Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 7. april 2011 - Strasbourg

10.1. Primer Ai Weiweija na Kitajskem

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o primeru Ai Weiweija na Kitajskem⁽¹⁾.

  Guy Verhofstadt, predlagatelj. – Gospod predsednik, na četrtkovi popoldanski razpravi sodelujem prvič, zato menim, da sem dobil nekaj naukov za konferenco predsednikov, kako narediti plenarno zasedanje privlačnejše.

Veseli me, da je bila ta točka dana na dnevni red, ker je primer gospoda Ai Weiweija precej dramatičen, saj je zadnja informacija, ki jo imamo, da nimajo kitajske oblasti prav nobenega namena, da bi ga izpustile. Najboljše, kar lahko storimo, je, da odobrimo nujno resolucijo, o kateri smo se skupaj dogovorili z vsemi skupinami, in tako povečamo pritisk na kitajske oblasti.

Moram vam povedati, da dvomim, da bo ta resolucija kar koli spremenila v stališču kitajske komunistične stranke in kitajskih oblasti. To, kar v zvezi s človekovimi pravicami počnemo s Kitajci, je igra. Govorimo o človekovih pravicah, oni rečejo, da bodo odprli dialog, in mi mislimo, da so se stvari spremenile. Nič se ne bo spremenilo. To je realnost. Imamo dobitnika Nobelove nagrade, ki se ni mogel udeležiti srečanja v Oslu. Zdaj imamo gospoda Ai Weiweija, ki je dobro znan umetnik in je bil eden od zadnjih disidentov, ki so imeli možnost kaj povedati.

Edina stvar, ki jo lahko rečemo, je, da v nujni resoluciji obžalujemo, kar se dogaja. Vsekakor sem upal, da bomo lahko vprašali, zakaj bi še naprej sodelovali v forumih, ki jih organizira kitajska komunistična stranka z našimi političnimi strankami. Obžalujem, da ni bilo dovolj podpore iz drugih skupin, da bi dosegli sporazum o tem. Lahko bi se dogovorili vsaj o načelu, da ne bomo še naprej sodelovali na forumih s kitajsko komunistično stranko, če gospod Wiewei in drugi disidenti ne bodo izpuščeni. Vsaj zaradi tega razloga sem upal na podporo vseh skupin tukaj – z drugo spremembo, ki so jo vložili Zeleni, pa čeprav je bil najboljši del črtan. Da, res je, vložili so fantastično spremembo in potem so črtali najboljši del! Prav, ni bila njihova napaka, ampak očitno napaka drugih.

(Prekinitev predsednika)

Morda sem si vzel minuto več kakor po navadi, a za gospoda Ai Weiweija si bo očitno treba vzeti še deset let. Če govorimo v korist nekoga, ki bo morda leta v ječi, ena minuta več ni preveč, gospod predsednik!

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ne vem, kako pogosto je gospod Verhofstadt tukaj. Hotel sem ga vprašati, ali ne bi morda moral večkrat priti, ker bi potem videl, da so seje tukaj vedno zelo zanimive. Na žalost gre le za to, da nekateri ljudje ne prihajajo, a to je nekaj, kar se da spremeniti. Seje so izredno zanimive.

  Rui Tavares, predlagatelj. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, živo se spominjam, kdaj sem prvič videl delo kitajskega umetnika Ai Weiweija. Takrat, leta 2000, sem bil predavatelj umetnostne zgodovine v Lizboni in tam, v izboru sodobnih umetnikov, je bil njegov velikanski lestenec, velik kot soba, prevrnjen in polomljen. Bilo je hkrati izjemno lepo in nekako ganljivo in žalostno. Ta podoba na nek način odraža tudi podobo Kitajske, ki se je zmožna pokazati kot razkošna, bogata, razvita in sposobna prestaviti sebe svetu tako kot na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger. To je prefinjena Kitajska, pa vendar z nečim hudo zlomljenim v notranjosti. To nekaj je volja, svoboda govora in duh Kitajcev samih.

