Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2000/75/ES glede cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, ki ga je v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja predložil gospod Janusz Wojciechowski (COM(2010)0666 – 05499/2011 – C7-0032/2011 – 2010/0326(COD)) (A7-0121/2011).
Janusz Wojciechowski , poročevalec. – (PL) Gospod predsednik, z velikim zadovoljstvom predstavljam Parlamentu svoje poročilo o spremembah direktive glede cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, tj. bolezni, ki predstavlja veliko nevarnost za govedorejo, ovčerejo in kozjerejo v mnogih državah članicah EU. Predvsem sem vesel zato, ker sem pred tremi leti v tej dvorani, v času prejšnjega mandata, imel priložnost predstaviti poročilo o novi strategiji za zdravje živali, ki je temeljila na načelu „bolje preprečiti kot zdraviti“. Današnja sprememba direktive glede cepljenja proti bolezni modrikastega jezika predstavlja uresničitev prav tega načela v praksi. Izboljšujemo zaščito pred to boleznijo in prispevamo k boljšemu zdravju živali. Stroški njihovega zdravljenja bodo manjši, celoten postopek cepljenja pa bolje organiziran.
Sprememba se nanaša na dejstvo, da je bila veljavna direktiva iz leta 2000 prilagojena razmeram tistega časa in pred vsem cepivom, ki so bila na trgu na voljo takrat. Ta cepiva so se uporabljala in jih je treba še vedno uporabljati, vendar z nekaterimi omejitvami, saj obstaja nevarnost, da se bo virus s cepljenih živali prenesel na tiste, ki niso bile cepljene. To pomeni, da se v postopku cepljenja zahtevajo različne omejitve, na primer cepljenje na posebej določenih območjih in omejitve gibanja živali. To predstavlja kar veliko breme za rejce, zato je učinkovitost cepiv manjša. Znanost je naredila korak naprej. Imamo drugo generacijo cepiv, ki so bila preskušena in ki se lahko uporabljajo brez strahu pred prenosom virusov na necepljene živali. Zato jih je možno uporabljati brez sedanjih omejitev. Uporaba teh cepiv bo torej prinesla koristi rejcem, saj bodo pomenila manjšo obremenitev in zagotovila večjo učinkovitost. Uporabiti jih bo mogoče v veliko širšem obsegu.
Postopki v zvezi s to zadevo se premikajo zelo hitro. Odbor za kmetijstvo je opravil svoje delo kmalu po prejemu osnutka zakonodaje, ki ga je posredovala Evropska komisija, in ga zdaj predstavlja Parlamentu. Upam, da bo z novim cepivom letos poleti možno opraviti množično cepljenje. To je tudi razlog za te spremembe in Parlament je zaradi tega v svojih predlogih sprememb poročila, ki sem ga predložil, vključil roke, v okviru katerih je treba zakonodajo držav članic prilagoditi zahtevam direktive, da bi se cepljenje opravilo letos in da nam ne bo treba čakati na naslednjo sezono.
Želim vas opozoriti na polemiko okrog poročila in predlogov sprememb direktive v zvezi s korelacijskimi tabelami, ki jih je predlagala Komisija. V mojem poročilu se strinjamo z obveznostjo vključitve korelacijskih tabel, ki vsebujejo informacije o prenosu direktive v nacionalno zakonodajo in o tem, katere posebne določne prenašajo določbe direktive v nacionalno zakonodajo. Upravni organi nekaterih držav članic menijo, da je ta zahteva birokratska, vendar je na to treba gledati drugače. Zahvaljujoč uvedbi te zahteve bo evropsko pravo postalo preglednejše. Državljani bodo lahko lažje preverili, katera direktiva se prenaša v nacionalno zakonodajo in kako. Mislim, da je to dobra praksa. Kolikor vem, je to prva ali ena od prvih direktiv, ki jo bomo sprejeli in ki vsebuje to zahtevo, in mislim, da je slednje popolnoma upravičeno. To bi morala postati stalna praksa v naši zakonodaji.
Še enkrat se vam želim zahvaliti, ker ste mi omogočili, da sem predstavil poročilo; mislim, da izboljšujemo življenje rejcev in obenem tudi zmanjšujemo trpljenje živali v EU.
Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, Komisija se zahvaljuje Parlamentu za njegovo podporo predlogu, da bi še olajšali cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, in za njegova priporočila v zvezi s tem pomembnim vprašanjem. Predvsem se želim zahvaliti poročevalcu, gospodu Wojciechowskemu, za njegovo zavzetost za to stvar.
