz leta 2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, bo Komisiji omogočil, da pripravi nov sveženj tehničnih ukrepov, ki bodo postali del reforme skupne ribiške politike. Mislim, da so spremembe sprejemljive, ker mora skupna ribiška politika po eni strani ohranjati ribolovne vire, po drugi pa koristi običajnim državljanom, v tem primeru irskim malim ribičem. Prav to je razlog, zakaj menim, da je treba najti ravnovesje med omejitvami ulova, tehničnimi ukrepi in potrebami ribičev.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, ker so tehnični ukrepi zelo pomembni, saj opredeljujejo dejavnosti ribičev in vplivajo na prihodnost ribolovnih virov. Vzpostavitev gospodarskega ravnovesja v tem sektorju, torej zagotavljanje dostojnega dohodka ribičem ter obnovljivi in trajnostni staleži rib, je v interesu nas vseh.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, da bi dolgoročno podprla ribiško industrijo na Irskem in v Evropi. Trajnostno ribištvo mora biti naše vodilno načelo. Našla sem veliko trdnih razlogov za predloge sprememb gospoda Gallagherja, vendar sem na koncu glasovala v skladu s stališčem skupine za ohranitev njene politične kohezije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o ribištvu in vzpostavitvi prehodnih tehničnih ukrepov. Vendar pa obžalujem, da je bila zavrnjena predlagana razveljavitev odločbe Komisije, ki prepoveduje ribolov osličev ali morske žabe s trislojnimi mrežami vzdolž portugalske obale brez kakršnih koli znanstvenih študij, ki bi to utemeljile.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Komisija je leta 2008 predložila osnutek uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi, katere namen je bil zamenjava prejšnje uredbe. Ker podobnega predloga zaradi pravne gotovosti in zato, da bi ohranili ustrezno ohranjanje in upravljanje morskih virov, niso sprejeli, je bila sprejeta Uredba (ES) št. 1288/2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011.

Zaradi obveznosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, je Komisija leta 2010 umaknila svoj predlog uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi. Osnovna načela v zvezi s tehničnimi ukrepi bi bilo zdaj treba vključiti v novo osnovno uredbo o prenovi skupne ribiške politike, leta 2011 pa se pričakuje še en predlog v tej smeri. Ker trenutno ni druge veljavne zakonodaje, se predlaga, da se veljavnost te uredbe podaljša za dodatnih 18 mesecev, do 1. januarja 2013. Glede na navedene razloge pravne gotovosti in varstva, menim, da si to podaljšanje zasluži podporo. Upam, da bo ta dodaten čas omogočil oceno veljavnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Ribiški sektor je ključnega pomena za Evropsko unijo ne le zaradi vprašanja hrane, ampak tudi zaradi okoljskega vprašanja, saj so ogroženi vodni ekosistemi. Ker se Parlament zaveda pomembnosti tega sektorja, je o tej zadevi pogosto razpravljal. Leta 2009 je sprejel Resolucijo A6-0206/2009 o potrebnem ohranjanju ribjih staležev v Atlantiku in Severnem morju. Veljavna uredba, ki je bila sprejeta leta 2008, je vzpostavila niz prehodnih ukrepov, ki naj bi predvidoma veljali do junija 2011, to je predvidenega datuma za začetek veljavnosti novega pravnega okvira v skladu s skupno ribiško politiko. Vendar pa Komisiji ni uspelo predložiti osnutka uredbe. Zato si Komisija prizadeva za podaljšanje sedanje uredbe do 1. januarja 2013, ko naj bi EU imela zakonodajo, ki bi jo sprejela Svet in Parlament v skladu z rednim zakonodajnim postopkom Lizbonske pogodbe. Ta zakonodaja bo temeljila na posodobljenih znanstvenih študijah, da ne bo ogrožala morskih virov planeta. Zato se strinjam, da naj bi sedanja uredba ostala veljavna do 1. januarja 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Obstoj ustrezne uredbe v smislu tehničnih ukrepov je instrument, ki je potreben za trajnostno rabo in ustrezno ohranjanje ribolovnih virov. Ta uredba o prehodnih tehničnih ukrepih je posledica pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe iz leta 2008 o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov. Veljala naj bi za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Zdaj naj bi s predlogom podaljšali ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog.

Prepričani smo, da tega podaljšanja ne bi smeli uveljaviti brez popravkov pomanjkljivosti in težav, ki jih je povzročila sedanja zakonodaja. Na žalost sta poročevalka in večina v Parlamentu, ki sta sledili stališču Komisije, to preprečili. To je primer diskriminacije oddelka majhnih portugalskih flot brez kakršne koli znanstvene utemeljitve, ki je namenjena ribolovu morskih listov in osličev ob uporabi trislojnih mrež, kar je po sedanjih pravilih prepovedano. To bo imelo negativne gospodarske in družbene posledice, ki bi se jim lahko in bi se jim morali izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Ta uredba o prehodnih tehničnih ukrepih je posledica pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe iz leta 2008 o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov. Veljala naj bi za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Zdaj naj bi s predlogom podaljšali ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog.

Prepričani smo, da tega podaljšanja ne bi smeli uveljaviti brez popravkov pomanjkljivosti in težav, ki jih je povzročila sedanja zakonodaja. Na žalost sta poročevalka in večina v Parlamentu, ki sta sledili stališču Komisije, to preprečili.

To je primer diskriminacije oddelka majhnih portugalskih flot brez kakršne koli znanstvene utemeljitve, ki je namenjena ribolovu morskih listov in osličev ob uporabi vlečnih mrež, kar je po sedanjih pravilih prepovedano. To bo imelo negativne gospodarske in družbene posledice, ki bi se jim lahko in bi se jim morali izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – „Nič več zavržkov!“ razglaša Komisija. „Prisluhnite industriji“ pa je njeno hlinjeno geslo. Nato si prizadeva obnoviti povsem zgrešene uredbe za nadaljnjih 18 mesecev. Nič manj kot 42 % ulova vahnje zahodno od Škotske vržejo nazaj v morje zaradi teh pravil. Današnje glasovanje kaže, da se bo ta obscenost nadaljevala še nadaljnjih 18 mesecev. Londonski laburisti so podprli Komisijo: to je le še ena sramotna izdaja naših obalnih skupnosti!

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo, ker je leta 2008 zaradi pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Namen tega zakonodajnega predloga je podaljšati omenjeno prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog. Zato mora Komisija izkoristiti novo podaljšanje obdobja veljavnosti sedanje zakonodaje, da bi ob sodelovanju zainteresiranih strani ocenila vpliv sedanjih ukrepov na ladje, ki te ukrepe izvajajo, in na zadevne ekosisteme. Komisija bo morala upoštevati rezultate te ocene pri oblikovanju novega predloga uredbe, ki bo veljala po 1. januarju 2013 in katere sprejetje bo v skladu z Lizbonsko pogodbo potekalo v okviru postopka soodločanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Podaljšanje veljavnosti uredbe za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za nadaljnjih 18 mesecev odpira možnosti za analizo in ovrednotenje sedanjega vpliva na ladje in ekosisteme, na katere vpliva uredba. Predlog je zato zelo dobrodošel in bo omogočil, da se bodo priložnosti za izboljšave, ki so bile opredeljene, kar najbolj izkoristile. Komisija bo lahko rezultate te ocene vključila v proces oblikovanja novega predloga uredbe za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, da pa bi podprl škotsko ribiško industrijo, želim, da je vahenj izvzet iz uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) V letu 2008 je zaradi pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Namen tega zakonodajnega predloga je podaljšati omenjeno prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog. Zato mora Komisija izkoristiti novo podaljšanje obdobja veljavnosti sedanje zakonodaje, da bi ob sodelovanju interesnih skupin ocenila vpliv sedanjih ukrepov na ladje, ki te ukrepe izvajajo, in na zadevne ekosisteme.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za. V letu 2008 je zaradi pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Namen tega zakonodajnega predloga je podaljšati omenjeno prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) V letu 2008 je pomanjkanje soglasja o predlogu zakonodaje o poenostavitvi in razjasnitvi pravil Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov pomenilo, da smo sprejeli uredbo o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011.

Zakonodajni predlog, o katerem smo danes glasovali, je podaljšati obdobje prehodne ureditve za nadaljnjih osemnajst mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa bo Komisija v letu 2011 predložila svoj predlog.

Parlament je prav tako sprejel Resolucijo A6-0206/2009 o predlogu Uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Atlantiku in Severnem morju. Besedilo poudarja pomen ustrezne delitve pooblastil med Svetom, Parlamentom in Komisijo.

Z današnjim glasovanjem Parlament poziva, naj bo napovedani predlog Komisije o tehničnih ukrepih za vzpostavitev bistvenih elementov pravil odgovornost Sveta in Parlamenta v skladu z deljenim odločanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Cilj predloga, ki smo ga danes obravnavali na plenarnem zasedanju, je podaljšati prehodno obdobje, ki je bilo leta 2008 vzpostavljeno za ohranjanje ribolovnih virov. Glede na to, da veljavnost zadevne zakonodaje poteče 30. junija 2011, bi bilo treba ta niz ukrepov podaljšati za dodatno 18-mesečno obdobje, do januarja 2013. Zato bo morala Komisija izkoristiti novo podaljšanje obdobja veljavnosti, da bi spodbudila oceno vpliva obstoječih ukrepov in tistih, ki bi jih bilo treba upoštevati pri razvoju novega predloga za obdobje po 1. januarju 2013, ki naj bi ga predložila leta 2011.

Glede revizije tehničnih ukrepov, ki jih zajema zakonodaja, je bistvenega pomena, da se podaljša uporaba trislojnih mrež ob obali v globinah med 200 m in 600 m do 31. decembra 2012, kar bo ladjam omogočilo, da še naprej trajnostno lovijo ribe, kot je morska žaba, ki so velikega gospodarskega pomena za portugalsko nacionalno ribištvo.

 
  
  

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0087/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo ob upoštevanju dosežkov pri pogajanjih, predvsem v zvezi s povečanjem proračuna Parlamenta za 2.3 % v primerjavi z letom 2011, omejitvijo financiranja stavbe Konrada Adenauerja v Luksemburgu in z umikom enote za oceno dodane vrednosti, kar je zagotovilo dodatno zmanjšanje na vrednost 13,7 milijona EUR. Financiranje potreb, ki bodo nastale s širitvijo EU s pristopom Hrvaške in prilagajanjem Lizbonski pogodbi bo vključeno v listino ali spremembo proračuna. Rad bi poudaril, da je Parlament glede na gospodarske in finančne težave v državah članicah in smernice za proračun za leto 2012, ki jih je sprejel, izjavil, da je treba ohranjati proračunsko disciplino pri svojem proračunu in ga držati pod stopnjo inflacije 27 držav članic ob prepričanju, da bodo resnični prihranki zagotovili ustrezno in učinkovito delovanje. Vendar prav tako menim, da je v ozračju varčevalnih ukrepov, ki jih doživlja EU, prav tako pomembno, da članice omejijo svojo porabo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Smo na začetku postopka za glasovanje o proračunu za leto 2012. Parlament mora predlagati načrt. Načrt prihodkov in odhodkov, o katerem smo danes glasovali, se mi zdi uravnotežen, zato sem ga podprla. Parlament je prvič predlagal povečanje proračuna (2,3 %), ki je pod stopnjo inflacije (2,8 %). Zdi se mi, da je to v času javnofinančne strogosti res potrebno. Poleg tega povsem podpiram potrebo po iskanju novih možnosti financiranja, da bi opredelili dolgoročno proračunsko strategijo. Počakala bom na predloge Komisije o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo. Strinjam se, da sedanji finančni, gospodarski in socialni položaj EU zahteva, da se Evropski parlament in druge institucije EU odzovejo s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo ter da s strogimi postopki upravljanja poskusijo ustvariti prihranke. Skupna raven predloga načrta prihodkov in odhodkov za leto 2012 bi se morala povečati za 2,30 % glede na proračun za leto 2011, to pa ne presega sedanje 2,8-odstotne stopnje inflacije. V prihodnje mora Parlament več privarčevati in poostriti postopke upravljanja in spremljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Fernandesa. To poročilo nam omogoča, da objektivno pregledamo proračun Evropskega parlamenta za leto 2012. Ta proračun bo moral vsekakor biti omejen in varčevalno naravnan. Pomembno je, da upoštevamo tudi inflacijo, kar pomeni, da se bodo zneski, na voljo v proračunu za leto 2012, dejansko zmanjšali. Vse stroškovne postavke morajo biti utemeljene in pooblaščene. Spremenljive stroškovne postavke je treba obravnavati kot del analiz stroškov in koristi, da se bomo v prihodnje lahko izognili vsem dodatnim stroškom. V letu 2012 moramo izboljšati položaj mladih ljudi. Zastavljeni cilji se morajo nanašati predvsem na mlade. Rada bi poudarila, da mladi potrebujejo pomoč pri pridobivanju poklicnega usposabljanja in zmanjšanju stopnje osipa v šolah. V zvezi s tem je treba zagotoviti več denarja za projekte, ki so namenjeni mladim. Potrebujejo pomoč, ki jim bo omogočila vključitev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, ker v tem času gospodarske krize za evropske državljane zagotavlja ustrezen proračunski okvir za pomembno delo institucij EU. Vendar pa nisem podprla odločitve skupine glede vprašanj, kot sta zamrznitev nadomestil za poslance EP in zagotavljanje potovanj v poslovnem razredu za poslance EP. Mislim, da je bilo to primerno v času krize, ko navadni delavci zelo trpijo zaradi zmanjšanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasujem za poročilo gospoda Fernandesa o proračunu Parlamenta in bi mu čestital za izreden trud, ki ga je v to vložil. Rad bi poudaril prizadevanja za disciplino in varčevanje, kar ustreza prednostnim nalogam, ki jih je določil. Ker so se z Lizbonsko pogodbo pristojnosti Parlamenta povečale, bi bilo logično, da bi se stroški delovanja povečali. Vendar pa se je proračun Parlamenta za leto 2012 dejansko zmanjšal, saj je povečanje nižje od inflacije v EU, poleg tega se je proračun glede na prvotni predlog znižal za 49 milijonov EUR. Sprejeti proračun ostaja pod 20 % razdelka 5, kar se že več let ni zgodilo. Poročevalec se je prav tako moral boriti proti zavajanju in demagogiji. Nekateri so poskušali zlonamerno namigovati, da so se povečale plače poslancev. Parlament za to ni odgovoren: plačo poslancev – ki znaša 38,5 % plače sodnika na sodišču – določa Svet, vrednost drugih nadomestil pa določa predsedstvo in ne Parlament, in ne more preseči raven inflacije, ki jo objavi Eurostat. Poleg tega se proračunska vrstica, ki se nanaša na nadomestila in plačila, vključno s sredstvi za izplačilo plač poslancev, v primerjavi z letom 2011 povečuje zgolj za 0,55 %.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo in bi poudaril, da je predvideno 2,3-odstotno povečanje proračuna nižje od napovedane inflacije v višini 2,8 % za EU, kar bo pomenilo dejansko zmanjšanje za 0,5 % za leto 2012. Vendar bi želel obsoditi demagogijo, ki obkroža tri predlagane spremembe, katerih cilj je spremeniti pravila glede potovanj poslancev, ki so povezana s potovanjem do Parlamenta in v državo prebivališča. Glasoval sem proti. Ne želim se izogibati svojim odgovornostim, zato sem uporabil svoj glas, čeprav so bile spremembe tako zavajajoče, da bi bil verjetno vključen v številne izjeme, ki so jih ponujali. Prav tako obžalujem stališče nekaterih kolegov poslancev, ki so, čeprav so vnaprej vedeli, da nekateri predlogi ne bodo sprejeti, breme „politične nekorektnosti“ preložili na druge, ki „raje“ niso glasovali o treh zadevnih spremembah, čeprav so sodelovali pri glasovanju pred temi spremembami in po njih. Prav tako ne smemo pozabiti, da glede na sedanji statut nihče ni dolžan potovati v poslovnem razredu. Pa vendar po tem glasovanju vsak teden vidim kolege poslance iz vseh strank, ki potujejo v poslovnem razredu, vključno na letu na Portugalsko; obstaja le nekaj redkih izjem, vendar to niso posamezni poslanci, ampak občasna potovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem to poročilo, ki predstavlja stališče Parlamenta glede izdatkov, ki jih zahteva izvajanje in upravljanje politike za proračunsko leto 2012. Poročilo si prizadeva zagotoviti, da se v času naraščajoče brezposelnosti financiranje nujnih izdatkov socialne politike povečuje vsaj v skladu z inflacijo. Poročilo predlaga najvišje povečanje proračuna za 2,3 %, pri čemer je povišanje manjše od stopnje inflacije v EU. To je več kot polovica prvotnih upravnih zahtev za povišanje v višini 5,2 %. Prav tako sem podprl vrsto sprememb tega poročila, ki nasprotujejo povečanju plač in nadomestil poslancev EP.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Ehrenhauser (NI), v pisni obliki. – (DE) Obveznost Evropskega parlamenta je, da davkoplačevalski denar ustrezno in odgovorno porabi. V času gospodarske krize je gospodarna poraba davkoplačevalskega denarja še zlasti pomembna. Zato je nadvse obžalovanja vredno, da se Parlament ni pripravljen zavezati varčevanju, na primer s potovanjem v ekonomskem razredu na letih, ki so krajši od štirih ur.

Ker je Parlament ponovno zamudil priložnost, da bi državljanom Evrope pokazal jasno zavezanost varčevanju, odgovornemu ravnanju z davkoplačevalskim denarjem in odpovedovanju privilegijem, sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Očitno se strinjamo s stališčem Odbora za proračun, da bi moral Evropski parlament zdaj „pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino“, in pozdravljamo poziv poročevalca, da naj bi z omejenimi sredstvi upravljali „strogo in učinkovito“. Ker pa so bile spremembe v zvezi z zamrznitvijo plač in nadomestil poslancev Evropskega parlamenta zavrnjene – rezultat glasovanja pa je pomenil tudi ponoven pozdrav gradnji stavbe za upravo Evropskega parlamenta v Luksemburgu, ki bo po nekaterih izračunih stala 549 milijonov EUR–, takšne resolucije nismo mogli podpreti. Zato smo se odločili, da se vzdržimo končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 - Oddelek I - Parlament. Vendar obžalujem, da Parlament v času gospodarske krize ni uspel biti vzor in je zavrnil predloge o ponovnem pregledu sedanjega sistema plač poslancev in predloge, da leta 2012 ne bi posodabljali plač in nadomestil.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.(SV) V pogajanjih o proračunu Parlamenta za leto 2012 smo si prizadevali za znatno zmanjšanje prvotnega predloga v višini 5,7 %. Končni rezultat je bil 2,3 %, kar predstavlja dejansko zmanjšanje proračuna v primerjavi z inflacijo.

Čeprav je to velik korak v pravo smer, pa vseeno nismo povsem zadovoljni. Mislimo, da bi lahko opredelili nadaljnje prihranke. Zato smo v pogajanjih podprli predlog, ki je zdaj dobil široko podporo vsega Parlamenta. V tem predlogu pozivamo k dolgoročnejšemu pregledu izdatkov Evropskega parlamenta. V Parlamentu predolgo obstaja težnja, da vedno sprejemamo nove odločitve z dolgoročnimi finančnimi posledicami, ne da bi si pogledali celotno sliko. Parlament ne more vsako leto sprejemati odločitev v zvezi s povečanjem stroškov, ne da bi poskušal najti način za njihovo financiranje s ponovnim razvrščanjem po pomembnosti in izboljšanjem učinkovitosti.

In na koncu, radi bi poudarili dejstvo, da smo za pregled izdatkov za potne stroške in druga nadomestila poslancem Evropskega parlamenta. Vendar pa se o teh spremembah ni mogoče odločiti zgolj z zmanjšanjem proračunskih sredstev. Potrebna je sprememba statuta za poslance. To je nekaj, za kar si bomo v prihodnje prizadevali in kar bomo podpirali.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) O proračunu za leto 2012 razpravljamo v času, ko se številne države članice spopadajo z izredno nujnim proračunskim omejevanjem in varčevanjem. Zato se mora, kot poudarja poročevalec, proračun za delovanje Parlamenta: „odzvati s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo “ in […] „poskusiti s strogimi postopki upravljanja ustvariti prihranke“. Evropska javnost ne bi razumela, če EU ob zahtevi, da se žrtvujejo v svojih državah, ne bi pokazala discipline in učinkovitosti pri upravljanju lastnih virov. Javnost nas zato poziva, da ustrezno upravljamo dodeljena sredstva in ustvarjamo prihranke, če je le mogoče. Poročilo mojega kolega, gospoda Fernandesa, nekoliko napreduje v to smer. Iz etičnih razlogov, predvsem zaradi pozivanja Evropejcev, zlasti Portugalcev, naj se žrtvujejo, sem se odločil, da ne glasujem za nobenega od predlogov sprememb, ki vplivajo na moj plačni status ali opravljanje dolžnosti poslanca.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kljub krizi kapitalizma, ki je močno prizadela delavce in splošno prebivalstvo, in varčevalnim ukrepom, ki so usmerjeni v tiste, ki imajo najmanj, proračuni EU ne odražajo potrebe po spremembi usmeritve politik, ki so odgovorne za to krizo v EU. To poročilo se ne nanaša na smernice za splošni proračun EU. Vendar ga ne moremo ločiti od sedanjih razmer.

