Kazalo 
Razprave
PDF 5648k
Sreda, 6. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik
 3. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): glej zapisnik
 4. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu - Enotni trg za Evropejce - Enotni trg za podjetja in rast - Javna naročila (razprava)
 5. Sporočila predsedstva
 6. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu - Enotni trg za Evropejce - Enotni trg za podjetja in rast - Javna naročila (nadaljevanje razprave)
 7. Zahteva za odvzem poslanske imunitete: glej zapisnik
 8. Čas glasovanja
  8.1. Predlog spremembe proračuna št. 1/2011 - Oddelek III - Komisija (A7-0115/2011, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska) (glasovanje)
  8.2. Uporaba Solidarnostnega sklada EU - poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Češkem, Hrvaškem in v Romuniji v letu 2010 (A7-0114/2011, Reimer Böge) (glasovanje)
  8.3. Sporazum med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o ribolovu (A7-0056/2011, Luis Manuel Capoulas Santos) (glasovanje)
  8.4. Mehanizem za reševanje sporov, ki se uporablja v okviru Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi ter Jordanijo (A7-0067/2011, Emilio Menéndez del Valle) (glasovanje)
  8.5. Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov (A7-0066/2011, George Sabin Cutaş) (glasovanje)
  8.6. Mehanizem za reševanje sporov v okviru Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskima skupnostma in Egiptom (A7-0068/2011, Gianluca Susta) (glasovanje)
  8.7. Sodelovanje Ukrajine v programih Unije (A7-0063/2011, Ryszard Antoni Legutko) (glasovanje)
  8.8. Uvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije (A7-0057/2011, Carmen Fraga Estévez) (glasovanje)
  8.9. Priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (A7-0085/2011, Sylvie Guillaume) (glasovanje)
  8.10. Evropska statistika turizma (A7-0329/2010, Brian Simpson) (glasovanje)
  8.11. Finančni ukrepi Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (A7-0017/2011, João Ferreira) (glasovanje)
  8.12. Ribištvo - prehodni tehnični ukrepi (A7-0024/2011, Estelle Grelier) (glasovanje)
  8.13. Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2012 - Oddelek I - Parlament (A7-0087/2011, José Manuel Fernandes) (glasovanje)
  8.14. Odobritev in zavrnitev odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok (B7-0227/2011) (glasovanje)
  8.15. Evropska mednarodna naložbena politika (A7-0070/2011, Kader Arif) (glasovanje)
  8.16. Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam (A7-0050/2011, Cătălin Sorin Ivan) (glasovanje)
  8.17. Politične stranke na evropski ravni in pravila glede njihovega financiranja (A7-0062/2011, Marietta Giannakou) (glasovanje)
  8.18. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu (A7-0083/2011, Sandra Kalniete) (glasovanje)
  8.19. Enotni trg za Evropejce (A7-0072/2011, António Fernando Correia De Campos) (glasovanje)
  8.20. Enotni trg za podjetja in rast (A7-0071/2011, Cristian Silviu Buşoi) (glasovanje)
 9. Obrazložitve glasovanja
 10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 11. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 12. Izkušnje glede jedrske varnosti, ki jih je Evropa pridobila iz jedrske nesreče na Japonskem
 13. Razmere v Siriji, Bahrajnu in Jemnu
 14. Četrta konferenca Združenih narodov o najmanj razvitih državah
 15. Poročilo o napredku Islandije za leto 2010
 16. Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2010
 17. Razmere v Slonokoščeni obali
 18. Zahteva za zaščito poslanske imunitete: glej zapisnik
 19. Sestava odborov in delegacij
 20. Revizija evropske sosedske politike – vzhodna razsežnost – Revizija evropske sosedske politike – južna razsežnost
 21. Uporaba spolnega nasilja v spopadih v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu
 22. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik
 23. Zaključek seje


  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

 
1. Otvoritev seje
Video posnetki govorov
  

(Seja se je začela ob 9.00)

 

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): glej zapisnik

4. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu - Enotni trg za Evropejce - Enotni trg za podjetja in rast - Javna naročila (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Prva točka je skupna razprava o enotnem trgu, ki bo zajemala razpravo o naslednjem gradivu: poročilo o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu (A7-0083/2011), ki ga je v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predložila gospa Kalniete [2010/2289 (INI)], poročilo o enotnem trgu za Evropejce (A7-0072/2011), ki ga je predložil gospod Correia De Campos [2010/2278 (INI)], poročilo o enotnem trgu za podjetja in rast (A7-0071/2011), ki ga je predložil gospod Buşoi [2010/2277 (INI)], in izjava Komisije o javnih naročilih.

Rad bi zaželel dobrodošlico komisarju Barnierju in predsedujoči Svetu, gospe Győri, v Parlamentu. Zdaj predajam besedo poročevalcem. Prva bo govorila gospa Kalniete.

 
  
MPphoto
 

  Sandra Kalniete, poročevalka.(LV) Gospod predsednik, ko govorimo o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu, mi v Parlamentu menimo, da je vodenje z najvišje politične ravni ena od glavnih zahtev za vzpostavitev enotnega trga v praksi. Predsednik Komisije mora skupaj s predsednikom Sveta prevzeti odgovornost za okrepitev enotnega trga. V tem postopku morajo izjemno dejavno sodelovati tudi države članice. V nasprotnem primeru bodo mnoge zamisli o tem, kar bi lahko storili za ponovni zagon rasti v Evropi, ustvarjanje delovnih mest in večjo konkurenčnost v globaliziranem svetu, ostale zgolj dobri nameni, ki bodo tlakovali pot evropski preobrazbi v bolnika sveta. Zato v tej resoluciji pozivamo predsednika Komisije in vodje držav članic, naj sodelujejo in prevzamejo odgovornost za uvedbo zakonodaje in sprememb politike, ki jih enotni trg zahteva. Resolucije, ki naj bi bile sprejete danes, pošiljajo jasen signal, v kateri smeri Parlament pričakuje, da bo Komisija ukrepala. Omenila bom nekatere najpomembnejše delovne prednostne naloge: enotni digitalni trg in poenoten prostor intelektualne lastnine, poklicna mobilnost evropskih državljanov, spodbujanje čezmejnih javnih naročil in storitev ter uskladitev davčnih sistemov. Kar zadeva upravljanje enotnega trga, so po mojem mnenju odločilnega pomena štiri usmeritve. Prvič, zagotovitev izvajanja norm enotnega trga, ki so že bile sprejete. Vse države članice morajo uvesti predpise o enotnem trgu pravočasno in pregledno, Komisija pa mora pozorno in dosledno spremljati njihovo izvajanje. Drugič, zmanjšanje protekcionističnih nagnjenj. Protekcija bo le spodbudila razdrobljenost evropskega trga in zmanjšala našo celotno konkurenčnost. Tretjič, zmanjšanje različnih transakcijskih stroškov, ki ovirajo hitro delovanje evropskega gospodarstva. To se ne nanaša samo na mehanizme, kot je učinkovit, preprost in zunajsodni postopek reševanja sporov, temveč tudi uporabnikom prijazno čezmejno e-upravljanje z delovanjem elektronske izmenjave potrebnih informacij in dokumentov. Četrta usmeritev je večja udeležba socialnih skupin pri oblikovanju in izvajanju politike v skladu z načeli, vsebovanimi v Lizbonski pogodbi.

Gospod predsednik, na koncu bi se rada zahvalila vsem poročevalcem v senci in koordinatorjem za njihov prispevek ter poslovno sodelovanje, ki je sledilo, ki nam bo, upam, danes omogočilo, da sprejmemo resolucije o enotnem trgu s prepričljivo večino in nadaljujemo delo iz preteklih let na področju oblikovanja zakonodaje, ki bo zares okrepila enotni trg in iz njega naredila instrument za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  António Fernando Correia De Campos , poročevalec.(PT) Gospod predsednik, gospod Barnier, gospe in gospodje, Parlament se je na zahtevo Komisije glede ukrepov, ki so potrebni za ponovno oživitev enotnega trga, odzval s poročilom, o katerem danes razpravljamo in glasujemo.

Izmed 19 predlogov glede akta za enotni trg za Evropejce, o katerih sem poročal, smo na podlagi meril oprijemljivosti in kratkoročne izvedljivosti opredelili pet prednostnih nalog.

Prvič, povečati moramo mobilnost evropskih državljanov z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij, poklicnimi izkaznicami, evropskim delovnim potnim listom in rednim merjenjem mobilnosti v EU.

Drugič, izboljšati moramo mejni nadzor blaga, uvoženega iz tretjih držav, in pripraviti večletni akcijski načrt za nadzor trga in varnost proizvodov.

Tretjič, uredbo o gostovanju je treba podaljšati do junija 2015 in omejiti cene gostovanja, da bi zmanjšali stroške javnosti in podjetij.

Četrtič, potrebujemo zagotovljen dostop do osnovnih bančnih storitev ob boljši preglednosti in primerljivosti.

Petič, ovire, na katere naletijo mobilni delavci, je treba odstraniti, da se zagotovi popolna prenosljivost njihovih pokojninskih pravic.

Ta naloga je bila preprosta in soglasna, težje pa je bilo doseči sporazum o ukrepih za obravnavo pomanjkljivosti enotnega trga, omenjenih v poročilu gospoda Montija, in celosten, usklajen pristop v odziv na potrebe in nezaupanje državljanov, ki so bili jasno opredeljeni v poročilu gospoda Grecha, ki ga je ta parlament sprejel maja lani.

Vsekakor se nam zdi izumetničeno razdeliti delo Parlamenta v tri ločena poročila, kljub prizadevanjem Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, da združi analize in ukrepe. Trije sestavni deli – podjetja, Evropejci in upravljanje – morajo napredovati istočasno, če naj ustvarijo konkurenčen enotni trg s pametno, vključujočo in trajnostno rastjo, ki bo v središče tega trga postavila Evropejce.

Zavedamo se tudi, da zaradi številnih pobud Komisije o tej temi, skupaj z Evropo 2020, industrijsko politiko in Unijo inovacij, obstaja tveganje, da se bo zameglilo osrednje vprašanje oživitve, namreč narediti zamisel o enotnem trgu ne le prijaznejšo, temveč tudi privlačnejšo za Evropejce.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, soglasje je bilo najtežje doseči pri dveh vprašanjih. Prvič, kar zadeva spoštovanje socialnih vrednot in pravic, smo se srečali z oklevanjem poslancev na desni in Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, da sprejmejo potrebo po stalnem varovanju socialnih pravic Evropejcev, tako da jih ne bi nikoli preplavila tržna logika v kateri koli zakonodaji v prihodnosti. Zlasti obžalujemo, da ni bila dana prednost omembi revizije direktive o napotitvi delavcev.

Drugič, kar zadeva varovanje socialnih storitev splošnega gospodarskega pomena, je bil cilj preprečiti, da bi vsebino dejavnosti teh storitev določala zgolj tržna logika, ali vsaj odpraviti možnost, da bi javne socialne storitve postale zasebni monopoli ali oligopoli na področjih, kot so vodovod, mestni prevoz, izobraževanje, zdravje in socialna podpora.

Čeprav bi bilo koristno uvesti konkurenčno upravljanje in mehanizme notranjega trga za te storitve, bo treba varovati socialne vrednote, povezane s splošnim dostopom, saj v teh primerih načela solidarnosti pretehtajo nad samo tržno logiko.

Pri tem smo naleteli na odpor parlamentarnih skupin na naši desni, da sprejmejo evropsko zakonodajo o tej temi, pristali so le na „uporabo vseh možnosti, ki so na voljo [...] na podlagi in skladno s členom 14 [in] Protokolom št. 26 k Pogodbi“.

Skupina, katere član sem, se je vzdržala končnega glasovanja o treh poročilih v odboru, ker ni bil dosežen napredek na področju socialne razsežnosti enotnega trga. Vendar so bile po glasovanju v odboru v poročilo vključene številne pozitivne točke, ki so ga znatno izboljšale. Soglasje je bilo doseženo z zaporednimi kompromisi, končne spremembe pa so brez zmagovalcev ali poražencev podprle glavne parlamentarne skupine.

Vse parlamentarne skupine so prispevale h končnemu rezultatu – ki je v čast Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov in tistim, ki so pripravljali poročilo – z 226 spremembami kot tudi mnenji petih odborov. Vsi prispevki so bili koristni. Rad bi se zahvalil poročevalcem v senci, Różi, grofici von Thun, Jürgenu Creutzmannu, Malcolmu Harbourju, Emilie Turunen in Kiriakosu Triantafilidisu, kot tudi koordinatorjem skupin za produktivno kritiko in sodelovalni duh, ki sta omogočila pozitiven izid pogajanj. Zlasti se zahvaljujem gospodu Harbourju za velikodušen in napreden odnos, ki se je odražal v delu odbora v zadnjih štirih mesecih.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec.(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, notranji trg je nedvomno eden od največjih uspehov Evropske unije in njena nesporna prednost ter nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je notranji trg osrednjega pomena za evropsko povezovanje. Sčasoma je notranji trg dokazal svoje koristi za potrošnika kot tudi evropska podjetja in prispeval k naši gospodarski rasti.

Toda v zadnjem času smo opazili nekakšno lenobnost pri vključevanju na trg. Zato moramo zagotoviti nov zagon notranjega trga. Povrniti moramo zaupanje evropskih državljanov vanj. Potrebujemo nov začetek. Zelo cenim delo Komisije na tem področju in predvsem odlično delo, ki ga je opravil komisar Barnier, ki bi mu rad ponovno čestital za njegovo odločno predanost in prizadevanja za oživitev notranjega trga. Komisija nam je zadala velikopotezen in obenem praktičen ter zelo potreben program, da se povrne moč notranjega trga. Prepričan sem, da bo izvedba teh ukrepov naredila notranji trg privlačnejši za naše državljane in podjetja ter pripomogla, da bo na splošno učinkoviteje deloval.

poročevalec.Kar zadeva moje poročilo, moram reči, da nismo imeli preproste naloge. Naša naloga je bila velikopotezna, kajti doseči smo morali soglasje o ukrepih, ki postavljajo temelj za močan in sodoben enotni trg, ki bi prispeval k prihodnji rasti in predvsem izpolnil pričakovanja naših državljanov in podjetij.

Razmišljali smo o tem, ali bi bilo treba poudarek nameniti inovacijam, kaj je treba narediti na področju pravic intelektualne lastnine in kakšni davčni ukrepi so primerni za povečanje enotnega trga in obenem spoštovanje suverenosti držav članic.

Po naših razpravah in mnogih prispevkih – za katere bi se rad zahvalil vsem poročevalcem v senci, poročevalcem mnenj in vsem kolegom poslancem, ki so vložili spremembe – smo uspeli opredeliti sklop petih prednostnih nalog, ki jih je treba izvesti takoj.

Prva prednostna naloga se nanaša na način za podporo inovacij in ustvarjalnosti na enotnem trgu, kar je ključno, če želimo večjo in bolj trajnostno rast. Oblikovanje patenta EU in poenotenega sistema za reševanje sporov, ki že poteka, ter izboljšan sistem za upravljanje avtorskih pravic sta ključnega pomena.

Če želimo inovacije, moramo najti tudi rešitev za njihovo financiranje, kot so dolgoročne naložbe, in okvir, ki bo olajšal učinkovite naložbe skladov tveganega kapitala. Tudi projektne obveznice EU so lahko odlična priložnost za infrastrukturne naložbe na področju energije ali telekomunikacij.

Namen naše tretje prednostne naloge je uskladiti enotni trg z našo digitalno agendo s spodbujanjem elektronskega poslovanja. Za to so potrebni ukrepi, ki bi okrepili zaupanje potrošnikov in podjetij v elektronsko poslovanje, kot so boj proti ponarejanju in piratstvu ter poenostavitev čezmejnih dobav in čezmejne izterjave dolgov.

Cilj četrte prednostne naloge je, da enotni trg postane ugodnejše okolje za mala in srednje velika podjetja glede na njihov pomen za gospodarsko rast in potencial ustvarjanja delovnih mest. Potrebujejo boljši dostop do kapitalskih trgov. Davčni ukrepi, kot so uvedba skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe, jasna ureditev DDV in zmanjšanje upravnih bremen, bi lahko spodbudili mala in srednje velika podjetja k čezmejnemu poslovanju.

Končno pa je treba racionalizirati tudi postopke javnih naročil. Treba jih je poenostaviti, da bodo mala in srednje velika podjetja lahko v njih sodelovala, in treba jih je bolje uporabiti, da bodo podpirala pametno, trajnostno in vključujočo rast.

 
  
MPphoto
 

  Michel Barnier , član Komisije.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da smo na ključni točki dela, ki smo se ga lotili skupaj, glede na jasen, celovit in temeljit pregled notranjega trga, ki ga je izvedel gospod Monti, glede na poročilo gospoda Grecha, ki ste ga sprejeli z zelo veliko večino, in v času, ko, če pozorno prisluhnemo državljanom v naših posameznih državah članicah, moramo potegniti črto in pogledati, kam gremo v smislu rasti, zaposlovanja in socialne kohezije.

Kakšna sporočila prejemajo ljudje iz Bruslja in Strasbourga? Trenutno so sporočila nujna, vendar so vedno težka ali omejevalna. To so sporočila o ureditvi ali, kot pri mojem delu, o upravljanju, nadzoru, primanjkljaju in zmanjšanju dolga. Torej so nujna sporočila, vendar omejevalna in težka. Mislim, da jim moramo dodati druga sporočila in predvsem druge ukrepe, da povrnemo zaupanje v evropski projekt ter v razloge, zaradi katerih moramo vsi sodelovati, namesto da smo sami ali se sami lotevamo stvari, da bi se spopadli z izzivi globalizacije.

To je v središču našega dela in jaz osebno bi se rad zahvalil našim trem poročevalcem, ki so ravnokar govorili: gospe Kalniete, gospodu Correii de Camposu in, ravnokar, gospodu Buşoi. Rad bi se zahvalil tudi predsedniku gospodu Harbourju, ki je, kot je bilo že omenjeno, zelo učinkovito in s pozornim poslušanjem uspel, da se je skoraj 11 parlamentarnih odborov lotilo dela v zelo kratkem času. Poleg te zahvale bi rad izrazil tudi hvaležnost koordinatorjem različnih političnih skupin, saj ste morali med seboj uskladiti mnoge zadeve glede na številna vprašanja, ki smo jih obravnavali. S tem boste poslali zelo močan signal drugim institucijam ter tudi podjetjem in državljanom.

Po poročilih gospoda Montija in Grecha me je predsednik Barroso prosil, da skupaj z 12 kolegi prevzamem skupno nalogo v kolegiju glede oživitve notranjega trga in strukturnih reform, ki bodo potrebne, da bi se lahko pojavile dve, tri ali štiri točke rasti, ki jih trg vsebuje.

Rad bi vas spomnil, gospe in gospodje, da gre na tem velikem trgu, ki predstavlja tudi osnovo evropskega političnega projekta, 60 % našega izvoza v drugih 26 držav članic. Vsaka država, od največje Nemčije do najmanjših držav, v povprečju izvozi 60 % svojega blaga in storitev v sosednje države na velikem trgu. Obstaja prepričanje, da bo na trgu še več prostora za rast, če bo deloval bolj učinkovito. Tako je nastal akt za enotni trg. Tako smo opredelili 50 predlogov, vsebovanih v tej majhni modri knjigi, ki sem jo poslal vsem vašim državam v 23 jezikih EU, vsem nacionalnim poslancem, sindikatom in strokovnim organizacijam.

Nato smo na razpravah med temi predlogi izbirali tiste, ki bodo najbolj učinkoviti pri izboljšanju delovanja podjetij in življenja državljanov. Prihodnji teden v sredo bo kolegij po teh razpravah torej razpravljal o aktu za enotni trg, preden bo ukrepal, upoštevajoč vaše govore in razprave danes.

Gospe in gospodje, trdno sem prepričan, da je potrebna vsaka regija, vsako podjetje in vsak državljan, da bi dobili bitko za konkurenčnost in rast. Vsaka regija: zato je na samem začetku enotnega trga in akta za enotni trg predsednik Komisije Jacques Delors želel podpreti vzpostavitev enotnega trga s kohezijsko politiko, da bi lahko v bitki za rast in konkurenčnost sodelovale tudi regije, ki zaostajajo v razvoju: vse regije, vključno z najbolj oddaljenimi. Potrebna so vsa podjetja, ko gre za inovacije ali ustvarjanje – na misel mi pridejo patenti, ki si jih prizadevamo uveljaviti –, ko gre za to, da mala in srednje velika podjetja dobijo sredstva in se spopadajo z manjšo upravno zapletenostjo in birokracijo, ko gre za varno trgovanje prek spleta in ko gre za sodelovanje v javnih naročilih, h katerim se bom vrnil čez trenutek.

Potrebna je vsaka regija, vsako podjetje in vsak državljan. V vsakodnevnem življenju smo vsi potrošniki, uporabniki storitev, varčevalci, delničarji, delavci, obrtniki, cilj pa je poenostaviti čezmejno mobilnost, kar bi omogočalo spoštovanje in priznavanje poklicnih kvalifikacij, znanj in spretnosti in socialnih pravic, tako da bi lahko imeli dostop do javnih storitev visoke kakovosti, se počutili varne in zaščitene pri nakupih izdelkov prek interneta ali na drug način in da ne bi bili dvojno obdavčeni. To je le nekaj primerov, ki jih moramo obravnavati, da bi notranji trg deloval bolj učinkovito.

Kaj je zdaj naslednji korak po vaši razpravi? Evropski svet je 24. in 25. marca pozdravil naš ukrep in ukrep, ki ga je uvedel sam glede skupne zakonodaje. Morali smo se odločili o prednostnih nalogah, zato bomo, kot sem že dejal, skupaj s kolegi, ki so trdo delali in se jim zahvaljujem, naslednji teden predlagali, da kolegij izbere 12 vzvodov, s pomočjo katerih bo notranji trg deloval učinkoviteje za podjetja in državljane.

Za vsak vzvod, na primer mobilnost, financiranje malih podjetij, intelektualno lastnino, davke, javne storitve ali socialno kohezijo bomo predlagali ključni ukrep, ki bo nov in za katerega upamo, da bo učinkovit za podjetja in državljane ter bo izvedljiv v dveh letih. Izvedljiv pomeni, da ga bo lahko Komisija vložila ter da bosta Parlament in Svet lahko o njem glasovala in ga sprejela leta 2011 in 2012.

Leta 2012 bosta akt za enotni trg in enotni trg praznovala 20. obletnico. Če pravilno razumemo, kar nam govorijo Evropejci, potem, spoštovani poslanci, nimamo pravice dovoliti, da je ta obletnica nostalgična ali melanholična. Biti mora proaktivna obletnica, takšna, ki pospeši rast, in tako jo želimo praznovati prek akta za enotni trg.

Imeli bomo 12 vzvodov: 12 posebnih, vendar ne izključnih predlogov. Za vsak vzvod bomo opredelili druge zamisli, ukrepe in predloge, ki jih bo istočasno razvila Komisija, vendar bo 12 ključnih ukrepov ponazarjalo to delo. Upam, da bodo Evropski svet na najvišji ravni, Parlament, ki ga zastopate, Komisija z naše strani in madžarsko predsedstvo – ki se mu zahvaljujem za vključenost, gospa Győri – v položaju, da se bodo lahko, upamo, da nekoliko svečano, zavezali k uvedbi tega akta za enotni trg do konca junija ali julija. Gospod predsednik, to je vse, kar lahko povem o tej zadevi.

V izjavi Komisije ste me prosili, da govorim o enem od teh vidikov. To bi rad storil zdaj, da bo kasneje čas za razpravo. Ta vidik, ki ga najdemo v aktu za enotni trg, se navezuje na 17 % evropskega gospodarstva, in sicer javna naročila in pogodbe. Rad bi spregovoril nekaj besed tudi o štirih projektih, ki smo se jih skupaj z vami lotili na področju javnih naročil, kot poudarja poročilo gospoda Buşoija.

Prvi projekt je splošna revizija direktiv iz leta 2004, s katero naj bi zagotovili najboljšo uporabo javnih sredstev, čim več podjetjem omogočili sodelovanje v javnih naročilih in zagotovili, da se lahko izdelke in storitve visoke kakovosti kupi z manj birokracije. V praktičnem smislu bi rad poenostavil postopke in jih naredil prožnejše ter preučil, kako bi lahko izpolnili posebne potrebe majhnih lokalnih organov, na primer tako, da bi jim zagotovili poenostavljene postopke. Drugič, rad bi poenostavil dostop do javnih naročil, zlasti v smislu čezmejnega sodelovanja malih in srednje velikih podjetij. Končno pa bi rad na vse možne načine spodbujal, kot sta poudarila predsednik odbora gospod Harbour in vaš odbor, bolj odgovorna in okoljsko zavedna ali bolj zelena naročila, ki spodbujajo tudi inovacije ali socialno vključenost.

Različni cilji reform se bodo zdaj pretvorili v preprosta, bolj uravnotežena pravila. Opravili, ne pa tudi zaključili, smo zelo obsežno posvetovanje in gospodarsko oceno. Imamo zeleno knjigo in pozorno preučujemo najbolj učinkovite predloge. Zakoni ne bodo pokrivali vsega. Obenem bo Komisija razvijala sektorske pobude za boljšo uporabo javnih naročil ter spodbujala cilje, kot so tisti, ki so zapisani v strategiji Evropa 2020. Cilji bodo segali od posodobitve priročnika o zelenih javnih naročilih, ki ga pripravljam s kolegom gospodom Potočnikom, do izvajanja evropskega načrta energetske učinkovitosti, ki ga razvijamo skupaj z gospodom Oettingerjem ali gospo Hedegaard, ali spodbujanja načrtov za predkomercialna naročila in načrtov za inovativne dejavnosti nakupovanja na splošno, ki jih usklajujemo skupaj z gospodom Tajanijem in gospo Geoghegan-Quinn. To je prvi projekt.

Drugi projekt zajema koncesije. Rad bi hitro dosegel oprijemljiv napredek na področju koncesij, ne da bi čakal, da se dokonča to dolgotrajno delo na področju posodobitve okvirja javnih naročil. Gospe in gospodje, koncesije imajo vse pomembnejšo vlogo v ustvarjanju infrastrukture za zagotavljanje javnih storitev. Šestdeset odstotkov zasebnih/javnih partnerstev v Evropi deluje prek koncesij.

Poleg koncesij za javna dela pa trenutno ne obstaja evropski zakon o koncesijah in čeprav veljajo splošna načela Pogodbe, je to področje resnično pravno nedorečeno, zato se ta vrsta pogodbe ne more razvijati. V dokaz te trditve bi lahko omenil 24 sodb Sodišča Evropskih skupnosti v zadnjih letih. Rad bi predlagal, da se oblikuje poenostavljen okvir, omejen na nekatera osnovna pravila, ki ne bo posegal v nacionalne zakonodajne okvire, če bodo delovali dobro. Lokalnim organom ne bo nalagal pretiranega upravnega bremena, predvsem zaradi pragov, ki jih bom predlagal.

Vem, da so v več vaših skupinah prisotni dvomi in razprave. Sam sem se ob poslušanju vseh prepričal, da se bomo lahko izognili nesporazumom, če pazljivo določimo naše cilje. Javni organi bodo še vedno lahko sami organizirali javne storitve, če pa se odločijo za zunanje izvajalce, mislim, da ne bo nihče nasprotoval osnovni stopnji preglednosti in pravilom, da se zagotovi nediskriminacija. Mislim, da je to ključnega pomena za optimalno uporabo javnih sredstev, omejitev prakse dodeljevanja naročil brez ustrezne objave v medijih ali učinkovite pravice do ugovora ter za zmanjšanje določenih tveganj za korupcijo.

Če poskušamo oživiti notranji trg, kdo lahko s stališča podjetij nasprotuje zamisli, da se ga uvede v prakso na področju koncesij? V mislih imam zlasti mala in srednje velika podjetja, ki trenutno nimajo enakih sredstev kot velika podjetja, da bi našla in dobila naročila v tujini, ki niso objavljena. Minimalen okvir za koncesije bi pomenil preglednost in informacije ter najmanjšim podjetjem olajšal dostop do nekaterih naročil. Gre tudi za boljšo ureditev. Ciljna, premišljena zakonodaja je boljša možnost, ki bo cenejša, kot če poskusimo rešiti težave zgolj s pravilom o kršitvah.

Tretji projekt, o katerem bom na kratko nekaj povedal, zadeva evropski obrambni trg. Z državami članicami bomo sodelovali glede izvajanja direktive iz leta 2009, katere rok za prenos se bo iztekel v nekaj tednih. Gre za prilagoditev plačilnih politik, ki so pogosto v nasprotju s pravom EU. Z gospodom Tajanijem bom 23. maja v parlamentarni stavbi v Bruslju organiziral konferenco o vprašanju evropskega trga obrambne industrije.

Na koncu bi rad na hitro izpostavil vprašanje, ki je bilo predolgo potisnjeno ob stran, namreč mednarodna razsežnost javnih naročil. Cilj je jasen: večji dostop naših podjetij do trgov, pa tudi mi smo seveda pripravljeni ponuditi več v duhu vzajemnosti in vzajemne koristi. Več trgovanja bo koristilo vsem.

Zdaj pa moram opozoriti na težavo v zvezi s to predpostavko odprte trgovine in koristmi, povezanimi z njo. Resnica je, da se naše glavne partnerice – Združene države, Japonska, skladno s sporazumom o vladnih naročilih, in Kitajska, skladno z dvostranskim sporazumom –, ne želijo zares zavezati k dodatnemu odpiranju njihovih trgov. Kar zadeva nas, nimamo nobenih pravih vzvodov za pogajanje, če se za naše trge šteje, da so že samodejno odprti. Gospe in gospodje, mednarodne obveze na podlagi sporazuma o vladnih naročilih in sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO) se še niso prenesle v pravo EU.

Glede na to države članice zelo različno uporabljajo pravila, to pa izkrivlja notranji trg. Zato so se v Evropi naša podjetja zdaj znašla v nepravičnem položaju – spominjam se primera avtocest na Poljskem. Tuja podjetja imajo tu v Evropi zelo širok dostop, pogosto večji od tega, kar je izpogajala EU, medtem ko se naša podjetja spopadajo s težavami, če želijo sodelovati pri naročilih nekaterih naših glavnih partneric.

Zato letos s kolegom gospodom De Guchtom nameravava vložiti zakonodajni akt, ki bo prenesel naše mednarodne obveznosti iz javnih naročil v pravo EU, to pa nam bo dalo vzvod za pogajanje, ki ga potrebujemo. Smo tudi za odprtost, vendar ne zagovarjamo lahkovernosti. Gre za to, da se evropskim kupcem zagotovi trdna, jasna pravna podlaga, da se ponudbe podjetij iz države, s katero imamo sporazum, obravnava drugače kot ponudbe podjetij iz države, s katero EU še nima sklenjenega sporazuma, ter da se zagotovi večja pravna varnost. Naj jasno povem: ne gre za to, da se Evropo spremeni v utrdbo. Za naša podjetja moramo ustvariti okolje, ki je realistično, pošteno in odprto, ne pa naivno.

Tako. Gospod predsednik, kot ste vi in vaš parlament zahtevali, sem želel to priložnost izkoristiti za razpravo o oživitvi notranjega trga, da omenim to pomembno področje, ki bo tudi eden od 12 vzvodov za ponovno oživitev enotnega trga, ki sem jih omenil na začetku svojega govora, namreč javna naročila in posodobitev, ki jo bomo v dogovoru z vami predlagali v naslednjih nekaj tednih.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. (HU) Gospod predsednik, komisar, spoštovani poslanci, kot je dejala tudi gospa Kalniete, Evropska unija in gospodarstvo potrebujeta lokomotivo. To je res. S tem se odločno strinjam. Morda se spomnite, da je pred časom, ob začetku madžarskega predsedovanja Evropski uniji, tudi madžarski predsednik vlade v tem parlamentu jasno dejal, da ni dovolj spopasti se posledicami krize in jih obvladovati, spodbujati države članice k izvajanju strožje davčne politike in to tudi preverjati. Trenutno pripravljamo tudi veliko takšnih zakonov. Pripravljen je bil tudi celovit sveženj za krizno gospodarsko upravljanje. Pozornost moramo posvetiti tudi temu, da ostanemo verodostojni v očeh naših državljanov. To pa se bo zgodilo le, če bomo lahko ustvarjali delovna mesta.

Prav zaradi ustvarjanja delovnih mest iščemo sredstva, ki nam bodo to omogočila. Trdno verjamem, da je enotni trg prav to: neizkoriščena priložnost, v kateri leži naša prihodnost, poleg izvajanja strategije Evropske unije do leta 2020. C skladu z vsem tem torej izrecno pozdravljam tako zavezo Evropske komisije kot Evropskega parlamenta za ponovno vzpostavitev enotnega trga, pa tudi prednostne naloge, ki jih je navedla Komisija in ki jih ta parlament opredeljuje v treh odličnih poročilih. O različnih zamislih in stališčih glede poročila, ki ga je prej predstavil vaš kolega gospod Grech, smo že lahko razpravljali.

Poleg tega verjamem, da bodo sedanja tri poročila prispevala tudi k usmerjeni razpravi, zaradi katere bomo lahko skupaj uvedli določene ukrepe do leta 2012, do 20. obletnice, ki jo je omenil tudi komisar Barnier. Kot veste in kot je izpostavil komisar, si je Svet za konkurenčnost na svojem zasedanju 10. marca izmenjal mnenja o izidu socialnega posvetovanja, osredotočen na merila, ki opredeljujejo prednostna področja, h katerim so se zavezale institucije in države članice. Na podlagi te razprave se madžarsko predsedstvo pripravlja, da bo na zasedanju Sveta za konkurenčnost 30. maja sprejelo sklepe o predlaganih prednostnih ukrepih.

Dovolite mi, da vas opomnim tudi na širši okvir. V današnjih razmerah enotni trg zaradi političnega in gospodarskega pritiska ter ukrepov, namenjenih za sprostitev tega pritiska, morda sploh ni priljubljen pri državljanih, podjetjih in institucijah. Toda kot je dejal profesor Monti, mislim, da je ravno v takšnih časih, kot so zdaj, enoten trg najbolj potreben, v časih, ko se zaradi učinka krize nagonsko poskušamo umakniti v ozek, vendar zelo poznan nacionalni okvir. Toda prepričana sem, da ne smemo podleči tej skušnjavi. Torej je očitno prišel čas, da zagotovimo politično pobudo za enotni trg. Kot ste gospe in gospodje poudarili v prejšnjem poročilu o oblikovanju enotnega trga za potrošnike in državljane in kot je bilo navedeno tudi v poročilu profesorja Montija, čaka enotni trg preizkus.

Ali bo postalo sredstvo, ki Evropsko unijo zbližuje z njenimi državljani, tako da opazno izboljšuje njihovo vsakodnevno življenje? Ali bo zgolj prizorišče, ki ščiti tako ozka grla, ki preprečujejo delovanje enotnega trga, kot sektorje, ki se vzdržujejo? Odgovor na ta vprašanja je odvisen od tega, kako predani bomo našemu delu v naslednjih mesecih. Ko bo Evropski parlament danes sprejel svojo resolucijo, bo lahko Komisija sprejela revidirano sporočilo sredi aprila, kot je bilo že omenjeno. Upamo, da bodo vsa politična sporočila in tudi to, kar ste zagovarjali v vašem poročilu, vključeno v dokument Komisije. Ko bodo zakonodajni predlogi pripravljeni, se zanašamo na to, da bomo lahko ustvarili posebno partnerstvo z vami in Komisijo, ki bo omogočalo hiter pregled in sprejetje glavnih ukrepov, opredeljenih v končnem aktu za enotni trg.

Dovolite mi, da izpostavim nekaj elementov treh poročil, ki jih imamo pred nami, ne da bi povsem odgovorila na vse točke. Predsedstvo pozdravlja dejstvo, da bi poročevalec rad uvrstil vprašanje enotnega trga v program Evropskega sveta. Menimo, da napredek na področju akta za enotni trg sodi v okvir splošnih političnih smernic Evropske unije, omenjenih v Pogodbi. Navedba političnih smernic pa je nedvomno naloga Evropskega sveta. Program za to pa določa predsednik Evropskega sveta, vendar bi rada vse opomnila, da so sklepi Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca omenjali tudi pomen enotnega trga.

Predsedstvo bi rado Parlamentu izrazilo svojo hvaležnost, ker je dosledno podpiral Svet za konkurenčnost pri pripravi določenih ukrepov za oblikovanje enotnega patentnega sistema. Vsi se zavedamo, da bi enotni patentni sistem izjemno okrepil konkurenčnost podjetij. Poleg tega smo imeli tu o tem zelo dobro razpravo in Parlamentu se zahvaljujem za njegovo sodelovanje s tem, ko je pooblastil Svet, da to sproži v okviru večjega sodelovanja. Strinjamo se tudi s tem, da so dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga ter okrepitev in izboljšanje razmer malih in srednje velikih podjetij nepogrešljivi za spodbujanje evropskih inovacij.

Na podlagi mobilnosti državljanov in zlasti priznavanja poklicnih kvalifikacij lahko obravnavamo dodatna vprašanja, ki zadevajo evropske državljane. Zato se strinjamo z izjavo, da je naša prednostna naloga na tem področju doseči takojšnje oprijemljive rezultate z okrepljenim delovanjem EU. Predsedstvo je ugotovilo tudi, da so skoraj vsa poročila, ki jih je preučilo, tudi prejšnje poročilo gospoda Grecha in poročilo gospoda Correie De Camposa, poseben poudarek namenila zagotovitvi izvajanja pravic notranjega trga za državljane EU. V zvezi s tem pozdravljamo rezultate, dosežene na tem področju, ki so posledica ukrepov, ki jih je sprejela Komisija. Ti zajemajo oblikovanje portala Tvoja Evropa, mrežo SOLVIT in enotne kontaktne točke skladno z direktivo o storitvah.

Kljub temu se strinjamo z vami, da je še vedno mogoče narediti več, da bodo državljani EU lahko uveljavljali svoje pravice. Dovolite mi, da se na koncu nekoliko oddaljim od teme in omenim drugo prednostno nalogo v programu madžarskega predsedstva. Med dosedanjimi parlamentarnimi posvetovanji o svežnju šestih zakonodajnih predlogov o gospodarstvu, šesterčku, sem pogosto slišala kritike, da države članice, kar si moramo razlagati kot Svet, in Evropski svet medtem ko imajo v mislih finančno makrostabilnost, bodisi zanemarjajo spodbujanje rasti in oživitev realnega gospodarstva po krizi ali pa tem ciljem namenjajo samo šibka in neodgovorna orodja ter da je vsebina strategije Evropa 2020 večinoma omejena na to. Verjamem, in to sem omenila tudi v mojem uvodu, da lahko enotni trg in masovni potencial za rast, ki ga skriva, dasta ustrezen odgovor na te pomisleke, obenem pa zagotovita jamstvo za uravnotežen odziv Evropske unije.

Mislim, da je naša najpomembnejša naloga dokončati celoten proces okrepitve enotnega trga s čim bolj preglednimi sredstvi v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom. Svet je pripravljen sodelovati na ta način v popolnem partnerstvu s Komisijo, Parlamentom in poslanci. Najlepša hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, teh pet govorov – trije v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, govor komisarja in gospe Győri – so sprožili odlično razpravo, ki je zelo pomembna za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov ter tudi za naš hiter razvoj. Ponovno bi rad vse spomnil, da je prvotna zamisel o ponovnem zagonu enotnega trga nastala v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Še enkrat bi rad čestital vsem kolegom poslancem, ki sodelujejo v odboru, in želim, da gospod Harbour sprejme zahvalo in čestitke v njihovem imenu.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je bil tudi tisti, ki se je domislil poročila Maria Montija – odličnega poročila, ki nam zelo pomaga pri našem delu. Rad bi se tudi zahvalil komisarju Barnierju za odlično in zelo široko predstavitev predlogov Evropske komisije v odgovor na naša poročila. Kar zadeva javna naročila, se pogosto izkažejo za Ahilovo peto našega dela v državah članicah. Zato je izjemno pomembno, da to zadevo premaknemo naprej, in madžarsko predsedstvo bo pri teh prizadevanjih zagotovo pomagalo. Prepričani smo, da je to potrebno, kajti to vprašanje je zelo pomembno za Evropejce.

Pomen teh poročil in razprave se odraža v številu parlamentarnih odborov, ki so pripravili mnenja. To je storilo osem odborov in kot jaz dobro veste, da se zelo redko zgodi, da osem parlamentarnih odborov pripravi mnenja o enem sklopu poročil. Ti odbori bodo zdaj izmenično imeli besedo. Besedo imate vi, gospa Andrés Barea, v imenu Odbora za mednarodno trgovino.

 
  
MPphoto
 

  Josefa Andrés Barea, poročevalka mnenja Odbora za mednarodno trgovino.(ES) Gospod predsednik, Odbor za mednarodno trgovino je eden od osmih odborov, ki so bili vključeni, in rada bi se zahvalila njegovim članom za prispevke k poročilu.

Okrepitev enotnega trga je eden od ciljev strategije Evropa 2020, ki temelji na rasti. Evropska unija je glavni mednarodni akter. Na globaliziranem trgu mora EU premagovati izzive, s katerimi se spopada.

Izziv na mednarodnem trgu za podjetja, naša podjetja, je razviti visoka pričakovanja in velike priložnosti, nosijo pa tudi socialno odgovornost: socialno rast z jamstvi za delavce in javne storitve.

Sprejeli smo tudi zavezo z državami v razvoju: boj proti revščini je razvojni cilj tisočletja. V prihodnosti morajo naša industrija in podjetja temeljiti na znanju in moramo se boriti proti ponarejanju na področju intelektualne lastnine.

Braniti moramo naša podjetja v skladu z merili raziskav in razvoja ter socialnimi merili kot tudi naše tuje interese, za evropske državljane in tiste zunaj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio, poročevalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.(PT) Gospod predsednik, najprej bi rad izkazal spoštovanje komisarju Barnierju, predstavniku Sveta in zlasti mojim kolegom v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov.

V imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve bi rad poudaril pomen poročil, o katerih danes tu razpravljamo, v katerih močno odmeva duh poročila gospoda Montija z zamislijo o spodbujanju uspešnega liberalnega gospodarstva, konkurence in dinamičnega, inovativnega trga.

Te poti nas vodijo do točke, kjer lahko strategija Evropa 2020 dejansko preseže pobudo na papirju in postane realnost ter podpira mala in srednje velika podjetja, ki so glavni delodajalci v evropskem gospodarstvu, in podjetja na splošno ter ustvari zamisel o trajnostni rasti v gospodarstvu, ki lahko vse bolj temelji na notranjem trgu, gospodarskem upravljanju, ki dejansko deluje, in načeloma na zamisli o pravi rasti za naše gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Raffaele Baldassare, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pomen akta za enotni trg je v njegovi želji, da izpolni potrebe trga, olajša dostop in sodelovanje vseh vključenih: podjetij, potrošnikov in delavcev. Glede na ta velikopotezni cilj sem zadovoljen s posegi, ki jih predlaga gospod Barnier, in z navedbami tega parlamenta.

Po mojem mnenju so nekatere prednostne naloge nujne za dosego ciljev, ki jih je predlagala EU, zlasti: izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij na domačem trgu, zmanjšanje njihovih upravnih obveznosti in olajšanje njihove udeležbe v razpisih za naročila, odpravljanje vseh ovir za razvoj elektronskega poslovanja ter podpiranje in financiranje inovacij, predvsem z izdajo obveznic za projekte Evropske unije, zlasti na področju energije, prometa in telekomunikacij.

Končno pa lahko tisto, kar je po mojem mnenju cilj tega akta, namreč oblikovanje socialno tržnega gospodarstva na podlagi rasti, konkurenčnosti in trajnosti, dosežemo samo s povezavo razvoja in podpore poslovnega sveta s cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 

  Liisa Jaakonsaari, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(FI) Gospod predsednik, Jacques Delors se je motil, ko je trdil, da se ni mogoče zaljubiti v enotni trg, saj je bilo v razpravi o tej temi izraženih toliko gorečih čustev.

Pristop Komisije je bil velikopotezen in v teku so nekateri zelo pomembni projekti: evropski patent, skupni energetski trg in tako dalje. Eno vprašanje pa ostaja pereč problem: socialni prispevek poročila je zelo majhen. Na primer, komaj kaj vsebuje o napotenih delavcih, opis dobrodelnih storitev in socialne klavzule, povezane z enotnim trgom, pa je žal zelo ohlapen.

Ne razumem, zakaj veljajo trdnejše in celovitejše socialne pravice predvsem za težavo. Rada bi vse spomnila, da so v nordijskih državah trdnejše socialne pravice uspele združiti visoko stopnjo konkurenčnosti s produktivnostjo. Ali ni to mnogo pametnejši pristop, komisar?

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Creutzmann, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(DE) Gospod predsednik, gospod Barnier, rad bi odgovoril na pripombe kolegov poslancev. Namesto socialne klavzule je odbor predlagal, da se razišče vpliv, ki ga bodo imeli ukrepi na notranjem trgu na zaposlovanje. To je mnogo pomembnejše kot uporaba splošnih formul. Če želimo doseči napredek pri notranjem trgu, moramo posvetiti pozornost socialnim vprašanjem in jih poudariti pri vsem, kar počnemo. Zato je posebno pomembna ocena učinka, ki upošteva točno te zahteve.

Rad bi podal še eno pripombo. Presenečen sem bil, ko sem slišal predsednika govoriti o gospodarskem upravljanju, ki se v nemščino še vedno prevaja kot Wirtschaftslenkung. Ta izraz se uporablja tudi za nadzor centralne države nad gospodarstvom. Na enem območju v Nemčiji smo imeli zelo slabe izkušnje z nadzorom države nad gospodarstvom. Prepričan sem, da lahko notranji trg dodatno razvijemo le, če uskladimo vsa naša nacionalna gospodarstva. To je popolnoma jasno. Toda z gospodarskim upravljanjem ne bomo mogli doseči napredka na področju notranjega trga.

Danes razpravljamo o tem, kako lahko zagotovimo dodaten zagon notranjemu trgu. To bi morali storiti že davno, kajti naslednje leto bomo praznovali 20. obletnico notranjega trga. Zato pozdravljam izjavo gospoda Barnierja, v kateri je dejal, da se želi osredotočiti na nekaj posebnih ukrepov, ki še niso bili izvedeni in ki bodo dali nov zagon notranjemu trgu. Notranji trg za vse nas predstavlja ogromno priložnost. Lahko privede do nastanka številnejših delovnih mest, naš cilj pa mora biti najti delo za ljudi. To je najboljša socialna politika, ki jo lahko uvedemo, kajti tisti, ki so zaposleni, bodo tudi pridobili samospoštovanje. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da zagotovimo napredek na tem področju.

Potrebujemo uravnotežen sveženj ukrepov, ki prinaša prednosti za podjetja in državljane. Po eni strani želimo, da bi imela predvsem srednje velika podjetja večjo korist od notranjega trga kot v preteklosti. Zato nujno potrebujemo patentni sistem EU, ki jim bo omogočal, da končno zaščitijo in prodajajo svoje inovativne proizvode v celotni Evropi po razumni ceni. Poleg tega podjetja potrebujejo več sredstev za razvoj inovacij. Evropski trg tveganega kapitala je le eden od številnih ukrepov, ki se lahko uvedejo. Tudi poenotenje davka na dodano vrednost in davčne osnove za podjetja, o katerem razpravljamo zdaj, bo spodbuda za notranji trg.

Po drugi strani pa moramo uvesti tudi določene ukrepe, ki bodo okrepili zaupanje državljanov v notranji trg. Izboljšati moramo priznavanje poklicnih kvalifikacij, če je mogoče z evropsko poklicno izkaznico. To bo olajšalo delo v drugi državi članici in ustvarilo večjo mobilnost državljanov znotraj evropskega notranjega trga.

Potrebujemo tudi organizacijo za nadzor evropskega trga, in to bi rad poudaril, kajti državam članicam kar ne uspe uveljaviti dokumenta v praksi. Ne želimo, da se na notranjem trgu prodajajo nevarni proizvodi.

Če lahko ta predlog sprejmemo z veliko večino, bomo lahko zagotovili nov zagon notranjemu trgu.

 
  
MPphoto
 

  Francesco De Angelis, poročevalec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če želimo povrniti zaupanje v trg, moramo dati prednost potrebam potrošnikov, delavcev in podjetij.

Če želimo okrepiti pravice državljanov, delavcev in uporabnikov javnih storitev, je treba znatno pozornost posvetiti zagotavljanju socialne razsežnosti prihodnjega enotnega trga. Rast, razvoj in socialna ozaveščenost morajo iti z roko v roki. Gospodarska rast mora služiti državljanom.

S tega stališča vsebuje sveženj predpisov o standardih za podjetja nekaj dobrih predlogov, vključno z akcijskim načrtom za večji dostop malih in srednje velikih podjetij do kapitalskih trgov in novih linij financiranja za inovativna podjetja in regionalni razvoj. Mala in srednje velika podjetja so srce našega gospodarstva in gonilo rasti notranjega trga. Gospod predsednik, mi moramo zagotoviti te cilje, če se želimo izkopati iz krize in spodbujati nov model razvoja, trajnostne rasti in novih kakovostnih delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  Sophie Auconie, poročevalka mnenja Odbora za razvoj podeželja.(FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, eno stvar bi rada povedala, besedo, ki je morda povsem v nasprotju s sedanjimi gospodarskimi razmerami, vendar jo je treba zato še bolj poudariti. Ta beseda je „velikopoteznost“. velikopoteznost za notranji trg, komisar, velikopoteznost za Evropo, velikopoteznost, da državljanom dokažemo, da je evropsko povezovanje korak naprej v smeri njihovih pravic, pravic, ki jih imajo kot delavci, potrošniki, turisti, vendar še splošneje kot posamezniki. Rada bi izrazila spoštovanje gospodu Barnierju, ki pooseblja to velikopoteznost prek vseh projektov, ki jih želi izvesti.

Kot poročevalka mnenja parlamentarnega Odbora za razvoj podeželja pozdravljam omenjene zamisli: potrebo po posebnem ukrepu za regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije, oblikovanje evropskega patenta za podjetja in evropskega statuta za fundacije, vzajemne družbe in tudi združenja, izdajo obveznic za financiranje posebnih projektov in potrebo po spodbujanju trajnostnega razvoja na notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys, poročevalec mnenja Odbora za pravne zadeve.(PL) Gospod predsednik, ciljev strategije Evropa 2020 ne bomo dosegli niti ne bomo naredili gospodarstva bolj inovativnega in konkurenčnega, če enotnega trga ne bomo obravnavali celostno. Zato bi se rad zahvalil komisarju Barnierju za zelo celovit pristop k enotnemu trgu in profesorju Mariu Montiju za odlično poročilo.