Bolezen modrikastega jezika povzroča veliko zaskrbljenost pri vseh kmetovalcih v Evropski uniji. Do devetdesetih let je ta bolezen v EU veljala za eksotično, saj je prihajalo le do posamičnih izbruhov v južni Evropi. Vendar je v zadnjih letih prišlo do več epidemičnih valov bolezni, ki so prizadeli več držav članic, tudi v srednji in severni Evropi, zaradi česar so nastale precejšne izgube v živinoreji in kar je oviralo trgovino z živimi živalmi.
V preteklih nekaj letih je prišlo do precejšnjega izboljšanja pri bolezni modrikastega jezika v EU, za kar se lahko močno zahvalimo kampanjam množičnega cepljenja, ki ga je v veliki meri sofinancirala Evropska unija. EU je leta 2008 sofinancirala 150 milijonov EUR, leta 2009 dodelila 120 milijonov EUR, za naslednja leta pa 100 milijonov EUR. Na podlagi veljavnih predpisov je cepljenje dovoljeno samo na območjih, za katera zaradi prisotnosti bolezni modrikastega jezika veljajo nekatere omejitve. Predlagane spremembe direktive uvajajo možnost uporabe inaktiviranih cepiv povsod po Evropski uniji. Spremembe bi omogočile širšo uporabo preventivnih cepiv proti bolezni modrikastega jezika, to pa bo zagotovilo boljši nadzor bolezni in zmanjšalo obremenjenost kmetijskega sektorja zaradi te bolezni.
Poročilo Parlamenta prihaja ob pravem času in je pomembno za zdravje živali v Evropski uniji. Upravičeno potrjuje potrebo po nujnem ukrepanju, da bi se državam članicam zagotovilo dovolj časa za cepljenje živali še pred začetkom naslednje sezone bolezni modrikastega jezika. Ne smemo spregledati dejstva, da bolezen modrikastega jezika še ni izkoreninjena, čeprav se je stanje na področju te bolezni v zadnjih letih precej izboljšalo. EU bodo v prihodnosti še naprej ogrožali novi epidemični valovi bolezni modrikastega jezika in pomembno je, da se državam članicam v tem času omogoči, da zaščitijo živali pred virusom. Države članice bi morale imeti možnost, da izboljšajo svoje programe cepljenja, da bi lahko zmanjšale vpliv prihodnjih izbruhov bolezni modrikastega jezika v Evropski uniji. Številne države članice so dejansko že naznanile, da želijo izvajati ta ukrep takoj, ko bo to mogoče.
Poročevalec govori o zares zelo težkem vprašanju korelacijskih tabel, ki so zelo pomembne za sledenje pravilnemu in ustreznemu prenosu zakonodaje EU v nacionalne pravne sisteme. To je staro vprašanje in v tem parlamentu smo imeli že veliko razprav o tem, kako nadzorovati in spremljati ustrezen prenos prava EU v nacionalne pravne sisteme. Lahko vidimo, da so korelacijske tabele najboljše orodje, da to storimo, da to spremljamo in zagotovimo ustrezen prenos prava EU.
Obenem pa se zelo zavedamo, da si moramo še zlasti pri tako nujnih vprašanjih, kot je to, o katerem govorimo danes, močno prizadevati, da bi našli rešitev s Parlamentom in Svetom in se tako izognili nepotrebnim oviram. Upam, da bo Svet pokazal dovolj prožnosti, da bo ta zakonodaja lahko sprejeta pravočasno, še pred začetkom naslednje sezone, v kateri lahko pride do izbruha bolezni modrikastega jezika.
Elisabeth Jeggle, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot je bilo že povedano, je predlog direktive glede cepljenja proti bolezni modrikastega jezika zelo pomemben korak v smeri k izkoreninjanju te nevarne bolezni živali. To je bolezen, ki prizadene prežvekovalce, kot so govedo, ovce in koze. Lahko povzroči pogin živali. Nova inaktivirana cepiva pomagajo, da se izključi tveganje okužbe, zato se to cepivo lahko uspešno uporablja tudi na območjih, kjer se ta bolezen še ni pojavila.
Države članice bodo zato lahko učinkoviteje uporabljale cepiva, kar bo v veliki meri zmanjšalo obremenjenost kmetijskega sektorja zaradi te bolezni. Nova cepiva omogočajo, da se bolezen dejansko za vedno premaga na vseh ravneh, in upam, da bodo države članice in kmetovalci to priložnost izkoristili. Ta priložnost ponuja večjo varnost in nedvomno pomeni veliko izboljšanje pri zdravju živali.
Bolj ko bomo z novimi cepivi zajezili širjenje bolezni modrikastega jezika, večje bodo priložnosti za izvoz domačih živali, kar bo prineslo koristi gospodarstvu.