Poleg pomislekov, ki smo jih izpostavili med razpravo na plenarnem zasedanju, nas skrbi, da bo načrtovani okvir povečal negotovost zaposlitev, poslabšal razmere delavcev, ki so po desetletjih službovanja brez pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ter povzročil „prepustitev“ številnih delavcev agencijam za zagotavljanje začasnega dela. Iz vseh teh razlogov glasujemo proti predlogom sprememb, ki z zagovarjanjem prihrankov v Parlamentu povzročajo negotovost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To poročilo o proračunu Parlamenta odraža protislovja, ki prizadenejo večino političnih sil, ki so tu zastopane. Čeprav se ne nanaša na smernice za proračun EU, pa jih ni mogoče obravnavati ločeno od osnovnih politik, ki usmerjajo njihovo usodo.

Oddelek I proračuna Parlamenta za leto 2012 predstavlja povečanje za 2,3 % v primerjavi z istim oddelkom za leto 2011 kljub vključitvi prilagoditev izdatkov Parlamenta z zmanjšanjem zagotavljanja zunanjih storitev in drugih manjših izdatkov, saj se povečujejo razdelki za finančno pomoč in potne stroške.

Skrbi nas, da bo predlagani okvir povečal negotovost zaposlitev, poslabšal razmere delavcev, ki so po desetletjih službovanja brez pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ter povzročil „prepustitev“ številnih delavcev agencijam za zagotavljanje začasnega dela. Zato glasujemo proti predlogom sprememb, ki z zagovarjanjem prihrankov v Parlamentu povzročajo negotovost in ki si prizadevajo za financiranje evropskih strank in evropskih političnih ustanov, čeprav menimo, da bi morali poslanci s spremenjenim finančnim statusom biti vzor, glasovali pa smo tudi proti bistvenemu povečanju plač.

Iz vseh teh razlogov smo glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – V zvezi s poročilom gospoda Fernandesa, bi načeloma sicer lahko glasoval za predloga sprememb 13 in 15, vendar sem se vzdržal iz tehničnega razloga. Gre za to, da plačo poslanca EP pravzaprav ureja statut za poslance Evropskega parlamenta, pri čemer se pregled ali posodobitev plač izvede s spremembo statuta in ne z glasovanjem na plenarnem zasedanju v zvezi s proračunom EU za posamezno leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Grèze (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za predlog spremembe 15, da glede na krizo ne bomo povečali plač in nadomestil poslancev.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo, ker trenutni finančni, gospodarski in socialni položaj EU zahteva, da se institucije odzovejo s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo ter da poskusijo s strogimi postopki upravljanja ustvariti prihranke. Institucijam je seveda treba zagotoviti zadostna sredstva, čeprav je treba v trenutnem gospodarskem okviru ta sredstva upravljati strogo in učinkovito. Prav tako menim, da mora Parlament več privarčevati in poostriti postopke upravljanja in spremljanja. Nadaljevati moramo z modernizacijo in racionalizacijo uprave, zmanjševanjem odvisnosti od zunanjih storitev in uporabo učinkovitega upravljanja človeških virov, vse institucije pa morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi omejile izdatke pri pripravi svojih načrtov odhodkov za predlog proračuna za leto 2012, kar bi brez dvoma pomagalo varčevati z denarjem davkoplačevalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki.(FI) Države članice EU morajo dandanes sprejemati težke odločitve v zvezi s svojimi nacionalnimi proračuni. Izdatki se preverjajo, mi pa moramo isto narediti v EU.

Ne podpiram povečanja proračuna Unije: prav nasprotno, treba bi ga bilo zmanjšati. V težkih gospodarskih razmerah ni prav, da bi Evropski parlament za naslednje leto načrtoval povečanje svojih izdatkov za 2,3 %. V velikodušnem letnem proračunu Parlamenta v višini 1,7 milijarde EUR moramo najti več področij za ustvarjanje prihrankov. Načrte za Hišo evropske zgodovine je treba zdaj zamrzniti. Kar zadeva zasedanja v Bruslju in Strasbourgu, ta stanejo okrog 200 milijonov EUR davkoplačevalskega denarja vsako leto. To je toliko kot letni proračun Evropskega sodišča za človekove pravice. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ki zastopa sredinske in liberalne stranke v Evropskem parlamentu, je bila doslej edina politična skupina v Parlamentu, ki se je zavzemala za ukinitev Strasbourga. Druge parlamentarne skupine in predvsem države članice EU, ki bodo glede te zadeve dejansko sprejele odločitev, pozivam, naj to prav tako zahtevajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen (ALDE), v pisni obliki.(DA) Danska liberalna stranka je glasovala proti predlogu spremembe 3 v poročilu gospoda Fernandesa o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012. Danska liberalna stranka podpira prizadevanja Parlamenta za zmanjšanje potnih stroškov, vendar je za poslance pomembno, da lahko svoje vozovnice na hitro zamenjajo. Predlog tega ne upošteva.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za začasni proračun Evropskega parlamenta za leto 2012, in vesela sem, da je ostal pod stopnjo inflacije, s čimer svojim sodržavljanom pošiljamo sporočilo o svoji odgovornosti. V teh časih velike proračunske zmernosti je pomembno, da je Evropski parlament s svojim upravljanjem vzor ter ustvari prihranke, kjer je mogoče. Predvsem sem želela izraziti svojo osuplost in zaskrbljenost nad načinom obravnave projekta Hiše evropske zgodovine doslej. Čeprav se strinjam s ciljem oblikovanja kraja, kjer se javnost lahko seznani z glavnimi fazami evropskega povezovanja od druge svetovne vojne, sem vseeno presenečena zaradi relativno približnih ocen, s katerimi se količinsko opredeljujejo začasni tekoči stroški, in zaskrbljena nad nejasnostjo nekaterih postopkov odločanja. Zato sem se vzdržala glasovanja o spremembi, ki jo je predlagala Skupina Evropa svobode in demokracije, ki poziva k brezpogojni odpovedi tega projekta. Vendar pa sem glasovala za spremembo, ki jo je predložila Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki uvaja večjo preglednost in odgovornost pri obravnavi tega vprašanja in ki zahteva ustrezen parlamentarni nadzor.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem proti tej resoluciji, ker ne morem podpreti 2,3-odstotnega povečanja proračuna Parlamenta v času, ko je Svet dosegel zmanjšanje za 4,4 % in bo Komisija omejila povečanje svojih upravnih izdatkov na 1 %.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Kriza, ki je opustošila svet, in težavne gospodarske in proračunske razmere v državah članicah navajajo Parlament, da v proračunskem letu 2012 pokaže proračunsko odgovornost in samodisciplino brez ogrožanja cilja zakonodajne odličnosti. Proračun Parlamenta za naslednje leto se bo povečal za manj, kot je stopnja inflacije. Proračun naj bi znašal 1.725 milijard EUR, kar pomeni 2,3-odstotno povečanje za leto 2012. To je manj kot stopnja inflacije, ki za 27 držav članic EU znaša 2,8 %. Tovrstni pomisleki morajo biti med razpravo o proračunih EU vselej prisotni, da imajo lahko vsi v državah članicah besedo pri politiki EU in vidijo, da se njihovi prispevki ustrezno izvajajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Prvič, rada bi čestitala poročevalcu za opravljeno delo. To je zadeva, ki je vedno pereča, še zlasti pa v nemirnih časih, v katerih živimo. Gospodarske in proračunske razmere, ki jih zdaj doživljajo vse države članice, Parlamentu niso tuje in bi moral v proračunskem letu 2012 pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino ob ohranjanju kakovosti svojega dela. Proračun je bil v primerjavi s proračunom za leto 2011 dejansko zmanjšan za 2,3 %, glede na predlagane načrte pa je bil zmanjšan za skupaj 48,9 milijona EUR. To je predvsem posledica zmanjšanja izdatkov za stavbe. Rada bi izpostavila zaskrbljenost poročevalca, ki izraža zaskrbljenost vse skupine glede zavezanosti mladim. Poročevalec v ta namen predlaga zmanjšanje zgornje meje razdelka 5 večletnega finančnega okvira za 100 milijonov EUR za leto 2012 in temu ustrezno povečanje drugih razdelkov v prid mladim. To je uravnoteženo poročilo, ki ustrezno upošteva proračunske omejitve, ki so potrebne v času krize, in ohranja pogoje za uspešno in kakovostno delo. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da morajo Parlament in druge institucije EU pri svojem delovanju pokazati odgovornost in samodisciplino ob uporabi strogih postopkov proračunskega upravljanja, da bi spodbudili optimizacijo sredstev in ustvarili prihranke. Rad bi javno povedal, da cenim odlično delo, ki ga je opravil poročevalec, moj kolega, gospod Fernandes.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti. Razlogi so v tem, da pri nobeni proračunski vrstici ni dejanskih prihrankov, da so izdatki pogosto zgolj odloženi na leto 2013, da bodo naše zahteve za zmanjšanje potnih stroškov verjetno neuspešne in da postopek pogajanj za to poročilo ni bil pregleden, njegov namen pa je bil izključiti manjše skupine z bolj kritičnimi stališči glede predlaganih povečanj proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Cilj danes sprejetega poročila je spodbuditi dosledno upravljanje razpoložljivih sredstev, da bi omejili javno porabo. Glede na splošno znane finančne težave držav članic je treba zmanjšati stroške, njihovo rast pa obdržati pod sedanjo stopnjo inflacije. Zato bi morali pozdraviti zmanjšanje skupnega zneska. Dodatna sredstva, ki so potrebna za izpolnitev potreb Lizbonske pogodbe in prihodnje širitve, bi bilo treba pozneje opredeliti v postopkih uskladitve proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Vzdržal sem se končnega glasovanja o poročilu, ker se zdi absurdno, da v času varčevanja po vsej Evropski uniji podpremo projekte, kot je Hiša evropske zgodovine. To je morda sam po sebi hvalevreden projekt, vendar bi bilo očitno neodgovorno od Parlamenta, ki zastopa ljudi, da bi v tem času pristal na ta izdatek.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Glasoval sem proti načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012, ker resolucija vsebuje številne zadeve, ki jih ne morem podpreti. Nasprotujem še enemu povečanju proračuna Parlamenta. Parlament to prodaja kot proračunsko zmanjšanje, dejansko pa gre za znižanje krivulje porabljenih sredstev. V teh časih krize in zmanjševanja bi se mi zdela zamrznitev porabe primernejši ukrep. Spremembe, ki so jih predložili nekateri poslanci in ki zahtevajo precejšnjo zmernost (potovanje v ekonomskem razredu pri letih do štirih ur; zamrznitev stroškov tajništva itd.), niso bile izglasovane, kar je obžalovanja vredno.

Poleg tega sem glasoval za črtanje projekta muzeja evropske zgodovine, pa ne zato, ker bi se mi zdel nezanimiv ali nepomemben, pač pa zato, ker menim, da naj ne bi bil Parlament tisti, ki bi ga zgradil s sredstvi iz svojega proračuna. Poleg tega se povsem izgublja nadzor nad stroški projekta, ki je bil predviden za Bruselj. Zato sem glasoval za spremembo, ki izrecno navaja, da je treba stroškovno mesto podrobneje spremljati.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Mislim, da je glede na stroge varčevalne ukrepe, ki jih zdaj izvajajo vse države članice, neprimerno v tem času zagotoviti financiranje Hiše evropske zgodovine, zato sem glasovala proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki.(FR) Pri glasovanju o poročilu gospoda Fernandesa o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2012 je bilo bistveno upoštevati sedanje gospodarske in proračunske težave. Tako je bil prvotni predlog poročila, ki je predvideval izvedbo Hiše evropske zgodovine z ogromnimi tekočimi stroški, povsem v nasprotju z mojim trdnim prepričanjem glede proračunskega omejevanja, kadar je vpleten javni denar. Zato je nujno, da se pred začetkom del jasno opredelijo finančna jamstva v zvezi s tem projektom. Evropske institucije morajo upoštevati pravo proračunsko disciplino, predvsem v sedanji gospodarski krizi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Glede na težavne gospodarske in proračunske razmere v državah članicah mora Parlament v proračunskem let 2012 pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino, ne da bi ogrozil svojega cilja zakonodajne odličnosti. Zadevni proračun je bil v primerjavi s proračunom za leto 2011 dejansko zmanjšan za 2,3 %, glede na predlagane načrte pa je bil zmanjšan za skupaj 48,9 milijona EUR. Vzrok za to je zlasti zmanjšanje porabe za stavbe, stroškov za 18 novih poslancev in za pridružitev Hrvaške. Slednji točki bosta pozneje vključeni v spremembo proračuna. Za Poslansko skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) so naložbe v mlade ključna prednostna naloga.

Poročevalec v ta namen predlaga zmanjšanje zgornje meje razdelka 5 večletnega finančnega okvira za 100 milijonov EUR za leto 2012 in temu ustrezno povečanje drugih razdelkov v prid mladim. Na koncu bi rad poudaril, da odstranitev proračunske vrstice za Hišo evropske zgodovine ne bo ogrozila njene izvedljivosti, saj se bo znesek v skladu s preglednim postopkom, ki ga odobri proračunski organ, prenesel na drugo postavko.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Poročilo gospoda Fernandesa o proračunu Parlamenta EU za proračunsko leto 2012 vključuje prihranke, premišljene načrte porabe in kar največjo preglednost pri porabi proračunskih sredstev skupaj s podporo sedanjim okoljskim politikam in nenehnim obveščanjem državljanov Evrope. Vendar je po eni strani težko razumeti, zakaj ni bilo večinske podpore zamrznitvi porabe „pisarniških“ stroškov, po drugi strani pa so ravni porabe za Hišo evropske zgodovine veliko previsoke in bi jih bilo treba glede na sedanjo strukturno krizo nujno pregledati.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za poročilo na lastno pobudo, ki ga je pripravil gospod Fernandes o načrtu prihodkov in odhodkov za leto 2012. V celoti se strinjam s cilji, ki so navedeni v sprejetem besedilu: strožji pristop k upravljanju človeških virov pred uvedbo novih delovnih mest v Evropskem parlamentu, večja varnost v Evropskem parlamentu, digitalna strategija v zvezi s socialnimi omrežji, vzpostavitev brezžične storitve in nepremičninske strategije za inteligentnejše upravljanje vseh izdatkov za stavbe, ki pripadajo Parlamentu.

 
  
  

Predlog resolucije (B7-0227/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to resolucijo, ki si prizadeva spremeniti Uredbo (ES) št. 1924/2006 Parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah, ki jih je Komisija pooblastila v skladu s to uredbo. Glasujem za to resolucijo, saj se nanaša na zdravstveno trditev na seznamu Unije dovoljenih zdravstvenih trditev v zvezi z uporabo mleka za dojenčke od šestega meseca starosti, ker je bilo ugotovljeno, da se dokozaheksaenojska kislina (DHA), vrsta kisline, dodaja mlečnemu nadomestku.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram predlog resolucije o zdravstvenih trditvah na živilih, ki so namenjena otrokom. Zdravje otrok je treba bolje zaščititi pred nasveti o prehrani na živilih, ki so včasih zavajajoči in zaradi katerih se ljudje odločajo za njihov nakup zgolj zato, ker trdijo, da imajo dobrodejne hranilne ali fiziološke učinke. Potrošnikom morajo dati jamstva, da so proizvodi na trgu varni, njihovo označevanje pa verodostojno in ustrezno, da bi potrošniku dali vse potrebne informacije in bi se ta odločal ob poznavanju vseh dejstev, za konkurenčnost v živilski industriji pa bi ustvarili enake pogoje.

V nekaterih državah članicah je zdaj širok razpon kazalnikov, ki se uporabljajo pri označevanju in trženju živil in ki se nanašajo na snovi, katerih blagodejni učinki še niso dokazani, ali glede katerih ni zadostnega znanstvenega soglasja. Zato moramo poskrbeti, da se snovi, za katere trdijo, da so dobrodejne, preverijo z znanstvenimi preskusi in študijami, ki jih izvaja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Ta resolucija se nanaša na odobritev in zavrnitev odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok. Glasovala sem proti resoluciji, predlagani na plenarnem zasedanju, ker menim, da je bistvenega pomena, da trditve za otroke, stare od 6 do 12 mesecev, pripravi in znanstveno potrdi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki.(ES) Glasovala sem proti tej pobudi, ker v skladu s postopkom, določenim v uredbi (ES) št. 1924/2006, na podlagi znanstvenega mnenja, ki je bilo posredovano Komisiji, ni bilo mogoče sklepati, da vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih od 6. do 12. meseca starosti.

Še več, poročilo, objavljeno junija 2010 v britanski reviji British Medical Journal, ugotavlja, da so bili otroci deset let po tem, ko so bili hranjeni z okrepljeno formulo, težji in so imeli višji krvni tlak. V zvezi z učinki nadomestka, okrepljenega z DHA, na dojenčke ni jasnega znanstvenega soglasja, kar je v nasprotju s členoma 5 in 6 zadevne uredbe.

Ker je trditev nezdružljiva z namenom in vsebino predloga uredbe, sem glasovala proti njenemu sprejetju.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Strinjam se, da je treba trditev, da „vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti“, v skladu s predlagano uredbo Komisije dodati na seznam EU dovoljenih zdravstvenih trditev. Splošno sprejeto znanstveno spoznanje kaže, da ne le DHA v materinem mleku, ampak tudi DHA v sintetični obliki, ki je dodana mlečnim živilom za dojenčke in drugim živilom, namenjenim dojenčkom, pomaga pri razvoju vida pri dojenčkih. Če bomo zavrnili vključitev DHA na seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, bo to lahko nevaren precedens, s katerim bo izničeno delo Evropske agencije za varnost hrane, in to zgolj zato, ker je mogoče vsako zdravstveno trditev, ki se nanaša na katerokoli snov, ki je šla skozi zahteven in strog postopek ocenjevanja, odkloniti iz ideološko motiviranih razlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki.(RO) Podprl sem to resolucijo, ker menim, da lahko zdravstvene trditve vplivajo na odločitve potrošnikov, zato je treba te trditve uporabljati odgovorno in na podlagi najkakovostnejših znanstvenih ocen. Vsekakor drži, da prisotnost DHA v materinem mleku pozitivno vpliva na razvoj vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti. Vendar pa to še ne pomeni samodejno, da ima sintetizirana DHA, ki je v nekaterih oblikah mleka za dojenčke, enak učinek. DHA v materinem mleku spremljajo drugi koencimi in dodatni dejavniki, ki imajo skupaj ta učinek na razvoj vida. Trenutno v znanstveni skupnosti ni soglasja glede pozitivnih učinkov, ki ga imajo mlečni nadomestki, obogateni z DHA, na dojenčke. Zato menim, da je še prezgodaj, da bi dovolili uporabo takšne trditve, dokler ne bomo imeli oprijemljivih znanstvenih dokazov za to. Takšna znanstvena trditev lahko zavaja potrošnike in ima lahko neželene učinke na zdravje njihovih otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Obsojam današnje glasovanje, ki je za las porazilo nasprotovanje zavajajoči zdravstveni trditvi velikega proizvajalca mleka za dojenčke. To je poraz družin z majhnimi otroki. Razočarana sem, da je veliko konservativnih poslancev EP glede tega vprašanja podprlo velikega proizvajalca. Glasovanje omogoča nadaljnje agresivno trženje prehrambenih izdelkov, ki nimajo podpore trdnih znanstvenih dokazov. DHA je naravno prisotna v materinem mleku in pomaga pri razvoju otrokovega vida. Sintetizirana DHA, ki je dodana mlečnemu nadomestku, pa je drugačna. Ker še vedno ni trdnih dokazov, ne moremo dopustiti, da bi zavajali starše. Zdravje dojenčkov je preveč pomembno, da bi ga prepustili oddelku za trženje večnacionalnega podjetja. Današnje glasovanje s tesno večino proti zavrnitvi trditve je zelo žalostno.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Nismo želeli, da bi se trditev, da je dokozaheksaenojska kislina (DHA), maščobna kislina v materinem mleku, dobra za normalen razvoj vida pri dojenčkih, pojavljala na proizvodih za dojenčke. Nobenih znanstvenih podatkov ni, ki bi podprli to mnenje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), na katero se je Komisija oprla, ko je predlagala odobritev prikaza te trditve na živilih, ki so namenjena dojenčkom. Zato je bilo treba uporabiti načelo previdnosti in tako zavrniti odobritev te trditve. Na žalost se je Parlament zgolj z 8 glasovi odločil sprejeti predlog Komisije. S tem je vprašanje o neodvisnosti in pravilnosti ocen EFSE spet odprto.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za resolucijo o „odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok“, saj ni priznanih znanstvenih dokazov, da sintetizirana dokozaheksaenojska kislina (DHA), ki je dodana mlečnim nadomestkom in drugim živilom za dojenčke in ki se razlikuje od DHA v materinem mleku, pomaga pri razvoju vida pri otrocih. Zato menim, da prehranske trditve ne smemo odobriti, dokler ne bo prepričljivih študij.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Vprašanje o morebiti sprejemljivih trditvah na oznakah ali v oglaševanju vrst živil je zelo pomembno, ker lahko vzbudijo napačna pričakovanja ali ravnanje, ki nimajo nikakršne znanstvene podlage. Zato bi bilo treba vsako trditev, ki naj bi jo dodali na seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, preučiti glede na najnovejša znanstvena dognanja, da bi jo lahko ustrezno utemeljili. Komisija trdi, da to v tem primeru drži, in meni, da je dokazano, da „vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti“.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Pri tej resoluciji Evropskega parlamenta gre za osnutek Uredbe Komisije o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok. Prehrana na splošno in predvsem otrok mora biti deležna kar največ pozornosti vseh evropskih organov, saj gre za zdrav razvoj ljudi in kakovost življenja. Spodbujanje uživanja živil z uporabo trditev lahko zavaja potrošnike in so v nasprotju z znanstvenimi priporočili. Zato ob upoštevanju razlogov, ki jih je o tej zadevi, ki je tako občutljiva, kot je pomembna, navedel poročevalec, glasujem proti temu osnutku uredbe, saj menim, da javnega zdravja in zlasti otrok ne ščiti ustrezno.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Ta dokument nasprotuje sprejetju predloga uredbe Komisije o „odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok“, ker ni združljiv s cilji in vsebino uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.

