Predsednik. Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o prepovedi volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu v Nepalu(1).
Jaroslav Paška, predlagatelj. – (SK) Gospod predsednik, mislim, da smo vsi z odobravanjem in občudovanjem spremljali prizadevanja tibetanskega ljudstva, da bi dobilo pravico do vodenja lastne države. Glavna prizadevanja vlade v izgnanstvu ali dalajlame, duhovnega voditelja Tibetancev, da najde razumno rešitev v pogajanjih s kitajsko vladajočo oblastjo, niso bila uspešna. Kitajci očitno ne štejejo Tibetancev za partnerje v skupni državi, ampak za oviro, ki jim preprečuje, da bi v celoti prevzeli zasedeno ozemlje.
Položaj nepalske vlade je torej zapleten. Po eni strani mora izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti in zajamčiti tibetanski skupnosti splošne pravice, po drugi strani pa ne more biti brezbrižna do mnenja svoje ogromne sosede. Stališče nepalske vlade do volitev tibetanske vlade v izgnanstvu nam jasno pove, kdo je resnični globalni akter v tej regiji. Za nepalsko oblast je to Kitajska.
Evropejci lahko delamo simbolične poteze in izražamo pomisleke glede neodločne nepalske vlade. A če želimo doseči resnično spremembo položaja tibetanskega ljudstva, mora biti naša partnerica v dialogu kitajska vlada, ki je politična voditeljica v regiji in vpliva na pravila regionalne politike. Seveda lahko damo izjavo nepalski vladi, a to ne bo rešilo problema.
Charles Tannock, predlagatelj. – Gospod predsednik, od odprave nepalske monarhije in izvolitve maoistične vlade v Katmanduju sta se Nepal in Kitajska nedvomno veliko bolj zbližala. Ni torej presenečenje, da so nepalske oblasti preprečile tibetanskim beguncem, ki živijo v Nepalu, da bi volili predsednika vlade in parlament v izgnanstvu.
Lansko leto oktobra je podoben volilni načrt dejansko preprečila nepalska policija, nedvomno v odziv na pritisk iz Pekinga. Dejstvo, da se je Kitajska poskušala vmešavati v neuradne volitve, ki so potekale v drugi suvereni sosednji državi, kaže na nespoštovanje demokracije in paranojo njenih voditeljev pred Tibetom.
Očitno je za Kitajsko nepomembno, da je dalajlama, tibetanski duhovni voditelj vedno znova poudarjal, da si prizadeva za čim večjo avtonomijo in ne za neodvisnost Tibeta. Upam, da bo visoka predstavnica – ki je danes ni tukaj – sprožila to vprašanje s Kitajsko pa tudi z Nepalom, ki svojo lastno nastajajočo demokracijo delno vzdržuje z davkoplačevalskim denarjem EU v obliki finančne pomoči.
Tudi jaz bi želel izkoristiti to priložnost, da čestitam Tibetancem za pogum, odločnost in miroljuben odpor, kajti njihov zgled je navdih za vse nas. Nepal je resnično v kočljivem položaju, geopolitično in geografsko, vendar bi bilo bolje, če bi iskal navdih pri svoji demokratični južni sosedi Indiji in ne pri represivnem diktatorstvu na svojem severu, namreč v LRK. Demokracija bo, upam, nekega dne norma po vsej Aziji.
Predsednik. – Gospod Tannock, uporabili ste samo eno minuto in pol. Naslednjič vam bom dal dodatne pol minute!
Eva Lichtenberger, predlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, očitno ni dovolj, da se zatiranje tibetanske kulture znotraj Kitajske od olimpijskih iger leta 2008 vse bolj povečuje. Od takrat so se stvari dejansko samo še poslabšale. Niti enega koraka naprej ni bilo. Zdaj se pritisk izvaja tudi v tujini, da bi se Tibetancem čim bolj otežilo ali povsem onemogočilo celo to, da bi uveljavili svojo pravico in izvolili parlament v izgnanstvu. Že nekaj let vidimo, kako grozovit pritisk se izvaja v Nepalu – ne glede na to, ali se nanaša na sprejetje beguncev ali na zadeve, kot so volilne pravice za Tibetance. Vendar moramo biti zadovoljni, da so take stvari zajamčene. Evropska unija bi se morala iz tega kaj naučiti.