Pomembno je, da odločitev hitro sprejmemo, da bi direktiva lahko začela veljati in da bi bila nova cepiva na voljo. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je v ponedeljek s enoglasnim sprejetjem poročila poslalo jasen signal, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pa bo na današnjem glasovanju na plenarnem zasedanju sledila temu zgledu. Podpiram poziv poročevalca, da se korelacijske tabele ohranijo v poročilu. Navsezadnje v Evropi ne moremo sprejemati odločitev, če nas države članice ne obvestijo, kako te odločitve izvajajo. To preglednost potrebujemo tudi zato – in to zelo jasno sporočam Svetu –, da bi povečali verodostojnost EU.
Za konec se želim zahvaliti poročevalcu za njegovo delo in konstruktivno sodelovanje. Najlepša hvala! Poročilo bomo podprli.
John Stuart Agnew (EFD). – Gospod predsednik, namesto vprašanja bi rad podal samo eno izjavo. Glasovanje ni bilo enoglasno, ker sem glasoval proti.
Sergio Gutiérrez Prieto, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik, bolezen modrikastega jezika predstavlja nenehno grožnjo živini in s tem tudi javnemu zdravju.
Zato smo za boj proti tej bolezni uporabljali aktivirano cepivo, zaradi česar pa je treba na nekaterih območjih omejiti gibanje živali, da bi se preprečilo širjenje virusa na neokužene živali.
Uporaba cepiv – cepljenje – je bila torej omejena na območja, kjer so bile okužene živali odkrite že v preteklosti. To je imelo posledice za prizadete kmetovalce, ki so tako dvakrat utrpeli škodo: prvič, zaradi bolezni, in drugič, zaradi omejitev.
Kaže, da se je vsem tem problemom mogoče izogniti z uporabo novega, inaktiviranega cepiva, ki bo poleg tega, da bo preprečil možna izkrivljanja na notranjem trgu za živino, omogočil tudi razvoj novih, daljnosežnih – kar je dejansko bistveno – preventivnih strategij za boj proti tej bolezni.
Za živinorejski sektor je torej ključno, da spremenimo direktivo in omogočimo uporabo tega cepiva in da to storimo čim prej.
Gospe in gospodje, spoštovanje naših pogodb, zlasti kadar gre za korelacijske tabele, ne sme biti izgovor, da tega predpisa nismo sprejeli še pred poletjem. Takšno odlašanje bi povzročilo samo še večjo škodo kmetovalcem.
Marit Paulsen, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospod predsednik, gospod Wojciechowski, želim se vam iskreno zahvaliti za odlično in uspešno delo. Predhodni govorniki so povedali, za kaj dejansko gre: za novo, učinkovito cepivo. Zato želim izkoristiti teh mojih nekaj sekund, da poudarim, da je to verjetno prvi oprijemljiv dokaz za to, kaj se bo zgodilo našemu kmetijstvu, ko se bo podnebje močno spremenilo. Na Švedskem, od koder prihajam, si pred štirimi ali petimi leti ne bi mogli niti zamisliti, da se bomo kdaj spopadali z boleznijo, kot je bolezen modrikastega jezika pri prežvekovalcih. Ta se je pojavljala le občasno v južni Evropi. Danes predstavlja resničnost in imeli smo že prvo epidemijo. Zato je zelo pomembno, da se lotimo cepljenja, izredno pomembno pa je tudi, da ko govorimo o podnebju, okolju in prihodnosti, razumemo, da se ne bodo spreminjale samo sušnost in padavine. Velike spremembe v podnebju bodo prinesle tudi nekaj popolnoma drugega: epidemije bolezni in kužne živalske bolezni med ljudmi in živalmi. To moramo vključiti v naše razprave na primer o strategiji Evropa 2020. V katero smer nameravamo iti? Ti moramo razumeti tudi mi kot zakonodajalci. Odločitve lahko sprejemamo samo na podlagi tega, kar vemo danes, vendar moramo biti dovolj prožni, da bomo lahko sprejemali tudi nove odločitve, ki zahtevajo novo znanje in – v tem primeru – nova cepiva.
James Nicholson , v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospodu Wojciechowskemu, da je to poročilo lahko tako hitro predstavil Parlamentu. V poročilo je vložil izjemno veliko truda. Želim se vrniti na vprašanje korelacijskih tabel. Gospod komisar je rekel, da upa, da bo to dovolj dobro, vendar mu moram povedati, da upanje ni dovolj. To je zelo resna bolezen, ki jo moramo še to poletje spraviti pod nadzor. Prenašajo jo mušice in še to poletje jo moramo spraviti pod nadzor.
