Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 7. april 2011 - Strasbourg

5. Uvoz paradižnika iz Maroka v EU (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor o uvozu paradižnika iz Maroka v EU (Peticija 1565/2009, ki jo je vložil José Maria Pozancos (španski državljan), ki ga je Komisiji v imenu Odbora za peticije postavila Erminia Mazzoni (O-000040/2011 – B7-0211/2011).

  Erminia Mazzoni, vlagateljica.. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vprašanje, ki smo ga predložili kot Odbor za peticije, kaže, da naš odbor ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije na vprašanje španskega združenja proizvajalcev in izvoznikov sadja, zelenjave, rož in živih rastlin.

Komisija se je dejansko osredotočila na odgovornost držav članic pri določanju cen, pri čemer ni upoštevala posebne točke, navedene v peticiji, in sicer o poročanju o nepravilnem uvozu paradižnikov in druge zelenjave iz Maroka.

Na te domnevne nepravilnosti že nekaj let opozarja regulativni organ OLAF, ki je pokazal na zlorabo metode odbitkov, zagotovljene z Uredbo (ES) št. 3223/1994, ki vzpostavlja tri različne metode za izračun. Posledice teh okoliščin so nižji prihodki za Evropsko unijo, nepoštena konkurenca in kršenje pravil trga, kakor tudi postopno osiromašenje evropskih proizvajalcev in izvoznikov, pri čemer o močno zaskrbljujočih razmerah poročajo predvsem Španija, Grčija, Portugalska, Francija in Italija.

Komisija se pogaja o novem dvostranskem sporazumu z Marokom in zdi se, da ta sporazum spet ne upošteva teh zaskrbljujočih dejstev, temveč nadaljuje v smeri k uresničevanju toka izvoza iz Maroka v Evropsko unijo, ki je popolnoma nereguliran in ni v skladu z evropsko zakonodajo.

Mislim, da je to tisto vprašanje, na katero se moramo osredotočiti. Gre za vprašanje, ki se nanaša na trenutno občutljivo točko, tj. migracijske tokove. Ta velika množica ljudi, ki v Evropsko unijo prihajajo iz držav, ki ležijo ob severnoafriški obali, med drugim tudi iz Maroka, pogosto vključuje kmetijske delavce, kar kažejo nedavni dogodki v Rosarnu.

Trudimo se, da bi jih sprejeli. Predvsem se Evropska unija in zlasti Italija trudita, da bi jim ponudila možnost preživetja. Nadaljnje zmanjševanje možnosti za kmetijsko proizvodnjo v naših državah in s tem torej tudi v Franciji, Španiji, Italiji in Portugalski, ki se v tem trenutku spopadajo z resnimi problemi, bi imelo vse mogoče škodljive posledice. Zanima me, kaj namerava storiti Komisija.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, če mi dovolite, bom poskusil odgovoriti na več vprašanj, ki so bila zastavljena v tej peticiji. Želim se zahvaliti gospe Mazzoni, ker je odprla to vprašanje, saj bomo lahko tako pojasnili naše stališče o tej zadevi.

Najprej bi rad Parlamentu zagotovil, da Komisija tesno in pozorno spremlja količino paradižnikov, ki se uvažajo iz Maroka, pri tem pa uporablja sistem navzkrižnega preverjanja, ki temelji na določitvi količin, ki jih uvažajo maroški izvajalci, in evidence dnevnega uvoza, ki jih vodijo nacionalni carinski organi. Komisija do danes še ni prejela nikakršnih dokazov o sistemskih goljufijah ali napakah v sistemu, ki je bil vzpostavljen. Imamo pa informacije o enem primeru, k čemur se bom vrnil nekoliko kasneje. To je povezano z letom 2007, ko je Evropski urad za boj proti goljufijam dejansko poudaril, da bi tak sistem, kakršen obstaja zdaj, lahko pripeljal do oportunističnega vedenja, ki pa ne bi nujno vključevalo nepravilno vedenje.

