Razprave

Sreda, 6. april 2011 - Strasbourg

17. Razmere v Slonokoščeni obali

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o razmerah v Slonokoščeni obali.

  Zsolt Németh, v imenu podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Gospod predsednik, minuli ponedeljek so operacije Združenih narodov v Slonokoščeni obali in francoske mirovne sile Licorne nadaljevale z nevtralizacijo težkega orožja, zbranega v rokah nekdanjega predsednika Laurenta Gbagboja. To orožje se je v zadnjih tednih pogosto uporabljalo za ustrahovanje civilnega prebivalstva v Abidžanu, kar je privedlo do številnih mrtvih in ranjenih. Nevtralizacija tega orožja je bila tako nujna za zaščito civilistov in izvedena v skladu z mandatom, ki ga je Varnostni svet ZN podelil v svoji resoluciji iz leta 1975.

Kmalu zatem so republikanske sile, privržene demokratično izvoljenemu predsedniku Alassanu Outtaraju, sprožile kopensko ofenzivo na zadnje oporišče Laurenta Gbagboja v Abidžanu, da bi ga prisilile k predaji oblasti. Operacije, ki so v teku, nas navdajajo z upanjem, da je celotna Slonokoščena obala zdaj pod nadzorom svoje zakonite vlade. Le obžalujem lahko, da bi ta prenos oblasti bilo mogoče doseči zgolj za ceno človeških življenj in trpljenja, pa tudi da že sama volja ljudstva ni bila dovolj. A to je zmaga demokracije v Afriki in nosi pomembno sporočilo mnogim državam, ki so priča političnim volitvam na tej celini.

Od svojega poraza na predsedniških volitvah 28. novembra 2010 gospod Gbagbo ni hotel predati oblasti kljub dejstvu, da so mednarodni opazovalci volitve opisali kot svobodne in poštene in da je celotna mednarodna skupnost s potrditvijo izida prek ZN priznala njegovega nasprotnika, Allasana Ouattaraja, kot zakonito izvoljenega predsednika.

V štirih mesecih, ki so pretekli od takrat, so Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, Afriška unija in ZN dali številne pobude za pogajanja o miroljubni predaji oblasti. Rad bi pohvalil prizadevanja teh organizacij za mir in demokracijo. Žal je vse predloge za miroljubno predajo oblasti zavrnil gospod Gbagbo, ki se je vztrajno, protizakonito oklepal oblasti. EU ga zato osebno krivi za trpljenje in prelivanje krvi, ki so ju prestajali državljani Slonokoščene obale v teh zadnjih štirih mesecih povolilne krize. Gospod Gbagbo bi zato moral pred sodiščem odgovarjati za svoja dejanja.

EU je prek svoje visoke predstavnice, baronice Ashton, čestitala predsedniku Ouattaraju za zmago, a zavedamo se številnih izzivov, ki so pred njim. Dobil je bitko, a zdaj mora doseči mir. Ponovno je treba vzpostaviti javni red in mir, tako da se bodo lahko tisti sto tisoči, ki so zbežali iz svojih domov in celo zapustili državo, zdaj počutili varne, da se bodo ponovno vrnili domov. Gospodarstvu je treba dati ponovni zagon, da bi naredili konec zadnje desetletje trajajoči recesiji in zagotovili rast in delovna mesta. Uprava mora začeti ponovno delovati, tako da bo mogoče zagotavljati javne storitve.

EU je Slonokoščeni obali v vseh dolgih letih krize stala ob strani. Sodelovanje EU je zagotovilo človekoljubno pomoč, a tudi pokonfliktno pomoč za obnovo in spravo. Od leta 2003 je bilo dodeljenih nekaj 500 milijonov EUR. V zadnjih napetih mesecih je EU sprejela številne omejevalne ukrepe proti osebam in subjektom, ki so podporniki gospoda Gbagboja, in to priznavajo tudi naši afriški partnerji kot pomembno pomoč v vsem času krize. EU bi morala v teh ključnih trenutkih Slonokoščeno obalo spremljati še naprej. V pripravi je sveženj pomoči, ki bo izdan ob prvi primerni priložnosti. Napočil je čas, da začnemo uresničevati mir na Slonokoščeni obali.

  Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, dogodki v minulih 24 urah v Slonokoščeni obali so osupljivi. Slišali smo, da je bil gospod Gbagbo pripravljen na odstop, trditev, ki pa je bila kasneje ovržena. Zdaj so republikanske sile predsednika Ouattaraja, naveličane čakanja na izid neskončnega spora, sprožile ofenzivo na Abidžan.

Sredi te zmede pa ne pozabimo, kaj nas je pripeljalo v sedanji položaj. Naj vas spomnim, da smo v zadnjih štirih mesecih zabeležili več sto tisoč smrtnih žrtev in en milijon razseljenih beguncev. Ne smemo zanemariti širšega vidika. Razlog, da smo se znašli v teh razmerah, je gospod Gbagbo, ki svojeglavo noče prisluhniti volji ljudstva in sprejeti poraza. Menim, da je končno napočil čas, kajti njegov režim razpada po prebegih njegovih podpornikov, da gospod Gbagbo preda oblast zakonitemu predsedniku, Allasanu Ouattaraju.

Poleg tega ne smemo pozabiti kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava, ki so bile zagrešene v državi, kar lahko predstavlja zločine proti človeštvu. Storiti bi morali vse, da bi storilce teh kršitev privedli pred sodišče – in to vključuje mednarodno pravosodje.

Za konec bi rad pohvalil ukrepe, ki jih je sprejela operacija Združenih narodov v Slonokoščeni obali (UNOCI) ob podpori francoskih sil, da uveljavi mandat Varnostnega sveta Združenih narodov, katerega cilj je prenehanje uporabe težkega orožja in zaščita civilistov.

  Thijs Berman, v imenu skupine S&D. – (NL) Gospod predsednik, konec borbe za oblast v Slonokoščeni obali je na vidiku, potem ko je umrlo več kot 1500 ljudi, skoraj milijon ljudi v regiji je postalo beguncev, celotne ulice hiš so bile izropane, gospodarstvo pa je zastalo. Država doživlja katastrofo in to je cena, ki jo je moral Laurent Gbagbo plačati za to, da ni hotel priznati poraza. Njegovo nepopustljivo nespoštovanje želja volivcev zasluži ostro obsodbo.

Tudi mnogo drugih stvari velja obsoditi: vse nasilje v zadnjih nekaj mesecih, mnoge kršitve človekovih pravic, grožnje, nasilje do osebja Združenih narodov, govori, ki razvnemajo sovraštvo in ugrabitve. Še vedno poteka nekaj oboroženih spopadov, a s pogajanji je bil dosežen Gbagbojev odstop, in to je dobra novica. Vendar pa v Slonokoščeni obali vladajo izredne razmere. Mnogim državljanom Slonokoščene obale zdaj zmanjkuje hrane in vode, ker si niso upali zapustiti svojih domov.

Bistveno je, da bo predsednik Allasane Ouattara deležen podpore v procesu vrnitve k pravni državi, v kateri bodo ljudje lahko živeli v miru in brez strahu in v kateri bo ponovno vzpostavljena svoboda tiska. Vrnitev k pravni državi je zdaj prva stvar, ki se mora zgoditi. V tem oziru je predsednik dolžan preprečiti, da bi njegove čete uporabile silo proti prebivalstvu, in dobro je, da je Ouattara odredil preiskavo okoliščin pretresljivega pokola v Duékouéju. Ne glede na to, s katerimi sredstvi bodo državljani Slonokoščene obale ponovno vzpostavili pravno državo, po poti sodišč ali komisije za resnico in spravo – nekaj je jasno: vojni zločini ne zastarajo. Mednarodnemu kazenskemu sodišču je treba omogočiti, da opravi svoje delo.

Sankcije so učinkovale: Gbagboju so pošla finančna sredstva. A zdaj moramo zagotoviti, da bomo hitro začeli odpravljati sankcije, in sicer takoj, ko bo Ouattara zasedel svoj zakoniti položaj, saj je vse zastalo. Celo programi za zagotavljanje zdravil ljudem v Slonokoščeni obali, okuženim z virusom HIV/aidsom, so zdaj v nevarnosti. Gospod predsednik, pomoč, ki jo darujemo Slonokoščeni obali, zdaj države ne bi smela pustiti na cedilu.