Gospod Wojciechowski je opravil svoj del naloge in ga nikakor ni mogoče kriviti za kakršno koli odlašanje. Zelo neugodno bi bilo, če bi zaradi medsebojnega obračunavanja v Bruslju ali prekomerne birokracije prišlo do odlašanja. Nedvomno moramo ukrepati, saj se bolezen zelo hitro širi in imeti moramo možnost, da cepljenje opravimo tudi zunaj prizadetih območij. Parlament moram spomniti, da so gospod Wojciechowski in drugi že velikokrat rekli, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Mislim, da tokrat moramo ukrepati, zato želim, da nam Komisija zagotovi, da nas birokratski postopki pri tem ne bodo ovirali.
PREDSEDSTVO: EDWARD McMILLAN-SCOTT podpredsednik
John Stuart Agnew, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, to je bolezen, v zvezi s katero bi kmetovalci morali sami sprejemati svoje odločitve na podlagi lastnih posebnih okoliščin. Kot kmetovalec iz Združenega kraljestva bom upošteval veterinarska priporočila in ne mnenj birokratov iz drugih držav. Cenim podporo britanskih davkoplačevalcev, ki financirajo moja cepiva, in jezi me, da se mora EU sploh vpletati v to. Vi ste nam dali to bolezen. Prosim, nikar zadev še ne poslabšajte.
O tem vprašanju zdaj razpravljamo kljub trditvam, da Lizbonska pogodba ni predstavljala temeljne spremembe. Če je to res, zakaj je potem treba toliko ukrepov, velikih in majhnih, kot je ta, prenoviti, da bi bili skladni s Pogodbo o delovanju Evropske unije? Ne vemo, kako se bo razrešil ta problem korelacijskih tabel, vendar ta tema zelo nazorno prikazuje nejasnosti, do katerih lahko pripelje tako imenovano soodločanje. Medtem ko bo britanska vlada porabila, kolikor bo potrebno, da bi se uskladila z vašim načinom razmišljanja, se lahko zgodi, da bodo druge države članice na stvari gledale precej drugače.
Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcu za to poročilo. Na splošno sicer podpiram načelo, na katerem sloni to poročilo, vendar želim dodati, da bi bilo treba to cepivo uporabljati samo, ko pristojni organ ugotovi večje tveganje za populacijo živine. Na Severnem Irskem si tako kmetovalci kot Ministrstvi za kmetijstvo in razvoj podeželja izjemno močno prizadevajo, da bi Severna Irska ostala območje brez bolezni.
Pomembno je, da Komisija in Svet priznata status območja brez bolezni znotraj EU in da začnejo zanje izvajati zaščitne ukrepe. Vendar pa v Evropi še vedno obstaja precejšnje tveganje širjenja te bolezni, zaradi česar menim, da mora Severna Irska imeti možnost za uporabo cepiv. Pristojni organ mora obvezno spremljati gibanja in uvesti prepovedi trgovanja, kjer je to potrebno, da bi se ustavilo širjenje bolezni modrikastega jezika in da bi vsi akterji spoštovali dobro prakso.
Pomembno je, da vse države članice konstruktivno sodelujejo, da bi zmanjšale tveganje širjenja te bolezni in zaščitile sektor pred velikim izbruhom. Komunikacija med državami članicami in Komisijo je ključni del spremljanja in nadzora izbruhov bolezni. To bi želela spodbuditi.
Rareş-Lucian Niculescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, epidemija, kot je bolezen modrikastega jezika, nima samo resnega vpliva na živinorejce, temveč tudi na potrošnike in evropsko gospodarstvo na splošno, saj povzroča umrljivost živali in ovire v trgovini.
Omejitve gibanja živali so močno prizadele gospodarske vire lokacij ali regij, kjer so bile uvedene. Na primer, s kampanjo preventivnega cepljenja v okviru veljavne zakonodaje, se mora ohraniti območje omejitve, tudi če ni bil zabeležen noben primer bolezni modrikastega jezika. Zato je ukrep, ki ga predlaga Komisija, pravičen in ekonomsko koristen za živinorejce in potrošnike. Hkrati pa je ukrep v skladu z načelom uporabe vseh novih znanstvenih dognanj v kmetijstvu.
Omeniti moram tudi pomemben prispevek, ki so ga evropski skladi dali izboljšanju stanja v zvezi z epidemijo bolezni modrikastega jezika. Unija je sofinancirala večje kampanje cepljenja in v zadnjih treh letih temu namenila 370 milijonov EUR, kar je omenil tudi gospod komisar. Mislim, da bi se sofinanciranje programov cepljenja glede na njihovo učinkovitost in nov, precej enostavnejši zakonodajni okvir, o katerem razpravljamo danes, moralo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Paolo De Castro (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti gospodu Wojciechowskemu in vsem poročevalcem v senci za delo, ki so ga opravili pri tem poročilu, katerega cilj je prispevati k večji prožnosti predpisov o cepljenju proti bolezni modrikastega jezika. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja si je na vso moč prizadeval, da bi besedilo potrdil po nujnem postopku in tako omogočil, da se kampanja cepljenja prične še pred poletjem.