Treba je opomniti, da sta uporaba sistema vstopne cene in odmera možnih uvoznih dajatev v zvezi s tem mehanizmom v izključni pristojnosti carinskih organov držav članic.

Drug vidik tega vprašanja, ki je dokaj pomemben, je mednarodni okvir te zadeve, pri čemer dejansko prevladuje krog pogajanj v Dohi, ki se še ni zaključil. Vsaka sprememba sistema vstopne cene in njegovega sedanjega mehanizma izvajanja bi lahko imela škodljiv vpliv za dosedanje rezultate. Novi dvostranski sporazum z Marokom ščiti interese evropskih proizvajalcev, saj ohranja sistem mesečnih tarifnih kvot paradižnikov in strog nadzor nad uvoženimi količinami.

Poleg tega zagotavlja boljše sodelovanje in večjo preglednost v smislu tržnih podatkov v sektorju sadja in zelenjave. Količinsko povečanje kvot paradižnikov je omejeno na 52.000 ton, kar je precej nižje od tradicionalnih trgovinskih ravni, povečanje pa poteka postopno in je porazdeljeno na štiri tržna leta, s čimer se ohranjajo sedanji tržni deleži in tradicionalna dobava v Evropsko unijo. Komisija torej meni, da mora vsaka sprememba sedanjega sistema vstopne cene upoštevati pogoje ustreznih mednarodnih sporazumov.

Komisija zagotavlja, da se ureditev ustrezno izvaja, in zato je prek Evropskega urada za boj proti goljufijam opravila preiskavo. To je verjetno tisto, kar omenja gospa Mazzoni; ali gre za nepravilnosti zaradi napačne razlage izvedbenega predpisa. Vendar pa je dolžnost nacionalnih carinskih organov, da spoštujejo rezultate preiskave. Škoda se popravlja, a za objavo podatkov so izključno odgovorni nacionalni carinski organi.

Kar zadeva organizacijo nadzora: to je bila ena od točk, o katerih je govorila gospa Mazzoni. Pri tem moram reči, da Komisija, kot sem že dejal, spremlja uvoz paradižnika iz Maroka s pomočjo sistema navzkrižnega preverjanja. Spremljajo se količine, ki se uvažajo in o katerih tedensko poročajo maroški organi. Podatki se nato primerjajo s podatki, ki jih predložijo nacionalni carinski organi, ki nadzorujejo sistem, in tudi Eurostat. Mislim, da imamo zelo dobre in natančne informacije in da bi, če bi prišlo do kakšne sistematične goljufije in sistematičnih nepravilnosti, slednje zagotovo odkrili in ukrepali.

  Esther Herranz García, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, najprej bi se želela Odboru za peticije zahvaliti za njegovo trdo delo, ki je sledilo pritožbi španskega združenja proizvajalcev in izvoznikov sadja, zelenjave, rož in živih rastlin, ki temelji na poročilu, ki ga je leta 2007 objavil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Menim, da so sklepi tega poročila izredno jasni in da zelo dobro upravičujejo ukrepanje Evropske komisije – ki bi morala to zadevo obravnavati že zdavnaj –, da bi vsaj v zvezi s sektorjem paradižnika pojasnila delovanje sistema vstopne cene.

A ne gre samo za to, da Komisija ni sprejela nobenega ukrepa, da bi preprečila različne oblike goljufije, ki jih omogoča veljavna uredba o vstopnih cenah; Komisija se z Marokom pogaja tudi o novem kmetijskem sporazumu, ne da bi prej odpravila pomanjkljivosti veljavnega uvoznega režima.

Gospe in gospodje, čas je, da Evropska komisija resno prevzame svojo odgovornost, da začne preiskovati, kje in kako je do goljufije prišlo, in, če je mogoče, da zahteva plačilo vseh neplačanih carinskih dajatev. Mislim, da nikakor ne more biti mogoče ratificirati novega sporazuma z Marokom, če se prej ne rešijo vse podrobnosti, ki smo jih opredelili.