Navezuje se predvsem na težave, ki so posledica dodajanja dokozaheksaenojske kisline (DHA) z uporabo različnih sredstev materinemu mleku, kjer prispeva k normalnemu razvoju vida otrok do 12. meseca starosti.

Vendar splošno sprejeti znanstveni dokazi kažejo, da učinki te iste sintetizirane DHA, ki je dodana mlečnemu nadomestku in drugim živilom za dojenčke, niso jasni. To pomeni, da ni jasnega znanstvenega soglasja o učinkih formule, obogatene z DHA, v biološkem okolju razen v materinem mleku na dojenčke. Zato obstaja nasprotovanje sprejetju predloga uredbe Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Danes smo žal zamudili priložnost, da bi ponovno zatrdili, da nikakor ne smemo odvračati od dojenja, nenazadnje z uporabo profilov hranil, ki naj bi zagotavljali zanesljive informacije. Pravzaprav ni znanstvenih dokazov, da bi dodajanje dokozaheksaenojske kisline (DHA) mlečnim nadomestkom izboljšalo razvoj vida. Podpiram to resolucijo, ker menim, da je popolnoma v skladu z duhom mednarodnega kodeksa o trženju mlečnih nadomestkov, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija. Ta kodeks si med drugim prizadeva zagotoviti, da nobena oblika oglaševanja ali druga oblika promocije nadomestkov materinega mleka ni dovoljena. Splošno znano je, da dojenje pozitivno vpliva na zdravje otroka in matere in zmanjšuje tveganje za raka na dojki. Poleg tega nedavna raziskava, ki sta jo objavila UNICEF in Italijansko združenje za prednatalno medicino, poudarja, da se število mrtvih novorojenčkov lahko zmanjša za 22 %, če so ti dojeni. Ljubše bi mi bilo, da bi se vsa energija, ki je bila vložena v spodbujanje uporabe umetnega mleka, prenesla v podporo materam, ki bi z veseljem dojile svoje otroke, če bi dobile potrebno pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki.(FR) Proizvodi za otroke, kot je mlečni nadomestek, morajo imeti možnost, da izkoristijo trditve, če jih znanstveno potrdi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), kot je v primeru dokozaheksaenojske kisline (DHA), ki prispeva k normalnemu razvoju vida dojenčkov do 12. meseca starosti. S prepovedjo vse komunikacije, celo o priznanih znanstvenih učinkih, bi precej ovirali raziskave in inovacije v tem sektorju.

Prav tako ne smemo pozabiti, da nekatere ženske po šestih mesecih bodisi ne želijo bodisi ne morejo več dojiti, zato morajo imeti možnost, da uporabijo pripravke za dojenčke, katerih zdravstvene trditve so bile znanstveno ocenjene. Ne gre za zatrjevanje, da je nadomestek, obogaten z DHA, boljši kot materino mleko. Ne gre za to!

Parlament se je danes odločil za pot razuma z zavrnitvijo te resolucije za prepoved te trditve in sramotenja dela Evropske agencije za varnost hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. – Več razlogov obstaja, da glasujem za to resolucijo za zavrnitev zdravstvene trditve, da dodajanje naravne maščobne kisline DHA otroški hrani prispeva k normalnemu razvoju vida pri dojenčkih. Prvič, obstaja razlika med sintetično DHA in DHA v materinem mleku. Splošno priznane študije tudi kažejo, da ni dokazane koristi v zvezi z razvojem vida, nekatere študije pa so pokazale negativne učinke nadomestka, okrepljenega z DHA, na zdravje nekaterih otrok. Skratka, nobene potrebe ni po nadaljnjih raziskavah.

 
  
MPphoto
 
 

  Lucas Hartong (NI), v pisni obliki.(NL) Delegacija nizozemske Stranke za svobodo (PVV) je glasovala za to resolucijo, ker obstajajo jasni dvomi glede zdravstvenih trditev v zvezi z DHA. Želeli bi, da se ponovno preučijo postopki za odobritev zdravstvenih trditev. PVV močno podpira neodvisne znanstvene raziskave in prav zato hočemo pregleden postopek, ki ne bo zagotavljal spornih rezultatov.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok, ker mora biti blago na skupnem trgu varno za prehrano, skladno s standardi in zakonito. Zdravstvene trditve na živilih morajo biti utemeljene in znanstveno dokazane, zlasti v zvezi z otroki in njihovim zdravjem. Treba je zagotoviti, da je za snovi, na katere se nanaša trditev, dokazan pozitiven hranilni ali fiziološki učinek. Trditev mora biti znanstveno utemeljena ob upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih podatkov in ob pretehtanju dokazov. Znanstvene trditve za uporabo v Skupnosti bi morale biti odobrene samo na osnovi znanstvene ocene na najvišji ravni, prehranske in zdravstvene trditve pa ne smejo biti zavajajoče.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ki izpodbija odobreno trditev o otroški hrani. Pri odobreni trditvi gre za DHA, maščobno kislino, ki je naravno prisotna v materinem mleku in glede katere je znano, da je v materinem mleku pomembna za razvoj vida pri dojenčkih. Sintetizirana DHA, ki je dodana mlečnemu nadomestku, pa je drugačna. Proizvajalec mlečnega nadomestka, Mead Johnson, je Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) in Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali prosil za dovoljenje, da uporabi zdravstveno trditev „vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti“. Trditev je bila odobrena na podlagi dokazov, ki jih je posredoval Mead Johnson. Vendar pa je neodvisen ponoven pregled vseh razpoložljivih dokazov o DHA v mlečnem nadomestku leta 2008 ugotovil, da dodajanje DHA mlečnemu nadomestku „nima dokazanih koristi za vid, kognitivni ali telesni razvoj“. Prav tako EFSI niso bile predložene študije, ki bi pokazale učinek hranjenja dojenčka z nadaljevalno formulo, ki ji je dodana DHA, po hranjenju s formulo za dojenčke po rojstvu, ki nima dodane DHA. Ključnega pomena je, da bi bila ta trditev dovoljena samo za nadaljevalne formule.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Javno zdravje in zanesljiva preskrba s hrano se mi zdita temeljna kamna, na katerih se razvija človeška družba. Ko sta izpolnjeni in zajamčeni ti zahtevi, se zmanjša tveganje za zdravje, razvoj prebivalstva pa poteka v nadzorovanih pogojih, ki nudijo varnost. To so bila merila, ki so podpirala uredbo EU z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Načela, ki jih uredba še vedno navaja, danes zagotavljajo tesen odnos med eksperimentalnimi in preverjenimi znanstvenimi podatki ter odobritvijo uporabe nekaterih živil.

Osnutek uredbe Komisije, o katerem danes razpravljamo, ne zagotavlja niti potrebnih jamstev niti običajnega načela previdnosti ob odsotnosti potrebnih znanstvenih zahtev, s katerimi bi zagotovili, da prehranske in zdravstvene trditve niso zavajajoče. To bi nas moralo voditi k zavrnitvi sprejetja.

DHA v materinem mleku opravlja funkcijo, ki so jo potrdili znanstveni dokazi, sintetična različica pa še ni v skladu s cilji in vsebino uredbe (ES) št. 1924/2006. Z vprašanji zdravja se ne moremo igrati, zlasti, ko gre za otroke. Zato se strinjam z mnenjem poročevalca.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Pirillo (S&D), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem proti resoluciji in s tem zavrnil navedbo o prisotnosti DHA v mlečnih nadomestkih za dojenčke, ker menim, da je prav, da se oglašujejo razlogi za dodajanje DHA. Tu bi rad omenil, da je DHA maščobna kislina omega-3, ki je prisotna v materinem mleku in ima pozitiven učinek na vid otrok. Rad bi poudaril, da je EFSA, Evropska agencija za varnost hrane, izrazila ugodno mnenje glede obširnega navajanja prisotnosti te snovi. Nič nisem upošteval številnih elektronskih sporočil, ki so navajali, da hočemo dati prednost umetnemu mleku pred materinim mlekom. Vedno moramo zagotoviti ustrezne informacije o snoveh, ki so dodane živilom, še zlasti, če so namenjena otrokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament je v času kosila z zavrnitvijo resolucije, ki ne želi, da se zdravstvena trditev doda na živila, ki so namenjena dojenčkom do 12. meseca, poslal signal nepopisne šibkosti s 328 glasovi za in 323 proti, vendar s potrebno absolutno večino 369 glasov.

Vendar je šlo za šolski primer: nasprotovati mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). EFSA je v tem primeru proizvajalcem živil za novorojenčke dovolila, da uporabijo trditev, da sintetizirana različica dokozaheksaenojske kisline (DHA) maščobne kisline, ki je naravno prisotna v materinem mleku, „pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti“. To ni bilo znanstveno dokazano, kot potrjuje pismo, ki ga je danes dopoldan poslancem Evropskega parlamenta poslala Svetovna zdravstvena organizacija.

Zelo obžalujem to klofuto za precejšnje število evropskih zainteresirane strani: Evropsko združenje velikih družin, Evropsko združenje potrošnikov in Stalni odbor evropskih zdravnikov, ki so le preprosto prosili, naj dojenčkov ne obravnavajo kot običajne potrošnike. Obžalujem, da je Parlament preprosto pozabil, da bi zdrava pamet in etika bili prednostni nalogi evropskih politik o prehranski varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem proti osnutku uredbe, ki namerava odobriti zdravstveno trditev, da vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti.

Čeprav je večina poslancev glasovala za to zavrnitev, pa je bilo 40 glasov premalo za kvalificirano večino, ki je potrebna da bi zavrnitev potrdili. Vendar pa uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da prehranske in zdravstvene trditve ne smejo biti zavajajoče in morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Tudi če splošno sprejeti znanstveni dokazi kažejo, da DHA v materinem mleku pomaga pri razvoju vida pri dojenčkih, pa trenutno ni znanstvenega soglasja glede morebitne vzročne zveze med vnosom nadomestka, ki mu je dodana sintetizirana DHA, in boljšim razvojem vida pri dojenčkih.

Zdi se mi, da je treba zaradi odsotnosti znanstvenega soglasja še bolj raziskati morebitne učinke dodajanja DHA, koristne in škodljive, preden bo mogoče v EU trditi, da je uporaba DHA v nadaljevalnih formulah in živilih za dojenčke koristna. Parlamentu danes ni uspelo izkoristiti priložnosti in prepovedati prihodnjo uporabo te trditve v pričakovanju prepričljivejših znanstvenih dokazov. To obžalujem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Nadzor nad zdravstvenimi trditvami je bil uveden, da napačne informacije ne bi zavajale potrošnikov. Prav tako pa naj bi bili s tem potrošniki bolj ozaveščeni. Zato sem glasovala za predlog Komisije za vključitev zdravstvene trditve o DHA na mleko v prahu za otroke, saj ta zagotavlja pozitivne informacije za matere, ki iz resnih zdravstvenih razlogov ne morejo dojiti svojih otrok. Ko se te ženske odločajo o tem, kateri proizvod kupiti, jim je treba dati pozitivne informacije o mleku v prahu. Tako ne bomo spodkopavali pomena dojenja za razvoj otroka, saj pediater vsako mater s tem v celoti seznani.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za, saj s soglasjem glede resolucije velja, da osnutek Uredbe Komisije o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok, ni skladen s ciljem in vsebino uredbe (ES) št. 1924/2006, in se nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Dokozaheksaenojska kislina, znana kot (DHA), je snov, ki jo najdemo v materinem mleku, številna znanstvene študije pa kažejo, da igra pozitivno vlogo pri razvoju vida pri novorojenčkih. Mislim, da bodo posebne informacije o proizvodih, ki so obogateni s to sestavino, kot je umetno mleko, potrošniku omogočile, da se pri nakupih odloča na podlagi dobre obveščenosti.

Strahovi tistih, ki trdijo, da bodo matere ob oglaševanju takšne okrepitve prenehale dojiti in se odločile za tovrsten proizvod, se mi ne zdijo dobro utemeljeni. Materino mleko vsebuje snovi in aktivne sestavine, ki so temeljne in nenadomestljive za dojenčke, vendar pa na žalost nekatere ženske ne morejo dojiti.

Zato sem glasovala proti tej resoluciji, ker s preprečevanjem dostopa do ustreznih informacij jemljemo še eno pomoč materam, ki se morajo zato, ker ne morejo dojiti, zateči k uporabi teh proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podprla sem to resolucijo, ker menim, da zdravstvene trditve v zvezi z DNA niso znanstveno podprte, in trdno verjamem, da potrošnikov ne smemo napačno obveščati.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE), v pisni obliki.(FI) Očitno je, da je materino mleko najboljša hrana za novorojenčke. Vendar nekatere ženske ne morejo dojiti svojih otrok, na primer iz zdravstvenih razlogov. Zato potrebujemo mlečne nadomestke. V takšnem primeru seveda upamo, da je nadomestek po svoji sestavi kar najbolj podoben materinemu mleku.

Ta predlog resolucije je pod vprašaj postavil pomen sestavine, znane kot DHA, za otroke in njihov razvoj. DHA si prizadeva nadomestiti maščobne kisline v materinem mleku, pri katerih je bilo ugotovljeno, da pomagajo pri razvoju vida, in ki jih vsaj nekateri proizvajalci nadomestkov dodajajo svojim proizvodom. Namen tega predloga je bil zlasti zavrniti dejstvo, da bi bili potrošniki obveščeni o DHA, na primer na oznaki proizvoda.

Čeprav bi na splošno rad pozval k previdnosti pri uporabi različnih oglaševalskih gradiv, mislim, da bi po tako velikem številu izvedenih znanstvenih preskusov moralo biti mogoče ustrezno obvestiti potrošnike. Tudi politiki bi morali zaupati odločitvam agencij za varnost. V tem primeru je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) glede na znanstvene dokaze izjavila, da je proizvod varen. Zato sem glasoval proti predlogu resolucije z naslovom „Odobritev in zavrnitev odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok“.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Glede na dejstvo, da Svetovna zdravstvena organizacija vztraja, da „ni trdnih dokazov, da bi lahko rekli, da bo dodajanje DHA nadomestkom za dojenčke imelo pomembne klinične koristi“, sem se odločil, da glasujem proti temu, da bi podjetjem dovolili uporabiti neutemeljene trditve o koristih DHA za zdravje. Obstaja nevarnost, da bi se zaradi teh morebiti zavajajočih trditev povečala uporaba mlečnih nadomestkov za otroke, ki bi bili zato prikrajšani za pomembna hranila, kot je DHA, ki so naravno prisotna v materinem mleku.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament je danes zavrnil predlog resolucije, ki ga je predložil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane in ki poziva, naj se izvede več raziskav, preden bi lahko trdili, da je dokozaheksaenojska kislina (DHA) snov s koristnimi učinki za dojenčke.

Obžalujem, da resolucija ni bila sprejeta brez potrebnih znanstvenih preverjanj, čeprav je sistematičen pregled dokazov o DHA in nevrološkem razvoju pri dojenčkih, ki ga je leta 2008 objavila Cochrane Library, pokazal, da za hranjenje donošenih dojenčkov z mlečno formulo, obogateno z DHA in z drugimi podobnimi dolgoverižnimi maščobnimi kislinami, ni dokazanih koristi za vid, kognitivni ali telesni razvoj.

Kljub dvomom, ki so jih izrazili člani Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, je večina v Parlamentu de facto pooblastila Evropsko agencijo za varnost hrane, da razglasi, da „vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) pomaga pri normalnem razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti“. Vendar pa naj bi še zlasti primer spornega zdravila Mediator evropskim institucijam narekoval nekaj preudarnosti.

 
  
  

Poročilo: Kader Arif (A7-0070/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo, ker se mora EU kot celota zaradi vse bolj globaliziranega sveta odločiti za možnost proizvodnih naložb, in se strinjam s stališčem v tem poročilu, naj se Komisija in Svet začneta pogajati o začetku vlaganja v tretje države, kot so Kanada, Indija in Kitajska. Glede na to mislim, da je ključnega pomena, da Parlament zagotovi odgovorno ravnanje evropskih vlagateljev v tujini in obenem zaščiti pravice EU, da ureja s predpisi v skladu z javnim interesom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Prihodnja evropska politika mora spodbujati trajnostne naložbe, ki bodo okolju prijazne, zlasti v rudarski industriji, in bodo spodbujale kakovostne delovne razmere v podjetjih, v katera se vlaga v mednarodnem smislu. Vsak sporazum o naložbah mora spremljati tudi vrsta družbenih in okoljskih predpisov, in sicer ne glede na to, ali so naložbe zgolj poglavje v okviru širših pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, ali pa gre za pogajanja o samostojnem sporazumu o naložbah.

Evropska politika mora zaščititi biotsko raznovrstnost ter spodbujati prenos tehnologij in izboljšanje infrastrukture. Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da Evropska unija potrebuje dosledno naložbeno politiko, ki bo pozitivno prispevala k gospodarski rasti, trajnostnemu razvoju in zaposlovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Lizbonska pogodba zagotavlja, da ima EU glede tujih neposrednih naložb izključno pristojnost. Tak razvoj dogodkov, ki ima pomembne posledice, prinaša dvojni izziv, tako glede upravljanja več kot 1200 dvostranskih sporazumov o naložbah, ki so jih že sklenile države članice, kot glede opredelitve prihodnje evropske naložbene politike, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav upravičenk, obenem pa upoštevala cilje zunanjega delovanja EU. Pri sklepanju dvostranskih sporazumov o naložbah je cilj zagotoviti pravno in finančno zaščito vlagateljev iz razvitih držav. Strinjam se, da mora zaščita vlagateljev v razvoju prihodnje naložbene politike EU ostati najpomembnejša prednostna naloga sporazumov o naložbah. Prihodnja politika EU mora prav tako spodbujati trajnostne naložbe, ki bodo okolju prijazne (zlasti v rudarski industriji) in bodo spodbujale kakovostne delovne razmere v podjetjih, v katera se vlaga. Zato mora EU spodbujati nedavno reformo smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, s katerimi se želi zagotoviti odgovorno ravnanje mednarodnih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki.(RO) Glasoval sem za to poročilo. Vsi se zavedamo, da so tuje neposredne naložbe v skladu z Lizbonsko pogodbo izključna pristojnost EU. Komisija in države članice lahko skupaj s Parlamentom na podlagi teh novih pristojnosti oblikujejo politiko za spodbujanje visokokakovostnih vlaganj s pozitivnim vplivom na gospodarsko rast in zaposlovanje.

Kriza je povzročila, kar je bilo povsem običajno, zmanjšanje obsega tujih neposrednih naložb, ki so leta 2007 dosegle 1500 milijard EUR. Prav tako pozdravljam predlog o uvedbi pojma „vlagatelj EU“ in menim, da bi morala biti zaščita vseh vlagateljev EU najpomembnejša prednostna naloga naložbenih sporazumov.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Strinjam se s stališčem poročevalca, da vse vrste naložb ne zahtevajo enako visoke ravni zaščite in da denimo kratkoročne špekulativne naložbe ne zaslužijo enake ravni zaščite kot dolgoročne naložbe. Zato je treba področje uporabe prihodnjih evropskih sporazumov omejiti le na tuje neposredne naložbe. To je razlog, da sem podprl to poročilo, ki je med področji, ki so izključna pristojnost Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je želel pojasniti pravila, ki jih bo EU uvedla, ko se bo pogajala o prihodnjih naložbenih sporazumih. Komisija mora v vse prihodnje sporazume poleg zaščite vlagateljev vključiti posebne določbe, ki določajo pravico tretje strani in EU, da urejata tehnološka področja, povezana z nacionalno varnostjo, okoljem, javnim zdravjem, pravicami delavcev in potrošnikov ter industrijsko politiko. To je močno sporočilo, posredovano Svetu in Komisiji, pred začetkom pogajanj o naložbah z državami, kot sta Kanada in Indija, prav kmalu pa tudi Kitajska. Evropski vlagatelji morajo v tujini ravnati odgovorno, obenem pa je treba zaščiti pravico Evropske unije, da naložbe ureja v javnem interesu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da bo predlagana naložbena politika izpolnila pričakovanja vlagateljev in sodelujočih držav, s tem pa bodo EU in njena podjetja postala konkurenčnejša. Usklajena evropska mednarodna naložbena politika bi lahko pomembno vplivala na ustvarjanje delovnih mest ne le v EU, ampak tudi v državah v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) V skladu s členoma 206 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodijo tuje neposredne naložbe med izključne pristojnosti EU. Poleg upravljanja dvostranskih sporazumov o naložbah, ki so že sklenjeni, mora Unija opredeliti prihodnjo evropsko naložbeno politiko, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav upravičenk, obenem pa upoštevala cilje zunanjega delovanja EU. Zaščita vlagateljev ostaja najpomembnejša prednostna naloga sporazumov o naložbah. Komisija je pozvana, da predloži jasno opredelitev naložb, ki jih je treba zaščititi. Prihodnji sporazumi naj bi temeljili na najboljši praksi, ki je posledica izkušenj držav članic, prav tako naj bi upoštevali potrebe malih in srednje velikih podjetij (MSP).