Kitajsko vodstvo izvaja pritisk na svojo sestrsko stranko, celo na Nepal kot celoto, da bi bili sprejeti ukrepi proti Tibetancem – in Nepal se je vdal. Na to moramo osredotočiti svoja prizadevanja in to vključuje umik vsake pomoči.
Kristiina Ojuland, predlagateljica. – Gospod predsednik, v zvezi s spremembami ALDE k tej resoluciji bi rada podala tri točke.
Prvič, utemeljitev za spremembe temelji na vzročni naravi zasedbe Tibeta s strani Ljudske republike Kitajske za preprečitev tibetanskih volitev v Nepalu. Čeprav resolucija obravnava vprašanje prepovedi volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu v Nepalu, se to ne da iztrgati iz širšega konteksta položaja Tibeta.
Drugič, če ne bi bilo sklicevanja na kitajsko zasedbo Tibeta, ki je za Peking pravi vzrok in razlog, da pritiska na nepalsko vlado, bi bilo tako, kot če bi govorili o prvi svetovni vojni, ne da bi omenili atentat na Franca Ferdinanda.
Nazadnje, poziv po smiselni avtonomiji za Tibet je edini konstruktivni predlog, ki ga lahko poda Evropski parlament, da se izogne ponovnemu pojavu prepovedi tibetanskih volitev v Nepalu. Pozivam kolege, da ga podprejo.
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, predlagateljica. – (PL) Gospod predsednik, država, iz katere prihajam, ima bogate izkušnje z vladami v izgnanstvu. Med letoma 1939 in 1990 je skupno 15 poljskih predsednikov vlad in šest predsednikov države vladalo iz političnega izgnanstva. Poljaki niso obupali nad demokracijo in nazadnje se je lahko rdeča barva solidarnosti združila z belo barvo glasovnice in leta 1989 dala rojstvo novi, demokratični državi.
Danes ima tudi Zvezna demokratična republika Nepal možnost za nov začetek zaradi ustave, ki je začela veljati 28. maja. Škoda bi bilo, če bi Nepal pokvaril to praznovanje z nadaljnjim omejevanjem pravic tibetanski manjšini in bi zato dobil rdeči karton od mednarodne skupnosti. Menim, da je preprečevanje Tibetancem v Nepalu na nedavnih volitvah predsednika vlade v izgnanstvu nesprejemljiva kršitev temeljnih državljanskih pravic. Evropska unija bi morala uporabiti vsa diplomatska in finančna sredstva, da bi dolgoročno nevtralizirala pritisk Kitajske na Nepal in zagotovila, da bi imeli Tibetanci pravico voliti, se združevati in pokazati svoja stališča.
Prav tako kot na Poljskem, kjer ni bilo mogoče preprečiti dela 21 predstavnikov vlade, ki so bili v izgnanstvu, sem prepričana, da tudi dalajlamovi nasledniki ne bodo ustavili svojih dejavnosti. Nepal in Kitajska bi morala to upoštevati.
Thomas Mann, predlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, dne 20. marca je okrog 80 tisoč Tibetancev v izgnanstvu po svetu sodelovalo v neposrednih volitvah novega predsednika vlade in članov vlade. Poslanci Evropskega parlamenta, vključno s poslanci Evropskega parlamenta tibetanske medskupine, so se volitev udeležili kot opazovalci. Moje izkušnje v Švici so bile enake kot izkušnje mojih kolegov poslancev v drugih državah. Volitve so bile izvedene pošteno, v tajnosti in povsem v skladu z demokratičnimi pravili. Edina izjema je bil Nepal, kjer so varnostne sile – pod pritiskom kitajske vlade – več tisoč Tibetancem preprečile, da bi se udeležili volitev. S tem početjem so nadaljevali lansko leto namerno sprejete ukrepe, ko so zaplenili volilne skrinjice, volišča pa zaprli. Pa vendar Nepal ni vazalska država.