Naš cilj ni ovirati novih mednarodnih sporazumov; želimo samo zagotoviti, da takšni sporazumi ne bodo resno škodovali interesom evropskih proizvajalcev in da se bodo pravila, ki so v teh sporazumih določena, tudi spoštovala.

Kar zadeva nov sporazum z Marokom, je vse, kar zahteva evropski sektor sadja in zelenjave, zagotovilo, da se bodo dogovorjeni pogoji dejansko spoštovali. To pa bo mogoče samo z reformo režima vstopne cene. Ne moremo skleniti novega sporazuma z Marokom, dokler ne bomo imeli novega sistema za vstopne cene. Sporazuma, ki ga je Komisija že sklenila, ne bomo mogli ratificirati.

In če naj nadzorno vlogo igrajo države članice, potem je treba od njih zahtevati velik finančen prispevek. Res pa je tudi, da že dolgo pozivamo k evropskemu sistemu meja in carin, ki bi bil podoben sistemu Združenih držav, da bi zagotovili učinkovit nadzor.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Po besedah španskih kmetovalcev, ki so Evropskemu parlamentu posredovali peticijo, uvoženi maroški paradižniki s prenizko ceno predstavljajo grožnjo evropskim pridelovalcem hrane. S tem mislijo na prenizko najnižjo stopnjo, ki je bila v preferencialnem uvozno-izvoznem sporazumu med EU in Marokom določena na približno 46 EUR za kilogram. V skladu s podatki Eurostata je Maroko decembra 2010 izvozil več kot 70.000 ton paradižnikov, kar za več kot dvakrat presega kvoto, ki je predvidena v sporazumu med EU in Marokom. Prav to pa je povzročilo hude izgube na strani evropskih pridelovalcev, da ne govorimo o izgubah zaradi plačil carine. Evropski urad za boj proti goljufijam je že posredoval svoje mnenje o tej zadevi in v poročilu iz leta 2007 navedel, da je mogoče, da pri uvozu paradižnikov iz Maroka prihaja do nepravilnosti v zvezi z določanjem prenizke cene paradižnikov v primerjavi s prvotno ceno, dogovorjeno z EZ, kar dejansko daje prostor neplačevanju dodatnih carinskih dajatev. Soglašam z drugimi člani Odbora za peticije, vendar pa želim Komisijo še vprašati, ali namerava tovrstna pravila spremeniti in po možnosti zbrati neplačane carinske dajatve.

  Ramon Tremosa i Balcells, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, oktobra lani sem vložil vprašanje za pisni odgovor Komisiji v zvezi z razhajanji med številkami v različnih službah EU o uvozu paradižnika iz Maroka v EU.

Leta 2008 je med podatki GD TAXUD in Eurostata prišlo do razlike za približno 100.000 ton. Komisija je odgovorila, da problem spremlja in ga rešuje, vendar pa mi ni jasno, ali bo tudi dosegla tisto, kar si evropski državljani in evropski proizvajalci zaslužijo.

Paradižnikov v Evropsko unijo ne uvažamo samo iz Maroka, temveč tudi iz ostalih tretjih držav. Poiskati moramo način, da bodo pogajanja pravična za vse in da ne bodo šla na račun evropskega kmetijskega sektorja. Poiskati pa moramo tudi način, da bomo nadzorovali to, kar uvažamo iz drugih držav zunaj EU, zlasti v nekaterih severnoevropskih pristaniščih. Brez učinkovitega nadzora meja bo prihodnost evropskega kmetijskega sektorja zelo težka.

Če bo sporazum med EU in Marokom povzročil škodo evropski pridelavi paradižnikov, bo pridelavo na tleh EU zelo težko obnoviti. Pravila in obveznosti morajo veljati za vse, to pa pomeni pošteno konkurenco. Česar ne moremo sprejeti, je to, da za evropske proizvajalce in kmetijske proizvajalce zunaj EU veljajo različna pravila in dolžnosti. Če bi to sprejeli, bi sprejeli izgubo konkurenčnosti našega kmetijskega sektorja in ogromen vpliv na delovno silo v Evropi. Podpiram prosto trgovino, vendar pod somernimi pogoji pridelave in informacij. Če tega ni, potem prosta trgovina ni poštena trgovina, konkurenca pa ni poštena konkurenca.