Evropska komisija je predstavila predlog, v katerem ni upoštevala potrditev Lizbonske pogodbe. Z drugimi besedami, moč odločanja prepušča zgolj Svetu in v celoti izključuje Parlament. Po intenzivnih razpravah, za katere se želim zahvaliti pravni službi Parlamenta in sekretariatu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, smo se uspeli dogovoriti o spremembi pravne podlage v skladu s členom 43(2) Pogodbe, torej v okviru rednega zakonodajnega postopka.
Zdaj pričakujemo od Sveta, da bo enako učinkovit pri sprejetju našega stališča in vključitvi korelacijskih tabel, da bi lahko evropskim živinorejcem hitro odgovorili.
Liam Aylward (ALDE). – Gospod predsednik, cepiva so skupaj z omejitvami gibanja živali prispevala k precejšnjem zmanjšanju števila izbruhov bolezni modrikastega jezika v zadnjih letih. Bolezen povzroča pri prizadetih živalih hudo trpljenje in smrt in ima občuten negativen vpliv na podeželsko gospodarstvo in kmetijsko skupnost. Pozdravljam ukrepe, ki državam članicam omogočajo, da uporabijo inaktivirano cepivo proti bolezni modrikastega jezika na območjih, ki jih bolezen ni prizadela, poročevalcu pa se zahvaljujem za delo, ki ga je opravil pri tem vprašanju.
Državam članicam je treba omogočiti prožnost, da lahko dejavno ukrepajo in se oprejo na tehnološke dosežke pri proizvodnji cepiv, s čimer se bo zmanjšala obremenjenost kmetijskega sektorja, ki jo ta bolezen ustvarja, in preprečil pojav te bolezni, ne da bi se državam članicam odrekel status območja brez bolezni, kar se je dogajalo prej. Cepljenje predstavlja učinkovit veterinarski ukrep proti bolezni modrikastega jezika, ki skupaj z dodatnimi ukrepi, kot je nadzor, pomeni, da je izkoreninjenje te bolezni v Evropi resnično možno.
Cepljenje pri nadzoru in končno tudi izkoreninjenju bolezni bo zmanjšalo gospodarske izgube in koristilo evropski živinoreji.
Julie Girling (ECR). – Gospod predsednik, z veseljem lahko rečem, da bo ta zakonodaja kmetovalcem prinesla prožnost, izbiro in upanje.
Našo strategijo cepljenja je predolgo oviralo dejstvo, da nismo razvili dovolj naprednih proizvodov, ki bi omogočali cepljenje živali zunaj izključnih območij. Biti v izključnem območju je lahko pogubno za preživetje kmetovalcev. Prav tako pa je lahko pogubno tudi, če živali ne zaščitimo pred boleznimi, zlasti pa pred boleznijo, ki je lahko tako uničujoča in močno nalezljiva, kot je bolezen modrikastega jezika. Razvoj novih cepiv in predpisi se spreminjajo, kar bo – in upam, da se bo Parlament s tem danes strinjal – Združenemu kraljestvu omogočilo, da dobi status območja brez bolezni modrikastega jezika. Gibanje živali bo še svobodnejše, podeželje pa bo prihranilo denar.
Vendar pa je zelo pomembno, da ti predpisi začnejo veljati čim prej. Kmetovalci na jugozahodu Anglije morajo imeti možnost, da živali cepijo še pred koncem maja, s čimer bodo lahko zagotovili njihovo polno zaščito. Vsi tukaj razumemo ozadje medinstitucionalnega boja, ki se je vnel zaradi korelacijskih tabel, vendar vam lahko rečem, da kmetovalci, ki jih predstavljam, tega ne razumejo in da na nas, na svoje izvoljene predstavnike, računajo, da bomo to zanje uredili. Gre za nujno vprašanje, prevladati pa mora zdrav razum. Lotimo se tega takoj, dogovorimo se o hitri obravnavi za nujna vprašanja, kakršno je to, in poskrbimo, da bo naša živina cepljena.
Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospod predsednik, bolezen modrikastega jezika je epidemija, ki prizadene prežvekovalce in je že povzročila veliko škodo v vsem živinorejskem in proizvodnem sektorju. Epidemija, ki je v številnih državah članicah izbruhnila leta 2000, je do danes povzročila precejšnjo gospodarsko škodo. Kot vedno, ko pride do gospodarskih izgub, pa finančna škoda prizadene tiste, ki so najbolj na dnu naše proizvodne verige. Predvsem je propadla uspešna trgovina z govedom. Kljub cepljenju se je izvoz v nekaterih državah popolnoma ustavil. Tudi v Avstriji, kjer govedoreja predstavlja dolgoletno tradicijo, so se številni kmetovalci zbali za svoje preživetje.