  Marielle De Sarnez, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, ravno zdaj se, upajmo, bližamo koncu krize v Slonokoščeni obali. Vsi si želimo, da bi v naslednjih nekaj urah gospod Gbagbo odstopil.

Mednarodna skupnost je bila zelo potrpežljiva, Afriška unija je večkrat zapored posredovala in Združeni narodi so se odločili, da med obe strani ne bodo posegali več mesecev. Operacija Združenih narodov v Slonokoščeni obali (UNOCI) je zdaj ukrepala ob podpori francoskih mirovnih sil Licorne in v skladu z resolucijo Varnostnega sveta, a to je storila z namenom, da bi zaščitila civiliste pred težkim orožjem, ki ga uporablja sedanji režim.

Kriza v Slonokoščeni obali bi morala zdaj biti zgled vsem tistim, ki se nočejo odreči oblasti kljub porazu na volitvah. Te osebe morajo razumeti, da je mednarodna skupnost od zdaj naprej odločena uveljaviti zakonodajo. Vendarle pa v državah, ki jih pretresajo konflikti in kjer koncept narodne zavesti še vedno nastaja, ne moremo biti zadovoljni z razglasitvijo zmagovalca. Moramo si prizadevati za nacionalno spravo. To je sporočilo, ki ga moramo zdaj poslati gospodu Ouattaraju, ki bo odgovoren za vzpostavitev vlade nacionalne enotnosti.

Ker je vsak tabor drugega okrivil za pokole in zločine proti človeštvu, je treba sprožiti preiskave z namenom, da se pojasni krivda in razsodi. Pravica lahko vključuje maščevanje, lahko pa tudi prinese mir. Rad bi zagovarjal slednjo možnost, če bo to Slonokoščeni obali omogočilo, da ponovno odkrije mir in stabilnost in da bo priča rasti in nadaljnjemu razvoju.

  Judith Sargentini, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, zdaj sem pa zbegana. Madžarsko predsedstvo sem slišala dejati: gospod Ouattara je dobil bitko; zdaj mora doseči mir. Vendar sem ves dan spremljala televizijo, ostajala na tekočem z vsemi vestmi in zdi se mi, da je Ouattara še vedno na poti, da dobi bitko. Videti je, da se bo to zgodilo, a ta dan je še precej daleč.

Ko bo končno lahko zasedel svoj položaj predsednika države, bo za seboj pustil štiri mesece bede, ki je državo pripeljala na rob zloma, gospodarstvo v razsulo, ki je botrovala mrtvim in hujskanju skupin prebivalstva drugo proti drugi. Kakšen uvod v novo obdobje vladanja! Če uporabljamo izraze, kot je „zmaga demokracije v Afriki“, da bi opisali volitve, ki so povzročile vojne, potem se mi zdi, da smo gotovo zamenjali besede. Vendar pa je mnogo resneje dejstvo, da se je država na volitve odzvala na takšen način.

Kaj naj mi v Evropi zdaj storimo, če bo gospod Ouattara dobil priložnost, da zasede svoj položaj? Menim, da smo z bojkotom uvoza kakava dokazali, da smo sposobni hitro ukrepati in uporabiti trgovino za spodbujanje demokracije. Slonokoščena obala je ena od držav AKP: kot takšna prejema od nas razvojno pomoč in zato mora politični dialog tvoriti del te slike. Moramo začeti ta politični dialog s človekom, ki je sposoben pokazati, da lahko ponovno združi vso državo. Nam in preostalemu svetu, a predvsem svojemu ljudstvu, mora pokazati, da je zmožen preseči to nasilje in da se je pripravljen pobotati.

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, težko je govoriti o razmerah v Slonokoščeni obali, ki se nenehno spreminjajo in so neverjetno negotove.

Naj začnem z zahvalo poročevalcem v senci, ki so to dopoldne pripravljali predlog resolucije, ki bo predstavljen jutri. Vsi skupaj smo sodelovali, da bi zagotovili, da je predlog resolucije uravnotežen in napreden. Danes vemo, da so grozodejstva zagrešila oba tabora in da bo treba storilce privesti pred sodišče, ne glede na to, kdo so.