Vlada v Katmanduju mora dokazati, da se lahko osvobodi kitajskega vpliva. Temeljne pravice vključujejo svobodo govora, svobodo zbiranja in nenazadnje volilno svobodo. Komisar, Evropska služba za zunanje delovanje mora odločno vztrajati, da se ohranijo te človekove pravice.
Elena Băsescu, v imenu skupine PPE. – (RO) Gospod predsednik, prepoved, ki so jo uvedle nepalske oblasti za organiziranje volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu poraja vprašanje o položaju človekovih pravic v tej državi. Rada bi poudarila, da so člani tibetanske skupnosti organizirali ta proces s ciljem, da bi bile njihove institucije demokratične. Takšno pobudo je treba olajšati, kjer koli se pojavi. Zdaj je čas, da Nepal pokaže, da njegova demokracija deluje doma in mednarodno, zlasti tako, da se lahko glasovi, oddani do 15. aprila, pošljejo osrednji volilni komisiji, da jih bo potrdila.
Pozivam nepalsko vlado, naj izkoristi to priložnost, da popravi razmere na področju temeljnih pravic v tej državi. Ta vidik je bistven za zagotavljanje učinkovite sosedske politike.
Kriton Arsenis, v imenu skupine S&D. – (EL) Gospod predsednik, komisar, bojevati se moramo za demokratične pravice povsod, ne samo v naši soseščini, ne samo v severni Afriki. Imeti moramo standard evropske politike do nedemokratično izvoljenih vlad, do vlad, ki ne spoštujejo demokratičnih pravic.
Gospod Verhofstadt je rekel, da smo do neke mere hinavci. To je res, zato ker pogosto ne uvrstimo nobenih načel nad trgovino. Tipičen primer je sporazum Mercosur, v katerem smo zaradi odpiranja trgovine z veseljem žrtvovali 11 % Amazonke in milijone evropskih kmetov.
Komisar, za vse to je kriva Komisija. Komisar za trgovino je pogosto ravnodušen do drugih evropskih politik. A če nadaljujemo tako, bomo še naprej hinavci. Nepal mora spoštovati demokratične pravice beguncev iz Tibeta in Evropska unija mora uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, in sprožiti to vprašanje v vseh okvirih, ne le v zvezi s človekovimi pravicami. To ni samo stvar baronice Ashton, je tudi zadeva gospoda De Guchta in celotne Komisije.
Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes je Nepal, ki so ga dolga leta ustrahovale kitajske oblasti, tisti, ki odreka Tibetancem temeljno politično pravico, pravico voliti. Če je kaj zanesljivo, je to, da je Peking našel novega zaveznika v nadlegovanju Tibetanskega ljudstva in ta novi zaveznik je Nepal. V resnici vse to daleč presega volitve, kajti nepalska vlada zdaj pod pritiskom kitajskih oblasti že več let uvaja vedno več omejitev glede svobode izražanja za Tibetance, ki živijo v izgnanstvu na njeni zemlji.
Lanskega junija je Katmandu predal tibetanske begunce kitajskim oblastem. Preventivna prijetja in prepoved demonstracij, zbiranja in celo gibanja so postali za Tibetance, ki živijo v Nepalu, splošen pojav.
Naš parlament zato ne sme biti več hinavski, biti mora ogorčen in odločno obsoditi tudi ta represivna dejanja v Nepalu in na splošno številne – preštevilne – kršitve človekovih pravic in pakta o državljanskih in političnih pravicah. Poleg tega pozivamo Nepal, naj ustavi to nadlegovanje in slabo ravnanje s političnimi begunci in preprosto spoštuje njihove pravice. Ko obravnavamo zgodovino Nepala kot države gostiteljice – kar je vedno bila za Tibetance do nedavnega – je navsezadnje zelo žalostno videti, kaj ta vlada povzroča političnim beguncem.
Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, menim, da je preprosto nezaslišano, da Tibetanci, ki živijo v Katmanduju, niso dobili dovoljenja za glasovanje na volitvah zaradi pritiska iz Kitajske. Pritisk, ki ga izvaja Kitajska nad Nepalom in s tem preprečuje beguncem, da bi uživali minimalno raven pravic po mednarodni zakonodaji, je nekaj, kar moramo mi, kot Evropska unija, obsoditi. Izraziti moramo zaskrbljenost tudi nad dejstvom, da Kitajci preprečujejo drugi državi, da bi ljudem priskrbela humanitarno pomoč.
Pomembno je, da visoka predstavnica s pomočjo delegacije EU v Katmanduju pozorno spremlja razmere. To zdaj že dolgo zahtevamo. Ob upoštevanju sedanjega položaja ne moremo več čakati. Pritisk iz Kitajske je nekaj, proti čemur moramo storiti vse, kar lahko, da mu nasprotujemo, in če tega ne bomo storili takoj zdaj, ko poskušamo uvesti ta dialog s Kitajsko, se bojim, da ne bomo nikoli.
Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, mislim, da je dovolj slabo, da Tibetanci nimajo pravice do samoodločbe v deželi, kjer so se rodili, ampak se nanje izvaja še pritisk, ki jim odreka najosnovnejše demokratične pravice zunaj njihove države, ker so številni od njih stežka izbrali izgnanstvo ali pa so bili vanj prisiljeni. Eden od argumentov, ki so ga vedno uporabljali tisti, ki so bili kritični do odpora Tibetancev, je, da ima ta odpor, osredotočen na lik dalajlame, veliko nedemokratičnih vidikov. Zdaj, ko je tibetanski odpor v procesu demokratizacije, je skrajno nerodno, da je Nepal, država, kjer živi toliko Tibetancev, preprečila, da bi se na normalen način izvedle demokratične volitve. Vendar bi vas prosil, da upoštevate eno: pogosto so naše vlade tiste, ki prve popustijo pritisku kitajske vlade zato, da se ustvari resnica, ki je v skladu s sanjami in željami kitajskih voditeljev. Moramo razumeti, da je vlada v Nepalu verjetno želela storiti enako. Zato, če hočemo pritisniti na nepalsko vlado, naj ravna drugače, moramo začeti pritiskati tudi na naše vlade, da bodo v svojih pogovorih s kitajskimi oblastmi pokazale, da imajo hrbtenico.
Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Gospod predsednik, nepalske oblasti so pod pritiskom kitajske vlade preprečile približno 20 tisoč Tibetancem v Nepalu, da bi glasovali na volitvah za predsednika tibetanske vlade v izgnanstvu. Pravica glasovati, kakor tudi pravica do svobodnih volitev in miroljubnih demonstracij so temeljne pravice vsakega posameznika in skupnosti. Več kot je ovir, ki preprečujejo ljudem, da bi izvajali te pravice, večja je njihova odločenost, da jih bodo izvedli. Trdno verjamem, da imajo tudi Tibetanci v Nepalu veliko željo, da izvolijo svojega vodjo vlade v izgnanstvu. Prizadevanja nepalskih in kitajskih oblasti, da bi jim vladale z ustrahovanjem, so imele resnično prav nasproten rezultat.
Pozivam visoko predstavnico Evropske unije, naj jasno izrazi te zahteve in ukrepe Evropskega parlamenta, ko bo imela dialog z nepalskimi in kitajskimi oblastmi.
Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospod predsednik, Kitajska je povečala pritisk na tibetansko vlado v izgnanstvu. Več kot 10 tisoč Tibetancem v Nepalu ni dovolila, da bi glasovali za predsednika vlade in poslance parlamenta vlade v izgnanstvu. Glavne nepalske stranke pod kitajskim pritiskom podpirajo tako imenovano politiko enovite Kitajske in menijo, da je Tibet neločljivi del Kitajske. Zato so tibetanski begunci v Nepalu ves čas pod strogim nadzorom.