Danes smo se srečali, da se pogovorimo o primeru umetnika Ai Weiweija in smo prosili kitajske oblasti, naj ga izpustijo, naj mu dovolijo govoriti z njegovim odvetnikom in njegovo ženo ter naj podajo ovadbe, če v resnici obstajajo in ne zgolj v hipu izmišljene obtožbe. Predvsem pa smo se tukaj zbrali, da povemo, da bo duh ustvarjalnosti, domišljije in humorja tega umetnika gotovo živel veliko dlje kakor duh njegovih ječarjev.

  Charles Tannock, predlagatelj. – Gospod predsednik, še enkrat, razpravljamo o Kitajski, o nestrpnosti njene vlade do disidenta. Kot vemo iz naše razprave prejšnji mesec o vandalizmu komunističnega režima v starodavnem mestu Kašgar, se Kitajska zavzeto trudi, da bi zatrla kulturno izražanje, ki ni v skladu s tem, kar se zdi primerno komunističnim voditeljem.

Ai Weiwei je naslednik veličastne in starodavne kitajske umetniške tradicije. Svojo umetniško nadarjenost je uporabil tudi za dvigovanje ozaveščenosti o žalostni usodi človekovih pravic in pomanjkanju politične svobode na Kitajskem. Očitno gre na Kitajskem tudi za pomanjkanje svobode izražanja. Kako lahko sicer režim pojasni prijetje gospoda Aija zaradi gospodarskih kaznivih dejanj in to, da mu ni uspelo dokončati pravilnih odhodnih postopkov za potovanje v Tajvan. To je navadna pretveza. Dejansko je bil pravi razlog pozneje pojasnjen v državnem časopisu Global Times v uvodniku, ki grozeče navaja, da bo moral gospod Ai plačati za svoje upiranje.

Preziramo sramotno ravnanje kitajske vlade s tem izjemnim umetnikom. Mi v tem parlamentu pozivamo k njegovi takojšnji izpustitvi in še enkrat izražamo obžalovanje, da gre Kitajska v tako skrajnost proti tistim, ki si drznejo zagovarjati temeljne človekove pravice.

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Gospod predsednik, pred več kot enim letom smo v tej dvorani govorili o Liu Xiaoboju, ki je bil obsojen na zaporno kazen. Zdaj tu razpravljamo o drugem podpisniku Listine 08, ki so ga pridržale kitajske oblasti.

Kot je bilo že rečeno, Ai Weiwei ni le zelo slaven umetnik, ampak tudi eden največjih kritikov komunističnega režima. V nedeljo je bil prijet in nobene možnosti ni za njegovo izpustitev. Poleg tega smo danes videli, da kitajske oblasti res menijo, da je bilo njegovo prijetje gospodarska in ne politična zadeva, kar je brezsramna predrzna laž.

Kot je dobro znano, so Ai Weiweiju preprečili, da bi se udeležil slovesne podelitve Nobelove nagrade. Njegovo prijetje je del širšega trenda za zlom aktivistov za človekove pravice. V našo resolucijo smo vključili celoten seznam ljudi, ki jih mora lady Ashton omeniti vedno, kadar bo imela za to priložnost. Prepričan sem, da moramo ponovno oceniti naš dialog o človekovih pravicah bolj na splošno.

  Heidi Hautala , predlagateljica. – Gospod predsednik, ni naključje, da se povečanje represivnih ukrepov proti kitajskim novinarjem, disidentom, zagovornikom človekovih pravic in odvetnikom dogaja v času po nemirih v severnoafriških revolucijah ali med njimi. Besedo „jasmin“ so na kitajskem internetu pred kratkim prepovedali.

Današnja novica, ki jo je poudaril gospod Preda, je zelo značilna, kajti zdaj vidimo, kako diktatorji kopirajo drug od drugega in primerjajo novice. Vidimo, da so bile metode, ki jih je Rusija uporabila proti Hodorkovskemu in Lebedjevu, uporabljene v Venezueli in Kazahstanu proti poslovnežem, ki so prišli preblizu političnemu vplivu in so želeli ustanoviti opozicijske stranke. Vsi so kaznovani za gospodarska kazniva dejanja. Kaznovanje gospodarskih kaznivih dejanj je ime, ki so ga nadeli politični represiji. Moramo se zavedati, da se to ni zgodilo veliko pred Kitajsko, to je prelomnica brez dobre napovedi.