Prebivalci Slonokoščene obale so glavne žrtve razmer v Slonokoščeni obali. Združenim narodom, prisotnim na kraju samem v okviru operacije Združenih narodov v Slonokoščeni obali (UNOCI), ni uspelo zaščititi civilistov. Še huje pa je, da je operacija proti eni strani ob podpori francoskih vojaških sil resda ukrepala pod okriljem resolucije ZN, a tiste, ki sega v leto 1975, kar pomeni, da je stara 36 let. Predsedujoči Afriški uniji, gospod Obiang Nguema, jo je včeraj jasno in glasno obsodil. K sreči pa operacija UNOCI naj ne bi bila vpletena v končni napad, ki so ga zdaj očitno sprožile čete gospoda Ouattaraja.

Glede na vse to nismo hoteli biti povezani z resolucijo in zanjo ne bomo glasovali. Vsi smo seznanjeni z vlogo Francije v Afriki. Politika françafrique je povzročila mnogo škode, povzroča pa jo še naprej. Poleg tega francoske oblasti politike ne skrivajo in trdijo, da hočejo zaščititi in ohraniti interese Francije.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, tisto, kar je grozno v naših sodobnih družbah, zlasti v evropski družbi in celo natančneje v našem parlamentu, je splošna čredna miselnost: naše nagnjenje, da se vedemo kot ovce.

Z izjemo zadnjih dveh govornic so vsi preprosto ponavljali kot papige tisto, kar so prebrali v časopisu, slišali po radiu ali videli na televiziji. Vsi nam govorijo, da je gospod Ouattara zmagal na volitvah, kar je precej verjetno, a vsekakor ni bilo tako zelo očitno.

Vsi nam govorijo, da je bilo včerajšnje okrutno vojaško posredovanje metoda nevtralizacije težkega orožja. Te stvari so predstavljene v zelo rožnati luči. Nevtralizacija težkega orožja je drugo ime za obstreljevanje. Na lastne oči sem bil priča učinkom obstreljevanja: sem rezervni častnik in lahko vam povem, da obstreljevanje vključuje ubijanje ljudi, zažiganje ljudi, razstreljevanje ljudi. Z drugimi besedami, gre za vojaško ukrepanje, ki se ga izvaja v prid ene strani in proti drugi. Morda je upravičeno, a tukaj med parlamentarci, med političnimi predstavniki, bi morali biti dovolj pogumni, da povemo resnico.

Slišali smo tudi, da je bilo to orožje namenjeno za ustrahovanje civilnega prebivalstva. A če dobro premislimo, so v državljanski vojni nekateri civilisti oboroženi, zlasti ko ima en tabor kalašnikovke in za seboj pol narodne vojske. Zato menim, da bi morali temu licemerstvu narediti konec. Surovo smo ukrepali v prid enega tabora in proti drugemu. Ali je to ukrepanje upravičeno? Morda.

Naj zaključim z besedami, da ne razumem, kako je lahko gospod Ouattara nedolžen v zvezi z grozodejstvi, ki so jih zagrešile njegove čete, medtem ko se gospoda Gbagboja venomer krivi za grozodejstva, ki so jih zagrešile njegove čete.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Cristian Dan Preda (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospoda Gollnischa bi samo rad vprašal, kaj po njegovem mnenju pomeni izid volitev in ali pomeni, da mora zmaga gospoda Ouattaraja privesti do tega, da na koncu oblast dejansko tudi prevzame. To je zgolj vprašanje demokratične legitimnosti.

Ko sem slišal za misijo za opazovanje volitev, sem šel v Slonokoščeno obalo, in lahko vam zagotovim, da so bile volitve veljavne in da je bil zmagovalec očiten in nedvoumen.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospod Preda, dejal sem, da je gospod Ouattara na volitvah morda res zmagal, a mislim, da ni bilo tako očitno, kot namigujete vi. V vsakem primeru pa ustavni svet Slonokoščene obale ni bil tega mnenja, čeprav je politično sestavljen, prav tako kot francosko ustavno sodišče. Sam bi bil nadvse zadovoljen, če bi se morali osredotočiti na francoske volitve. Predstavljam skupino, ki ima milijone volivcev, z voditeljem, ki je prišel v zadnji krog predsedniških volitev, a ki nima niti enega poslanca in niti enega senatorja v našem nacionalnem parlamentu. A vendar ste popolnoma ravnodušni do tega posebnega škandala.