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo obravnava težave prihodnje evropske mednarodne naložbene politike. Od ustanovitve EU so države članice sklenile veliko dvostranskih sporazumov o naložbah: okrog 3 tisoč od leta 1959. Z začetkom veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije je ta zadeva postala izključna pristojnost EU in je trenutno del priprav za prihodnjo evropsko naložbeno politiko, o kateri je treba temeljito razpravljati. Ta zadeva je izredno pomembna, saj smo na prelomnici in pred dvema izzivoma: EU zagotoviti potrebna orodja, ki bodo podjetjem v tujini omogočila izvedbo naložbenih programov, obenem pa bodo zagotovila, da bo Evropa ostala vodilna v svetovnih naložbah. Živimo v času, ko je poslovanje zelo agresivno, zato morajo biti naša merila za izbor trgovinskih partnerjev dobro premišljena. Zato se strinjam s poročevalcem tega besedila glede spoštovanja pristojnosti Parlamenta in glede pravočasnosti pogajanj, da bi preprečili nepotrebne zamude ali resne motnje v odnosih EU s temi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Tuje neposredne naložbe so opredeljene kot „dolgotrajne naložbe, v katerih je vsaj 10 % lastniškega kapitala/delnic pridruženega podjetja in ki vlagatelju zagotavljajo vodstveni nadzor nad delovanjem pridruženega podjetja“. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so tuje neposredne naložbe v izključni pristojnosti EU, katere glavni nalogi sta upravljanje sedanjih dvostranskih sporazumov o naložbah in opredelitev evropske naložbene politike, ki bo „izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav prejemnic“. Zagovarja se izvajanje skupne naložbene politike na podlagi teh novih odgovornosti. Sporno je, če nič drugega, da tuje neposredne naložbe prinašajo tako poveličevane koristi državam „upravičenkam“. To še zlasti velja v primeru, če se izvajajo v pristojnosti EU v obrambi interesov, ki jih običajno zagovarja.

Primer Portugalske je še zlasti pomemben. Ker je res, da je nenehno zmanjševanje naložb ena od resnih težav, s katerimi se spopada portugalsko gospodarstvo, kar se odraža v nizkih stopnjah gospodarske rasti in naraščajoči brezposelnosti, je bilo v vseh teh letih veliko tujih neposrednih naložb v portugalsko gospodarstvo. Vendar se v resnici povečuje delež bogastva, ki se ustvarja na Portugalskem in prenaša v tujino.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) V opredelitvi Sodišča Evropske unije so tuje neposredne naložbe opredeljene kot „dolgotrajne naložbe, v katerih je vsaj 10 % lastniškega kapitala/delnic pridruženega podjetja in ki vlagatelju zagotavljajo vodstveni nadzor nad delovanjem pridruženega podjetja“.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so tuje neposredne naložbe v izključni pristojnosti EU, katere glavni nalogi sta upravljanje sedanjih dvostranskih sporazumov o naložbah in opredelitev evropske naložbene politike, ki bo „izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav prejemnic“. Poročevalec zaradi teh novih odgovornosti zagovarja izvajanje skupne naložbene politike.

Naše stališče pa je drugačno. Tuje neposredne naložbe v večini primerov ne rešijo težav razvoja v državah, kjer potekajo. Vsi vemo, kaj počnejo večnacionalne družbe. Ostajajo, dokler pridobivajo velike dobičke in sredstva. Potem pa ob najmanjšem znaku težav iščejo drugje in se ne zmenijo za brezposelnost in ovire za razvoj, ki jih ustvarjajo. Portugalska te razmere na žalost še predobro pozna.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Komisija ima od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe izključno pristojnost, da se pogaja o sporazumih o tujih neposrednih naložbah in jih podpisuje. Poročilo gospoda Arifa je tlakovano z dobrimi nameni, tako kot pot v pekel. Predvsem ga skrbijo zmogljivost državnih skladov in povzročanje škode, špekulativne oblike naložb, ki jih ne smemo spodbujati, izključitev občutljivih sektorjev, socialne in okoljske določbe, skladnost z načelom vzajemnosti in regulativne pristojnosti držav članic, vse to pa so vprašanja, ki jih želi imeti v središču prihodnje evropske politike. Mislim, da ima prav, predvsem glede zadnje točke. Vsekakor ne smemo dopustiti, da bi finančni interesi tujih vlagateljev imeli prednost pred pristojnostjo držav članic, da sprejmejo zavezujoče socialne, okoljske in davčne standarde. Pa vendar je to tisto, kar so predlagali večstranski sporazumi o naložbah, ki na srečo nikoli niso bili sprejeti v Svetovni trgovinski organizaciji (STO).

Komisija pa je to podlost podpirala! Ni dovolj, če rečem, da prav nič ne zaupam tej instituciji, da brani, usklajuje in uveljavlja načela iz tega poročila. Da ji danes podelimo izključno pristojnost, da se v imenu 27 držav članic pogaja o „dvostranskih sporazumih o naložbah“, je kriminal.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo, ker je treba oblikovati celovito in dosledno naložbeno politiko, ki bo spodbujala visokokakovostne naložbe in bo pozitivno prispevala k svetovnemu gospodarskemu napredku in trajnostnemu razvoju. Mislim, da bo skupna naložbena politika izpolnila pričakovanja tako vlagateljev kot zainteresiranih držav in bo prispevala k dvigu konkurenčnosti EU in njenih podjetij ter k povečanju zaposlovanja. Naložbeno tveganje je na splošno višje v državah v razvoju in manj razvitih državah. Močna in učinkovita zaščita vlagateljev v obliki sporazumov o naložbah pa je bistvena za zaščito evropskih vlagateljev, kar lahko izboljša upravljanje in zagotavlja stabilnost. Če naj imajo te države dodatne koristi od sporazumov o naložbah, bi morali ti temeljiti tudi na obveznostih vlagateljev v smislu spoštovanja človekovih pravic in standardov proti korupciji kot del širšega partnerstva med EU in državami v razvoju s ciljem zmanjšanja revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da moramo zagotoviti zunanjo konkurenčnost in enotno obravnavo vseh vlagateljev EU. Prav tako moramo imeti kar največji vpliv pri pogajanjih o mednarodnih naložbah. Zajeti je treba vse vrste naložb. EU mora zagotoviti, da noben vlagatelj EU ne bo obravnavan slabše kot v dvostranskih sporazumih o naložbah, podpisanih med državami članicami. Liberalizacija naložb in zaščita postajata temeljna instrumenta skupne mednarodne naložbene politike. Vendar bodo države članice še naprej uporabljale politike, ki spodbujajo naložbe in ki bodo dopolnjevale skupno mednarodno naložbeno politiko in bodo z njo usklajene.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki poziva k boljši opredelitvi standardov za zaščito vlagateljev in k večji preglednosti arbitražnega sistema, pravici do pritožbe proti odločbam mednarodnih razsodnikov in možnosti posvetovanja s sindikati in organizacijami civilne družbe. Doslej so se sporazumi o naložbah tako osredotočali na zaščito vlagateljev, da so lahko podjetja včasih delovala v državah v razvoju, ne da bi upoštevala družbene ali okoljske vidike. Takšno ravnanje se ne bo več dopuščalo. Zato poročilo poziva k novim pravilom in družbeni odgovornosti podjetij, ki naj bi bili ključni element vsakega prihodnjega sporazuma. Svet se je spremenil. V EU bo vse več tujih naložb, zaščite vlagateljev pa ne moremo krepiti na škodo splošnega interesa. Poročilo poziva k pravemu ravnovesju med javnimi in zasebnimi interesi. Njegov cilj je zaščita evropskih vlagateljev pred nezakonito razlastitvijo ali navidezno zakonodajo, ki naj bi jih izrinila z nekaterih trgov. Prav tako zagotavlja, da bodo lahko javni organi vedno urejali v korist javnega interesa. Pozivam k temeljiti in celoviti prenovi mehanizma za reševanje sporov, ki je doslej zasebnim podjetjem omogočal, da so pravno ukrepala proti državam in včasih napadla socialno in okoljsko zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Medtem ko se od držav članic in njihovih državljanov pričakuje, da zategujejo pasove, to besedilo slednje poziva, naj zagotovijo zaščito interesov tujih zasebnih vlagateljev. Ne določa pa obveznosti zaščite javnih služb pred vsemi zasebnimi vlaganji. Sploh pa ne upošteva dobrin, ki pripadajo vsemu človeštvu, kot je voda. Glasujem proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) V skladu s členoma 206 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodijo tuje neposredne naložbe med izključne pristojnosti EU. Dvostranske sporazume o naložbah, ki so že sklenjene, je treba upravljati, Unija pa bi morala oblikovati evropsko politiko za prihodnje naložbe, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav prejemnic. Pomembno je zaščititi vlagatelje, Komisija pa je pozvana, naj predloži jasno opredelitev vlaganj, ki bi jih bilo treba zaščititi. Prihodnji sporazumi naj bi temeljili na najboljši praksi iz preteklosti, prav tako naj bi upoštevali potrebe malih in srednje velikih podjetij (MSP).

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Kot sem razumel, to poročilo obravnava mednarodne naložbene sporazume. Glavni cilji teh sporazumov so povečanje dostopa na trge za tuje vlagatelje in zagotavljanje visoke ravni zaščite naložb in vlagateljev pred samovoljnim ravnanjem vlad ali držav, v katerih se vlaga. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so se naloge delile, in sicer Komisija se je pogajala glede dostopa na trg za tuje neposredne naložbe, države članice pa so s tretjimi državami podpisale sporazume o zaščiti naložb. Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne naložbe postale izključna pristojnost EU in sestavni del zunanjetrgovinske politike EU. Dobro je, da to poročilo pošilja močno sporočilo Komisiji in Svetu, ki bosta kmalu začela pogajanja o naložbah s tretjimi državami, kot so Kanada, Indija in prav kmalu s Kitajsko. Zato je bistvenega pomena, da Parlament zagotovi odgovorno ravnanje evropskih vlagateljev v tujini, obenem pa ščiti pravico EU, da ureja s predpisi v javnem interesu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o mednarodni naložbeni politiki. Ker so tuje neposredne naložbe postale izključna pristojnost EU, si je treba kar najbolj prizadevati za oblikovanje celovite in dosledne naložbene politike, ki bo spoštovala človekove pravice in načela pravne države. Skupna naložbena politika bo spodbujala visokokakovostna vlaganja, trajnostni gospodarski, socialni in okolju prijazni razvoj in bo pozitivno vplivala na gospodarski napredek po svetu. Mislim, da bo takšna naložbena politika pomagala Evropi ostati glavni akter na področju tujih neposrednih vlaganj, to pa bo pomagalo oživiti gospodarsko rast, povečati konkurenčnost podjetij in spodbujati ustvarjanje delovnih mest. Menim, da mora Komisija nujno pripraviti naložbeno strategijo EU, kajti tuje naložbe v EU in naložbe EU v tujini pozitivno vplivajo na rast in zaposlovanje v EU in drugih državah, vključno z državami v razvoju. Na vso moč si je treba prizadevati za zagotovitev visoke ravni zaščite vlagateljev, kar je dejavnik stabilnosti in dobrega upravljanja. Poleg tega je treba zagotoviti pravno gotovost za mala in srednje velika podjetja ob oblikovanju ugodnih pogojev za njihova vlaganja na tujih trgih. Naložbene sporazume je treba sklepati ob polnem upoštevanju standardov proti korupciji in zavezanosti spoštovanju človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) V skladu s členoma 206 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodijo tuje neposredne naložbe med izključne pristojnosti EU. Tak razvoj dogodkov, ki ima pomembne posledice, prinaša dvojni izziv, tako glede upravljanja več kot 1200 dvostranskih sporazumov o naložbah, ki so jih že sklenile države članice, kot glede opredelitve prihodnje evropske naložbene politike, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav upravičenk, obenem pa upoštevala cilje zunanjega delovanja EU. Dosledna, trdna in učinkovita naložbena politika zahteva jasno opredelitev tujih neposrednih naložb in njihovega področja uporabe ter uporabe. Glasovala sem za to poročilo in bi rada poudarila poziv Parlamenta Komisiji, naj zagotovi vzpostavitev jasne opredelitve naložb, ki naj bi bile zaščitene, vključno s tujimi neposrednimi in portfeljnimi naložbami, ob tem pa se poudarja, da naložb špekulativne narave ne bi smeli zaščititi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za odlično poročilo kolega in prijatelja, gospoda Arifa, o politiki tujih neposrednih naložb EU. Parlament s tem dokumentom oblikuje dve, po mojem mnenju, pomembni zahtevi, ko opredeli, kako zasnovati prihodnje mednarodne sporazume o zaščiti naložb, ki bodo za Evropo zavezujoči. Prva zahteva je, naj vsi ti sporazumi vključujejo določbe, ki bodo evropske vlagatelje prisilile, da bodo v tujini v gospodarskih, socialnih in okoljskih zadevah ravnali odgovorno. Druga zahteva je, da naj vsi ti sporazumi vladam držav, v katere se vlaga, pustijo prostor, da pravno uredijo skupno dobro. V preteklosti so nekatere določbe o zaščiti zasebnih vlaganj tretjim državam omogočale sprejetje socialne ali okoljske zakonodaje, ki so jo upoštevali kot posredno razlastitev, katere posledica je bila odškodnina. Tem zlorabam je treba narediti konec. Ker ima Parlament prvič besedo glede teh zadev, je poročilo gospoda Arifa poslalo opozorilni strel Svetu in Komisiji, saj se pripravljata na začetek pogajanj z Indijo, Kanado in kmalu tudi s Kitajsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije sodijo tuje neposredne naložbe med izključne pristojnosti EU. To je izziv, ki ga je treba premagati za vsako ceno, predvsem v zvezi z vzpostavitvijo evropske naložbene politike, ki bo izpolnila potrebe vlagateljev in držav upravičenk, obenem pa upoštevala cilje zunanjega delovanja EU.

Številni naložbeni sporazumi, ki jih je podpisala EU, tako dvostranski kot večstranski, morajo zagotoviti zaščito vlagateljev v vseh ustreznih sektorjih. Prihodnja politika EU bi morala spodbujati trajnostne in okolju prijazne naložbe, ki podpirajo dobre delovne pogoje v podjetjih, na katere vplivajo tuje naložbe. Vse sporazume o naložbah mora spremljati tudi vrsta ustreznih družbenih in okoljskih pravil kot oblika dodatnih jamstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Vzdržal sem se. V skladu s členoma 206 in 207 PDEU sodijo tuje neposredne naložbe med izključne pristojnosti EU. Tak razvoj dogodkov, ki ima pomembne posledice, prinaša dvojni izziv, tako glede upravljanja več kot 1200 dvostranskih sporazumov o naložbah, ki so jih že sklenile države članice (DČ), kot glede opredelitve prihodnje evropske naložbene politike, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav upravičenk, obenem pa upoštevala cilje zunanjega delovanja EU. Natančna opredelitev prihodnje politike, ki bo del skupne trgovinske politike, bo najprej vključila analizo do zdaj izvedenih naložbenih politik.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki.(EL) To so odločilni časi, ko je EU poklicana, da se ukvarja z gospodarsko in socialno krizo. Na tej stopnji se mora s svojo energijo osredotočiti na rast ter spodbujanje naložb in delovnih mest. Z Lizbonsko pogodbo se pristojnosti EU razširijo na sektor tujih neposrednih naložb, kar nam bo omogočilo, da položimo temelje za enotno evropsko politiko v tem sektorju. Evropskim podjetjem moramo dati orodja, potrebna za varne in kakovostne naložbe v tujini. Zaščita naših podjetij v tujini mora biti naša prednostna naloga. Ker je EU najbolj „odprt“ trg na svetu, moramo sprejeti okvir za zaščito naših podjetij in ustrezne pogoje, ki bodo vzpostavili ravnovesje z našimi trgovinskimi partnerji, da bodo lahko evropska podjetja uživala podobne konkurenčne pogoje. Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da je korak v pravo smer v smislu doseganja tega končnega cilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Lizbonska pogodba je na področju skupne trgovinske politike uvedla daljnosežne spremembe. Prvič, v skladu z določbami pogodbe se je skupna trgovinska politika med drugim razširila na zadeve, povezane s tujimi neposrednimi naložbami. Drugič, spremenil se je postopek sprejemanja odločitev – Svet zdaj sprejema odločitve s kvalificirano večino, Parlament pa je pridobil pravico soodločanja. To pomeni, da bo naša privolitev potrebna v primeru ratifikacije trgovinskih sporazumov in tudi pri vprašanju naložb (v zvezi s tujimi neposrednimi naložbami).

Unija mora kot del svoje skupne trgovinske politike oblikovati evropsko naložbeno politiko, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev in držav prejemnic. Naložbena politika mora upoštevati tudi prednostne naloge zunanje politike Evropske unije. V tem okviru je tudi vprašanje urejanja s predpisi na mednarodni ravni s posebnim poudarkom na pogajanjih v okviru STO. Nove pristojnosti, ki jih je Uniji podelila Lizbonska pogodba, posredno vplivajo na pristojnosti Evropskega parlamenta, ki je v postopku odločanja na področju tujih neposrednih naložb enakovreden Svetu.

Nova dosledna in celovita naložbena politika EU bi morala ugodno vplivati na svetovni gospodarski napredek in razvoj. EU ima kot eden od najpomembnejših gospodarskih blokov močan pogajalski položaj, ki lahko zaradi skupne politike na področju neposrednih naložb prispeva k rasti konkurenčnosti EU in njenih podjetij ter povečuje zaposlovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Mislim, da je treba zaščititi pravico EU do urejanja s predpisi v korist javnosti, prav tako pa moramo zagotoviti odgovorno ravnanje evropskih vlagateljev zunaj EU, kar je razlog, da sem podprla to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne naložbe postale izključna pristojnost EU. To predstavlja dvojni izziv: prvič, v zvezi z upravljanjem obstoječih dvostranskih sporazumov držav članic o naložbah in drugič, v zvezi z opredelitvijo evropske naložbene politike, ki bo izpolnila pričakovanja vlagateljev, držav prejemnic in zadovoljila interese EU. Bistvenega pomena je celovita in dosledna naložbena politika, ki bo spodbujala visokokakovostne naložbe in bo pozitivno prispevala k svetovnemu gospodarskemu napredku in trajnostnemu razvoju. Zato moramo napredovati k jasni opredelitvi naložb, ki jih je treba zaščititi, razen naložb špekulativne narave, ki jih ne bi smeli zaščititi. Koristno bi bilo uvesti pojem „vlagatelj EU“, priporočljivo pa natančno opredeliti izraz „tuj vlagatelj“. Z opredelitvijo najboljših praks, ki so posledica izkušenj držav članic, in ob upoštevanju osnovnih standardov, kot so nediskriminacija, poštena in enaka obravnava, ter z zaščito pred neposredno in posredno razlastitvijo bomo imeli temelje za skladno evropsko politiko o tem vprašanju. Ti ukrepi in opredelitev skupne odgovornosti EU in držav članic bodo prispevali k oblikovanju pogojev za mala in srednje velika podjetja (MSP), da bodo vlagala v tujini.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Poročilo daje prednost zaščiti vseh vlagateljev EU. Prav tako poudarja dejstvo, da morajo biti nove naložbe, ki jih spodbuja EU, uspešne in okolju prijazne in morajo spodbujati visok standard delovnih pogojev. In na koncu, oblikuje seznam držav, ki bodo privilegirani partnerji. Mislim, da bo vse to pomagalo oblikovati trdno mednarodno naložbeno politiko v Evropski uniji. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Arifa.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Z Lizbonsko pogodbo so tuje neposredne naložbe postale izključna pristojnost EU. Želela sem podpreti to poročilo, ki podrobno opredeli novo mednarodno naložbeno politiko in okrepi položaj EU kot največje prejemnice tujih neposrednih naložb. To poročilo pošilja močno sporočilo: Evropa mora biti ključni akter naložb jutrišnjega dne. Pojav novih gospodarstev je porušilo ravnovesje med državami in njihovimi zmogljivostmi za naložbe. Evropska podjetja se morajo uveljaviti na novih trgih, EU pa jim mora pomagati rasti z zagotavljanjem pravne gotovosti in s krepitvijo njihove vpetosti v svetovno gospodarstvo. Tuje neposredne naložbe so bistveni del dejavnosti evropskih držav, toda ali so vedno vzvod rasti? Mislim, da ne. Tuje neposredne naložbe so učinkovite le, če so zasnovane z ustreznimi politikami, ki vzpostavijo jasne predpise. Poročilo tako jamči gospodarsko in pravno okolje podjetjem, predvsem malim in srednje velikim (MSP), ki so kot gonilo za rast in delovna mesta temeljnega pomena za naše gospodarstvo. Pozorni moramo biti, da jih ne bomo prepustili na milost in nemilost agresivnemu ravnanju tujih vlagateljev.

 
  
  

Poročilo: Cătălin Sorin Ivan (A7-0050/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Za to poročilo glasujem zaradi predlogov Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu za boljši nadzor nad predpristopnimi sredstvi glede na izkušnje leta 2009; zaradi ukrepov EU proti tobaku kot del svetovnega partnerstva; in zaradi pretoka drugega blaga v EU in iz nje, kar davkoplačevalce stane, proračun EU pa prikrajša za sredstva in ukrepe za obravnavanje te težave. In na koncu, pomembno bo spremljati delo, ki ga Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) opravlja čez leto in ne le v razpravi o letnem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ki poziva k sprejetju ukrepov in zagotovitvi sredstev, s katerimi bi poskrbeli, da sredstva EU ne bodo predmet korupcije, in ukrepali, da bi pri upravičencih do sredstev EU zagotovili preglednost na enem mestu. Denar davkoplačevalcev Evropske unije se mora porabiti primerno in učinkovito. Države članice morajo imeti učinkovite mehanizme nadzora in zmogljivosti za odkrivanje goljufij. Ves denar, ki je bil nakazan kot posledica nepravilnosti, je treba vrniti v proračun EU.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Z vsem srcem sem glasovala za poročilo in predloge, ki so jih pripravili kolegi poslanci. Razen kritike in dvoumnosti v oceni Komisije podpiram zamisel poročevalca, da si je sliko o stanju na področju zaščite finančnih interesov Unije in boja proti goljufijam mogoče ustvariti le, če vključimo podatke v letnem poročilu Računskega sodišča Evropske unije za leto 2009 in v poročilu urada OLAF.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese EU in se borijo proti goljufijam na področjih, kjer si Evropska unija in države članice odgovornost delijo.