Pomembno je, da poslanci Evropskega parlamenta omenijo imena preganjanih aktivistov, kadar potujejo na Kitajsko in kadar se srečajo s kitajskimi sogovorniki in da vztrajajo pri obisku v zaporu. Vemo, da številni od tistih, ki jih preganjajo, trpijo zaradi strašnega mučenja v kitajskih zaporih, ki jih včasih imenujemo „črne ječe“, ker so na povsem neugotovljenih mestih.

To je opomin vsem delegacijam Evropskega parlamenta, da so upravičene in dolžne izvajati svojo dolžnost v zvezi s človekovimi pravicami, kadar obiščejo te države. Pozivamo k takojšnji izpustitvi Ai Weiweija.

  Ana Gomes, predlagateljica. – (PT) Izginotje Ai Weiweija je treba razumeti v okviru vedno bolj obupane politične represije, ki jo izvajajo kitajske oblasti. Vse to se dogaja zaradi njihovega strahu, da bo revolucionarni duh arabskega sveta okužil kitajsko družbo. Vendar lahko EU prinese spremembe. Kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo kitajske oblasti, morajo biti stalnica v njenem dialogu s Kitajsko in ta dialog mora biti premišljen, da bo zagotovil konkretne rezultate, zlasti pregled sodnih odločb, ki so spravile v ječo zagovornike človekovih pravic.

Pogajanja o novem okvirnem sporazumu ne morejo pustiti ob strani vprašanja človekovih pravic in vsega podrediti komercialnim interesom. Pri tem, ko EU zasleduje svoje gospodarske interese, ima odgovornost, da podpira aktiviste, kot so Ai Weiwei, Liu Xiaobo in Hu Jun, ki so se pogumno bojevali za nujno politično reformo na Kitajskem proti zatiranju in za človekove pravice ter temeljne svoboščine. Kitajska ima kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov posebne obveznosti glede človekovih pravic iz Ustanovne listine ZN in mora odgovarjati zanje ne le svojim državljanom, ampak tudi preostalemu svetu.

  Sari Essayah, v imenu skupine PPE. – (FI) Gospod predsednik, zelo sem zadovoljna, da smo bili mi v Evropskem parlamentu sposobni tako hitro dodati sedanje kršitve človekovih pravic na seznam nujnih peticij.

Kot vemo, primer Ai Weiweija dejansko ni huda kršitev človekovih pravic, ki jih kitajska komunistična stranka nenehno povzroča, ampak je, kot je že prej tu omenila gospa Hautala, demokratično gibanje na Kitajskem dobilo novo spodbudo z vstajami v severni Afriki.

V zadnjih nekaj tednih so uradniki poostrili nadzor nad kritiki vlade in številni disidenti, aktivisti in odvetniki za človekove pravice so bili bodisi poslani v hišni pripor ali sprejeti v policijsko varstvo. Kot pravi Amnesty International, je prijetje Ai Weiweija zaskrbljujoč razvoj dogodkov v naraščajočem pojavljanju povračilnih ukrepov kitajskih oblasti proti disidentom. Ne sme se dovoliti, da bi gospodarski interesi zameglili vprašanje človekovih pravic in preprečili poziv po takojšnji izpustitvi zapornikov vesti.

  Rosario Crocetta, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, utemeljitev Pekinga za prijetje umetnika Ai Weiweija zaradi gospodarskih kaznivih dejanj ni prepričljiva in prav tako ne potreba po tem, da se s svobodnim disidentskim umetnikom ravna tako neprizanesljivo. Ni prepričljivo, ker je njegovo prijetje eno od stotin prijetij nasprotnikov in del sistematičnega zatiranja vseh znakov disidentstva.

V času, ko so v arabskem svetu izbruhnile vstaje, se spet spominjamo podob krutega nasilja na Trgu nebeškega miru proti mladim Kitajcem, ki so tako kot današnji jasminovi revolucionarji zahtevali svobodo in demokracijo.