Zdaj si moramo vzeti čas za sprejetje preventivnih ukrepov. Bolezen ni izkoreninjena in se lahko kadar koli ponovno pojavi. Učiti se moramo iz izkušenj in biti zmožni hitro ponuditi pomoč. Kar je bilo res pred desetimi leti, več ne drži. Staro direktivo iz leta 2000 o ukrepih za boj proti bolezni modrikastega jezika je treba izboljšati in dopolniti.
Da bi bil boj proti bolezni modrikastega jezika uspešnejši in da bi se zmanjšalo breme kmetovalcev, je treba predpise o cepljenju, ki so veljali takrat, prilagoditi novim tehnološkim dosežkom. Predpisi so bili takrat oblikovani za uporabo živih inaktiviranih cepiv, ki so bila pred 10 leti, ko je bila direktiva sprejeta, edina razpoložljiva cepiva. Današnja cepiva so naprednejša. Tega dejstva ne smemo pozabiti.
Pozdravljam hitro ukrepanje Komisije in Parlamenta ter zagovarjam hitro izvajanje nove direktive. Kot predstavnica kmetijske skupnosti vem, kako pomembno je razmišljati v smislu letnega cikla. Če se bo to hitro zgodilo, bomo še pred jesenjo dobili koristno in enotno odločitev, kar je v interesu držav članic in predvsem rejcev in kmetovalcev. Najlepša hvala poročevalcu.
Luis Manuel Capoulas Santos (S&D). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, ker nimam nobenih pravih zadržkov glede predlogov v tej zakonodajni resoluciji, bi rad čestital Komisiji za to pobudo, katere namen je priznati znanstvene dosežke in dovoliti uporabo cepiv proti bolezni modrikastega jezika zunaj območij, v katerih velja omejitev gibanja živali, saj ta vrsta cepiva ne predstavlja nobenega tveganja neželenega kroženja virusa.
Rad bi tudi čestital in se zahvalil poročevalcu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, gospodu Wojciechowskemu, za opravljeno delo, kakor tudi predsedniku odbora, gospodu De Castru, ki je Svetu in Komisiji omogočil, da sta hitro dosegla sporazum o pravni podlagi tega predloga. V nasprotju s prvotnim predlogom si zakonodajna pooblastila delita Parlament in Svet v okviru rednega zakonodajnega postopka, ki ga uvaja Lizbonska pogodba.
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je obravnaval in potrdil svoje poročilo v kratkem času, da bi lahko glasovanje opravili danes, s čimer se bo lahko čim prej naredil naslednji korak k sporazumu s Svetom, to pa bo nato pripeljalo do začetka veljavnosti novih določb te direktive. Želim torej pozvati Svet, da oblikuje kompromis s stališčem Komisije in Parlamenta, in prepričan sem, da ga bo danes tukaj potrdila velika večina.
Horst Schnellhardt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prilagoditev predpisov o cepljenju proti bolezni modrikastega jezika je v skladu z novo politiko EU o cepljenju, kot jo izraža strategija za zdravstveno varstvo živali 2007–2013 pod sloganom „bolje preprečiti kot zdraviti“.
Če se proti epidemijam, kot je bolezen modrikastega jezika, želimo učinkovitejše boriti in zmanjšati njihov vpliv na kmetijstvo, potrebujemo prožnejši postopek za cepljenje živine. Večja prožnost in preprečevanje bi bila zagotovo zaželena za več epidemij bolezni živali.
Stroga politika necepljenja, ki smo jo v EU dolgo izvajali, ni več ustrezna. Zato menim, da tukaj delamo pravi korak. Želim izraziti tudi podporo gospe Paulsen, ki je dejala, da moramo v bližnji prihodnosti zaradi podnebnih sprememb pričakovati tudi druge epidemije bolezni živali. To pa pomeni, da potrebujemo jasno strategijo in tukaj seveda lahko to pravilno izvajamo. V tej zvezi želim še enkrat povedati, da se tudi v Komisiji ne bi smelo več razpravljati o zakolu.
V primeru bolezni modrikastega jezika nam je seveda koristilo dejstvo, da smo podprli raziskave, zato imamo zdaj inaktivirano cepivo in lahko opravimo temeljito cepljenje, ki je bilo prej zelo nevarno in zelo težavno. Gre torej za nove okoliščine.
Poročevalki se želim tudi zahvaliti, da je delala tako hitro. Izkušnje so nas naučile, da lahko prve izbruhe pričakujemo pozno poleti in jeseni. Države morajo torej izdelati strategije cepljenja in jih tudi izvajati.