Mislim, da poročilo Evropske komisije z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2009“ ne vsebuje podatkov o oceni obsega goljufij in nepravilnosti v posameznih državah članicah, ampak se osredotoči na raven poročanja. Po mojem mnenju rezultati ne morejo predstavljati empiričnih dokazov za obseg goljufij in nepravilnosti, predvsem zato, ker nam ne morejo zagotoviti izčrpnega pregleda dejanskega stanja v smislu goljufij in nepravilnosti v državah članicah.

Zato se strinjam s poročevalcem, ki meni, da si je sliko o stanju na področju zaščite finančnih interesov EU in boja proti goljufijam najprimerneje ustvariti na osnovi letnega poročila Računskega sodišča o izvajanju proračuna, ki je najzanesljivejši vir, poročili Komisije in Urada za boj proti goljufijam (OLAF) pa zagotavljata predvsem informacije o posebnih primerih.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki.(ES) Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese EU in se borijo proti goljufijam. Komisija bi si morala še naprej prizadevati, da zagotovi, da bodo države članice spoštovale svoje obveznosti poročanja in posredovale zanesljive ter primerljive podatke in pri tem ločevale med nepravilnostmi in goljufijami.

To bo omogočilo ukrepanje evropskih institucij. Vendar bo to mogoče le, če bodo informacije pregledne. Če bodo, bomo lahko ustrezno porabili sredstva EU in tako pridobili verodostojnost in zaupanje evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da je glede na obseg goljufij v primerjavi s številom nepravilnosti na področju lastnih sredstev v Avstriji, Španiji, Italiji, Romuniji in Slovaški, kjer goljufije predstavljajo več kot polovico celotnega zneska v posamezni državi članici, da sploh ne omenjam pomanjkljivosti v nacionalnem carinskem nadzoru, treba okrepiti sisteme carinskega nadzora.

Obenem mora Komisija sprejeti svojo odgovornost in zagotoviti, da bodo države članice spoštovale svoje obveznosti poročanja ter posredovale zanesljive in primerljive podatke o nepravilnostih in goljufijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Goljufija je glede na zelo primerno opredelitev poročevalca „primer namerne kršitve in je kaznivo dejanje“, nepravilnost pa je „neizpolnjevanje pravil“. To je opredeljen okvir, znotraj katerega bi morali imeti nično toleranco za goljufije, naš cilj pa naj bi bil, kot je dejal v zvezi s poročilom za leto 2008, doseči nič finančnih nepravilnosti v EU. Kot sem poudaril v vprašanju ob koncu lanskega leta, obstajajo glede na raziskave časopisa Financial Times resni dvomi v cilj in učinkovitost Kohezijskega sklada. Ti dvomi ne morejo preprosto ostati omejeni na časopise.

Obenem tudi to poročilo „obžaluje, da se velik delež sredstev EU še vedno porabi nepravilno, in poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za takojšnjo izterjavo teh sredstev“. Glede na zlorabo sredstev EU je nujno boljše upravljanje kot tudi nadzor porabe sredstev. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito kaznovanje držav članic, ki prejetih sredstev ne uporabijo koristno. To je edini način, da se približamo cilju ničelne goljufije v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije se nanaša na poročilo Komisije Parlamentu in Svetu o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2009 (KOM(2010)382) in je v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zahteva, da Komisija in države članice ščitijo finančne interese EU, in odstavkom 2, ki od Komisije zahteva, naj Parlamentu in Svetu predloži podrobno letno poročilo. Kljub izboljšavam v zadnjih letih je bistvenega pomena, da nadaljujemo s prizadevanji za preprečevanje vseh vrst goljufij, čeprav se proti temu borijo tudi organi držav članic. Strinjam se s predlogi poročevalca, ki bi jih morali dopolniti s priporočili, ki so bila podana med razpravo, zlasti s potrebo po pojasnilu izrazov „goljufije“ in „nepravilnosti“, saj to predstavlja zavestno ravnanje, ki je škodljivo za interese EU, prav tako bi morali imeti boljši sistem za upravljanje nepravilnosti. Upam, da bo poročilo za leto 2010 z vključenimi predlogi boljše kot za leto 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo predstavlja povzetek razpoložljivih statističnih podatkov, ki so jih o različnih področjih, vključno s kmetijsko politiko, kohezijsko politiko, predpristopnimi sredstvi in izterjavo tradicionalnih lastnih sredstev EU, posredovale države članice. Na teh področjih je bilo v letu 2009 v različnih državah članicah odkritih nešteto nepravilnosti. Številne od teh nepravilnosti so odkrite in/ali se o njih poroča prepozno, kar ogroža zaščito in ustrezno porabo javne blagajne. Podpiramo kritiko in opažanja poročevalca v zvezi s potrebo po vzpostavitvi učinkovitega sistema izterjave.

Odkrito povedano, je zdaj splošna stopnja izterjave nizka. Vendar bi poudarili, da je treba iz različnih razlogov, zlasti pa zaradi učinkovitosti, boj proti korupciji in goljufiji izvajati na ravni, ki je čim bližje nastanku teh pojavov. Zato je treba pospešiti boj proti goljufiji in korupciji v vseh državah članicah, saj zgolj skupna zakonodaja na ravni EU ni čudežno zdravilo za ta pojav.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To je poročilo o finančnih interesih EU, ki predstavlja povzetek razpoložljivih statističnih podatkov o nepravilnostih, o katerih so poročale države članice in zajele različna področja, vključno s kmetijsko politiko, kohezijsko politiko, predpristopnimi sredstvi in izterjavo tradicionalnih lastnih sredstev EU.

Na teh področjih je bilo v letu 2009 v različnih državah članicah odkritih nešteto nepravilnosti. Številne od teh nepravilnosti so odkrite in/ali se o njih poroča prepozno, kar ogroža zaščito in ustrezno porabo davkoplačevalskega denarja.

Podpiramo kritiko in opažanja poročevalca v zvezi s potrebo po vzpostavitvi učinkovitega sistema izterjave. Splošna stopnja izterjave je trenutno daleč od zaželene.

Vendar bi radi poudarili, da je boj proti goljufiji in korupciji, ki ga morajo vse države članice prenesti v prakso, pomembnejši kot skupna zakonodaja za boj proti korupciji in goljufiji na ravni EU.

Vsekakor bi radi posvarili pred nejasnim razlikovanjem med nadzorom in pretirano birokracijo, ki spodkopava pravice tistih, ki iščejo pomoč, zlasti male družbene organizacije ter mala in srednje velika podjetja (MSP).

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalcu za opravljeno delo. Goljufive nepravilnosti v EU so razvidne iz dela, kar vključuje pregled urada OLAF. Delo Komisije pa ni izčrpno, ker ne poroča o podatkih posameznih držav članic o goljufiji, kot je poudaril poročevalec. Zato podpiram ta predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Goljufije v EU prizadenejo samo celovitost sistema. Bistvenega pomena je, da EU in njene države članice nadaljujejo pomembno delo na tem področju, jaz pa sem lahko podprl to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo, ker morajo države članice v prizadevanjih za boj proti goljufijam delovati predvsem kot zaščitnice davkoplačevalskega denarja. Okrepiti moramo uporabljeno metodologijo poročanja in zmogljivosti za odkrivanje goljufij v državah članicah. Poročilo Komisije „Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2009“ ne vsebuje informacij o ocenjenem obsegu nepravilnosti in goljufij v posameznih državah članicah, zato si ni mogoče ustvariti dejanske slike o nepravilnostih in goljufijah v državah članicah ter poiskati in kaznovati tistih, kjer so slednje najpogostejše. Poročilo Komisije goljufij ne obravnava podrobno in se nepravilnosti loteva zelo na splošno. Na žalost se velik delež sredstev EU še vedno porabi nepravilno, zato mora Komisija ustrezno ukrepati za takojšnjo izterjavo teh sredstev. Napake so nedopustne, Komisija pa mora v sodelovanju z državami članicami pripraviti ustrezno poročilo v skladu s pogodbo, s čimer bo Parlamentu dala razumno zagotovilo, da je bil ta cilj dosežen in da boj proti goljufijam pravilno poteka.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) To poročilo vsebuje povzetek statističnih podatkov o nepravilnostih, ki so jih države članice prijavile na tistih področjih, na katerih proračun izvršujejo same (kmetijska politika, kohezijska politika in predpristopna sredstva, tj. približno 80 % proračuna), ter pri zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev EU. Mislim, da sta zaščita finančnih interesov EU in boj proti goljufiji zlasti pomembni področji, zanju pa sta v skladu s svojimi pristojnostmi odgovorni Evropska unija in države članice. Vsebuje tudi oceno nepravilnosti na področju odhodkov, ki jih neposredno upravlja Komisija, in pregled operativnih dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki močno kritizira Komisijo, ker je zagotovila premalo informacij o goljufijah in nepravilnostih. Gre za posledico slabega poročanja držav članic. Stopnje goljufij v Španiji in Franciji naj bi bile na primer „sumljivo nizke“. V prihodnosti si želimo jasno razmejitev med nepravilnostmi in goljufijami glede na to, da je goljufija kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil. Poročilo zahteva tudi razčlenitev ocenjene ravni goljufij in nepravilnosti za vsako državo članico, da bi lahko disciplinsko ukrepali proti posameznim državam. Resolucija navaja, da se velik delež sredstev EU še vedno porabi nepravilno. Parlament poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za takojšnjo izterjavo teh sredstev, predvsem v Italiji. V kmetijstvu in še zlasti kohezijski politiki je stopnja izterjave dolgovanih zneskov „porazna“.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Strinjam se s stališčem poročevalca, da Komisiji v svojem poročilu ni uspelo zagotoviti zelo potrebnih informacij o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in o boju proti goljufiji in nepravilnostim, niti ne glede ocenjenega obsega nepravilnosti in goljufij v državah članicah EU v zvezi z upravljanjem sredstev EU. Ker bi lahko to brez pretiravanja poimenovali velikanski obseg korupcije v nekaterih državah članicah, vključno s Češko republiko, je to zelo resna pomanjkljivost. Če si pogledamo goljufije in tako imenovane nepravilnosti na ravni Unije, je to običajno „le“ poseben segment korupcije in goljufije na splošno v posameznih državah članicah, vendar je zelo obsežen. Po mojem mnenju je treba nujno preučiti, ali je delo, ki ga zdaj izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, dovolj učinkovito, in ali naj bi bilo to delo deležno strukturnih sprememb in sprememb, ki so povezane z metodologijo, vključno z agresivnejšim pristopom.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki.(FR) „Zaščita finančnih interesov Evropske unije“ povezuje boj proti goljufiji in nepravilnostim. Pomembno je, da razlikujemo med nepravilnostjo ali neizpolnjevanjem pravil in goljufijo ali namerno kršitvijo, ki je kaznivo dejanje. Z drugimi besedami, poročilo odbora tega ne razloči v celoti in obširno obravnava nepravilnosti, primerov goljufije pa podrobno ne razišče. Izbrana so tri področja, ki predstavljajo okrog 80 % proračuna EU: kmetijska politika, kohezijska politika in predpristopna sredstva. Izvajanje teh politik in izvrševanje odhodkov je odvisno od držav članic, ki so odgovorne za nacionalna orodja za boj proti nepravilnostim in goljufiji.

Zavezanost uprav je preveč heterogena, obseg nerešenih nepravilnosti v nekaterih državah članicah pa nesprejemljiv. Pričakujejo se tudi izboljšave postopkov javnega naročanja, zlasti v smislu zagotavljanja preglednosti in boja proti goljufiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo poudari številne nepravilnosti in primere goljufij pri porabi sredstev EU v državah članicah. Število prijavljenih primerov se je povečalo zaradi uvedbe nove komunikacijske tehnologije. Mislim, da je treba narediti vse, da bi države članice prevzele odgovornost in bi bile v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi tudi kaznovane. Za vsako državo članico morajo biti na voljo potrebni podatki, da bi povečali učinkovitost sistemov za spremljanje in nadzor ter zagotovili resnično sliko razmer. Države članice bi morale uvesti sistem za upravljanje nepravilnosti, da bi razvile izboljšave pri izpolnjevanju svoje obveznosti poročanja evropskim institucijam. Kmetijstvo, kohezijska politika in predpristopna sredstva so področja, kjer so stopnje nepravilnosti in goljufij predvsem izrazite. Zato je treba ukrepati, da bi povečali spremljanje, odkrivanje in popravke. Ukvarjati se moramo z oblikovanjem preglednega in učinkovitega sistema za upravljanje in porabo sredstev EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Vem, da letno poročilo preuči, kako dobro Komisija in države članice ščitijo finance EU pred goljufijo, kot zahteva člen 325 PDEU. Obstajajo področja, kjer proračun izvajajo države članice (kmetijstvo, kohezija, predpristopna sredstva), in področja zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev EU s carino in dajatvami. Pomembno je skleniti sporazum o boju proti tihotapljenju tobaka med EU in proizvajalci tobaka.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Vsak, ki je udeležen v krajo v trgovini, bo ujet in kaznovan. Prav nasprotno pa je mogoče brez vsakršnega tveganja iz malhe z evropskimi sredstvi preusmeriti milijone evrov. Ne gre le za to, da je verjetnost, da se to odkrije, majhna. Tudi če je na koncu mogoče dokazati, da je šlo za goljufijo, držav članic ne zanima uvedba sodnih postopkov ali izterjava denarja. Velikodušni sistem subvencij je še naprej odprt za goljufije in nepravilnosti. Obstaja veliko primerov goljufije, zlasti v vzhodnih in južnih državah članicah. Sredstva v okviru predpristopne pomoči so se izkazala za zlasti dovzetna. V primeru Turčije je predpristopna pomoč ne le namenjena neevropski državi, ampak v nekaterih primerih prav tako izginja v žepe pokvarjenih uradnikov.

Da bi preprečili nadaljnjo škodo na strani davkoplačevalcev, se moramo pripraviti na boj. To poročilo predstavlja le korak v to smer. Vendar ni ravno velike verjetnosti, da bi lahko zagotovili, da denar evropskih davkoplačevalcev ne bo poniknil v drugo državo EU ali celo regijo zunaj EU. Glasoval sem temu primerno.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) To poročilo o boju proti goljufiji v Evropski uniji gre v pravo smer ob osredotočenju na potrebo po večji jasnosti in ponovnem poudarjanju, da je povsem nujno, da si nikoli ne privoščimo nepazljivosti.

Italija je na žalost med državami, ki so najbolj prizadete. Velika večina teh primerov se dogaja v južni Italiji in se nanašajo na krajo ali zlorabo sredstev, namenjenih razvoju v teh območjih. Namen teh sredstev je spodbuditi rast in razvoj prikrajšanih območij. Če se ti primeri goljufije pojavljajo točno tam, kjer je potreba po naložbah večja, dobro razumete, kako se bo škoda, ki bo zaradi tega nastala, podvojila.

Zato je treba temu področju nameniti vse več pozornosti v obliki nenehnega spremljanja in pravočasnih informacij, s čimer bi morebitna zloraba takoj pritegnila našo pozornost. Poročilo izpostavi ta vprašanja, zato sem se odločil, da glasujem zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Evropski parlament je 5. aprila sprejel resolucijo o zaščiti finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufiji. Evropska komisija in države članice so odgovorne za zaščito finančnih interesov EU z bojem proti prevaram, goljufijam in korupciji. Dokument, ki je bil sprejet, vsebuje statistične podatke o tej težavi, od katerih so številni skrb vzbujajoči. Manjka ustreznih podatkov, sistemi nadzora ne delujejo ustrezno in zdi se, da številne vlade niso pripravljene sodelovati. Goljufije in korupcija delujejo proti interesom davkoplačevalcev in menim, da si je treba prizadevati za njihovo popolno odpravo. Podpiram mnenja Evropskega parlamenta in njegove zahteve, naj države članice izvajajo objektiven nadzor nad porabo sredstev iz proračuna EU in prav tako zagotovijo popolne in zanesljive informacije na tem področju. Enako pomembna je uvedba odprtih in preglednih sistemov javnih naročil ter izboljšan sistem nadzora poenostavljenih carinskih postopkov po vsej Uniji. Ti ukrepi ne bodo koristni le pri odkrivanju primerov korupcije in boju proti njim zdaj, ampak bodo bistveno zmanjšali njihovo pojavljanje v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem za poročilo o zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam, ker je to zanimiva tema za vse države članice, s katero bi se morali vsi spopasti, da bi bolje usklajevali svoja prizadevanja proti špekulacijam ali neustreznemu upravljanju nacionalnih sredstev in/ali sredstev EU. Besedilo naniza vrsto statističnih podatkov o goljufijah, nepravilnostih in nedoslednostih v različnih državah članicah in samih institucijah EU. Podatki so svarilo tistim, ki ščitijo finančne interese Unije in ki poskušajo dati podrobne in zanesljive informacije, da bi zagotovili izčrpno sliko o mednarodnih razmerah v zvezi z nepravilnostmi in goljufijami z namenom zaščititi interese javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo Komisije o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2009, ki je bilo posredovano v skladu s členom 325(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na splošno ne vsebuje informacij o ocenjenem obsegu nepravilnosti in goljufij v posameznih državah članicah, ampak se osredotoči na raven komunikacije. Zato si je nemogoče jasno predstavljati resničen obseg nepravilnosti in goljufij v državah članicah, ali poiskati in kaznovati tiste z največjim obsegom nepravilnosti in goljufij. Strinjam se s poročevalcem, da si je sliko o stanju na področju zaščite finančnih interesov EU in boja proti goljufijam najprimerneje ustvariti na osnovi letnega poročila Računskega sodišča za leto 2009, ki se mu zdi najzanesljivejši vir, poročili Komisije in urada OLAF pa služita predvsem kot vir dodatnih informacij o smernicah poročanja in primerih iz prakse. Zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese EU in se borijo proti goljufijam na področjih, kjer si Evropska unija in države članice odgovornost delijo. V skladu s členom 325(5) Komisija v sodelovanju z državami članicami predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi izvajanja tega člena. Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2009 (COM(2010)0382) vsebuje povzetek statističnih podatkov o nepravilnostih, ki so jih države članice prijavile na tistih področjih, na katerih proračun izvršujejo same (kmetijska politika, kohezijska politika in predpristopna sredstva, tj. približno 80 % proračuna), ter pri zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev EU. Vsebuje tudi oceno nepravilnosti na področju odhodkov, ki jih neposredno upravlja Komisija, in pregled operativnih dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za poročilo, ker prepogosto nimamo zanesljivih informacij o nepravilnostih in goljufiji v zvezi s porabo sredstev EU v državah članicah. Prepogosto ni pravega preverjanja zbiranja carine in izterjave nepravilno porabljenega denarja. Zdaj je pomembno sprejeti konkretne ukrepe, da bi jasno razlikovali med nepravilnostmi in goljufijo, saj je goljufija kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil in je zlahka povsem nenamerna. Potrebujemo razčlenitev enih in drugih po državah članicah, da bo mogoče disciplinsko ukrepati proti posameznim državam.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Evropski urad za boj proti goljufijam letno izvede več sto preiskav glede zadev, ki se nanašajo na utajo plačil EU in zlorabo finančnih sredstev EU. Prikrivanje obsega goljufij ne bo nič koristilo. Prav nasprotno, ko se to zgodi, se ne zavedamo nevarnosti in posledično se pred njimi ne zavarujemo.

Skrbijo me sedanje razmere z nizko stopnjo izterjave nepravilno porabljenega denarja. Denar, izterjan od upravičencev v letih 2007–2009, predstavlja manj kot 10 % zneska, ki bi ga bilo treba izterjati. To je nesprejemljivo. Uvesti moramo učinkovit sistem izterjave in previdno spremljati dosežen napredek na tem področju. Nadzor nad goljufijo ne sme biti omejen le na evropske institucije, ampak ga je treba zagotoviti v posameznih državah članicah. Te bi morale zasnovati in občasno ovrednotiti sisteme javnega naročanja, da bi omogočile preprečevanje korupcije.

Poleg tega bi morale države članice ohranjati preglednost in odgovornost na področju javnih naročil. Prav tako bi si morale Unija in države članice prizadevati, da bi zagotovile preproste postopke in omejile pretirano birokracijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, saj boj proti goljufiji ni le v interesu EU, ampak je prav tako ključnega pomena za varstvo potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo, ki so ga sprejele vse evropske politične stranke, izpostavlja ocenjen obseg nepravilnosti in primerov goljufij v vsaki državi članici v zvezi s porabo sredstev EU. Po besedah Komisije se je število prijavljenih primerov povečalo zaradi uvedbe nove komunikacijske tehnologije. Glasujem za to poročilo in mislim, da bi morala Komisija storiti več, da bi države članice prevzele odgovornost in bi bile v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi tudi kaznovane. Za vsako državo članico morajo biti na voljo potrebni podatki, da bi povečali učinkovitost sistemov za spremljanje in nadzor in zagotovili resnično sliko razmer. Obenem bi morale države članice uvesti sistem za upravljanje nepravilnosti, da bi razvile izboljšave pri izpolnjevanju svoje obveznosti poročanja evropskim institucijam.