Izpostavil bi rad štiri pomembne vidike. Prvič, evropski patent, ki bi se lahko uvedel naslednje leto, z drugimi besedami, ob 20. obletnici uvedbe enotnega trga. Drugič, potrebo po resni obravnavi avtorskih pravic, kajti te predstavljajo veliko upanje in priložnost za razvoj ustvarjalnega trga in ta vidik trg moramo skupno urediti. Pri tem imam v mislih zlasti skupen sistem upravljanja avtorskih pravic in resno obravnavo del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ter tudi zmanjšanje bremena malih in srednje velikih podjetij. To zajema zelo posebne korake, kot so: poenostavitev računovodstva, zaščita blagovnih znamk, evropski statut za fundacije in predvsem možnost medsebojne povezave poslovnih registrov. Če uvedemo ukrepe na področjih, ki sem jih naštel, upam, da bo lahko 20 milijonov malih podjetij učinkovito in svobodno delovalo na enotnem evropskem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Toine Manders, poročevalec mnenja Odbora za pravne zadeve.(NL) Gospod predsednik, to pomeni, da lahko za minuto ali dve posežem v čas za govor gospoda Lehneja. Komisarju in vsem drugim bi se rad zahvalil za razpravo, ki smo jo imeli tu. Nisem pa slišal, da bi kdo omenil več zadev, ki so po mojem mnenju izjemno pomembne in sem jih vključil v poročilo. Upam, da nam jih bo komisar pomagal uresničiti.

Profesorja Montija kujemo v zvezde, toda njegova ugotovitev je bila, da je prenos direktive glavna težava, ki vpliva na notranji trg. Pravi, da se moramo bolj posvetiti predpisom. Moje mnenje glede tega je, da je manj več; naj Evropa da manj zakonodaje. Kar koli dejansko naredimo, moramo narediti enotno, kajti preprečiti moramo, da bi se 27 držav članic zlilo v mešanico, kjer bi vsaka prenesla zakonodajo na različen način, to pa bi ustvarilo ogromne ovire za mala in srednje velika podjetja v smislu dela prek meja.

Še nekaj smo spregledali, gospod predsednik – to je morda naš največji neuspeh –, namreč trženje. Med nami so vrhunski odvetniki. Ustvarjamo odlične zakone. Menimo, da je naša dolžnost izboljšati trg za naše državljane. Toda sami državljani se tega očitno ne zavedajo. Dejansko imamo težavo z grajenjem mostu med njimi in nami. Vešči smo pravnega izrazoslovja, kaže pa, da smo slabi v neposredni komunikaciji z našimi državljani. Obstaja nevarnost – upam, da do tega ne bo prišlo –, da se bomo mi kot Evropska unija vse bolj oddaljevali od državljanov Evrope. Mislim, da se moramo v naslednjih letih zares posvetiti temu, kako bomo pridobivali podporo posameznih državljanov za Evropsko unijo in naše delo, in v to vlagati. Na tem področju je treba veliko narediti in mislim, da moramo v to vlagati in da bi se morali posvetovati z našimi svetovalci za komunikacije o tem, kako to najbolje doseči.

Končno me je prešinilo, da naši državljani ne razlikujejo med Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom. V vsaki državi članici imamo tri predstavnike s tako rekoč zvezanimi rokami, ker delajo za uradne organizacije. Če države članice izražajo negativno mnenje o Evropski uniji, tega nihče ne more izpodbijati. Mislim, da bi bilo smiselno razmisliti o enem samem predstavniku EU v državah članicah – ambasadorju, če želite –, ki bi se navsezadnje lahko odzval na vse negativne izjave o Evropski uniji. S tem bomo preprečili, da bi bilo kot na Titaniku. Na Titaniku so vsi mislili, da je vse v najlepšem redu, prava nevarnost pa je prežala zunaj.

 
  
MPphoto
 

  Wim van de Camp, poročevalec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. (NL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Komisiji in Svetu za uvod danes zjutraj. Pisanje mnenja o notranjem trgu v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se mi je zdelo zelo zanimivo.

Mislim, da si notranji trg zasluži široko podporo v Evropskem parlamentu, zlasti v Odboru za državljanske svoboščine, saj je svoboda gibanja v Uniji pomembna, predvsem gibanje oseb, delavcev migrantov in kvalificiranih migrantov, ki jih potrebujemo, da povečamo delovno silo notranjega trga. Toda, gospod predsednik, imamo toliko ciljev, zaenkrat pa smo dosegli tako malo rezultatov.

Zelo sem zadovoljen z 12 vzvodi komisarja Barnierja in upam, da bomo v naslednjih mesecih zadeve lahko pospešili, kajti konkurenca zunaj EU ne bo čakala, da notranji trg EU zapolni vrzel.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni, poročevalka mnenja Odbora za peticije.(IT) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, mislim, da lahko resnično rečem, da je delo poročevalcev odlično, kot so tudi razveseljive in pomirjujoče besede Komisije in Sveta.

Ta tri poročila ohranjajo duh in daljnovidno spodbudo, ki sta značilna za novo strategijo profesorja Maria Montija za enotni trg, in uspe jim predstaviti enoten namen oživitve enotnega evropskega trga prek 50 ukrepov, ki jih je ta parlament nato ponovil, strnil ali poudaril v 14 prednostnih nalogah.

V okviru teh ukrepov jih je 19 namenjenih temu, da se trg osredotoči na interese državljanov. Menim, da je za pravo in popolno uresničitev enotnega trga pomembno, da se zmanjša vrzel med državljani in enotnim trgom s prizadevanji za povrnitev zaupanja javnosti, spodbujanjem postopka političnega in socialnega povezovanja pred gospodarskim povezovanjem in predvsem z oblikovanjem drugačnega dojemanja enotnega trga za evropske državljane. Mislim, da ukrepi v teh treh poročilih vsebujejo vse te cilje.

(Razprava je bila za nekaj trenutkov prekinjena)

 

5. Sporočila predsedstva
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Po nasvetu odborov prehajamo na govornike v imenu strankarskih skupin. Preden predam besedo prvemu govorniku na seznamu, gospodu Karasu, imam dve zelo kratki obvestili.

Sporočili so nam, da se je danes zgodaj zjutraj ladja z več kot dvesto migranti, ki so jo opazili blizu Lampeduse, prevrnila zaradi slabih razmer na morju. Obalna straža si prizadeva rešiti pogrešane. Razmere so zelo resne. Nestrpno čakamo, da bodo Komisija in vlade izpolnile zaveze, izrečene v tem parlamentu.

Zdaj prehajam na drugo izjavo. Dve leti po tragičnem potresu, ki je uničil mesto L’Aquila in regijo Abruci, bi rad ponovno omenil skrb in zaskrbljenost tega parlamenta za žrtve potresa in izrazil upanje, da bo mogoče pospešiti obnavljanje zgodovinske dediščine regije in prebivališč.

 

6. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu - Enotni trg za Evropejce - Enotni trg za podjetja in rast - Javna naročila (nadaljevanje razprave)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Othmar Karas, v imenu skupine PPE.(DE) Gospod predsednik, najlepše se zahvaljujem za informacijo, ki ste nam jo posredovali, gospod Barnier. Lizbonska pogodba je v veljavi že dve leti in prvič imamo trajnostno socialno tržno gospodarstvo kot evropski socialni model. To nam lahko omogoči kvantni skok do gospodarske in socialne unije v Evropi. Pojem notranjega trga mora temeljiti na tem načelu.

Notranji trg obstaja že 20 let, vendar še ni popoln. Imamo strategijo Evropa 2020, ki je ne moremo uvesti brez podpore notranjega trga, in razpravljamo o finančni perspektivi do leta 2020, ki nam ne bo omogočila izvedbe zamisli Evropa 2020 in izpolnitve vseh njenih ciljev, če ne bo zagotovila več sredstev za politične pobude za konkurenčnost, rast, zaposlovanje in socialno solidarnost.

Evro spreminja notranji trg v domači trg. Notranji trg je ključen za rast in zaposlovanje. Vse, kar krepi notranji trg, tudi povečuje konkurenčnost Evrope in s tem njeno neodvisnost. Zato sem zelo vesel, da smo se lotili te pobude, saj je najpomembnejši korak, ki ga lahko stori Evropska unija. Pri vsem tem gre za zagotovitev dostopa malih in srednje velikih podjetij do kapitala. Poskrbeti moramo, da finančna pomoč, ki je na voljo malim in srednje velikim podjetjem, ni le v obliki kreditov in spodbujanja posojil. Preučiti moramo tudi druge pristope.

Pomembno je, da podpiramo sklade tveganega kapitala, projektne obveznice in elektronsko poslovanje, se učinkoviteje borimo proti piratstvu, oblikujemo skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe, uredimo javna naročila in uvedemo štiri svoboščine: prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Vse nas čaka veliko dela. Hvala za to pobudo, gospod Barnier.

 
  
MPphoto
 

  Evelyne Gebhardt , v imenu skupine S&D.(DE) Gospod predsednik, močno upam, da bo mogoče rešiti 200 oseb, ki so v stiski, kajti to je zelo pomembna zadeva. Hvala, da ste nas obvestili o tem.

Gospod Barnier, gospa Győri, gospe in gospodje, člen 3 Lizbonske pogodbe, ki zajema socialno tržno gospodarstvo, predstavlja nov pristop in novo politično nalogo za prihodnost. Seveda moramo zdaj izpolniti to nalogo in na to smo čakali zadnji dve leti. Vesela sem, da je Evropska komisija naredila prvi korak v tej smeri. Zelo vesela sem tudi, da smo v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu po težkem boju uspeli zagotoviti, da se socialna klavzula vključi v stališče Evropskega parlamenta, ko bomo danes o tem vprašanju glasovali.

To je zelo pomembno vprašanje, ker predstavlja osnovo za socialno kohezijo in nam bo omogočilo, da zagotovimo, da ljudje v Evropski uniji notranji trg dojemajo kot socialno komponento. To je ključnega pomena, če želimo povrniti zaupanje državljanov Evrope v politični sistem v Evropski uniji. Predvsem Komisija mora končno priznati odločilni pomen socialnih pravic na notranjem trgu in poudarek nameniti socialnemu vplivu evropske zakonodaje. Zato je pomembno, da Parlament ponovno opomni Komisijo na socialno klavzulo, ki je vsebovana v Lizbonski pogodbi.

Rada bi se zahvalila gospodu Barnierju, ker nam je zagotovil, da bo to upošteval in šel po tej poti. Lahko računa na polno podporo Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Gospod Barnier, socialna klavzula seveda pomeni tudi, da je treba ustrezno spremeniti direktivo o napotitvi delavcev. To pomeni, da je treba pravico do dela in stavke spoštovati v državah članicah skupaj z vprašanji, ki dejansko zadevajo ljudi, in da je treba te pravice vključiti v politiko notranjega trga Evropske unije brez vsakršnih če-jev in toda-jev ter brez omejitev. To zadeva nas kot socialdemokrate. Če se notranji trg razvije na tej podlagi, vam bomo zagotovili podporo, naša politika pa bo šla v pravo smer.

Seveda so v tem okviru pomembna tudi druga vprašanja. Priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropski poklicni potni list in popolna prenosljivost pokojnin v Evropski uniji so vprašanja, ki zanimajo državljane Evrope in ki bodo zagotovila, da bo notranji trg služil ljudem. Točno to mi socialdemokrati vedno govorimo. Gospodarstvo je namenjeno ljudem in ne obratno. Če bomo šli v tej smeri, bomo na pravi poti.

 
  
MPphoto
 

  Morten Løkkegaard, v imenu skupine ALDE.(DA) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu in poročevalcem v senci za odlično sodelovanje pri teh poročilih. Dobro smo sodelovali in vesel sem tudi zato, ker se je na koncu Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu strinjala s kompromisom. Nenavadno bi bilo videti, če nam ne bi uspelo doseči širokega kompromisa glede teh poročil.

Rad bi omenil tri stvari, ki so bile po mojem mnenju uspeh za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v poročilu, ki sem ga pripravljal, namreč poročilu o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu.

Prva prednostna naloga, ki smo jo vključili, je dejstvo, da morajo voditelji vlad ali držav EU prevzeti politično vodstvo na tem področju. To je nadvse nujen osnovni pogoj, da se dosežejo rezultati in potrebna opredelitev prednostih nalog.

Druga je, da smo poskrbeli, da se osredotočimo na pravilno in pravočasno izvedbo zakonodaje na tem področju. To je bila glavna težava pri direktivi o storitvah, za katero upamo, da se v prihodnosti ne bo ponovila.

Na koncu pa imamo tudi alternativni način reševanja sporov, ki se bo spodbujal na ravni EU, zlasti za potrošnike, ki kupujejo na internetu. Vsa osredotočenost na elektronsko poslovanje na splošno predstavlja tudi velik korak naprej in v tem pogledu je treba omeniti, da smo ravnokar sprejeli tudi direktivo o pravicah potrošnikov, ki kaže v isto smer, kar je seveda še en velik korak v pravo smer.

Na koncu bi rad odločno pozval komisarja Barnierja, da zagotovi tudi spodbujanje obveščanja o tem velikem svežnju o enotnem trgu, ki je zdaj na poti skozi sistem. Po naših dosedanjih izkušnjah, kar zadeva obveščanje o enotnem trgu – enotnem trgu za državljane –, je to nezadostno. Vsi smo odgovorni, vendar bi rad odločno pozval komisarja, če smem, naj si zelo prizadeva za to, da bomo dejansko spodbujali obveščanje, ter da to pospeši, tako da bodo državljani in mala podjetja bolj seznanjeni z dejstvom, da ta odličen paket dejansko obstaja. Pomanjkanje ozaveščenosti o tem se zdaj zdi kot največji problem. Zato toplo priporočam, da spodbudimo obveščanje.

 
  
MPphoto
 

  Emilie Turunen, v imenu skupine Verts/ALE.(DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v desetletju mojega rojstva, je takratni predsednik Komisije Jacques Delors rekel, da bi moral imeti enotni trg socialno razsežnost. Zdaj, več kot 20 let kasneje, imamo 23 milijonov brezposelnih, pritisk na plače in delovne pogoje ter javne storitve, skoraj 18 milijonov revnih zaposlenih in vse večjo neenakost v Evropi. Obenem izgubljamo delovna mesta in ne vemo zares, kako se bomo preživljali v prihodnosti.

Moramo priti do zaključka, da nas še vedno čaka ogromno dela, kar zadeva vzpostavitev evropske socialne razsežnosti. Gospod Monti je to zadevo obravnaval lani v svojem odličnem predlogu za vse nas. Mislim, da je omenil nadvse ključno točko, ko je dejal, da obstajajo nekatera ozka grla, z drugimi besedami, nekatere kritične točke, ki jih moramo sprejeti in se jih lotiti, če želimo doseči napredek, nekatera od njih pa so socialne in okoljske narave. Dejansko je to po mojem mnenju osrednja zamisel, ki jo moramo povzeti ali ji slediti v bližnji prihodnosti.

Razprava o tem dokumentu v Parlamentu je bila razmeroma težaven proces, vendar sem zelo vesela, da lahko danes na zasedanju Parlamenta podamo naše priporočilo glede tega, kako naj bi se nadaljevalo delo Komisije in gospoda Barnierja.

Rada bi omenila tri točke, ki so za nas v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze zelo pomembne in tvorijo prav osrednja sporočila. Prvo sporočilo danes je, da želimo zelen enotni trg. To naj bi med drugim dosegli z inovacijami ter uporabo javnih razpisov in naročil, s čimer bi aktivno spodbujali preobrazbo v zeleno gospodarstvo. To bi dosegli tudi z uvedbo okoljskega odtisa za izdelke in z iskanjem finančnih instrumentov, ki bi lahko omogočili izvajanje teh zelenih naložb, vključno z evroobveznicami, ki naj bi pokrile naše velike zahteve po naložbah v povezavi s preobrazbo v zeleno gospodarstvo. Drugo današnje sporočilo, ki ga posredujemo, je, da želimo socialni enotni trg. To med drugim pomeni, da želimo osnoven in temeljit socialni pregled zakonodaje, preden je predložena, in tudi, da želimo navedbo socialne politike – to je izraz, za katerega smo se dogovorili v zadevni zakonodaji o enotnem trgu, ki nas bo spominjal na obveznosti, ki nam jih nalaga Lizbonska pogodba glede temeljnih socialnih pravic.

Naše tretje sporočilo je, da želimo enotni trg potrošnikov, ki med drugim zajema velikopotezne pobude, nadzor trga in pravice potnikov.

To je torej odličen dokument, ki ga Zeleni danes lahko podpremo. Želela bi si, da bi bil nekoliko jasnejši v svojih sporočilih in da bi nam omogočil sanje o tem, da lahko Evropa povede svet na področju socialne pravičnosti, novih delovnih mest in prehoda na zeleno gospodarstvo. Verjetno nas v tem pogledu čaka še dolga pot, vendar mislim, da je to dober začetek.

 
  
MPphoto
 

  Malcolm Harbour, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, v veliko zadovoljstvo mi je, da lahko pozdravim odlična poročila vseh treh poročevalcev in da se lahko zahvalim vsem poslancem – ne samo tistim v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, temveč tudi tistim v številnih drugih odborih, ki so zastopani tu, ki so se nam pridružili pri velikem podvigu.

Kakovost prispevkov iz vseh političnih skupin kaže, kako zelo se zanimamo za to temo. Imeli smo živahne razprave in utemeljitve, toda druži nas skupen cilj, saj želimo, da bi konkurenčno gospodarstvo enotnega trga delovalo, da bi konkurenčno gospodarstvo socialnega trga delovalo in da bi bilo to dvoje povezano. To smo do zdaj dosegli.

Zgodovina tega pomembnega projekta, ki ste jo mnogi omenili, se je začela z delom profesorja Montija, za kar se mu zahvaljujem, in z željo mojega odbora – in rad bi se zahvalil vsem koordinatorjem zlasti za podporo in energijo, ki so jo vložili v to –, da se pove, da je Parlament potreboval tudi odgovor na to. Zdelo se nam je, da se zaključek osnovnih temeljev strategije EU 2020 za pametno rast, delovna mesta in inovacije – enotni trg – ni zares odražal kot politična prednostna naloga. Lahko smo sodelovali s komisarjem – in tu se zahvaljujem Michelu Barnierju, ki je izkoristil priložnost za sodelovanje z nami –, da smo to izrazili kot politično prednostno nalogo v obliki akta za enotni trg.

To je bil pravi uspeh za Parlament. To je nauk, kako lahko odbori z medsebojnim sodelovanjem uporabijo svojo pristojnost za dajanje političnih pobud, da to gibanje pomaknejo naprej, kajti če ne bi bilo Parlamenta, danes ne bi bili tukaj. Navdušen sem, da je Martin Schulz tukaj – edini vodja skupine tukaj –, in ga toplo pozdravljam. Upam, da se bo iz tega nekaj naučil za prihodnje delo, ki ga bo morda opravljal v tem parlamentu.

Ob razmišljanju o tem, kaj vsebuje to poročilo, pride na misel več sporočil. Najprej so mnogi kolegi dejali, da smo na področjih, kot so predvsem blago in storitve, opravili veliko dela, vendar to ni dovolj znano; ljudje tega ne izkoriščajo. Obstajajo tudi področja, ki jih res moramo razviti. Nekatera so zajeta v strategiji EU 2020, inovacije in digitalna omrežja. Zelene tehnologije se premalo odražajo, čeprav nekatere niso primerne za svoj namen.

Zelo sem bil vesel vaših besed o javnih naročilih, spremeniti pa je treba tudi vzajemno priznavanje. Pri tem bomo sodelovali, toda danes smo ustvarili okvir in temelje, na katerih moramo to premakniti naprej. Ponovno bi se rad zahvalil vsem vam, ki sodelujete pri velikih prizadevanjih v imenu vseh evropskih državljanov.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, rada bi zastavila vprašanje gospodu Harbourju, kolegi poslancu za West Midlands v Združenem kraljestvu. Veliko je govoril o vključenosti v Evropsko unijo in vplivu le-te; pravzaprav je predsednik enega najbolj vplivnih odborov v Evropskem parlamentu – Odbora za enotni trg. Dejansko je edini konzervativni poslanec Evropskega parlamenta, ki je predsednik odbora. Pred kratkim je predložil pisno izjavo v podporo malim podjetjem, vendar je zbral komaj nekaj več kot 200 podpisov. Je to stopnja njegovega vpliva? Ali je morda samo evrofil v preobleki evroskeptika v nepomembni skupini ECR, ki znova in znova zavaja britansko javnost.

 
  
MPphoto
 

  Malcolm Harbour (ECR). – Gospod predsednik, gospa Sinclaire in jaz zastopava regijo Združenega kraljestva, delovna mesta in prihodnost njenih državljanov pa so odvisni od enotnega trga. Ves čas delam z malimi podjetji in lahko ji povem, da mala podjetja v Midlandsu, ki dobavljajo velikim podjetjem v avtomobilski industriji čisto blizu najinih domov, sedaj delajo nadure zaradi novih priložnosti, ki smo jih ustvarili zanje z okvirom, ki jim omogoča, da napadejo trg s 500 milijoni ljudmi – tako veliko območje.

Niti najmanj se ne opravičujem za delo, ki ga opravljam tu. Želim si, da bi bili drugi ljudje bolj konstruktivni in da bi opravljali pravo delo za svoje lokalne državljane, namesto da se pridejo sem samo pritoževat.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, komisar, zelo sem užival v vajinem današnjem govoru. Toda naše mnenje je, da se Komisija drži filozofije, na kateri temelji lizbonska strategija, ki glede na uradno stališče Komisije ni uspela izpolniti svojih ciljev.

Strategija za enotni trg mora najprej pojasniti svoje vizije in na novo opredeliti svoje prednostne naloge, tako na teoretični kot praktični ravni, da bo dovolj prepoznavna za javnost. Mislimo, da je trg koristen, da ima svoje prednosti, toda ni sam po sebi socialni model. Socialno razsežnost je treba opredeliti kot glavno prednostno nalogo in nova agenda za enotni trg mora biti oblikovana tako, da izboljšuje socialno pravičnost. V svobodni tržni družbi ne more biti vse naprodaj. Javne gospodarske službe, javne zdravstvene storitve in storitve gospodarskega pomena ne bi smele biti zajete v zakonu o konkurenčnosti ali zakonodaji o enotnem trgu. Univerzalen dostop do izvedljivih javnih storitev visoke kakovosti je ključno politično vprašanje. Obenem ne smemo potisniti na stran temeljnih pravic, kot je pravica do sindikalne dejavnosti.

 
  
MPphoto
 

  Matteo Salvini, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ne bom imel še enega govora o posameznih točkah. Zastopam koalicijsko partnerico v vladi ene od ustanovnih držav Evropske unije, namreč Severno ligo. Ne gre za boljše komunikacije – slišal sem kolega govoriti o ambasadorju komunikacij v primeru napada na dejavnosti Evropske unije –, temveč za vključevanje ozemelj.

Cenimo te tri ukrepe. Imajo pozitivne vidike in vidike, ki jih je treba izboljšati, za katere smo kot skupina vložili spremembe. Temeljni dejavnik je vključenost, kajti Italija se razlikuje od Finske in Portugalske. Pomembno je, da bi to morala biti priložnost in ne nekaj vsiljenega, kar so nekatere direktive v preteklosti pogosto postale.

Previdni moramo biti, ko tiste države, ki ne upoštevajo smernic, obravnavamo kot kršiteljice, kajti če ne morejo spoštovati smernic, to verjetno ni kar tako, temveč zato, ker teh direktiv ni mogoče enakomerno uvesti v 27 državah.

Enotni trg je naš cilj. Ni cilj, temveč sredstvo, in zato je za mala in srednje velika podjetja in potrošnike pomembno, da je proces v osnovi konkreten, da ne gre za načelne izjave, ampak konkretne ukrepe, ki se začnejo s temi dvanajstimi točkami, in drugič, potrebna je prava vključenost vlad in ozemelj, sicer tvegamo, da bomo vzpostavili še en okvir, ki ga ljudje in proizvajalci ne bodo sprejeli kot dobrodošlega. Noben ambasador komunikacij ne more ugotoviti, ali je direktiva ali enotni trg primeren za socialno in produktivno tkivo, ki ga mora sprejeti.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, kar zadeva pravilnost postopka, pravilnik kot prvo navaja, da če želi poslanec tega parlamenta opozoriti na pravilnost postopka, mora predsednik to omogočiti, in jaz sem želela opozoriti na pravilnost postopka.

Ti modri kartončki poslancu omogočajo, da drugemu poslancu postavi vprašanje. Če se poslanec ne zmeni za vprašanje, mislim, da mu morate vi, gospod predsednik, naročiti, da odgovori na to vprašanje.

Moje vprašanje je bilo preprosto: kako je vpliv gospoda Harbourja pripomogel k sprejetju njegove pisne izjave, ki ni pridobila potrebnega števila podpisov?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Naš cenjeni kolega gospod Harbour je odgovoril. Vsak si lahko po svoje razlaga ta odgovor kot bolj ali manj popoln. Vam se morda zdi pomanjkljiv, drugim pa morda popoln. Toda razprava se tu konča. Tako pomembne teme ne moremo spremeniti v dvostransko razpravo med vami in gospodom Harbourjem.

 
  
MPphoto
 

  Laurence J.A.J. Stassen (NI) . – (NL) Gospod predsednik, naj začnem s pozitivnimi stvarmi. Poročila, ki so pred nami, vključujejo mnoge dobre predloge, na primer napredek na področju direktive o storitvah, evropski patent in obravnavo prekomernih stroškov gostovanja. To so stvari, ki bodo vplivale na ključno vprašanje notranjega trga in pomagale posameznim državljanom in podjetjem, da se pomaknejo naprej.

Na žalost moram povedati tudi, da obstajajo mnoge druge pobude, ki gredo daleč prek cilja notranjega trga. Nekaj jih bom omenila: podnebni cilji in cilji glede CO2, socialnoekonomska enakost, pošteni delovni pogoji in seveda večja solidarnost: se pravi, program socialnoekonomske prerazporeditve, za katerega se bo nedvomno porabilo več denarja. Vsi ti predlogi imajo socialističen priokus in kolikor vidimo, nobeden od njih ne sodi v okvir pristojnosti Evrope in vsekakor nima nobeden od njih nič opraviti z notranjim trgom. Utopično je misliti, da je mogoče razlike v Evropi izbrisati s socialnoekonomskimi posegi. Namen notranjega trga ni nikoli bil ustvariti vseobsegajočo enakost v Evropi.

Gospod predsednik, delegacija nizozemske Stranke za svobodo (PVV) bi raje imela notranji trg, ki se osredotoča na osnovno vprašanje, ki je spodbujanje svobode in gospodarskega sodelovanja. Lotite se dela na teh dveh področjih, za kar je že skrajni čas, in se znebite vseh nepotrebnih pobud. Za PVV je vizija notranjega trga, ki se razširja tukaj, preveč oddaljen most.

 
  
MPphoto
 

  Róża, grofica von Thun Und Hohenstein (PPE). – Gospod predsednik, rada bi povedala komisarju, da smo se med pripravljanjem poročila o vašem bogatem dokumentu tako kot vi ves čas zavedali, da je namen enotnega trga služiti Evropejcem. Morda je točno to razlog, da so bila pogajanja med različnimi političnimi skupinami o končni obliki besedila tako težka. Strinjam se z njimi, da smo lahko zelo čustveni glede enotnega trga, tudi če se ne zaljubimo vanj.

Res je dobro, da Evropski parlament danes pošlje jasen signal Komisiji in Svetu v obliki 15 prednostnih predlogov, in jaz osebno sem zadovoljna, da smo poudarili pomen mobilnosti naših državljanov. Boljši dostop do bančnih storitev; lažje prepoznavanje poklicnih kvalifikacij; popolna prenosljivost pokojnin: to so področja, na katerih državljani potrebujejo rešitve, da lahko v svojem življenju študirajo, delajo in vlagajo v različnih državah članicah.

Evropejci od nas pričakujejo konkretne ukrepe za konkretne potrebe in te moramo zagotoviti. Vzemimo na primer cene za glasovno in podatkovno gostovanje. Skrajni čas je, da prenehajo ovirati mobilnost Evropejcev na tej celini – naši celini brez notranjih meja. To vprašanje se obravnava tudi v dokumentu, o katerem bomo glasovali danes.

Na koncu Evropski parlament predlaga zamisel o organizaciji letnega foruma o enotnem trgu, ki naj bi omogočil pristno razpravo z državljani. Zame je to ključen način vključitve evropskih državljanov v reformo enotnega trga ob njegovi 20. obletnici in ob tem dogodku nam vsem želim veliko uspeha.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D).(FI) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, eden od razlogov za težave enotnega trga je slabo upravljanje. Trenutno neopravičljivo veliko število direktiv predolgo čaka na nacionalno izvajanje. Mnogo preveč jih je bilo izvedenih nezadovoljivo ali nepravilno.

Države članice morajo same prevzeti odgovornost za uspešno delovanje enotnega trga. Skupna pravila, ki se ne spoštujejo na noben oprijemljiv način, nimajo vrednosti. Ena od nevarnosti je v neenakosti državljanov EU. Pravice in obveznosti morajo biti enake za vse državljane in podjetja EU.

Po mojem mnenju poročilo gospe Kalniete ne poudarja dovolj, kako pomembna je vloga Evropskega parlamenta. Skladno z Lizbonsko pogodbo mora biti vloga Parlamenta kot zakonodajalca enakovredna vlogi Sveta. Prepričan sem, da bo ponovni zagon enotnega trga temeljil na enakovredni udeležbi in tesnem sodelovanju vseh institucij EU. Samo s skupnim delovanjem lahko dosežemo cilje, ki so bili prvotno zastavljeni za enotni trg. Ti cilji so: spodbujanje konkurenčnosti, socialno tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

V govoru na včerajšnjem zasedanju je gospod Schulz odločno dejal, da ne predsednik Komisije ne predsednik Evropskega sveta nimata pravice omalovaževati vloge Parlamenta. Verodostojnost politike EU in prihodnost Evropske unije sta končno odvisni od učinkovite demokracije. Legitimnost dela Parlamenta zagotavlja 500 milijonov evropskih volivcev na neposrednih nacionalnih volitvah. Oni so med najpomembnejšimi vplivnimi ljudmi, akterji in nosilci odločanja v Evropi. Tudi uspešno delovanje enotnega trga in prihodnost Evropske unije sta odvisna od tega, kako se bodo obnašali in kakšne odločitve bodo sprejeli.

 
  
MPphoto
 

  Olle Schmidt (ALDE).(SV) Gospod predsednik, EU je vsekakor več kot samo enotni trg, toda brez enotnega trga ni EU. Enotni trg je naše najpomembnejše orodje, da izvlečemo EU iz gospodarske krize.

Zato ni navzkrižja med tistim, kar je dobro za državljane Evrope, in tistim, kar je dobro za evropska podjetja. Vsi bodo zmagovalci, če nam uspe odstraniti preostale ovire za prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev. Enotni trg je še vedno daleč od popolnega in predvsem storitveni sektor je treba prenoviti in izboljšati. To velja tudi za digitalni trg, da bomo lahko poželi koristi dinamičnih učinkov prostega gibanja.

Eden od temeljnih kamnov enotnega trga je evro. Skupna valuta ustvarja stabilnost za podjetja, ki jim ni treba skrbeti zaradi menjalnih tečajev. Evro poenostavlja trgovanje prek meja. Če bi evro uvedli v celotni EU, tudi v moji državi, na Švedskem, bi to seveda spodbudilo in okrepilo Evropo ter dalo enotnemu trgu dodatno moč. Imeli bi več delovnih mest in večjo blaginjo.

Mimogrede, gospod predsednik, povsem podpiram pripombe gospoda Malcolma Harbourja.

 
  
MPphoto
 

  Pascal Canfin (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, komisar, mislim, da se mnogi kolegi poslanci spominjajo, da ozadje tega svežnja za enotni trg izhaja iz poročila gospoda Montija in da je slednje priporočalo pomemben kompromis med tistimi, ki zagovarjajo več konkurence, če lahko tako rečem, in tistimi, ki zagovarjajo to, da se večji pomen pripiše socialnim, okoljskim in davčnim vidikom.

Mislim, da smo tu v Parlamentu – in če besedila ne bodo raztrgana na glasovanju, ki bo čez nekaj ur na plenarnem zasedanju – uspeli najti ta kompromis, tudi v 14 predlogih, ki so nastala iz celotnih treh poročil. Vem tudi, da imate v kolegiju komisarjev razprave, da bi ugotovili, katere osrednje teme boste obdržali, in seveda bomo veliko pozornosti namenili temu, ali se bo to ravnovesje, ki je vzpostavljeno v Parlamentu in ki si ga je želel gospod Monti, povzelo in razširilo na 12 osrednjih projektnih tem, ki ste jih omenili.

Rad bi izpostavil tri točke, ki se mi zdijo posebno pomembne, poleg tistega, kar je gospa Turunen pred kratkim povedala v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Prvi vidik zadeva konkurenco. Vprašanje enotnega trga je ugotoviti, v kaj lahko osredotočimo konkurenco. Ali osredotočimo konkurenco v inovacije, proizvode ali v pravila, prek okoljskega dampinga ali socialnega dampinga? Mislim, da smo dejansko dosegli ravnovesje tu v Parlamentu – in upam, da ga lahko prenesete v Komisijo –, kar pomeni, da pravimo „da“ večji konkurenci prek inovacij, „da“ več kapitalskim naložbam, pa tudi „da“ socialni klavzuli, „da“ okoljskim standardom, ki zagotavljajo, da konkurenca ne vodi v regulativni damping. To sta dva vidika, ki sta po mojem mnenju temeljna za naš kompromis.

Druga točka, ki bi jo rad poudaril, zadeva z davkom povezane vidike. Ko ste v prvi različici akta za enotni trg predlagali konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe za multinacionalna podjetja, to ni bil neobvezni predlog: z drugimi besedami, ta konsolidirana davčna osnova bi veljala za vsa podjetja. V predlogu, ki ga je Komisija izdala pred kakšnimi 10 dnevi, je to neobvezen ukrep: z drugimi besedami, namesto da bi gradila vidik enotnega trga, ga Komisija ruši. Dodali boste nov sistem, dodali boste plast zapletenosti, dodali boste regulativno arbitražo, namesto da bi ustvarili davčno uskladitev. Predlog, ki ga je vložila Komisije pred dvema tednoma, je povsem v nasprotju s tem, kar želimo v Parlamentu, in z vašim predlogom.

Zadnja točka, ki jo želim zelo hitro poudariti, je pojem vzajemnosti, v natanko enakem smislu, kot ste to storili vi. Enotni trg zajema 500 milijonov ljudi; to je gospodarski subjekt, vendar tudi političen subjekt, ki nam mora zagotoviti večji vpliv pri oblikovanju globalizacije.

 
  
MPphoto
 

  Edvard Kožušník (ECR). (CS) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju za njegovih 12 ukrepov za akt za enotni trg in ker ga je navdihnilo poročilo Maria Montija, vendar bi rad omenil ime nekoga, ki je pri tem pomemben, s čimer se zagotovo strinjamo vsi mi, ki smo se ukvarjali z dejavnostmi notranjega trga v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, in to je ime Malcolma Harbourja.

Njegovo ime je zagotovo eno najpomembnejših na današnjem zasedanju. Komisar ne bo užaljen, saj je sedel z nami v odboru, ko je Malcolm Harbour podal pobudo za notranji trg, pobudo, ki je ponovno odprla celotno razpravo o notranjem trgu, in vsi – ne glede na politično pripadnost, bodisi socialisti, zeleni, liberalci ali sami evropski konzervativci in reformisti –, rekel bi skoraj vsi, so podprli to zamisel, zato želim omeniti ime Malcolma Harbourja. Mislim, da se moramo zdaj boriti proti gospodarskemu nacionalizmu, in čas je le eden od naših sovražnikov v tem boju. Kar zadeva pomanjkanje časa, polagam svoje upe na komisarja Barnierja, da bo lahko teh 12 ukrepov spremenil v zakonodajne ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL).(SV) Gospod predsednik, gospa Győri je na začetku svojega govora dejala, da potrebujemo gonilno silo gospodarstva. To res potrebujemo, vendar bi rada dodala, da potrebujemo tudi gonilno silo socialne pravičnosti in trajnostne družbe. Socialnih pravic ne smemo nikoli dojemati kot ovir. Nasprotno, so osnovni pogoj za trajnostno in socialno gospodarstvo ter rast. Nihče ni omenil zamisli nove strategije za davek na dodano vrednost. To bom storila jaz, saj imamo v različnih državah članicah različne predpise o DDV. Švedska, na primer, velik del svojega sistema socialnega varstva financira s predpisi o DDV. Zaradi zakonodaje EU že imamo težave, saj nam EU ne dovoli, da bi bile nevladne organizacije oproščene DDV. To vpliva na vse prostovoljne organizacije, na primer tiste, ki zagotavljajo dejavnosti za otroke in mlade. Mora nam biti dana pravica, da se sami odločamo o teh predpisih o DDV.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, oblikovanje enotnega trga je eden od ciljev Evropske komisije v odziv na gospodarsko krizo.

Vsa tri poročila imajo pozitivne in negativne vidike. Strinjamo se z uporabo novih tehnologij, elektronskega poslovanja in inovacij za spodbujanje rasti podjetij in povečanje konkurenčnosti. Da bi spodbudili oblikovanje trga za Evropejce, mora biti boljše usklajevanje trgovske dejavnosti prednostna naloga, da se bo nadzorovalo blago iz tretjih držav. Oblikovanje skupnega enotnega trga je lahko le priložnost za gospodarsko rast, saj izpolnjuje merila preglednosti in večje vključenosti regionalnih okoliščin.

Še vedno obstajajo težave, kot sta podelitev posebnega pooblastila predsedniku Komisije kot nadzorniku enotnega trga ter pomanjkanje zaščite malih in srednje velikih podjetij in njihovih zaposlenih. Če želimo podpreti evropsko gospodarstvo, moramo ustaviti selitev podjetij.

 
  
MPphoto
 

  Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v bistvu se lahko strinjamo s poročilom, ki je pred nami. Vprašanje pa je, kolikšen pomen mu lahko zares pripišemo. Hočem reči, prost pretok ljudi in kapitala so načeloma lepe besede, toda kaj od tega so Madžari do sedaj videli? Videli so, da lahko zahodna prestolnica pride v vzhodno Evropo, iz vzhodne Evrope pa gredo lahko na zahod samo ljudje, torej obstaja samo prost pretok ljudi. Nemogoče si je predstavljali, mar ne, da bi madžarski ali morda češki ali poljski podjetniki kupili, na primer, nemško podjetje Volkswagen ter ga nato zaprli, da bi ustvarili svoj trg. Nasprotno pa so nemški, francoski in britanski podjetniki to storili Madžarski, ko so odpravili industrijo sladkorja, živilsko industrijo, industrijo konzerviranja in tekstilno industrijo v državi. Leta 2004 so se celo zavzemali, da se pridružimo Evropski uniji, ker bi madžarski podjetniki potem lahko odprli slaščičarne na Dunaju. Madžarski podjetniki ne le, da ne morejo odpreti slaščičarn na Dunaju, ne morejo jih odpreti niti v majhni vasi. Zato je treba ponovno vzpostaviti živilsko industrijo, tekstilno industrijo in industrijo konzerviranja tudi v vzhodni Evropi, da bomo lahko člani, spoštovani člani Evropske unije z enakimi pravicami.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Schwab (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospod Barnier, gospe in gospodje, rad bi se iskreno zahvalil vsem v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji, ki so sodelovali pri tem skupnem poročilu.

Pred skoraj 20 leti je bil z Enotnim evropskim aktom ustanovljen notranji trg. Od takrat je bilo nedvomno doseženo veliko, toda postopek je kot tekma na 100 metrov. Zadnjih nekaj metrov je najtežjih in najbolj napornih. Dejstvo, da nam je gospod Barnier v posvetovanju z drugimi komisarji predstavil neverjetno usklajen pristop k zadnjim nekaj metrom v tekmi proti notranjemu trgu, je še toliko bolj dobrodošlo. V preteklosti ni bil dosežen ustrezen napredek ne na enem ne na drugem področju, ravno zato, ker strategije niso primerno preverili razni generalni direktorati in Komisija, da bi zagotovili njeno skladnost. Sodelovati moramo v vseh skupinah v Evropskem parlamentu in s Komisijo, da bi zagotovili, da se te razmere spremenijo.

Ključni element zadnjih nekaj metrov tekme za notranji trg, končni finiš, kot mu rečem, je vodilno načelo socialno tržnega gospodarstva, kar pomeni, da se resno jemlje pravice zaposlenih, podjetij, državljanov in vseh, ki sodelujejo v poslovnem svetu, ter zagotovi, da lahko dosežemo pošteno ravnovesje med različnimi državami članicami in tudi med različnimi interesi zainteresiranih strani. Mislim, da so kompromisi, ki smo jih dosegli v različnih skupinah, zelo blizu temu načelu.

Kljub temu, gospod Barnier, bi rad poudaril, da se je Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) znotraj vseh odborov dogovorila o seznamu prednostnih nalog za naslednje ukrepe, ki se bodo izvedli iz svežnja, ki ga predlagate. Seznam vsebuje štiri ključne točke. Želimo videti sklepna prizadevanja, da se na notranjem trgu uvedejo temeljne svoboščine. Na primer, četrtina poklicnih kvalifikacij obstaja samo v eni državi članici v Evropski uniji. To kaže, da je še vedno treba veliko narediti in da trg ne deluje ustrezno v smislu odprtosti.

Poleg tega želimo ustvariti čezmejni, digitalni notranji trg in vzpostaviti globalno perspektivo na notranjem trgu. Predlogi o politiki javnih naročil so izjemno pomembni v tem pogledu in Parlament bo sestavil resolucijo o tej temi med naslednjim zasedanjem.

 
  
MPphoto
 

  Bernadette Vergnaud (S&D).(FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, rada bi čestitala vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so sodelovali pri pripravi teh poročil. Mislim, da nam je uspelo izdelati tri uravnotežena besedila, ki kolegiju komisarjev pošiljajo jasen signal iz Parlamenta o naših prednostnih nalogah glede enotnega trga, ki učinkovito deluje v imenu naših državljanov, glede rasti in podjetij.

Kot poročevalci v senci za poročilo gospoda Buşoija smo oblikovali jasen načrt za Komisijo. Kot prvo, in o tem se vsi strinjamo, komisar, obstaja predlog za zakonodajni okvir za javna naročila, javna-zasebna partnerstva in koncesije za storitve, ki bi moral zaščititi male izvajalce, mala in srednje velika podjetja ter lokalne naročnike in bi zagotovil vzajemnost med EU, industrializiranimi državami in pomembnimi državami v razvoju.

Potem moramo zagotoviti tudi, da damo prednost skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe in jasnemu okviru za DDV. To je ključno, če želimo, da naša mala in srednje velika podjetja uspevajo v zdravem konkurenčnem okolju.

Končno pa moramo zagotoviti financiranje inovacij, da lahko z uvedbo evroobveznic spodbudimo močno in trajnostno rast velikih evropskih infrastrukturnih projektov.

Na koncu bi rada poudarila, kako pomembno je po mojem mnenju, da smo dosegli zadovoljiv kompromis o ključnih vprašanjih, ki sta zagotovitev socialnih pravic v različnih zakonodajah o enotnem trgu in zaščita storitev splošnega pomena v duhu Lizbonske pogodbe.

Komisar, pošiljamo vam zelo jasno sporočilo: gospodarstvo mora služiti državljanom in ne obratno. Potrebujete našo pomoč. Danes vam nudimo to pomoč skupaj s pomembnim izzivom: združevanje naših državljanov z evropskim projektom. Ne pustite nas na cedilu in jim zagotovite zaupanje, ki ga potrebujejo!

 
  
MPphoto
 

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospod predsednik, kot liberalka pozdravljam uvedbo akta za enotni trg. Odstranitev nacionalnih ovir bi morala ustvariti učinkovit enotni trg, toda ali to res velja v vseh sektorjih? To se mi zdi očitno v energetskem sektorju in še bolj v smislu pomanjkanja virov in mednarodnih napetosti. Trdno sem prepričana, da mora Evropa uporabiti svoj vpliv, da države članice potisne v medsebojno povezovanje in vlaganje v infrastrukturo kot osnovni pogoj za skupni energetski trg in zanesljivost oskrbe.

Toda ta nova bruseljska mantra je zaželena le, dokler krepi konkurenčnost in niža cene za potrošnike, obstajajo pa sektorji, kjer to morda ni mogoče. Dvomim, da bo ustanovitev evropskih telekomunikacijskih prvakov, vzpostavitev vseevropskega sistema licenc za spletno vsebino v avdiovizualnem sektorju ali na enotnem trgu privedla do večje konkurenčnosti na dolgi rok ali spodbudila ustvarjalnost, kulturo in rast. Morda bi si morali vzeti čas ter se usesti in razmisliti ter se ne bi smeli brezglavo zagnati v zamisel o preprostem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, najprej se bom zahvalila vsem poročevalcem za njihova prizadevanja, zlasti pa gospe Kalniete za vse njeno trdo delo, in za usmerjanje našega predsednika Malcolma Harbourja.

Po ocenah vlade Združenega kraljestva znaša vrednost pravega enotnega trga 800 milijard EUR BDP EU – zares osupljiva številka. Da bi to dosegli, je potrebno še veliko storiti. Boljše upravljanje enotnega trga mora biti ključna strateška prednostna naloga za EU. Bistvenega pomena je, da si v teh težkih gospodarskih časih prizadevamo povečati našo konkurenčnost, rast, ustvariti delovna mesta in spodbujati inovacije. Zadovoljna sem z izidom tega poročila, ki poudarja, da je pomembna jasna zaveza in pa, da države članice prevzamejo svoj del odgovornosti za ponovni zagon enotnega trga, kar je ključno za uspeh.

Z izvedbo strogega procesa spremljanja in skrajšanjem časa za prenos direktiv bodo države članice lahko povečale trgovino in zagotovile dobro delujoč enotni trg. Zelo podpiram tudi prednostni ukrep, ki je poudarjen v poročilu gospoda Correie de Camposa glede vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, o katerem bom poročala. Nujno moramo opredeliti ovire, s katerimi se spopadajo države članice pri izvajanju te direktive, in poklicni strokovnjaki sami.

 
  
MPphoto
 

  Cornelis de Jong (GUE/NGL).(NL) Gospod predsednik, zdaj ko razpravljamo o odličnem poročilu gospoda Louisa Grecha, sem dobil vtis, da se Parlament in Komisija zavedata, da mora notranji trg postati bolj socialno usmerjen.


Vsi smo se strinjali, da je pojasnilo o delnem neuspehu notranjega trga v dejstvu, da je osvojil srca velikih podjetij, ne pa tudi navadnih ljudi. Toda niso še bili sprejeti nobeni predlogi za socialno poglavje za zaščito sindikalnih pravic in kolektivnih pogodb. Po drugi strani so vodje vlad in Komisija govorili o omejitvah plač, nekateri pa so celo pozivali k ukinitvi kolektivnih pogodb. Zdaj je vprašljiv že sam obstoj sindikalnega gibanja.

Komisar Barnier, ne pustite, da vas to vrže iz tira. Sledite svojemu socialnemu srcu in zagotovite, da notranji trg postane trg za vse, ne le igrača velikih podjetij. Zato vas pozivam, da vložite predlog, ki bo jasno navajal, da socialne pravice ne smejo biti podrejene načelu neobrzdane konkurence.

Samo nekaj bi rad povedal kolegici gospe Sinclaire. V veselje mi je bilo sodelovati z Malcolmom Harbourjem pri pisni izjavi o malih in srednje velikih podjetjih. Vi niste zagotovili nobene podpre in vaša kritika izjave se mi zdi povsem neutemeljena.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospod predsednik, poskus, da ustvarimo enotni trg za podjetja in rast, se spopada s številnimi upravnimi ovirami, ki so naravna posledica dejstva, da se je poslovno okolje v različnih državah članicah razvilo neodvisno, v različnih stopnjah in različnih pogojih. Prizadevanja, da bi uskladili poslovno okolje vseh 27 držav članic, se mi zdijo izjemno zahteven cilj. Zato bi rad opozoril na možen alternativni pristop, ki ne zahteva popolnega sodelovanja vseh držav članic od samega začetka. Postopek iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) nam je že omogočil, da dosežemo znaten napredek, kar zadeva trdovratno težavo evropskega patenta, prek tako imenovanega okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva. Trdno verjamem, da če je skupina gospodarsko močnejših držav članic, kot sta zlasti Francija in Nemčija, zbrala voljo, da poenoti računovodska pravila in oblikuje skupni sistem računovodstva in obdavčitve, bi bilo z okrepljenim sodelovanjem skladno s členom 20 PEU mogoče položiti temelje za skupen računovodski sistem, ki bi se mu lahko postopoma pridružile druge države članice. Trdno verjamem, da je mogoče z dobro izbranimi, odmerjenimi, postopnimi koraki znatno pripomoči k delovanju enotnega trga EU.

 
  
MPphoto
 

  Mike Nattrass (NI). – Gospod predsednik, gospa Kalniete želi ponovno zagnati enotni trg, o čemer govori kot o raketi V-2: izjemno nevarna, vendar nikoli ne zadene tarče. Gospod Correia de Campos je zaskrbljen zaradi gibanja delavcev. No, tudi jaz sem.

EU je preplavila Združeno kraljestvo z dodatnimi delavci. Združeno kraljestvo vidi svet kot trg. Prisilni jopič predpisov EU zapira našo industrijo, preprečuje inovacije, če prehitevajo predpise, in zapira tradicionalno industrijo, če je proizvod dober, vendar drugačen od odobrene celinske različice.

Tu je žrtev malo podjetje. Združeno kraljestvo je med tistimi, ki izpolnjujejo zahteve, vendar zaradi tega trpi: na primer, drago ga stane skladnost v svinjereji ter industriji jajc s predpisi, ki jih Komisija ne bo uveljavila, zato so naši proizvodi nekonkurenčni. Poznam še mnoge primere, vendar sem dobil samo eno minuto, da rešim mala podjetja.

 
  
MPphoto
 

  Amalia Sartori (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da je pomembno, da se zdaj v en glas zahvalimo gospodu Barnierju za njegovo delo in tudi za izjemno delo gospoda Harbourja.

Pobuda, ki jo je predložila Komisija, je posledica dolgoletnega dela, ki so ga opravljali tudi kolegi poslanci predhodniki gospoda Barnierja. S to objavo lahko končno na tej točki bolje izpostavimo in damo prednost vprašanju enotnega trga, ki zaradi razlogov, ki se jim ni mogoče izogniti in ki jih javnost težko razume, po mojem mnenju ni bil deležen dovolj pozornosti v programu 2020.