Čeprav se ta resolucija ukvarja s prepovedjo volitev, je v ozadju kitajska zasedba Tibeta. Kitajska oblast in pritisk, ki ga izvaja, ves čas narašča hkrati z naraščanjem njenega gospodarskega vpliva.
To tako kakor prejšnja resolucija o Ai Weiweiju kaže, kako žalostna je politika, ki jo zasleduje kitajska komunistična stranka. Kot je dejal komisar, Evropa mora biti v svoji politiki do Kitajske soglasna.
Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, nisem nameraval govoriti o tem, a ker bo dalajlama naslednji četrtek obiskal mojo državo in bo govoril v mojem volilnem okrožju na univerzi v Limericku, sem prepričan, da bo imel veliko povedati o tem in drugih vprašanjih. Očitno je, da je obnašanje nepalskega notranjega ministrstva z zaplembo volilnih skrinjic povsem nesprejemljivo. To, kar se je zgodilo v Katmanduju – mestu, slavnem iz pesmi in zgodb –, da se ni smelo prešteti 10 tisoč glasov, je zato še bolj žalostno.
Vse, kar lahko upamo, je, da bomo lahko mi v Evropski uniji s soglasno izraženo besedo vnesli nekaj pritiska, ki ga bodo morali prenašali ne le v Nepalu, ampak tudi njihovi gospodarji, Kitajci, in da bodo poskušali biti nekoliko bolj razumevajoči, zlasti glede Tibeta in dalajlame.
Nazadnje bi rad rekel, da bo na Irskem tako dobrodošel kakor angleška kraljica in predsednik Obama, ki prav tako prihajata.
Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, pravica do udeležbe na demokratičnih volitvah je splošna temeljna pravica. Volitve, ki so zdaj na poti, so pomembne za ohranitev tibetanske istovetnosti in kulture. Tibetanci volijo novega duhovnega vodjo, ker sedanji dalajlama odstopa.
Leta 2009 smo se dogovorili, da bo EU podpirala demokracijo in participativno upravljanje v svojih zunanjih odnosih. Moramo biti dosledni in stati za to svojo politiko.
Očitno je Nepal (pod pritiskom) na strani Kitajske. Nepal je treba opomniti, da ima mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic glede varovanja demokratičnih pravic Tibetancev in da ne sme preprečevati nadaljevanja svobodnih volitev.
Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, kot veste, približno 20 tisoč Tibetancev živi v Nepalu, večina še iz starih časov. Uživali so svobodo gospodarske dejavnosti, pravico do bivanja v Nepalu in do nedavnega tudi nekaj političnega prostora za medsebojno razpravo o prihodnosti Tibeta.
Nedavne volitve 20. marca so bile pomemben dogodek za skupnost zunaj Tibeta in pomenijo znaten korak naprej v dolgem procesu reforme, ki jo je predvidel dalajlama.
Ob tem z zaskrbljenostjo opažamo, da nepalske oblasti zaostrujejo nadzor nad političnimi dejavnostmi Tibetancev v Nepalu. Dne 20. marca so oblasti več kot 10 tisoč Nepalcem učinkovito preprečile, da bi glasovali. Ni bilo prvič, da se je to zgodilo. V prejšnjem krogu glasovanja v Nepalu 3. oktobra lani so nepalske oblasti zatrle volitve tako, da so zasegle volilne skrinjice in zaprle volišča v tibetanski skupnosti.
Evropska unija je prek svoje delegacije v Katmanduju in ambasad držav članic EU spremljala ta razvoj v tesnem stiku s tibetansko skupnostjo in vlado. EU zavzema stališče, da je treba tibetanskim beguncem dovoliti izvajanje pravice do svobodnega združevanja v skladu z mednarodnimi standardi za človekove pravice. To je treba storiti na način, ki bo omogočil gladko izvedbo teh pravic.