Mislim pa tudi, da Parlament tega sporazuma ne bi smel ratificirati, dokler se vanj ne bi vključile določbe o trgu dela, socialni razsežnosti in okolju v Maroku. Če se to ne zgodi, lahko izgubimo našo evropsko kmetijsko dejavnost in naš sektor prehranjevalne verige.

  João Ferreira, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, v okviru razprave o trgovinskih sporazumih o kmetijskih pridelkih med Marokom in drugimi sredozemskimi državami, kot sta Egipt in Izrael, smo dali več opozoril. Opozorili smo, da bodo ti sporazumi, če bodo sklenjeni, še bolj povečali zahteve po zmanjšanju cen pridelave, ki pritiskajo na kmetovalce v EU, zlasti v državah, kot je Portugalska, in zaostrili dodatne težave pri odstranitvi njihovih pridelkov. Obsojamo liberalizacijo trgovine s sadjem in zelenjavo, ker gre za značilne sredozemske pridelke; to bi namreč pripeljalo do tega, da bi se veliki supermarketi začeli oskrbovati s pridelki po nizki ceni, za katere pogosto ne veljajo enaka pravila in standardi, ki veljajo za kmetovalce v EU. Želimo poudariti, da liberalizacija trgovine s kmetijskimi pridelki podpira modele intenzivne pridelave za izvoz, ki so naklonjeni velikim kmetijskim podjetjem na račun malih in srednje velikih kmetij, družinskih kmetij in oskrbe lokalnih in regionalnih trgov. Vse to ima negativne posledice za neodvisnost, varnost in kakovost hrane in za okolje.

Te razmere so bile razlog za naša opozorila, za katere se Komisija žal ni zmenila in se še vedno ne zmeni. Ni se zmenila za potrebo po zaščiti interesov pridelovalcev iz EU, in sicer z zagotovitvijo pravičnih cen za neprekinjeno pridelavo in poslovanje, zlasti za male in srednje velike kmetije. Poleg tega zdaj vemo, da se Komisija ni zmenila niti za poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki je pokazalo na nepravilnosti pri uvozu paradižnika iz Maroka, in sicer v poročilu, ki priznava vpliv tega uvoza na znižanje cen paradižnika na trgu EU. To očitno ni bilo dovolj, saj se je Komisija v novem poglavju o kmetijstvu v pridružitvenem sporazumu z Marokom odločila, da uvoz paradižnika v EU še poveča.

Kdaj se bo ta liberalni fundamentalizem, ki v interesu peščice velikih evropskih korporacij in multinacionalnih izvoznih podjetij žrtvuje vse, končno ustavil? Kdaj se Komisija namerava evropskim pridelovalcem odkupiti za škodo, ki jim jo je očitno povzročila? S tema vprašanjema bomo zaključili.

  Gabriel Mato Adrover (PPE). – (ES) Gospod predsednik, pridelovalci paradižnika s Kanarskih otokov, iz Murcie in Andaluzije, ki so vsi pridelovalci iz Evropske unije, potrebujejo Komisijo, ki bo sprejela stroge ukrepe v zvezi z nepoštenim položajem, ki jim povzroča resno škodo. Dogaja se goljufija in vi to veste.

Maroko ima zahvaljujoč svojemu sporazumu z EU koristi od vstopne cene, ki je ne spoštuje. Poleg tega ne smemo gledati samo leta 2007, temveč tudi leto 2010. Komisija se dobro zaveda, da je konkurenca med španskimi pridelovalci paradižnika in maroškimi pridelovalci nepoštena, saj so proizvodni stroški prvih veliko večji zaradi evropskih standardov kakovosti, varnosti hrane in varnosti na delovnem mestu, pa tudi zaradi omejitev pri uporabi pesticidov, kar se od tretjih držav ne zahteva.