Gospodu Agnewu bi rad povedal, da bo dober veterinar priporočil cepljenje, kajti veterinarji, ki jih poznam jaz, to želijo, to pa sem tudi večkrat slišal na razpravah.
Seveda to še ni vse. Komisija mora oblikovati izvedbene predpise in jih prilagoditi novemu procesu, to pa je treba opraviti enako hitro kot tukaj v Parlamentu. Zato pozivam Komisijo, da se hitro loti dela, da lahko ta znanstveni napredek izkoristimo še pred koncem leta.
Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, našemu kolegu poslancu, gospodu Wojciechowskemu, se zahvaljujem za njegovo poročilo, ki nas opozarja na pomen ustrezne zakonodaje o tem vprašanju.
A ne glede na to ali gre za oslabljeno živo ali inaktivirano cepivo, nam glede na sedanje znanje, ki ga imamo, krvne preiskave ne omogočajo, da bi ugotovili, kako so patogeni organizmi prišli v kri živali - z drugimi besedami, ali izvirajo iz cepiva ali iz narave. Če torej ne bomo razvili označenega inaktiviranega cepiva – tj. cepiva, katerega patogeni organizem izvira iz cepiva –, ne bo mogoče razlikovati med cepljeno živaljo in živaljo, ki je okužena z virusom. To pa je temeljni pogoj, če naj se regija ali država razglasi za varno pred katero koli okužbo. Obstaja torej veliko tveganje, da bodo države, ki so zaščitene pred okužbami, postavile trgovinske ovire med sabo in državami, ki uporabljajo to inaktivirano cepivo.
Naloga Evropske unije zato je, da spodbudi stalne raziskave označenega inaktiviranega cepiva, s čimer bo zagotovila večjo biološko varnost v Uniji, tj. nekaj, kar nam bo omogočilo, da učinkoviteje združimo naše pristope na področju zdravja in trgovine.
Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, dobro bi bilo zabeležiti izjavo komisarja, da število primerov bolezni modrikastega jezika upada: z 48.000 primerov v letu 2008 na 120 v letu 2010. Torej še vedno nismo prepričani, kako bo to potekalo v prihodnosti, zato sta razvoj tega inaktiviranega cepiva in razprava o podrobnostih v zvezi z njegovo uporabo zelo dobrodošla.
Bilo bi koristno, če bi v dvorani bil tudi Svet, da bi lahko spregovorili tudi o tem, ali je dejansko pripravljen zagotoviti korelacijske tabele, ki so po mnenju Parlamenta in Komisije temeljnega pomena – in to je mogoče nekaj, s čimer bi nas Svet lahko zelo hitro seznanil. Preprečevanje vseh, zlasti pa te bolezni, je usmerjeno v živinorejo, v omejitev gibanja živali, v zaščito pred prenašalci in v vprašanje, o katerem smo razpravljali danes dopoldne – tj. v cepljenje.
Oldřich Vlasák (ECR). – (CS) Gospod predsednik, problem uporabe inaktiviranega cepiva za cepljenje zunaj zaprtega območja je v tem, da bodo rezultati seroloških preiskav pri živalih pozitivni; da bi določili, ali so bile živali cepljenje oziroma ali so v resnici bolne, bo treba opraviti dražje virološke preiskave. To bo ustvarilo probleme v zvezi s trgovino z živalmi in njihovim prevozom. Glede na dejstvo, da to vključuje prenos direktive v nacionalno zakonodaji, bo zaradi postopkovnih razlogov težko doseči tudi rok 30. junija 2011. Osebno se tudi ne strinjam s spremembo datuma začetka veljavnosti direktive, in sicer s prejšnjega datuma dvajsetega dne na dan po njeni objavi. Moramo tudi razumeti, da bo priprava korelacijskih tabel še dodatno povečala upravno breme.
Giommaria Uggias (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da napredujemo pri razumevanju tega, da tu ne gre za problem, ki bi bil povezan z nekaterimi območji Evrope, južne Evrope ali severne Afrike. Vendar pa je moje mnenje o ukrepu pozitivno.
Gospoda Tarabello bi vprašal, ali on oziroma Komisije ne menita, da bi bilo treba takoj obravnavati tudi problem uporabe veterinarskih storitev, da bi tako dobili ukrep, s pomočjo katerega bi se problem lahko odpravil po vsej Evropski uniji.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, izboljšanje ureditev cepljenja za bolezen modrikastega jezika je izredno pomembna zadeva. Nova inaktivirana cepiva prvič omogočajo proizvajalcem, da izključijo tveganje okužbe s to potencialno zelo nevarno boleznijo, saj se cepiva zdaj lahko uporabljajo tudi na območjih, kjer bolezen modrikastega jezika prej ni bila odkrita. Zato moramo vedno znova poudariti, da je kmetijstvo - vključno z izvozom plemenskih živali - pomemben dejavnik v vseh državah Evrope. Kmetovalcem je zato treba omogočiti, da izkoristijo najnovejša dognanja na področju zdravja živali, ki se uporabljajo za razvoj teh cepiv.