Kmetijstvo, kohezijska politika in predpristopna sredstva so področja, kjer so stopnje nepravilnosti in goljufij predvsem izrazite in zato je treba ukrepati, da bi povečali spremljanje, odkrivanje in popravke. Ključnega pomena je, da vse evropske institucije in še zlasti tiste v državah članicah sodelujejo, da bi pri porabi evropskih sredstev vzpostavile ozračje preglednosti in strogosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za poročilo o goljufijah, povezanih s porabo evropskih sredstev v državah članicah. To poročilo kritizira vse več primerov domnevnih goljufij tako po številu kot po obsegu v primerjavi s skupnim številom nepravilnosti v nekaterih državah članicah (Poljska, Romunija in Bolgarija) in poziva Komisijo, zadevne agencije Unije in države članice, naj ukrepajo in zagotovijo dovolj denarja za to, da sredstva EU ne bodo predmet korupcije, in naj sprejmejo odvračilne kazni v primerih korupcije in goljufije. To bi bila minimalna zahteva.

Parlament se v tem poročilu osredotoči na Francijo in Španijo ob „izraženi zaskrbljenosti“ zaradi sumljivo nizke stopnje domnevnih goljufij in poziva Komisijo, naj posreduje informacije o zmogljivosti za odkrivanje goljufij v teh državah. Boj proti korupciji je temeljnega pomena. Vendar pa ne sme zasenčiti zapletenosti postopkov. Prava poenostavitev naj bi omogočila dostop do sredstev lokalnim skupnostim in malim organizacijam, ki jih potrebujejo. To bi brez dvoma spodbudilo upravljanje sredstev in zagotovilo boljši parlamentarni nadzor.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Čim prej je treba najti učinkovito rešitev problema visoke stopnje napak pri dodeljevanju sredstev EU. Nemudoma moramo uvesti ukrepe, da bi preprečili goljufivo pridobivanje javnih sredstev. EU in države članice morajo sodelovati, da bi sredstva EU državljanom Evrope prinesla kar največje koristi, kajti to je v interesu obeh strani.

Poročilo navaja, da netočni podatki, nepopolno navzkrižno preverjanje in pomanjkanje nadaljnjega ukrepanja spodkopavajo integrirani administrativni in kontrolni sistem. Te težave je treba rešiti. Jasne določbe in popolna preglednost glede sodelovanja in dodeljevanja sredstev so v povezavi s strogimi pravili, ki urejajo nadzor, najboljše sredstvo, ki goljufivo ravnanje ustavi, še preden do njega pride.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za besedilo, ki ga je gospod Ivan predstavil o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in o boju proti goljufijam na področjih, kjer si odgovornost delijo Unija in države članice. Mislim, da je pomembno, zlasti zaradi nedavnih dogodkov, pozornost posvetiti tej težavi in zagotoviti nenehno zavezanost homogenemu in enotnemu nasprotovanju goljufiji po vsej EU.

 
  
  

Poročilo: Marietta Giannakou (A7-0062/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – V stranki UKIP načeloma nasprotujemo evropskim političnim strankam. Edini pristen način zastopanja mnenja in pogledov volivcev v državah članicah je nacionalna politična stranka. Vendar ne bi bilo prav, če bi lahko le stranke evropske naddržave imele koristi od davkoplačevalskega denarja, če je to tisto, kar se nudi. UKIP si zato pridržuje pravico do sodelovanja v evropski politični stranki. Povsem narobe bi bilo, če bi politična srenja zadušila glas več milijonov Britancev in drugih ljudstev v celinskih nacionalnih državah, ki nasprotujejo evropskemu projektu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker je velik korak pri vzpostavljanju skupne pravne podlage za urejanje financiranja političnih strank. To poročilo je korak v pravo smer, saj ne priznava evropskega statuta za človeške vire političnih strank in razlikuje med pogoji za ustanovitev stranke in njenim financiranjem. Vključitev sklicevanja na politične temelje je tudi pozitivno.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to resolucijo o uporabi predpisov, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja. To je pomemben dokument, ki prispeva k razvoju evropskih političnih strank, da bi spodbudil zanimanje javnosti za zadeve EU. Da bi državljani EU podprli te stranke in jim zaupali, je treba okrepiti enotni in pregledni okvir za financiranje političnih strank na evropski ravni. Evropski parlament s sprejetjem te resolucije odprto podpira pregledno financiranje, ki je temeljni element demokratičnih vrednot in dobrega upravljanja. Zelo pomembno je, da dobijo evropske politične stranke, ki spodbujajo demokracijo v Uniji, skupen in enoten pravni status. Sprejetje evropskega statuta na podlagi prava EU, ki bi pomagal uskladiti javnofinančne vidike političnih strank EU, za stranke še nikoli ni bilo tako pomembno, zato da dosežejo svoje cilje. Strinjam se z mnenjem poročevalke, da bo ta dokument pripomogel k učinkovitejšemu delovanju sistema političnih strank EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropsko unijo sestavlja paleta različnih narodov, kultur, mnenj in prepričanj, ki morajo biti v sedanjem družbenem in političnem ozračju enotno zastopani in enakovredno podprti v zakonodajnih forumih, bodisi v nacionalnih bodisi v evropskih. Pojem zastopanosti tvori podlago za gradnjo Evrope, ki ga bo treba ohranjati in podpreti, ker je to edini način, v katerem ima projekt združene Evrope nek pomen.

Mislim, da bi sprostitev režima financiranja političnih strank na evropski ravni lahko v prihodnje pomagala okrepiti in spodbuditi načelo predstavniške demokracije in posledično zanimanja evropskih državljanov, ki prispevajo v proračun Unije. V procesu odmika od pojma evropske „države“ k občutku evropske politične identitete si moramo prizadevati za poenostavitev neposrednega stika med evropskimi državljani in političnimi strankami. Gospa Giannakou v svojem poročilu poudarja, da tega ni mogoče doseči, ne da bi ponovno pregledali status in financiranje evropskih strank. Kot dobro predvideva poročilo, se je treba osredotočiti na zmanjšanje birokracije v zvezi s postopki za odobritev financiranja, ki so povezani z uvedbo hudih kazni za nepravilnosti ali neskladnost z obstoječimi predpisi. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Podprla sem poročilo, ki ga je predstavila gospa Giannakou, ki predlaga predvsem, naj imajo politične stranke in fundacije z vzpostavitvijo skupnega pravnega in davčnega statusa na podlagi prava EU svojo pravno osebnost. Evropsko komisijo poziva, da v zvezi s tem pripravi posebne predloge. Poleg tega potrdi, da lahko politična stranka na ravni EU prejme finančna sredstva le, če je v Evropskem parlamentu zastopana vsaj z enim svojim članom.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to pomembno poročilo. Lizbonska pogodba predvideva pomembno vlogo političnih strank pri vzpostavljanju skupnega evropskega državljanskega prostora, zato je zelo pomembno, da imajo enoten pravni status in da se zagotovi financiranje, ki je kar najbolj pregledno in odgovorno do družbe. Zdaj so številne politične stranke, ki delujejo v Evropi, precej zaprte, v njihovem vodstvu pa je prišlo do malo sprememb, kar posledično slabi vlogo, ki jo imajo te politične organizacije pri zagotavljanju sodelovanja državljanov pri sprejemanju političnih odločitev. Evropska unija bi s prenovo ureditve političnih strank lahko izkoristila to priložnost za spodbujanje oživitve evropskih političnih strank. Mislim, da bi morali v vzpostavitev novih poenotenih pravil o dejavnostih strank vključiti merilo demokracije v zvezi z notranjimi strukturami strank in s posebnimi demokratičnimi varovali. Če politične organizacije teh ne bi izvajale, bi izgubile nekatere priložnost, kot je pridobitev javnega financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Strinjam se s poročevalko, da so evropske politične stranke bistveni instrumenti parlamentarne demokracije, čeprav so na tej stopnji zgolj krovne organizacije povezanih nacionalnih strank. Prav tako podpiram zamisel, da prejmejo finančna sredstva le tiste stranke, ki so v Evropskem parlamentu zastopane vsaj z enim svojim članom. Menim, da je zamisel o pozivu Komisiji, naj predlaga osnutek statuta evropskih političnih strank v skladu s PDEU, pravilna. Skupaj s poročevalko zagovarjam stališče, da je treba spremeniti finančne predpise, ki urejajo financiranje evropskih strank in političnih fundacij, in da je treba sredstva v celoti dodeliti na začetku leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) To je čustvo, ki je skupno vsem evropskim državljanom in na tej ravni to, da si za Evropo, ali pa nasprotuješ povezovanju Evrope, ničesar ne spremeni. Nujno je treba ponovno določiti evropska vprašanja. Politične stranke na evropski ravni imajo precej možnosti za ukrepanje. Pripraviti morajo sveže poglede in spodbuditi instrumente demokratične Evrope. Da bi sprostili energije, moramo ublažiti pogoje, pod katerimi politične stranke na evropski ravni obstajajo. Tem novim prostorom za razprave moramo dati jasen status in na koncu resnične možnosti za dejavnosti evropskih političnih strank na prihodnjih volitvah.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) To poročilo sem iz več razlogov zavrnil. Številni predlogi o neposrednem financiranju in statusu evropskih političnih strank so v nasprotju z nacionalnimi strankami. Poslance Evropskega parlamenta volijo različne države prek nacionalnih strank. Po teh volitvah pa lahko zaradi nacionalnih strank oblikujejo evropske skupine, obenem pa si doma prizadevajo za interese stranke. To poročilo pa te zamisli na podpira.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Razvoj evropskih političnih strank je ključnega pomena za spodbuditev zanimanja javnosti za evropske zadeve. Obravnava vprašanja ureditve evropskih strank je globlje vprašanje, in sicer o tem, kako vzpostaviti nadnacionalni državljanski prostor, ki bi ga sestavljali svobodni in enakopravni državljani, in kaj bi skupni temelj v obliki „državljanske pogodbe“ med različnimi ljudstvi lahko pomenil za prihodnost povezovanja. Načrtovanje svežnja reform za evropske politične stranke kot sredstvo za mobilizacijo demokratične energije posameznih in organiziranih državljanov ni lahka naloga, med drugim tudi zaradi sistemske zapletenosti EU.

Krepitev evropskih političnih strank je sredstvo za povečanje participativnega upravljanja v EU in končno za okrepitev demokracije. Prihodnost EU temelji na političnih strankah, pa naj se to sliši še tako zapleteno. Vzpostavitev varnega in preglednega okolja za delovanje in financiranje evropskih političnih strank označuje prvi korak. Potrebujemo evropski prostor, prostor delujočih političnih strank, ki bi državljane postavile v središče Unije in bi jim pomagale v njihovem vsakdanjem življenju v času, ko je opazno, da so evropski državljani ločeni od Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Evropske politične stranke, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju demokracije v EU, morajo dobiti skupen in enoten pravni statut. Evropske politične stranke bi morale biti organi, ki jim je dodeljena pravna osebnost, da bodo z vidika postopkov obdavčitve sposobne premagati razlike med evropskimi političnimi strankami in evropskimi organi. Kar zadeva oblikovanje evropskih strank, statut evropskih strank enako upošteva evropske, nacionalne in regionalne izvoljene predstavnike, pod pogojem, da so regionalni predstavniki člani regionalnih parlamentov. Poleg tega bi vsaka evropska politična stranka morala imeti vsaj enega poslanca v Evropskem parlamentu. Na koncu je to tudi pogoj, da se lahko evropska politična stranka poteguje za financiranje iz Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  John Bufton, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – Stranka UKIP je načeloma proti evropskim političnim strankam. To je zapravljanje denarja obremenjenih davkoplačevalcev. Nobene potrebe ni, da bi jih imeli, nacionalna politična stranka pa ostaja pristen način zastopanja mnenja in pogledov volivcev v državah članicah. Vendar je treba jasno razumeti, da si UKIP pridržuje pravico do sodelovanja v evropski politični stranki, da bi prav tako lahko imela koristi od tega davkoplačevalskega denarja in bi bolje zastopala več milijonov Britancev in drugih ljudi na celini, ki nasprotujejo Evropski uniji in vsem njenim dejavnostim in katerih glas je zadušil vladajoči politični razred.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Močno podpiram to poročilo kot naslednji korak k oblikovanju pravih evropskih političnih strank, ki bodo lahko delovale na vseevropski podlagi. Demokratični primanjkljaj, v katerem državljani Evrope ne čutijo, da bi bili del evropskega projekta, je mogoče premagati le z oblikovanjem pravih evropskih politik. Pri tem so ključnega pomena vseevropske politične stranke.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se, čeprav poročilo predlaga rešitev težave, ki jo povzroča dejstvo, da evropske politične stranke delujejo kot nevladne organizacije s sedežem v Belgiji. Evropske stranke s svojimi ideološkimi in političnimi značilnostmi morajo pridobiti jasno pravno osebnost. Pod določenimi pogoji lahko pomagajo spodbuditi državljane, da začnejo ukrepati, in si prizadevajo za odločitve v korist ljudi in ne zaradi finančnih spodbud. Vendar imam zadržke glede nekaterih točk v poročilu, saj bi jih lahko uporabili kot omejitve za svobodno in neodvisno organizacijo in delovanje evropskih strank. Njihovo notranje delovanje in organizacija ter politično delovanje morajo biti odvisni od lastnih političnih odločitev brez zunanjih omejitev. Pravila, ki urejajo politično in pravno priznanje strank in potrebno financiranje, morajo olajšati njihovo delovanje, da lahko svobodno oblikujejo alternativne politike, kar je bistvo demokracije. Prav tako morajo zagotoviti, da kot zagovorniki Evropejcev delujejo brez omejevalnih političnih okvirov in močnih gospodarskih interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) EU deluje kot predstavniška demokracija v skladu z Lizbonsko pogodbo. Na evropski ravni imajo politične stranke bistveno vlogo pri oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov EU. Vendar so evropske politične stranke le krovne organizacije nacionalnih strank in ne bodo v neposrednem stiku z volivci v državah članicah. Krepitev evropskih političnih strank prav tako vključuje sprejetje političnega, pravnega in davčnega statuta, vključno z neodvisno pravno osebnostjo, ki temelji neposredno na pravu EU. Boljša ureditev evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij bo prav tako prinesla koristi v smislu preglednosti. Pregledno financiranje je ključni element, ki podpira demokratične vrednote in spodbuja dobro upravljanje ob pričakovanju, da lahko to okrepi tudi zaupanje javnosti v politične stranke.

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe de Villiers (EFD), v pisni obliki.(FR) Politične stranke na evropski ravni so nesmisel. „Politični prostor na ravni EU“, ki ga mnogi zagovarjajo, ne obstaja. Le v subjektih, kjer imajo državljani skupne vrednote, isti jezik in kulturo, in sicer v državi, je mogoče izraziti zamisli in lahko potekajo prave ter politične razprave.

To poročilo navaja, da morajo biti politične stranke na evropski ravni prostor za „izražanje volje državljanov Unije“. To je nestvaren cilj. Rekord neudeležbe, ki pade na vsakih evropskih volitvah, naj nas spomni, da nadnacionalna raven ni raven poštene in učinkovite demokracije. Velike evropske subvencije, podeljene tem strankam, so škandal. Vse močnejši občutek odtujitve in pomanjkanje zanimanja državljanov sta očitna, vendar so Evropski parlament in evropske institucije na splošno odločene, da iz nič ustvarijo evropski politični prostor.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja varne in pregledne standarde za delovanje in financiranje evropskih političnih strank v EU. Prihodnji evropski statut političnih strank bo pomemben korak k večjemu sodelovanju državljanov, bolj predstavniški demokraciji in Evropi, ki bo bliže ljudem.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki.(SV) V zvezi s poročilom o predpisih, ki urejajo politične stranke na evropski ravni, in s pravili glede njihovega financiranja, smo se odločili, da glasujemo proti odstavku v besedilu, ki predlaga, naj bi evropske politične stranke imele pravico sodelovati pri referendumskih kampanjah v državah članicah, če je predmet referenduma pomemben za zadeve EU. Evropskim političnim strankam, ki so v veliki meri financirane s sredstvi EU, je zdaj dovoljeno sodelovati le na kampanjah za volitve v Evropski parlament. Mislimo, da so sedanja pravila razumna. Na nacionalnih volitvah ali referendumih naj bi se odločalo brez sodelovanja strank, ki se financirajo prek proračuna EU ali drugega zunanjega financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Naša demokracija temelji na zastopanosti, ki se uveljavlja s političnimi strankami. Prav zato so to demokratični instrumenti, ki zastopajo zakonite interese javnosti, in sicer na bližnji ravni prek lokalne uprave in na bolj oddaljeni ravni prek zastopanja v evropskih institucijah. Nobeno naključje ni, da so poslanci Evropskega parlamenta organizirani v političnih strankah in si tako v skladu s programom prednostnih nalog, ki jih opredeljuje njihova politična usmerjenost, prizadevajo zastopati interese javnosti. Kot pravi poročevalka, je „vzpostavitev varnega in preglednega okolja za delovanje in financiranje evropskih političnih strank zelo demokratično dejanje“, zato mislim, da je pobuda za oblikovanje jasnega regulativnega okvira za njihovo priznanje in financiranje pozitiven korak.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Politične stranke in z njimi povezane politične fundacije so bistveni instrumenti parlamentarne demokracije. Prispevajo k oblikovanju politične volje državljanov. Prav tako so bistvenega pomena pri usposabljanju in izbiri kandidatov. Lizbonska pogodba političnim strankam in njihovim fundacijam predpisuje to vlogo zato, da se ustvarijo evropska država, politični prostor na ravni EU in „evropska demokracija“, katere bistveni sestavni del je evropska državljanska pobuda. Evropske politične stranke ter politične fundacije so postale nepogrešljivi dejavniki političnega življenja EU, zlasti z oblikovanjem in izražanjem stališč različnih „političnih družin“. Strinjam se z merili za dostop do sredstev, zlasti z odstotkom prihodkov in zastopanostjo zadevne politične stranke.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) V poročilu so številni vidiki, zaradi katerih se z njim ne strinjamo. Eden od njih je sodelovanje evropskih političnih strank pri referendumskih kampanjah v državah članicah, čeprav je referendum neposredno povezan z vprašanji v zvezi z EU.

Prav tako se ne strinjamo s predlogom, da naj bi evropske politične stranke začele proces preučevanja pogojev za neposredno pridobivanje članov med državljani. Ti vidiki prispevajo k načelnemu stališču, ki ni naklonjeno oblikovanju političnih strank v evropskem obsegu. Ta proces je neločljivo povezan z neoliberalnim, federalističnim in militarističnim značajem in cilji sedanjega procesa povezovanja, v katerem ima pomembno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glasovali smo proti temu poročilu zaradi nasprotovanja oblikovanju evropskih političnih strank in zaradi našega stališča v zvezi s kapitalističnim povezovanjem EU. Isto velja za predloge o zadevnih političnih fundacijah.

Vendar so v tem poročilu še drugi razlogi za to, da smo glasovali proti. Na primer, mislimo, da ni prav, da bi evropske politične stranke sodelovale pri referendumskih kampanjah v državah članicah, čeprav je referendum neposredno povezan z vprašanji v zvezi z EU.

Prav tako se ne strinjamo s predlogom, da naj bi evropske politične stranke začele proces preučevanja pogojev za neposredno pridobivanje članov med državljani.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Če damo političnim strankam na evropski ravni pravni status in pravno osebnost zgolj na podlagi prava EU, to pomeni njihovo preoblikovanje v nadnacionalni subjekt nad domačimi zakoni, ki urejajo politične stranke, ki jih sestavljajo. To pomeni oblikovanje, umetno in dogmatično, osemindvajsetega političnega prostora, ki je zgolj navidezen. Prav tako nasprotujem zaostritvi pravil, ki urejajo oblikovanje teh strank, ob ustrezni sprostitvi finančnih pogojev, ki veljajo zanje, in sem proti povezavi med priznanjem „evropskega“ statusa stranke in njenega dostopa do javnega financiranja. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi poskušajo zmanjšati klub, da bi tistih nekaj privilegiranih članov lahko lažje uživalo njegove finančne in politične ugodnosti. In na koncu, pravica političnih strank na evropski ravni do sodelovanja pri referendumskih vprašanjih je po mojem mnenju dvoumna.

Nekateri moji kolegi poslanci EP so to odobrili ob misli na morebitne referendume ob vstopu Turčije v EU, kar se vsekakor ne bo zgodilo. Osebno sem si predstavljal nesprejemljivo vmešavanje v referendume o pridružitvi ali prevzemu evra s strani države, kar so referendumi, povezani s pravico vsakega naroda in samo naroda do samoodločbe. Poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) To poročilo sem v celoti podprla, saj nekoliko spodbuja vzpon evropske demokracije, ki temelji na strankah z ustrezno pojasnjenim pravnim statusom in pravno osebnostjo. To ima nesporno prednost krepitve njihove zakonitosti v očeh državljanov, ki še vedno menijo, da je EU preveč odmaknjena. Prav tako gre za spodbujanje preglednosti delovanja, kar se mi zdi bistvenega pomena za predpostavljeno demokracijo. In na koncu, njihovo financiranje bo preglednejše, kar lahko le poveča njihovo zakonitost, in to pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ker je vzpostavitev varnega in preglednega okolja za delovanje in financiranje evropskih političnih strank zelo demokratično dejanje. Potrebujemo prostor, evropski prostor, v katerem bi politične stranke združile državljane EU in jim pomagale v njihovem vsakdanjem življenju. Dejstvo, da bodo sprejeta posebna pravila, ki bodo omogočila ta cilj, ima dve posledici. Po eni strani hitro zagotavlja najnovejše in javne informacije o sestavi evropskih političnih strank in njihovem položaju v Evropi. Državljani se bodo zavedali, da sodelovanje v evropski politični stranki pomeni, da zanje velja pravo Evropske unije in da imajo politične stranke pravice ter obveznosti. Po drugi strani pa evropski statut evropskih političnih strank utira pot vzpostavitvi nadnacionalnega strankarskega sistema. Gre za bistveni prvi korak v smeri večjega sodelovanja, več demokracije in končno, več „Evrope“.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki.(FI) Pomembno je razviti evropske politične stranke. Pradavna skrb Evropskega parlamenta je dejstvo, da je javnost pokazala malo zanimanja za zadeve EU. To je mogoče opaziti pri nizki udeležbi na evropskih parlamentarnih volitvah. Na zadnjih evropskih volitvah je zgolj 40,3 % Fincev, ki so bili upravičeni do glasovanja, dejansko šlo in volilo.