(Klici „ni predmet razprave“ iz dvorane)

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, nekdanji predsednik Slonokoščene obale, Laurent Gbagbo, bi naj včeraj nakazal, da je pripravljen odstopiti, in prosil Združene narode za zaščito. Pogajanja o Gbagbojevem odstopu so v teku. Izvajajo se po tem, ko so sile, privržene demokratično izvoljenemu predsedniku Ouattaraju, prevzele oblast nad predsedniško palačo v Abidžanu. Po mnenju predsednika vlade Soroja je konec Gbagbojeve vladavine stvar nekaj ur. V to nisem prepričan, a upam, da se bo uresničilo. Vendar pa zagotovo vemo, da se v oboroženem spopadih ubija tudi civiliste, vključno z ženskami in otroki. V spopadih med podporniki dveh politikov je bilo ubitih približno 1500 ljudi in milijone jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Pred nekaj dnevi je eden od Gbagbojevih svetovalcev dejal, da celo morebiten pokol v Abidžanu nekdanjega predsednika ne bo prepričal, da bi priznal poraz na predsedniških volitvah in predal oblast. Zato ni težko predvideti, kaj bi se moralo zgoditi v Slonokoščeni obali: nagel konec bojev, odhod nekdanjega predsednika iz države, kar bo razmere močno umirilo, sojenje vsem tistim, ki so zagrešili vojne zločine ali umore, in stabilizacija regije. Evropska unija bi morala podpirati vse te ukrepe.

  Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, vsekakor smo hitro priskočili na pomoč Libiji, v zvezi s Slonokoščeno obalo pa smo nedejavni vse od novembra. Sankcije, ki jih je uvedel Svet, so korak v pravo smer, a kdaj bodo odpravljene? Zakaj so bile uporabljene za preprečevanje pristaniškim oblastem v Abidžanu, da bi izvažale kakav v zrnu, in za zaustavitev naftne rafinerije? Če že ne nudimo pomoči, potem vsaj ne bi smeli povzročati še več težav. Med nedolžnimi žrtvami bo gospodarstvo Slonokoščene obale in dolgoročno tudi evropski potrošniki.

Laurent Gbagbo mora popustiti in prav tako bi bilo treba podpreti čimprejšnjo vrnitev beguncev na njihove domove. Sosednje države niso kos trenutnim navalom beguncev. EU mora pomagati organizirati volitve in oblikovati demokratične institucije. Običajno poslovanje pa seveda ne bi smelo biti preprečeno. Slonokoščena obala je najobetavnejše gospodarstvo v zahodni Afriki. Oživitev gospodarstva in dostop do trgov EU za izvožene izdelke predstavljata pravi ključ do ponovne stabilizacije države. Pričakujem odziv Komisije.

  Charles Goerens (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, v nasprotju z gospodom Gollnischem sem mnenja, da ne smemo dopustiti, da bi civilisti umirali sredi vsesplošne ravnodušnosti, saj so izpostavljeni moči in nasilju, ki ga uporablja nezakoniti voditelj države.

Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1975 mednarodno skupnost pooblašča, da nasprotuje režimu, ki uporablja orožje proti lastnemu narodu. V pričujoči zadevi predstavlja to razvoj dogodkov, spričo katerih nismo več primorani nemočno opazovati, ko je civilno prebivalstvo podvrženo grozodejstvom, zagrešenim s strani njegovih voditeljev.

A čeprav bi morali pozdraviti dejstvo, da lahko zdaj prebijemo zid ravnodušnosti v okviru mednarodnega prava, pa moramo prav tako zagotoviti, da bomo sprejeli ustrezne varnostne ukrepe, s katerimi bomo jamčili, da bo vojaška sila uporabljena le v skrajni sili. Žal pa v Slonokoščeni obali predsednik Gbagbo ni sprejel nobenih ukrepov, da bi se izognil temu usodnemu razpletu.