Mislim, da je enotni trg velik izziv Evropske unije. Po eni strani nas lahko izvleče iz kriznih razmer, po drugi strani pa nas lahko naredi še močnejše in vplivnejše, kar zadeva politike, ki se izvajajo drugje v svetu. Toda kljub temu se moramo vedno boriti proti odporu držav članic in mislim, da bodo za usmeritev iz tega poročila potrebna skupna prizadevanja vseh.

Kar zadeva mojo skupino, bi si izposodil frazo gospoda Schwaba, s katero se povsem strinjam, ki je dejal, da smo v končnem sprintu. V tem končnem sprintu so zadeve bolj razburljive, pa tudi težje. Mislim, da je to, kar zahtevamo od Komisije, za kar se moramo zahvaliti gospodu Barnierju, osredotočenost na enotnost poklicnih kvalifikacij, na digitalni enotni trg in na enotni trg za javna naročila in na posebno pozornost za mala in srednje velika podjetja. K temu dodajam svoj običajni moto: moramo poenostaviti, poenostaviti, poenostaviti.

 
  
MPphoto
 

  Patrizia Toia (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje. zahvaljujem se poročevalcem in gospodu Barnierju za njihov velikodušni prispevek Parlamentu.

Podpiramo zamisel o notranjem trgu, ki lahko razume in izpolni socialna pričakovanja ter posledice, ki jih zahteva socialna razsežnost. To ni neuresničljiv sen; je realističen in tudi sodoben. Zaradi te vizije je trg močnejši, kajti izkazalo se je, da osredotočenost samo na gospodarski element, s čimer se trg pravzaprav omeji na vprašanje ekonomije, ne bo rešila ne težav glede rasti ne težav glede kohezije.

To na kratko pomeni, da moramo v celoti doseči ideal evropskega socialno tržnega gospodarstva. V današnjih besedilih to imamo. Priznavajo se socialna podjetja, zadruge in njihova vloga, vzajemne zavarovalnice in fundacije, ki predstavljajo 10 % evropskih podjetij in mnoga naša delovna mesta. To je resničnost z resničnimi podjetji, ki prikazujejo gospodarski pluralizem in pluralizem poslovanja. Delajo s kapitalom, vendar ne zanj, in želijo ustvariti delo, blaginjo, kakovost življenja in inovacije ter dokazati, da bi te vrednote morale biti in da so lahko del notranjega trga v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, največji dosežek Evropske unije je vzpostavitev enotnega trga. Prost pretok blaga, storitev, delovne sile in kapitala je gonilo inovacij in povečuje blaginjo 500 milijonov ljudi, ki živijo v Evropi.

Zaradi skupnega trga se je moja država pridružila EGS, enotni trg pa je razlog, da ostajamo del EU, toda v zadnjih letih se je osredotočenost EU oddaljila od dokončnega oblikovanja enotnega trga. Preveč časa in denarja se potroši za veličastne projekte, ki niso v korist ljudem, ki jih zastopamo. Mislim, da je čas, da se ponovno osredotočimo na enotni trg. Njegova širitev in uspeh sta ključna za naša gospodarstva. To je eno od redkih področij, kjer lahko EU zagotovi, in ne zavre, rast.

Komisarja bi prosil, naj bo drzen. Namesto da oblikuje več predpisov, ki umikajo delovna mesta iz londonskega Cityja, bi ga prosil, da se osredotoči na ustvarjanje konkurenčnega enotnega trga, ki ustvarja delovna mesta za Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Händel (GUE/NGL).(DE) Gospod predsednik, zakon o javnih naročilih in oddaja javnih naročil sta ključen del notranjega trga. Gospod Barnier, moj odziv na vaše pripombe o želji po spodbujanju socialnega vključevanja v tem okviru je, da sem slišal zelo malo o zaščiti socialnih pravic ali o zaščiti kolektivnih pogodb. To so nekatera temeljna pravila, ki jih, kot ste dejali, ne želite postaviti pod vprašaj. Če želimo zaščititi temeljna pravila, moramo v prihodnosti, med postopkom oddaje javnih naročil, zagotoviti, da se upoštevajo osnovni socialni standardi, da se ne spodkopavajo kolektivne pogodbe in da se prepreči uporaba poceni delovne sile. Vse to je del sodobnega zakona o javnih naročilih.

Rad bi pojasnil, da gospodarskim svoboščinam in svobodni konkurenci ne smemo več pripisovati večjega poudarka kot temeljnim socialnim pravicam. Ali želimo socialno Evropo ali pa želimo biti v stalnem sporu z ljudmi, ki se obračajo proč od Evrope, ker ne ščiti njihovih interesov.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Juvin (PPE).(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, gospodarska in socialna kriza našim državljanom vedno povzročita trpljenje in porodita dvom javnosti in naših gospodarstev.

Že tri leta obstajajo znatni dokazi, da se narodi, ki se spopadajo s težavami, radi zaprejo vase. Zdaj slišimo o številnih stiskaških ukrepih, naslednji trenutek pa o težavah pri potegovanju za javna naročila in sem ter tja o dvomih o sami koristnosti Evrope, kar smo ravnokar slišali v tem parlamentu. Na Evropo se kaže kot na krivca za krizo.

Toda gospe in gospodje, kriza je odgovorna za dvome. Vaše sporočilo, komisar, je, da se evropskim državljanom pove, da se je Evropa vrnila in da je njena naloga varovati jih.

V preteklosti je bila Evropa lahkoverna na področju zunanje trgovine. To se mora končati. Evropo je pogosto težko razumeti. Moralo bi jo biti lahko. Vsi smo odgovorni za regulativno dlakocepstvo, zaradi katerega ima Evropa sloves tovarne, ki po tekočem traku proizvaja zapletene podrobnosti. Evropa mora utelešati nenehno željo po poenostavitvi. Vse prepogosto je Evropa zbirka 27 pravil, ki si med seboj prevečkrat nasprotujejo. Evropa mora nadaljevati z usklajevanjem.

Nato bo prišel čas za pogovor o socialnem dampingu in davčnem dampingu med državami članicami, kajti kako mislimo kdaj doseči naš enotni trg, ko pa se predpisi še vedno tako zelo razlikujejo med državami članicami? Končno pa se Evropo pogosto dojema kot vir omejitev. Od zdaj naprej bi morala veljati za vir omogočanja.

Gospe in gospodje, komisar, kar zares želite – in to pozdravljam –, je vrniti enotni trg državljanom. To bo pomirilo njihove bojazni in jim dalo nove razloge za skupno življenje. Komisar, pri vzpostavitvi enotnega trga potrebujete politične in ne samo gospodarske temelje. Prepričan sem, da vas bo Parlament pri tem podprl.

 
  
  

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D).(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, enotni trg je bil ob ustanovitvi vir upanja za evropske potrošnike. Sčasoma pa so se pri njih pojavili resni dvomi o koristih, ki jih lahko prinese v njihovo vsakdanje življenje.

V mislim imam zlasti elektronsko poslovanje, ki se zaradi pomanjkanja zaupanja še vedno premalo uporablja. V mislih imam tudi pomanjkanje varstva potnikov in neskladnost s predpisi na tem področju v državah članicah. V mislih imam dejstvo, da še vedno potrebujemo evropski statut za vzajemne družbe in združenja potrošnikov. V mislih imam tudi popolno nepreglednost v sektorju finančnih storitev, vendar se zavedam, komisar, da neumorno delate na področju teh vprašanj.

Da bi povrnili zaupanje naših državljanov in končno zagotovili učinkovito delovanje tega enotnega trga, moramo sprejeti velikopotezne in ciljne ukrepe. To predlagamo v treh poročilih, o katerih razpravljamo danes. Zadovoljen sem zlasti z vključitvijo horizontalne socialne klavzule in klavzule o storitvah splošnega gospodarskega pomena, ki nam omogočata, da naredimo prvi korak v smeri bolj socialne Evrope. Naša dolžnost, dolžnost vseh nas tukaj, institucij – in zaupam v vas, komisar –, je hitra uvedba naših predlogov za enotni trg, ki deluje v imenu svojih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Gospod predsednik, če želimo oživiti evropsko gospodarstvo in okrepiti konkurenčnost v svetovnem okolju, mora biti naš cilj, da po 20 letih končno odstranimo vse ovire, ki malim in srednje velikim podjetjem preprečujejo predvsem razvoj njihovih poslovnih dejavnosti. Zato je treba dokončati uskladitev tehničnih in računovodskih standardov, spodbujati elektronsko poslovanje, povezati poslovne registre, izvesti medobratovalnost spletnih identifikacijskih sistemov in priznavanje kvalifikacij, dosledno odpravljati diskriminacijo podjetij na podlagi njihovega kraja izvora ter racionalizirati pogoje za udeležbo v javnih razpisih.

Akt za enotni trg trenutno vsebuje 50 točk, ki so nadvse ključne, in moramo jih uresničiti. Razlike v nacionalnih pravnih sistemih ustvarjajo birokratske ovire za podjetja, upočasnjujejo naložbe in omejujejo učinkovitost obsega in koristi sinergije, toda te razlike obstajajo celo na področjih, ki so že bila usklajena z direktivami, vendar so bile direktive nedosledno izvedene v državah članicah, zato ovire za poslovanje na enotnem trgu ostajajo. Kaj ne bi bilo bolje sprejeti ukrepov, ki omogočajo enotno pravno tolmačenje in enotno izvajanje v vseh državah, in omejiti direktive, ki omogočajo razlike v nacionalnem pravu?

Zelo cenim dejstvo, da si je komisar Barnier kot glavno prednostno nalogo zadal dokončno oblikovanje enotnega trga, in povsem ga podpiramo. Rada bi se zahvalila vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so bili vključeni in so sodelovali pri tem cilju.

 
  
MPphoto
 

  Louis Grech (S&D). – Gospod predsednik, maja 2010 je Parlament glasoval, da se enotni trg šteje za celosten, poenoten projekt, ob vzpostavljenem ravnovesju med odprtim gospodarstvom, naklonjenim malim in srednje velikim podjetjem, ter socialnimi in osnovnimi pravicami državljanov. To bi bilo treba vključiti v vso zakonodajo o enotnem trgu, pri tem pa ponovno pridobiti zaupanje državljanov.

Toda izvajanje in sprejetje mnogih odličnih predlogov iz različnih poročil in samega akta je težka naloga. Zagotoviti moramo, da se ponovno oživljen in opredeljen enotni trg uresniči in da se ne potisne na stranski tir. Na koncu so institucije tiste, ki morajo politično podpreti enotni trg in mu zagotoviti potreben zagon in vodstvo, ki ju včasih žal primanjkuje.

Glede na to torej predlagam, da bi morala biti ena od stalnih značilnosti foruma o enotnem trgu izvajanje letne ocene in revizije, da se preceni stanje enotnega trga, predvsem ali so bili cilji, opredeljeni v aktu, doseženi ali ne, s čimer bi evropske državljane prepričali, da enotni trg zares zastopa njihove interese in želje.

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Zwiefka (PPE).(PL) Gospod predsednik, enotni trg se je pred 60 leti morda res zdel kot neuresničljive sanje, toda danes je dejstvo in realnost v vsakodnevnem življenju skoraj 500 milijonov Evropejcev. Seveda smo po eni strani lahko ponosni, da je bila zamisel o Evropski uniji uresničena s tako odličnimi rezultati, toda po drugi strani se moramo zavedati, da se ta projekt dejansko ne bo nikoli zaključil, kajti svet gre naprej, Evropa se razvija in državljani Evropske unije bodo še naprej, še bolj, izkoriščali priložnosti, ki jim jih nudi enotni trg.

Akt za enotni trg, o katerem razpravljamo danes, in rezultati socialnih posvetovanj kažejo, da pri uskladitvi trga EU ne gre samo za gospodarske procese v širšem pomenu besede, temveč tudi za zakonodajne rešitve, ki naj bi navadnim državljanom pomagale v celoti izkoristiti priložnost, ki jo predstavlja notranji trg EU. Zato toplo pozdravljam predloge komisarja Barnierja, ki so tesno povezani z izboljšanjem pravne varnosti in delovanja načel mednarodnega zasebnega prava, kajti ponujajo praktične rešitve za težave, ki nastajajo zaradi mobilnosti državljanov. To so zadeve, ki na prvi pogled morda niso neposredno povezane z boljšim delovanjem prostega trga, vendar postajajo vse bolj problematične za navadne državljane in poslovneže, ki poslujejo zunaj nacionalnih meja.

Bolj učinkovito delovanje enotnega trga bo v določeni meri prisililo celotno Evropsko unijo, da razvije sodelovanje tudi na področjih civilnega prava in upravnega prava. Evropski trg se mora prilagoditi najnovejšim metodam, in to bo za nas vedno ustvarjalo nove izzive, povezane z njegovo posodobitvijo. Zato z velikim upanjem in navdušenjem pričakujem, da bodo uresničena načela, vsebovana v aktu za enotni trg.

 
  
MPphoto
 

  Evelyn Regner (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod Barnier, notranji trg leži v srcu Evropske unije in po več letih kaosa moramo vzpostaviti nov regulativni okvir za državljane, delavce, potrošnike in podjetja.

Čarobna beseda v vseh teh ukrepih je vključenost – vključenost civilne družbe, socialni dialog in dejavna uporaba horizontalne socialne klavzule skladno z načeli socialno tržnega gospodarstva. Mislim pa, da manjka predlog o čezmejnem prenosu kraja poslovanja delniških družb, kar je prava pomanjkljivost notranjega trga. Sedanje razmere vodijo v negativno konkurenco med sistemi. To ni dobro za podjetja niti za njihove zaposlene.

Gospod Barnier, videli smo, da ste zelo delovni in da ste pripravljeni predstaviti široko paleto predlogov. Prosim, lotite se tudi te teme.

 
  
MPphoto
 

  Regina Bastos (PPE).(PT) Gospod predsednik, poročila, o katerih razpravljamo – in poročevalcem čestitam –, krepijo niz pobud za oživitev notranjega trga. Rada bi poudarila zavezo, ki jo je izkazala Komisija, zlasti komisar Barnier, ki se mu zahvaljujem, in pozitiven odziv tega parlamenta prek Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov na to, da se da prednost konkurenčnosti in tržni dinamiki, temeljnemu stebru strategije Evropa 2020.

Evropejci in podjetja upajo na učinkovite spodbujevalne ukrepe, da lahko evropsko gospodarstvo ponovno začne rasti. Upajo na večjo zaposlenost in se veselijo večje blaginje. Kot je izpostavil komisar, bo odpiranje trgov za naša podjetja z odstranjevanjem ovir in težav zagotovilo zelo posebno pomoč in edinstveno priložnost, da podjetja izvajajo svoje poslanstvo kot gonilna sila našega gospodarstva. Ukrepi, ki so namenjeni zmanjšanju upravnega in birokratskega bremena za mala in srednje velika podjetja, olajšanju njihovega dostopa do kreditov in trga storitev ter spodbujanju evropskega patenta in priznavanju kvalifikacij, so ključni. Razvoj elektronskega poslovanja je pomemben, da se izboljša zaupanje potrošnikov in podjetij v tovrstno trgovino; osredotočenost na inovacije je ključna za močno, trajno rast; pobuda za socialno podjetništvo pa je bistvena za oblikovanje inovativnih podjetniških projektov za socialno vključenost.

To je nekaj ukrepov, ki bodo zagotovili ta velikopotezen projekt za dokončno vzpostavitev, poglobitev in popolno izkoriščanje enotnega trga v korist Evropejcev. Na koncu pa se je državam članicam podalo pomembno priporočilo, da podvojijo svoja prizadevanja za izboljšanje prenosa in izvajanja zakonodaje o notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Castex (S&D).(FR) Gospod predsednik, komisar, nedvomno se zavedate, da so se temeljite razprave, ki so potekale v tem parlamentu o vašem sporočilu, vrtele okrog vloge javnih storitev in tega, kako so te vključene v zakonodajo.

Uspelo nam je oblikovati kompromis, ki vas poziva, da greste dlje od vašega predloga 25, in pozivamo vas, da greste dlje od samega sporočila, ki ne bi izpolnilo pričakovanj in potreb zainteresiranih strani, uporabnikov in vseh strani, vpletenih v javne storitve, poleg tega pa niti ne bi izpolnil ciljev, ki jih določate.

Evropska unija mora poslati jasno in nedvoumno sporočilo o javnih storitvah. Za to moramo vzpostaviti ustrezen pravni okvir, najsi se sestoji iz uredbe ali direktive. Lizbonska pogodba nam zagotavlja pravne temelje za to. Vi jih morate spremeniti v zakonodajni predlog. Prepričana sem, da vam bo Parlament pri tem sledil.

 
  
MPphoto
 

  Małgorzata Handzlik (PPE).(PL) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rada čestital poročevalcem za zelo dobro opravljeno delo. Vsi se strinjamo z izjavo, da Evropska unija potrebuje enotni trg, ki deluje bolje, zato sem pozdravila predloge o njegovi poglobitvi in izboljšanju. Ne bi želela, da se v razpravi o poglobitvi notranjega trga ne omenja največji in najbolj velikopotezen načrt – načrt, ki pa kljub mnogoletnemu delu ni uresničen – načrt o oblikovanju enotnega trga za storitve. Evropska komisija je predlagala mnoge velikopotezne in nove zamisli za poglobitev tega trga. Te so koristne in potrebne za učinkovito delovanje trga, vendar bi rada pozvala tudi k nadaljevanju in krepitvi načrtov, ki še vedno ne služijo povsem državljanom in podjetjem.

Direktiva o storitvah je ena od prvih stopenj odpiranja storitvenega sektorja, vendar ne smemo nehati pri tem. Izkušnje, ki smo jih pridobili pri pripravi direktive o storitvah, bi morali uporabiti, da odstranimo druge ovire in poenostavimo obstoječe predpise. Mnogi sektorji ostajajo zaprti, mnoge prakse v naših državah članicah ovirajo prost pretok storitev, vodilna pobuda direktive o storitvah – enotne kontaktne točke – pa ne deluje v celoti.

Komisar, po mojem mnenju mnoge pobude akta za enotni trg ne bodo prinesle pričakovanih koristi, če ne izboljšamo enotnega trga za storitve. Učinkovita uresničitev številnih pobud akta je odvisna od učinkovitega delovanja trga za storitve. Zadostuje, da omenimo priznavanje poklicnih kvalifikacij, elektronsko poslovanje in boljše pogoje za mala in srednje velika podjetja, čeprav je seznam seveda mnogo daljši. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj dosledno odpira storitveni sektor kot temelj uspeha drugih pobud akta za enotni trg.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, profesor Mario Monti, čigar liberalno kulturo se spoštuje in vanjo nikoli ne dvomi, v svojem poročilu o domačem trgu pravi, da je treba vzpostaviti ravnovesje med trgom, njegovimi pravili in pravicami ljudi, ki živijo in delajo na tem trgu. Tako pravi, ker je prepričan, da je socialna kohezija pomemben dejavnik v konkurenci, in ker kot mi meni, da se ne sme nikoli postavljati pod vprašaj dostojanstva ljudi, ne kot državljanov niti, seveda, kot zaposlenih.

Zato je pomembna socialna klavzula. To je instrument, ki ga podpira prevladujoča večina v tem parlamentu, zato prosimo vas in predsednika Barrosa, da jo vključite v vse zakonodajne akte, ki urejajo notranji trg. Samo tako, prek okrepitve vloge in prispevka posameznih delavcev, bo trg dosegel svoj potencial.

 
  
MPphoto
 

  George Sabin Cutaş (S&D).(RO) Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcem za kakovostno delo, zlasti gospodu Camposu, in za pripravo velikopoteznih predlogov za odziv na izziv uskladitve dveh na videz nasprotujočih si ciljev: ponovnega zagona enotnega trga in povrnitve zaupanja evropskih državljanov v ustrezno delovanje trga.

Kolikor vidim, mora akt za enotni trg zajemati dosleden, uravnotežen sveženj ukrepov skladno s poročiloma gospoda Grecha in Montija, ki bo postavil temelje za Evropo dodane vrednosti tako za državljane kot za podjetja.

Skrbi in pravice državljanov morajo biti v središču ukrepov za ponovni zagon in okrepitev notranjega trga. V tem pogledu pozdravljam predlog o listini državljanov na ravni EU, ki bo v več jezikih zagotovila informacije o pravici do življenja in dela v kateri koli državi članici.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na postopek „catch the eye“. Žal imam na seznamu okoli 18 imen, zato ne bodo vsi prišli do besede, ker nimamo dovolj časa. Vendar bom poskusil čas razdeliti pošteno in enakomerno.

 
  
MPphoto
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE).(HU) Gospod predsednik, notranji trg usmerjajo mnogi dejavniki, ki so enako pomembni. Težavo na ravni EU povzroča pomanjkanje celovite platforme, to pa tudi povzroča priložnost za rast. Omenjena tri poročila so upoštevala te pomanjkljivosti in jih tudi odlično opredelila. Toda zgolj opis pomanjkljivosti ne bo spodbudil zainteresiranih strani. Predlagala sem številne spremembe osnutka poročila, med drugim glede reševanja določenih nerešenih vprašanj, povezanih s prostim gibanjem delavcev. Poleg tega bi moral enotni trg vsem podjetjem koristiti enako. Tu imam v mislih predvsem mala in srednje velika podjetja. Bolj intenzivna gospodarska rast v EU se lahko doseže samo z odpravljanjem ovir notranjega trga. Z drugimi besedami, integrirani trg je lahko gonilo inovacij v prihodnosti. Čestitam poročevalcem, zahvaljujem se komisarju Barnierju za njegovo delo in čestitam madžarskemu predsedstvu. Hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Gospod predsednik, pogosto se zgodi, da prizadevanja za ohranitev enotnega trga potekajo na račun socialnih pravic in skladnosti z določenimi nacionalnimi tradicijami na trgu dela. Zdaj pa se enotni trg spopada še z drugo težavo, saj gospodarska kriza meče senco na možnosti nadaljnjega uspešnega razvoja tega trga. Vendar se mi zdi nujno, da se v zakone, ki veljajo za enotni trg, vključi socialni element, tako da bo politika zares usmerjena v državljane in da se zagotovi kohezija prek spoštovanja socialnih pravic in pravic delavcev.

Skupaj si moramo prizadevati, da enotni trg in njegovo delovanje koristita tako državljanom kot podjetjem, s čimer prispevata k skupnemu povečanju evropske konkurenčnosti. Sprejete pravne ukrepe moramo usmeriti v izpolnjevanje ciljev, kot sta stabilna in odgovorna politika o plačah ter ustrezna zastopanost žensk na vodilnih položajih.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, pri obravnavi poročil Evropske unije ne smete nikoli zaupati nalepki in morate vedno pogledati, kaj vsebuje paket. Zdi se, da ta poročila govorijo o enotnem trgu, trgovini in prenosu delovnih mest iz gospodarstev z visokimi plačami v gospodarstva z nizkimi plačami. Toda en poročevalec ni izpustil priložnosti za še eno pretvezo za še dodatno priseljevanje – ne le v Evropi, temveč jasno namiguje na priseljevanje iz krajev zunaj Evrope.

Poročilo gospoda Correie de Camposa omenja pritok visokokvalificiranih delavcev in sezonskih delavcev – ki ponavadi ne slovijo po preobilici kvalifikacij – kot koristnega za evropsko gospodarstvo. Ljudje se ne obravnavajo kot človeška bitja, temveč kot mobilni proizvodni dejavniki. Če pripeljemo kvalificirane delavce iz tretjega sveta, bomo revne države oropali ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti izgubiti.

Poleg tega, če v Evropo pripeljemo ljudi iz tretjega sveta, z njimi pripeljemo tudi del tretjega sveta. Ne moremo jih spremeniti v nove Evropejce s tem, ko nanje prenesemo malce kulturnosti. Ljudje niso produkt različnih kultur; različne kulture so produkt različnih ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, strinjam se s smernicami, ki so opredeljene v tem pomembnem sporočilu, ki ga je pripravila Evropska komisija v odgovor na poročilo gospoda Montija iz lanskega maja.

Upravljanje in partnerstvo sta dva ključna vidika za oživitev trga. Če mu želimo omogočiti, da postane vse bolj učinkovit in konkurenčen, potrebuje trdno politično vodenje in vodstvo na visoki ravni. To se doseže tudi tako, da se celotni evropski sistem naredi bolj demokratičen. Stališča, odločitve in akti, ki jih sprejmemo, morajo biti posledica izjemno usklajenega sodelovanja med različnimi evropskimi institucijami.

Poleg tega je mogoče vlogo Parlamenta pri pripravi zakonodaje o enotnem trgu dodatno okrepiti. Lizbonska pogodba je že veliko prispevala v tej smeri; vzpostavila je namreč nova pravila, da zagotovi večje pristojnosti Parlamenta, vendar samo to ni dovolj. V mislih imam predvsem tiste dokumente, o katerih je Parlament izrazil trdno, vendar jasno stališče, ki se razlikuje od stališča Sveta in vlad držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Stihler (S&D). – Gospod predsednik, razprava je ključna, kajti če bomo dosegli bolj učinkovito delovanje enotnega trga, lahko ustvarimo gospodarsko rast, ki načeloma vodi k ustvarjanju delovnih mest. Vesela sem bila doseženega kompromisa o socialni klavzuli. Ravnovesje med trgom in našimi socialnimi vrednotami je ključno; če bi izgubili to načelo, bi bilo to izjemno škodljivo.

Digitalno agendo mnogi žal vidijo kot nebistveno, čeprav številne države članice napredujejo. Če države članice ne bodo izvedle te agende, bo trpela konkurenčnost celotne EU. Kakšen pritisk se lahko prenese, da se zagotovi, da noben državljan EU, ne glede na to, kje živi, ne zaostane za to digitalno revolucijo, ki nas obkroža?

Glede javnih naročil pa pozdravljam predloge Komisije. Toda kako lahko zagotovimo, da so inovativna javna naročila v središču naše agende?

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, zamisel, da morajo Evropejci ustvariti večjo zaposlenost ali več delovnih mest, je za nas temeljna. Predvsem je treba razumeti, da morajo biti državljani v središču pobude, bodisi s stališča pravic potrošnikov ali na ravni komunikacijskih strategij ali avtorskih pravic ali izboljšanja okolja za čezmejno poslovanje malih in srednje velikih podjetij, ki so hrbtenica vsakega gospodarstva.

Pospešiti moramo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi povečali mobilnost, upoštevajoč kolektivne pogodbe. Ključen pomen pripisujem tudi izvajanju nekaterih zakonov v vseh državah članicah, ustreznemu socialnemu varstvu – ponavljam, socialnemu varstvu – in boju proti socialni izključenosti.

Gospod predsednik, na koncu bi rad povedal, da bo vključitev teh elementov v evropski okvir kvalifikacij prinesla pravo korist za državljane kot tudi učinkovit mehanizem za mobilnost delovne sile.

 
  
MPphoto
 

  María Irigoyen Pérez (S&D).(ES) Gospod predsednik, komisar, zahvaljujem se vam za vaše besede in strinjam se z vami, da moramo prisluhniti našim državljanom in povrniti njihovo zaupanje v evropski projekt. Danes bi torej lahko bil velik dan za Evropo in evropsko socialno vključevanje. S sprejetjem teh poročil se ne le pomikamo proti oživitvi enotnega trga, ki je ključen element pri spopadanju s sedanjo gospodarsko krizo, temveč odgovarjamo tudi na zahteve državljanov, ki se želijo pomakniti v smeri večje Evrope in okrepiti socialne pravice.

Evropa se mora odzvati na nove svetovne izzive in spremeniti evropsko gospodarstvo v izjemno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter spodbujati opazno rast s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti. Toda ta cilj mora temeljiti na vključitvi socialne klavzule v vso zakonodajo, povezano z notranjim trgom, pri čemer morajo biti državljani središče naše pozornosti in najpomembnejši, kar bi okrepilo njihove socialne pravice.

Na koncu bi prosila Komisijo, da čim prej predstavi te predloge.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, nedvomno je bil enotni trg zelo pomemben za države članice pri napredku, ki so ga dosegle v gospodarskih zadevah. V prihodnosti bo bolj pomemben, zlasti za države, kot je moja, ki se trudijo iziti iz gospodarske recesije.

Kolikor vidim, zahteva enotni trg dvoje: prvič, večjo ozaveščenost v javnosti in zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji, kar zadeva njegov potencial, in drugič, odpraviti moramo ovire za njegov napredek.

Prvič, za razvoj elektronskega poslovanja je visokohitrostno širokopasovno omrežje nedvomno osnovni pogoj. Drugič, kot enotni trg v Evropi je za energijo nadvse ključno evropsko superomrežje, ki je dolgoročen projekt. Tretjič, na področju inovacij bomo potrebovali evropski patent, ki ga je omenila gospa Győri, v okviru tesnejšega sodelovanja, in tudi centre odličnosti na univerzah, ki se ocenjujejo neodvisno.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, izkušnje so pokazale, da ni ravnovesja med konkurenco ter zaščito socialnih pravic in pravic delavcev. V imenu liberalizacije enotnega trga imamo danes številnejše privatizacije, večjo brezposelnost, ki je posledica le-tega, bolj negotovo delo in v mnogih primerih slabše storitve za potrošnike. Obstajajo pomembni primeri, tudi v moji državi, na Portugalskem, ki so posledica širjenja liberalizacije v prometu, poštnem in komunikacijskem sektorju, kjer so storitve zdaj slabše, zaposlenih manj ljudi in delovna mesta bolj negotova. Zato pravimo, da je pomembno zagovarjati socialno klavzulo v vseh teh procesih. Glavna težava je, da je ne spoštujejo ne vlade ne sama Komisija ali Svet, kar je bilo jasno razvidno iz posvetovanj Sveta 25. marca.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Gospod predsednik, trdno verjamem, da sta ozaveščenost in zaupanje državljanov ključnega pomena za uspeh enotnega notranjega trga. To seveda med drugim predvideva komunikacije, ki so dostopne in razumljive državljanom. Komisijo bi rada ponovno pozvala, naj resno razmisli o tem, kako bo pojasnila svoje načrte državljanom. Javno posvetovanje o dokumentu o enotnem notranjem trgu je pokazalo, kaj želijo ljudje in kaj so po njihovem mnenju glavne šibke točke evropskega povezovanja. Večina jih je označila predlog številka 48 kot glavno prednostno nalogo, skladno s katero se Komisija obvezuje, da bo okrepila posvetovanje in dialog s civilno družbo. Zatem bo posvetila posebno pozornost stališčem potrošnikov pri pripravi zakonodaje. Upam, da bodo rezultati javnega posvetovanja v tem primeru vključeni v enačbo.

Na koncu bi se rada zahvalila in čestitala vsem poročevalcem, vam, komisar, pa želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

 
  
MPphoto
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospod predsednik, čas je, da se realno gospodarstvo ponovno postavi v središče evropske agende in da se povrne zaupanje državljanov v naš skupni trg. Ponoven zagon enotnega trga je zgodovinska priložnost, da se Evropa ponovno loti dela. Izkoristimo jo.

Najbolje je prizadevati si za socialno Evropo z ustvarjanjem delovnih mest, in ravno za to gre pri aktu za enotni trg. Zato sem poskušala preprečiti, da bi razvrednotili ta pomemben akt ter okrepili evropsko konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu in ustvarili delovna mesta. Uprla sem se poskusom, da bi uvedli nepotrebne predpise in dodatno birokracijo ali vprašanja, kot je socialna klavzula. Podprla sem doseženo soglasje, da bi Komisija imela široko pooblastilo za nadaljevanje.

Zdaj je čas za ukrepanje. Vse institucije EU, zainteresirane strani in Svet bi morali prevzeti svoj del odgovornosti za napredek pri izvajanju vprašanj, kot so blagovni sveženj, direktiva o storitvah in akt za mala podjetja, ter za okrepitev zaupanja v elektronsko poslovanje.

Nenazadnje upam, da bo tudi trgovina na drobno, ki je temelj evropskega gospodarstva, uvrščena visoko na politični agendi.

 
  
MPphoto
 

  Sylvana Rapti (S&D).(EL) Gospod predsednik, komisar, ali se zavedate, da je prihodnost Evrope v vaših rokah? Mislim, da je današnja razprava izjemno pomembna za prihodnost Evropske unije, prihodnost evropskih državljanov in prihodnost evra. Evropski državljani v 27 državah članicah izjemno težko prenašajo in razumejo varčevalne ukrepe, ki so jim bili naloženi, če ne razumejo vrednosti in pomena notranjega trga. Zato mislim, da bo ta razprava odločala, ali bo 20. obletnica enotnega trga naslednje leto praznovanje ali pogreb.

Mislim, da državljani, podjetja in upravljanje tvorijo trikotnik. Ta trikotnik mora biti enakokrak. V sedanjem stanju je stranica državljanov izjemno šibka. To je mogoče popraviti samo s horizontalno socialno klavzulo, zato smo jo zahtevali in zato si prizadevamo doseči kompromis. Za konec naj povem, da je gospod Delors dejal, da se nihče ne more zaljubiti v notranji trg. Narediti ga morate takšnega, da bo to mogoče.

 
  
MPphoto
 

  Michel Barnier , član Komisije.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem hvaležen vsem vam za kakovostne govore o številnih stališčih. Z veliko pozornostjo sem prisluhnil vsemu, kar ste imeli povedati, izražanju vaše pozornosti in tudi na splošno – in tega se zelo zavedam, saj to potrebujemo – izražanju vaše spodbude in podpore našemu pristopu.

Ponovno bi se rad zahvalil vašim trem poročevalcem, gospe Kalniete, gospodu Buşoiju in gospodu Correii de Camposu, gospodu Kožušníku pa bi rad povedal, da je upravičeno poudaril osrednjo vlogo gospoda Harbourja v tej razpravi, saj ni bilo samoumevno, da bo lahko 11 odborov, in rad bi se zahvalil poročevalcem, ki so govorili, sodelovalo. Ta celosten ali globalen pristop sta priporočila gospoda Grech in Monti, vzporedno s tem, gospe in gospodje, pa je Komisija pod vodstvom predsednika Barrosa opravila enako delo. Z drugimi 12 komisarji smo sodelovali, da bi sestavili teh 50 predlogov in naslednji teden končno opredelili 12 vzvodov za posodobitev enotnega trga in 12 simboličnih predlogov za te vzvode.

Gospod Zwiefka je ravnokar govoril o utopiji, spominjajoč se ustanovitvenih očetov. Spomnim se, kaj je eden od njih, gospod Jean Monnet, dejal, ko je bil narejen prvi korak k enotnemu trgu in sta bila prvič združena premog in jeklo leta 1950. Dejal je: „Nisem ne pesimističen ne optimističen, sem zgolj odločen.“ Mislim, gospe in gospodje, da je sedaj – in zdaj se ponavljam –, ko pozorno prisluhnete javnosti in slišite njihovo jezo, zaskrbljenost, ko vidite, koliko jih trpi, ko vidite pomanjkanje delovnih mest in rasti, čas za ponovno odločnost, zlasti na področjih gospodarstva in rasti. Poleg tega je gospa Thun ravnokar omenila to evropsko odločnost. Mislim, da je zaradi izjemno konstruktivnega dela, ki ste ga opravili skupaj z različnimi odbori in skupinami, zelo pomembno, da boste lahko kmalu – vsaj upam, da boste lahko – z glasovanjem izkazali to odločnost, ki jo bosta morala upoštevati Svet in tudi Komisija. V vsakem primeru sem zaradi podpornega dela, ki ste ga opravili skupaj, prepričan v lastno odločnost in zagotovilo mi je dal uspeh javne razprave, ki že štiri mesece poteka o aktu za enotni trg, saj smo prejeli, kolikor se spomnim, 850 prispevkov, in tudi dejstvo, da je sam Evropski svet nakazal svojo podporo našemu pristopu.

Tako bo Komisija opredelila predloge, za katere se je obvezala zagotoviti besedila v naslednjih 12 mesecih, in upam, da bomo Svet, Parlament in Komisija ta besedila lahko izvedli v letih 2011 in 2012.

Gospe in gospodje, kot lahko vidite, v Komisiji na podlagi vaše zakonodaje pripravimo mnogo predpisov. Tisti, ki jih sedaj pripravljam o naukih, ki jih moramo potegniti iz finančne krize, so reaktivni ali preprečevalni predpisi. Pri aktu za enotni trg pa je naš cilj oblikovati proaktiven in dinamičen predpis in spremeniti ta notranji trg, kot sta priporočila gospod Juvin in gospa Auconie, v to, kar bi moral biti: prostor priložnosti, in ne prostor omejitev, kot ga vidijo mala in srednje velika podjetja ter državljani.

Državljani so potrošniki, in mi si bomo prizadevali zagotoviti varnost proizvodov, ki jih uporabljajo, ter odpraviti vse diskriminatorne ovire. Državljani so delavci, in mi si bomo prizadevali za priznavanje poklicnih kvalifikacij in spoštovanje socialnih pravic tistih, ki delajo v drugi državi. To sta priporočili gospa Jaakonsaari in gospa Gebhardt. Državljani uporabljajo javne storitve. Ta pomislek ste mnogi izrazili, zlasti gospod Triantafilidis, poleg tega pa priporočam, da gospa Castex, ki je malo prej govorila, pazljivo prebere – kar je nedvomno že naredila – predlog kolega gospoda Almunie o reviziji svežnja Monti-Kroes. Mislim, da vsebuje nove in odprte odgovore o kakovosti in dostopu do javnih storitev. Poleg tega so državljani varčevalci in posojilojemalci, in jaz sem samo očrtal določbe o enotnem integriranem hipotekarnem trgu.

Poleg državljanov tudi podjetja ustvarjajo delovna mesta. O potrebi po konkurenčnosti v primeru malih in srednje velikih podjetij so ravnokar govorili gospod Creutzmann, gospod Karas in gospa Corazza Bildt. Prizadevali si bomo za ugodnejše računovodske in davčne pogoje, za napredek na področju inovacij, patentov in avtorskih pravic, kar je omenil gospod Manders, za dostop do naložb in tudi, verjemite, za zasebno-javna partnerstva. Gospe Vergnaud bi se rad zahvalil za podporo, ki jo je izkazala našemu projektu o koncesijah.

Izboljšati moramo upravljanje notranjega trga. Gospod Schwab je ravnokar dejal nekaj zelo pomembnega o odpravi predalčkanja in temu sem se poskušal posvetiti s kolegi znotraj Komisije. Ta odprava predalčkanja se nanaša na oceno različnih direktiv.

Kot že veste, trenutno izvajam oceno direktive o storitvah, ki sta jo ravnokar omenili gospa Handzlik in gospa Roithová, po posameznih državah in storitvah, in vidim jasne dokaze o predalčkanju. Včasih pride do učinka harmonike za posameznega delavca, inženirja ali arhitekta pri uporabi direktive o storitvah, direktive o poklicnih kvalifikacijah in direktive o elektronskem poslovanju.

Gospod Schwab, želim si prizadevati za potrebno odpravo predalčkanja.

Gospod Løkkegard in gospod Grech sta omenila tudi komunikacijo. Pred komunikacijo moraš nekaj narediti in ko nekaj narediš, moraš to tako pojasniti, da državljani razumejo, kaj je bilo narejeno. Zato v celotnem sistemu notranjega trga pripisujem velik pomen tistim orodjem, ki približujejo Evropo njenim državljanom: sistemu Solvit, ki začenja dobro delovati, informacijskemu sistemu za notranji trg (IMI), enotnim kontaktnim točkam, Vaši Evropi in forumu, ki ga je omenil gospod Grech, da se izboljša dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi in civilno družbo.

Na koncu, gospod predsednik, bi rad vse spomnil na nekatera prepričanja, ki so me vodila skozi mandat, ki mi je bil zaupan ob vaši podpori.

Naj začnem s svojim temeljnim prepričanjem, kajti govorimo o gospodarstvu in zaposlovanju. Gospe in gospodje, preostali svet ne čaka ob strani na nas. Na nekaterih področjih napreduje mnogo hitreje kot mi. Ne smemo si dovoliti, da stojimo ob strani in smo gledalci lastne prihodnosti. Mi Evropejci moramo biti gonilna sila naše prihodnosti. Poleg tega je glavna utemeljitev, gonilna sila, ki nas sili, da sami oblikujemo svojo prihodnost, enotni trg. Pred nekaj dnevi sem bil na Kitajskem. Tam nas spoštujejo, ker zastopamo trg s 500 milijoni potrošniki in državljani. Nadaljujmo s prizadevanji za združevanje sredstev in okrepimo naše jedro – enotni trg.

Enotni trg je temelj, platforma našega gospodarstva. Če bo deloval učinkovito, bo vse, kar gradimo na njem v smislu zasebnih pobud za podjetja ali lokalnih, nacionalnih in evropskih javnih in zasebnih pobud, delovalo bolje. Zakaj, na primer, se borimo za oživitev patentov, ki so bili na mrtvi točki zadnjih 30 let? Razlog je v tem, da so bile vse javne in zasebne pobude na področjih inovacij in ustvarjanja oslabljene, resno oslabljene, ker nimamo evropskega patenta ali ker naši patenti stanejo 10-krat več kot ameriški, zato mora platforma delovati učinkovito. To je srž problema in ko do tega pride, bomo lahko učinkoviteje oblikovali več pobud na njenih temeljih.

Moje drugo glavno prepričanje je, da je prišel čas za prizadevanja v smeri obnovljene rasti. Tu bi rad izrazil svoje strinjanje z gospo Turunen, ki je ravnokar pozivala k različni vrsti rasti. Rast, ki bo izhajala iz krize, in tu ima gospa Turunen prav, se mora razlikovati od prejšnje rasti, večjo pozornost mora nameniti naravnim virom, naravnim okoljem, ki niso ne brezplačni ne neizčrpni, in te cilje bomo vključili predvsem v novi kodeks ali nove predpise o javnih naročilih kot tudi obdavčitvi, ki morajo imeli vlogo pri doseganju okolju prijaznejše rasti.

Moje tretje prepričanje, gospe in gospodje, je, da trajnostna gospodarska uspešnost ne more obstajati brez inovacij ali socialne kohezije. To je dinamični kompromis, ki ga je omenil gospod Canfin in priporočil gospod Monti, tudi na področju obdavčitve. Tako gospod Canfin kot gospod Cofferati sta omenila to temo in gospa Toia je ravnokar omenila temo, ki bo vključena v predloge za akt za enotni trg, namreč razvoj sektorja, v katerega verjamem, sektorja socialnega gospodarstva.

Moje četrto prepričanje, ki ga ponavljam, je, da mora vsako naše ozemlje, naj je še tako šibko ali oddaljeno od Bruslja, odigrati svojo vlogo, če želimo dobiti boj za konkurenčnost. Vsako podjetje lahko dobi svojo bitko, tudi najmanjša, in pri tem jim moramo pomagati. Končno pa lahko vsi naši državljani, tudi najšibkejši, ki so včasih izključeni zaradi invalidnosti, dobijo svoje bitke za konkurenčnost, pod pogojem, da imajo dovolj spodbude in podpore.

Moje peto prepričanje je, da mora biti, glede na to, kaj se dogaja v preostalem svetu, naš cilj, in pri tem vztrajam, to, da smo akterji in ne gledalci. Poleg tega se ne smemo sprijazniti, da je Evropa celina potrošnje. Evropa mora biti še naprej celina proizvodnje, ne samo storitev, temveč območje, kjer ohranjamo temelj proizvodnje, kar je tudi cilj številnih predlogov, ki jih bomo podali o dolgoročnih naložbah.

Spoštovani poslanci, predstavil sem vam, kaj je bil moj dvojni cilj, ko sem postal komisar. Ni se spremenil in ostal bo enak do konca mojega mandata. Finančne trge, ki jih potrebujemo, bomo vrnili v službo realnega gospodarstva in ne obratno, kot je bilo v zadnjih 15 letih. Niso podjetja tista, ki morajo delati za trge, temveč morajo biti organizirani finančni trgi, ki so bolje urejeni in nadzorovani, v službi realnega gospodarstva. Naš cilj je, da realno gospodarstvo, namreč velik enotni trg, vrnemo v službo rasti in napredka človeštva. Naslednji teden morate prebrati – morda ni popoln in nedvomno ga je mogoče izboljšati – osnutek akta o enotnem trgu, ki ga je predlagala Evropska komisiji v luči vaših razprav in tudi v luči tega dvojnega cilja: da vrnemo trg v službo gospodarstva in da vrnemo gospodarstvo v službo rasti in napredka človeštva.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. (HU) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem, ki so danes sodelovali v razpravi. Zame je to izjemno pomembno iz dveh vidikov. Po eni strani ste potrdili prepričanje madžarskega predsedstva, da igra notranji trg veliko vlogo pri dolgo pričakovanem spodbujanju gospodarske rasti v Evropski uniji in pri zagotavljanju, da lahko končno ponovno ustvarimo nova delovna mesta. Druga velika korist te razprave je, da je bilo izraženih zelo veliko misli in zamisli, ki jih bomo lahko vključili tudi v delo Sveta. Komisija je že dokončala dobršen del naloge. Seveda tudi njih čaka še veliko dela. Svet želi kasneje pri sprejemanju posebne zakonodaje izjemno tesno sodelovati s tem parlamentom. Zahvalo si torej zaslužijo vsi, ki so pomagali v tem postopku do zdaj, bodisi kot poročevalci ali člani Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, in na katerih vključenost računamo tudi v prihodnosti.

Kot je bilo že mnogokrat omenjeno, je madžarsko predsedstvo zagovarjalo cilj močne Evrope. To je tudi moto madžarskega predsedstva. Poleg tega vedno pravimo, da imamo v mislih močno Evropo, ki državljane, ljudi, umešča v središče svojih politik, in na to ne smemo pozabiti tudi, ko obravnavamo enotni trg.

Rada bi ločeno obravnavala nekatera vprašanja, o katerih se je največ razpravljalo. Prvo so razmere malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ti so dejansko ključni akterji na notranjem trgu in zato nameravamo storiti vse, da bodo upoštevana. To delno pomeni, da bodo imela mala in srednje velika podjetja lažji dostop do financiranja, manjša upravna bremena in poenostavljen dostop do javnih naročil. Velik pomen pripisujemo pregledu akta za mala podjetja, ki bo maja na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost. Nameravamo tudi sprejeti sklepe o tej temi.

Druga takšna tema je digitalna agenda. Tudi o tem je bilo veliko povedano na današnji razpravi. Vsi vemo, da obstaja ogromen neizkoriščen potencial na tem področju. Izboljšati moramo možnosti in pogoje brezpapirne uprave in poslovnih transakcij. To naj bi dosegli s pobudami elektronskega poslovanja in e-uprave, vendar v širšem smislu mislim, da je cilj direktive o pravicah potrošnikov tudi spodbujati čezmejne transakcije na podlagi enega sklopa evropskih pravil. Tu bi lahko omenila izvajanje direktive o storitvah, ki vpliva na znaten del notranjega trga, čigar bistveni element je poenostavljena elektronska uprava.

Tretja točka, ki bi jo rada omenila, je, da je dokončno oblikovanje notranjega trga po mojem mnenju nepredstavljivo brez grajenja in dokončanja energetske in prometne infrastrukture. Madžarsko predsedstvo je že posvetilo posebno pozornost izvedbi enotnega energetskega trga v prvih treh mesecih. Med razpravo je več poslancev omenilo tudi infrastrukturne obveznice. Z zanimanjem pričakujemo izid javnega posvetovanja o tem. Tudi varstvo intelektualnih pravic je vprašanje, ki smo mu do zdaj posvetili veliko pozornosti. V uvodu sem omenila tudi evropski patentni sistem in verjamem, da bomo po začetku okrepljenega sodelovanja lahko skupaj oblikovali njegovo vsebino in da bomo glede izvedbenih pravil lahko dosegli največji možni napredek v Svetu za konkurenčnost meseca maja. Poleg tega upam, da obstaja vsaj možnost, da bomo lahko dosegli sporazum.

Na koncu bi rada obravnavala socialne vidike. To vprašanje je tudi v današnji razpravi zbudilo največ zanimanja in sprožilo največ čustev tudi v dvorani. Mislim, da je o tem potekala zelo živahna razprava v Komisiji in tudi v tem parlamentu, in prepričana sem, da bo tako tudi v Svetu.

Kot sem že dejala, potrebujemo močno Evropo, ki ima v središču človeški dejavnik. Mislim, da to jasno kaže na madžarski pristop k temu vprašanju, toda to lahko storimo le na usklajen način in ob upoštevanju vseh vidikov. To pomeni, da če v samo središče uvrstimo človeški dejavnik, je ustvarjanje delovnih mest gotovo najpomembnejša naloga, kajti če lahko zagotovimo, da lahko dela vsak, ki to želi, mislim, da je to največ, kar lahko ponudimo našim državljanom.

Druga zadeva, ki se je vsi zavedamo, pa je, da je bil evropski socialni model, evropsko socialno tržno gospodarstvo, na preskušnji. Naš skupni interes je to zaščititi. Seveda ne obstaja enoten model v vseh 27 državah članicah, saj ga izvajamo različno. Biti moramo tudi realni. Ta model je bil preizkušen: konkurenčnost EU, konkurenčnost držav članic sta odvisni od tega, ali lahko ta socialni model prilagodimo izzivom 21. stoletja. Zato ga ne smemo obravnavati kot nedotakljivega, temveč kot nekaj, kar branimo s skupnimi prizadevanji, obenem pa prilagajamo 21. stoletju.

Končno pa je bila pogosto omenjena tudi mobilnost. Mislim, da bomo lahko na tem področju najhitreje in najbolj preprosto dosegli napredek, in vsekakor bi radi sprejeli sklepe o tem v Svetu za konkurenčnost meseca maja.

Na koncu naj povem, da namerava madžarsko predsedstvo zagotoviti čim večjo možno prepoznavnost enotnega trga in da smo pripravljeni sprejeti zaveze na najvišji ravni. Pri tem računamo na člane in predsednika Komisije kot tudi na poslance in predsednika Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Sandra Kalniete, poročevalka.(LV) Gospod predsednik, za zaključek te zelo plodne razprave bi rada poudarila, da je ta razprava pokazala, da se poslanci Evropskega parlamenta zavedamo svoje odgovornost do Evropejcev, kar zadeva oživitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Utrditev enotnega trga je ravno tako pomembna za oživitev gospodarstva kot drugi dve pobudi: okrepitev gospodarskega upravljanja in strategija 2020. Izpostaviti moramo politični profil enotnega trga. Tako politiki kot celotna družba se morajo zavedati njegovega pomena, zato je komunikacija zelo pomemben element oživitve enotnega trga: komunikacija s podjetji, komunikacija z Evropejci in tudi komunikacija med tremi institucijami. Navdušena sem, da smo si enotni v cilju, da oživimo, poenotimo in okrepimo evropski trg.