V zadnjih letih se je financiranje evropskih političnih strank in fundacij močno povečalo. Letos bodo stranke prejele finančno pomoč, ki skupaj znaša 17,4 milijona EUR, fundacije pa 11,4 milijona EUR. Zdaj moramo poskrbeti, da bo ta denar, ki prihaja od evropskih davkoplačevalcev, porabljen pregledno in kar se da razumno. Tudi v prihodnje naj bi se finančna podpora ne povečala.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) „Politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije“. Člen 10(4) Pogodbe o Evropski uniji s temi besedami opredeljuje vlogo, ki jo morajo imeti evropske politične stranke. Čeprav jim to vlogo daje Lizbonska pogodba, pa je ne morejo vedno najbolje opraviti. Mislim, da evropske politične stranke lahko in morajo učinkoviteje prispevati k političnemu in družbenemu življenju Evrope, da bi povečali zanimanje javnosti za notranje zadeve Unije. Z vidika teh ugotovitev je bistveno, da evropske politične stranke dobijo priznan pravni status in enotne davčne politike, ki bodo omogočile pravo organizacijsko zbliževanje. Menim, da lahko statut evropskih političnih strank utira pot ne le večjemu sodelovanju prebivalcev, ampak tudi vzpostavitvi pravega nadnacionalnega strankarskega sistema, ki bi bil zelo pomemben za zagotavljanje več demokracije v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki.(FR) Velike evropske politične skupine so zdaj že 7 let organizirane kot evropske stranke, povezane v skupinah, ki so zastopane v tem parlamentu. Vendar pa prepoznavnost in delovanje teh vseevropskih strank močno ovira prodornost nacionalne pripadnosti. Ne da bi postavljali pod vprašaj slednjo, ki je bistvena za demokratične težnje Unije, si moramo prizadevati za vzpostavitev evropske nadnacionalne razprave kot edinega načina, ki bo omogočil napredek Evrope. Cilj poročila gospe Giannakou je predvsem spodbujanje ustanavljanja političnih strank na evropski ravni, zato je dobilo mojo podporo. Poziva Komisijo k izvajanju zakonodaje, ki vzpostavlja status takšnih organov, omogoča njihovo financiranje in boljše povezovanje z vsakdanjim političnim življenjem državljanov. Ta uredba bi oblikovala ugoden prostor, ki bi vseevropskim interesom omogočil, da ugledajo luč sveta, obenem pa ponuja preudarna pravila, ki jamčijo odprto in pregledno razpravo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki ga vidim kot velik korak k oblikovanju pravnega statuta, ki bo urejal politične stranke na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Ker so politične stranke zastopane na evropski ravni, institucije od njih pričakujejo, da bodo javno mnenje obveščale o evropskih zadevah. Glasovala sem za poročilo, ki vzpostavlja skupni pravni in fiskalni status evropskih političnih strank. To je omogočila Lizbonska pogodba, ki EU zagotavlja pravno osebnost. Ta status je potreben za zbliževanje v zvezi s proračunom in organizacijo evropskih političnih strank in njihovih fundacij.

Fundacije, ki so povezane s političnimi strankami prispevajo k razpravam o političnih vprašanjih splošnega pomena. Pojasnjena so finančna pravila, da bi imeli zanesljive in pregledne informacije o njihovem financiranju in delovanju. Pomembno pravilo je pogoj za financiranje, ki zahteva, da mora stranko v Evropskem parlamentu zastopati vsaj en poslanec.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da bi ob trditvi, da v naših državah ni demokracije brez političnih strank, morali prav tako reči, da brez evropskih političnih strank ne bo prave evropske demokracije. Ker menim, da bi bilo treba financiranje nacionalnih strank s strani podjetij in lobijev povsem prepovedati, država pa naj bi zagotovila javno financiranje, sem prav tako prepričana, da bi bilo treba evropske stranke financirati iz proračuna EU ter prepovedati prejemanje „donacij“ od pravnih oseb.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Zagovarjanje varnih in preglednih standardov za delovanje in financiranje evropskih političnih strank v EU je izredno pomembno. Prihodnji evropski statut političnih strank bo imel veliko vlogo pri spreminjanju tega v resničnost, saj bo zagotovil večje sodelovanje državljanov, več predstavniške demokracije in Evropo, ki bo bliže ljudem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Prepričan sem, da je vzpostavitev varnega in preglednega okolja za delovanje in financiranje evropskih političnih strank zelo demokratično dejanje. Potrebujemo prostor, evropski prostor, delujočih političnih strank, ki bi državljane postavile v središče Unije in jim pomagale v njihovem vsakdanjem življenju. Sprejetje specifičnih pravil to omogoča in ima dvojni učinek: po eni strani hitro zagotavlja najnovejše, hitre in javne informacije o sestavi evropskih političnih strank in njihovem skupnem evropskem statusu. Državljani se zavedajo, da sodelovanje v evropski politični stranki pomeni, da zanje velja pravo Evropske unije in da imajo politične stranke pravice in obveznosti. Po drugi strani pa evropski statut evropskih političnih strank utira pot vzpostavitvi nadnacionalnega strankarskega sistema. Glasoval sem „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Na zasedanju v sredo je Evropski parlament sprejel poročilo gospe Giannakou o statusu in predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni. Po mojem mnenju je razvoj evropske politične stranke ključno orodje, s katerim lahko spodbudimo zanimanje javnosti za zadeve Evropske unije, in menim, da bo to imelo za posledico večjo volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament. Poleg tega so politične stranka platforma za dialog z državljani, ki poteka na številnih seminarjih in v političnih razpravah. Z uvedbo možnosti financiranja evropskih političnih strank sta Maastrichtska pogodba in Pogodba iz Nice omogočili njihovo delovanje, ki je neodvisno od parlamentarnih skupin. Vendar pa so članarine kljub nespornemu koraku k izboljšanju položaja evropskih strank še vedno glavni vir financiranja, v določeni meri pa tudi donacije. Rad bi izrazil upanje, da bo s tem dokumentom, ki smo ga sprejeli, prišlo do bistvenega izboljšanja položaja političnih strank na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to pomembno resolucijo, ker so politične stranke na evropski ravni pomemben dejavnik za povezovanje v Uniji, katere cilj je oblikovanje evropske države, političnega prostora na ravni EU in evropske demokracije. Evropske politične stranke morajo tesno sodelovati s svojimi člani v nacionalnih in regionalnih strankah, zato bi morale uživati ugodne delovne pogoje in bi jim morali dodeliti finančna sredstva. Za evropske politične stranke, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, je treba zagotoviti čim večjo preglednost in finančni nadzor. Predvsem pa morajo finančno uredbo dopolnjevati določbe, ki so izključno namenjene ureditvi financiranja evropskih strank in fundacij. Poleg tega bi bilo priporočljivo, da bi naredili izjemo, pri čemer bi te stranke na začetku finančnega leta imele na voljo 100 % in ne le 80 % sredstev, neodvisne vire, ki jih morajo evropske politične stranke dokazati, pa bi zmanjšali na 10 %. Da bi zagotovili pregledno porabo dodeljenih sredstev, kot je bilo načrtovano, mora uredba predvideti kazni za kršenje postopkov financiranja. Glede na dejstvo, da imajo evropske politične stranke politično vlogo na ravni EU, se strinjam s predlogom, da bi jim dali pravico sodelovati pri referendumskih kampanjah, ko so ti referendumi neposredno povezani z vprašanji v zvezi z EU, in bi jim dovolili, da dodeljeni denar uporabijo za financiranje teh kampanj. Le močne in učinkovito delujoče evropske politične stranke lahko pomagajo tesneje povezati institucije EU z državljani, zato bi morala Komisija nujno predlagati osnutek statuta za evropske politične stranke.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki.(LT) Evropske parlamentarne volitve bi morale postati bolj demokratične. Državljani EU bi morali imeti priložnost, da glasujejo ne le za nacionalne, ampak tudi za evropske liste. Evropske politične stranke in politične fundacije so vse pomembnejše v političnem življenju Evropske unije. Vendar še vedno težko povečajo svojo priljubljenost in pridobijo več podpore, ker so zgolj krovne organizacije nacionalnih strank in niso v neposrednem stiku z volivci v državah članicah. Izboljšati moramo pogoje, v katerih delujejo evropske politične stranke, ker bi to pomenilo izboljšanje predstavniške vlade EU in okrepitev demokracije. Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da gre za pomemben korak – verjetno prvi – h krepitvi političnih strank na evropski ravni. Strinjam se s poročevalko, da je treba nujno vzpostaviti pravni okvir za dejavnosti evropskih političnih strank. Financiranje dela evropskih političnih strank mora biti pregledno. Da bi to zagotovili, bi bilo treba omogočiti preverjanje financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Demokratični sistem, na katerem temelji EU, se osredotoča na državljana kot na referenčno točko za sprejemanje vseh odločitev. Državljana zastopajo politične stranke, ki morajo, če želijo delovati kot poroki volje svojih volivcev, sprejeti skupna pravila o preglednosti in enotnosti. Zato sem glasoval za izvajanje predpisov o statutu in financiranju političnih strank na evropski ravni. Uredba EU takšnega obsega ponuja priložnost za pridobivanje obsežnih informacij o evropskih političnih strankah ter jamstvih proti notranji korupciji, spodbuja zanimanje državljanov ter omogoča njihovo sodelovanje v politiki EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo temelji na predpostavki, da je razvoj evropskih političnih strank odločilen za spodbuditev zanimanja javnosti za zadeve EU. Temeljne razprave o ureditvi evropskih strank so globlja vprašanja, in sicer o tem, kako vzpostaviti nadnacionalni državljanski prostor, ki bi ga sestavljali svobodni in enakopravni državljani, in kaj bi za prihodnost povezovanja lahko pomenil skupni temelj v obliki „državljanske pogodbe“. Načrtovanje svežnja reform za evropske politične stranke kot sredstva za mobilizacijo demokratične energije posameznih in organiziranih državljanov je težka, vendar plemenita naloga, zlasti zaradi sistemske zapletenosti EU. To slabost pa je mogoče spremeniti v prednost, če pojasnimo „temeljno poslanstvo“ evropskih političnih strank in kako lahko informiran in načelen dialog o njihovem političnem razvoju spodbudi vzpon bolj pluralne demokracije. Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da vzpostavitev varnega in preglednega okolja za delovanje in financiranje evropskih političnih strank spodbuja kakovost evropske demokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da bi ob trditvi, da v naših državah ni demokracije brez političnih strank, morali prav tako reči, da brez evropskih političnih strank ne bo prave evropske demokracije. Ker sem prepričan, da bi bilo treba financiranje nacionalnih strank s strani podjetij in lobijev povsem prepovedati, država pa naj bi zagotovila javno financiranje, sem prav tako prepričan, da bi bilo treba evropske stranke financirati iz proračuna EU ter prepovedati prejemanje „donacij“ od pravnih oseb.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Poglobitev predstavniške demokracije in vzpostavitev političnega prostora na ravni EU nedvomno krepita vlogo evropskih političnih strank in z njimi povezanih fundacij. Sprejetje skupnega in enotnega pravnega statusa za vse evropske politične stranke in z njimi povezane fundacije, ki temeljijo neposredno na pravu EU, predstavlja zelo pomemben prvi korak v to smer. Zato pozdravljam sprejetje tega poročila, ker poudarja pomen evropskih političnih strank kot nepogrešljivih akterjev v političnem življenju EU ob predlaganih konkretnih predlogih za vzpostavitev varnega in preglednega ureditvenega okolja za delovanje in financiranje evropskih političnih strank.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki.(FR) Evropske politične stranke prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov. V času, ko si prizadevamo povečati sodelovanje državljanov v dejavnostih EU in okrepiti njen demokratični značaj, bi morali sprejeti ukrepe za izboljšanje ureditvenega okolja evropskih političnih strank. Podpiram poročilo kolegice poslanke, gospe Giannakou. Evropskim političnim strankam moramo dovoliti – in jih celo spodbuditi – , da sodelujejo pri evropskih referendumskih kampanjah. Prav tako mislim, da je zanje bistveno, da ponudijo možnost sodelovanja posamezno in neposredno državljanom, ki to želijo. Spremeniti je treba tudi finančna pravila, ki veljajo za politične stranke. S povečanjem veljavne omejitve za donacije na leto in na osebo moramo spodbuditi samofinanciranje. Tudi druga pravila je treba sprostiti – razmišljam predvsem o odobritvi prenosa sredstev v naslednje finančno leto. Ob uvajanju vseh teh sprememb pa moramo ohraniti vse sedanje zahteve v zvezi s preglednostjo in vključiti sankcije – predvsem finančne –, česar finančna uredba zdaj nima.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Razvoj evropskih političnih strank je ključnega pomena za spodbuditev zanimanja javnosti za zadeve EU. S preseganjem pomena vprašanja o tem, „kdo vlada in kako“, se pozornost usmeri na vprašanje, „komu se vlada“. Temeljne razprave o ureditvi evropskih strank so globlja vprašanja, in sicer o tem, kako vzpostaviti nadnacionalni državljanski prostor, ki bi ga sestavljali svobodni in enakopravni državljani, in kaj bi za prihodnost povezovanja lahko pomenil skupni temelj v obliki „državljanske pogodbe“ med različnimi ljudstvi. Načrtovanje svežnja reform za evropske politične stranke kot sredstva za mobilizacijo demokratične energije posameznih in organiziranih državljanov ni lahka naloga, med drugim tudi zaradi sistemske zapletenosti EU. To pa lahko spremenimo v prednost, če pojasnimo „temeljno poslanstvo“ evropskih političnih strank in kako lahko informiran in načelen dialog o njihovem političnem razvoju spodbudi vzpon pluralnega ljudstva, katerega člani lahko svoje demokratične zahteve naslovijo na osrednje institucije oziroma jih uveljavijo prek njih. Krepitev evropskih političnih strank je sredstvo za povečanje participativnega upravljanja v EU in končno za okrepitev demokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Načrtovanje svežnja reform za evropske politične stranke, ki bodo omogočile mobilizacijo demokratične energije posameznih in organiziranih državljanov, ni lahka naloga. Vzpostavitev varnega in preglednega okvira za delovanje in financiranje evropskih političnih strank predstavlja zelo demokratično dejanje. Spodbujati moramo vzpostavitev evropskega prostora za dejavnosti političnih strank, ki bi državljane postavile v središče Evropske unije in bi jim pomagale v njihovem vsakdanjem življenju.

Sprejetje posebnih pravil omogoča doseganje tega cilja in ima dvojno prednost. Po eni strani hitro zagotavlja najnovejše, hitre in javne informacije o sestavi evropskih političnih strank in njihovem skupnem evropskem statusu. Državljani se tako zavedajo, da sodelovanje v politični stranki na evropski ravni pomeni, da zanje velja pravo Evropske unije in da imajo politične stranke pravice in obveznosti. Po drugi strani pa evropski statut evropskih političnih strank utira pot vzpostavitvi nadnacionalnega strankarskega sistema.

Sprejetje te resolucije je prvi in nepogrešljiv korak k večjemu sodelovanju državljanov Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki.(NL) Očitno se strinjam, da so politične stranke in z njimi povezane politične fundacije bistveni instrumenti parlamentarne demokracije. Zagotavljajo, da so poslanci odgovorni, pripomorejo k oblikovanju politične volje državljanov, sestavljajo politične programe, usposabljajo in izbirajo kandidate, vzdržujejo dialog z državljani ter jim omogočajo, da izrazijo svoje mnenje. Poleg tega Lizbonska pogodba političnim strankam in z njimi povezanim političnim fundacijam izrecno predpisuje to vlogo. So pomemben del političnega prostora na ravni EU in evropske demokracije, katere bistveni del je pobuda evropskih državljanov.

Vendar sem na končnem glasovanju glasoval proti temu poročilu, da bi pokazal, da se sploh ne strinjam z zavrnitvijo predloga spremembe 10. V smislu financiranja in donacij je ta predlog spremembe pravnim osebam in podjetjem odvzel pravico do letnih donacij v višini do 25 tisoč EUR. Dejstvo, da Evropski parlament dopušča nadaljevanje te prakse, bo podjetjem in lobističnim organizacijam omogočilo, da z zagotavljanjem finančne podpore močno vplivajo na politične stranke in evropske fundacije. Tega ne želim, zato sem z glasovanjem protestiral proti temu.

 
  
  

Poročilo: Sandra Kalniete (A7-0083/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo, ker spodbuja boljše pogoje za urejanje enotnega trga in v to vključuje partnerje. Vendar je pomembno, da v središče teh politik postavimo ljudi in damo Parlamentu večji politični pomen v zadevah, ki so povezane z enotnim trgom.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Podprla sem poročilo kolegice poslanke, gospe Kalniete, pa tudi poročili gospoda Busoija in gospoda Correie de Camposa. Ta tri poročila so bila sestavljena po tem, ko je Evropska komisija objavila predlog akta za enotni trg. Cilj gospoda Michela Barniera, komisarja za notranji trg, je ponovni zagon enotnega trga, predvsem pa njegovo približanje državljanom. Ta cilj popolnoma podpiram. Akt za enotni trg moramo razumeti kot priložnost, da državljanom dokažemo, kako evropsko povezovanje, še zlasti pa enotni trg, izvajamo v njihov prid, ne pa proti njim. Zagotavljanje dostopa do osnovnih bančnih storitev ─ oziroma, splošneje, zagotavljanje kakovosti in dostopnosti storitev, ki so za naše sodržavljane najpomembnejše ─ je korak v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga je zagotoviti učinkovito politično vodstvo, predanost in usklajevanje, zato je celovito vodenje z najvišje politične ravni bistveno za ponovni zagon enotnega trga. Evropska komisija mora imeti pomembnejšo vlogo pri usklajevanju, predsednika Komisije pa bi bilo treba zadolžiti, da v tesnem sodelovanju s predsednikom Sveta in pristojnimi organi v državah članicah usklajuje in nadzira ponovni zagon enotnega trga. Strinjal sem se s tem poročilom, ker mislim, da je treba izboljšati politično usklajevanje na vseh ravneh, da bi ustrezno izvajali prednostne naloge enotnega trga in da bi v Uniji spodbudili gospodarsko rast, konkurenčnost, socialno tržno gospodarstvo in trajnost.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Podprl sem predloge poročevalke in pristop, sprejet v sporočilu Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg“, kot tudi zamisel, da je potreben letni forum o enotnem trgu. Lokalne in regionalne oblasti bi morale bolj sodelovati pri oblikovanju enotnega trga, dialog med socialnimi partnerji in civilno družbo pa bo pomagal povrniti zaupanje v enotni trg.

Tudi sam menim, da bi uporaba uredb namesto direktiv oblikovala jasnejše ureditveno okolje in zmanjšala stroške izvajanja. Prav tako mislim, da je koristno na vsakem spomladanskem zasedanju Evropskega sveta izvesti ocenjevanje stanja enotnega trga. Do konca tega leta prav tako potrebujemo zakonodajni predlog Komisije o uporabi alternativnih načinov reševanja sporov v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je za uspešen ponovni zagon enotnega trga EU po mojem mnenju zlasti pomembno predvideti in strateško načrtovati ne le posebne ukrepe za uresničitev tega cilja, ampak tudi učinkovite načine uporabe teh ukrepov. Eden od najpomembnejših ukrepov, ki so ga vedno znova poudarjali številni predstavniki ljudi in interesnih skupin kot tudi sam profesor Monti, je zagotavljanje političnega vodstva pri tem projektu, ki je predvsem pomemben za celotno EU. S tem bi lahko poudarili pomen vzpostavitve enotnega trga po vsej Evropski uniji. Drug ukrep, ki je po mojem mnenju enako pomemben, je krepitev dialoga s socialnimi partnerji in civilno družbo. Pri pripravi zakonodaje o enotnem trgu, ki bi lahko vplivala na trg dela, morajo socialni partnerji vedno dejavno sodelovati pri pripravljalnem delu. V procesu vzpostavitve enotnega trga je prav tako predvsem pomembno vključiti in okrepiti partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi organi, kajti v praksi je prav to raven, kjer je treba uporabiti večino zakonodaje.