Kitajska se je odprla zahodu gospodarsko, vendar proizvodnje ni povezala s spoštovanjem okolja in varnosti pri delu ter ni sposobna v nobeni obliki sprejeti demokracije in pluralizma. To z naše strani ni vmešavanje v kitajske notranje zadeve, kot meni Peking, ampak poziv moških in žensk, gibanj in strank, ki imajo namen zgraditi svet brez nestrpnosti na vseh celinah.

Pekinška vlada bi morala gledati, kaj se dogaja na svetu, in dojeti, da bodo Kitajsko, če se ne bo spremenila, spremenili zgodovinski dogodki in kitajski državljani.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, poročila o zaskrbljujočem položaju človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski postajajo vse pogostejša. V Parlamentu imamo to vprašanje na dnevnem redu že skoraj za vsako zasedanje. Kakor po navadi v ciklih represij je nedavna zajezitev trajala kar nekaj časa, kar morda kaže na boj moči med reformatorji in zagovorniki trde roke v komunistični stranki.

Kitajska vlada je otežila dostop do tujih spletnih strani, blokirala šifrirno programsko opremo, ki se uporablja za skoke čez, pogovorno rečeno, „veliki kitajski požarni zid“, ki ovira dostop do Googlove pošte, in povečala število prijetij, med katerimi je tudi prijetje mednarodno priznanega umetnika in kritika režima, Ai Weiweija. Potrebno je odločno ukrepanje. Zato pozivam visoko predstavnico, baronico Ashton, naj da Pekingu demaršo. Ai Weiweija je treba izpustiti zdaj.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, Ai Weiwei je bil – in to je zelo žalostna resnica – eden od zadnjih preostalih pogumnih kritikov kitajskega vodstva. Njegovo prijetje nedvomno ni bilo zgolj vrhunec celotnega vala prijetij kritikov, temveč tudi sporočilo preostalim, da tudi mednarodna slava ne more zagotoviti varstva pred pristankom v zaporu ali celo pred popolnim izginotjem. Hkrati so naše pritožbe v dialogu o človekovih pravicah, ki ga Evropska unija vodi s kitajskimi predstavniki na vseh ravneh, redno preslišane – s prijateljskim nasmehom, vendar kljub temu prezrte in zavržene.

Nam se pojavlja vprašanje, kakšno strategijo lahko uporabimo v odgovor na to. Prepričana sem, da se moramo v naši kitajski delegaciji odzvati in pri svojem naslednjem obisku na Kitajskem zelo jasno pokazati, da želimo obiskati tudi te kritike, da jih želimo videti – kajti drugače nima več smisla, da nadaljujemo dialog o človekovih pravicah. Nobene želje nimamo še naprej govoriti, če je to bob ob steno.

  Paul Murphy, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, obsojam prijetje Ai Weiweija in pozivam k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegovo pridržanje je najhujše zatrtje na Kitajskem v več desetletjih. Od leta 2008 je kitajski proračun za notranjo varnost, prav neverjetno, rasel hitreje kot vojaški proračun. Zdaj je dosegel že neverjetnih 95 milijard USD. S tem se plačuje mogočen aparat državne represije, vključno z več kot 40 tisoč policistov, katerih edino delo je nadzorovanje nasprotovanja v internetu.

Ta represija se povečuje, ker se režim boji širjenja revolucije z Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Režim se upravičeno boji. Revolucije tam dokazujejo, da so delavski razred in reveži potem, ko se dvignejo, močnejši kakor najbrutalnejše represivne metode in najrepresivnejši režimi.

Potreben je množični boj, še posebno ustanovitev neodvisnih, demokratičnih množičnih organizacij delavskega razreda. Boj proti diktatorstvu se mora povezati z bojem za resnično socialistično spremembo na Kitajskem, da bi ogromno bogastvo in viri na Kitajskem lahko prišli v demokratično javno last, gospodarstvo pa bi po demokratičnih načrtih dvignilo življenjski standard navadnih ljudi.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, kot umetnik je Ai Weiwei dal obraze otroškim žrtvam v sečuanskem potresu. Kot zagovornik državljanskih pravic je dal obraz Listini 08. Zdaj daje obraz tistim ljudem, ki so izginili v ječah in zaporih po Kitajski – tisoči od njih anonimno. Na stotine jih poznamo in tukaj v tem parlamentu moramo dati besedo tistim ljudem, ki zagovarjajo človekove pravice, vendar so bili začasno utišani.