 
  
MPphoto
 

  António Fernando Correia De Campos , poročevalec.(PT) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil vsem za to razpravo, ki je bila zelo koristna. Toda maloprej nisem imel časa prebrati zadnjega dela svojega govora, ki se v osnovi nanaša na zahvalo komisarju Barnierju. Ne morem se mu zahvaliti bolje, kot da ponovim prvi stavek njegovega govora. Dejal je, da je čas, da Evropa dvigne standard in ne le sporoča slabe novice ljudem. Ne bi se mogel bolj strinjati z vami, komisar, in rad bi vam povedal, da je v zvezi s tem Parlament opravil svojo nalogo pravočasno in je pripravljen posredovati ljudem dobre novice.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec. – Gospod predsednik, rad bi se vam vsem zahvalil za prispevke k tej razpravi in pozitivne pripombe. Rad bi tudi čestital kolegoma, gospe Kalniete in gospodu Correii De Camposu, za dobro delo.

Zdaj imamo na mizi tri poročila, ki so rezultat večmesečnega trdega dela. Kljub težavam, na katere smo naleteli, sem zadovoljen z doseženimi rezultati. Opredelili smo prave izzive in sklop izvedljivih rešitev. Ti pa so tudi jasen izraz zaveze Evropskega parlamenta, da poglobi in okrepi enotni trg.

Trdno verjamem, da bodo ta tri poročila koristno dopolnila obsežno javno posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija in kjer je bilo skoraj 750 odzivov. Pozdravljam zanimanje, ki so ga podjetja, posamezniki, nevladne organizacije in javni organi izkazali za akt za enotni trg, saj je široko soglasje o ukrepih ključno za prilagoditev enotnega trga pričakovanjem naših državljanov in podjetij.

Vesel sem, da je Komisija zares dejavna in da nekatere pobude že potekajo. Niti najmanj ne dvomim, da bo Komisija ustrezno upoštevala stališča Evropskega parlamenta, kajti na koncu je najpomembnejše vprašanje: ali lahko s svojimi dejanji in prizadevanji dosežemo znatno razliko? Moj odgovor je, da lahko, vendar zato potrebujemo pogum, ne sramežljivost. Ukrepati moramo takoj, ne čez nekaj let. Ukrepati moramo v skupnih prizadevanjih in ne ločeno z nekaj izoliranimi ukrepi. Čas je za ukrepanje.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, prej v razpravi je moj kolega gospod de Jong dejal, da moje pripombe v vprašanju, ki sem ga zastavila kolegi, niso primerne. Mislim, da ni neprimerno postaviti vprašanje o stopnji vpliva poslanca tega parlamenta na to institucijo.

Lahko s spoštovanjem prosim za nekoliko tišine, da bom dejansko lahko imela govor?

Ni pošteno, da se osebo lahko kritizira, ker zastavi vprašanje v tem parlamentu. Na vprašanje ni bil dan odgovor, in bi moral biti. Namesto tega je moj kolega odgovoril na vprašanje o delovnih mestih v West Midlandsu. Ali ga lahko potem spomnim na to, kako je EU subvencionirala delovna mesta zunaj tovarne Ryton v Coventryju?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje: 6. aprila 2011.

Glasovanje o izjavi Komisije o javnih naročilih bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Ta predlog poenostavlja zakonodajo, tako da združuje več direktiv. Dejansko pojasnjuje zakone in jih poenostavlja, da jih lahko podjetja in potrošniki razumejo in sprejmejo. Mislim, da bo tako mogoče dati nov zagon notranjemu trgu in, upam, tistim regijam, ki imajo šibkejše gospodarstvo zaradi obsega, oddaljenosti in gospodarske odvisnosti od manjšega števila proizvodov, kar velja za najbolj oddaljene regije. Na splošno so potrebni ukrepi zaradi upada povpraševanja, ki je posledica čezmejnih nakupov, in pomembno je zagotoviti, da je ta zakonodaja koristna za regije, kot so Azori. Bolj izolirana območja imajo večji interes, da se mnogi njihovi proizvodi odpremijo. Njihova podjetja potrebujejo dostop do jasne zakonodaje in njihovi potrošniki potrebujejo dostop do širšega izbora blaga po bolj konkurenčnih cenah. V razmerah, ko obstaja usklajena zakonodaja na področjih, kot so na primer predpogodbene informacije, ki jih ta novi predlog zajema, bo en način za dodatno povečanje zaupanja v proizvode iz najbolj oddaljenih regij – in s tem povečanje njihove razpoložljivosti in potrošnje na notranjem trgu – okrepitev njihove podobe prek potrjevanja kakovosti z uvedbo posebnih ukrepov v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki.(RO) Gospodarska in socialna kriza, ki jo še prestajamo, nam je pokazala, da če se oddaljimo od ključnega cilja gospodarstva, ki je zagotoviti blaginjo državljanov, tvegamo, da bomo celotno družbo pahnili v smeri propada. To velja tudi za enotni trg. Ne smemo pozabiti, da je njegova vloga omogočiti vsakemu evropskemu državljanu, da povsod v Evropski uniji uživa enake gospodarske in socialne pravice, ki mu zagotavljajo blaginjo. Enotni trg je treba poglobiti in ponovno usmeriti k državljanom in njihovim interesom. Mislim, da je v tem kriznem obdobju pomembno, da pridobimo čim večjo korist iz nečesa, kar Evropa ima in je bolj dragoceno, namreč človeški kapital. Mobilnost delavcev v EU je ključna za gospodarsko okrevanje in razvoj enotnega trga. To mobilnost moramo spodbujati in prvi korak, ki ga je vredno narediti, je, da odstranimo ovire, ki preprečujejo pretok delovne sile znotraj EU. Omejitve, naložene delavcem iz novih držav članic, ovirajo zdrav razvoj enotnega trga in jih je treba takoj odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Za oživitev enotnega trga morajo naše evropske politike delovati v podjetjem prijaznem okolju, katerega cilj je spodbujati inovacije in rast ter strateško preusmeritev evropskega gospodarstva. Evropa potrebuje močno politično vodstvo, da vzpostavi in izvede gospodarske prednostne naloge takšnega obsega. Nova evropska strategija, ki so jo navdahnile smernice iz poročila gospoda Montija, se odlikuje po tem, da navaja konkretne ukrepe za izhod iz tega obdobja gospodarske krize s povrnitvijo produktivnosti in stopenj zaposlenosti. Izmed 50 predlogov, ki jih je predstavila Komisija, bi rada poudarila zlasti ukrepe za zagotovitev večje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, lažji dostop do kreditov in internacionalizacije, tako da lahko zgrabijo nove tržne priložnosti, ki jih nudi svetovni trg. Ob tej priložnosti bi vas morala ponovno spomniti, da so mala in srednje velika podjetja najbolj verodostojni predstavniki evropskega gospodarskega tkiva in nudijo številne primere odličnosti, ki jih je treba spodbujati in podpirati. Digitalna agenda, boj proti ponarejanju, krepitev elektronskega poslovanja in racionalizacija sistema javnih naročil so druge prednostne naloge, ki imajo široko podporo in naj bi zagotovile dejansko uresničitev gospodarskih koristi, ki podpirajo monetarno stabilnost in kohezijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Izraz „akt za enotni trg“ se veliko omenja, odkar je profesor Mario Monti napisal svoje poročilo. Nestrpno čakam 12 ukrepov, ki jih bo Evropska komisija opredelila kot ključne za prihodnost enotnega trga. Obenem si lahko predstavljam, kaj bodo zajemali. Zato danes ne bi rada omenjala posebnih zamisli, kot so patent EU, avtorska pravice ali javna naročila, temveč bi se osredotočila na načela, ki nas morajo po mojem mnenju voditi.

Mislim, da bi morala prihodnja ureditev enotnega trga po eni strani odražati filozofijo enotnega trga, ki se je razvila v teh letih, po drugi strani pa mora biti prilagojena stvarnosti 21. stoletja. Na primer, omenila bom načelo, ki je usmerjalo Evropsko komisijo od njene ustanovitve – zaščita tega, kar je znano kot vzporedna trgovina ali trgovina z zakonitimi proizvodi zunaj uradnih distribucijskih poti, na primer, prodaja televizij Grundig, ki so bile zakonito kupljene v Franciji, v Nemčiji. Vzporedna trgovina danes zelo pogosto poteka na internetu na različnih straneh. To pravico je treba braniti s podporo razvoja enotnega trga na internetu in razvojem elektronskega poslovanja na splošno ter z zagotavljanjem večjega dostopa do kulturnih dobrin v zakonitih spletnih trgovinah. Na tem področju nas čaka veliko dela, tako v smislu olajšanja poslovanja podjetij v virtualnem svetu kot v smislu večjega zaupanja potrošnikov v internetne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki.(HU) Enotni trg je glavna gonilna sila razvoja Evropske unije in poleg tega, da izboljšuje konkurenčnost, tudi ustvarja okvir za socialno vključevanje in ustvarjanje delovnih mest. Predlogi za poglobitev enotnega trga, bodisi o odpravi upravnih ovir, s katerimi se spopadajo mala podjetja, ali o spodbujanju elektronskega poslovanja, morajo biti v korist državljanom. Uresničitev strategije ne sme posegati v socialne pravice in ne sme spodkopavati dosežkov na področju blaginje. Še vedno je preveč ovir za uveljavljanje pravic zaposlenih, kupcev in potrošnikov brez notranjih meja. Tudi izvajanje direktive o prostem pretoku je nepopolno, čeprav sta zaposlovanje čim več ljudi in čim boljše upravljanje evropske delovne sile pomembna zlasti z vidika okrevanja po krizi. K tekočemu delovanju notranjega trga pripomore skupno evropsko ukrepanje proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanje stockholmskega programa, ki je namenjen oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice. Ukrepati moramo, da zagotovimo priznavanje poklicnih kvalifikacij v EU, prenosljivost pokojninskih pravic in dostop do osnovnih bančnih storitev. Poleg tega nas čakajo dodatne naloge za zagotovitev prostega pretoka storitev in spoštovanja pravic napotenih delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Liem Hoang Ngoc (S&D), v pisni obliki.(FR) Glede na pomembnost tega vprašanja in strogo časovno omejitev, v okviru katere mora delati Parlament, smo lahko vsi zadovoljni z doseženim. Na splošno se strinjam s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v različnih poročilih, zlasti s priznavanjem poklicnih kvalifikacij, prenosljivostjo pokojninskih pravic, racionalizacijo postopkov naročil, pobudami za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter dostopom do nekaterih osnovnih bančnih storitev za vse.

Seveda so si po mojem mnenju drugi ukrepi tudi zaslužili omembo, na primer vprašanje skupnih sredstev, toda dobro se zavedam, da se je bilo težko odločiti med temi 50 predlogi. Vesel sem tudi, da smo lahko dosegli kompromis o socialni klavzuli, ki navaja, da je treba za vso zakonodajo o enotnem trgu opraviti oceno socialnega učinka in da mora, če je to upravičeno glede na ugotovitve, vsebovati sklicevanje na politične in socialne pravice.

Drugi razlog, zaradi katerega smo lahko zadovoljni, je dejstvo, da Parlament poziva k zajamčenemu dostopu, kakovosti in cenovni dostopnosti storitev splošnega gospodarskega pomena in socialnih storitev splošnega pomena ter poziva Komisijo k uvedbi sektorskih zakonodajnih pobud na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Kozłowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Rad bi se zahvalil poročevalcem za količino dela, ki so ga opravili pri pripravi poročil o enotnem trgu, in jim čestital za končni rezultat.. Vesel sem, da imamo na 20. obletnico vzpostavitve enotnega trga pred nami resolucijo, ki bo Evropejcem pomagala povsem izkoristiti potencial enotnega trga. Prepričan sem, da bo začetek njegove veljavnosti omogočil okrepitev konkurenčnosti evropskih trgov in nas približal doseganju ciljev, opredeljenih v strategiji Evropa 2020. Omrežja TEN-T so pomemben dejavnik pri doseganju učinkovitega delovanja enotnega trga. Zato sem zadovoljen, da poročila posvečajo pozornost njihovemu posebnemu pomenu. Omrežja TEN-T so eden od temeljev učinkovito delujočega tržnega gospodarstva, ki ustvarjajo pogoje za pošteno konkurenco na ravni celotne Evropske unije. V sklopu odločitev, ki nas čakajo o prihodnji obliki omrežij TEN-T, bi rad izpostavil potrebo po boljši povezavi med „starimi 15“ državami članicami in novimi državami članicami ter dejstvo, da je večja notranja kohezija prevoza razširjene Evropske unije pomemben dejavnik za konkurenčnost EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Enotni trg je ključen za prihodnjo rast gospodarstva EU. Posebno pozornost je treba posvetiti malim in srednje velikim podjetjem, saj imajo le-ta največji potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest. Enotni trg mora zagotavljati prednosti malim podjetjem, saj le-ta zagotavljanje večino delovnih mest, obenem pa težje izkoristijo priložnosti, ki jih predstavlja enotni trg. Financiranje razvoja in inovacij zanje predstavlja težavo. Podobno moramo posvetiti pozornost lokalnim podjetjem v prikrajšanih, redko poseljenih območjih in v urbanih okoljih, ki imajo težave. Konkurenčna politika je temeljni način, da se EU omogoči dinamičen, učinkovit in inovativen notranji trg ter tudi konkurenčnost na svetovni ravni. EU mora uvesti pomembne ukrepe, da zagotovi boljši dostop malih in srednje velikih podjetij do informacij, da bodo seznanjena s priložnostmi, ki jih nudi enotni trg, in finančnimi ukrepi EU. Tudi jaz mislim, da je pomembno, da se cilji strategije Evropa 2020 in elementi akta za mala podjetja vključijo v vse politike EU o enotnem trgu. To je ključno za premagovanje obstoječih ovir na nacionalnih ravni in ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – Po mojem mnenju bi enotni trg za Evropejce moral pomeniti tudi enotni trg kakovosti. Na žalost to poročilo nikjer ne omenja tega vprašanja. V Evropski uniji se v različnih državah proizvodi včasih ponujajo pod istimi tržnimi imeni, toda z različno sestavo proizvoda. Po poročanjih imajo proizvodi isto tržno ime, vendar so na voljo v različnih koncentracijah ali jakostih. Poročali so o primerih, ko so se proizvodi štirih različnih kategorij kakovosti prodajali pod isto blagovno znamko, odvisno od namembne države. Zato ima – na videz – enak proizvod različno kakovost, odvisno od tega, v kateri državi je kupljen. Ker se tržno ime povezuje z zaznano kakovostjo, bi lahko ta praksa zavajala javnost. Podjetja se morajo izogibati zavajanju potrošnikov glede prednosti, povezanih z blagovno znamko blaga. Če želijo proizvajalci zmanjšati kakovost blaga, ki ga nudijo, morajo uporabiti drugo tržno ime. Naši državljani mislijo, da bi morala biti kakovost blaga s tržnim imenom enaka na vseh trgih, na podlagi načela, da eno tržno ime ustreza eni stopnji kakovosti. Ker so moji volivci zaskrbljeni glede tega vprašanja, bi rad videl, da bi se obravnavalo v naših razpravah v tem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki.(NL) Vesela sem, da je Evropski parlament pozdravil poročilo bivšega komisarja Montija, ki so ga na splošno pohvalili in v katerem zagovarja nadaljnji razvoj in dokončno oblikovanje notranjega trga kot „osnovni pogoj za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“. Konec koncev ni mogoče zanikati, da sta finančna in gospodarska kriza Evropi zadali hud udarec. Nadaljnji razvoj notranjega trga, ki je največji na svetu, bo ena od najpomembnejših prednosti v tem pogledu.

Sprejeti moramo ciljne ukrepe za naša mala in srednje velika podjetja, ki tvorijo gospodarsko središče Evrope: zadosten dostop do kapitalskih trgov, spodbujanje spletnega trgovanja in prvi korak v smeri skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Od tega bodo imeli korist tudi naši državljani: na primer od priložnosti za študij v tujini, strožje varnosti glede igrač, cenejših cen gostovanja. Kot oblikovalci evropskih politik tega ne moremo poudariti dovolj. Izzivi so znatni, zato si moramo po najboljših močeh prizadevati, da ustvarimo popolnoma razvit okvir za notranji trg za spletne storitve. S temi tremi poročili Evropski parlament pošilja jasen signal, da resno mislimo glede reforme notranjega trga. Dosledno se zdaj lotimo tega dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki.(EL) Če naj Evropa premaga današnje težke razmere in bo konkurenčna gospodarstvom v hitrem vzponu, mora vlagati v sektorje, ki ji bodo zagotovili konkurenčno prednost. Skupni trg je največja konkurenčna prednost Evrope in ga je treba skladno s tem izkoriščati. Poleg tega so države članice EU zaradi recesije vse bolj gospodarsko poenotene, to pa moramo izkoristiti za utrditev evropskega gospodarstva, da bo bolj konkurenčno na domači in mednarodni ravni. Zato mora biti cilj naših uradnih dokumentov spodbujati bolj velikopotezno poglobitev skupnega evropskega trga, zlasti na področju storitev. Poleg tega je treba upoštevati vlogo podjetij pri oblikovanju delujočega enotnega trga.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

 

7. Zahteva za odvzem poslanske imunitete: glej zapisnik
Video posnetki govorov
 

***

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred glasovanjem bi si rada vzela nekaj minut, da opomnim Parlament, Svet in Evropsko komisijo, da je bil pred dvema letoma v mestu L’Aquila potres, v katerem je 309 ljudi umrlo, 1650 pa jih je bilo ranjenih. Zdaj, ko sem to zadevo omenila, bom danes vsem poslancem Evropskega parlamenta poslala video posnetek, ki je bil posnet v L’Aquili 13. januarja. Vse kolege pozivam, da si ga ogledajo, kajti meščani L’Aquile čakajo na odločen odziv Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala, gospa Alfano. Tudi jaz sem na razpravi zjutraj omenil to strašno obletnico. Prav ste storili, da ste ta natrpani parlament spomnili na to.

 
  
MPphoto
 

  David-Maria Sassoli (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sinoči je prišlo še do ene tragedije v Sredozemlju. Priseljenci iz severne Afrike so umrli, ko so poskušali priti do Italije in Evrope. Pogrešajo jih 130, našli pa so že 20 trupel.

Kar zadeva priseljevanje, ne smemo nikoli pozabiti, da govorimo o moških, ženskah in otrocih, niso samo številke. Dovolj je zadržanosti; Svet in vlade morajo ukrepati. Kulturna in demokratična Evropa mora pokazati žalost in zato, gospod predsednik, vas prosim, da Parlament pozovete k minuti molka v spomin na žrtve priseljevanja.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. Hvala, gospod Sassoli. – Seveda bom ugodil vaši prošnji. Preden prosim Parlament za minuto molka v spomin na te žrtve, bi rad dal besedo gospodu Tavaresu, ki bi rad spregovoril o isti temi.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares (GUE/NGL). – Gospod predsednik, dobili smo podatke, da se je ladja z begunci iz Libije prevrnila v Sredozemlju. Vemo, da so smrtne žrtve, 150 pa je pogrešanih.

Pred skoraj letom dni je ta parlament sprejel instrument soodločanja, ki zagotavlja mehanizem za izredne razmere za ponovno naselitev beguncev, ki so bili žrtev oboroženega napada ali so se znašli v kriznih razmerah, kot je na primer državljanska vojna v Libiji. Ta instrument leži na mizi Sveta že leto dni. Prejšnji mesec smo na Svet naslovili vprašanje Svetu za ustni odgovor, rekoč, da to zadeva življenja ljudi in je pomembno. Zdaj je to žal samo po sebi umevno.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Na prošnjo gospoda Sassolija, s katero se bodo po mojem mnenju strinjali vsi, bomo z minuto molka počastili spomin na sinoči preminule.

(Parlament je vstal in se poklonil z minuto molka)

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, 20 sekund, samo da se sliši glas nasprotovanja v tem zboru politične korektnosti. Samo vi ste odgovorni za te smrti zaradi lažnega upanja, ki ga zbujate povsod po Evropi in svetu, da smo pripravljeni zaželeti dobrodošlico vsem tem ljudem. Oni so izključno vaša odgovornost.

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želela sem samo vprašati, koliko minut molka bomo še morali imeti, preden pridobimo skupno evropsko politiko o priseljevanju.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Zdaj ni čas, da bi začeli razpravo o vprašanju, o katerem smo govorili še včeraj.

 

8. Čas glasovanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka dnevnega reda je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

 

8.1. Predlog spremembe proračuna št. 1/2011 - Oddelek III - Komisija (A7-0115/2011, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska) (glasovanje)

8.2. Uporaba Solidarnostnega sklada EU - poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Češkem, Hrvaškem in v Romuniji v letu 2010 (A7-0114/2011, Reimer Böge) (glasovanje)

8.3. Sporazum med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o ribolovu (A7-0056/2011, Luis Manuel Capoulas Santos) (glasovanje)

8.4. Mehanizem za reševanje sporov, ki se uporablja v okviru Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi ter Jordanijo (A7-0067/2011, Emilio Menéndez del Valle) (glasovanje)

8.5. Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov (A7-0066/2011, George Sabin Cutaş) (glasovanje)

8.6. Mehanizem za reševanje sporov v okviru Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskima skupnostma in Egiptom (A7-0068/2011, Gianluca Susta) (glasovanje)

8.7. Sodelovanje Ukrajine v programih Unije (A7-0063/2011, Ryszard Antoni Legutko) (glasovanje)

8.8. Uvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije (A7-0057/2011, Carmen Fraga Estévez) (glasovanje)

8.9. Priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (A7-0085/2011, Sylvie Guillaume) (glasovanje)

8.10. Evropska statistika turizma (A7-0329/2010, Brian Simpson) (glasovanje)

8.11. Finančni ukrepi Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (A7-0017/2011, João Ferreira) (glasovanje)

8.12. Ribištvo - prehodni tehnični ukrepi (A7-0024/2011, Estelle Grelier) (glasovanje)

8.13. Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2012 - Oddelek I - Parlament (A7-0087/2011, José Manuel Fernandes) (glasovanje)
  

Pred glasovanjem

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Fernandes, poročevalec.(PT) Gospod predsednik, rad bi naredil preprost tehničen popravek, ki ne bo nikakor spremenil tega poročila. V členu 400 o lastnih prihodkih je napaka v prepisu; ta člen se nanaša na prihodke od davka na plače in prejemke članov institucij, uradnikov, drugih uslužbencev ter prejemnikov pokojnin. Naveden je znesek 48.103.216, medtem ko je pravilni znesek 63.103.216. To je samo tehnična sprememba in nikakor ne spreminja poročila niti nima drugih posledic.

 

8.14. Odobritev in zavrnitev odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na razvoj in zdravje otrok (B7-0227/2011) (glasovanje)
  

Pred glasovanjem

 
  
MPphoto
 

  Glenis Willmott (S&D). – Gospod predsednik, poslanci Evropskega parlamenta imajo pomembno vlogo pri preučevanju odločitev o zdravstvenih trditvah. Prejela sem mnogo pisem in e-poštnih sporočil od zaskrbljenih staršev, pomembnih zdravstvenih in potrošniških organizacij, babic, medicinskih sester in zdravniških organizacij kot tudi Unicefa in SZO. Dokler v znanstveni skupnosti ne bo doseženo pravo soglasje o veljavnosti te trditve, je ne smemo dovoliti. Dokazi, ki jih imamo, niso prepričljivi, in ne obstajajo dokazi, ki bi podpirali uporabo takšne trditve na nadaljevalnih formulah.

Če se v prihodnosti dokaže, da je sintetizirana DHA resnično koristna za dojenčke, jo moramo vključiti v vse formule kot ključno sestavino in ne smemo dopustiti, da se uporablja kot tržna zvijača pod določeno znamko. Pozivam vas, da podprete to resolucijo.

 
  
MPphoto
 

  Esther de Lange (PPE). – Gospod predsednik, nikakor ne želim ponovno odpreti razprave, vendar moramo dobro premisliti, preden damo besedo ljudem, ki svoje osebno mnenje izrazijo pod pretvezo znanstvenih dokazov. Samo glasujmo. Odločili smo se.

(Aplavz)

 

8.15. Evropska mednarodna naložbena politika (A7-0070/2011, Kader Arif) (glasovanje)

8.16. Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam (A7-0050/2011, Cătălin Sorin Ivan) (glasovanje)

8.17. Politične stranke na evropski ravni in pravila glede njihovega financiranja (A7-0062/2011, Marietta Giannakou) (glasovanje)

8.18. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu (A7-0083/2011, Sandra Kalniete) (glasovanje)

8.19. Enotni trg za Evropejce (A7-0072/2011, António Fernando Correia De Campos) (glasovanje)
  

– Pred glasovanjem o spremembi 2

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Creutzmann (ALDE). – Gospod predsednik, v imenu skupine ALDE bi rad predlagal ustno spremembo spremembe 2. Iz spremembe 2 bi se izbrisale naslednje besede: „tako da javnim organom priskrbi orodje za oceno kakovosti teh storitev“.

 
  
 

(Ustna sprememba ni bila sprejeta)

 

8.20. Enotni trg za podjetja in rast (A7-0071/2011, Cristian Silviu Buşoi) (glasovanje)
MPphoto
 
 

  Predsednik. – S tem je glasovanje končano.

 

9. Obrazložitve glasovanja
Video posnetki govorov
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Priporočilo: Luis Manuel Capoulos Santos (A7-0056/2011)

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, namen poročila je vzpostaviti nov protokol o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Predlog sklepa bo opredelil možnosti ribolova za ribolovna plovila Evropske unije glede na presežek ribjega staleža, ki je na voljo, in finančni prispevek, ki se zahteva za pravice dostopa in pomoč ribiškemu sektorju.

Načeloma pozdravljam ta sporazum. Nadzorovani ribolov je vedno boljši kot nenadzorovani ribolov. Vendar moramo ta sporazum ustrezno uporabljati in nenehno ocenjevati njegovo izvajanje. Zame je preprosto, naivno vprašanje, da moramo kljub sedanjemu presežku ribjega staleža zagotoviti, da razmere ostanejo nespremenjene v prihodnjih letih.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ob branju seznama glasovanja danes sem dobil občutek, da berem dolg in drag jedilni list. Pri vsaki od teh postavk gre na koncu za prerazporeditev sredstev evropskih davkoplačevalcev bodisi za nek ribiški sklad ali Solidarnostnostni sklad ali reševanje območij, ki so jih prizadele poplave, ali kar koli že.

Rad bi se osredotočil na eno zlorabo tega postopka, namreč uporabo člena 122(2) za uporabo sredstev za finančno pomoč prizadetim gospodarstvom, natančneje portugalskemu. Ta sklad je bil namenjen za naravne nesreče, kot so potresi in poplave. To se zdaj tolmači kot gospodarstvo, ki mu je zmanjkalo denarja. To je očitno nezakonito. Ne le, da tega ne predvidevajo Pogodbe, izrecno je prepovedano s klavzulo o nereševanju. Ta parlament očitno krši svoje predpise. S tem, ko te države rešujemo, jim škodimo – zadolženemu prijatelju namreč ne pomagaš tako, da mu daš nova posojila – in, seveda, škodimo našim davkoplačevalcem ter kršimo zakon. Absurdno je, da se bosta Irska in Grčija pridružili reševanju Portugalske. Ne moreš se v neskončnost vse bolj pogrezati v dolgove. Dan obračuna se bliža.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, na včerajšnjem glasovanju smo razpravljali o vprašanju migracije. Eno od vprašanj, o katerih bi morali razpravljati glede migracije, je, kako doseči, da bo zapuščanje lastne države manj privlačno za ljudi ali da bo zanje bolj privlačno, da ostanejo v lastni državi, in zakaj želijo zapustiti svojo državo, pri čemer pogosto pretrgajo družinske in druge lokalne čustvene vezi?

Ena od zadev, ki jih moramo preučiti, je vpliv naših politik v EU. Ko podpišemo te ribolovne sporazume – pogosto z vladami držav, ki imajo od tega korist –, ali so ti sporazumi dejansko v korist lokalnim ribičem?

Gotovo bi morali ponovno preučiti vse te ribolovne sporazume, namesto da jih podpisujemo, pa bi morda morali povečati ribolovno zmogljivost lokalnih ribičev, da bi povečali premoženje in ustvarili več delovnih mest lokalno, tako da bi ljudje želeli ostati v lastnih državah in ne oditi.

Če ne bomo temeljito premislili o posledicah nekaterih od teh sporazumov, bomo priča večji zahtevi po migraciji in na koncu bomo razpravljali o migraciji namesto o vprašanjih, o katerih razpravljamo tu.

 
  
  

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0057/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, glasovala sem za ta sporazum, kajti izvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije predstavlja 82 % izvoza te države. Oseminsedemdeset odstotkov gre v Evropsko unijo, večinoma na Dansko, namreč 97 %.

Prišlo je do nestrinjanja s Komisijo glede pravne podlage, toda strinjam se z mnenjem Odbora za pravne zadeve, ki je enoglasno sprejel uporabo člena 43(2) in člena 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

To stališče podpira tudi pravna služba Evropskega parlamenta. Zato je treba v skladu z zakonodajnim postopkom razumeti, da gre za prvo obravnavo v Parlamentu.

Na koncu naj povem, da cenim stališče komisarke glede sprejetja pravne podlage in ker je pokazala pripravljenost, da olajša sporazum s Svetom in ne odlaša več s tako pomembnim sporazumom.

 
  
  

Poročilo: Sylvie Guillaume (A7-0085/2011)

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, moja skupina je glasovala za to poročilo. Opazil sem, da razprava v Parlamentu o vprašanju prosilcev za azil ni potekala v podžigajočem tonu, ki se pogosto uporablja v več državah članicah EU.

Najbrž zato, ker je v nasprotju s splošnim prepričanjem skupno število prosilcev za azil na zahodu v zadnjem desetletju upadlo za več kot 40 %, kar kažejo podatki, ki so jih ravno objavili Združeni narodi.

V industrializiranih državah je bilo leta 2010 vloženih skupno 358 tisoč prošenj za azil, v letu 2001 pa jih je bilo 620 tisoč. Padec je predvsem posledica dejavnikov odrivanja v matičnih državah. To pomeni, da je slika mnogo bolj spodbudna, kot se ponavadi misli.

 
  
MPphoto
 

  Silvia Costa (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda bi rada čestitala poročevalki za to poročilo, ki zares ponazarja pomemben korak v smeri politik EU, odražen v povabilu Komisiji, da predloži predlog direktive o postopkih, ki bi jih države članice sprejele za priznanje in morda odvzem mednarodne zaščite. Mislim, da dogodki iz zadnjih dni med afriško in evropsko obalo kažejo, da mora „azilni sveženj“ – kot naj bi se mu reklo – postati zavezujoče pravilo.

V mislih imam predvsem pozitivne spremembe, ki so bile sprejete; na primer, celotno vprašanje večje zaščite mladoletnih oseb, kajti menim, da se otroci ne smejo pod nobenimi pogoji zadrževati (prav to pa se je dogajalo na Lampedusi, kjer so z otroki ravnali enako kot z odraslimi, skupaj z odraslimi, pogosto v povsem nesprejemljivih pogojih). Bolje bi bilo, če bi to direktivo sprejeli pred dramatičnimi dogodki v Evropi in Afriki.

Drugo zelo pomembno vprašanje so ranljive osebe in njihova vprašanja, predvsem ženske, in težave, povezane z družinskimi zadevami in združitvami. Čestitke tudi poročevalki.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospod predsednik, dovolite mi, da povem, da bi moral gospod Costa, preden sodi o ravnanju z otroki na Lampedusi, iti tja sam. Bila sem na Lampedusi in videla sem, da se z vsemi otroki ravna v skladu z italijanskimi in predvsem mednarodnimi pravili.

Naj se zdaj vrnem na temo, ki je po besedah vseh zelo aktualna. Mislim, da bi morale biti vse države članice dolžne povsem upoštevati načelo o nezavrnitvi in pravico do azila. Zato je treba odgovornost deliti, pri tem pa uporabljati sredstva Evropskega sklada za begunce in prositi evropski urad za močno podporo pri izvajanju pravice do azila, vključno z zagotavljanjem podpore v smislu usposabljanja osebja na meji in izboljšanja evropskih azilnih mehanizmov.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, poročilo, ki smo ga sprejeli danes, navaja, da je predlog Komisije pragmatičen. Zelo težko je videti, kaj je pragmatično pri tem, da se ljudem v 27 državah članicah odvzame priložnost, da sami odločajo o sestavi prebivalstva v lastni državi.

Azilna politika in politika v zvezi s tujci sta tako tesno povezani z obstojem države, da je strašno, da se EU začenja vmešavati v te zadeve. Ravno zato je Danska ohranila svoje izvzetje na področju pravosodja in notranjih zadev, tako da imamo v danskem parlamentu priložnost, da sami odločamo o teh zadevah, in da to niso vprašanja, s katerimi bi se ubadal Evropski parlament in druge institucije EU.

Zato je pretresljivo videti, kako si Sodišče Evropskih skupnosti prizadeva spodkopati dansko izvzetje na področju pravosodja in notranjih zadev, še bolj pretresljivo pa je, da lahko ta parlament sprejme poročilo – pustimo to, da je v nasprotju z mojim glasovanjem in glasovanjem danske ljudske stranke –, ne da bi sploh obravnavalo to zadevo – zadevo, pri kateri gre za odvzem pravice ljudi do odločanja o lastni politiki glede tujcev in zlasti za goljufanje in prevaro v smislu obljub, ki so bile prvotno dane državi, kot je Danska.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, jaz in moji kolegi iz UKIP smo se vzdržali glasovanja o spremembah poročila gospe Guillaume o priznanju ali odvzemu mednarodne zaščite, toda tega se ne sme jemati kot ravnodušnost.

To poročilo je razvoj skupne politike priseljevanja in azila skladno z Lizbonsko pogodbo. Ne želim Lizbonske pogodbe ali skupne politike priseljevanja in azila. Evropejci ne želijo skupne politike priseljevanja in azila, zato se jim je odrekel referendum o Lizbonski pogodbi.

Vzdržal sem se glasovanja o spremembah, ker bi to zajemalo podporo obstoječega prava EU in dlakocepljenje okrog tega, kateri deli so hujši od drugih. Kvizlinškim poslancem Evropskega parlamenta iz konzervativne, laburistične, liberalno-demokratske in zelene stranke prepuščam barantanje o pogojih predaje njihove države. Jaz in moji kolegi iz UKIP smo glasovali „proti“ temu poročilu in „proti“ skupni politiki priseljevanja in azila.

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0329/2010)

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri tem dokumentu sem sodeloval kot poročevalec v senci, zato nisem mogel drugače, kot da skupaj z mojo skupino glasujem za. To sem storil v prepričanju, da bo zelo koristno orodje za razvoj sektorja, ki bo gonilna sila evropskega gospodarstva.

Industrija se odmika od Evrope; kmetijstvo trpi zaradi resnih pomanjkljivosti; medtem pa je turizem področje, kjer lahko vsekakor pride do obetov zaposlovanja, gospodarskega razvoja ter inteligentne, vključujoče in združljive rasti. V ta namen bo instrument, ki smo ga sprejeli danes in ki omogoča zbiranje, obdelavo, obravnavo in prenos podatkov, ki bodo sodobnejši kot v prejšnjih razmerah, nedvomno spodbudil to dejavnost. Zato sva skupina ALDE in jaz glasovala za.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, od decembra 2009 je turizem priznan v Pogodbi in ima končno pravno podlago za razvoj in podporo na evropski ravni. Poleg tega turizem predstavlja močno gonilo rasti za Evropo. Ugotovili smo že, da turizem ustvari več kot 5 % BDP v Evropski uniji in zajema skoraj dva milijona malih in srednje velikih podjetij ter prispeva k stopnji zaposlovanja, ki presega 12 %.

Potrebujemo več študij in primerjalnih statistik, ker so koristne za spremljanje dejavnosti, primerjave med državami članicami, prikazovanje uporabe sredstev EU, pomoč pri razvoju najboljše prakse in tudi za ocenjevanje in razvoj turističnih programov za ljudi z majhnim proračunom.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, s 40 % vseh prihodov ostaja Evropska unija svetovna turistična destinacija številka ena. To pomeni, da je gospodarska sila za zaposlovanje, ki tudi spodbuja vključevanje podeželja.

Toda v zadnjih letih se je turistično povpraševanje spremenilo. Zato sem podprla cilj, da se oblikuje skupni okvir za sistematično izdelavo usklajene evropske statistike o povpraševanju in ponudbi v državah članicah ter pravni okvir po potrebi prilagodi najnovejšim trendom, kot so enodnevni obiski. Sistematično zbiranje informacij je potrebno orodje za opredelitev učinkovitih politik in olajšanje odločanja v zasebnem sektorju.

Podprla sem tudi uvedbo satelitskih računov, saj bi lahko bolje pokazali učinke turizma na gospodarstvo in delovna mesta ter bi nam omogočili natančnejšo opredelitev politik za prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, turistična industrija je bila zelo pomembna za Evropo in bo v prihodnosti še bolj, zlasti če želimo ustvariti delovna mesta, predvsem v oddaljenih in podeželskih območjih. Toda temeljiti mora na načrtovanju, predvsem na podlagi statistike, ki jo imamo.

Če želimo torej ustrezno načrtovanje in razvoj turizma, mora to temeljiti na statistiki, ki odraža trende glede najetih nastanitvenih objektov, enodnevnih turistov itd. Na podlagi tega lahko razvijemo turizem, predvsem da naredimo konec sezonskosti, spodbudimo starajoče se prebivalstvo, da gre večkrat na počitnice, in dejansko k temu spodbudimo tudi mlade. Danes ima že vsaka nogometna ekipa enega statistika in načrtuje na tej podlagi, to pa velja tudi za turistično industrijo.

(GA) Z veseljem glasujem za to poročilo.

 
  
  

Poročilo: Estelle Grelier (A7-0024/2011)

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, Uredba (ES) št. 1288/2009 podaljšuje prehodne tehnične ukrepe, da se lahko uporabljajo do sprejetja stalnih.

Za vse je najbolje, da se ti ukrepi sprejmejo dokončno in čim prej. Vendar je treba glede na bližajočo se reformo skupne ribiške politike ukrepe sprejeti po vzpostavitvi novega zakonodajnega okvira.

Ta novi okvir je predviden za leto 2013, zato je nujno, da se veljavnost prehodnih tehničnih ukrepov podaljša do 31. decembra 2012, upoštevajoč, da bo sedanja uredba prenehala veljati leta 2011.

Zato sem glasovala za to pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Grelier, toda glasoval sem proti svoji skupini pri štirih spremembah – spremembi 4, spremembi 5CP, spremembi 6 in spremembi 3.

Spremembo 4 je predlagal moj kolega Pat the Cope Gallagher, da bi omogočil uporabo zapletnih mrež, ki jih irski ribiči uporabljajo pri obalnem ribolovu. V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo ribiče prisilili, da gredo lovit bolj na odprto morje v Severnem Atlantiku, kar ni praktično in je zelo nevarno. V Atlantiku je 50-metrska ladja nekaj drugega kot v Sredozemlju.

Glasoval sem za spremembo 5CP v povezavi z velikostjo mrežnih očes. Tudi to povzroča veliko težavo za naše ribiče na zahodni obali, ki se ukvarjajo z mešanim ribolovom morskega robca, morske spake in osliča. To ne bo imelo neželenega učinka na staleže trske, saj je trenutno prilov trske zelo majhen.

Glasoval sem tudi za spremembo 6, ki jo je predlagal gospod Struan Stevenson v zvezi z odpravo sramotnih zavržkov vahnje.

Nenazadnje sem podprl spremembo 3, ki jo je predlagala portugalska kolegica gospa Patrão Neves, ki podpira portugalske ribiče. To se mi ne zdi problematično.

 
  
  

Poročilo: João Ferreira (A7-0017/011)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, v prejšnjem govoru sem se zmotila: Govorila sem o napačni temi zaradi težav s prevodom, zato bom govora obrnila in zdaj povedala, kar bi morala prebrati prej.

Glasovala sem za finančne ukrepe, ker je bilo treba spremeniti uredbo, da se prilagodi sedanjim zahtevam in delovanju Unije.

Poudarila bi rada tudi, da uredba predvideva razširitev seznama organizacij, upravičenih do finančne pomoči, in posodobitev seznama svetovalnih organov. Zagotavlja tudi enake pogoje za izvajanje ukrepov glede nadzora in uveljavljanja ter za izdatke držav članic, nastale pri izvajanju nadzornega sistema in uveljavljanja, ki se nanaša na skupno ribiško politiko, ter na področju zbiranja, upravljanja in uporabe osnovnih podatkov.

Finančni ukrepi zajemajo tudi gospodarske vidike ribolova in ribogojstva ter omenjajo zbiranje podatkov o okoljskih ukrepih.

Zato sem glasovala za pobudo.

 
  
  

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0087/2011)

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo, vendar moramo biti za vzor in zelo natančni, zlasti kar zadeva proračunsko disciplino.

Rad bi povedal, da sem glasoval v nasprotju s skupino o spremembi 8, ki jo je vložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. V njej poročevalec omenja uporabo neporabljenih proračunskih sredstev za gradbene projekte. To je tu že mnoga leta v navadi, toda takšno financiranje gradbenih projektov ni ne odprto ne pregledno. Navesti moramo, kakšne gradbene projekte imamo na stopnji, ko se načrtuje proračun, in ne smemo se tako lotiti prenosa sredstev, saj je to v nasprotju s proračunsko disciplino. Zato sem pri tej točki glasoval proti predlogu skupine v imenu skupine S&D glede spremembe 8.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu o proračunu, vendar bi se pravzaprav rad zahvalil mnogim poslancem – žal še premnogim –, ki so glasovali za, saj je bil čudovito ponazorjen preobrat v dojemanju realnosti tu v Evropskem parlamentu in v institucijah EU v odnosu do zunanjega sveta, kjer so ljudje, za katere dejansko oblikujemo predpise.

Čeprav smo države članice in druge institucije prosili, naj zmanjšajo sredstva, smo podvojili izdatke na številnih področjih za sam Evropski parlament in institucije EU na splošno. To se je zgodilo, na primer, zaradi namena, da se zgradi povsem nov muzej v čast evropske zgodovine in evropskih institucij itn.

Mislim, da se neverjetno število ljudi v državah članicah, kjer se spopadajo z zmanjšanjem sredstev na nacionalni ravni, sprašuje, kako se lahko njihovi predstavniki v Evropskem parlamentu tako ravnodušno nepremišljeno igrajo z denarjem celo sredi finančne krize.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, če nimate nič proti, bi rada nekaj omenila, preden končam. V prejšnji točki sem rekla „zaradi težav s prevodom“, pri čemer nisem mislila odličnih prevajalcev tu, temveč napako, ki sem jo storila pri branju besedila. Jaz sem naredila napako v prevodu in to sem želela razjasniti, kajti vedno se krivi prevajalce.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Tolmači si res zaslužijo našo hvaležnost za odlično delo, ki ga opravljajo v Parlamentu in odborih.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, rad bi povedal nekaj besed o tem proračunu, prihodkih in izdatkih. Vsekakor moramo v teh gospodarskih razmerah in poleg tega tu v Evropskem parlamentu zagotoviti, da se izdatki obvladujejo. Zato sem glasoval drugače, kot je bilo priporočeno glede nekaterih vidikov zadeve.

Mislim, na primer, da bi morali biti pripravljeni zmanjšati potne stroške, toda če zmanjšamo število letov, bi morale biti letalske vozovnice poslancev Evropskega parlamenta zamenljive. Včasih je težava, ker teh poceni letalskih vozovnic ni mogoče zamenjati. Sam moram na več letov, da pridem sem; do Strasbourga, na primer, potrebujemo tri različne lete. Zato je pomembno, da so letalske vozovnice zamenljive. Občasno lahko predlogi za prihranek, kot so ti, na koncu stanejo več, preprosto zato, ker niso prožni.

Toda moramo zmanjšati stroške, to je povsem jasno. Nekatere stroške moramo obravnavati kot naložbe in mislim, da bi lahko bila ta evropska hiša dobra naložba, ki bi v prihodnosti ustvarila dodano vrednost, tudi v gospodarskem smislu, za Evropsko unijo in njene institucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, gre za zapravljanje, zapravljanje in zapravljanje, kajne? V tej dvorani nenehno poslušamo o 500 milijonih državljanov, toda Parlament se od njih ločuje, kolikor je mogoče.

Sprememba 15 je vztrajala, da se plače in nadomestila poslancev Evropskega parlamenta leta 2012 ne posodobijo, toda 391 naših kolegov je glasovalo proti, saj jim očitno ni mar za povprečne državljane EU, mar ne? Povprečna plača v EU je 368 EUR na teden, toda nekateri naši kolegi – 60 do 70 jih je – se tu v Strasbourgu neprestano prijavljajo ob petkih, ko ni dela, da zahtevajo 304 EUR.

Kakšen zgled dajejo? Še ena potrata denarja: koliko milijard bo stala ta Hiša zgodovine, da se bo prodajala propaganda in govorilo, kako je Evropska unija „rešila svet“?

 
  
  

Poročilo: Cătălin Sorin Ivan (A7-0050/2011)

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, okrepitev demokracije v EU zahteva nenehna prizadevanja v smeri oblikovanja poštenega in preglednega okolja tako za vodenje kot financiranje političnih strank na evropski ravni. Državljani EU bi morali biti bolj vključeni v politično življenje na ravni EU, zato je treba vzpostaviti ugodne spodbujevalne pogoje za delovanje političnih strank. S tem bi se izognili primerom, ko se na primer manj kot 20 % registriranih volivcev udeleži evropskih parlamentarnih volitev, kot se je zgodilo v moji državi.

Strinjam se, da bi te politične stranke morale imeti skupen in enoten pravni statut kot tudi lastno pravno osebnost, neposredno na podlagi zakonov in pogodb EU. Kar zadeva sistem financiranja, predstavlja preglednost neločljiv del izvajanja vrednot, zato mora biti prva prednostna naloga oblikovanje nedvoumnih pogojev financiranja.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, člen 325 Komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese Evropske unije in se borijo proti goljufijam na področjih, kjer si Evropska unija in države članice odgovornost delijo. V skladu s členom 325(5) Komisija v sodelovanju z državami članicami predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi izvajanja tega člena.

Strinjam se, da moramo podrobneje opredeliti stopnjo izterjave sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana državam članicam EU, z zbiranjem posebnih podatkov. Še ena pomembna točka, ki jo je gospa Ivan upravičeno poudarila v svojem poročilu, je uporaba boljših preiskovalnih metod glede goljufij, ki jih izvajajo države članice. Na ta način bomo lahko standardizirali vse protiukrepe v celotni Evropski uniji in ugotovili, ali so bile podobne vrste goljufij zagrešene v drugih državah. Zato sem podprl to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, glasovala sem proti spremembi 1, ki poudarja, da mora biti toleranca do napak nična. Mislim, da je izjemno pomembno razlikovanje med goljufijami in napakami. Da, toleranca do goljufij bi morala biti nična in bi jih morali kazensko preganjati, toda v mnogih primerih je napaka nenamerna. Odkriti moramo vse napake in zagotoviti izterjavo teh sredstev, ne morem pa se strinjati z nično toleranco iz enega zelo preprostega razloga. Ta razlog je, da sem delala s številnimi skupinami skupnosti, prostovoljnimi skupinami, vodilnimi podjetji in partnerskimi podjetji ter bila priča očitnemu in popolnemu obupu zaradi neštetih pravil, spreminjanja pravil na polovici ali treh četrtinah programa ter različnega tolmačenja pravil na lokalni, nacionalni in evropski ravni –, pri čemer se je vsaka kršitev štela za napako. Moramo ostati pozorni na goljufije, vendar moramo tudi poenostaviti, poenostaviti in še enkrat poenostaviti pravila.

 
  
  

Poročilo: Marietta Giannakou (A7-0062/2011)

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE).(FI) Gospod predsednik, glasoval sem za ta predlog, ki je zelo koristen, saj govori o tem, ali bi morali financirati stranke z denarjem davkoplačevalcev. V takem primeru morajo seveda obstajati jasna pravila, ki so enaka za vse.

Mislim, da morajo imeti stranke tudi lasten sistem zbiranja sredstev, čeprav v manjšem obsegu. V spremembi 2 je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu predlagala, da naj bi bil ta delež samofinanciranja samo 5 %. Mislim, da bi moral biti ta delež najmanj 10 %. To je zelo majhen znesek, če pomislimo, da gre za denar davkoplačevalcev, in pri teh zadevah moramo biti zelo natančni.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Giannakou tlakuje pot do izpolnitve določb iz člena 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 244 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Parlament in Svet bi si morala skupaj prizadevati, da opredelita status stranke na evropski ravni in njihovih temeljev ter bi morala oblikovati pravila za financiranje tako strank kot temeljev. Toda treba je opozoriti na določbe odstavkov 10 in 11 poročila, ki zadevata prihodnost nadnacionalnih list v volitvah v Parlament. Res gre samo za predlog za prihodnost, toda zdaj nima soglasja državljanov. To zadeva zlasti države članice, ki so imele izkušnje z nacionalnimi listami in so jih odpravile. Druga pomembna zadeva je časovna usklajenost teh predlogov – kriza in predlagani prihranki so tudi vzrok za oklevanje glede povečanja velikosti evropskih institucij. Z našega stališča mislim, da je pomembnejša zadeva povečanje Evropskega parlamenta v povezavi s širitvijo Evropske unije s pristopom novih držav članic in ne možnostjo njegovega povečanja na podlagi novih list.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad videl jasna pravila za evropske stranke, toda v bistvu moram vprašati, v čem je dejanski smisel evropskih strank.

Poročilo navaja, da bodo med evropskimi državljani ustvarile večje razumevanje za institucije EU in čezmejno sodelovanje. Toda dejansko vidimo, da s tem, ko postajajo evropske stranke večje, ko se porablja zmeraj več denarja v strankah in skladih ter vseh vrstah drugih institucij, povezanih z njimi, se skladno s tem zmanjšujeta podpora in razumevanje Evropejcev za institucije EU.

Zadnja raziskava Eurobarometra je pokazala, da je podpora Evropejcev za EU rekordno nizka, torej to ne deluje. Zato bi zastavil temeljno vprašanje, ali je sploh smiselno še naprej trošiti na milijarde evrov za te evropske stranke? Mislim, da ni, zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu. Lahko obdržite svojih 30 srebrnikov. Ne bom se pridružila nobenih vseevropski stranki. Ne bom izdala svojih načel, kar so nekateri v tej dvorani pripravljeni storiti.

Ni pošteno, da mora javnost ponovno z lastnimi sredstvi financirati politike. Politiki bi morali biti financirani iz zasebnih sredstev prek donacij itn., in to bi moralo biti strogo urejeno. Ta parlament je pred kratkim ugotovil, da je treba imeti predpise za politike, toda financiranje političnih strank za evropski ideal ne more nikoli biti tisto pravo. Nikoli se ne bom pridružila vseevropski stranki. Zavzemala se bom za svoja načela, vi vsi pa lahko greste k vragu.