Navsezadnje pa si drznem upati, da bo resolucija iz leta 1975 o Slonokoščeni obali skupaj z resolucijo iz leta 1973 o Libiji druge odvrnila od uporabljanja državne suverenosti kot izgovora za pobijanje lastnih državljanov. Kombinacija Mednarodnega kazenskega sodišča in zadnjega stališča, ki ga je zavzel varnostni svet Združenih narodov, pomeni, da zagrešena surova nekaznovana dejanja kmalu ne bodo več pravilo, temveč bi morala, upajmo, postati izjema.

  Sabine Lösing (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, ali je mogoče v globoko razklani državi, kot je Slonokoščena obala, doseči trajen mir z nasiljem in ustoličiti zmagovalca predsedniških volitev? Zdi se, da je to skrajno vprašljivo, zlasti zato, ker niso rešeni resnični vzroki spora. Država se je zamajala zaradi gospodarskih težav, ki so jih v veliki meri povzročili programi strukturnega prilagajanja Svetovne banke. Sankcije, ki so bile naglo uvedene zato, da bi padla Gbagbojeva vlada, so razmere v Slonokoščeni obali poslabšale in povzročile humanitarno krizo. Legitimnost obeh predsedniških pretendentov je sporna. Vojski na obeh straneh sta odgovorni za pokol civilnega prebivalstva.

Zahod se je ponovno opredelil in zdaj se Združeni narodi (ZN) skupaj s francoskimi četami bojujejo in skušajo zagotoviti zmago eni strani v sporu. Ali bodo evropske oblasti ponovno odločale o usodi Afričanov, kot so to počele v kolonialnih časih, a tokrat s podporo ZN? Kaj se je zgodilo z načeli mednarodnega prava? Ali je to zamisel, na podlagi katere so bili ustanovljeni ZN? Namesto da bi si prizadevali za miroljubno reševanje spora, zdaj ZN očitno podpirajo državljanske vojne ali se v njih opredeljujejo. Za čigav interes gre pri tem?

  Michèle Striffler (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rada bi poudarila, da se, če pustimo politično krizo v Slonokoščeni obali ob strani, srečujemo s pristno humanitarno krizo, ki lahko traja kar nekaj časa.

Posledica povolilnega nasilja je milijon notranje razseljenih oseb in beguncev. Poleg tega lahko naval beguncev zlahka ponovno razplamti tleče spore v regiji. Humanitarna kriza, gospe in gospodje, ne bo rešena s političnim sporazumom, ki ga zdaj poskušamo izboriti. Sposobni moramo biti hitrega odziva, če se želimo izogniti najslabšemu scenariju. Kar koli se bo že zgodilo, bo zmeda v Abidžanu trajala več mesecev.

Rada bi čestitala Komisiji za odločitev, da petkrat poveča prvotni znesek svojega proračuna humanitarne pomoči in tako poveča evropsko pomoč na več kot 30 milijonov EUR. Evropska unija mora sprostiti vsa nujna sredstva, da bi pomagala najranljivejšim skupinam prebivalstva in spremljala, kako se razvijajo njihove potrebe.

Prav tako moramo zagotoviti, da obširnejše medijsko poročanje, namenjeno razmeram v Libiji, ne bo zasenčilo resnosti humanitarne krize v Slonokoščeni obali. Poleg tega sedanje varnostne razmere humanitarnim delavcem preprečujejo delovanje in dostop do ljudi, kar je grozljivo.

Rada bi zaključila z besedami, da ne smemo več biti priča nekaznovanosti: storiti moramo čim več v zagotovilo, da je pravici zadoščeno.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi izrazil svoje presenečenje, da baronice Ashton ponovno ni tukaj. Vendar sem zadovoljen, da jo zastopa moj prijatelj, gospod Németh. Želim si, da bi on, gospod Füle ali kdo drug trajno usklajeval zunanjo politiko Evropske unije in ne nekdo, ki je komajda kdaj tukaj v Evropskem parlamentu.