Nazadnje pa se popolnoma strinjam, da zgolj sprejetje ukrepov ni dovolj, če želimo Evropo približati njenim državljanom. Pomembno je nenehno obveščati evropske državljane o dosežkih notranjega trga in o koristih, ki jih prinaša, da so seznanjeni, kakšne pravice in priložnosti jim ponuja Evropska unija in eden od njenih temeljnih kamnov – skupni notranji trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo. Upravljanje in partnerstvo sta ključni zadevi pri ponovnem zagonu enotnega trga. Še zlasti pri pripravi zakonodaje o enotnem trgu je mogoče vlogo Parlamenta še okrepiti. Lizbonska pogodba je v to smer že veliko prispevala, vendar to ni dovolj. V mislih imam predvsem tiste dokumente, o katerih je Parlament izrazil trdno, vendar jasno stališče, ki se razlikuje od stališča Sveta in vlad držav članic. Vzemimo za primer pradavno vprašanje o navedbi porekla proizvoda „izdelano v“ predvsem v predpisih tekstilnega sektorja, ki ga sama osebno spremljam. Čeprav ima Parlament pristojnost, da blokira sprejetje akta, če se ne strinja s Svetom, to včasih ni dovolj. Treba je spremeniti miselnost in odnos vseh udeleženih.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Okrepitev evropskega gospodarskega upravljanja, usklajevanje izvajanja strategije Evropa 2020 in ponovni zagon enotnega trga so ključnega pomena za oživitev evropskega gospodarstva. Enotni trg bi moral biti konkurenčen, s čimer bi pozitivno prispeval vplival na vsakdanje življenje delavcev, študentov, upokojencev in državljanov na splošno ter podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP). Eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga je zagotavljanje političnega vodstva, predanosti in usklajevanja. Mislim, da lahko dobro upravljanje enotnega trga temelji le na kakovostnih in posodobljenih informacijah o njegovem delovanju. Za povezavo različnih stopenj političnega cikla, od zasnove do izvajanja, je treba uporabiti ustrezne instrumente za spremljanje in oceno politik enotnega trga. Prav tako je pomembno, da bi se države članice bolj vključile v ocenjevanje in spremljanje pravil enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Poročilo Komisije o aktu o enotnem trgu izhaja iz poročila gospoda Montija o „Novi strategiji za enotni trg“. To je okvir tega poročila. Cilji so jasni: krepitev svobodne konkurence in pospešitev procesa liberalizacije ter privatizacije različnih sektorjev gospodarskih dejavnosti in družbenega življenja. Poročilo si z besedami prizadeva zasenčiti prave namene, trditev, da poskuša okrepiti „zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, katerega namen je polna zaposlenost in socialni napredek ter visoka raven varstva in izboljšana kakovosti okolja“, je značilna. Polno je nasprotij in demagogije, prav tako omenja, da bodo „podjetja, zlasti [mala in srednje velika podjetja] (MSP), in Evropejci“ v „središču enotnega trga“.

Prav gotovo bodo v središču negativnih posledic, ki so v zadnjih desetletjih enotnega trga postale očitne. Sklepi Sveta 25. marca in „pakta za evro plus“, ki je bil tam sprejet, ponazarjajo vojno, ki odprto poteka proti delavcem, mladim in upokojencem ter na koncu proti vsej splošni javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo je del svežnja, ki se navezuje na sporočilo Komisije o aktu o enotnem trgu, katerega priporočila izhajajo iz poročila gospoda Montija z naslovom „Nova strategija za enotni trg“.

Tako je namenjen krepitvi svobodne konkurence in pospešitvi procesa liberalizacije ter privatizacije različnih sektorjev gospodarskih dejavnosti in družbenega življenja, čeprav je celotno besedilo sestavljeno tako, da si z besedami prizadeva zasenčiti prave namene, in na primer navaja, da je namen okrepiti „zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, katerega namen je polna zaposlenost in socialni napredek ter visoka raven varstva in izboljšana kakovost okolja“, ter dodaja, da si zato prizadeva, da bodo podjetja, zlasti mala in srednje velika podjetja (MSP), in Evropejci v središču enotnega trga.

Vendar pa morate le prebrati sklepe Sveta 25. marca in predvsem „pakt za evro plus“, da bi jasno videli, kaj je namen: vojna proti delavcem, kolektivnim pogajanjem, sindikatom, upokojencem in njihovi pravici do pokojnine. Ključni cilj je pospešiti proces kopičenja in koncentracije kapitala v korist monopolnih skupin, ob tem pa ustaviti vsak poskus zaščite MSP, delavcev in javnih storitev. Zato smo glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) V poročilu, ki nam ga je danes predstavila kolegica poslanka iz Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) (PPE), je nekaj ugotovitev, s katerimi se naša skupina vsekakor strinja, kot je potreba po večji udeležbi regij in potreba po večji preglednosti. Vendar to ni dovolj, da bi glasoval zanj, saj se ne strinjam z večino točk. Ne strinjam se na primer s prepričanjem, da naj bi Komisija igrala še pomembnejšo vlogo, niti s pretirano pogostim sklicevanjem na vprašanje glede postopka za ugotavljanje kršitev niti s pooblastilom, danim predsedniku Komisije, naj usklajuje ponovni zagon enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Od vseh poročil o enotnem trgu, ki so bila danes sprejeta, in proti katerim sem glasoval, iz tega svežnja nekako izstopa le poročilo gospe Kalniete. Ima pogum, da spregovori o nečem, kar ni nadaljnje povezovanje in utrditev enotnega trga, kar traja že 25 let, ne da bi Evropejci imeli otipljive koristi od tega.

Govori, na primer, o tem, da se prisluhne državljanom, in predlaga, da vsako leto opredelimo glavne razloge za nezadovoljstvo in razočaranje med državljani in jih upoštevamo. To bi bilo nekaj novega! „Ne liberalizaciji javnih storitev“ je to, kar bi rekli tisti državljani, ki so razkačeni zaradi zamud pri poštnih storitvah, strmo rastočih cen energije, poslabšanja storitev železnice in tako naprej. In tega bi bilo konec! Ljudje so naveličani nepoštene konkurence, dovolj imajo selitev podjetij in uvoza, ki uničuje naša delovna mesta.

Naša tržišča in industrije bi zaščitili tako, da bi grobo odslovili STO! Opustite „pakt za evro plus“, ki so mu naše plače in kupna moč manj pomembne kot preživetje valute, ki nam je prinesla samo težave! In tega bi bilo konec! Zdaj pa pomislite, kako dolgo protestniki že hodijo pred našimi okni in nam to govorijo, in komu ste prisluhnili poleg lobistom in capinom?

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki.(DE) To poročilo je zelo pomembno, ker gre za vprašanje, kako lahko notranji trg, ki je ena od glavnih prednostnih nalog EU, prinese več koristi evropskim državljanom in podjetjem z zagotavljanjem, da tisti, ki so vključeni, učinkoviteje sodelujejo.

Poleg dialoga in partnerstva med zainteresiranimi stranmi, kot so nacionalni parlamenti, lokalni in regionalni organi ter socialni partnerji, ter okrepljenega usklajevanja obstaja še potreba po poenostavitvi obstoječih predpisov in učinkovitejšem izvajanju na strani držav članic.

V tem poročilu pozdravljam priznanje pomembne vloge, ki jo ima EURES (Evropski portal za poklicno mobilnost), zlasti glede olajšanja prostega pretoka zaposlenih, ker je ta kontaktna točka najpomembnejša, zlasti v mejnih regijah. Izjemno pomembni so tudi ukrepi za mala in srednje velika podjetja, ki naj bi jim zagotovili jasne informacije o notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospe Kalniete upravičeno poudarja pomen oblasti pod vladno ravnjo držav članic pri izvajanju pravil glede enotnega trga. To mnenje v celoti podpiram in mislim, da bo, ko bo Škotska spet pridobila svojo neodvisnost, primerno, da bodo ravni vlade pod škotskim nacionalnim parlamentom v celoti sodelovale pri izvajanju pravil enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo, ker predlaga sprejetje direktive, ki bi nacionalne vlade in regionalne oblasti bolj vključila v pripravo nove direktive prek posvetovanj z delodajalci, sindikati in drugimi združenji. Poziva Komisijo, naj navede predvideni časovni razpored za izvedbo akta za enotni trg in naj redno objavlja informacije o doseženem napredku, da bo evropske državljane bolje obveščala o uresničevanju enotnega trga in da bodo seznanjeni z njegovimi koristmi. Predlaga, naj bi partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi organi s kohezijske politike razširili na politike enotnega trga. Pravila enotnega trga zelo pogosto izvajajo in uveljavljajo organi držav članic na regionalni ali lokalni ravni. Izkušnje pri izvajanju direktive o storitvah so jasno pokazale, da je vključevanje regionalnih in lokalnih organov lahko izjemno pomembno za zagotavljanje ustreznega izvajanja in uporabe zakonodaje enotnega trga. Pri upravljanju enotnega trga je treba z večjo vključenostjo nacionalnih parlamentov okrepiti dialog in partnerstvo. Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe nacionalnim parlamentom ponuja priložnost, da pravila o enotnem trgu vključijo v celoten zakonodajni ciklus in da z Evropskim parlamentom izvajajo skupne dejavnosti. To bi lahko pospešilo sprejetje naknadnih ukrepov za prenos na ravni držav članic. Stalna izmenjava informacij z nacionalnimi parlamenti o napredku pri prenosu bi lahko olajšala tudi celoten postopek prenosa.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Vsi ukrepi, ki so namenjeni razvoju in povezovanju držav članic, so vredni pozornosti. Nobenega dvoma ni, da sedanji sistem gospodarskega sodelovanja – enotni trg Evropske unije – lajša življenje državljanov, med drugim z odpravo ovir in omogočanjem prostega pretoka ljudi. Da pa bi preprečili pojav zastoja v sistemu, je treba nove predloge uvajati zaporedno. Razmislimo, ali politično vodstvo ne bi bila dobra zamisel za ponovni zagon enotnega trga.

Predsednik Sveta Evropske unije, ki bi sodeloval s predsednikom Evropske komisije, bi bil pooblaščen za usklajevanje in nadzor tega procesa ponovnega zagona, obenem pa bi bile države članice še vedno vključene. Partnerstvo kot dejavnik upravljanja enotnega trga bi moralo temeljiti na dialogu s parlamenti držav članic in tudi na sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi. Sodelovanje bi pomagalo ustrezno izvajati direktive in bi dalo pričakovane rezultate.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) Podpiram končno obliko poročila o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu in predvsem njegove najpomembnejše prednostne naloge. Po mojem mnenju bo redno ocenjevanje stanja na notranjem trgu izboljšalo način njegovega delovanja. Boljše delovanje notranjega trga obljubljajo tudi široko zasnovana, bolj interaktivna in preglednejša javna posvetovanja o predlogu zakonodaje. Če nam uspe prepričati države članice, da objavijo primerjalne preglednice v zvezi z enotnim trgom, obstaja možnost, da bomo lahko zmanjšali primanjkljaj pri izvajanju direktiv glede enotnega trga na 0,5 % v primeru še nesprejete zakonodaje in 0,5 % v primeru nepravilno izvajane zakonodaje.

Vendar pa je najpomembnejši pogoj za uspeh, da Komisija zavzame bolj dejaven pristop k izvajanju prenosa zakonodaje EU, kot ga je doslej, na primer z direktivo o storitvah na notranjem trgu. Ta direktiva je eden od temeljnih kamnov delovanja notranjega trga. Vendar pa so jo številne države na žalost izvedle pozno in pogosto nepravilno z namenom uporabiti načela gospodarskega nacionalizma, Komisija pa si pred tem zatiska oči. Glasoval sem za sprejetje tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Poročilo, ki sem ga podprl, vsebuje številna načela, za katera osebno menim, da so temeljna za Evropsko unijo. Tukaj imam na splošno v mislih vrsto dialoga, ki ga je treba čim prej vzpostaviti med državljani in institucijami na različnih ravneh. Ta dialog prevzema posebne in raznolike pomene v zvezi z življenjem vseh nas, Evropejcev, vendar pa postane veliko pomembnejši, če upoštevamo vzpostavitev enotnega trga, katerega namen je ponovni zagon celotnega evropskega gospodarstva in izboljšanje komunikacije med zakonodajnimi telesi in neposrednimi upravičenci. Mislim, da bi morali v teh prizadevanjih za skupno rast z našimi prednostnimi nalogami nadaljevati v to smer, obenem pa preučiti nove načine vodenja in spremljati različne vrste postopkov ter racionalizirati dostop naših državljanov do javne uprave.

 
  
MPphoto
 
 

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki.(FR) Oktobra lani je komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier predstavil svoj „Akt o enotnem trgu“, zbirko 50 predlogov za spodbuditev rasti v Evropski uniji. Ob tem je Evropski parlament zaprosil za mnenje o posameznih delih tega gradiva. Tretji del akta poziva države članice in institucije, naj izvajajo ukrepe, ki so potrebni, da bi državljane približali enotnemu trgu. Še zlasti to zbližanje bo doseženo z uvedbo sistema vzajemnega ocenjevanja za direktivo o storitvah iz leta 2006 in z okrepitvijo posvetovanj in dialoga s civilno družbo tako pri pripravi in izvajanju besedil kot pri reševanju težav. Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker pozdravlja zaveze Komisije in poudarja pomen izboljšanja jasnosti evropskih dokumentov ali uporabe svojih pristojnosti za uvedbo sankcij, da bi države članice prisilila k spoštovanju svojih zavez.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki navaja, da je eden od ključnih izzivov pri ponovnem zagonu enotnega trga zagotavljanje političnega vodstva, predanosti in usklajevanja. 50 predlogov za ponovni zagon enotnega trga vključuje številne portfelje, ki zajemajo pristojnosti več komisarjev v Komisiji in zadevajo pristojnosti številnih odborov Evropskega parlamenta. V Svetu je enotni trg dodatno razdeljen med različne sestave Sveta, katerih vloge in učinkovitost so zelo raznolike. Tudi nacionalne institucije se močno razlikujejo po sestavi in organizacijski kulturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Države članice morajo sprejeti trdno skupno stališče, da bi izboljšale delovanje evropskega enotnega trga in preprečile vrnitev gospodarskega protekcionizma, kar bi povzročilo razdrobitev notranjega trga in vplivalo na konkurenčnost. Cilj evropskega enotnega trga je razviti upravno sodelovanje med državami članicami, tudi s povečanjem vloge regionalnih organov, da bodo vzpostavili usklajevanje na svoji ravni. Na žalost je takšne programe precej težko uveljaviti na regionalni ravni zaradi gospodarskih razlik med regijami EU. Da bi ponovno oživili manj razvite regije, se moramo osredotočiti na človeške vire. Napredek regije določa predvsem produktivnost prebivalcev in njihove veščine poleg kapitalskih naložb in njihove inovativne sposobnosti. Velike razlike se pojavljajo celo med regijami v isti državi članici.

Mislim, da se prilagoditev evropskega enotnega trga potrebam evropskih državljanov doseže predvsem z izboljšanjem mobilnosti delavcev. Prost pretok delovne sile lahko bistveno prispeva k zmanjšanju razlik med regijami. Drug ključni vidik je zagotavljanje stalnega izobraževanja in usposabljanja delavcev. Strokovni delavci in tisti, ki so se prekvalificirali za drug poklic, lahko zaradi svoje visoke ravni mobilnosti lažje zadovoljijo posebne potrebe trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Gospodarska in finančna kriza je dokaz neuspeha evroliberalizma, dogmatičnega okvira enotnega trga. Voditelji EU zdaj brezglavo drvijo po isti poti, ne da bi spremenili smer, in utrjujejo mehanizme, ki po svoji naravi podpirajo nebrzdano liberalizacijo. Namen „upravljanja“, predlaganega pod pretvezo izboljšanja usklajevanja, je zaobiti in kaznovati nacionalne parlamente, ki nasprotujejo uporabi te dogme. To poročilo je škodljivo za evropsko gospodarstvo in kaže prezir do suverenosti ljudstva. Glasoval bom proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Enotni trg je že od nekdaj eden od stebrov gospodarskega razvoja Evrope. Mislim, da je eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga zagotovitev političnega vodstva, predanosti in usklajevanja. Teh 50 predlogov za ponovni zagon enotnega trga vključuje številne portfelje, ki zajemajo pristojnosti več komisarjev v Evropski komisiji in zadevajo pristojnosti številnih odborov Evropskega parlamenta. Pomembno je, da države članice v skladu s prednostnimi nalogami enotnega trga vzpostavijo svoje prednostne naloge in razvijejo lasten program.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Pomembno je, da okrepimo notranji trg, zlasti med gospodarsko krizo, ko se čuti njen vpliv. Vrniti se moramo k varnemu trgu dela. To je mogoče zagotoviti predvsem s podporo malih in srednje velikih podjetij, ki so eden od glavnih gonil v nacionalnih gospodarstvih. Ker se je poročevalka zavzemala za večji nadzor in ocenjevanje tržnih politik, nisem glasoval za poročilo. Ni jasno, kako bi to lahko dosegli in kakšne posledice bi to imelo za posamezne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem proti poročilu o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu, ker se mi zdi preveč neuravnotežen. Nekaterim odprtim vprašanjem ni namenil dovolj pozornosti.

Ne smemo misliti, da je veliki enotni trg rešitev vseh težav Evrope, kot se zdi v nekaterih delih tega poročila. Menim, da bi bilo treba upoštevati značilnosti in posebnosti različnih držav članic. Niso vse države enake in ukrep, ki je morda koristen v eni državi članici, lahko povzroči veliko škodo v drugi.

Poleg tega je treba previdno obravnavati sistem kazni za prekrške, ker obstaja nevarnost, da bi težke razmere s škodljivimi ukrepi še poslabšali. Spomniti se moramo vseh težav, ki jih je povzročila in jih še povzroča neslavna direktiva o storitvah vsaj v Italiji, na primer med potujočimi trgovci in obmorskimi podjetji. Ne bi želel, da se te težave vse pogosteje ponavljajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je vzpostavitev in delovanje procesov upravljanja in partnerstva eden od glavnih dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito delovanje trga. Pozornost je usmerjena na dejstvo, da je treba partnerstvo s kohezijske politike razširiti na politike enotnega trga. Mislim, da je treba v pripravo direktive vključiti nacionalne parlamente in regionalne organe. To je zelo pomembno za zagotavljanje ustreznega izvajanja in uporabe zakonodaje EU v državah članicah. Poleg tega bi to spodbudilo proces prenosa. Da bi upoštevali potrebe in interese družbe, se je treba posvetovati z delodajalci, sindikati in drugimi združenji. Navaja, da se okvir upravljanja vzpostavi s sodelovanjem med državo, civilno družbo in zasebnim sektorjem, zato je še zlasti pomembno, da upravljanje enotnega trga temelji na načelih preglednosti in odgovornosti. Države članice morajo za učinkovito delovanje struktur upravljanja Komisiji redno zagotavljati jasne in točne informacije v zvezi z izvajanjem direktiv. Strinjam se s predlogom, naj države članice do konca leta 2012 stopnjo nedoseganja prenosa zakonodaje na področju enotnega trga znižajo na 0,5 %, kar velja tudi za nepravilen prenos.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker se strinjam s ključnimi točkami glede upravljanja in partnerstva na enotnem trgu, ki so v njem opredeljene. Predvsem se strinjam s potrebo po krepitvi političnega vodstva in partnerstva. Eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga je zagotovitev političnega vodstva, predanosti in usklajevanja. 50 predlogov za ponovni zagon enotnega trga vključuje številne portfelje, ki zajemajo pristojnosti več komisarjev v Komisiji in zadevajo pristojnosti številnih odborov Evropskega parlamenta. V Svetu je enotni trg dodatno razdeljen med različne sestave Sveta, katerih vloge in učinkovitost so zelo raznolike. Krepitev političnega dialoga, predanosti in usklajevanja je bistvena za ponovni zagon enotnega trga. Strinjam se s poročevalko, ki za zagotovitev vodstva predlaga, da bi predsednika Sveta zadolžili, da v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije usklajuje in nadzira ta proces, in spomladansko zasedanje Evropskega sveta opredeli kot čas za letno ocenjevanje stanja enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Da bi zagotovili konkretne prednosti delavcem, študentom, upokojencem in državljanom na splošno, ter podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, je treba dokončno oblikovati konkurenčen evropski enotni trg brez ovir. Dobro upravljanje in pravna varnost sta ključna za doseganje ekonomskih in socialnih ciljev enotnega trga, vključno s prostim pretokom delavcev, ter za spodbujanje visoke ravni zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva, spodbujanje boja proti socialni izključenosti, visoke ravni izobraževanja in usposabljanja ter prenosljivosti pokojnin. Izvršilni organ Evrope mora še naprej spodbujati ustanavljanje točk „vse na enem mestu“, ki bodo združile vse obstoječe storitve ter državljanom in podjetjem zagotovile informacije ter podporo v zvezi z njihovimi pravicami na enotnem trgu, pa tudi praktične informacije o nacionalnih pravilih in postopkih.

Pozivam države članice, naj povečajo ozaveščenost javnosti o teh točkah in njihovih storitvah. Evropska komisija mora temeljne pravice vključiti v vso zakonodajo o enotnem trgu.

Uresničevanje temeljnih gospodarskih svoboščin enotnega trga ne sme omejevati pravic do kolektivnih pogajanj in pravice do stavke, opredeljenih v nacionalni zakonodaji.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. Dokončno oblikovan konkurenčen enotni trg brez ovir in s konkretnimi prednostmi za delavce, študente, upokojence in državljane na splošno ter podjetja je bistven za ponovni zagon evropskega gospodarstva in spodbujanje rasti, konkurenčnosti in trajnosti v EU. Vse zainteresirane strani – javnost, evropske institucije, države članice – bi si zato morale prizadevati za ponovni zagon enotnega trga in tesno in učinkovito usklajevati ustrezne dejavnosti, zlasti, da bi izboljšale prenos, izvajanje in uporabo zadevnih pravil, razvile jasnejši regulativni okvir, zagotovile znatnejšo udeležbo lokalnih in regionalnih organov v tem procesu, spodbujale odprt, pregleden in stalen dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, okrepile upravno sodelovanje med državami članicami in razvile orodja, ki bodo omogočila ustrezno spremljanje delovanja notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Po poročilu gospoda Montija o ponovnem zagonu enotnega trga je Komisija predložila dokument „K aktu za enotni trg“, ki ga je za javno posvetovanje pripravila pod vodstvom komisarja Barniera. Komisija bo na podlagi prejetih prispevkov in zastavljenih prednostnih nalog predlagala končno različico tega akta, ki bo vseboval ducat prednostnih ukrepov za dokončno oblikovanje enotnega trga. Zato je pomembno, da Parlament pregleda svoje prednostne nalo