A kljub temu naši pridelovalci z velikim trudom in zavezanostjo kakovosti še naprej trdo delajo, da bi ohranili svoje pridelke. Nesprejemljivo je torej, da se Komisija ne zmeni za slabo delovanje sistema vstopne cene, katerega zapletenost spodbuja h goljufijam, kar je pokazal Evropski urad za boj proti goljufijam, in da se obrača stran, ko gre za kršenje kvot paradižnikov, dogovorjenih z Marokom.

Ni dovolj, da nam Komisija pravi, da so za nadzor odgovorne države članice. Če te ne opravijo svojih dolžnosti, mora Komisija ukrepati. Nedopustno je, da se kršijo predpisi o maroških uvoznih kvotah in da veljavne carinske dajatve ostajajo neplačane, ne da bi Komisija pri tem kakor koli ukrepala.

Komisija bi si želela, da bi potrdili nov sporazum z Marokom. A če ne dobimo zagotovil, da se bo sistem cen spremenil, da bi se preprečila nepoštena konkurenca med maroškimi in španskimi pridelki, te pobude zagotovo ne bomo podprli.

Vaša obveznost je, da zagotovite upoštevanje sporazumov, hkrati pa tudi, da zaščitite interese pridelovalcev na Kanarskih otokih, v Murciji, Valenciji in Andaluziji. Storite to, še preden bo prepozno.

  Josefa Andrés Barea (S&D). – (ES) Gospod predsednik, pozivi k spremembi uredbe o vstopnih cenah so se začeli že leta 2003. To so zahtevali ta parlament, države članice, Španija in Francija, skupaj z Italijo, Grčijo in Portugalsko.

Razlog za to leži v dejstvu, da se uredba ne uporablja pravilno: nekatere dajatve ostajajo neplačane in uporablja se pristranska metoda izračuna. Zaradi tega sektor trpi, imamo nepošteno konkurenc, države članice pa iz carinskih dajatev prejmejo manj prihodka.

To je potrdila posebna služba inšpektorjev sadja in zelenjave, ki je poudarila, da člen 5 uredbe omogoča pristransko uporabo, OLAF, tj. Evropski urad za boj proti goljufijam, pa je – kot je bilo v tem parlamentu prej že omenjeno – navedel, da metoda izračuna, ki se uporablja, omogoča neplačevanje dodatnih dajatev.

Naloga Komisije je, da reši ta problem. Zagotoviti je treba rešitev, tako za sistem pridelave kot za države članice. To stanje traja že 16 let.

Sektor trpi. Trpi evropski sektor sadja in zelenjave in skupaj z njim tudi španski sektor sadja in zelenjave v Valenciji, Murciji in Andaluziji, zato potrebujemo rešitev. To vpliva tudi na potrošnike.

  Paolo De Castro (S&D). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, peticija, o kateri govorimo danes, prihaja v času, ko parlamentarni Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbor za mednarodno trgovino razpravljata o novem poglavju v sporazumu z Marokom.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) potrjuje, da je pri izračunavanju dajatev na uvoz paradižnika prišlo do nepravilnosti in da je to škodilo evropskim pridelovalcem, tj. točno tistim pridelovalcem, ki izražajo zaskrbljenost nad pričakovanim povečanjem uvoza paradižnika ter sadja in zelenjave na splošno, do česar bo prišlo, če bo sporazum podpisan.

Očitno smo občutljivi na pomisleke, ki jih ustvarjajo dvostranski sporazumi, kjer se kmetijski element tako pogosto žrtvuje zaradi širših industrijskih interesov. To ni dobra pot za naprej in to bomo Evropski komisiji še naprej ponavljali. Vendar pa želim poudariti, da bi zaradi sedanje gospodarske in politične krize v celotnem območju Magreba, morali ta sporazum preučiti natančno in z večjo solidarnostjo.