Če preidem k stvari, bi rad jasno povedal, da seveda Slonokoščeno obalo pestijo mnoge težave, ki jih je nujno treba rešiti. Vendar je bil predsednik Ouattara jasen zmagovalec volitev in on je tisti, ki ima demokratično legitimnost. To je stališče Afriške unije in mnogih drugih organov. Zato bi morali biti hvaležni, da so Združeni narodi (ZN) in predvsem generalni sekretar ZN ter predsednik Sarkozy preprečili, da bi prišlo do pokola, kakršen se odvija v drugih afriških državah, kot sta denimo Ruanda in Demokratična republika Kongo. Zato tukaj ni kaj dlakocepiti.

Seveda to ne reši problemov. A ko gospod Putin začne izražati nezadovoljstvo v zvezi z ZN in ko pravi, da je generalni sekretar ZN prekoračil pooblastila, to omaja ZN ravno v času, ko jih najbolj potrebujemo. Afriška unija prav tako ne bi smela tako ogorčeno izražati svojih mnenj, saj ji je nudenje pomoči v tej krizi popolnoma spodletelo. Afriška unija bi morala pomagati pri doseganju demokracije v Slonokoščeni obali. Evropejci smo v preteklosti storili precej napak in jih delamo še naprej. A v tem primeru so za napake odgovorni drugi.

  Predsednik. – Naše službe so me obvestile, in mislim, da je pomembno, da to vemo, da je urad podpredsednice/visoke predstavnice poslal seznam plenarnih zasedanj, ki se jih bo lahko udeležila.. Že takrat se je vedelo, da tokrat ne bo mogla biti prisotna, in je torej očitno, da jo mora, če razpravljamo o nečem, kar vključuje tovrstna vprašanja, zastopati nekdo drug, in to mora biti jasno.

Zdaj bomo prešli na postopek catch-the-eye. Imamo tri govornike.

  Mariya Nedelcheva (PPE). – (FR) Gospod predsednik, nasilje v Slonokoščeni obali se resnično stopnjuje. Politični spor med dvema osebama je žal povzročil humanitarno krizo.

Jasno je, da je treba zagovarjati demokratično načelo spoštovanja volilnih rezultatov. Odhod gospoda Gbagboja je zato neizbežen. Vprašanje je: kaj se bo zgodilo po tem? Obstaja nevarnost, da se bodo napetosti med dvema taboroma okrepile. Kaj nameravamo storiti, če bo izbruhnila državljanska vojna? Skupaj bi si morali prizadevati za tri stvari.

Naša prva prednostna naloga mora še naprej biti ohranjanje miru in stabilnosti, ki je potrebno za to, da bodo lahko prebivalci Slonokoščene obale nadaljevali s svojim vsakdanjim življenjem: prehranjevanjem, zagotavljanjem varstva, delom in obiskovanjem šole. Treba je vzpostaviti neodvisno komisijo, ki bo raziskala nasilje, zagrešeno vse odkar se je spora začel.

Drugič, Operacija Združenih narodov v Slonokoščeni obali in Afriška unija morata nadaljevati s svojimi dejavnostmi. Vendar pa bi morali razmisliti tudi o tem, da bi pripravili mehanizem za dialog, ki bo vključeval vse strani, tako znotraj države in v širši mednarodni skupnosti.

Za konec naj vas spomnim, da je Evropska unija odposlala misijo za opazovanje volitev. Unija mora zdaj vztrajati pri upoštevanju in vključitvi priporočil, ki jih je pripravila, v pokrizni proces.

  Catherine Bearder (ALDE). – Gospod predsednik, s pomočjo sodobne tehnologije spremljam razmere v Slonokoščeni obali, ki se odvijajo, medtem ko sedim tukaj. Te naprave igrajo svojo vlogo v Slonokoščeni obali, prav tako kot so jo igrale v severni Afriki, ko so ljudje pošiljali sporočila SMS za podporo in medicinsko pomoč.