Treba je ohranjati dostop do nepalskega ozemlja in spoštovati prijateljski sporazum med nepalsko vlado in visokim komisarjem ZN za begunce. Nove tibetanske prišleke, ki jih primejo nepalske oblasti na poti v Katmandu, je treba takoj in brez ovir prenesti v skrb visokega komisarja ZN za begunce. Tibetanci, ki jim je status beguncev priznala nepalska vlada pred letom 1990, bi morali dobiti ustrezno nepalsko registracijo.
Rad bi zagotovil temu parlamentu, da bo EU še naprej sprožala to vprašanje pri oblasteh in nadaljevala spremljanje in poročanje o prihodnjem razvoju.
Predsednik. – Razprava je končana.
Kmalu bo na vrsti glasovanje.
Pisne izjave (člen 149)
Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Tibetanski dalajlama se je odločil, da se umakne iz političnega življenja in nadaljuje kot duhovni voditelj svojega ljudstva. On je seveda eden najbolj znanih voditeljev in ljudje po vsem svetu črpajo moč in tolažbo iz njegovih zamisli o dobroti, razumevanja in pacifizma.
Njegova duhovna vloga bo ostala, politične dolžnosti pa bodo zdaj prenesene na predsednika tibetanske vlade v izgnanstvu. To seveda ne bo šlo brez težav. Zaradi naraščajočega pritiska kitajske vlade približno 20 tisoč Tibetancev, ki živijo v Nepalu, ni smelo glasovati. Nepalska vlada je dejala, da so demonstracije Tibetancev usmerjene proti politiki „enovite Kitajske“ in potrdila, da ne bo dovolila „protipekinških dejavnosti“ na svojih tleh. Zato je uvedla prepoved glasovanja za tibetanske skupine.
To ni nobeno presenečenje, ker so nepalske oblasti vedno znova kršile svobodo izražanja in človekove pravice Tibetancev v izgnanstvu in to kljub temu, da je Nepal podpisal mednarodne sporazume ZN o človekovih pravicah v zvezi z državljanskimi in političnimi pravicami.
Evropska služba za zunanje delovanje bi morala prek svoje delegacije v Katmanduju pozorno spremljati politične razmere v Nepalu in zlasti ravnanje s tibetanskimi begunci ter zagotoviti, da se spoštujejo njihove pravice. Upoštevanje demokratičnih načel je pomembno za ohranitev in okrepitev tibetanske istovetnosti znotraj in zunaj Tibeta.
Tadeusz Zwiefka (PPE), v pisni obliki. – (PL) Ves svet se dobro zaveda, kako zapletene so razmere tibetanskega ljudstva, ki že desetletja zahteva (ne več toliko neodvisnost kakor vsaj) spoštovanje kitajske vlade do temeljnih pravic avtonomije. Narod s tako bogato in edinstveno kulturo živi v stalni grožnji mogočne sosede. Zdaj, ko se je dalajlama umaknil iz političnega vodstva v prid nove generacije demokratičnih voditeljev, so Tibetanci dobili priložnost, da okrepijo demokratične tradicije kljub dejstvu, da je tibetanska vlada še vedno prisiljena delovati v izgnanstvu. Vendar so bili tisoči Tibetancev, ki živijo v Nepalu, prikrajšani za to pravico. Pritisk iz Kitajske je, kot kaže, zelo učinkovit in to, kar so bile doslej miroljubne demonstracije v obrambo svobode izražanja in temeljnih pravic, se lahko sprevrže v razmere, ki jih bo težko obvladovati, in to bo imelo nedvomno mednarodne posledice. Navsezadnje si lahko predstavljamo, kako učinkovito bo želela kitajska vlada obračunati s tistimi, ki „motijo mir“ v Tibetu. Nedavni dogodki bi morali spomniti svet, da se pravice tibetanskega ljudstva nenehno kršijo in da vprašanje Tibeta ni zaprto poglavje, ker bodo Tibetanci prav gotovo še naprej vztrajali pri spoštovanju svoje neodvisnosti in bodo to vedno glasneje zahtevali.