  Iratxe García Pérez (S&D). – (ES) Gospod predsednik, kot so zahtevali vlagatelji peticije iz španskega združenja proizvajalcev in izvoznikov sadja, zelenjave, rož in živih rastlin, Komisija mora spremeniti – in tukaj ponovno izražam zahtevo Španije in drugih držav članic – nekatere člene uredbe, ki jo omenjamo.

Če se osredotočimo na metodo izračuna za namen določitve vstopnih cen, je treba odstraniti eno izmed treh metod, ki se uporabljajo, predvsem tako imenovano metodo „odbitkov“. To je najpotrebnejša sprememba, če upoštevamo, da uvozniki izbirajo metodo, ki jim v katerem koli danem trenutku omogoča, da se izognejo plačevanju dodatnih dajatev.

Zdaj ko nov sporazum z Marokom čaka na sprejetje s strani tega parlamenta, da bi lahko začel veljati, bi se Komisija zagotovo izkazala, če bi ta sistem enkrat za vselej popravila. Danes k temu še enkrat pozivamo, saj pravilno delujoče vstopne cene predstavljajo nadomestilo, ki ga naši pridelovalci lahko upravičeno pričakujejo, ko bo sklenjen dogovor o njegovem začetku veljavnosti.

  Giovanni La Via (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, mislim, da je današnja razprava po peticiji, ki jo je vložilo špansko združenje proizvajalcev in izvoznikov sadja, zelenjave, rož in živih rastlin, primerna in da prihaja v pravem času, saj Parlament sočasno razpravlja tudi o trgovinskem sporazumu z Marokom.

Jasno je, da peticija odpira vprašanje, na katerega Komisija nekako še ni ponudila odgovora. Ta parlament odločno poziva k temu, da se odgovor posreduje še pred podpisom novega sporazuma, kajti nesprejemljivo je, da morajo evropski kmetovalci še naprej plačevati za to željo po prosti trgovini, ki je v Evropi vseprisotna.

Naše kmetovalce moramo zaščititi in varovati, ne samo v zvezi s pridelavo paradižnikov, temveč tudi v zvezi s pridelavo vsega sadja in zelenjave, ki bi jo to vsesplošno odprtje trga hudo prizadelo.

  Pier Antonio Panzeri (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, očitki, ki jih danes poslušamo v zvezi z vloženo peticijo, so razumljivi. Mislim, da je pred nami še dolga pot, preden bomo lahko zagotovili, da bo možni splošni sporazum o kmetijskih proizvodih z Marokom prejel soglasno odobritev. Po eni strani mora sporazum spoštovati potrebo po ravnovesju in ne sme povzročati resnih težav evropskim kmetijskim pridelovalcem. Po drugi pa mora spoštovati potrebo po jasnih in preglednih pravilih konkurence na kmetijskih trgih. To je pot, ki ji moramo slediti, če želimo zagotoviti pozitiven odnos med Evropsko unijo in Marokom.

Zato pozivam Komisijo, da poišče ustrezne rešitve, ki bodo upoštevale interese pridelovalcev in hkrati tudi prenovljeno politiko velikodušnosti do Maroka, zlasti glede na dogodke, ki se dogajajo v Magrebu.

Bilo bi zelo koristno, da bi razumeli; ne želim, da bi na koncu dejansko uvažali pobiralce paradižnika, namesto kmetijskih pridelkov in paradižnikov. Pomembno je torej, da se opravi temeljita preiskava za namen oblikovanja nove evropske politike.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik, mislim, da je politika „običajnega poslovanja“ že bila razlog mnogih naših nesreč v preteklosti. Biti moramo torej zelo previdni, zlasti v zvezi s sedanjimi razmerami v Severni Afriki. Ravno zaradi tega se želim pridružiti tistim, ki so dejali, da je v sedanjih okoliščinah komajda primerno nadaljevati s trgovinskim sporazumom z Marokom.