V preteklih šestih mesecih je bilo potrpljenje prijateljev v Slonokoščeni obali na hudi preizkušnji: bilo je kot avtomobilska nesreča v počasnem posnetku, ko smo opazovali, kako se država pogreza v razmere, v katerih se je zdaj znašla – in vedno so najranljivejši tisti, ki trpijo. Ta teden smo tukaj govorili o beguncih, ki prihajajo iz severne Afrike v Evropo, a prav tako smo slišali poročila, kako jih skoraj milijon beži v sosednje države, ki so skoraj tako revne ali še revnejše kot Slonokoščena obala. Prijatelji te države morajo biti v nenehni pripravljenosti, da priskočijo na pomoč, takoj ko lahko, da bi se v njej ponovno vzpostavile normalne razmere in zdravje in da bi tamkajšnjim ljudem dali možnost za srečo v prihodnosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, razmere v zvezi z državljansko vojno v Slonokoščeni obali so še naprej zaskrbljujoče, saj je gospodarstvo države ohromljeno, hudo nasilje pa je prizadelo njeno prebivalstvo in državo spremenilo v prizorišče humanitarne krize. Napočil je čas, da temu naredimo konec. Vemo, da obstajajo dolgoletni razlogi za zaskrbljujoče razmere, ki se tam odvijajo, zlasti revščina in družbena neenakost, ki ju je tam za sabo pustil nekdanji kolonializem ali načrti strukturnega prilagajanja, ki jih je dolga leta vsiljeval Mednarodni denarni sklad (MDS). Vendar pa so ti zadnji štirje meseci bede, ki so sledili volitvam, pokazali, kako obžalovanja vredno je, da mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, ni dovolj izkoristila diplomatskih poti za miroljubno in politično rešitev krize.

Vloga Francije v tej zadevi je prav tako obžalovanja vredna, saj je bila bolj naklonjena vojaškemu posredovanju kot vztrajanju na diplomatskih poteh. Zato vse strani pozivamo, da naredijo konec vojni in nasilju, EU pa pozivamo, da ukrepa v skladu s tem.

  Zsolt Németh, v imenu podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če citiram slavnega madžarskega pesnika: „Med morilci je tisti, ki molči, sokriv“. Ko smo priča tisočim, ki umirajo, in milijonom, ki bežijo, se ne smemo tolažiti s puhlicami, ki pozivajo k sklenitvi miru, temveč moramo ukrepati. In preden bi nekdo vzporejal ukrepanje v Libiji in Slonokoščeni obali s tistim v Iraku, bi rad vse spomnil, da sedanje ukrepanje ne spominja na Irak ali celo Afganistan, temveč na Ruando in Kosovo, in ni naključje, da smo v preteklih tednih toliko razpravljali o tem, da imamo, kakor smo se izrazili, „pravico in nosimo odgovornost, da zaščitimo“ civiliste državljane.

Zato bi rad ponovil, da drži, gospod Gbagbo je izgubil to bitko, je sam v svojem zaklonišču in čaka na svojo usodo. Prav tako bi rad poudaril, da je pravna podlaga za to ukrepanje v sedanjih razmerah neizpodbitna. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo iz leta 1975 in resolucija zagotavlja popolnoma jasen mandat za ukrepanje. Tretjič, prav tako želim poudariti, da zagrešeni zločini ne smejo biti več zaviti v tančico nepomembnosti in ostati neraziskani. Na moje veliko zadovoljstvo sta zakonito izvoljeni predsednik Ouattara, pa tudi predsednik vlade, privolila v in jasno podprla mednarodno preiskavo zagrešenih pokolov, ki jo izvajajo ZN. Preiskava teh pokolov je zato že del in zelo jasen temeljni pogoj kakršnega koli sporazuma.

Kar zadeva prispevek Evropske unije, je generalni direktorat ECHO zdaj že predvidel 30 milijonov EUR v človekoljubni pomoči in, kar sem tudi jaz že nakazal v svojem uvodnem govoru, sveženj, ki ga bo Evropska unija pripravila v bližnji prihodnosti, bo zagotovil, da bo Evropska unija podprla gospodarske cilje in cilje, povezane z izgradnjo institucij, zakonito izvoljenega predsednika in vlade.

  Predsednik. – Prejel sem sedem predlogov resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 110(2) poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri opoldne.

(Seja, ki je bila prekinjena ob 20.35, se je nadaljevala ob 21.00)

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

(1) Glej zapisnik