 
  
  

Poročilo: Sandra Kalniete (A7-0083/2011)

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo o treh samoiniciativnih poročilih o aktu za enotni trg, ki je zelo pomemben mehanizem za rast v evropskem gospodarstvu in očitno za ustvarjanje delovnih mest z oprijemljivimi in neposrednimi rezultati tako za evropske državljane kot za mala in srednje velika podjetja.

Evropska komisija je podala veliko predlogov, ki so usmerjeni v vključevanje in liberalizacijo evropskih trgov, katerih rezultat je predvsem to, da imajo ukrepi za podporo malih in srednje velikih podjetij učinek na inovacije in zaščito ustvarjalnosti, kar izboljšuje učinkovitost in trajnost tako materialnih kot nematerialnih mrež in infrastrukture.

Upam, da se bomo spopadli z nekaterimi ovirami v tem strukturnem okviru podpore za mala in srednje velika podjetja, kot so raznolikost nacionalnih zakonov, vključno s pravili in davčnimi sistemi, ki drobijo trg, kar povzroča višje stroške skladnosti za podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, danes smo glasovali o treh poročilih o aktu za enotni trg in njihovih ključnih prednostnih nalogah; upam, da sta jih Komisija in Svet zabeležila. Zagotoviti moramo, da to dosežemo za vse državljane, kar bi evropskemu gospodarstvu omogočilo rast, delovna mesta in svetovno konkurenčnost. Poskrbeti moramo, da se zakonodaja EU izvaja povsod, da se zmanjšajo ovire za trgovino, pa tudi da ne oblikujemo zakonodaje EU, ki povečuje breme za naša podjetja.

 
  
  

Poročilo: António Fernando Correia De Campos (A7-0072/2011)

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE).(FI) Gospod predsednik, to je bilo zelo pomembno poročilo za napredek na področju enotnega trga.

Toda ko govorimo o varstvu potrošnikov, je bila v zvezi s tem pomembna sprememba 3. Obravnavala je dejstvo, da je treba dati prednost minimalni uskladitvi na področju potrošniške zakonodaje pred popolno uskladitvijo. Glasoval sem za to spremembo in proti priporočilom moje skupine, ker mislim, da je raven varstva potrošnikov v moji državi, na primer, zelo visoka. Če zdaj hitro preidemo v položaj, kjer bo varstvo potrošnikov povsem usklajeno v celotni EU, vem, da bodo standardi v moji državi padli. Zato menim, da se lahko tega usklajenega standarda varstva potrošnikov lotimo samo tako, da najprej vzpostavimo določene minimalne standarde, na tej podlagi pa nato nadaljujemo do povsem usklajenega standarda.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (ALDE). (SK) Gospod predsednik, notranji blagovni trg EU predstavlja 17 % svetovnega blagovnega trga. Notranji trg storitev EU predstavlja 28 % svetovnega trga storitev. Če se ta masa usmeri v gibanje v pravo smer, bi morala doseči rezultate v obliki gospodarske rasti na podlagi dinamike naših lastnih virov. Toda to bi držalo samo pod predpostavko, da izvajanje predlaganih ukrepov, ki sem jih podprl, privede do odprave ozkih grl v pretoku oseb, kapitala, blaga in storitev med posameznimi državami Unije, kar bi povečalo razpoložljivost in zanesljivost posojil in bančnih storitev kot tudi internetno poslovanje.

To bo držalo, samo če bolj delujoč enotni trg sprosti novi potencial za izvajanje proizvodov in dejavnosti, ki izvirajo iz EU, ter na trgih EU. Če se to zgodi, 4-odstotni prispevek k gospodarski rasti v naslednjih desetletjih morda ni nerealen.

 
  
MPphoto
 
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, strinjam se z mnenjem, da je enotni trg načeloma dobra zamisel in da je boljše upravljanje enotnega trga smiselno in v interesu potrošnikov. Toda presenečen sem, da je proti šestim spremembam tega poročila, ki sem jih vložil, glasovala tako velika večina. V čem je bistvo? Bistvo je bilo v tem, da moramo uporabiti minimalno uskladitev namesto popolne uskladitve in s tem zagotoviti, da države, ki že imajo dobre predpise za potrošnike, niso prisiljene znižati svoje stopnje varstva potrošnikov. Šlo je tudi za povsem edinstven model trga dela, ki ga poznamo iz nordijskih držav, kjer so socialni partnerji in ne zakonodajalci tisti, ki odločajo o plačnih pogojih in pogojih za trg dela, šlo je za dejstvo, da oni opredeljujejo pravila ter da moramo ohraniti in zaščititi nordijski delovni model, ne pa ga spodkopavati; dva povsem neškodljiva predloga, ki bi po mojem prepričanju prejela znatno večino glasov evropskih državljanov, sta v tem parlamentu zavrnjena. To kaže na preobrat v dojemanju realnosti, ki je značilen za poslance tu v Evropskem parlamentu.

 
  
  

Poročilo: Cristian Silviu Buşoi (A7-0071/2011)

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, enotni trg je koristno orodje za oživitev gospodarstva v Evropski uniji, zlasti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Poročila o aktu za enotni trg so na splošno rečeno prispevki Evropskega parlamenta v postopku posvetovanja, ki ga je začela Komisija z razglasitvijo sporočila „K aktu za enotni trg. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“.

Mislim, da bi morali večji poudarek nameniti konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, boju proti ponarejanju in piratstvu ter spodbujanju inovacij in konkurenčnosti z odpravo birokratskih, upravnih in regulativnih bremen.

Toda strinjam se s splošno sestavo poročila in predvsem z omenjenimi ukrepi, namenjenimi krepitvi elektronskega poslovanja in poenostavitvi sistema javnih naročil. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da predstavlja dodaten korak v smeri vzpostavitve dobro delujočega, integriranega enotnega evropskega trga. Danes je Evropa eno od največjih gospodarstev na svetu, toda njen potencial je še vedno ogromen, zlasti glede gospodarske rasti in rasti zaposlovanja.

Mala in srednje velika podjetja so gonilo in glavni akterji v sedanji oživitvi gospodarstva. Evropa jim mora ponuditi večjo zaščito, olajšati njihov dostop do posojil, zmanjšati birokracijo in spodbujati razvoj elektronskega poslovanja. Samo na ta način bomo lahko ustvarili socialno gospodarstvo, ki temelji na rasti, konkurenčnosti in trajnosti.

Zagotavljanje učinkovitega in inovativnega enotnega trga EU v današnjem globaliziranem svetu pomeni doseči, da je ta trg nesporni protagonist svetovnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 

  Pascal Canfin (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, želel sem pojasniti, zakaj smo glasovali za ta akt za enotni trg. Mislim, da gre za korak naprej. Parlament je uspel najti prave kompromise, ki niso besedila oropali vsebine, temveč vršijo pravi pritisk na tiste v Komisiji, ki želijo, da enotni trg še naprej sprejema pristop povsem prostega trga brez vključitve socialnih vprašanj, davčnih vprašanj ali okoljskih vprašanj.

Želel sem tudi zgolj pojasniti, da je odstavek 54, ki se nanaša na javne storitve, storitve splošnega pomena, problematičen, zato smo glasovali proti delu tega odstavka, ki še naprej poziva, ideološko, vendar zakrito, k nadaljnji liberalizaciji. Namesto tega zagovarjamo evropske javne storitve in zaščito evropskega okvirja, pri čemer vsaki državi članici puščamo možnost, da še naprej organizira javne storitve, kot želi, zlasti na ozemeljski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, enotni trg brez izključitev, bodisi državljanov ali podjetij – tako bi na kratko opisal glavno bistvo današnje razprave o zdaj podprtem svežnju poročil o aktu za enotni trg. Z velikim zanimanjem in tudi zadovoljstvom bi rad poudaril predloge, ki naj bi olajšali predvsem poslovanje malih in srednje velikih podjetij. Zelo pomembno je, da imajo mala in srednje velika podjetja dostop do postopkov javnih naročil. Razglasitev, da se bodo ti postopki poenostavili in zlasti da se bodo zmanjšale finančne ovire na področju javnih naročil, ki izključujejo mala in srednje velika podjetja, ter da se bodo pri naročilih upoštevale posebne lastnosti lokalnega trga, si zasluži posebno podporo.

Podobno je treba spoznati, da mala in srednje velika podjetja pričakujejo pomoč pri pridobivanju dostopa do trga, pričakujejo upravne ukrepe, ki jim bodo olajšali poslovanje, in pričakujejo tudi rešitev na področju patentov. Jaz osebno z velikim zanimanjem pričakujem predstavitev 12 vzvodov za spodbujanje enotnega trga, ki jo je napovedal gospod Barnier. Zelo spodbudna je napoved, da bo tudi obdobje, v katerem bo mogoče oceniti inovativne rešitve, predvsem tiste, povezane s temi vzvodi, razmeroma kratko.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (A7-0115/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Sem za to poročilo, ker se strinjam z zneskom, predlaganim za odpravo škode, ki so jih povzročile poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Češki republiki, na Hrvaškem in v Romuniji, v skupnem znesku 182.388.893 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ki brez sprememb odobrava stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011. Namen tega predloga spremembe proračuna je uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Mislim, da je na splošno treba Solidarnostni sklad EU uporabiti čim prej po naravni nesreči in da bi bilo treba prošnje za finančno pomoč obravnavati na učinkovit in hiter način, tako da je mogoče zagotoviti nujno finančno pomoč državam, ki so utrpele naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Podprl sem poročilo, ker države članice, ki so jih prizadele poplave zaradi nalivov, pričakujejo 182,4 milijona EUR. Te države so Poljska, Slovaška, Češka republika, Madžarska, Hrvaška in Romunija. Strinjam se s poročevalko, da bi moralo biti mogoče uporabiti prispevke Solidarnostnega sklada veliko hitreje in učinkoviteje kot zdaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s prilagojenim zneskom, ki naj bi se uporabil iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF), glede na to, da je v več državah, namreč na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji, neposredna škoda, ki so jo povzročile naravne nesreče, presegla običajni prag za uporabo EUSF v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Prav tako se mi zdi pomembno, da se EUSF uporabi čim hitreje po naravni nesreči in da se vsi povezani organizacijski, zakonodajni in izvršni postopki izvedejo hitro in učinkovito. Zato se strinjam s skupnim stališčem Sveta glede predloga spremembe proračuna Evropske unije za finančno leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Komisija predlaga spremembo proračuna Komisije za leto 2011, da bi izpolnila potrebo po uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Parlament bi moral ta predlog sprejeti pod pogoji, ki jih predlaga poročevalka.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo, o katerem razpravljamo, zadeva stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011 Evropske unije za tekoče leto. Komisija je pooblaščena, da predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Nekatere države članice EU so utrpele naravne nesreče, ki so uničile različne infrastrukture, škoda pa je znašala okoli 5,5 milijarde EUR in v nekaterih primerih presegla prag v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Glede na razmere je uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) upravičena in utemeljena, njegov cilj pa je zgolj popraviti infrastrukturo. Ker sedanje odobritve v proračunu ne zadostujejo za prošnje, se strinjam s to spremembo proračuna – prvim predlogom za uporabo EUSF, ki ga je predstavila Komisija –, ki predlaga povečanje v višini 182.388.893 EUR za sredstva za obveznosti in sredstva za plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Namen te spremembe proračuna je odzvati se na prošnjo po uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za odpravo škode, ki so jo povzročile nesreče, ki so prizadele pet držav članic kot tudi Hrvaško maja in junija 2010. To so bile „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“, kot opredeljuje finančna uredba, zato je po našem mnenju ta postopek upravičen in potreben.

Znesek, namenjen za pomoč tem državam – 182,4 milijona EUR –, predstavlja samo okoli 3 % skupne škode, ki se ocenjuje na približno 5512,7 milijona EUR. Države članice EU so v zadnjih letih hudo prizadele številne nesreče. V prvih šestih letih delovanja EUSF je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 različnih držav. Okoli tretjina se lahko opredeli kot „večja naravna nesreča“, med njimi štirje od primerov, ki jih obravnavamo danes. EUSF je pomemben instrument, ki pomaga odpravljati skoraj vedno znaten in pogosto dolgotrajen učinek nesreč na ljudi, okolje in gospodarstvo. Toda obstajati mora tudi ustrezna zavezanost k preprečevanju nesreč z izvajanjem priporočil, ki jih je Parlament pred kratkim sprejel v ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o predlogu spremembe proračuna, katerega namen je odzvati se na prošnjo za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za odpravo škode, ki so jih povzročile nesreče v petih državah članicah in na Hrvaškem maja in junija 2010.

To so bile „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“, kot opredeljuje finančna uredba, zato je po našem mnenju ta postopek upravičen in potreben. Znesek, namenjen za pomoč tem državam – 182,4 milijona EUR –, predstavlja samo okoli 3 % skupne škode, ki se ocenjuje na približno 5512,7 milijona EUR.

Države članice EU so številne nesreče v zadnjih letih hudo prizadele. V prvih šestih letih delovanja EUSF je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 različnih držav. Okoli tretjina se lahko opredeli kot „večja naravna nesreča“, med njimi štirje od primerov, ki jih obravnavamo danes.

EUSF je pomemben instrument, ki pomaga odpravljati skoraj vedno znaten in pogosto dolgotrajen učinek nesreč na ljudi, okolje in gospodarstvo. Prav tako pomembna je zavezanost k preprečevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s poročilom in predlogom poročevalke, da se brez sprememb odobri stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011, kajti finančno pomoč tem državam, namreč Poljski, Češki republiki, Slovaški, Madžarski, Hrvaški in Romuniji, je treba zagotoviti brez nadaljnjega odlašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog Komisije o uporabi Solidarnostnega sklada EU, ki temelji na točki 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ki dovoljuje takšno uporabo sredstev v okviru letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Pogoji za upravičenost do uporabe sklada so podrobno navedeni v Uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF). Treba je opozoriti, da je sklad namenjen popravljanju infrastrukture in je instrument za refinanciranje, ni pa namenjen poplačilu zasebne škode. Predlog za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije je prvi, ki ga je Komisija predstavila za proračunsko leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Ta predlog spremembe proračuna je smiseln, če upoštevamo, da so sredstva iz Solidarnostnega sklada namenjena za odpravo posledic zemeljskih plazov in hudih poplav zaradi nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Po preverjanju, ali prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala, da se uporabi Solidarnostni sklad v znesku 182,4 milijona EUR za spoprijemanje z dogodki v teh državah. Vendar pa bi opozoril na zamude pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Glede na to, da je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011 uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji, sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Naravne nesreče niso več redkost v Evropi. Zadnji dogodki, kot so bile poplave leta 2010 na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Češki republiki in na Madžarskem, kažejo, da je Solidarnostni sklad bistvenega pomena. Ne uporablja se za poplačilo škod na premoženju posameznikov, temveč predvsem za obnovo infrastrukture. Zato ga je mogoče šteti za ustrezen instrument za refinanciranje. Zlasti v državah, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska in Romunija, je prišlo do obsežnih nesreč, neposredna škoda pa je presegala običajni prag za v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Zaradi tega sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo se nanaša na predlog spremembe proračuna št. 1/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011, katerega namen je uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Edini namen predloga spremembe proračuna št. 1/2011 je, da se sprememba proračuna uradno vključi v proračun za leto 2011. Navedeni razlogi v celoti opravičujejo to spremembo proračuna, zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za predlog spremembe proračuna, katerega namen je odzvati se na uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Mi smo se vzdržali. Poročilo se nanaša na prenos plačil za uporabo Solidarnostnega sklada EU za poplave leta 2011 na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Češki republiki, na Hrvaškem in v Romuniji. Strinjamo se, da je treba nujno uporabiti sredstva, ne pa tudi s predlaganim načinom financiranja (prek „negativne rezerve“).

 
  
  

Poročilo: Reimer Böge (A7-0114/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram to poročilo, katerega namen je zagotoviti pomoč EU iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo po poplavah v maju in juniju 2010, ki so prizadele ta območja in njihovo prebivalstvo. EU mora ostati organizacija, ki izkazuje solidarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom o dodelitvi finančne pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev v okviru letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Mislim, da je na splošno treba Solidarnostni sklad EU uporabiti čim prej po naravni nesreči in da bi bilo treba prošnje za finančno pomoč obravnavati na učinkovit in hiter način, tako da je mogoče zagotoviti nujno finančno pomoč državam, ki so utrpele naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) je zagotoviti hitro, učinkovito in prožno pomoč prebivalcem države članice ali države, ki se pogaja o pristopu, v primeru hude naravne nesreče.

Sklad dopolnjuje javne sklade držav članic za izredne razmere, zlasti za nujna popravila infrastrukture, začasno zatočišče in nujne storitve za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva kot tudi čiščenje območij, ki so jih prizadele nesreče. Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo so leta 2010 prizadeli nalivi, ki so povzročili hude poplave, zaradi katerih je nastala velika škoda v teh državah. Po nesrečah so zadevne države zaprosile za pomoč iz EUSF. Ker so bili pogoji za upravičenost, določeni v ustreznih predpisih, izpolnjeni, je bila uporaba EUSF odobrena, da bi ublažili bolečino, trpljenje in škodo ljudi, ki so jih omenjene nesreče prizadele. Zaradi teh razlogov sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki.(PL) Poplave, ki so lani prizadele države na vzhodu Evropske unije, so povzročile ogromno materialno škodo v tako rekoč vseh regijah. Mnoge se še vedno borijo s tragičnimi posledicami poplav. Mnogi ljudje še vedno čakajo na finančno pomoč, ki so jo obljubile oblasti. Huda škoda je nastala predvsem v kmetijstvu, na infrastrukturi, prometnem omrežju in kulturni dediščini. Prizadeti so bili mnogi ljudje, od katerih jih je veliko izgubilo vse imetje. Samo na Poljskem so neposredne izgube ocenjene na skoraj 3 milijarde EUR. To je torej bistveno več kot prag za uporabo Solidarnostnega sklada. Podobne razmere so tudi v drugih državah, ki so zaprosile za pomoč iz sklada. Zagotovitev evropskih sredstev, predvidenih v medinstitucionalnem sporazumu, bo znatno pomagala regijam, ki so jih nesreče najbolj prizadele, saj bo omogočila izvajanje del, da se ublažijo učinki naravne nesreče. Odločno podpiram uporabo Solidarnostnega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta o sprostitvi sredstev iz Solidarnostnega sklada EU za srednjeevropske države, ki so jih prizadele lanskoletne poplave. V Češki republiki gre za 125 milijonov CZK za delno odpravo škode, ki so jo povzročile poplave v Severni Moravski lanskega maja in junija. Ker je bila skupna škoda ocenjena na 5 milijard CZK, kar je manj kot 0,6 % češkega BDP, nesreče ni bilo mogoče opredeliti kot „večje naravne nesreče“ v skladu z evropskim pravom, za katero je pomoč iz Solidarnostnega sklada tako rekoč zajamčena. Zato je bilo treba zaprositi za izjemo za Češko republiko na podlagi dejstva, da je naše ozemlje prizadela ista naravna nesreča kot sosednjo Poljsko, kjer so bile posledice bolj uničujoče. V prvotnem predlogu resolucije Evropskega parlamenta je bila samo Poljska omenjena kot prizadeta država in šele ko sem poudaril, da so poplave prizadele tudi druge države, se je obseg predloga resolucije razširil na celotno srednjeevropsko regijo. Vesel sem, da se je češka vlada po začetni površnosti in oklevanju lotila dejanj in uspela v določenem roku vložiti prošnjo za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada, ki se bo zdaj nedvomno izkazala za zelo koristno.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Glede na znatno škodo, ki so jo povzročile velike naravne nesreče, ki so se zgodile, zlasti na zasebnem premoženju, prometnih omrežjih in kulturni dediščini, in ker ocenjena skupna neposredna škoda v vseh teh državah presega običajni prag za uporabo Solidarnostnega sklada, ki je 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, se strinjam s predlogom sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji po hudih poplavah, ki so te države prizadele maja in junija 2010. Rada bi ponovila, da mora Svet nujno pregledati novo uredbo o Solidarnostnem skladu, ki jo je odobril Parlament, da bo hitrejši in bolj učinkovit.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji je upravičena glede na hude nalive in poplave, ki so prizadele te države in povzročile znatno škodo. Podpora, ki jo je ta odločitev prejela od velike večine v zadevnem parlamentarnem odboru, kaže na široko podporo, ki jo uživa. Obžalujem trpljenje ljudi in upam, da ga bo uporaba sklada ublažila ter pomagala zagotoviti hitrejšo in učinkovitejšo obnovo najbolj prizadetih območij.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Maja in junija 2010 je nad srednjo in vzhodno Evropo divjalo hudo neurje, ki je povzročilo ogromno škodo v nekaterih državah članicah, zlasti zaradi uničenja javne infrastrukture, kmetij, cestnih in železniških omrežij ter javnega in zasebnega premoženja. Poplave na Poljskem so prizadele skoraj celotno državo in povzročile škodo, ki presega 0,85 % bruto nacionalnega dohodka (BND); na Slovaškem so bila zaradi neurja nekatera območja poplavljena, nastali so zemeljski plazovi in poplave, škoda pa je znašala 0,89 % BND; na Madžarskem je škoda znašala 0,73 % BND; v Romuniji je ocenjena na več kot 875 milijonov EUR ali 0,67 % BND; na Hrvaškem presega 153 milijonov EUR (0,6 % BND); v Češki republiki pa znaša 204 milijone EUR (0,6 % BND). Te razmere opravičujejo uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije in so privedle do odobritve prve spremembe proračuna za leto 2011. Ker je to zajeto v predlogu spremembe proračuna, ki je že bil odobren, in glede na mnenje Odbora za regionalni razvoj, se strinjam s stališčem poročevalke o uporabi 182.388.893 EUR za pomoč pri popravilih javne infrastrukture, ki so jo poškodovala neurja v omenjenih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo podpira uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za pomoč šestim državam: Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji. Te države so prizadeli nalivi, ponekod brez primere, obsežne poplave, zemeljski plazovi in blatni plazovi. V štirih državah – na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji – te nesreče veljajo za „velike naravne nesreče“ glede na opredelitev v uredbi EUSF; z drugimi besedami, škoda je ocenjena na več kot 0,6 % njihovega bruto nacionalnega dohodka. Po našem mnenju je uporaba te podpore pomembna in nujna, zato smo glasovali za poročilo.

Ponovno moramo opozoriti na predolgo obdobje med nastankom nesreče, odločitvijo o uporabi EUSF in dejanskim zagotovilom podpore EU prizadetim državam članicam in regijam. V tem primeru so se nesreče zgodile maja in junija 2010. Parlament je ravnokar odobril uporabo EUSF, skoraj leto dni kasneje. Zaradi drugih postopkovnih zahtev bo zdaj denar še kasneje prispel, kamor je namenjen. Zato zagovarjamo, da je treba prilagoditi pravila o uporabi tega sklada, da bo uporaba prožnejša in bolj pravočasna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ki podpira uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za pomoč šestim državam: Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji.

Te države so prizadeli nalivi, ponekod brez primere, obsežne poplave, zemeljski plazovi in blatni plazovi. V štirih državah – na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji – te nesreče veljajo za „velike naravne nesreče“ glede na opredelitev v uredbi EUSF; z drugimi besedami, škoda je ocenjena na več kot 0,6 % njihovega bruto nacionalnega dohodka.

Po našem mnenju je uporaba te podpore pomembna in nujna, zato smo glasovali za poročilo.

Moramo pa opozoriti na predolgo obdobje med nastankom nesreče, odločitvijo o uporabi EUSF in dejanskim zagotovilom podpore EU prizadetim državam članicam in regijam. Omeniti je treba, da so se nesreče zgodile maja in junija 2010. Parlament je ravnokar odobril uporabo EUSF, skoraj leto dni kasneje. Zaradi drugih postopkovnih zahtev bo zdaj denar še kasneje prispel, kamor je namenjen.

Zato zagovarjamo, da je treba prilagoditi pravila o uporabi tega sklada, da bo uporaba prožnejša in bolj pravočasna.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. (SK) Poplave leta 2010 so prizadele obsežna območja v več srednjeevropskih državah. Naravne nesreče so prizadele predvsem Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo. Ljudje, ki živijo na teh območjih, se ne morejo sami spopasti s posledicami poplav. Posledic ne morejo odpraviti z lastnimi sredstvi, kajti proračuni posameznih držav so obremenjeni zaradi gospodarske in finančne krize. Vendar Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada EU v korist prizadetih držav. Vse omenjene države so zaprosile za pomoč sklada, zatem ko so jih spomladi in poleti lansko leto prizadeli in ohromili zemeljski plazovi, poplavni valovi in skoraj neprekinjene padavine.

Naravni elementi so na prizadetih območjih posledično povzročili znatno škodo na javni in zasebni infrastrukturi, cestnem in železniškem prometu, prizadeto pa je bilo tudi kmetijstvo. Velika škoda je nastala tudi na premoženju, stanovanjskih stavbah in kulturnih spomenikih. Zato je primerno, da se prizadetim evropskim državam zagotovi potrebna finančna pomoč, da se bodo lahko spopadle s posledicami naravne nesreče in se čim prej vrnile v normalno življenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, ker je Komisija v predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2011&DocNum=0010" ) obvestila Parlament, da na podlagi vlog za pomoč Poljske, Slovaške, Madžarske, Češke republike, Romunije in države kandidatke Hrvaške v zvezi s hudimi poplavami maja, junija in julija 2010 predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU. Da bi se izognili nepotrebnemu odlašanju pri odobritvi tega ukrepa, ki ga Odbor za proračun namerava čim prej sprejeti, je treba omeniti, da Odbor za regionalni razvoj ne nasprotuje uporabi sredstev Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev zneska 182.388.893 EUR za zadevne države, kot je predlagala Komisija in v skladu s pravili iz medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. (RO) Solidarnostni sklad je instrument, ki je bistvenega pomena za EU. Poleg finančnega vpliva posreduje tudi izraz evropske solidarnosti. Toda Svet nam je ravnokar pokazal, da začenja ta solidarnost enakomerno slabeti. Zdaj nas Svet sili, da zmanjšamo sredstva za zelo pomembne programe, da bi lahko pomagali državljanom, ki so jih že lanskoletne poplave zelo prizadele.

Poleg tega, če pogledamo, katere države članice trenutno zavirajo zamisel Sveta o tem, da bi potrebe sklada pokril „novi denar“, bomo opazili, da so to države, ki so prejele velike zneske v prejšnjih letih.

Unija temelji na zamisli o solidarnosti. Brez nje ne bi mogli oblikovati današnje Evrope niti Evrope jutrišnjega dne.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) V nasprotju z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se nam zdi, da je Solidarnostni sklad, čigar sredstva so namenjena pokritju škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, pristen pokazatelj evropske solidarnosti. Zelo cenim dejstvo, da to poročilo predlaga tudi namenitev sredstev za škodo, ki so jo poplave povzročile na javnem premoženju v Češki republiki. Natančneje, v Severni Moravski, ki jo je lani maja prizadel isti poplavni val, ki je povzročil škodo v celotni regiji srednje Evrope. Dejstvo, da je Češka republika pridobila sredstva za pokritje škode iz Solidarnostnega sklada, cenim še toliko bolj, ker je poplavni val sosednje države prizadel bolj kot Češko republiko.

Toda odškodnina za Češko republiko kljub temu ni bila pozabljena v okviru evropske solidarnosti. Rad bi se zahvalil tudi gospodu Březini in gospodu Tošenovskýju, s katerima sem se uspešno zavzemal za vključitev Češke republike v skupino držav, ki bodo prejele nadomestilo iz Solidarnostnega sklada v povezavi s tem poplavnim valom. Posebna zahvala gre tudi predsedniku Parlamenta gospodu Buzeku, ker je skupaj z nami obiskal prizadeta območja Moravske in osebno podprl pomoč za Češko republiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Leto 2010 so zaznamovale katastrofalne poplave v mnogih evropskih državah, Poljsko sta prizadeli dve. Morali bi pozdraviti izraz solidarnosti Evropske unije za ublažitev učinkov poplav in ukrepe, sprejete za ublažitev grozne stiske prizadetih – ljudi, ki so izgubili velik del ali v mnogih primerih vse svoje imetje, katerih zdravje je bilo prizadeto in so celo izgubili svoje najbližje.

V sklopu zamisli o solidarnosti v časih nuje in trpljenja je treba razmisliti o tem, kako bi preprečili poplave. To bi lahko dosegli z gospodarjenjem z vodami: urejanjem rek, gradnjo zbiralnikov itd. V Kohezijskem skladu moramo veliko več denarja nameniti za okoljske namene za preprečevanje poplav. Podpiram poročilo gospoda Bögeja in pozivam k predlogu o povečanju sredstev v proračunu po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Zelo sem vesela, da se v Evropskem parlamentu sprejemajo tako konstruktivne odločitve. Poslanci, ki prihajajo iz regij, ki so jih prizadele poplave, so si trdo prizadevali za odobritev pomoči Unije in, kot vemo, pot do uspeha ni bila lahka. Zagotovitev 182,4 milijona EUR nadomestila za učinke lanskoletnih poplav je izjemno pomembna, ne samo za regije, ki jih je prizadela naravna nesreča, temveč tudi za ljudi, ki tam živijo.

Poljska in podkarpatska regija sta območji, ki sta bili hudo prizadeti zaradi nesreče, upam pa, da bodo finančna sredstva, namenjena za obnovo infrastrukture, učinkovito uporabljena. Današnja odločitev Parlamenta je končna in začenja postopek za zagotovitev sredstev EU, zato sem glasovala za resolucijo o uporabi Solidarnostnega sklada EU – poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Češkem, Hrvaškem in v Romuniji leta 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podpiram predlog Komisije o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada EU. Na podlagi prošenj za pomoč, ki so jih vložile Poljska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Romunija in država kandidatka Hrvaška v zvezi s katastrofalnimi poplavami maja, junija in julija 2010, predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Rada bi izrazila svoje zadovoljstvo nad današnjim glasovanjem za odobritev uporabe Solidarnostnega sklada EU, da se zagotovi pomoč Poljski, Slovaški, Češki republiki, Madžarski, Romuniji in Hrvaški za tamkajšnje poplave lansko leto.

Čeprav se Parlament in Svet ne strinjata o tehničnem postopku za zagotovitev 182,4 milijona EUR, ki so potrebni za poplačilo škode v državah članicah, je Evropa ponovno dokazala svojo solidarnost z državljani. Strinjam se, da se proračunski presežek za leto 2010 uporabi za „negativne rezerve“, kjer se najdejo potrebna sredstva. Te rezerve so dejansko „računovodska“ metoda, ki jo je treba uporabiti v primeru izrednih dogodkov, ki lahko nastanejo v tekočem finančnem letu.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Solidarnost je glavna lastnost Evropske unije. Na podlagi te solidarnosti se mi zdi poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za poplave, ki so prizadele Poljsko, Slovaško, Češko republiko, Madžarsko, Hrvaško in Romunijo leta 2010, pravočasno in potrebno. Ta solidarnost bo še toliko bolj potrebna, ker podnebne spremembe še naprej povzročajo nesreče povsod po Evropi. V tem pogledu je treba oblikovati strategije, ki bodo pripomogle k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov.

Prizadevanja Evropske unije morajo biti usmerjena v okrepitev ukrepov držav članic za preprečevanje in zmanjšanje vpliva velikih poplav v Evropi, ki so postale vse pogostejše. Med prednostnimi nalogami držav članic v zvezi s tem mora biti ocenjevanje dejavnosti, ki povečujejo tveganje za poplave, in pospešitev odziva, mobilnosti in prožnosti izvedenih posegov. Nenazadnje bi rad poudaril, kako pomembno je, da so državljani obveščeni o ukrepih in načrtih za obvladovanje poplav ter da v njih sodelujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta instrument solidarnosti se je uporabljal v preteklosti – ravno v moji državi, s podporo, ki je bila posredovana Madeiri po hudih nalivih februarja 2010 – zdaj je povsem smiselno, da se uporabi za ublažitev učinkov naravnih nesreč na prebivalce v državah, ki jih prizadenejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Lanskoletni hudi nalivi so povzročili katastrofalne razmere v srednjeevropskih državah. Reke, ki so prestopile bregove, so poplavile ulice in domove. Ljudje so postali obubožani in mnogi so izgubili vse, kar so imeli. Zato sta bili takrat ključni hitra ocena razmer in hitra pomoč. Slovaška, Madžarska, Poljska, Češka republika, Hrvaška in Romunija so zaprosile za pomoč Evropske unije, da bi lahko s črpanjem iz Solidarnostnega sklada pomagale pomoči potrebnim. Zelo sem vesel, da je tudi Evropski parlament uvidel, kakšne so razmere, in nameraval pomagati tem državam. Zato se mi zdi podpora tega predloga sklepa zelo pomembna in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so takrat izrazili svojo solidarnost s sodržavljani srednje Evrope. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Po hudih nalivih avgusta 2010, ki so povzročili, da so reke stopile čez bregove in ljudi prisile, da so zapustili domove, je Češka republika oktobra 2010 zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada. Prag v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka ni bil presežen, večina prebivalstva pa je trpela in gospodarstvo regije je bilo na robu propada. Pomembna področja, kot sta turizem in industrija, so utrpela veliko škodo. Ta pomoč bo pokrila del stroškov takojšnjih ukrepov, ki so potrebni za obnovo poškodovane infrastrukture. Zato podpiram ta predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Lansko poletje so večino romunskega ozemlja prizadele hude poplave in zemeljski plazovi. Škoda je bila ocenjena na blizu 900 milijonov EUR, kar je skoraj 0,7 % BDP Romunije. Pozdravljam pomoč iz Solidarnostnega sklada, ki bo pomagala ublažiti učinek nesreče in preprečiti podobne druge primere. Solidarnostni sklad je eden od značilnih primerov, s katerim lahko našim državljanom pokažemo, kako pomembni so skupni ukrepi na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo skladno z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Poleg predloga za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo je Komisija predložila tudi predlog spremembe proračuna (A7-0115/2011). Iz poročila izhaja, da vse prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002. Zato sem glasovala za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v znesku 105.567.155 EUR za Poljsko, 20.430.841 EUR za Slovaško, 22.485.772 EUR za Madžarsko, 5.111.401 EUR za Češko republiko, 3.825.983 EUR za Hrvaško in 24.967.741 EUR za Romunijo, kar skupaj znaša 182.388.893 EUR za prevzem obveznosti in plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Neposredni stroški poplav, ki so leta 2010 prizadele Poljsko, Slovaško, Češko republiko, Madžarsko, Hrvaško in Romunijo, znašajo 5.512.719.662 EUR. Glasovala sem za to poročilo, da se odobri uporaba 182,4 milijona EUR iz Solidarnostnega sklada EU za te poplave. Nisem se strinjala, da se sredstva črpajo iz „negativne rezerve“, kot je predlagal Svet. Vendar sem glasovala za predlog Sveta, ker mislim, da državljani, ki so bili žrtev poplav, ne smejo postati žrtev medinstitucionalne bitke med državami članicami in Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Razpravljamo o prošnjah za finančno pomoč, ki so jih vložile Poljska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Romunija in Hrvaška (kot država kandidatka), da bi se spopadle z znatno škodo, ki so jo povzročile katastrofalne poplave v teh državah maja, junija in julija 2010. Ker vse te prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, sem glasovala za predlog, da se uporabi Solidarnostni sklad Evropske unije in da se 182.388.893 EUR dodeli omenjenim državam v pričakovanju, da bo ta pomoč morda pospešila obnovo prizadetih območij in ublažila trpljenje tamkajšnjih prebivalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Z veseljem sem glasovala za osnutek sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprostitvi sredstev iz Solidarnostnega sklada EU za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo. Vse te države so lani prizadele hude poplave zaradi nalivov, ki so povzročili zemeljske plazove ter veliko človeških žrtev kot tudi škodo na stanovanjskih stavbah, podjetjih, kmetijskih območjih, cestnih in železniških omrežjih ter drugi infrastrukturi. Čeprav znesek predlagane pomoči predstavlja samo nekaj odstotkov celotne ugotovljene škode za večino držav, je pomoč vseeno znatna v skupnem znesku 182 milijonov EUR. Rada bi poudarila, da je EU ustanovila Solidarnostni sklad, da bi pomagala prebivalcem regij, ki jih prizadenejo naravne nesreče. Rada bi se zahvalila poslancem, ker so podprli to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo skladno s točko 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Komisija je skupaj s predlogom za uporabo sklada za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo predložila tudi predlog spremembe proračuna (št. 1/2011 z dne 14. januarja 2011), da bi v proračun za leto 2011 vnesla sredstva za prevzem obveznosti in za plačila, kot zahteva točka 26 medinstitucionalnega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za to besedilo, ker moramo uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije v imenu teh držav v srednji in vzhodni Evropi, ki so utrpele škodo zaradi poplav leta 2010.

Države, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Hrvaška in Romunija, so utrpele ogromne stroške po nalivih v tem obdobju, ki so povzročili izjemno škodo na njihovi infrastrukturi. Samo na Poljskem sta bili dve zaporedni poplavi njenih velikih rek maja in junija 2010, ki sta povzročili hudo škodo v kmetijskem sektorju, na prometnem omrežju in kulturni dediščini v skupni višini skoraj 3 milijarde EUR. Zdaj je prednostna naloga obnova regij, ki so jih tragični dogodki lani najbolj prizadeli, ki jim bo omogočila, da ponovno zaženejo svoje proizvodne sisteme brez odlašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. (CS) Poplave leta 2010 so prizadele več evropskih držav različno hudo. Na primer, v Češki republiki je bila poplava manjša v smislu območja zemljišč, posledice pa so bile za to državo zares uničujoče, ravno tako kot za Poljsko. Zato sem podprla sprostitev sredstev na podlagi možnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za takšne izjemne razmere. Glasovala sem za sprejetje poročila, tudi za sprostitev sredstev za Češko republiko in Hrvaško, ki sta podobna primera.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Izjemno pomembno je, da EU podpre te države, ki so trpele zaradi naravnih nesreč. Škoda, ki jo je povzročila ta nesreča, presega 2,9 milijarde EUR. Finančna podpora EU bo v pomoč pri obnovi javne infrastrukture, ki je bila poškodovana v nesreči: vodovodi, kanalizacijski sistemi, ceste in mostovi. Skoraj leto dni je minilo od teh poplav. Pomoč je še vedno nujna. Treba bi jo bilo uporabiti hitreje. Zato je treba skrajšati postopke za odobritev finančne pomoči iz Solidarnostnega sklada.

 
  
  

Priporočilo: Luis Manuel Capoulos Santos (A7-0056/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram to poročilo, ker spodbuja odgovoren ribolov v ribolovni coni Komorov na podlagi načela nediskriminacije med različnimi flotami, ki tam lovijo, ob tem pa vzpostavlja dialog o potrebnih reformah. Poročilo podpiram tudi zato, ker predstavlja napredek glede na prejšnji sporazum glede na to, da omogoča odložitev izvajanja protokola v primeru kršitve človekovih pravic. Ker pa je cilj protokola okrepiti partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov, bi rad opozoril na takojšnjo potrebo po okviru, ki spodbuja večje naložbe v sektorju in optimizacijo ribolova malega obsega v sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki.(RO) Podprl sem to poročilo, ker predstavlja zavezo k spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev. Zveza Komori sodi med najmanj razvite države, njeno gospodarstvo pa je močno odvisno od zunanje finančne in tehnične pomoči. Medtem ko so razpoložljivi staleži v Zvezi Komori, večinoma velike pelagične ribe, ocenjeni na 33 tisoč ton letno, je letni ulov lokalnih ribičev približno 16 tisoč ton, kar v celoti porabi lokalni trg. Glavni cilj novega protokola je opredeliti ribolovne možnosti za plovila EU v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju ter nadaljevati sodelovanje med EU in Zvezo Komori, da se v interesu obeh pogodbenic razvija partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v komorski ribolovni coni.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in državami, ki niso članice EU, ki se imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko. Glasoval sem za, ker mislim, da je novi protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Unijo in Komori v interesu obeh pogodbenic. Po eni strani izboljšuje ribolovne možnosti za plovila EU v ribolovni coni Komorov, saj so vse možnosti izčrpanja lokalnih staležev na tem območju izključene. Po drugi strani pa EU dodeljuje sredstva za razvoj sektorske ribiške politike na Komorih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju. Omenjeni protokol se mi zdi pozitiven, ker spodbuja odgovoren in trajnosten ribolov v komorskih teritorialnih vodah ter je v interesu obeh pogodbenic, saj plovilom EU nudi ribolovne možnosti v zameno za pomembno sektorsko podporo skupnosti na otočju Komori.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za priporočilo o ribolovnem sporazumu med EU in Komori, ker se pogodbenici obvezujeta, da bosta spodbujali trajnosten in odgovoren ribolov v komorski ribolovni coni in ker predvideva klavzulo o odložitvi v primeru kršitev človekovih pravic v Zvezi Komori.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Sedanji protokol k Sporazumu o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori, eden od mnogih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ga je podpisala Evropska unija, je potekel 31. decembra 2010. Novi protokol bo sklenjen za triletno obdobje (2011–2013) od začetka veljavnosti sklepa Sveta o začasni uporabi omenjenega protokola in po poteku veljavnega protokola. Namen predloga sklepa je določiti ribolovne priložnosti za plovila Evropske unije na podlagi razpoložljivega presežka staleža kot tudi finančni prispevek ločeno za pravice dostopa in pomoč sektorju.

Novi protokol je v interesu obeh pogodbenic in je namenjen okrepitvi sodelovanja na področju ribolova z uporabo razpoložljivih finančnih instrumentov. Občutiti je bilo potrebo po oblikovanju okvira, ki je naklonjen razvoju naložb v tem sektorju, in optimizaciji ribolova malega obsega. Kot poročevalec tudi jaz mislim, da bi moralo biti Parlamentu omogočeno, da pozorno spremlja, kako se sporazum razvija in spoštuje, naloga Komisije pa mu je to omogočiti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo se osredotoča na predlog sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi pogojev, pod katerimi lahko ribolovna plovila Evropske unije (EU) izvajajo ribolovne dejavnosti v vodah Zveze Komori. V preteklih letih je EU sklenila sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju s številnimi državami, v zameno pa je zagotovila določene finančne prispevke, načeloma namenjene podpori nacionalnih ribiških politik, predvsem za zaščito staležev. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Parlament prevzel večje odgovornost v tem sektorju, zdaj pa moramo dati soglasje novim sporazumom o ribolovu. Ker je protokol med EU in Zvezo Komori potekel 31. decembra 2010, ga je nujno treba obnoviti. Zadevni predlog je v interesu obeh pogodbenic, kar je poročevalec zelo dobro pojasnil, zato sem glasoval za predlog. Škoda je le, da že zamuja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira in Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo podpira novi protokol k Sporazumu o partnerstvu med EU in Komori v ribiškem sektorju, ki bo veljal tri leta in čigar glavni cilj je določiti ribolovne možnosti plovil EU ter finančni prispevek v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju. Ta sporazum se nanaša na pravice dostopa do komorskih voda za okoli 70 evropskih ladij v zameno za finančni prispevek v višini okoli 600 tisoč EUR letno, od česar bo približno polovica namenjena za razvoj ribiškega sektorja te države. Ta država nima tako rekoč nobenih drugih virov; od 800 tisoč prebivalcev Komorov jih je 30 tisoč odvisnih od tega sektorja.

Pri tem so tako imenovani sporazumi o partnerstvu na tem področju doživeli najbolj opazen neuspeh, kar bi moral biti vzrok za premislek in spremembo politike. Dovoljenja za ribolov bodo izdana 45 plovilom za ribolov tunov s potegalkami – od tega jih je 22 francoskih in 22 španskih – in 25 plovilom za ribolov s površinskim parangalom: to je več kot v skladu s trenutno veljavnim protokolom, ki daje dovoljenje 40 plovilom za ribolov tunov s potegalkami in 17 plovilom za ribolov s površinskim parangalom. Portugalska ima še vedno pet plovil za ribolov s površinskim parangalom kot prej. Francija in Španija ostajata največji upravičenki.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem dokumentom, kajti sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se od leta 2004 imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov. Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so bile Parlamentu podeljene večje pristojnosti na področju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju: v skladu s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora zdaj Evropski parlament predhodno odobriti sklenitev sporazuma; ta zahteva nadomešča nekdanji redni postopek posvetovanja. Mislim, da je predlagani novi protokol za sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Zvezo Komori v interesu obeh pogodbenic.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Ribiški sektor v regiji Komorov je zelo poseben. Ulovi lokalnih ribičev redko zadostujejo za potrebe lokalne skupnosti. Vzrok za to je slabo razvita ter, odkrito rečeno, neobstoječa pristaniška infrastruktura in infrastruktura ribiške flote. Ljudje, ki živijo na otokih v tem delu Indijskega oceana, so zelo revni, spopadajo se z brezposelnostjo in, kot je zapisal poročevalec, so v praksi odvisni od finančne pomoči iz tujine. Sporazum o partnerstvu, ki omogoča plovilom iz EU ribolov na komorskem ozemlju v zameno za finančno podporo, bo nedvomno prispeval k okrepitvi gospodarstva te regije. Toda moramo spremljati način porabe teh sredstev, ki morajo ne glede na vse prispevati k izboljšanju razmer v sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Cilj novega protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, je okrepiti partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov. Protokol bo oblikoval okvir, ki bo ugoden za rast naložb v tem sektorju in bo pomagal povečati vrednost proizvodov ribolova malega obsega. Pozdravljam predlog o vzpostavitvi tega novega protokola

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Osnutek priporočila Sveta o oblikovanju protokola, ki določa ribolovne kvote in finančni prispevek, kot opredeljuje partnerstvo v ribolovnem sektorju Zveze Komori, naj bi opredelil vlogo, ki bi jo moral Evropski parlament imeti v postopku pregleda tega sporazuma. Evropa si je od nekdaj prizadevala za sporazume o partnerstvu v ribolovnem sektorju in partnerstvo z Zvezo Komori je v veljavnosti od leta 1988. Cilj novega protokola je določiti ribolovne kvote za ribolovna plovila Unije ob zagotovitvi trajnostnega in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov, povečanja naložb v ribolov malega obsega in okrepitvi njegove dejavnosti. Osnutek sklepa Sveta o projektu zagotavlja, da bosta imeli obe partnerki, Evropa in Zveza Komori, korist od obnovitve sporazuma, toda ker je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe Parlament pridobil posebno vlogo v izvajanju sporazumov, se zdi neizogibno, da moramo na vsaki stopnji do končne odobritve sporazuma opredeliti ukrepe, v katerih bo sodeloval Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se od leta 2004 imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov. Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Novi sporazum nadomešča prejšnji sporazum, ki je potekel 31. decembra 2010. Takšen sporazum omogoča ribolovnim plovilom EU dostop do ribolovnih območij otočja Komori v zameno za finančni prispevek. Velika prednost takega protokola je, da lahko Evropska unija pomaga pri razvoju teh držav. V tem primeru bo več pomoči namenila ribiškemu sektorju, ki bo prejel okoli 50 % prispevanih sredstev. Ne smemo pozabiti, da je okoli 30 tisoč ljudi na Komorih odvisnih neposredno od ribiškega sektorja, zato je ta podpora tako pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Sporazum o ribolovu med Evropsko skupnostjo in Komori je potekel decembra 2010. Novi protokol velja od leta 2011 do leta 2013 in bi se moral izvajati začasno, dokler se postopek za odobritev Evropskega parlamenta ne zaključi. V skladu z osnutkom sporazuma se strani obvezujejo, da bodo spodbujale odgovoren ribolov v ribolovni coni Komorov na podlagi načela nediskriminacije med različnimi flotami, ki lovijo v tej ribolovni coni. Kar zadeva ribolovne možnosti, bodo dovoljenja za ribolov izdana 45 plovilom za ribolov tunov s potegalkami in 25 plovilom za ribolov s površinskim parangalom. V primerjavi s prejšnjim sporazumom vsebuje novi sporazum klavzulo o prekinitvi izvajanja protokola v primeru kršitve človekovih pravic. Mislim, da je treba okrepiti partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov. Zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike.

Ta predlog novega protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in otoki Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju je sestavni del zunanje razsežnosti skupne ribiške politike in v interesu obeh pogodbenic.

Poročilo podaja naslednja priporočila, ki štejejo za pomembna:

• Komisija bi morala Parlamentu poslati sklepe sestankov in dela skupnega odbora iz člena 9 sporazuma kot tudi večletni sektorski program iz člena 7(c) protokola in rezultate letnih ocen;

• Predstavnikom Evropskega parlamenta bi se morala omogočiti udeležba v vlogi opazovalcev na sestankih in pri delu skupnega odbora;

• Komisija bi morala Parlamentu in Svetu pred začetkom pogajanj za obnovitev sporazuma predložiti pregled izvajanja sporazuma;

• Parlament in Svet bi morala biti deležna pravične obravnave, tako kar zadeva pravico do takojšnje in popolne obveščenosti kot tudi v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja mednarodnih ribiških sporazumov in v zvezi s pogajanji za njihovo revizijo.

Iz zgoraj navedenih razlogov sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega protokola je zamenjati protokol, priložen Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je potekel 31. decembra 2010. Glavni cilj novega protokola je opredeliti ribolovne možnosti za plovila EU v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju ter nadaljevati sodelovanje med Evropsko unijo in Zvezo Komori, da se spodbudi oblikovanje partnerskega okvira za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v komorski ribolovni coni. V skladu z novim protokolom bo skupni letni finančni prispevek EU znašal 1.845.750 EUR v celotnem triletnem obdobju. Predviden je tudi razvoj naložb v ribiški sektor z namenom optimizacije ribolova malega obsega. Ker mislim, da je ta predlog za novi protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in otoki Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju v interesu obeh pogodbenic, sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti. Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, ki se od leta 2004 imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov. Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so bile Parlamentu podeljene večje pristojnosti na področju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju: v skladu s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora zdaj Evropski parlament predhodno odobriti sklenitev sporazuma; ta zahteva nadomešča nekdanji redni postopek posvetovanja. Mi zeleni smo zelo kritični do načina izvajanja takšnih sporazumov v preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpisovanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU, je ustaljena praksa skupne ribiške politike in s tem osrednji vidik njene zunanje razsežnosti.

V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je vzajemna finančna ureditev EU v veliki meri namenjena podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in dobrega upravljanja virov.