Kot poročevalec mnenja Odbora za ribištvo menim, da potrebujemo temeljito pojasnilo napredka, doseženega v sedanjem okviru. Zelo jasno moramo tudi zahtevati, da mora za prihod vseh paradižnikov – ali katerega koli drugega pridelka –, ki vstopajo v Evropsko unijo, veljati enaki pogoji, ki se zahtevajo tudi od lokalnih pridelovalcev. Če tega zagotovila ne bo, moramo obvezno ponovno preučiti celoten okvir in upam, da bo ta parlament to tudi storil.

Menim, da namesto sprejemanja protekcionistične politike obstaja potreba po trdni zavezi pošteni trgovini. Prav tako ne sme biti nobenih dvomov glede tega, kaj ta okvir pomeni, da bi lahko vedeli in ukrepali čim bolj odgovorno.

  Cristina Gutiérrez-Cortines (PPE). – (ES) Gospod predsednik, moram se zahvaliti svojim kolegom poslancem, ki razumejo problem sredozemske regije, španski delegaciji in vsem tistim, ki razumejo, da vsi mi s Kanarskih otokov, iz Murcije, Valencije in Almerije nismo samo nezadovoljni, ker Komisija ni spoštovala svojih sporazumov in ker je veliko podjetij bilo prisiljeno prenehati s poslovanjem, temveč da ostajamo vstopna točka za priseljence iz podsaharske Afrike, vstopna točka za maroške priseljence in tampon pred krizo. To pa zato, ker v času skrajnega gospodarskega pomanjkanja podpiramo ljudi, ki prihajajo na delo in lahko pošiljajo denar domov svojim družinam.

Menim torej, da mora tudi Komisija ravnati odgovorno v zvezi s pristojnostmi, ki jih ji podeljujejo pogodbe. Mislim, da Komisija ni namenila nobenega premisleka temu, da je treba zaščititi interese javnosti oziroma preprečiti neselektivno politiko, ki nas poleg vsega sili k uvozu pridelkov, ki so bili pridelani v skrajno dvomljivih fitosanitarnih pogojih.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, eden izmed razlogov za vzpostavitev notranjega trga je bil zagotoviti boljšo zaščito evropskim potrošnikom. Potrošniki imajo pravico, da lahko po vsej Evropski uniji kupujejo zdrave proizvode, ki so bili proizvedeni pod poštenimi pogoji.

Za namen odprtja trga – oziroma nadzorovanih uvoznih kvot – morajo biti torej izpolnjeni najmanj trije pogoji. Prvič, vzpostaviti je treba jasen nadzor nad dovoljenimi uvoženimi količinami. Pri tem gre predvsem za količinski vidik. Drugič, nadzorovati je treba tudi kakovost proizvodov. To se nanaša tudi na proizvodne standarde. Tretjič, upoštevati je treba vpliv na kmetovalce v Evropski uniji. Preprečiti je treba poslovanje, ki škodi tretjim strankam – in to tukaj na splošno pomeni poslovanje, ki je naklonjeno industriji na škodo kmetijstvu.

Zato pozivam Komisijo, da naj sporazum z Marokom še natančneje preuči in ga ne podpiše, dokler ne opravi dodatnega pregleda.

  Michel Dantin (PPE). – (FR) Gospod predsednik, želim se zahvaliti španskim pridelovalcem, ki so nam predložili to pravočasno peticijo.

V Parlamentu dejansko že več mesecev opozarjamo Komisijo na nevarnost, ki jo številni dvostranski sporazumi predstavljajo našemu notranjemu trgu. Jasno je, da smo dovzetni za vprašanje razvoja Maroka. Jasno je, da vemo, da je ustvarjanje stabilnosti za prebivalce Maroka v njihovi državi najboljša možna rešitev in da nam zaradi tega v prihodnosti ne bo več treba reševati številnih problemov, ki jih povzroča priseljevanje. A ko nam Komisija reče, da bo nov sporazum stanje preprosto potrdil to stanje, lahko iz poročil Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) jasno vidimo, da stanje, o katerem govori Komisija, ni dejansko stanje.