Zato povsem jasno povem, da so te razprave in dialog o človekovih pravicah seveda potrebni. Razumem tiste, ki pravijo, da nimajo nobene želje govoriti v prazno. A če nehamo govoriti v prazno, potem bodo diktatorji dobili, kar so želeli.

Nekoč je bil veliki reformator Zhou Enlai. Zhou Enlai ni bil demokrat, vendar je bil kitajski patriot in je odprl državo. Kar zdaj potrebujemo, je demokratični Zhou Enlai, ki bi poskrbel za demokratično odpiranje države. Če državi ne bo uspelo izpeljati demokratičnih reform, bo končala v enaki krizi, kot jo je doživela v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

V interesu Kitajske je, da pomaga pri doseganju preboja človekovih pravic in zato moramo podpreti tudi te pobude.

  Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, umetnik Ai Weiwei, ki je dosegel mednarodno priznanje, je nekdo, ki je obogatil kitajsko kulturo in umetnost. Namesto, da bi ga Kitajska nagradila in obravnavala s spoštovanjem, ga je vrgla v ječo.

Človekove pravice niso samo evropski koncept. So splošno načelo, ki je temelj človekovega dostojanstva. Predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje Evropske unije in Delegacija EU na Kitajskem morata poudariti primer Ai Weiweija kitajskim oblastem na najvišji diplomatski ravni.

Dialogu o človekovih pravicah s Kitajsko pa se preprosto ne sme dovoliti, da bi ostal na ravni diplomatskih govorov. Glede na vnovične kršitve človekovih pravic in zgrešen položaj človekovih pravic mora Evropska unija sprejeti sklepe in znova razmisliti o svojih povezavah s Kitajsko. Dialog o človekovih pravicah preprosto ne morejo biti prazne besede. Treba je sprejeti pozitivne ukrepe in potrebna sta nadaljevanje in dvosmerna razprava.

Poleg tega sta kultura in umetnost vir, ki bogati družbo in jo vodi naprej tukaj na zahodu, pa tudi na vzhodu, na jugu in tudi na severu.

  Seán Kelly (PPE). – Kitajska je uganka. Po eni strani se je posodobila in prevzela številne zahodne prakse, kot smo videli na olimpijskih igrah, ki sem jih imel čast obiskati in so bile res zelo uspešne. A čeprav se je v nekaterih pogledih približala zahodu, je v drugih zastarela, zlasti glede temeljnih pravic, še posebno svobode izražanja mnenja. Primer Ai Weiweija je odličen. Gre za svetovno priznanega umetnika, ki je bil 3. aprila prijet brez očitnega vzroka. Nihče ni o njem od tedaj veliko slišal in seveda je to v celoti in skrajno nesprejemljivo. Danes tu pozivamo po njegovi vrnitvi k ženi, prijateljem in pomočnikom. Kajti eno je gotovo – in Kitajci naj to upoštevajo – Ai Weiweija se bodo spominjali in bo imel ugled še dolgo potem, ko bodo tisti, ki so odgovorni za njegovo prijetje, pozabljeni.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, mislim, da je to, kar delajo tu Kitajci, namerna politična provokacija ali, povedano drugače, politični preskus. Namenjeno je preskusu moči, odločnosti in verodostojnosti demokratičnih držav. To je napad na človekove pravice. Res je, da mora biti dialog, a prav zaradi tega moramo pojasniti Ljudski republiki Kitajski, da mora nadaljnje gospodarsko sodelovanje iti z roko v roki z nadaljnjo demokratizacijo njihove države. Zato zahtevamo izpustitev Ai Weiweija.

Mimogrede, vedno kadar se želijo diktatorji izogniti temu, da bi bili obtoženi političnega sojenja, igrajo na karto izogibanja davkom ali gospodarskih kaznivih dejanj. Tako je bilo v nekdanji NDR, tako je v Rusiji in, na žalost, je tako tudi v Ljudski republiki Kitajski. Zato odločno podpiram to resolucijo.