Začetki dvostranskih odnosov v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori segajo v leto 1988. Danes sprejeta resolucija poudarja dejstvo, da bi boljša obveščenost in večji nadzor Evropskega parlamenta na vseh stopnjah pogajanj okrepila partnerstvo in imela pozitiven vpliv na razvoj ribištva. Evropskemu parlamentu in Svetu morajo biti zagotovljeni enaki pogoji, tako kar zadeva pravico do takojšnje in popolne obveščenosti kot tudi v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja mednarodnih ribiških sporazumov in v zvezi s pogajanji za njihovo revizijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Ribiška flota EU deluje povsod po svetu. Dvostranski odnos med današnjo EU in Zvezo Komori sega v leto 1988. Sedanja revizija Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju iz leta 2006 kot del postopka podaljšanja je privedla tudi do vključitve temeljnih načel trajnostne ribiške politike in odgovorne uporabe ribiških virov v komorski ribolovni coni v sporazum. To ni le dobrodošel napredek, temveč nujnost, če naj EU in njena skupna ribiška politika ostaneta verodostojni. V tem okviru je treba močno podpreti poziv poročevalca, da se Parlament bolj obvešča in da slednji izvaja večji nadzor. Zaradi tega sem glasovala za poročilo.

 
  
  

Priporočilo: Emilio Menéndez del Valle (A7-0067/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Izboljšanje sporazuma o prosti trgovini Euromed lahko prispeva h gospodarski in politični stabilnosti v tej regiji in je korak na poti do utrditve enotnega prostora miru, pravice, enakopravnosti, svobode in demokracije. Oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov je namenjeno zagotavljanju poenostavljenih in učinkovitih odškodninskih postopkov znotraj strogo določenih časovnih okvirov, kar bi povečalo varnost in predvidljivost dvostranskih trgovinskih odnosov in s tem izboljšalo delovanje območja proste trgovine Euromed. Glasovala sem za ta osnutek resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem za reševanje trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo. Predlagani mehanizem je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, ki so skladni s pravili in postopki Svetovne trgovinske organizacije za urejanje sporov. Ta mehanizem bo podprl delovanje območja proste trgovine Euromed, vendar bo predvsem prinesel stabilnost v dvostranske trgovinske odnose med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Vse izboljšave evro-sredozemskih sporazumov pomembno vplivajo na gospodarsko in politično stabilnost držav in prispevajo k neštetim družbenim in demokratičnim uspehom, ki iz njih izhajajo. Zato pozdravljam vsa prizadevanja v to smer. Glede na nepopolno rešitev nekaterih sporov v okviru trgovinskih določb evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Hašemitsko kraljevino Jordanijo se zavedam, da je diplomatski pristop v tem okviru neučinkovit. Zato se zavedam, da je potreben mehanizem za preprosto in učinkovito uporabo sredstev, in se strinjam s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki protokola med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo. Cilj tega protokola je vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov, ki se bo uporabljal za spore v okviru trgovinskih določb evro-sredozemskega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Evro-sredozemski sporazumi vsebujejo določbe za liberalizacijo trgovine z blagom, pravila za reševanje sporov, ki izhajajo iz njih, pa so temeljila izključno na diplomaciji in jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Svet je Komisiji podelil pooblastila, da leta 2006 odpre pogajanja s partnericami v Sredozemlju in se poskusi dogovoriti o mehanizmih za reševanje trgovinskih sporov, ki bi bili oblikovani na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Osnutek sporazuma z Jordanijo je bil parafiran 9. decembra 2009.

Podpiram mehanizem za reševanje sporov in upam, da bo imel bolj odvračalno kot represivno funkcijo. Prav tako upam, da bo Jordanija kos nestabilnosti, ki vlada v regiji, in bo ostala zmerna in zanesljiva partnerica, tako kot je bila med vladavino kralja Huseina in kralja Abdulaha II.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To priporočilo temelji na predlogu sklepa Sveta o sklenitvi protokola med Evropsko unijo in Jordanijo, cilj pa je vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov kot dela evro-sredozemskega sporazuma. Reševanje trgovinskih sporov med državami z diplomatskimi sredstvi na splošno nima vedno želenega učinka. Zato so se v okviru evro-sredozemske regije začela pogajanja med EU in njenimi sredozemskimi partnericami, še zlasti z Jordanijo. Osnutek sporazuma je bil podpisan 9. decembra 2009 na evro-sredozemski ministrski konferenci o trgovini v Bruslju. Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal odnose med državami z vidika proste trgovine in prispeval k politični in gospodarski stabilnosti te regije. Zato pozdravljam novi sporazum in upam, da po začetku njegove veljavnosti med EU ali njenimi članicami in Jordanijo ne po prišlo do kakršnega koli spora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki poskuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavanje držav. Nasprotno pa mehanizem, ki je zdaj predlagan, spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU, katere legitimnost, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je vprašljiva, in režimom kralja Abdulaha, ki še naprej nasilno zatira nastajajoče mirovno mladinsko gibanje, ki zahteva reforme in demokratične svoboščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa mehanizem, ki je zdaj predlagan, spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU, katere legitimnost, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je vprašljiva, in režimom kralja Abdulaha, ki še naprej nasilno zatira nastajajoče mirovno mladinsko gibanje, ki zahteva reforme in demokratične svoboščine.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov je dobrodošlo in bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Poročevalec meni, da lahko te posodobitve sporazumov o prosti trgovini Euromed prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine Euromed.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Preteklost nam dokazuje, da diplomacija pri reševanju različnih sporov, ki obstajajo, ni bila vedno učinkovita. Zato pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Strinjam se s poročevalcem, da lahko te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, pluralizma, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja evro-sredozemskega območja proste trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Vem, da je predlagani mehanizem oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije in glede STO. Dvostranski trgovinski sporazumi morajo vedno biti povsem združljivi z večstranskim trgovinskim sistemom. Komisija mora zagotoviti, da bo izvajanje učinkovito. Nerešeni spori negativno vplivajo na poslovno skupnost. Zato sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski parlament se s tem poročilom strinja glede oblikovanja standardnega mehanizma za reševanje sporov, ki bo zagotovil poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov, ko bo treba reševati spore med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo, ki bodo posledica trgovinskih določb v evro-sredozemskem sporazumu. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih sredstvih. Takšen pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Vsa ta dejstva so me spodbudila, da sem glasovala za.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma med EU in Jordanijo, katerega cilj je vzpostaviti mehanizem za reševanje sporov v skladu z izpolnjevanjem trgovinskih obveznosti iz evro-sredozemskih sporazumov. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Ta pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, kjer so spori ostali nerešeni ali so bili ovirani. Upam, da bo izvajanje tega standardnega mehanizma za reševanje sporov povečalo varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med EU in Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. (FR) V okviru evro-sredozemskih sporazumov o pridružitvi se trgovinski spori med dvema stranema, Evropsko unijo na eni strani in Jordanijo na drugi, še vedno rešujejo po diplomatskih poteh. Ta rešitev ni niti učinkovita niti pregledna, zato sem glasoval za vzpostavitev standardnega mehanizma za reševanje sporov, saj bo to akterjem na obeh straneh Sredozemskega morja omogočilo trgovanje v varnejšem in bolj predvidljivem okolju. Ta standardni mehanizem temelji na rešitvah, ki jih zagovarja Svetovna trgovinska organizacija v svojem memoranduma o soglasju o reševanju sporov, pa tudi na mehanizmih, vgrajenih v dvostranskih trgovinskih sporazumih, ki jih je nedavno sklenila EU.

Zato bo na koncu dodajanje tega mehanizma vse večjemu številu sporazumov ustvarilo enake pogoje ne le za evropske gospodarske akterje, ampak tudi za njihove partnerje v tretjih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Ta pogajanja izvirajo iz nečesa, kar je bilo dejansko področje, kjer ni bilo zakonodaje, kar pomeni, da ni bilo na voljo nobenih postopkov za reševanje sporov med EU in sredozemskimi državami. Mehanizem za reševanje sporov je oblikovan na standardnih mednarodnih postopkih. Ker je obstoječi pristop v preteklosti pripeljal do nerešljivih težav, sem sledila priporočilu poročevalca.

 
  
  

Priporočilo: George Sabin Cutaş (A7-0066/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem za reševanje trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko. Predlagani mehanizem je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, ki so skladni s pravili in postopki Svetovne trgovinske organizacije za urejanje sporov. Ta mehanizem bo prinesel stabilnost dvostranskih trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Vse posodobitve evro-sredozemskih sporazumov pomembno vplivajo na gospodarsko in politično stabilnost držav in prispevajo k neštetim družbenim in demokratičnim uspehom, ki iz nje izhajajo. Zato pozdravljam vsa prizadevanja v to smer. Glede na nepopolno rešitev nekaterih sporov v zvezi s trgovinskimi določbami evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Kraljevino Maroko se zavedam neučinkovitosti sistema, ki je vzpostavljen na tem področju in ki uporablja diplomatska sredstva. Zato se zavedam, da je potreben mehanizem za preprosto in učinkovito uporabo sredstev, in se strinjam s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na to, da so sedanji predpisi za reševanje sporov odvisni od diplomatskega pristopa in jih zlahka blokira stran, ki ji ne uspe izpolniti svojih obveznosti, menim, da se bosta s sprejetjem tega sporazuma izboljšala varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Marokom, kar bo koristno za podjetja in potrošnike. Sprejetje sporazuma sledi evro-sredozemskemu načrtu za trgovino po letu 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko tako kot drugi sporazumi ne vsebuje ukrepov za reševanje sporov, kar je seveda prispevalo k njihovi manjši zanesljivosti, pričakovanja strank glede poštenih rešitev v primerih spora pa so se zmanjšala. Upam, da bo predvideni mehanizem začel veljati in bo prispeval h krepitvi zaupanja strank, prav tako pa bo Kraljevina Maroko lahko nadaljevala reforme, s katerimi je že začel Hasan II, nadaljeval pa jih je Mohamed VI.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To priporočilo temelji na predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki protokola med Evropsko unijo in Marokom o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov kot dela evro-sredozemskega sporazuma. Reševanje sporov med državami z uporabo diplomatskih sredstev na splošno ni vedno prineslo želenega učinka. Zato so se v okviru evro-sredozemske regije začela pogajanja med EU in njenimi sredozemskimi partnericami, še zlasti z Marokom. Osnutek sporazuma je bil podpisan na evro-sredozemski konferenci o trgovini 9. decembra 2009 v Bruslju in nato potrjen na vrhunskem srečanju EU in Maroka 7. marca 2010. Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal odnose med državami z vidika proste trgovine in prispeval k politični in gospodarski stabilnosti te regije. Zato pozdravljam novi sporazum in upam, da po začetku veljavnosti med EU ali njenimi članicami in Marokom ne bo prišlo do kakršnega koli spora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki poskuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma o prosti trgovini z Marokom, državo, ki še naprej zaseda Zahodno Saharo in izkorišča vire, ki ji ne pripadajo, in ustvarja dobičke: krši mednarodno pravo in saharskemu ljudstvu odreka pravico do samoodločbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Pri tem poročilu gre za spreminjanje sedanjih razmer z vzpostavitvijo mehanizma za reševanje sporov. Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih.

Vendar pa Komisija zdaj predlaga „alternativni“ model, ki ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti vsake posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev.

Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma o prosti trgovini z Marokom, državo, ki še naprej zaseda Zahodno Saharo in izkorišča vire, ki ji ne pripadajo, in ustvarja dobičke: krši pravice saharskega ljudstva in mu odreka pravico do samoodločbe. Zato smo glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podpiram poročevalca, ki predlaga, da Parlament odobri sklenitev tega sporazuma. Dolgotrajni spori negativno vplivajo na poslovno skupnost in končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Državljanski upori proti arabskim tiranom so na drugi strani Sredozemskega morja dvignili veliko prahu. To gotovo ni zadosten razlog, da bi EU zaustavila vzpostavljanje prostotrgovinskega območja, o čemer se je dogovorila z istimi tirani. Poslali smo jasno sporočilo: EU se noče pogajati z arabskimi demokracijami, ki bi se lahko pojavile. To je nesmisel. Glasoval bom proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Preteklost nam dokazuje, da diplomacija ni bila vedno učinkovita pri reševanju različnih obstoječih sporov. Zato pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da lahko te posodobitve sporazumov o prosti trgovini med EU in Marokom prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine med EU in Marokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Doslej je bila ena od nalog diplomatskih služb posredovanje v sporih v zvezi z evro-sredozemskim sporazumom. Zdaj pa se načrtuje uvedba mehanizmov na ravni EU za reševanje sporov in za podporo politično nestabilnim regijam, kot je Maroko, pri vzpostavljanju enotne države, ki bi jo odlikoval mir, razvoj, pravica, enakopravnost, svoboda, raznovrstnost, demokracija in spoštovanje. Glasovanja sem se vzdržal, ker poročevalec ni podrobno opisal, kako bomo lahko zagotovili upoštevanje teh mehanizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Sporazum o liberalizaciji med EU in Marokom naj bi bil simbol razvoja, stabilnosti in gospodarske oživitve severnoafriške regije. Unija ne more in ne sme zamuditi priložnosti, da bi igrala pomembno vlogo pri oblikovanju prenovljene trgovinske politike, pri čemer lahko pomaga državam, ki so jih zajeli socialni in politični nemiri z dramatičnimi posledicami za nacionalna gospodarstva in posledično za naše naložbe v teh območjih.

Z današnjim glasovanjem o vzpostavitvi standardnega mehanizma za ustrezno in učinkovito reševanje sporov, imamo močnejše jamstvo v podporo evropskim naložbam v Maroku, naložbam, ki so ključna za gospodarsko blaginjo v celotni regiji in ki zajemajo skoraj vse sektorje.

Današnje glasovanje prav tako poudarja željo Unije, da se izogne negativnemu učinku na gospodarstva in končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja z odločitvijo za protekcionistične politike, ki še naprej dajejo prednost posebnim interesom in s tem odlagajo ratifikacijo sporazumov, ki so bistveni za ponovno vzpostavljanje ravnovesja in stabilizacijo gospodarskih možnosti na območju, za katero se začenjajo zanimati tudi naši konkurenti, kot so Kitajska in države na Bližnjem vzhodu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Evropski parlament s tem poročilom odloča o odobritvi oblikovanja standardnega mehanizma za reševanje sporov, ki naj bi zagotovil poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov pri sporih, ki so posledica evro-sredozemskih sporazumov med EU in Marokom. Reševanje sporov z diplomacijo ni bilo učinkovito in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Zamude, ki se pojavljajo pri reševanju sporov, negativno vplivajo na podjetja in končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Model predlaganega mehanizma je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, in v Dogovoru o pravilih in postopkih za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije. Komisija mora zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje mehanizma. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki odobrava sklenitev sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma med EU in Kraljevino Maroko, katerega cilj je vzpostaviti mehanizem za reševanje sporov v skladu z izpolnjevanjem trgovinskih obveznosti iz evro-sredozemskih sporazumov. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Ta pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, kjer so spori ostali nerešeni ali so bili ovirani. Upam, da bo izvajanje tega standardnega mehanizma za reševanje sporov povečalo varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med EU in Kraljevino Maroko.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Takšen pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Svet je Komisiji podelil pooblastila, da leta 2006 odpre pogajanja s partnericami in se poskusi dogovoriti o primernem mehanizmu za reševanje sporov. Osnutek sporazuma z Marokom je bil parafiran na evro-sredozemski konferenci o trgovini 9. decembra 2009 v Bruslju in nato potrjen na vrhunskem srečanju EU in Maroka 7. marca 2010. Oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov je dobrodošlo in bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov.

 
  
  

Priporočilo: Gianluca Susta (ALDE) (A7-0068/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Podpiram oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov z Egiptom, ki bo omogočil odpravo neučinkovitosti in zastojev ter sklenitev osnutka sporazuma s to državo. Ta sporazum lahko prispeva h gospodarski in politični stabilnosti v evro-sredozemskem območju, kar bo omogočilo prihodnost, ki bo temeljila na miru, pravici, svobodi, raznovrstnosti in demokraciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Glasoval sem za to resolucijo, ker je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem za reševanje trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt. Predlagani mehanizem je oblikovan na podlagi mehanizmov za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije, ki so skladni s pravili in postopki Svetovne trgovinske organizacije za urejanje sporov. Ta mehanizem bo podprl delovanje območja proste trgovine Euromed, predvsem pa bo prinesel stabilnost v dvostranske trgovinske odnose med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem za mehanizem za reševanje sporov, kot je predlagal gospod Susta. Povsem se strinjam, da bi bilo lahko pravilno izvajanje standardnega mehanizma za reševanje sporov nadaljnji korak k vzpostavitvi in učinkovitemu delovanju evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej, kjer je bilo mogoče, potekalo po diplomatskih poteh. Namesto tega potrebujemo zanesljiv postopek, ker ima lahko zavlačevanje trgovinskih sporov negativne učinke za končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Glede na dogajanje v severnoafriških državah ni nobenega dvoma, da vodi pot h gospodarski in politični stabilnosti na teh ozemljih med drugim prek dobro delujočih sporazumov o prosti trgovini v Sredozemlju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Vse posodobitve evro-sredozemskih sporazumov pomembno vplivajo na gospodarsko in politično stabilnost držav in prispevajo k neštetim družbenim in demokratičnim pridobitvam, ki iz nje izhajajo. Zato pozdravljam vsa prizadevanja v to smer. Glede na nepopolno rešitev nekaterih sporov v okviru trgovinskih določb evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Arabsko republiko Egipt se zavedam neučinkovitosti sistema, ki je vzpostavljen na tem področju in uporablja diplomatska sredstva. Zato se zavedam, da je potreben mehanizem za preprosto in učinkovito uporabo sredstev, in se strinjam s predlogom sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Sedanje razmere v Egiptu lahko morda zasenčijo potrebo, da nadaljujemo s sprejemanjem sporazumov, kot je ta. Vendar pa mora biti egiptovska država ob koncu nemirnih in negotovih časov, kot jih je nedavno doživel Kairo, previdna, da bo ponovno v celoti prevzela vse svoje položaje. Med njimi so odnosi s tujino, zlasti z Evropsko unijo, ki je njena partnerica v evro-sredozemskem sporazumu. Čeprav so za Egipt domnevni prihodnji spori z EU morda zdaj precej nepomembni, pa menim, da sprejetje mehanizmov, ki olajšajo njihovo reševanje v dobro obeh strani, nič ne škoduje. Egipt je neločljivo povezan z zgodovino Evrope in vsega sveta. Upam, da bo imel tako bleščečo prihodnost, kot je bila njegova preteklost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To priporočilo temelji na predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki protokola med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Egipt, katerega cilj je izvajanje mehanizma za reševanje sporov. Ta protokol prevzema poseben pomen v času, ko Egipt dela prve korake k izvajanju demokratičnega režima. Reševanje trgovinskih sporov med državami z uporabo diplomatskih sredstev na splošno ni vedno prineslo želenega učinka. Zato so se v okviru evro-sredozemske regije začela pogajanja med EU in njenimi sredozemskimi partnericami, še zlasti z Egiptom. Na pridružitvenem svetu EU–Egipt, ki je potekal 27. aprila 2010 v Luksemburgu, je bil podpisan osnutek sporazuma. Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal odnose med državami z vidika proste trgovine in prispeval k politični in gospodarski stabilnosti te regije. Zato pozdravljam novi sporazum in upam, da po njegovem začetku veljavnosti med EU ali njenimi članicami in Arabsko republiko Egipt ne po prišlo do kakršnega koli spora.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kot je omenjeno v obrazložitvi tega poročila, je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti vsake posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU in režimom diktatorja Mubaraka. Vstaja Egipčanov za demokratične spremembe in v podporo svoji suverenosti ter proti zunanjemu vmešavanju ter skrivnemu sodelovanju režima z interesi imperializma v regiji je pozitiven znak, za katerega upamo, da se bo končal s praktičnim izrazom glede tega in drugih dogovorov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. „Alternativni“ model, ki nam ga predlagajo, ustreza logiki, ki jo spodbujajo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki skuša v iskanju domnevne učinkovitosti zaobiti nacionalno suverenost in reševanje sporov ob spoštovanju posebnosti vsake posamezne države ter pravico teh držav, da branijo svoje interese in interese svojih ljudstev.

Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi zagotavlja enako obravnavo držav. Nasprotno pa ta mehanizem spodkopava to načelo in spodbuja pretok kapitala ter politično moč postavlja pred gospodarsko, interese kapitala pa pred interese držav in njihovih ljudstev.

Naše nasprotovanje temu mehanizmu in njegovim posledicam je še toliko bolj utemeljeno, ker je posledica sklenitve sporazuma med EU, katere legitimnost, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, je vprašljiva, in režimom diktatorja Mubaraka. Vstaja Egipčanov za demokratične spremembe in v podporo svoji suverenosti ter proti zunanjemu vmešavanju ter skrivnemu sodelovanju režima z interesi imperializma v regiji je pozitiven znak, za katerega upamo, da se bo končal s praktičnim udejanjanjem tega in drugih dogovorov.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Mislim, da ima Parlament prav, da ne glede na negotove razmere vztraja pri odobritvi tega sporazuma, ki naj bi podjetjem olajšal delovanje, ne da bi kakor koli politično komentiral sedanjo egipčansko vlado.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Preteklost nam dokazuje, da diplomacija ni bila vedno učinkovita pri reševanju številnih obstoječih sporov. Zato pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da lahko te posodobitve sporazumov o prosti trgovini med EU in Egiptom prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine med EU in Egiptom.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Murphy (GUE/NGL), v pisni obliki. – Glasoval sem proti temu poročilu, saj imam zelo resne pomisleke glede gospodarskega in političnega odnosa EU z državami, ki jih zajema evro-sredozemski sporazum. Vzpostavitev območja proste trgovine bi imela dramatične posledice za delavce v tej regiji. Na podlagi podatkov EU naj bi Egipt izgubil 1,5 milijona delovnih mest. Slabi gospodarski obeti za mlade in jeza proti korupciji in zločinom neznatne diktatorske elite so v središču revolucionarnih gibanj in želja Egipčanov. Nadaljevanje doktrine o prosti trgovini v interesu velikih evropskih podjetij in bogatih elit je več ali manj isto, zato ga je treba zavrniti. Pogajanja o tem dogovoru so vodili predstavniki diktatorskega Mubarakovega režima, ki ga je spodnesel revolucionarni prevrat. Najvišji sloj vojske pa je še vedno tesno povezan z gospodarskimi interesi prejšnjega režima in ne predstavlja zakonitih zahtev in želja delavcev. Trgovinski odnosi morajo temeljiti na potrebah večine prebivalstva in ne na pohlepu neznatnih elit in podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Evropski parlament s tem poročilom odloča o odobritvi oblikovanja standardnega mehanizma za reševanje sporov, ki naj bi zagotovil poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov pri sporih, ki so posledica evro-sredozemskih sporazumov med EU in Arabsko republiko Egipt. Reševanje sporov z diplomacijo ni bilo učinkovito in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Zamude, ki se pojavljajo pri reševanju sporov, negativno vplivajo na podjetja ter na končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Te posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Model predlaganega mehanizma so mehanizmi za reševanje sporov, ki jih najdemo v najnovejših sporazumih Evropske unije in v Dogovor o pravilih in postopkih reševanja sporov Svetovne trgovinske organizacije. Komisija mora zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje mehanizma. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki je naklonjena sklenitvi sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma med EU in Egiptom, katerega cilj je vzpostaviti mehanizem za reševanje sporov v skladu z izpolnjevanjem trgovinskih obveznosti iz evro-sredozemskih sporazumov. Reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, je doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Ta pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, kjer so spori ostali nerešeni ali so bili ovirani. Upam, da bo izvajanje tega standardnega mehanizma za reševanje sporov povečalo varnost in predvidljivost trgovinskih odnosov med EU in Egiptom.

 
  
  

Priporočila: Emilio Menéndez del Valle (A7-0067/2011) - George Sabin Cutaş (A7-0066/2011) - Gianluca Susta (A7-0068/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to priporočilo in pozdravljam oblikovanje standardnega mehanizma za reševanje sporov, kar bi moralo zagotoviti poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj strogo določenih časovnih okvirov. Prav tako se strinjam s poročevalcem, da lahko posodobitve evro-sredozemskih sporazumov o prosti trgovini prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in da so korak na poti do utrditve enotnega območja miru.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, saj je reševanje sporov, ki izhajajo iz evro-sredozemskih sporazumov, doslej temeljilo izključno na diplomatskih pristopih. Takšen pristop v praksi ni učinkovit in je privedel do stanj, v katerih so nekateri spori ostajali nerazrešeni, saj jih je lahko stran, ki je „kršila dogovore“, zlahka blokirala. Te posodobitve sporazumov o prosti trgovini Euromed lahko prispevajo h gospodarski in politični stabilnosti v tej izjemno pomembni regiji in so korak na poti do utrditve enotnega območja miru, razvoja, pravice, enakopravnosti, svobode, raznovrstnosti, demokracije in spoštovanja. Pravilno izvajanje takšnega mehanizma bi lahko prav tako povečalo varnost in predvidljivost naših dvostranskih trgovinskih odnosov, obenem pa bi predstavljalo dodaten korak do vzpostavitve in ustreznega delovanja območja proste trgovine Euromed. Nerešeni spori negativno vplivajo na poslovno skupnost ter na končne potrošnike na obeh straneh Sredozemskega morja. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so neposredne tuje naložbe del trgovinske politike EU in posledično sodijo v izključno pristojnost Unije. V obdobju, ko neposredne tuje naložbe pomembno vplivajo na gospodarsko blaginjo držav in regij, bo zanesljiv in učinkovit mehanizem za reševanje sporov pomagal tudi pri reševanju sporov na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Ker pravila za reševanje sporov temeljijo na diplomatskem pristopu in so privedla do razmer, v katerih so bili spori zlahka blokirani, si novi mehanizem za reševanje trgovinskih sporov zasluži našo podporo. Ta mehanizem je oblikovan na podlagi nedavno sklenjenih sporazumov EU in dogovoru o reševanju sporov Svetovne trgovinske organizacije. Osnutki sporazumov z Jordanijo, Marokom in Egiptom že veljajo, kar zajema tudi trgovino in kmetijske proizvode. Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da podpre te sporazume.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasujem za to resolucijo, ker menim, da je bistvenega pomena, da EU zagotovi ustrezen mehanizem za reševanje sporov, ki izhajajo iz izvajanja evro-sredozemskih sporazumov. Svet je Komisiji podelil pooblastila, da leta 2006 odpre pogajanja s partnericami v sredozemski regiji, sporazum pa je bil podpisan šele leta 2009.

Z oblikovanjem standardnega načina reševanje sporov bi morali na koncu poenostavljene in učinkovite odškodninske postopke znotraj določenih časovnih okvirov. Strinjam se z mnenjem poročevalca, ki meni, da je bistveno ponovno pregledati sporazume o prosti trgovini Euromed, da bi prispevali h gospodarski in politični stabilnosti v tej regiji in da bi utrdili enotno področje miru in razvoja. Predlagani način je oblikovan na najnovejših mehanizmih za reševanje sporov v partnerskih sporazumih Evropske unije in STO. V obdobju, ko neposredne tuje naložbe pomembno vplivajo na gospodarsko blaginjo evropskih držav članic, upam, da bo učinkovit mehanizem za reševanje sporov pomagal tudi pri reševanju sporov na tem področju.

 
  
  

Priporočilo: Ryszard Antoni Legutko (A7-0063/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo in bi poudaril, da je to pomemben korak v izvajanju pogajanj med EU in Ukrajino k določitvi poti, ki bo lahko v prihodnje omogočila popoln pristop k EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo. Partnerske države z izvajanjem evropske sosedske politike postopoma dobijo možnost sodelovanja v nekaterih programih Unije in dejavnostih agencij. To je eden od številnih ukrepov, namenjenih spodbujanju reform, modernizacije in prehodu v državah, ki so sosede Evropske unije. Junija 2007 je Svet Evropske unije še enkrat poudaril velik pomen evropske sosedske politike, zato bo ta protokol ustvaril pogoje za sodelovanje Ukrajine v programih EU in ji zagotovil koristi najboljših praks EU, ki prispevajo k razvoju demokratičnih procesov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog poročevalca. Mislim, da bosta obe strani pridobili, če bodo izpolnjene obveznosti, ki jih prevzemata s tem protokolom. Evropska unija bo na svoji vzhodni meji pridobila trdno, stabilno, demokratično partnerko, državljani Ukrajine pa bodo pridobili nekoliko jasnejšo evropsko perspektivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki.(PL) Vse od začetka dela v Evropskem parlamentu močno podpiram želje Ukrajine po članstvu v EU. Ukrajina je ena najpomembnejših partnerk v vzhodni politiki Poljske. Poleg tega se moja država skupaj z Ukrajino pripravlja, da bo drugo leto gostila evropsko nogometno prvenstvo. Da bi dosegli cilje zunanje politike Unije in zaradi varnosti, je izredno pomembno, da vsa EU okrepi sodelovanje z Ukrajino. Mislim, da je podpora mladi demokraciji v Ukrajini ena od naših najpomembnejših zavez. Zato podpiram pospešitev pogajanj o območju proste trgovine in kar najširše sodelovanje Ukrajine v programih Unije. Glasoval sem za resolucijo in s trem izrazil soglasje k sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Ukrajino.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Ta protokol vsebuje okvirni sporazum o splošnih načelih sodelovanja Ukrajine v programih Unije. Vključuje standardne določbe, katerih namen je uporaba v vseh partnerskih državah evropske sosedske politike, s katerimi naj bi takšne protokole sklenili. Po mojem mnenju si Ukrajina prizadeva po svojih najboljših močeh in podpiram sklenitev tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to zakonodajno resolucijo o strinjanju Evropskega parlamenta z osnutkom sklepa Sveta, ki bo podlaga za sklenitev dodatnega protokola k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Ukrajino. Ukrajina bo na podlagi tega protokola lahko sodelovala v programih EU glede podjetij in podjetništva, energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije. V skladu s tem sporazumom bo morala Ukrajina plačati prispevek v splošni proračun EU glede na programe, v katerih želi sodelovati, EU pa bo jamčila, da bodo te programe nadzorovale in revidirale institucije EU. Kot podpredsednik Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino sem prepričan, da bo sklenitev tega protokola dala Ukrajini več priložnosti, da svoje politike uskladi s politikami, standardi in normami, ki jim EU sledi na omenjenih področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) V odnosu med Evropsko unijo in Ukrajino je prihajalo do napredovanja in nazadovanja, kar se je včasih odražalo v strateškem približevanju Ukrajine k sosedi Rusiji ali oddaljevanju od nje. Svet je 18. junija 2007 Komisiji izdal smernice za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih EU z Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Moldavijo, Marokom, palestinsko upravo, Tunizijo in Ukrajino. Mislim, da je sklenitev omenjenega sporazuma zaradi potrebe po jasni določitvi okvira, v katerem bo Ukrajina sodelovala v evropskih programih, pozitivna in zato prispeva k izboljšanju odnosov z Unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska sosedska politika (ESP) zagotavlja postopno odpiranje programov Evropske unije sosednjim državam s cilji spodbujanja njihovih reform, modernizacije in pogosto njihove demokratizacije. Zato je Svet 5. marca 2007 sprejel splošni pristop, ki naj bi „partnericam evropske sosedske politike omogočil sodelovanje v programih in agencijah Skupnosti“. S tem pristopom je Komisija začela pogajanja o okvirnih sporazumih s sosednjimi državami, vključno z Ukrajino, katere dokumentacija je popolna in pripravljena, da jo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije predložijo v odobritev Evropskemu parlamentu. Glasujem za ta Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije ter ga pozdravljam, saj je to še korak naprej k ciljem, ki so usmerjali vzpostavitev skupnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glede na izredno nejasno naravo predloga, ki je bil vložen, nam sprejetje tega sporazuma zastavlja številna vprašanja. Omenja programe, vendar nam ne pove, v katerih programih bo Ukrajina lahko sodelovala in v kakšni obliki bo potekalo takšno sodelovanje, kakšni bodo finančni pogoji in posledice. Omenjene so koristi, ni pa jasno, kaj jih bo zagotovilo.

Menimo, da bi morala sklenitev sporazumov s takšnimi cilji temeljiti na spoštovanju suverenosti držav in njihovih ljudstev, vzajemnem interesu, vzajemnosti in sodelovanju ob upoštevanju posebnosti posamezne države, in da bi morali ovrednotiti, kaj lahko vsaka prispeva k sporazumu z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika. O tem poročilu ni mogoče povedati kaj več, razen tega, da je obžalovanja vredno, da se strinja s sklenitvijo protokola, pri čemer nam niso omogočili, da bi se seznanili z njegovo natančno vsebino in posledicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glede na izredno nejasno naravo predloga, ki je pred nami, nam sprejetje tega sporazuma zastavlja številna vprašanja. Omenja programe, vendar nam ne pove, v katerih programih bo lahko Ukrajina sodelovala in v kakšni obliki bo potekalo takšno sodelovanje, ali kakšne bodo finančne posledice. Omenjena so splošna načela, ki urejajo sodelovanje, vendar pa niso natančno opredeljena. Omenjene so koristi, vendar poročilo ne pojasni, kaj jih bo zagotovilo.

Prepričani smo, da je pri sklepanju sporazumov med suverenimi državami še vedno bistvenega pomena naslednje: spoštovanje suverenosti države in njenega ljudstva, vzajemni interes, vzajemnost in sodelovanje ob upoštevanju posebnosti posamezne države; ovrednotenje, kaj lahko vsaka prispeva k sporazumu z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika.

Obžalovanja vredno je, da smo glasovali za poročilo, ki se strinja z vzpostavitvijo protokola, pri čemer nismo dobili skoraj nič informacij o njegovi vsebini in učinkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to resolucijo o strinjanju Evropskega parlamenta z osnutkom sklepa Sveta, na podlagi katerega bo sklenjen dodatni protokol k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Ukrajino. Ukrajina bo lahko sodelovala v programih EU glede podjetij in podjetništva, energije ter informacijske in komunikacijske tehnologije. V skladu s tem sporazumom bo morala Ukrajina plačati prispevek v splošni proračun EU glede na programe, v katerih želi sodelovati, EU pa bo jamčila, da bodo te programe nadzorovale in revidirale institucije EU. Ta politika partnerstva in sodelovanja bo dala Ukrajini več priložnosti, da svoje politike uskladi s politikami, ki jim EU sledi na teh področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to tehnično poročilo, ki podpira sodelovanje Ukrajine v programih Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Glasoval sem za osnutek resolucije sklepa Sveta o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije. Ta dokument je del evropske sosedske politike, prav tako izpolnjuje željo Ukrajine po sodelovanju v več sedanjih in prihodnjih programih EU. Poleg tega bo lahko Ukrajina prosila za pomoč Unije, da bo sodelovala v posebnem programu v skladu s splošnimi določbami o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ali na podlagi kakšne druge podobne uredbe, ki zagotavlja zunanjo pomoč. To bo prav tako lahko dalo novih moči romunskim odnosom z Ukrajino. Te vezi moramo pragmatično razvijati, da bodo naši državljani lahko imeli neposredne koristi od naših političnih odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Odnosi med EU in Ukrajino so doživljali dobre in slabe trenutke. Razpoloženje je večinoma časa določala Ukrajina s svojim približevanjem sosedi Rusiji ali oddaljevanjem od nje. Ta protokol bo prispeval k oblikovanju jasnega okvira za sodelovanje Ukrajine v različnih evropskih programih, da v prihodnje odnosi med EU in Ukrajino ne bodo imeli vzponov in padcev, kot so jih doživljali doslej.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Sodelovanje Ukrajine v programih Evropske unije predstavlja pomemben korak za Ukrajino in EU. Pomagalo bo spodbuditi izmenjavo znanstvenih dognanj in raziskav. Razširjeni bodo študentski programi, obe strani pa bosta deležni finančnih, gospodarskih in socialnih ugodnosti. Geografski položaj Ukrajine je pomemben dejavnik in prav tako predstavlja glavno prednost za EU, ki ji bo to omogočilo, da izboljša stike z drugimi vzhodnoevropskimi državami. Zato sem za ta projekt.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za priporočilo, da se Ukrajini omogoči sodelovanje v sedanjih programih EU in v tistih, ki bodo vzpostavljeni v prihodnje, na področjih podjetij, energije, tehnologij in komunikacij. Ta sporazum bo pospešil reformo javne uprave v Ukrajini in uskladitev različnih področij v gospodarstvu države z zakonodajo EU, standardi in primeri dobre prakse. Ukrajina bo v zameno za finančni prispevek k programom imela pravico, da kot opazovalka sodeluje v odborih, ki usklajujejo programe EU. Pobude za programe, ki jih bo predlagala Ukrajina, se bodo upoštevale tako kot tiste, ki jih predlagajo države članice EU. To bo omogočilo postopno približevanje Ukrajine EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino so doživljali vzpone in padce. Svet je 18. junija 2007 pooblastil Komisijo za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih EU z Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Moldavijo, Marokom, palestinsko upravo, Tunizijo in Ukrajino. Bistvenega pomena je vzpostaviti jasen in natančen okvir za sodelovanje Ukrajine v evropskih programih in s tem prispevati k izboljšanju njenih odnosov z Unijo. Zato sem glasovala za osnutek sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13604/2010), ob upoštevanju osnutka Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, sklenjenega 14. junija 1994, o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije (13962/2010), ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členi 114, 168, 169, 172, 173(3), 188 in 192 ter členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0401/2010), ob upoštevanju členov 81, 90(8) in 46(1) svojega poslovnika in ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0063/2011) soglašamo s sklenitvijo protokola.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Sodelovanje držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, v programih in agencijah EU je ena najbolj posebnih oblik sodelovanja teh držav z Unijo. Prizadevati bi si morali, da bi programi, ki jih ponujamo, zagotavljali največjo možno podporo reformam, ki se izvajajo v teh državah, da bi jih približali Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki.(LT) Ta teden v Bruslju poteka 18. krog pogajanj med Ukrajino in EU o podpisu pridružitvenega sporazuma. Proces traja predolgo. Čas je, da podpišemo sporazum, ker je to v interesu EU in Ukrajine. Ukrajina s 46 milijoni prebivalcev potrebuje stabilnost v regiji. Ukrajina se je v zadnjih letih spremenila v politično nogometno igrišče: ne sme biti prisiljena, da izbere med Rusijo in zahodom. Pomembno je, da si države članice EU, še zlasti Litva, dejavno prizadevajo za tesnejše sodelovanje s svojimi vzhodnimi sosedami, čeprav nekatere razlike ostajajo. Sklenitev uspešnega pridružitvenega sporazuma bi spodbudila modernizacijo in reforme v Ukrajini in ji pomagala, da se približa standardom EU.

Kar zadeva pogajanja o območju proste trgovine, si moramo prizadevati za sporazume o tarifnih ponudbah, postopkih obdavčitve energije in trajnostnem razvoju. Liberalizacija pretoka ljudi je prav tako ključnega pomena. Litovci se še spomnijo omejitev potovanj, ki so jih doživljali. Vemo, kaj pomeni živeti na zunanjih mejah Evrope. Pomembno je, da je vprašanje potovanja brez vizumov prednostna naloga številka ena.

 
  
  

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0057/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo, saj je v interesu obeh prizadetih regij, da se vzpostavi pravna podlaga za trgovino med EU in Grenlandijo, ki bo v tem primeru potekala v okviru pravil notranjega trga EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki.(IT) Komisija je leta 2010 Svetu posredovala predlog pravil EU o uvozu ribiških proizvodov, pri čemer je kot pravno podlago uporabila člen 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Strinjam se z razlago, da je treba to dejavnost urediti na zakonodajni podlagi člena 43 skupaj s členom 204 in tako omogočiti revizije po rednem zakonodajnem postopku.

Zgolj leta 2007 je bilo skoraj 87 % izvoza ribiških proizvodov iz Grenlandije namenjenih v EU. Zato vzpostavitve splošnih pravil trgovine z ribiškimi proizvodi, ki izvirajo iz Grenlandije, in njihovega uvoza ni mogoče v celoti prepustiti Komisiji in Svetu, saj bi bilo to v nasprotju z Lizbonsko pogodbo. Zato menim, da bi moral Parlament izraziti svoje mnenje o tako pomembnem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o uvozu ribiških proizvodov iz Grenlandije, katerega cilj je uporabiti pravila notranjega trga za ta uvoz, ko bo Grenlandija zagotovila prenos evropske zakonodaje, in sicer zakonodaje o zdravju živali in varni hrani. Vendar pa menim, da je treba prilagoditi pravno podlago predloga, da bo besedilo imelo obliko uredbe in ne sklepa Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Ta predlog določa splošna pravila trgovine med EU in Grenlandijo, med drugim z ribiškimi proizvodi, živimi školjkami, iglokožci, plaščarji, morskimi polži in njihovimi stranskimi proizvodi. Države članice bi morale odobriti uvoz proizvodov iz Grenlandije v skladu z zakonodajo Unije o notranji trgovini. Za uvoz proizvodov v Unijo bodo veljali številni pogoji, vključno z učinkovitim prenosom in uporabo veljavnih predpisov, vzpostavljenih v zakonodaji Unije glede zdravja živali in varne hrane. Tako kot poročevalka menim, da bi morali predlagano besedilo sprejeti po običajnem zakonodajnem postopku in da bi moral Parlament v prihodnje uveljavljati svoje pravice v podobnih primerih.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Izvoz ribiških proizvodov Grenlandije predstavlja okrog 82 % njenega celotnega izvoza, kar je leta 2007 znašalo 255 milijonov EUR. Največji del tega izvoza, 87 %, je bil namenjen EU, natančneje Danski, 97 %. Odbor za pravne zadeve je soglasno sprejel mnenje, s katerim podpira zahtevo, da morajo pravno podlago za predlagani zakonodajni akt tvoriti člena 43(2) in 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo in ne pravna podlaga, ki jo je izbrala Komisija: to je člen 203 PDEU. Glede na to, da gre za pravno vprašanje in ne za vsebino predloga resolucije, in glede na pridobljeno soglasje se strinjam z njegovim sprejetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Obsežna razprava v zvezi s tem poročilom je postranska k vprašanju motivacije. Predvsem Odbor za ribištvo Evropskega parlamenta je izrazil nestrinjanje s pravno podlago, ki jo je izbrala Komisija za predložitev tega predloga: člen 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki predvideva, da Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom preuči „določbe glede podrobnih pravil in postopka pridruževanja držav in ozemelj k Uniji“. Odbor za ribištvo je menil, da bi bilo treba kot pravno podlago sprejeti člena 43(2) – po rednem zakonodajnem postopku ali zakonodajnem soodločanju – in 204 PFEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

To stališče je podprlo mnenje Odbora za pravne zadeve. Pomembno vprašanje, ki bi moralo predstavljati vsebino poročila, ostaja na robu: opredelitev pravil, ki bi veljala za uvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije v EU. Glavni ribiški izvoz Grenlandije so kozice (59 %), grenlandska morska plošča (23 %), trska (9,5 %), raki (1,9 %), pokrovače (1,4 %) in ikre (1,3 %).

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospe Fraga, ki Grenlandiji omogoča izvoz ribiških proizvodov v EU, čeprav ni njena članica. Ko je Grenlandija pridobila precejšnjo avtonomijo in se odločila proti ES, so se morali o svojem izstopu pogajati. Ta precedens postavlja na laž trditve, da bi notranja širitev EU zahtevala, da nove neodvisne države EU ponovno zaprosijo za članstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo o predlogu sklepa Sveta o določitvi pravil za uvoz ribiških proizvodov, živih školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in njihovih stranskih proizvodov iz Grenlandije v Evropsko unijo. Vrednost izvoza ribiških proizvodov Grenlandije, ki so predstavljali 82 % njenega celotnega izvoza, je v letu 2007 znašala 255 milijonov EUR, največji del tega izvoza (87 %) je bil namenjen EU, natančneje Danski (97 %). Glavni ribiški izvoz Grenlandije so kozice (59 %), grenlandska morska plošča (23 %), trska (9,5 %), raki (1,9 %), pokrovače (1,4 %) in ikre (1,3 %). Ta sklep vključuje spremembo pravnega okvira, od sklepa Sveta k uredbi Evropskega parlamenta in Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Trgovina z ribiškimi proizvodi, kot so žive školjke, iglokožci, plaščarji, morski polži in njihovimi stranskimi proizvodi, med Grenlandijo in Evropsko unijo v skladu s pravili, ki jih določa zakonodaja Unije, in z drugimi pogoji, je povsem sprejemljiva. Zato ni razloga, da bi nasprotovali vsebini sporazuma. Uvoz teh proizvodov je dobrodošel prispevek k trgovini v Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Trgovinski odnosi med EU in Grenlandijo so po svoji naravi že nekaj let pomembni. Grenlandija od leta 2007 dejansko izvozi 82 % svojih ribiških proizvodov, od tega je bilo 87 % namenjenih na evropski trg. Zato lahko rečemo, da je to pomemben vir za Grenlandijo poleg tega, kar Evropa ponuja v smislu finančne podpore v zameno za ohranjanje ribolovnih pravic v vodah Grenlandije. Evropski parlament je 26. aprila 2010 prosil Odbor za pravne zadeve za mnenje, da bi določili pravno podlago za sklenitev sporazumov z Grenlandijo. Odbor za pravne zadeve je pred kratkim podprl Parlament in potrdil, da je mogoče pravno podlago sporazumov najti, kot je navedeno, v členu 43(2) in členu 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog, ki določa pravila za uvoz ribiških in drugih morskih proizvodov iz Grenlandije v Evropsko unijo. Grenlandija in EU nameravata skleniti sanitarni sporazum glede teh proizvodov, da bo Grenlandija lahko trgovala s tem blagom z EU na podlagi pravil notranjega trga, če bo Grenlandija prenesla sanitarna pravila in predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za področje ribiških proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Z določitvijo pravil za trgovino z ribiškimi proizvodi, živimi školjkami, iglokožci, plaščarji, morskimi polži in njihovimi stranskimi proizvodi, med Grenlandijo in EU je uvoz iz Grenlandije v skladu z zakonodajo EU. Uvoz proizvodov v Unijo mora biti skladen z zadevnimi določbami zakonodaje Unije na področju zdravja živali in varnosti hrane. Zato je sprejetje tega poročila pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Znano je, da nameravata Grenlandija in Evropska unija sanitarni sporazum glede ribjih in ribiških proizvodov za človeško prehrano. Cilj takšnega sporazuma bi bil, da bi Grenlandija lahko trgovala s tem blagom z Unijo na podlagi pravil notranjega trga, če bo Grenlandija prenesla sanitarna pravila in, kjer je primerno, predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za področje ribiških proizvodov. Podpiram ta sporazum in sem glasoval „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Svet se je 26. aprila 2010 posvetoval o tem predlogu z Evropskim parlamentom v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 203 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Odbor za ribištvo in Pravna služba Evropskega parlamenta sta izrazila resne pomisleke glede pravne podlage, ki jo je izbrala Komisija, tj. člena 203 PDEU, ter namesto tega kot ustrezno pravno podlago predlagala člena 43(2) in 204 PDEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

Osnutek Komisije je bil spremenjen v skladu s poročilom, o katerem zdaj glasujemo, in s priporočili Odbora za pravne zadeve.

To poročilo si zasluži moj glas, saj je vsekakor zaželeno, da je sprejeto zdaj, na prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Vrednost izvoza ribiških proizvodov Grenlandije, približno 82 % njenega celotnega izvoza, je v letu 2007 znašala 255 milijonov EUR, največji del tega izvoza (87 %) je bil namenjen EU, zlasti Danski (97 %). Glavni ribiški izvoz Grenlandije so kozice (59 %), grenlandska morska plošča (23 %), trska (9,5 %), raki (1,9 %), pokrovače (1,4 %) in ikre (1,3 %).

Svet se je 26. aprila 2010 posvetoval o tem predlogu z Evropskim parlamentom v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 203 PDEU. Odbor za ribištvo in Pravna služba Evropskega parlamenta sta izrazila resne pomisleke glede pravne podlage, ki jo je izbrala Komisija, tj. člena 203 PDEU, ter namesto tega kot ustrezno pravno podlago predlagala člena 43(2) in 204 PDEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

V skladu s tem je Odbor za ribištvo zahteval mnenje Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi. Odbor za pravne zadeve je na seji dne 28. oktobra 2010 soglasno sprejel mnenje, s katerim v celoti podpira zahtevo, da morajo pravno podlago za predlagani zakonodajni akt tvoriti člena 43(2) in 204 PDEU ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Trenutno med EU in Grenlandijo obstaja poseben sporazum, s katerim Evropska unija ohranja ribolovne pravice v vodah Grenlandije v zameno za finančno podporo.

Grenlandija, ki je bila včasih danska kolonija, je leta 1985 postala povsem neodvisna, vendar je ostala povezana z Evropsko unijo kot eno od čezmorskih ozemelj. Samo leta 2007 so ribiški proizvodi predstavljali 82 % celotnega izvoza Grenlandije, od tega je bilo 87 % namenjenih EU.

Odbor za ribištvo in Pravna služba Evropskega parlamenta sta 26. aprila 2010 izrazila resne pomisleke glede pravne podlage, ki jo je Komisija izbrala za sestavo sporazuma. Upam, da bo sporazum, o katerem smo glasovali, omogočil razširitev uporabe notranjih pravil EU v zvezi z ribiškimi proizvodi, vključno s tistimi iz Grenlandije. Obenem pa je treba vedno upoštevati obstoječe evropske predpise o zdravju živali in varni hrani v ribiški industriji.

 
  
  

Poročilo: Sylvie Guillaume (A7-0085/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s stališčem v tem poročilu, ki upošteva priporočila posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, in ker je to zgolj kodifikacija veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to resolucijo o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah. Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999, vendar kljub že več kot deset let trajajočim naporom za uskladitev azilne zakonodaje obstajajo med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja. Strinjam se z mnenjem, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo. Uskladitev zakonodaje na tem področju sama po sebi ne bo zadostovala, zato bo potrebna tudi okrepitev praktičnega sodelovanja med državami članicami. Očitno je, da je treba za doseganje teh ciljev nemudoma sprejeti reforme, da bo ljudem, ki prosijo za azil v državah članicah EU, zagotovljena učinkovita zaščita. Poslanci evropskega parlamenta z glasovanjem za to resolucijo prispevamo k oblikovanju poštene in učinkovite evropske azilne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Mislim, da so predlogi protislovni. Po eni strani je njihov cilj doseči večjo usklajenost, izboljšati standarde mednarodne zaščite in povečati kakovost in učinkovitost azilnih postopkov. Po drugi strani bo to imelo za posledico neupravičeno upravno breme, s poenostavljenimi sodnimi postopki pa bo večja verjetnost, da bodo sodišča sprejemala prenagljene odločitve, različne skupine ljudi pa bodo brez pravega razloga različno obravnavane, v veliki meri bo lahko omejena tudi suverenost držav članic. Vzdržal sem se glasovanja, ker sem ob tehtanju prednosti in slabosti predloga ugotovil, da nobene niso jasno podprte s prepričljivejšimi razlogi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Ključni cilj Evropske unije na področju azila je povezan z oblikovanjem skupnega prostora zaščite in solidarnosti do leta 2012, ki bi temeljil na skupnem azilnem postopku. Kljub že več kot deset let trajajočim prizadevanjem za uskladitev azilnega sektorja so med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja. Ne glede na to, v kateri državi članici vloži prosilec prošnjo za azil, mora biti ob upoštevanju skupnih standardov deležen enake obravnave po vsej Evropski uniji. Sprejetje trdnega evropskega pravnega okvira je pogoj sine qua non, če želi Unija vzpostaviti ustrezen in učinkovit skupni evropski azilni sistem. Zato bo mogoče skupni sistem oblikovati le z izboljšanjem postopkov in z njimi povezanih jamstev ter z njihovo uskladitvijo. Poleg tega je nujno potrebna temeljita revizija direktive o postopkih, da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, kar bi bilo tako v interesu prosilcev kot držav članic. Rada bi poudarila, da lahko novi spremenjeni predlog Komisije za to direktivo dejansko pomaga doseči večjo uskladitev, izboljšanje standardov mednarodne zaščite in povečanje kakovosti in učinkovitosti azilnih postopkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki.(RO) Kljub že več kot deset let trajajočim prizadevanjem za uskladitev azilnega sektorja so med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja. Takšne razlike niso v skladu s skupnim evropskim azilnim sistemom in ovirajo njegovo izgradnjo. Prav tako so v nasprotju z enim od temeljev dublinskega sistema, ki temelji na domnevi, da so azilni sistemi držav članic med seboj primerljivi. Ne glede na to, v kateri državi članici vloži prosilec prošnjo za azil, mora biti deležen enake ravni zaščite po vsej Uniji.