Zdaj potrebujemo predvsem dve stvari. Prvič, potrebujemo hitro rešitev v zvezi s prakso v Evropski uniji. Drugič, po mojem mnenju je treba prav tako nujno uradno obvestiti o obveznosti v zvezi z ukrepi, ki se uvajajo v državah članicah, tj. o obveznosti držav članic, da poročajo Komisiji.
Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti Parlamentu za močno podporo temu predlogi in priznanje glede nujnosti zadeve in zelo hitrih postopkov.
Nekaj vas je spregovorilo o problemu korelacijskih tabel. Želim vas samo spomniti, da je konferenca predsednikov dala svežo spodbudo reševanju tega vprašanja in mu pripisala tudi večji pomen, predvsem kar zadeva priznanje problema prenosa zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo.
Rad bi vprašal, ali je za države članice res tako težko, da Komisijo uradno obvestijo o pravni podlagi, v skladu s katero so prenesli predpise EU v svoj nacionalni pravni red. Ali je to res tako težko? Prepričan sem, da takrat, ko preučujejo načine za prenos zakonodaje, gotovo opravijo nekaj priprav in se odločijo o tem, kako jo bodo prenesli.
Mislim, da se vsi zavedamo dejstva – in o tem vprašanju smo imeli nekaj razprav –, da Evropska unija trpi posledice, kadar prenos pravnega reda EU poteka enakomerno. Predvsem bi nepravilen prenos lahko imel škodljive učinke pri vprašanju, ki je tako pomembno kot to, o katerem razpravljamo danes.
Obenem, kot sem rekel že v uvodni izjavi, bi rad poudaril, da Komisija jasno nasprotuje nepotrebnim zamudam. Popolnoma se zavedamo nujnosti te zadeve. Upam torej, da bomo z večjo prožnostjo in intenzivnimi pogajanji lahko našli rešitev za ta problem. Komisija se bo trudila biti čim bolj v pomoč, da bomo to zakonodajo lahko sprejeli še pred začetkom sezone potencialnega izbruha bolezni modrikastega jezika.
V zvezi s pripravljenostjo Komisije na izvajanje tega ukrepa bi rad gospodu Schnellhardtu in gospodu Uggiasu zagotovil, da je Komisija svojo nalogo opravila. Naši izvedbeni ukrepi so skoraj dokončani. Potrebujemo samo še odobritev tega predloga s strani zakonodajalca. Ko bomo to dobili, lahko zelo hitro napredujemo.
Še enkrat se želim zahvaliti našemu poročevalcu, Parlamentu pa se zahvaljujem za močno podporo temu ukrepu.
Janusz Wojciechowski, poročevalec. – (PL) Gospod predsednik, želim se zahvaliti vsem poslancem, ki so se udeležili razprave in izrazili podporo mojemu poročilu. Zahvaljujem se vsem poročevalcem v senci in članom Odbora za kmetijstvo, saj smo z njihovo pomočjo lahko tako hitro in učinkovito napredovali s poročilom. Ne zgodi se pogosto, da bi bili tako soglasni pri sprejemanju pozitivnega dokumenta, katerega očiten cilj je izboljšati sedanje stanje.
V zvezi s korelacijskimi tabelami, o katerih ste med razpravo govorili kot o možnem viru problemov, menim, da bi bilo tukaj težko pritrditi upravnim organom ali vladam držav članic. Priprava tabel in njihovo posredovanje Komisiji zares ne bo velik problem. Večje probleme bodo gotovo imeli državljani, ki bodo želeli preveriti, ali je zakonodaja njihove države članice skladna s pravnim redom Evropske unije. Oni so tisti, ki bodo morali vložiti nekaj truda in se lotiti raziskav, če ne bomo imeli tabel, kar se je tudi dogajalo do danes. V zakonodaji EU se je zelo pogosto težko znajti. Mislim in upam, da bo ta instrument na voljo vsakomur, ki se bo za to zanimal, in ne samo Komisiji in da bo to tudi vedno dostopen dokument, ki bo na voljo vedno, ko bo potreben. Ta dokument bo tudi zelo koristen.
Svet pozivam, naj ne oporeka korelacijskim tabelam, če pa že mora, potem naj tega ne stori v tem primeru, da bi se nova cepiva lahko začela uporabljati že v tej sezoni, kot je pričakovano. Ne moremo dopustiti nobenih zamud, saj bi se s tem izničilo naše hitro in učinkovito delo. Še enkrat se zahvaljujem vsem skupaj za vaše sodelovanje pri tem poročilu.