  Gesine Meissner (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, najprej želim povedati, da se strinjam z gospodom Verhofstadtom. Res je sramota, da so te razprave o človekovih pravicah, ki so resnično zelo pomembne za nas Evropejce, ki verjamemo v vrednote, vedno ob četrtkih popoldne, ko večina ljudi že odide. Rada bi, da se to še enkrat zabeleži. To je nekaj, kar moramo spremeniti.

Prav zdaj se pogovarjamo o Kitajski in smo, kot je bilo že povedano, več ali manj nemočni. Gospa Lichtenberger je govorila o bobu ob steno. Gospod Posselt, mimogrede, ne verjamem, da je res v interesu Kitajske – kot ste dejali – pomagati pri doseganju preboja človekovih pravic. Očitno to ni v interesu kitajske vlade, čeprav nedvomno je v interesu Kitajcev.

Danes govorimo o številnih ljudeh. Omenjena sta bila že Ai Weiwei in Liu Xiaobo. V preteklosti smo pogosto razpravljali, kako bi dosegli preboj človekovih pravic. Ne gre le za navodilo baronici Ashton, naj ob vsaki priložnosti govori proti zlorabam človekovih pravic na Kitajskem. Vsi naši zunanji ministri in predstavniki morajo to početi in mi moramo držati skupaj. Mislim, da je to edini način, da imamo lahko dejansko nekaj malega vpliva na Kitajsko. Drugače nas bo Kitajska kot močna gospodarska sila izigrala enega za drugim in ne bomo dosegli popolnoma ničesar. To bi bilo zelo slabo, zlasti za te ljudi.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, pridržanje uglednega kitajskega umetnika Ai Weiweija na pekinškem letališču 3. aprila, ko je poskušal odpotovati v Hong Kong, je upravičeno pritegnilo mednarodno zanimanje. Delegacija Evropske unije na Kitajskem in javna izjava sta takoj obsodila povečano uporabo samovoljnega pridržanja zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in aktivistov na Kitajskem in poudarila zaskrbljenost EU v zvezi z Ai Weiweijem.

Zdaj nimamo nobenih informacij v zvezi s tem, kje je gospod Ai in danes bi rad poudaril stališče EU glede samovoljnega pridržanja in izginotja, da to predstavlja grobo kršitev človekovih pravic in ni sprejemljivo v nobenih okoliščinah. Pozivamo po takojšnji izpustitvi Ai Weiweija.

Poleg tega, kot je pojasnila resolucija pred tem parlamentom, je pridržanje Ai Weiweja samo eden od številnih primerov samovoljnega pridržanja in izginotij na Kitajskem. Za več uglednih kitajskih odvetnikov, ki so bili pogosto branilci v primerih s področja človekovih pravic, se poroča, da jih je od februarja prijela policija in jih od tedaj ni bilo videti.

Zaskrbljenost glede tega, kako ravnajo z njimi se je samo še povečala ob sedanjem izginotju odvetnika Gao Zhishenga, ki je razen tega, da se je na kratko pojavil aprila 2010, zdaj pogrešan že več kot dve leti. Visoka predstavnica je zaskrbljena nad poročili, ki temeljijo na pogovorih z gospodom Gaojem aprila 2010, da je bil v začetnem obdobju, ko je bil pogrešan, pridržan v osami na različnih nepooblaščenih krajih za pridržanje in podvržen neustreznemu ravnanju.

Poleg tega obstajajo poročila, da je bilo v preteklih tednih precejšnje število blogerjev in političnih aktivistov bodisi obtoženih kaznivih dejanj, kot je spodkopavanje državne oblasti, bodisi pridržanih brez obtožbe.

Temu parlamentu lahko zagotovim, da podpredsednica/visoka predstavnica, Catherine Ashton zelo pozorno sledi dogodkom in bo v najbližji prihodnosti sprožila ta vprašanja pri kitajskih oblasteh ter da bo tudi EU naznanila svojo zaskrbljenost kitajskim oblastem na naslednjem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, za katerega so datumi predlagani v maju. Dovolite mi, da podprem izjavo gospe Meissner, da je to, kar je resnično potrebno, enoglasno, enotno sporočilo, ki ne prihaja samo iz institucij EU, temveč iz vseh držav članic EU.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Kmalu bo na vrsti glasovanje.

(1) Glej zapisnik.