Če uskladitev zakonodaje sama po sebi ne bo zadostovala za zmanjšanje razlik in bo potrebna tudi okrepitev praktičnega sodelovanja med državami članicami, je sprejetje trdnega evropskega pravnega okvira povsem glavni pogoj, če želi Unija, kot se je k temu že tolikokrat zavezala, vzpostaviti ustrezen in učinkovit skupni evropski azilni sistem. Predlog Komisije bo odpravil napake iz preteklosti, saj je prejšnji pristop k azilu spodbudil vrsto pomanjkljivosti glede postopkovnih jamstev za prosilce za azil.

 
  
MPphoto
 
 

  John Bufton, David Campbell Bannerman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – Poslanci EP iz vrst UKIP smo se vzdržali glasovanja o spremembah tega poročila. Tega nismo storili, ker bi nam bilo vseeno, ampak zato, ker je to razvoj skupne politike priseljevanja in azila po Lizbonski pogodbi. Narodi Evrope ne marajo Lizbonske pogodbe ali skupne politike priseljevanja in azila, zato so zavrnili referendum o Lizbonski pogodbi. Z glasovanjem o teh spremembah bi podprli obstoječo zakonodajo EU (ki je prav tako nočemo) in dlakocepstvo, da bi ugotovili, kateri deli so slabši kot drugi. Zato smo se poslanci EP iz UKIP vzdržali glasovanja o spremembah, odločno pa smo glasovali „proti“ poročilu kot celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to resolucijo za uskladitev različnih nacionalnih sistemov ob hkratni izboljšani zaščiti pravic prosilcev in kakovosti postopkov. Ta resolucija zagotavlja pravno pomoč že od samega začetka postopka ob večjem upoštevanju posebnosti ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki brez spremstva. Obžalujem pa, da si je evropska desnica glede glasovanja na plenarnem zasedanju prizadevala za okrepitev pospešenih postopkov na podlagi predpostavke, da so vsi prosilci za azil potencialni goljufi. Obžalujem, da so bile te spremembe sprejete, ker je to stališče glede azila povsem popačeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – Kot poslanec EP iz vrst UKIP sem proti vsakemu poseganju EU v azilni sistem Združenega kraljestva in proti vsaki direktivi, ki je s tem povezana in bi Združenemu kraljestvu vsilila pravila EU. Zato sem se vzdržal glasovanj o vseh spremembah, ker ne bom dopustil niti tistih, ki se morda zdijo koristne; to je zadeva, o kateri odloča le Združeno kraljestvo. Zato sem glasoval proti spremenjenemu predlogu in proti zakonodajni resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki.(PT) V zadnjem desetletju je bil glede vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema dosežen ogromen napredek. Vendar pa med nacionalnimi predpisi še naprej obstajajo velike razlike, kar velja tudi za način njihovega izvajanja, to pa je treba preseči, če želimo do leta 2012 oblikovati skupni prostor zaščite in solidarnosti, ki bo med drugim temeljil na skupnem azilnem postopku.

Pomemben cilj je, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo. Da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, je pomembna temeljita revizija direktive o postopkih. Pobuda Komisije je na splošno pozitivna, saj omogoča večjo doslednost in usklajenost, izboljšuje standarde zaščite in povečuje kakovost in učinkovitost azilnih postopkov.

Čestital bi poročevalki za njeno delo in predanost, vendar obžalujem, da so nekateri njeni predlogi šli nekoliko predaleč, zaradi česar se na koncu s Svetom ni bilo mogoče dogovoriti o tej pobudi, za katero se zdi, da je nujno potrebna za povečanje učinkovitosti azilnega postopka in preprečevanje zlorab.

 
  
MPphoto
 
 

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki.(FR) Poročilo gospe Guillaume je pomemben korak k pregledu pravil EU o azilu in zaščiti prosilcev za leto 2012. Glede na strašne tragedije, ki so se zgodile, kot je bila nedavna potopitev libijske ladje pri Lampedusi, je ta pregled nujen, še zlasti, če upoštevamo, da so možnosti za pridobitev azila za prosilca v državah članicah lahko zelo različne. S tem besedilom pozivamo Evropsko komisijo, naj v predlagani pregled vključi pravico do brezplačne pravne pomoči od začetka postopka, večje upoštevanje ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki brez spremstva, in časovni okvir za pritožbe. Obžalujem pa, da je evropska desnica na podlagi predpostavke, da so prosilci za azil predvsem potencialni goljufi, sprejela poostritev pospešenih postopkov. Sprejetje poročila gospe Guillaume pa pošilja jasno sporočilo Svetu in Komisiji, da si morata prizadevati, da bodo vsem prosilcem za azil zagotovljeni spodobni in pošteni pogoji ter postopki.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za to poročilo, ker trdim, da ti ukrepi prispevajo k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo pošten in učinkovit. Ti ukrepi neposredno vplivajo na tiste, ki iščejo zaščito, in na sposobnost Evropske unije, da razvije in vzpostavi resnično območje svobode, varnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Evropska unija in države članice si že dolgo prizadevajo za izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema. Lahko je razumeti občutljivost in zapletenost prizadevanj v tej smeri, saj se to vprašanje dotika bistva pristojnosti držav glede tujcev. Komisija pa Parlamentu in Svetu vlaga predloge, katerih namen je zagotoviti ustrezne rešitve težav, ki so bile ugotovljene. Prenova direktive o postopkih, ki jo je 21. oktobra 2009 predlagala Komisija, je del tega procesa izboljšav. Kljub že prehojeni poti smo še daleč od uskladitve, ki si jo številni želimo. Večja uskladitev postopkov in jamstev bo pozitivno prispevala k razjasnitvi postopka, zato se zdi predlagan pregled direktive primeren.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe leta 1999. Decembra 2005 je bila s ciljem uskladitve pravnih postopkov držav članic sprejeta Direktiva Sveta 2005/85/ES o azilnih postopkih, ki je določala pravila za priznanje ali odvzem „statusa begunca“. Z nedavnimi družbenimi in političnimi pretresi, predvsem v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, so vprašanja, povezana s prošnjami za azil v Evropski uniji, spet prišla na dnevni red. Resnica je, da beguncev, ki prečkajo mejo, ne bi smeli preganjati ali jih sprejeti z nezaupanjem. Zato pozdravljam sprejetje tega predloga, ki se je končalo z manihejsko razlago te težave ob priznanju, da je pravica do azila temeljna pravica in jo morajo države članice obravnavati pošteno in pravično. Pozdravljam predloge poročevalke, katerih namen je razviti sistem pravne pomoči, saj so to ranljivi ljudje, ki nimajo učinkovitih zagotovil, izboljšati postopke in dati prosilcem boljše pravice, še zlasti mladoletnim.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog direktive o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah gre v isto smer kot oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema. Kljub temu je treba razumeti, da napredek tega pravnega „usklajevanja“ poteka vzporedno s splošno zunanjo politiko, ki ji sledi Evropska unija, in z njenimi dvoličnimi stališči glede priseljevanja in pomoči za begunce. Razmere v Lampedusi, kjer je na tisoče beguncev brez ustrezne zaščite, to jasno dokazujejo, da ne omenjamo več sto ali tisoč ljudi, ki umirajo v čolnih med prečkanjem Sredozemskega morja, kot se je pravkar spet sramotno zgodilo.

Izredno nas skrbi obseg sedanje težave, še zlasti glede na to, kar se dogaja v resnih oboroženih spopadih, predvsem v Libiji. Prav tako bi poudarili dejstvo, da ta predlog direktive vključuje vidike, ki bodo na koncu omejili pravico do azila in pogoje, ki se uporabljajo zanjo, predvsem pa bodo omejili suvereno pravico države članice, da same izberejo in se odločijo glede azilnih postopkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog direktive o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah, o katerem danes glasuje Evropski parlament, gre v isto smer kot oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema. Kljub temu je treba razumeti, da napredek tega pravnega „usklajevanja“ poteka vzporedno s splošno zunanjo politiko, ki ji sledi Evropska unija, in z njenimi dvoličnimi stališči glede priseljevanja in pomoči za begunce, kot so razmere v Lampedusi, kjer je na tisoče beguncev brez ustrezne zaščite, da ne omenjamo na stotine ali tisoče tistih, ki umirajo v čolnih ob prečkanju Sredozemskega morja.

Izredno nas skrbi obseg sedanje težave, še zlasti glede na to, kaj se dogaja v resnih oboroženih spopadih, predvsem v Libiji.

Prav tako bi poudarili dejstvo, da ta predlog direktive vključuje vidike, ki bodo na koncu omejili pravico do azila in pogoje, ki se uporabljajo zanjo, predvsem pa bodo omejili suvereno pravico države članice, da same izberejo in se odločijo glede azilnih postopkov. Zato je naše stališče glede tega poročila kritično.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Mednarodna zaščita naj bi ljudem, ki so res preganjani v svoji državi, omogočila, da si poiščejo zatočišče v boljših okoliščinah. Vendar pa je poročilo gospe Guillaume kljub nekaterim spremembam, ki so ga pomagale izboljšati, prava spodbuda, da ljudje ta postopek zlorabijo s preobremenjevanjem ustreznih služb in s tem prikrajšajo tiste, katerih primere bi res morali hitro pregledati.

Mladoletniki so ne glede na starost ali resnične okoliščine deležni pomoči, ki je povsem odvisna od dobrohotnosti, kar je povsem neupravičeno; možnosti za uporabo pospešenega postopka so omejene, da bi zavrnili očitno neutemeljene prošnje; pritožbe so samodejno odložilne narave; zahteva po ponovnem pregledu negativnih odločb je postala pravica; komaj kdaj pa se zahteva potrebno sodelovanje prosilca za zaščito, tudi v primeru, ko gre za dokazovanje njegove ali njene istovetnosti ali izvora, kar je vendarle minimalna zahteva za pregled primera.

Prošnje za mednarodno zaščito ne morejo in ne smejo biti sredstvo za izogibanje omejitvenim ukrepom proti neželenemu gospodarskemu priseljevanju. Sramotno je, da Parlament s podelitvijo pretiranih pravic lažnim prosilcem za azil pomaga pri takšnih ukanah.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Čeprav poročilo gospe Guillaume načeloma predstavlja pomemben korak k uresničitvi sistema skupne azilne politike, pa sem glede številnih določb glasoval proti skupini, saj sem menil, da niso resnično odražale zapletenosti in težav, s katerimi se spopada moja država, Malta, ki redno sprejema priseljence. Ob tem pa sem pri končnem glasovanju kljub temu glasoval za celotno poročilo, ki je na koncu vsebovalo številne dobre določbe, ki obravnavajo potrebe in skrbi držav članic. Primer je poziv k takojšnji mobilizaciji finančne, upravne in tehnične podpore za vse države članice, ki prejemajo nesorazmerno veliko število prošenj za azil. Takšna spodbuda je bistvena za vse države članice, predvsem pa za države, kot je Malta, ki so zaradi velikih dotokov priseljencev, ki jih pogosto ne morejo prevzeti, obremenjene z odgovornostmi in zapletenimi zadevami.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) V sredo, 6. aprila 2011, je Evropski parlament sprejel poročilo o tako imenovani direktivi o azilnih postopkih. To glasovanje predstavlja pomemben korak k oblikovanju prave evropske politike o azilu, za katero se že dolgo zavzemamo. Poleg tega je to sprejetje jasen znak, da EU do leta 2012 potrebuje skupni evropski azilni sistem, še zlasti, ker so nedavni dogodki v južnem Sredozemlju in nedavni migracijski tokovi iz Severne Afrike jasno potrdili omejitve sedanjega evropskega sistema. Za verodostojen in učinkovit sistem je nujno potreben pregled direktiv EU. Predvsem sem trdno prepričana, da določbe v zvezi s pospešenim postopkom in zavrnitvijo očitno neutemeljenih prošenj ne bi smele veljati za mladoletnike brez spremstva ali prosilce za azil s posebnimi potrebami, zato sem glasovala za tiste predloge sprememb, ki so to drugače opredelili. Drugič, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je glede na tveganja, ki jih te določbe predstavljajo za prosilce za azil, ostro nasprotovala dodajanju nadaljnjih pogojev za pospešen pregled prošnje za azil, jaz pa globoko obžalujem, da so bile ustrezne spremembe sprejete s tako neprepričljivo večino. In na koncu, glede pojma „varne tretje države“ sem se odločila, da se glasovanja vzdržim.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Bolj si moramo prizadevati za vzpostavitev pravega skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) za leto 2012 z izboljšano zaščito pravic prosilcev in kakovostjo postopkov. Moje poročilo gre v to smer, predvsem z vključitvijo pravice do brezplačne pravne pomoči od začetka postopka, boljšo obravnavo ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki brez spremstva, in časovnim okvirom za pritožbe. Obžalujem, da se je evropska desnica na podlagi predpostavke, da so skoraj vsi prosilci za azil potencialni goljufi, ukvarjala le s poostritvijo pospešenih postopkov, ker je to stališče glede azila povsem popačeno. Po mojem mnenju bodo trdnejši postopki in odločbe ter hitrejša obravnava primerov pomenili, da bo manj pritožb, lažje pa bo ugotoviti, katere prošnje so neutemeljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospe Guillaume zajema pomembna področja zakonodaje in poudarja, da je treba v odnosu do ljudi, ki prosijo za azil, v celoti spoštovati človekove pravice. Moja država, Škotska, še nima nadzora nad priseljevanjem. Vendar so bile politike, ki so jih izvajale zaporedne vlade Združenega kraljestva, precej nečloveške. Ponosen sem, da sem član stranke, ki se dejavno bori proti okrutnemu zapiranju majhnih otrok, ki prosijo za azil.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument, ker mislim, da bi morali izkoristiti to priložnost za razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo pošten in učinkovit. Azilne politike neposredno vplivajo na tiste, ki iščejo zaščito, in na sposobnost Evropske unije, da razvije in vzpostavi resnično območje svobode, varnosti in pravice. Treba je zagotoviti usklajene, poštene in učinkovite postopke na podlagi skupnega evropskega azilnega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Predlog direktive, ki je bil predložen Parlamentu, glede morebitne uvedbe enotnega postopka pri zagotavljanju pravice do azila za 27 držav Unije, je pomemben korak, vendar pa občutljivost vprašanja zahteva skrben in temeljit razmislek. Končni cilj je zagotoviti, da bodo države približale svoje zakonodaje druga drugi v skladu z zavezami iz stockholmske pogodbe s poenostavitvijo in pospešitvijo postopkov. Drug cilj je nuditi visoko raven zaščite prosilcem za azil predvsem z zagotavljanjem hitre odločitve, brezplačne pravne pomoči in dovoljenja za bivanje do dokončne odločbe. Ne glede na dobre namere sem glasoval proti osnutku direktive, ker je nenatančna glede nekaterih tehničnih in postopkovnih vidikov, nekatere opredelitve pa so dvoumne. Pravzaprav je direktiva oblikovana tako, da jo lahko prosilci zlahka zlorabijo. Zato sem se odločil, da te različice besedila ne bom podprl, saj se z njo ne strinjam v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Evropska unija si prizadeva oblikovati skupni evropski azilni sistem, kar je del njenega načrta politike azila. Svoboda gibanja v državah članicah, ki so pogodbenice Schengenskega sporazuma, pa zdaj seveda zahteva, da si usklajeno prizadevamo razumeti vprašanja priseljevanja. Poročilo o priznanju ali odvzemu mednarodne zaščite bo prenovilo sistem, ki obstaja z direktivo 2005/85/ES. Demografski pritiski na Evropo danes zahtevajo, da ta vprašanja obravnavamo z veliko previdnostjo. Poročilo gospe Guillaume teh zadev ne odraža, zato sem mu nasprotovala skupaj s Poslansko skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). V postopkih res pušča preveč nedoločenosti in nejasnosti, kar ustvarja nevarnost, da bo ta zgodovinska pravica zlorabljena. Pojem „družinski člani“ je na primer preširok, tveganja pa zlorabljena. Po šestih mesecih postopkov bo morala zadevna država članica dokazati, da prosilec ni preganjan, s čimer bo naloga za pristojne organe še bolj zapletena. Omejitve glede uporabe pospešenega postopka bodo še povečale vse te težave.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Glede na poročilo so prvi dnevi po prihodu beguncev v Evropo ključnega pomena za opredelitev njihovega statusa, države članice pa morajo do leta 2012 izboljšati svoje azilne postopke prav v tej prvi fazi. Sprejeto poročilo predvsem poziva države EU, naj okrepijo minimalna postopkovna jamstva, zlasti v zvezi s pravico do brezplačne pravne pomoči, pravico do obveščenosti in pravico do osebnega razgovora; naj posebno pozornost namenjajo ranljivim prosilcem, kot so otroci; in sprejetju skupnega seznama varnih tretjih držav v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti poročilu gospe Guillaume, ker vzpostavlja merila za uskladitev azilnih postopkov, ki so glede na trenutno veljavne postopke v naših državah članicah nerealni. Vsekakor želimo skupni azilni sistem, vendar ne za ceno utopične uskladitve. Današnje glasovanje Parlamenta jasno kaže nelagodje, ki se čuti v tem parlamentu. kjer je polovica zavrnila ta demagoški pristop, ker jim je ljubši bolj odgovoren pristop, ki zagovarja sprejetje azilnih sistemov, ki so učinkoviti in izvedljivi v praksi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vse države članice ZN so dolžne ščititi begunce in prosilce za azil. EU pa tega prava ne upošteva, saj od držav članic z mejami EU zahteva, da begunce in prosilce za azil zadržujejo v taboriščih, kjer čakajo na odločitev, ki je še bolj negotova glede na to, da je nezaupanje pravilo, da so se ohranili pospešeni postopki in se je zmanjšalo število uradnikov, ki so zadolženi za te primere.

Po drugi strani pa bi pripomnil, da to besedilo uvaja nekaj pomembnih izboljšav, kot so odprava nesmiselnega pojma „varne izvorne države“, prepoved pridržanja mladoletnikov in pregona na podlagi spolne usmerjenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 na podlagi načel, ki jih je potrdil Evropski svet v Tampereju, od tedaj pa je minilo že več kot 10 let. Cilj prve faze skupnega evropskega azilnega sistema (1999–2005) je bil uskladiti pravne okvire držav članic na podlagi minimalnih standardov. Pred nami je še dolga pot, da bo prišlo do resnične uskladitve, vendar pa se moramo zavedati, da bo skupni sistem mogoče doseči le z izboljšanjem postopkov in z njimi povezanih jamstev ter z njihovo uskladitvijo. Ob tem je nujno potrebna temeljita revizija direktive o postopkih, da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, kar bi bilo v interesu prosilcev in držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Če je cilj resolucije oblikovati dostopen, pošten in učinkovit postopek za odobritev azila, bodo v tem primeru ljudje, ki pričakujejo azil, deležni standardnih jamstev Evropske unije, države članice EU pa bodo lahko razlikovale med prosilci za azil in drugimi priseljenci. Glasoval sem „za“.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V prizadevanjih za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema se posvečamo pravicam prosilcev za azil. Vendar se pri tem zanemarja dejstvo, da ti ljudje po večini niso prosilci za azil, ampak gospodarski migranti, ki po Ženevski konvenciji nimajo pravice do azila in ki so z navajanjem nepravilnih informacij in uporabo palete taktik zavlačevanja jemali čas organom in povzročili stroške več milijard evrov. V nasprotni smeri pa zelo malo napredujemo v zvezi z vračanjem oseb.

Glede na poplavo beguncev iz prenaseljenih regij sveta, od katerih večino spodbudijo gospodarski razlogi, ki težave in spore z območij po vsem svetu prinašajo v Evropo in od katerih se ne zahteva, da v postopku sodelujejo, moramo jasno nasprotovati uvedbi strožjih enostranskih standardov zaščite, kar bo kot magnet pritegnilo prosilce za azil in težavo le še povečalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta predlog, kajti potruditi se moramo po svojih najboljših močeh, da bomo zagotovili evropski azilni sistem, ki bo še učinkovitejši in bo pozitivno vplival na ljudi. Azilne politike so zelo pomembne, saj imajo velik vpliv na sposobnost Evropske unije, da razvije in vzpostavi skupno območje svobode, varnosti in pravice. Predvsem moramo doseči večjo skladnost med azilnimi instrumenti. Postopki morajo biti usklajeni, da bo mogoče ravnati pošteno in učinkovito. Prav tako moramo okrepiti minimalna postopkovna jamstva. Poskrbeti moramo, da bodo prosilcem za azil zagotovljene pravica do obveščenosti, pravica biti zaslišan in pravica do brezplačnega pravnega svetovanja, in da glede teh pravic ne bodo obstajale kakršne koli omejitve. Vsi postopkovni instrumenti morajo biti nediskriminatorni in enotno uporabljeni ob ustreznem upoštevanju minimalnih jamstev pravic in načel. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim prosilcem za azil. Treba je ustrezno zadovoljiti interese otrok in jih zastopati z uporabo potrebnih postopkov. Strinjam se s predlogom o zagotavljanju takojšnjega izgona osebe, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost države članice, ali je bila na silo pregnana iz države zaradi javne varnosti po mednarodnem pravu. Takšna priložnost je zelo pomembna in nujna, ker državam članicam zagotavlja več možnosti, da zaustavijo delovanje terorističnih mrež in sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 na podlagi načel, ki jih je potrdil Evropski svet v Tampereju. V tej smeri je bil dosežen precejšen napredek. Predlog, ki je zdaj predložen, o temeljiti reviziji in prenovitvi direktive o postopkih predstavlja korak naprej. Velike razlike, ki dejansko še vedno obstajajo med nacionalnimi predpisi in različni načini njihove uporabe, so bile povsem nezdružljive s skupnim evropskim azilnim sistemom in so razlog za te spremembe. Cilj skupne evropske azilne politike je, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo za azil. V zvezi s tem se strinjam, da je treba vzpostaviti trden evropski pravni okvir, ki bo omogočil oblikovanje ustreznega in učinkovitega skupnega evropskega azilnega sistema. Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da bo le z izboljšanjem in uskladitvijo postopkov in z njimi povezanih jamstev mogoče pripraviti skupni sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za odlično poročilo kolegice in prijateljice, gospe Guillaume, o postopkih za priznanje ali odvzem azila v Evropi. To besedilo označuje pomemben korak k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012, s čimer bi odpravili nedopustne razmere, v katerih je verjetnost, da bodo prosilca za azil glede na evropsko državo, kjer zaprosi za zaščito, priznali za begunca, med 1 % in 65 %. Parlament se je tako zavzel za večjo pravičnost in učinkovitost pri obravnavi v azilnih postopkih. Predlaga, da vse države upoštevajo ista okrepljena pravila o varstvu pravic in prenovljenih postopkih: brezplačno pravno svetovanje od prvega dne, časovni okvir za pritožbe, posebna pomoč za mladoletnike brez spremstva in hitrejša obravnava primerov. In čeprav obžalujem, da je evropska desnica, ki ima večino v Parlamentu, uspela sprejeti spremembe besedila, ki širijo splošen in pretiran sum v iskrenost prosilcev za azil, toplo pozdravljam sprejetje tega poročila. Žoga je zdaj v rokah tistih držav članic, ki se še niso odločile glede naših predlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jaz sem za. Posebej zadovoljen sem, da so se naši desnosredinski kolegi ne glede na svoje splošno stališče o azilu strinjali glede potrebne posebne zaščite. Ob upoštevanju kulturnih posebnosti morajo biti lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci, ki bežijo iz držav, kot so Irak, Uganda, Honduras in Indonezija, deležni posebne zaščite. To je pomemben korak k izpolnjevanju naših zavez v skladu z mednarodnim pravom o azilu. Evropski parlament kaže, da je treba pravila o azilu posodobiti, da bodo odražala stvarnost: V 76 državah so homoseksualna dejanja kriminalizirana, 7 pa jih za to predvideva smrtno kazen (morda jih bo z Ugando kmalu 8). Obžalujem, da druge napredne določbe niso bile sprejete, vendar bo današnje besedilo navsezadnje prineslo več pravičnosti prosilcem za azil, ki so lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci. Danes sprejeto besedilo je uradno stališče Evropskega parlamenta na prvi obravnavi. Pravila o azilu bodo uspešno spremenjena, ko bodo vlade držav EU pregledale besedilo in sklenile sporazum z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Odbor je po letih razprav in po podpisu Lizbonske pogodbe Parlamentu predložil prvi osnutek za skupni azilni postopek držav članic.

Cilj je do leta 2012 oblikovati skupni prostor zaščite in solidarnosti, ki bi temeljil na usklajenih azilnih politikah držav članic kljub trajnim razlikam med nacionalnimi predpisi. Te nacionalne razlike so dejansko neskladne s skupnim evropskim azilnim sistemom in predstavljajo oviro za njegovo uresničitev.

Nova zakonodaja predvsem navaja, da mora biti prosilec za azil deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Evropi ne glede na to, v kateri državi članici vloži prošnjo za azil. Pomembno je, da si prizadevamo za postopno izboljšanje in uskladitev postopkov in učinkovitih jamstev v zvezi z azilom, da bi uvedli skupni evropski sistem. Upam, da bomo v okviru te revizije zagotovili dostopen, pošten in učinkovit postopek, kar bi bilo tako v interesu prosilcev kot potrebne zaščite držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Parlamentarni direktivi o enotnem azilnem postopku smo izrazili prepričljivo nasprotovanje, ker bi z njenim izvajanjem dejansko poteptali suverenost držav članic. Zdi se nam nesprejemljivo, da bi državam članicam preprečili, da zavrnejo azil in ugodno obravnavo neželenih ljudi po vsej Evropski uniji, medtem pa imamo evropske družine, ki niti ne uživajo pravice do stanovanja. Prosilcem za azil je prav tako zagotovljena pravica do povsem brezplačnega pravnega svetovanja, pomoči in zastopanja. Prav tako opredeljuje, da imajo lahko nevladne organizacije dejavno vlogo pri zagotavljanju storitev, informacij o postopkih za pridobitev zaščite, usmerjanju in svetovanju prosilcem za azil, kar naj bi zagotovili na mejnih prehodih ali v sprejemnih centrih. Ne pozabimo, da bodo za vse te ugodnosti plačali evropski davkoplačevalci, zagotavljale pa se bodo ne le beguncem, ampak vsem prosilcem za azil in posledično vsakemu nezakonitemu ali skrivnemu priseljencu, ki bo to zahteval.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem proti temu poročilu. Gre za izvajanje dobro organiziranega, skupnega in hitrega azilnega postopka v Evropi, ki temelji na enotnih pravnih standardih. Vendar pa bodo spremembe, ki so jih predložili zeleni in socialisti, zagotovile, da lahko tujci bivajo v EU, skoraj nobenih sredstev pa ne bo na voljo za izvajanje nadzora nad njimi. Zato bomo naredili slabo uslugo pravim prosilcem za azil, saj jih bomo uvrstili v skupino z vsemi drugimi priseljenci. Jaz si azilne politike ne predstavljam tako. Azilna politika naj bi bila dejanje človekoljubnosti in solidarnosti. Če bomo tem ljudem zagotovili storitev, nam morajo nekaj ponuditi v zameno, na primer priznavanje in spoštovanje struktur v državi gostiteljici.

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0329/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Turistični sektor je v zadnjem času vse pomembnejši za evropska podjetja in ljudi. Pomembno je, da so statistike za razvoj učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni kar se da zanesljive, saj so orodja, ki podpirajo sprejemanje odločitev v podjetjih in v zasebnem sektorju. Prav tako bi poudaril, da je pomembno, da Komisija pozdravi te predloge, kot so predlagani.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Statistični podatki o turizmu imajo pomembno vlogo pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vendar se ti statistični podatki ne uporabljajo le za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati imajo pomembno vlogo v okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja. Mislim, da je treba turistični sektor Evropske unije okrepiti z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav članic. Pozdravljam cilj posodobitve in optimizacije pravnega okvira za evropsko statistiko turizma, ki bo bolje obravnaval izzive, s katerimi se spopada ta sektor, kot so podnebne spremembe, okoljevarstvene omejitve, svetovna konkurenca, demografska gibanja in sezonska razporeditev gibanj v turizmu. Ta novi skupni okvir za sistematično pripravo evropskih statističnih podatkov o turizmu morajo vzpostaviti države članice, ki zbirajo, obdelujejo in pošiljajo usklajene statistične podatke o ponudbi in povpraševanju. Glasovala sem za to poročilo, ker je turizem pomembna gospodarska dejavnost v Evropski uniji, ki prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) V Evropo prihaja največ svetovnih turistov: letno jo obišče okrog 370 milijonov mednarodnih turistov. Irsko vsako leto obišče 7 milijonov čezmorskih turistov. Turistični sektor je zelo pomemben za evropska podjetja in gospodarstva držav članic. Trenutno je od evropskega turizma odvisnih 1,8 milijona podjetij in 9,7 milijona delovnih mest. V tem sektorju so priložnosti za precejšnjo rast v smislu ekološkega turizma, dediščine, športa in gastronomije. Da bi s temi priložnostmi pridobili največjo vrednost, je treba turistični sektor prav razumeti. Zato podpiram to poročilo o statističnih informacijah in turizmu. Točne informacije o lokalnem, nacionalnem in evropskem turizmu bodo EU pomagale razviti učinkovite politike in spodbuditi turizem v Evropi.

Ker je turizem bistvenega pomena za Irsko in v okviru geografske lokacije države, predvsem pozdravljam, kar poročilo vsebuje o posebnih razmerah na otokih in v najbolj oddaljenih regijah in o razpravi o tistih posebnih primerih v akcijskem okviru EU za evropski turizem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti ter ima lahko pomembno vlogo pri družbeno-gospodarskem vključevanju v podeželskih in manj razvitih regijah. Evropski turistični sektor z okoli 1,8 milijona podjetij, večinoma MSP, zaposluje 5,2 % celotne delovne sile (približno 9,7 milijona delovnih mest). Podpiram cilj Komisije glede opredelitve novega političnega okvira za turizem v Evropi, pri čemer izhaja iz novih pooblastil, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Turistični sektor se srečuje z glavnimi izzivi, kot so povečana svetovna konkurenca, demografska gibanja, podnebne spremembe in okoljevarstvene omejitve, sezonska razporeditev turističnih gibanj ter vse večja uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Mislim, da je treba okrepiti turistični sektor EU z usklajenim delovanjem na ravni EU, kar bo dopolnjevalo pobude držav članic. Ta uredba, katere cilj je vzpostavitev skupnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah, je zelo pomembna, ker bo ob njenem ustreznem izvajanju mogoče ugotoviti resnično stanje v turizmu v državah članicah in se bo mogoče lažje prilagajati spreminjajočim se potrebam turistov.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Turizem je pomemben sektor evropskega gospodarstva z okoli 1,8 milijona podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij, ki zaposlujejo približno 9,7 milijona delavcev. Ocenjuje se, da turistični sektor ustvari več kot 5 % bruto domačega proizvoda EU.

Komisija s predloženim sporočilom (KOM(2010)352) poskuša opredeliti nov politični okvir za turizem v Evropi ob prizadevanjih za okrepitev sektorja z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav članic. Zato je za uspešnost novega političnega okvira treba sprejeti odločitve, ki temeljijo na zanesljivih in primerljivih statističnih podatkih.

To poročilo, ki si zasluži mojo podporo, priznava pomembno vlogo statističnih podatkov za razvoj boljših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj predstavljajo koristna orodja, ki podpirajo postopek sprejemanja odločitev. Prav tako podpirajo vzpostavitev skupnega zakonodajnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Statistični podatki imajo pomembno vlogo pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma in sprejemanju poslovnih odločitev. Podpiram besedilo, ker so spremembe, ki so se v zadnjih letih zgodile v turistični industriji, po eni strani ustvarile potrebo po posodobitvi pravnega okvira za evropske statistične podatke o turizmu. Ko bo predlog sprejet, bo izboljšal pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki.(IT) Poročilo gospoda Simpsona in uredba, na katero se sklicuje, predlagata vzpostavitev skupnega okvira za zbiranje in razpošiljanje evropskih statističnih podatkov o turizmu z zbiranjem podatkov in njihovo obdelavo, ki bi ju izvajale posamezne države članice z usklajenimi statističnimi podatki o turistični ponudbi in povpraševanju ob uporabi zbirnih preglednic, ki se nato elektronsko posredujejo Evropski komisiji (Eurostat). Kljub hvalevrednemu delu poročevalca ne morem glasovati za poročilo, ker ne spreminja obsega dela in zbiranja podatkov, ki je določen v uredbi. Priprava preglednic, ki jih predlaga uredba, je nekako zapletena, zbiranje tolikih informacij pa je po mojem mnenju nepotrebno breme. Zato ne morem podpreti birokratskega bremena in vmešavanja, ki bi ju povzročila ta uredba.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je treba izboljšati evropske politike na področju turizma, predvsem glede na dejstvo, da je evropski turistični sektor nedavno utrpel težke gospodarske razmere. Evropska unija je s spremembo pravnega okvira po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe dobila več pristojnosti, Evropska komisija pa je predstavila predlog o novem političnem okviru za turizem. Cilj tega predloga uredbe je posodobiti in optimizirati pravni okvir za evropsko statistiko turizma, vendar obstaja zaskrbljenost, da predlog ne predvideva uvedbe satelitskih računov za turizem. Satelitski računi za turizem so bistvenega pomena za postopen razvoj celovitih sistemov statističnih podatkov o turizmu in boljše razumevanje resnične vrednosti turizma in njegovega učinka na delovna mesta in gospodarstvo. Poleg tega bi morala Komisija za izboljšanje baze znanja in rast turizma pripraviti program pilotnih študij o turizmu. Te študije bi države članice izvedle prostovoljno, da bi razvili sistem za pripravo podatkov, ki bi kazali učinke turizma na okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Turizem zaseda v več državah članicah, tako kot v moji državi, pomembno mesto v gospodarstvu, ki ima samoumevni potencial za ustvarjanje novih virov prihodkov in gospodarske rasti. Turizem predstavlja tretjo največjo družbenogospodarsko dejavnost v Evropi, ki ustvarja več kot 5 % bruto domačega proizvoda EU. Evropska unija je še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija s 40 % vseh turističnih obiskov na svetu leta 2008.

EU poskuša opredeliti nov politični okvir za turizem s ciljem okrepiti sektor, da bo z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav člani, obravnaval pomembne izzive, kot so podnebne spremembe, demografska gibanja in globalizacija. Urejanje podatkov o turizmu omogoča boljše poznavanje obsega, ki ga predstavlja ta sektor, njegovih značilnosti, značilnosti turistov in različnih potovalnih vzorcev, kar prispeva ne le k ustreznemu oblikovanju politik v sektorju, ampak tudi k boljšemu razumevanju družbeno-gospodarskega pomena tega sektorja.

Zato podpiram posodobitev in optimizacijo sedanjega sistema statističnih podatkov, da bodo lahko ti zanesljivi in primerljivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki.(IT) Ne moremo zanikati, da se je turizem v zadnjem desetletju korenito spremenil, med drugim zaradi tehnološkega napredka. Zato je treba posodobiti zakonodajo o zbiranju podatkov in statistiki.

V zvezi s tem se strinjam s predlogom Komisije glede uvedbe nove uredbe, ki bo nadomestila nekaj zastarelih postavk. Obenem sem po eni strani za spremembe uredbe Parlamenta, zlasti glede potrebe po uvedbi usklajenih statističnih podatkov, ki odražajo zgolj družbene vidike turizma, po drugi pa s svojim stališčem nasprotujem sprejetju ukrepov, ki jih v zvezi s ključnimi vprašanji in za nedoločen čas delegira Komisija.

Prav tako menim, da gre za resno pomanjkljivost, da Komisija ni upoštevala uvedbe satelitskih računov za turizem, saj bi takšni podatki zagotovili popolnejšo sliko o vplivu turizma na trg dela in gospodarstvo.

In na koncu me zelo zanima predlog o uvedbi prostovoljnega zbiranja statističnih podatkov o turizmu glede navad invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo in o poznejši vzpostavitvi pilotnih projektov za izboljšanje udeležbe teh oseb v turizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) V statistični raziskavi, ki je zajela 50 najbolj priljubljenih držav na svetu, je Evropa na sedmem mestu med desetimi najboljšimi počitniškimi območji. To jasno kaže, da ima Evropa velike možnosti za turizem in kulturo, saj še vedno ponuja priložnosti, ki jih je mogoče izkoristiti, vključno za evropske državljane. Menim, da je ena od takšnih priložnosti sodelovanje ne le starejših ljudi, ampak tudi mlajših, družin, ki živijo v težkih okoliščinah, in ljudi z omejeno mobilnostjo v programih socialnega turizma, ki jih je razvila Unija. Vendar so za to potrebni ustrezni statistični podatki, pripravljeni z uporabo skupnih metod zbiranja, katerih namen je razvoj programov, usmerjenih na te skupine turistov v vseh državah članicah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Danes sem glasoval za poročilo o evropski statistiki turizma. Uvedba uredbe, ki bo upoštevala statistične podatke za turizem iz vseh držav članic, je pozitiven korak. Pomen turizma v evropski zakonodaji se je močno dvignil, ko je v skladu z Lizbonsko pogodbo leta 2009 postal njena pristojnost. V nadaljevanju bodo morale države članice za doseganje kakovostnih rezultatov zagotoviti natančnost poslanih statističnih podatkov.

Medtem ko bo usklajevanje na evropski ravni koristno za evropski turistični sektor, pa si morajo vseevropske pobude prizadevati za to, da bodo dopolnjevale pobude in strategije držav članic na področju turizma. EU bo z zagotavljanjem statističnih podatkov lažje pomagala turistični industriji, vključno z MSP, in izboljšala splošno trženje Evrope kot nadvse zaželene turistične destinacije.

Poročilo razlikuje med notranjim in nacionalnim turizmom. Notranji turizem zajema zmogljivosti turističnih nastanitvenih objektov, nacionalni turizem pa zajema vključenost v turizem, vključno z izleti.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da turistična statistika prispeva k razvoju učinkovitejše politike in predstavlja koristno orodje, ki podpira procese sprejemanja odločitev v podjetjih in zasebnem sektorju. Nobenega dvoma ni, da bo ta nova uredba izboljšala pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Glede na podatke v poročilu je Evropa še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija, turizem pa je tretja največja družbenogospodarska dejavnost v EU z okoli 1,8 milijona podjetij, večinoma malih in srednje velikih, 9,7 milijona delovnih mest in proizvodnjo, ki predstavlja 5 % bruto domačega proizvoda EU. Prav zato je to dejavnost, ki jo je treba ustrezno spremljati, urejati in podpreti, še zlasti v posebnem okviru gospodarske oživitve in potrebe po povečani proizvodnji blaga, ki se prodaja.

Medtem ko je to stvarnost v vsej EU, pa je še zlasti pomembno za Portugalsko, ki je država, ki že dolgo vlaga v turizem kot posebej dinamično gospodarsko dejavnost z ogromnim potencialom za rast. V tem okviru in glede na pomen, ki ga ima odlično in realistično poznavanje stvarnosti v turizmu za razvoj ustreznih politik, je pomemben predlog Komisije, katerega namen je posodobiti in optimizirati pravni okvir za evropsko statistiko turizma, o čemer smo danes glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo obravnava področje, ki je temeljno za prihodnost EU: turizem. Kljub krizi, ki je zajela ves svet, in kljub vsem političnim pretresom na številnih območjih sveta je ta sektor po podatkih Svetovne turistične organizacije iz leta 2010 doživel rast v višini 2 %. Turizem na evropski ravni ob nenehni rasti obsega okoli 1,8 milijona podjetij, velika večina jih je malih in srednje velikih podjetij, ki zagotavljajo 9,7 milijona delovnih mest, in je tretja največja družbenogospodarska dejavnost v EU ter ustvari več kot 5 % njenega bruto domačega proizvoda. Poleg tega je Evropska unija še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija s 40 % vseh turističnih obiskov na svetu. Ta dejavnost je bistvenega pomena za uresničitev ciljev strategije 2020. Ta uredba posodablja tisto, ki je sedaj veljavna, še zlasti glede zbiranja in obdelave podatkov o zagotavljanju te dejavnosti in dostopnosti za ljudi z omejeno mobilnostjo, kar je bistveno za pripravo nove turistične strategije EU. Pozdravljam sprejetje tega predloga, ki ne le oblikuje program pilotnih študij, ki naj bi jih izvajale države članice, ampak bo vseboval tudi podatke o kmečkem turizmu in zelenem turizmu, kar zajema več kot 50 tisoč nastanitev, pri čemer veliko večino upravljajo MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Koristnost statistične informacije je odvisna od njene primerljivosti v času in prostoru, kar ima za posledico sprejetje skupnega nabora opredelitev in razvrstitev. V primeru turizma ta sektor vključuje koncepte in opredelitve, ki so dolgo bili nejasni, kar je otežilo pridobivanje zanesljivih in verodostojnih informacij. Zato je treba pojasniti in uskladiti merila in opredelitve, ki bodo omogočili pridobitev primerljivih podatkov. Obstoj teh statističnih podatkov je zelo pomemben za ugotavljanje neposrednega in posrednega vpliva turizma na gospodarstvo, podporo pri načrtovanju in razvoju novih možnosti v turizmu ali za prilagajanje že obstoječih.

Namen predloga, ki je vključen v poročilo, je izboljšati pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z izboljšanim vrednotenjem podatkov. Njegov namen je tudi prilagoditi pravni okvir z uvedbo novih spremenljivk, kot so turistična gibanja na primer v zvezi z enodnevnimi obiski, da bo odražal zadnje spremembe v sektorju. Zato smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Vemo, da je pomembno imeti statistične podatke, čeprav je njihova koristnost odvisna od primerljivosti v času in prostoru, kar ima za posledico sprejetje skupnega nabora opredelitev in razvrstitev.

V primeru turizma gre za koncepte in opredelitve, ki so dolgo bili nejasni, zato je to oteževalo pridobivanje zanesljivih in verodostojnih informacij. Zato je treba pojasniti in uskladiti merila in opredelitve, ki bodo omogočili pridobitev primerljivih podatkov.

Obstoj teh statističnih podatkov je zelo pomemben za ugotavljanje neposrednega in posrednega vpliva turizma na gospodarstvo, podporo pri načrtovanju in razvoju novih možnosti v turizmu ali za prilagajanje že obstoječih.

Namen predloga, ki je vključen v poročilo, je izboljšati pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z izboljšanim vrednotenjem podatkov. Njegov namen je tudi prilagoditi pravni okvir z uvedbo novih spremenljivk, kot so turistična gibanja na primer v zvezi z enodnevnimi obiski, da bo odražal zadnje spremembe v sektorju.

Zato smo glasovali za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacqueline Foster (ECR), v pisni obliki. – Moja skupina je podprla poročilo o statistiki turizma, ki dopolnjuje in posodablja način zbiranja evropskih statističnih podatkov o turizmu, zlasti glede na moderne trende, kot so nizkocenovni leti in kratkoročne počitnice.

Politiki morajo priznati velik pomen turistične industrije za Evropo. Posamezne države članice se zavedajo, da je treba storiti več, da bi pomagali temu sektorju, ki veliko prispeva k gospodarski rasti.

Turizem je na primer eden od največjih sektorjev v Združenem kraljestvu. Neposredno podpira 1,36 milijona delovnih mest – do leta 2010 pa se jih pričakuje 1,5 milijona – in skoraj 3 milijone, če upoštevamo še posredno zaposlovanje. Te številke govorijo same zase!

Združeno kraljestvo želi dejavno in pozitivno sodelovati v razpravah o turizmu na ravni EU in v celoti podpira potrebo po izboljšanju konkurenčnosti evropske turistične industrije in njene zmogljivosti za trajnostno rast. Vendar pa moramo zagotoviti, da ukrepi na ravni EU ne posegajo v načelo subsidiarnosti.

Države članice tekmujejo med seboj, čeprav bi lahko izmenjale najboljše prakse glede nekaterih vprašanj, kot so izboljšanje prometnih povezav po Evropi in drugi ukrepi, ki bi potrošnikom olajšali potovanje.

Naj končam s preprostim sporočilom – obiščite Britanijo!

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki.(DE) Lizbonska pogodba je povečala odgovornost EU za turizem. Ni treba posebej poudarjati, da statistični podatki zagotavljajo temeljne informacije in omogočajo zanimive ugotovitve ne le na ravni EU, ampak tudi na nacionalni in regionalni ravni.

V moji regiji, kjer živi nemško govoreča skupnost v Belgiji, turizem ni le pomembna pristojnost, ampak tudi ključni gospodarski dejavnik. Zato ti statistični podatki predstavljajo pomemben element pri oblikovanju politik. Vendar je prav tako jasno, da morajo različne ravni – regionalna, nacionalna in čezmejna – sodelovati, da bi regije Evrope natančneje opredelile kot turistično lokacijo, še zlasti mejna območja.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je treba opredeliti nov izboljšan okvir politike za turizem v Evropi. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti ter ima lahko pomembno vlogo pri družbeno-gospodarskem vključevanju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih, kot so območja z bogato industrijsko dediščino. Vendar se ti statistični podatki ne uporabljajo le za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati imajo vlogo v širšem okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja. Obravnavati moramo glavne izzive, s katerimi se sektor spopada, kot so povečana svetovna konkurenca, demografska gibanja, podnebne spremembe in okoljevarstvene omejitve, sezonska razporeditev turističnih gibanj ter vse večja uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij med gosti. Turistični sektor EU je treba okrepiti z usklajenim delovanjem na ravni EU, ki bo dopolnjevalo pobude držav članic. Za uspešno izvajanje novega političnega okvira morajo oblikovalci politik na vseh ravneh upravljanja sprejemati dobro informirane odločitve na podlagi zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost s pozitivnim vplivom na gospodarsko rast in zaposlenost v Evropi, zato je treba posodobiti in optimizirati pravni okvir za evropsko statistiko turizma in s tem okrepiti turistični sektor na ravni EU. Izvajanje omenjenih ukrepov bo posledično povečalo konkurenčnost evropskega turizma in spodbudilo njegovo skladno rast.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Mislim, da bi morali predlog uredbe o evropskih statističnih podatkov o turizmu, o katerem danes glasujemo v tem parlamentu, upoštevati kot zanimivega in tudi zelo koristnega. Turistična industrija je za Evropo vodilni sektor, ki je zelo pomemben za skupnost, ker ima v posameznih gospodarstvih držav članic pomembno vlogo. Turistična industrija ima še vedno precejšnje možnosti v smislu zaposlovanja, zato bi bilo koristno sprejeti ukrepe za spodbujanje boljše organiziranosti, kar bi omogočilo razvoj v polnem obsegu. Vzpostavitev skupnega okvira za zbiranje in urejanje primerljivih in celovitih statističnih podatkov o evropskem turizmu je lahko le v pomoč pri izboljšanju razmer. Razumevanje povpraševanja potrošnikov bo zasebnim in javnim podjetjem omogočilo vključitev, da bodo obravnavala potrebe sektorja in s tem izboljšala uspešnost in konkurenčnost. Podpiram predlagano uredbo, ker mislim, da so enotni evropski statistični podatki, ki so pregledni, zanesljivi in objektivni, učinkovit način podpore te velike industrije, ki je za mojo državo zelo pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki.(RO) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da moramo storiti vse, da ostanemo najbolj obiskana svetovna turistična destinacija. Da bi to dosegli, moramo kar najbolje izkoristiti vse možnosti financiranja. Razvoj trajnostnega, odgovornega, zelo kakovostnega turističnega sektorja zahteva, da se pravni okvir za evropske statistične podatke na tem področju posodobi in izboljša. Če bomo na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov izboljšali kakovost poročanja, nam bodo trdni temelji prinesli koristi, ko bo šlo za sprejemanje odločitev o oblikovanju finančnih politik in instrumentov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki priznava glavno vlogo statistike pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Hkrati so statistični podatki o turizmu koristno pomagalo pri sprejemanju poslovnih odločitev in odločitev v zasebnem sektorju. Zato poročevalec podpira cilj predlagane uredbe glede vzpostavitve skupnega zakonodajnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah. Ko bo predlog sprejet, bo verjetno izboljšal pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z njihovim boljšim potrjevanjem. Poleg tega je treba prilagoditi pravni okvir novim trendom v turistični industriji z uvedbo novih spremenljivk, na primer v zvezi z enodnevnimi obiski.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Turizem je brez dvoma eden od gospodarskih sektorjev z najpomembnejšim razvojnim potencialom. V preteklih desetletjih se je pomen turizma za evropska podjetja in evropske državljane nenehno povečeval. Ocenjuje se, da evropski turistični sektor z okoli 1,8 milijona podjetij, večinoma so mala in srednje velika podjetja, ki zaposlujejo 5,2 % celotne delovne sile, kar je približno 9,7 milijona delovnih mest, ustvari več kot 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Turizem je torej tretja največja družbenogospodarska dejavnost v EU. Poleg tega je Evropska unija še vedno najbolj obiskana svetovna turistična destinacija, ki je v letu 2008 zabeležila 370 milijonov mednarodnih turističnih obiskov ali 40 % vseh turističnih obiskov na svetu. Vendar pa še vedno obstaja možnost za nadaljnjo rast.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Ni treba posebej poudarjati, da lahko turizem ustvari veliko priložnosti za povečanje zaposlenosti in gospodarske rasti. Turizem ima pomembno vlogo pri družbenogospodarskem vključevanju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih regijah, ki imajo bogato kulturno dediščino. Statistični podatki na tem področju se uporabljajo za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati pa imajo pomembno vlogo v širšem okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja. Povsem se strinjam s poročevalcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Smiselni statistični podatki, ki zagotavljajo odgovore na vprašanja v zvezi z razlogi za uspeh in gibanji v turistični industriji, bi lahko pomagali preprečiti številne zmotne naložbe. Mnoga mesta se leta sprašujejo, zakaj se njihova pričakovanja glede turizma ne izpolnijo po tem, ko so bila izbrana za evropsko prestolnico kulture. Vendar sta omejena razpoložljivost in primerljivost podatkov o turizmu z vidika urbanizma prav tako težava. Navsezadnje, če obstaja možnost za povečanje števila obiskovalcev, je pomembno stvari organizirati tako, da to nima negativnega vpliva na lokalno prebivalstvo.