Poleg tega bi rad Komisijo opozoril na še eno točko. Pravijo nam, da nam bodo sporazumi, o katerih se pogajamo – ponovno pogajamo – omogočili, da podpremo maroške pridelovalce. Toda o katerih pridelovalcih govorimo? Izvozniki so predvsem velika kmetijsko-živilska podjetja, ki so v Maroku razvila ogromne kmetije. Naši sporazumi ne bodo prinesli koristi malim maroškim pridelovalcem, saj ti nimajo zmogljivosti, da bi pridelovali pod pogoji, ki so sprejemljivi za evropski trg. Nikar ne zapletajmo vprašanja, prav tako pa tudi ne smemo zavajati poslancev Evropskega parlamenta: to je moja prošnja Komisiji.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, če dovolite, bi začel z nekaj številkami, saj je o njih v svojih izjavah govorilo več govornikov. Pri tem bom uporabil podatke Comext.

Uvoz paradižnika iz Maroka v EU se je povečal s 185.000 ton v sezoni 1999–2000 na 295.000 ton v sezoni 2009–2010 v skladu z običajnim trendom uvoza svežega sadja in zelenjave iz vsega sveta. Obenem se je skupen dodaten uvoz paradižnika v EU povečal z 242.000 ton na 493.000 ton. Moram poudariti, da se je delež uvoza iz Maroka v skupnem uvozu EU dejansko zmanjšal s 76 % na 59 %. Pridelava paradižnika v EU niha od 16 do 18 milijonov ton na leto, od tega pa je 6,5 do 7,5 milijona ton namenjenih na trg svežega sadja in zelenjave. Mislim, da je zelo dobro, da upoštevamo te številke, da bi ta razprava ostala v ustreznem razmerju z obsegom problema.

Kar zadeva nov sporazum z Marokom, smo v Komisiji prepričani, da je zmeren in uravnotežen. Če bo sprejet, bo Komisija seveda zagotovila, da se bodo vsi njegovi pogoji in pravila v celoti spoštovali. Dodatne količine v okviru tarifne kvote bodo ostale pod tradicionalnim povprečjem zalog za EU. Sedanja povprečna letna raven znaša 300.000 ton. Z dodatnimi 52.000 tonami bomo v okviru tarifne kvote imeli 285.000 ton, torej bo še vedno nekaj prostora za 15.000 ton uvoza v okviru običajnega režima erga omnes.

Če se obrnem k še enem problemu, ki je bil omenjen, in sicer k trditvi, da nismo uspeli ukrepati, tega dejansko ne morem sprejeti, ker v sistemu nismo odkrili nobene sistemske napake. Danes je bil tukaj predstavljen še en primer, v katerem je Evropski urad za boj proti goljufijam preiskal problem in vso dokumentacijo z ugotovitvami predložil francoskemu sodišču, ki ni podprlo celotne vsebine ugotovitev urada, a kljub temu se je že začela delna izterjava neplačanih dajatev.

Parlamentu bi želel tudi zagotoviti, da Komisija v zvezi z nadzorom fitosanitarnih standardov zagotavlja največji možen nadzor in največjo možno raven standardov za vsak uvoz svežega sadja in zelenjave v Evropsko unijo. Obenem moram reči, da razumem previdnost poslancev Evropskega parlamenta in previdnost kmetijskega sektorja pri teh zelo pomembnih vprašanjih. Želim jim zatrditi, da so v primeru, da imajo organizacije konkretne dokaze o goljufiji, vabljeni, da na to opozorijo Komisijo, ki bo vse skupaj natančno analizirala in po potrebi ustrezno ukrepala.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

(Seja je bila prekinjena ob 11.35 in se je nadaljevala ob 12.00.)

PREDSEDSTVO: DIANA WALLIS
podpredsednica