Turistične napovedi so ob preveč številnih negotovih dejavnikih, nasprotujočih si pričakovanjih in neopredmetenih znamenitostih, kot so posebni podnebni pogoji, postale igra na srečo. Gibljiv delovni čas in varnost vplivata na turizem tako kot družbene spremembe. Na koncu bosta odločilna dejavnika verjetno svetovno gospodarstvo in cena nafte. Tega celo najboljši evropski statistični podatki ne morejo spremeniti in zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki.(LT) Evropski parlament je danes sprejel pomemben dokument o pravnem okviru za evropsko statistiko turizma. Države članice morajo redno zagotavljati sklop podatkov o zmogljivostih in zasedenosti nastanitvenih objektov in o turističnem povpraševanju. S spreminjanjem evropskih potovalnih navad (npr. povečanje letov na kratke razdalje) in s prehodom turizma na nekatere inovacije (npr. rezervacije prej spleta) je treba posodobiti pravni okvir, ki bo urejal zbiranje statističnih podatkov na področju turizma. Vendar je po mojem mnenju posebno pomembna določba, ki jo podpira Evropski parlament in ki se nanaša na zbiranje podatkov o ljudeh z omejeno mobilnostjo in njihov vpliv na sposobnost teh ljudi, da si zagotovijo celovite turistične storitve. Nenehno razpravljamo o izboljšanju kakovosti življenja invalidnih oseb, v to pa moramo vključiti tudi turizem. Šele tedaj bomo lahko učinkovito izvajali turistično politiko in zaščitili pravice potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Poročilo gospoda Simpsona o evropski statistiki turizma je besedilo, ki bo nadomestilo direktivo o tej zadevi, ki je zdaj stara 15 let. Za evropski sistem je prednostna naloga, da se prilagaja sodobnemu času in preoblikuje svoje predpise, še zlasti glede na pomen in nenehen razvoj turističnega sektorja v Evropi v zadnjem desetletju. Zato sem glasoval za poročilo. Glede na nove zahteve v sektorju, ki potrebuje vse podrobnejše, posodobljene in primerljive podatke, je bistveno posodobiti statistiko turizma. Dostop do objektov in storitev za invalidne osebe ter stroški osnovnih dobrin so ključni podatki, ki zahtevajo posodobljene podatkovne zbirke, ki jih uporabniki lahko upoštevajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Turizem ima v EU velik gospodarski pomen, mehanizmi, ki prispevajo k njegovemu spodbujanju, pa so zaželeni in bi jih morali spodbujati. Statistični podatki imajo pomembno vlogo pri razvoju učinkovitejših politik na področju turizma na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Statistični podatki o turizmu so resnično koristno orodje pri sprejemanju poslovnih odločitev in odločitev v zasebnem sektorju. Cilj te uredbe je vzpostavitev skupnega zakonodajnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in pošiljanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah. Ta predlog naj bi izboljšal pravočasnost, primerljivost in popolnost posredovanih statističnih podatkov, pa tudi učinkovitost obdelave podatkov, vključno z izboljšanim vrednotenjem podatkov. Ta uredba prav tako prilagaja pravni okvir, da bo odražal najnovejše spremembe v turistični industriji z uvedbo novih spremenljivk, na primer v zvezi z enodnevnimi obiski. Iz teh razlogov sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU. Statistični podatki na tem področju so v pomoč pri spremljanju posebnih politik v zvezi s turizmom, hkrati pa so koristne v okviru regionalnih politik in trajnostnega razvoja. V EU sistem statističnega spremljanja turizma ureja direktiva 95/57/ES. Vendar sta se od začetka veljavnosti omenjene direktive turistična industrija in turistično povpraševanje precej spremenila. Komisija je zato z uporabo pooblastil, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba, pripravila nov predlog uredbe, katere cilj je vzpostaviti okvir politike za turizem. Njen cilj je posodobiti in racionalizirati ureditveni okvir, ki bi se uporabljal za evropsko statistiko turizma, da bi se upoštevale najnovejše težnje na tem področju. S tem v zvezi ni treba le okrepiti turistični sektor z usklajenimi ukrepi na ravni EU, ampak tudi oblikovati skupni okvir za sistematično pripravo evropske statistike turizma z zbiranjem, urejanjem, obdelavo in poročanjem usklajenih evropskih statističnih podatkov o turistični ponudbi in povpraševanju v državah članicah.

Na podlagi zgoraj navedenega glasujem za predlagano uredbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k večji zaposlenosti in gospodarski rasti ter ima lahko pomembno vlogo pri družbenogospodarskem vključevanju v podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih, kot so območja z bogato industrijsko dediščino. Vendar se ti statistični podatki ne uporabljajo le za spremljanje politik v zvezi s turizmom, hkrati imajo vlogo v širšem okviru regionalne politike in trajnostnega razvoja.

Sistem statističnega spremljanja turizma v EU določa Direktiva 95/57/ES o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma. Eurostat objavlja te statistične podatke, ki jih zbirajo in urejajo nacionalni statistični uradi. Za uspešno izvajanje novega političnega okvira morajo oblikovalci politik na vseh ravneh upravljanja sprejemati dobro informirane odločitve na podlagi zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker je turizem pomembna gospodarska dejavnost v EU, ki lahko veliko prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Turizem ima bistveno vlogo pri družbenogospodarskem razvoju podeželskih območij, ki so pogosto potisnjene ob rob in manj razvite.

V tem okviru statistični podatki ne le spremljajo politike v zvezi s turizmom, ampak so hkrati koristni v širšem okviru regionalnih politik in trajnostnega razvoja. Dokument prav tako obravnava glavne izzive, s katerimi se sektor spopada, kot so povečana svetovna konkurenca, demografska gibanja, podnebne spremembe in okoljevarstvene omejitve, sezonska razporeditev turističnih gibanj ter vse večja uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij med gosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem proti poročilu, ker bi predlagana pravila zahtevala mesečno zbiranje podatkov, da bi merili sezonske vplive ter gospodarske in družbene vidike sektorja, ki ga v glavnem vodijo mala in srednje velika podjetja. Cilj te strategije je pridobiti temeljito poznavanje dinamike, značilnosti in obsega turizma, vendar se mi to zdi pretirano okorno, birokratsko in drago. Poleg tega Komisija prosi za prenesena pooblastila in s tem možnost spreminjanja elementov predloga. Preglednice, ki naj bi jih glede na predlagano uredbo urejali mesečno, so zapletene in zahtevajo zbiranje pretirane količine informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki.(ET) Danes sem glasovala za poročilo o evropski statistiki turizma, o katerem razpravljamo. Mislim, da je to poročilo pomembno glede na vpliv, ki ga ima turistični sektor na gospodarstvo Evropske unije, in glede na delež delovnih mest, ki jih zagotavlja. 1,8 milijona podjetij zaposluje okrog 10 milijonov ljudi, kar znaša približno 5,2 % vseh delovnih mest.

Evropska unija namenja precejšnjo podporo razvoju turizma v različnih regijah, da bi povečala razpoložljivost različnih vrst turizma. Zato moramo imeti natančne in ustrezne statistične podatke za zasebni in javni sektor. Evropsko unijo obišče 370 milijonov tujih turistov letno ali 40 % vseh turistov na svetu. Zato je še pomembneje, da imamo pravočasne in nepristranske statistične podatke. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Turizem je tretja najpomembnejša družbenogospodarska dejavnost v EU, kar pomeni, da je njegova gospodarska razsežnost, kot generatorja delovnih mest, za države članice povsem bistvena. Vendar njegov zasebni vidik ne le krepi podobo, ki jo Evropa predstavlja svetu, ampak prav tako spodbuja evropsko državljanstvo. EU je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe prevzela nove pristojnosti na področju turizma, kot potrjuje člen 195 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta novi pravni okvir omogoča EU, da podpira, usklajuje in dopolnjuje delovanje držav članic in zmanjša upravno breme. Zato glasujem za to poročilo, saj mislim, da je bistvenega pomena, da zainteresirane strani v turističnemu sektorju opremimo z zanesljivimi statističnimi podatki, da se lahko prilagodijo izzivom, s katerimi se spopada evropski turizem.

Evropsko usklajevanje ob učinkovitem sodelovanju držav članic je bistveno za izvajanje tega sistema in za konkretno ovrednotenje konkurenčnosti turistične industrije. Poznavanje obsega tega sektorja, njegovih značilnosti, turističnih profilov, porabe v sektorju ter koristi in/ali težav, ki jih prinaša nacionalnim gospodarstvom, naj bi tvorili del te razširjene študije.

 
  
  

Poročilo: João Ferreira (A7-0017/011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to resolucijo, saj preučuje pomembne ukrepe v zvezi s povečanjem stopenj sofinanciranja za ukrepe na področjih mednarodnih odnosov, upravljanja, zbiranja podatkov, znanstvenih nasvetov ter spremljanja in izvajanja skupne ribiške politike. Ker so znanstvena spoznanja odvisna od trajnostnega razvoja dejavnosti, je povečanje stopenj sofinanciranja v zvezi s primerjavo, upravljanjem in uporabo podatkovnih zbirk pridobitev. Poudariti velja tudi osredotočenost na razvoj ribogojstva z ukrepi za rast skupaj z opazovanje in spremljanjem z okoljskega in zdravstvenega stališča, kar bo omogočilo njegovo vzdržnost. V zvezi z ukrepi za nadzor njihovih voda, ki jih izvajajo nadzorni organi držav članic, naj povem, da bodo ti uspešni le, če se bo vložilo v tehnologijo in nadzorne sisteme, ki bodo učinkovitejši in cenejši. Prav tako naj bi v zvezi z nadzornimi ukrepi za vode preučili višjo stopnjo sofinanciranja kot načina za zagotavljanje večje skladnosti s pravili.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uredba (ES) št. 861/2006 določa finančne ukrepe Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava, kar je pomemben finančni instrument EU na področju ribištva. Od sprejetja te uredbe se je razvilo več elementov zakonodaje.

Komisija predlaga njeno spremembo s ciljem zagotoviti večjo doslednost med vsemi elementi zakonodajnega okvira in pojasnitve področja uporabe nekaterih financiranih ukrepov. Glasovala sem za to poročilo, ker predlaga nekatere spremembe predloga Komisije, kar bo prispevalo k jasnejši zakonodaji. Ti predlogi temeljijo na nedavnih dogodkih v ribiškem sektorju in prihodnjimi obeti, in sicer možnosti povečanja sofinanciranja Unije s 50 % na 60 %, kar predstavlja sredstvo za razvoj ribiškega sektorja na Portugalskem in večji pomen ribogojstva, kar utemeljuje uvedbo možnosti zbiranja, upravljanja in uporabe okoljskih podatkov na tem področju poleg družbenogospodarskih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki.(RO) Podprl sem to poročilo, ker je Uredba (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava pomemben instrument financiranja v zvezi z ribištvom. To je eden od dveh glavnih načinov za vzpostavitev SRP v praksi, drugi pa je Evropski sklad za ribištvo. Tako kot poročevalec menim, da je na splošno vse bolj očitno, da mora upravljanje ribištva temeljiti na posodobljenem znanstvenem poznavanju stanja staležev. To je glavni pogoj za trajnostni razvoj ribištva. Kar zadeva nadzor, zdaj nedvomno obstaja večje zavedanje o njegovem pomenu za prihodnost in trajnost tega sektorja in kot o sredstvu za spodbujanje kulture skladnosti s pravili. Države članice in njihovi nadzorni organi imajo in morajo še naprej imeti osrednjo vlogo pri nadzoru in uveljavljanju nadzornih ukrepov v svojih ozemeljskih vodah. To je ključni način za zagotavljanje skladnosti s pravili in upoštevanja staležev.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo, ki spreminja uredbo (ES) št. 861/2006. Svet je maja 2006 odobril ta pomemben instrument za financiranje ribolova. Zdaj pa moramo ponovno pregledati uredbo, da bi zagotovili doslednost med vsemi elementi zakonodajnega okvira. Prilagajanje času pomeni uporabo novih tehnologij, ki lahko zagotovijo boljše storitve z manjšo porabo gospodarskih virov.

Menimo, da je za boljši odziv na dejanske potrebe primerno pojasniti nekatere člene uredbe in področje uporabe določenih financiranih ukrepov. In na koncu se strinjam s poročevalcem o potrebi po upravljanju ribištva na podlagi posodobljenega in strogega znanstvenega poznavanja virov in po boljšem nadzoru, da bi ribištvo postalo bolj vzdržno.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da pomen ribogojnega sektorja vse bolj narašča. To poročilo je dokaz tega ob poudarjanju „novega zagona strategiji trajnostnega razvoja evropskega ribogojstva“ in ponujanju stvarnih obetov za razvoj tega sektorja. Ustrezno izvajanje spremljanja in nadzora okolja in zdravja pomaga k večji trajnosti tega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o „Finančnih ukrepi Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava“. Vendar obžalujem, da predlog o povečanju stopnje sofinanciranja na področju zbiranja dodatnih podatkov, njihovega upravljanja in porabe do 60 % upravičenih izdatkov ni bil sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Uredba (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006, katere spremembo predlaga Komisija, je uredba o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in na področju pomorskega prava in zagotavlja financiranje naslednjih področij: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje ter spremljanje in izvajanje skupne ribiške politike (SRP). Revizija ne pomeni korenitih sprememb ciljev, vrste financirane dejavnosti ali finančne strukture in proračuna. Vendar poročevalec meni, da je pomembno predstaviti predloge, ki bodo zakonodajo bolj uskladili z nedavnimi gibanji v sektorju in njegovimi prihodnjimi obeti, zlasti glede upravljanja ribištva, ki ga podpira znanstveno poznavanje stanja staležev, in naložb v ribogojstvo.

Zato je predlagano povečanje stopenj sofinanciranja, ki se predvideva v okviru zbiranja osnovnih podatkov, njihovega upravljanja in uporabe. Za to glasujem povsem z nacionalnega stališča, da bi podprl ribiško industrijo v svoji državi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) V tem poročilu gre za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava. Po letu 2006 se je spremenilo več vidikov prej omenjene uredbe, ki so postali zastareli, zato je njihova sprememba upravičena. Ta predlog temelji na veljavni uredbi, njegov namen pa je ohranjanje obalnih dejavnosti s financiranjem modernizacije sektorja, nenazadnje opreme in uvedbe računalniške tehnologije. Glasujem za ta predlog uredbe, ker upošteva spremembe, ki jih je predložila Komisija, in druge prispevke, ki bistveno izboljšajo prejšnjo uredbo, zlasti glede financiranja naložb – kar je bistveno, če želimo imeti točne in sodobne znanstvene podatke, ki nam bodo omogočili predvsem sprejetje ukrepov, ki jih zahtevajo posamezne razmere – in glede povečanih stopenj sofinanciranja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Cenimo, da je Parlament sprejel spremembe predloga uredbe Komisije, ki so v poročilu. Ti predlogi sprememb bodo državam članicam omogočili, da razvijejo raznolike tehnologije, ki se bodo uporabljale v ribiški industriji, skupaj s programsko opremo ali omrežji IT, ki bodo omogočili zbiranje, upravljanje, preverjanje, razčlembo in razvoj načinov vzorčenja ter premik v smeri izmenjave podatkov o ribištvu. Nova možnost financiranja je povezana s študijami v zvezi z odvisnostjo od uvoza ribiških proizvodov. Na področju ribogojstva bo mogoče financirati zbiranje, upravljanje in uporabo okoljskih podatkov, s čimer bi spodbujali spremljanje in nadzor okolja in zdravja, da bi sektor postal bolj trajnosten.

Lahko pa le obžalujemo zavrnitev sprememb, katerih namen je bilo povečanje, čeprav zmerno, najvišje stopnje sofinanciranja Skupnosti za države članice na področju zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov o stanju staležev in na področju spremljanja. To kaže nedoslednost EU, ki je po eni strani posegla v pristojnosti držav članic na tem področju, in ki po drugi strani zavrača krepitev finančnih sredstev, namenjenih tem dejavnostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To poročilo spreminja Uredbo (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in na področju pomorskega prava. Predstavlja pomemben finančni instrument Evropske unije na področju ribištva. Skupaj z Evropskima skladom za ribištvo (ESR) predstavlja dva najpomembnejša instrumenta za uporabo SRP.

Komisija prav tako meni, da so izkušnje v nekaterih primerih pokazale, da je treba zagotoviti rahlo prilagoditev določb, da se bodo bolje odzivale na potrebe.

Zato nam ponuja omejen obseg revizije, kjer se cilji in struktura prvotne uredbe pretežno ohranijo. Vendar se je poročevalcu, poslancu iz Portugalske komunistične stranke (PCH), gospodu Ferreiri, zdelo primerno predlagati nekatere dodatne ukrepe, ki bi lahko, čeprav so precej posebni, prispevali k izboljšanju usklajenosti te zakonodaje z nedavnimi spremembami v sektorju in njegovimi prihodnjimi možnostmi.

Obžalujem pa, da niso bili sprejeti vse predlogi, ki jih je predložil, zlasti potrditev možnosti povečanja stopenj sofinanciranja, ki so predvidene za področje zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov, osnovnih in dodatnih, o stanju ribjih staležev, vključno s predlogom za povečanje zgornje meje s 50 % na 60 %, in za področje spremljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Lahko sem podprl poročilo gospoda Ferreire. Bistveno je, da morajo biti na voljo ustrezna sredstva za izvrševanje pomorskega prava, to pa je eno od redkih področij, povezanih z ribištvom, kjer EU zagotavlja nekaj dodane vrednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta dokument, kajti vse bolj se na splošno priznava, da mora upravljanje ribištva temeljiti na sodobnih, točnih, znanstvenih podatkih o stanju staležev. To je sine qua non trajnostnega razvoja ribištva. Zato menim, da bi bilo dopustno dvigniti stopnje sofinanciranja, ki so opredeljene na področju zbiranja osnovnih podatkov, njihovega upravljanja in uporabe, predlagana najvišja stopnja pa je 75 %. Glede na to, da se na ribogojstvo gleda kot na vse pomembnejši sektor – če si pogledamo nedavno pripravljeno poročilo „o novem zagonu za trajnostni razvoj strategije za evropsko ribogojstvo“, o katerem se je razpravljalo in je bila sprejeto – z realističnimi možnostmi za rast, za okoljske kot tudi družbenogospodarske podatke pa naj bi veljale ustrezne ureditve glede zbiranja, upravljanja ter uporabe. Ustrezno bi lahko izvajali spremljanje in nadzor okolja in zdravja. S tem bi pomagali sektorju, da postane bolj trajnosten. Zdaj je še zlasti pomembna trajnost ribiškega sektorja. Države članice in njihovi nadzorni organi imajo in morajo še naprej imeti osrednjo vlogo pri nadzoru in uveljavljanju nadzornih ukrepov v svojih ozemeljskih vodah: to je ključni način za zagotavljanje skladnosti s pravili in spoštovanja staležev. Da bi to delo temeljito opravili, morajo države članice pridobiti ali imeti možnost razviti in modernizirati tehnologije, ki so na voljo. Z vključenimi naložbami bi lahko nadzorni sistemi postali učinkovitejši, njihovo delovanje pa cenejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Ureditev s predpisi je pomemben instrument za izvajanje skupne ribiške politike. Dejavnosti nadzora imajo vse večjo vlogo pri podpori trajnosti in stalnemu obstoju ribiškega sektorja. Pomembno je, da države članice in njihovi nadzorni organi v svojih vodah uveljavljajo nadzorne ukrepe, da bi zagotovili ribištvo, ki je skladno s pravili in upošteva staleže. Poleg tega je ribogojstvo vse pomembnejše, kar utemeljuje uvedbo možnosti zbiranja, upravljanja in uporabe okoljskih in družbenogospodarskih podatkov. Pozdravljam revizijo uredbe, ker bo zagotovila, da bodo navedeni ukrepi tudi uvedeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Predlog o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava je pomemben finančni instrument, katerega namen je zaščititi ribištvo. Glasoval sem za predlog, ker moramo spremeniti sedanjo različico uredbe, da bi njene določbe uskladili z Lizbonsko pogodbo. Ponovni pregled nam je omogočil v besedilo vnesti spremembe, kar nam omogoča, da se ustrezno in učinkovito odzovemo na potrebe sektorja. Vse večji pomen ribogojstva utemeljuje uvedbo določb v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo okoljskih in družbenogospodarskih podatkov in podatkov na področju zdravja, da bi prispevali k njegovi trajnosti. Temeljno vlogo dobijo posamezne države, ki morajo zagotoviti skladnost s pravili in nadzirajo uporabo vode ob izkoriščanju prednosti novih tehnologij ob upoštevanju znanstvenega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo sem podprl. Spremembe v tej zakonodaji naj bi spodbudile premik politike k regionalizaciji SRP, kar pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Veljavna Uredba (ES) št. 861/2006 določa finančne ukrepe Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike (SRP) in pomorskega prava, kar je pomemben finančni instrument EU na področju ribištva. Skupaj z Evropskim skladom za ribištvo (ESR) predstavlja dva najpomembnejša instrumenta za uporabo SRP. Ta uredba zagotavlja financiranje na naslednjih področjih: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje ter spremljanje in izvajanje skupne ribiške politike (SRP). Vendar obžalujem, da ni bil sprejet predlog o povečanju stopnje sofinanciranja na 60 % upravičenih izdatkov, zlasti za ukrepe v zvezi s spremljanjem ribiških dejavnosti in zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, saj bi bilo njegovo sprejetje koristno za ribiški sektor v moji državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Sprememba Uredbe (ES) št. 861/2006 vzpostavlja drugi glavni finančni instrument skupne ribiške politike za Evropskim skladom za ribištvo. Tako imenovani „drugi instrument“ zagotavlja finančna sredstva za zbiranje podatkov in nadzorne ukrepe, znanstveno svetovanje ter sisteme spremljanja in izvajanja skupne ribiške politike. Treba je pojasniti področje uporabe nekaterih ukrepov, ki se financirajo, in izboljšati besedilo nekaterih členov. Poleg tega se zdi, da bi bilo treba ob upoštevanju izkušenj izvesti številne manjše prilagoditve, da bi bile določbe uredbe bolj učinkovito usmerjene k dejanskim potrebam. Spremembe, ki naj bi jih predložili k uredbi (ES) št. 861/2006, bi morale omogočiti povečanje natančno določenih stopenj sofinanciranja jasno opredeljenega skupnega financiranja na področju pomorskega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Finančni ukrep Unije v zvezi z izvajanjem skupne ribiške politike EU nam zagotavlja način izvajanja skupne ribiške politike s finančnimi sredstvi, ki so usmerjena na tista področja, ki jih je treba razviti in uskladiti s pomorskim pravom. Zato sem glasoval za poročilo gospoda Ferreire. Sprememba te uredbe bo pomagala uveljaviti skupno politiko in izkoristiti sredstva za zbiranje podatkov, mednarodne odnose ter znanstvena in tehnična področja v zvezi z ribištvom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za. Uredba (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava je pomemben instrument financiranja v zvezi z ribištvom. To je eden od dveh glavnih načinov za vzpostavitev SRP v praksi, drugi pa je Evropski sklad za ribištvo. Predvideva financiranje naslednjih področij: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje ter nadzorni sistemi in izvrševanje skupne ribiške politike. Na vseh področjih delovanja se ta uredba uporablja skupaj z ostalimi uredbami ali sklepi. Ta zakonodaja se je po sprejetju uredbe (ES) št. 861/2006 spremenila glede nekaterih vidikov, zato je to treba posledično spremeniti, da bi vse elemente združili v skladen odnos v zakonodajnem okviru. Komisija si prav tako prizadeva pojasniti področje uporabe nekaterih ukrepov, ki se financirajo, in izboljšati besedilo nekaterih členov. Poleg tega se zdi, da bi bilo treba ob upoštevanju izkušenj izvesti številne manjše prilagoditve, da bi bile določbe uredbe bolj učinkovito usmerjene k dejanskim potrebam.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Uredba (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava je pomemben instrument financiranja v zvezi z ribištvom.

Ta dokument je prav tako eden od dveh glavnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje skupne ribiške politike. Zagotavlja financiranje naslednjih področij: mednarodni odnosi, upravljanje, zbiranje podatkov, znanstveno svetovanje kot tudi nadzor in izvrševanje skupne ribiške politike.

Danes sprejeta resolucija priznava pomen upravljanja ribištva, ki temelji na sodobnih in trdnih znanstvenih podatkih o virih. Dokument priznava vse večji pomen ribogojstva, dejavnosti, ki ustvarja izvedljive možnosti razvoja te dejavnosti in tistih, ki so z njo povezane, kar utemeljuje uvedbo možnosti uporabe smernic v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo okoljskih in družbenogospodarskih podatkov, kar omogoča okoljski in zdravstveni nadzor v tem sektorju, ki bo prispeval k njegovi trajnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Namen dokumenta, o katerem smo danes glasovali, je prilagoditi finančne ukrepe za izvajanje ribiške politike razvoju zakonodajnega okvira, spremenjenim sedanjim potrebam in pravni pojasnitvi glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti, zlasti tiste iz odločbe 2000/439/ES, ki jih besedilo uredbe št. 861/2006 še ni povzelo. Kar zadeva zbiranje podatkov, je bistvenega pomena razširiti obseg izvajanja, da bi vključili tudi upravljanje podatkov in pogoje uporabe. Nujno je pospešiti sklenitev javnih pogodb z mednarodnimi organi in določiti obveznost zagotavljanja podrobnih podatkov, da bi izvajali skupne projekte.

Zaželeno bi bilo, da se stopnja sofinanciranja, predvsem v zvezi z ukrepi za spremljanje ribiških dejavnosti ter zbiranja, upravljanja in uporabe podatkov, poveča na 60 % upravičenih izdatkov. Ribogojstvo ni nič manj pomembno, podatki o njem pa naj bi poudarili družbenogospodarska in okoljska področja. Poleg tega je vse bolj potrebno izkoristiti nove tehnike, ki zahtevajo nenehno prilagajanje in modernizacijo že obstoječih tehnik.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Kolegu, gospodu Ferreiri (PCP), iz Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice bi rada čestitala za poročilo, ki je bilo danes sprejeto z zelo veliko večino v Evropskem parlamentu.

To poročilo potrjuje pomen upravljanja ribištva na podlagi sodobnih, točnih, znanstvenih podatkih o stanju staležev. To je sine qua non trajnostnega razvoja ribištva. Nekateri predlogi sprememb gospoda Ferreire, na primer tisti, ki bi omogočili povečanje stopnje sofinanciranja (s 50 % na 60 %) na področju zbiranja, upravljanja in uporabe znanstvenih podatkov o staležu rib, pa žal niso bili sprejeti.

Poročilo kaže prispevek skupine GUE/NGL k razpravam v Evropskem parlamentu in vem, da lahko računamo na to, da se bo gospod Ferreira še naprej boril za trajnostno ribištvo, pri čemer daje prednost majhnim ribičem pred industrijskimi skupinami v tem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Ferreire za izboljšanje upravljanja finančnih instrumentov za ribištvo, ki urejajo financiranje niza dejavnosti, med katerimi je običajno nadzor nad ribolovom. Zato menim, da je splošen dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom glede besedila dober kompromis v smislu skupne ribiške politike in pomorskega prava.

 
  
  

Poročilo: Estelle Grelier (A7-0024/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo. Mislim, da je namen tega poročila pomemben, saj si prizadeva podaljšati prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov kot del nadaljevanja skupne ribiške politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker soglasje o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov leta 2008 ni bilo mogoče, je prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011.

Namen tega poročila, ki si zasluži mojo podporo, je podaljšati to prehodno ureditev do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike. Prav tako poziva Komisijo, naj med tem novim podaljšanim obdobjem za obstoječo uredbo prevzame pobudo in skupaj z interesnimi skupinami oceni vpliv sedanjih ukrepov na ladje, ki te ukrepe izvajajo, in na zadevne ekosisteme. Rezultate te ocene bi bilo treba upoštevati pri oblikovanju novega predloga uredbe. Prav tako pomembno je, da bodo prihodnji predlogi Komisije o tehničnih ukrepih jasno vzpostavili pristojnosti Sveta in Parlamenta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Glasoval sem za predlog, ker ima lahko pomanjkanje soglasja o ohranjanju ribolovnih virov neželene posledice. Predlog za podaljšanje veljavnosti uredbe Sveta iz leta 2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, bo Komisiji omogočil, da pripravi nov sveženj tehničnih ukrepov, ki bodo postali del reforme skupne ribiške politike. Mislim, da so spremembe sprejemljive, ker mora skupna ribiška politika po eni strani ohranjati ribolovne vire, po drugi pa koristi običajnim državljanom, v tem primeru irskim malim ribičem. Prav to je razlog, zakaj menim, da je treba najti ravnovesje med omejitvami ulova, tehničnimi ukrepi in potrebami ribičev.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, ker so tehnični ukrepi zelo pomembni, saj opredeljujejo dejavnosti ribičev in vplivajo na prihodnost ribolovnih virov. Vzpostavitev gospodarskega ravnovesja v tem sektorju, torej zagotavljanje dostojnega dohodka ribičem ter obnovljivi in trajnostni staleži rib, je v interesu nas vseh.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, da bi dolgoročno podprla ribiško industrijo na Irskem in v Evropi. Trajnostno ribištvo mora biti naše vodilno načelo. Našla sem veliko trdnih razlogov za predloge sprememb gospoda Gallagherja, vendar sem na koncu glasovala v skladu s stališčem skupine za ohranitev njene politične kohezije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za poročilo o ribištvu in vzpostavitvi prehodnih tehničnih ukrepov. Vendar pa obžalujem, da je bila zavrnjena predlagana razveljavitev odločbe Komisije, ki prepoveduje ribolov osličev ali morske žabe s trislojnimi mrežami vzdolž portugalske obale brez kakršnih koli znanstvenih študij, ki bi to utemeljile.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Komisija je leta 2008 predložila osnutek uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi, katere namen je bil zamenjava prejšnje uredbe. Ker podobnega predloga zaradi pravne gotovosti in zato, da bi ohranili ustrezno ohranjanje in upravljanje morskih virov, niso sprejeli, je bila sprejeta Uredba (ES) št. 1288/2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011.

Zaradi obveznosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, je Komisija leta 2010 umaknila svoj predlog uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi. Osnovna načela v zvezi s tehničnimi ukrepi bi bilo zdaj treba vključiti v novo osnovno uredbo o prenovi skupne ribiške politike, leta 2011 pa se pričakuje še en predlog v tej smeri. Ker trenutno ni druge veljavne zakonodaje, se predlaga, da se veljavnost te uredbe podaljša za dodatnih 18 mesecev, do 1. januarja 2013. Glede na navedene razloge pravne gotovosti in varstva, menim, da si to podaljšanje zasluži podporo. Upam, da bo ta dodaten čas omogočil oceno veljavnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Ribiški sektor je ključnega pomena za Evropsko unijo ne le zaradi vprašanja hrane, ampak tudi zaradi okoljskega vprašanja, saj so ogroženi vodni ekosistemi. Ker se Parlament zaveda pomembnosti tega sektorja, je o tej zadevi pogosto razpravljal. Leta 2009 je sprejel Resolucijo A6-0206/2009 o potrebnem ohranjanju ribjih staležev v Atlantiku in Severnem morju. Veljavna uredba, ki je bila sprejeta leta 2008, je vzpostavila niz prehodnih ukrepov, ki naj bi predvidoma veljali do junija 2011, to je predvidenega datuma za začetek veljavnosti novega pravnega okvira v skladu s skupno ribiško politiko. Vendar pa Komisiji ni uspelo predložiti osnutka uredbe. Zato si Komisija prizadeva za podaljšanje sedanje uredbe do 1. januarja 2013, ko naj bi EU imela zakonodajo, ki bi jo sprejela Svet in Parlament v skladu z rednim zakonodajnim postopkom Lizbonske pogodbe. Ta zakonodaja bo temeljila na posodobljenih znanstvenih študijah, da ne bo ogrožala morskih virov planeta. Zato se strinjam, da naj bi sedanja uredba ostala veljavna do 1. januarja 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Obstoj ustrezne uredbe v smislu tehničnih ukrepov je instrument, ki je potreben za trajnostno rabo in ustrezno ohranjanje ribolovnih virov. Ta uredba o prehodnih tehničnih ukrepih je posledica pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe iz leta 2008 o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov. Veljala naj bi za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Zdaj naj bi s predlogom podaljšali ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog.

Prepričani smo, da tega podaljšanja ne bi smeli uveljaviti brez popravkov pomanjkljivosti in težav, ki jih je povzročila sedanja zakonodaja. Na žalost sta poročevalka in večina v Parlamentu, ki sta sledili stališču Komisije, to preprečili. To je primer diskriminacije oddelka majhnih portugalskih flot brez kakršne koli znanstvene utemeljitve, ki je namenjena ribolovu morskih listov in osličev ob uporabi trislojnih mrež, kar je po sedanjih pravilih prepovedano. To bo imelo negativne gospodarske in družbene posledice, ki bi se jim lahko in bi se jim morali izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Ta uredba o prehodnih tehničnih ukrepih je posledica pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe iz leta 2008 o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov. Veljala naj bi za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Zdaj naj bi s predlogom podaljšali ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog.

Prepričani smo, da tega podaljšanja ne bi smeli uveljaviti brez popravkov pomanjkljivosti in težav, ki jih je povzročila sedanja zakonodaja. Na žalost sta poročevalka in večina v Parlamentu, ki sta sledili stališču Komisije, to preprečili.

To je primer diskriminacije oddelka majhnih portugalskih flot brez kakršne koli znanstvene utemeljitve, ki je namenjena ribolovu morskih listov in osličev ob uporabi vlečnih mrež, kar je po sedanjih pravilih prepovedano. To bo imelo negativne gospodarske in družbene posledice, ki bi se jim lahko in bi se jim morali izogniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – „Nič več zavržkov!“ razglaša Komisija. „Prisluhnite industriji“ pa je njeno hlinjeno geslo. Nato si prizadeva obnoviti povsem zgrešene uredbe za nadaljnjih 18 mesecev. Nič manj kot 42 % ulova vahnje zahodno od Škotske vržejo nazaj v morje zaradi teh pravil. Današnje glasovanje kaže, da se bo ta obscenost nadaljevala še nadaljnjih 18 mesecev. Londonski laburisti so podprli Komisijo: to je le še ena sramotna izdaja naših obalnih skupnosti!

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo, ker je leta 2008 zaradi pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Namen tega zakonodajnega predloga je podaljšati omenjeno prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog. Zato mora Komisija izkoristiti novo podaljšanje obdobja veljavnosti sedanje zakonodaje, da bi ob sodelovanju zainteresiranih strani ocenila vpliv sedanjih ukrepov na ladje, ki te ukrepe izvajajo, in na zadevne ekosisteme. Komisija bo morala upoštevati rezultate te ocene pri oblikovanju novega predloga uredbe, ki bo veljala po 1. januarju 2013 in katere sprejetje bo v skladu z Lizbonsko pogodbo potekalo v okviru postopka soodločanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Podaljšanje veljavnosti uredbe za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za nadaljnjih 18 mesecev odpira možnosti za analizo in ovrednotenje sedanjega vpliva na ladje in ekosisteme, na katere vpliva uredba. Predlog je zato zelo dobrodošel in bo omogočil, da se bodo priložnosti za izboljšave, ki so bile opredeljene, kar najbolj izkoristile. Komisija bo lahko rezultate te ocene vključila v proces oblikovanja novega predloga uredbe za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, da pa bi podprl škotsko ribiško industrijo, želim, da je vahenj izvzet iz uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) V letu 2008 je zaradi pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Namen tega zakonodajnega predloga je podaljšati omenjeno prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog. Zato mora Komisija izkoristiti novo podaljšanje obdobja veljavnosti sedanje zakonodaje, da bi ob sodelovanju interesnih skupin ocenila vpliv sedanjih ukrepov na ladje, ki te ukrepe izvajajo, in na zadevne ekosisteme.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za. V letu 2008 je zaradi pomanjkanja soglasja o predlogu uredbe o poenostavitvi in razjasnitvi zakonodaje Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov prišlo do sprejetja uredbe o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011. Namen tega zakonodajnega predloga je podaljšati omenjeno prehodno ureditev za nadaljnjih 18 mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa mora Komisija v letu 2011 predstaviti svoj predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) V letu 2008 je pomanjkanje soglasja o predlogu zakonodaje o poenostavitvi in razjasnitvi pravil Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov pomenilo, da smo sprejeli uredbo o uvedbi niza prehodnih ukrepov, prvotno predvidenih za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011.

Zakonodajni predlog, o katerem smo danes glasovali, je podaljšati obdobje prehodne ureditve za nadaljnjih osemnajst mesecev, torej do 1. januarja 2013, da bi lahko določili nov niz tehničnih ukrepov v okviru sedanje reforme skupne ribiške politike, s tem v zvezi pa bo Komisija v letu 2011 predložila svoj predlog.

Parlament je prav tako sprejel Resolucijo A6-0206/2009 o predlogu Uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Atlantiku in Severnem morju. Besedilo poudarja pomen ustrezne delitve pooblastil med Svetom, Parlamentom in Komisijo.

Z današnjim glasovanjem Parlament poziva, naj bo napovedani predlog Komisije o tehničnih ukrepih za vzpostavitev bistvenih elementov pravil odgovornost Sveta in Parlamenta v skladu z deljenim odločanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki.(PT) Cilj predloga, ki smo ga danes obravnavali na plenarnem zasedanju, je podaljšati prehodno obdobje, ki je bilo leta 2008 vzpostavljeno za ohranjanje ribolovnih virov. Glede na to, da veljavnost zadevne zakonodaje poteče 30. junija 2011, bi bilo treba ta niz ukrepov podaljšati za dodatno 18-mesečno obdobje, do januarja 2013. Zato bo morala Komisija izkoristiti novo podaljšanje obdobja veljavnosti, da bi spodbudila oceno vpliva obstoječih ukrepov in tistih, ki bi jih bilo treba upoštevati pri razvoju novega predloga za obdobje po 1. januarju 2013, ki naj bi ga predložila leta 2011.

Glede revizije tehničnih ukrepov, ki jih zajema zakonodaja, je bistvenega pomena, da se podaljša uporaba trislojnih mrež ob obali v globinah med 200 m in 600 m do 31. decembra 2012, kar bo ladjam omogočilo, da še naprej trajnostno lovijo ribe, kot je morska žaba, ki so velikega gospodarskega pomena za portugalsko nacionalno ribištvo.

 
  
  

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0087/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za to poročilo ob upoštevanju dosežkov pri pogajanjih, predvsem v zvezi s povečanjem proračuna Parlamenta za 2.3 % v primerjavi z letom 2011, omejitvijo financiranja stavbe Konrada Adenauerja v Luksemburgu in z umikom enote za oceno dodane vrednosti, kar je zagotovilo dodatno zmanjšanje na vrednost 13,7 milijona EUR. Financiranje potreb, ki bodo nastale s širitvijo EU s pristopom Hrvaške in prilagajanjem Lizbonski pogodbi bo vključeno v listino ali spremembo proračuna. Rad bi poudaril, da je Parlament glede na gospodarske in finančne težave v državah članicah in smernice za proračun za leto 2012, ki jih je sprejel, izjavil, da je treba ohranjati proračunsko disciplino pri svojem proračunu in ga držati pod stopnjo inflacije 27 držav članic ob prepričanju, da bodo resnični prihranki zagotovili ustrezno in učinkovito delovanje. Vendar prav tako menim, da je v ozračju varčevalnih ukrepov, ki jih doživlja EU, prav tako pomembno, da članice omejijo svojo porabo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Smo na začetku postopka za glasovanje o proračunu za leto 2012. Parlament mora predlagati načrt. Načrt prihodkov in odhodkov, o katerem smo danes glasovali, se mi zdi uravnotežen, zato sem ga podprla. Parlament je prvič predlagal povečanje proračuna (2,3 %), ki je pod stopnjo inflacije (2,8 %). Zdi se mi, da je to v času javnofinančne strogosti res potrebno. Poleg tega povsem podpiram potrebo po iskanju novih možnosti financiranja, da bi opredelili dolgoročno proračunsko strategijo. Počakala bom na predloge Komisije o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to poročilo. Strinjam se, da sedanji finančni, gospodarski in socialni položaj EU zahteva, da se Evropski parlament in druge institucije EU odzovejo s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo ter da s strogimi postopki upravljanja poskusijo ustvariti prihranke. Skupna raven predloga načrta prihodkov in odhodkov za leto 2012 bi se morala povečati za 2,30 % glede na proračun za leto 2011, to pa ne presega sedanje 2,8-odstotne stopnje inflacije. V prihodnje mora Parlament več privarčevati in poostriti postopke upravljanja in spremljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Fernandesa. To poročilo nam omogoča, da objektivno pregledamo proračun Evropskega parlamenta za leto 2012. Ta proračun bo moral vsekakor biti omejen in varčevalno naravnan. Pomembno je, da upoštevamo tudi inflacijo, kar pomeni, da se bodo zneski, na voljo v proračunu za leto 2012, dejansko zmanjšali. Vse stroškovne postavke morajo biti utemeljene in pooblaščene. Spremenljive stroškovne postavke je treba obravnavati kot del analiz stroškov in koristi, da se bomo v prihodnje lahko izognili vsem dodatnim stroškom. V letu 2012 moramo izboljšati položaj mladih ljudi. Zastavljeni cilji se morajo nanašati predvsem na mlade. Rada bi poudarila, da mladi potrebujejo pomoč pri pridobivanju poklicnega usposabljanja in zmanjšanju stopnje osipa v šolah. V zvezi s tem je treba zagotoviti več denarja za projekte, ki so namenjeni mladim. Potrebujejo pomoč, ki jim bo omogočila vključitev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, ker v tem času gospodarske krize za evropske državljane zagotavlja ustrezen proračunski okvir za pomembno delo institucij EU. Vendar pa nisem podprla odločitve skupine glede vprašanj, kot sta zamrznitev nadomestil za poslance EP in zagotavljanje potovanj v poslovnem razredu za poslance EP. Mislim, da je bilo to primerno v času krize, ko navadni delavci zelo trpijo zaradi zmanjšanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasujem za poročilo gospoda Fernandesa o proračunu Parlamenta in bi mu čestital za izreden trud, ki ga je v to vložil. Rad bi poudaril prizadevanja za disciplino in varčevanje, kar ustreza prednostnim nalogam, ki jih je določil. Ker so se z Lizbonsko pogodbo pristojnosti Parlamenta povečale, bi bilo logično, da bi se stroški delovanja povečali. Vendar pa se je proračun Parlamenta za leto 2012 dejansko zmanjšal, saj je povečanje nižje od inflacije v EU, poleg tega se je proračun glede na prvotni predlog znižal za 49 milijonov EUR. Sprejeti proračun ostaja pod 20 % razdelka 5, kar se že več let ni zgodilo. Poročevalec se je prav tako moral boriti proti zavajanju in demagogiji. Nekateri so poskušali zlonamerno namigovati, da so se povečale plače poslancev. Parlament za to ni odgovoren: plačo poslancev – ki znaša 38,5 % plače sodnika na sodišču – določa Svet, vrednost drugih nadomestil pa določa predsedstvo in ne Parlament, in ne more preseči raven inflacije, ki jo objavi Eurostat. Poleg tega se proračunska vrstica, ki se nanaša na nadomestila in plačila, vključno s sredstvi za izplačilo plač poslancev, v primerjavi z letom 2011 povečuje zgolj za 0,55 %.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo in bi poudaril, da je predvideno 2,3-odstotno povečanje proračuna nižje od napovedane inflacije v višini 2,8 % za EU, kar bo pomenilo dejansko zmanjšanje za 0,5 % za leto 2012. Vendar bi želel obsoditi demagogijo, ki obkroža tri predlagane spremembe, katerih cilj je spremeniti pravila glede potovanj poslancev, ki so povezana s potovanjem do Parlamenta in v državo prebivališča. Glasoval sem proti. Ne želim se izogibati svojim odgovornostim, zato sem uporabil svoj glas, čeprav so bile spremembe tako zavajajoče, da bi bil verjetno vključen v številne izjeme, ki so jih ponujali. Prav tako obžalujem stališče nekaterih kolegov poslancev, ki so, čeprav so vnaprej vedeli, da nekateri predlogi ne bodo sprejeti, breme „politične nekorektnosti“ preložili na druge, ki „raje“ niso glasovali o treh zadevnih spremembah, čeprav so sodelovali pri glasovanju pred temi spremembami in po njih. Prav tako ne smemo pozabiti, da glede na sedanji statut nihče ni dolžan potovati v poslovnem razredu. Pa vendar po tem glasovanju vsak teden vidim kolege poslance iz vseh strank, ki potujejo v poslovnem razredu, vključno na letu na Portugalsko; obstaja le nekaj redkih izjem, vendar to niso posamezni poslanci, ampak občasna potovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem to poročilo, ki predstavlja stališče Parlamenta glede izdatkov, ki jih zahteva izvajanje in upravljanje politike za proračunsko leto 2012. Poročilo si prizadeva zagotoviti, da se v času naraščajoče brezposelnosti financiranje nujnih izdatkov socialne politike povečuje vsaj v skladu z inflacijo. Poročilo predlaga najvišje povečanje proračuna za 2,3 %, pri čemer je povišanje manjše od stopnje inflacije v EU. To je več kot polovica prvotnih upravnih zahtev za povišanje v višini 5,2 %. Prav tako sem podprl vrsto sprememb tega poročila, ki nasprotujejo povečanju plač in nadomestil poslancev EP.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Ehrenhauser (NI), v pisni obliki. – (DE) Obveznost Evropskega parlamenta je, da davkoplačevalski denar ustrezno in odgovorno porabi. V času gospodarske krize je gospodarna poraba davkoplačevalskega denarja še zlasti pomembna. Zato je nadvse obžalovanja vredno, da se Parlament ni pripravljen zavezati varčevanju, na primer s potovanjem v ekonomskem razredu na letih, ki so krajši od štirih ur.

Ker je Parlament ponovno zamudil priložnost, da bi državljanom Evrope pokazal jasno zavezanost varčevanju, odgovornemu ravnanju z davkoplačevalskim denarjem in odpovedovanju privilegijem, sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Očitno se strinjamo s stališčem Odbora za proračun, da bi moral Evropski parlament zdaj „pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino“, in pozdravljamo poziv poročevalca, da naj bi z omejenimi sredstvi upravljali „strogo in učinkovito“. Ker pa so bile spremembe v zvezi z zamrznitvijo plač in nadomestil poslancev Evropskega parlamenta zavrnjene – rezultat glasovanja pa je pomenil tudi ponoven pozdrav gradnji stavbe za upravo Evropskega parlamenta v Luksemburgu, ki bo po nekaterih izračunih stala 549 milijonov EUR–, takšne resolucije nismo mogli podpreti. Zato smo se odločili, da se vzdržimo končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 - Oddelek I - Parlament. Vendar obžalujem, da Parlament v času gospodarske krize ni uspel biti vzor in je zavrnil predloge o ponovnem pregledu sedanjega sistema plač poslancev in predloge, da leta 2012 ne bi posodabljali plač in nadomestil.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki.(SV) V pogajanjih o proračunu Parlamenta za leto 2012 smo si prizadevali za znatno zmanjšanje prvotnega predloga v višini 5,7 %. Končni rezultat je bil 2,3 %, kar predstavlja dejansko zmanjšanje proračuna v primerjavi z inflacijo.

Čeprav je to velik korak v pravo smer, pa vseeno nismo povsem zadovoljni. Mislimo, da bi lahko opredelili nadaljnje prihranke. Zato smo v pogajanjih podprli predlog, ki je zdaj dobil široko podporo vsega Parlamenta. V tem predlogu pozivamo k dolgoročnejšemu pregledu izdatkov Evropskega parlamenta. V Parlamentu predolgo obstaja težnja, da vedno sprejemamo nove odločitve z dolgoročnimi finančnimi posledicami, ne da bi si pogledali celotno sliko. Parlament ne more vsako leto sprejemati odločitev v zvezi s povečanjem stroškov, ne da bi poskušal najti način za njihovo financiranje s ponovnim razvrščanjem po pomembnosti in izboljšanjem učinkovitosti.

In na koncu, radi bi poudarili dejstvo, da smo za pregled izdatkov za potne stroške in druga nadomestila poslancem Evropskega parlamenta. Vendar pa se o teh spremembah ni mogoče odločiti zgolj z zmanjšanjem proračunskih sredstev. Potrebna je sprememba statuta za poslance. To je nekaj, za kar si bomo v prihodnje prizadevali in kar bomo podpirali.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) O proračunu za leto 2012 razpravljamo v času, ko se številne države članice spopadajo z izredno nujnim proračunskim omejevanjem in varčevanjem. Zato se mora, kot poudarja poročevalec, proračun za delovanje Parlamenta: „odzvati s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo “ in […] „poskusiti s strogimi postopki upravljanja ustvariti prihranke“. Evropska javnost ne bi razumela, če EU ob zahtevi, da se žrtvujejo v svojih državah, ne bi pokazala discipline in učinkovitosti pri upravljanju lastnih virov. Javnost nas zato poziva, da ustrezno upravljamo dodeljena sredstva in ustvarjamo prihranke, če je le mogoče. Poročilo mojega kolega, gospoda Fernandesa, nekoliko napreduje v to smer. Iz etičnih razlogov, predvsem zaradi pozivanja Evropejcev, zlasti Portugalcev, naj se žrtvujejo, sem se odločil, da ne glasujem za nobenega od predlogov sprememb, ki vplivajo na moj plačni status ali opravljanje dolžnosti poslanca.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kljub krizi kapitalizma, ki je močno prizadela delavce in splošno prebivalstvo, in varčevalnim ukrepom, ki so usmerjeni v tiste, ki imajo najmanj, proračuni EU ne odražajo potrebe po spremembi usmeritve politik, ki so odgovorne za to krizo v EU. To poročilo se ne nanaša na smernice za splošni proračun EU. Vendar ga ne moremo ločiti od sedanjih razmer.

Poleg pomislekov, ki smo jih izpostavili med razpravo na plenarnem za