Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 9. maj 2011 - Strasbourg

21. Trgovinski odnosi med EU in Japonsko (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko, ki so ga Komisiji zastavili Daniel Caspary in Jarosław Leszek Wałęsa v imenu skupine PPE, Syed Kamall, Robert Sturdy in Jan Zahradil v imenu skupine ECR, Niccolò Rinaldi, Metin Kazak in Marielle De Sarnez v imenu skupine ALDE ter Emilio Menéndez del Valle, David Martin in Vital Moreira v imenu skupine S&D (O-000088/2011/rév.1 – B7-0220/2011).

  Jarosław Leszek Wałęsa, vlagatelj. – (PL) Gospa predsednica, v zadnjih mesecih je Japonska okrepila svoje zanimanje za morebiten začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini z Evropsko unijo. Evropski parlament meni, da bi najpomembnejše vprašanje morale biti netarifne ovire, ki so bile večkrat izpostavljene na sejah Odbora za trgovinsko politiko. Težava ni v tarifah, ampak v številnih omejitvenih predpisih in ovirah, s katerimi se srečujejo podjetja iz EU pri vstopu na japonski trg. Naklonjen sem tesnejšemu sodelovanju med Evropsko unijo in Japonsko, vendar menim, da bi moral biti poudarek na odpravi teh netarifnih ovir, ki omejujejo vstop blaga iz EU na japonski trg.

Zato je bil marca v sklepih Evropskega sveta sprejet odstavek 30, ki vsebuje smernice, ki bi jih morala upoštevati in predstaviti Evropska unija na vrhu EU-Japonska na začetku pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. Zelo dobro je, da začetek teh pogajanj pogojujemo s tem, da mora Japonska pokazati pripravljenost in med drugim ponovno pregledati vprašanje o netarifnih ovirah in omejitvah za javna naročila. Dobro je, da tega ne pozabimo, še toliko bolj zaradi tega, ker Japonska lobira proti izgubi konkurenčnosti na trgu EU zaradi sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ki bo kmalu začel veljati.

  Syed Kamall, vlagatelj. – Gospa predsednica, menim – upam –, da se večina v Parlamentu strinja s tem, da si želimo večstranskih pogajanj in uspešnega rezultata v krogu pogajanj STO o razvoju iz Dohe. Glede na težave, ki jih vsi poznamo, pa menim, da si Komisija zasluži podporo pri pogajanjih o nekaterih dvostranskih sporazumih.

Zaradi tega menim, da bi si morali dejavno prizadevati za sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko. Zavedam se, da obstajajo pomisleki glede naravnih nesreč, ki so prizadele Japonsko, vendar sem se pogovarjal s številnimi japonskimi kolegi, prijatelji in drugimi, ki so prepričani, da bo sporazum EU-Japonska, če bomo pozorni, pomenil, da se je Japonska vrnila na svojo pot in počasi okreva.

Če pogledate številke, sta leta 2009 Japonska in EU skupaj obsegali več kot četrtino svetovnega BDP-ja in več kot 20 % svetovne trgovine, skupni obseg neposrednih tujih naložb pa je bil približno 200 milijard EUR. Glede na to, da se države EU in Japonska spopadajo z enakimi izzivi, menim, da je zelo pomembno, da nekatere izmed njih preučimo in jih obravnavamo v okviru trgovinskih sporazumov.

Menim, da je kljub nizkim tarifam povsem jasno, da obseg dvostranske trgovine med EU in Japonsko zaostaja za večino trgovinskih partnerstev EU z drugimi glavnimi trgovinskimi partnericami. Menim, da so za to predvsem krive netarifne ovire. Po ocenah naj bi bil strošek nekaterih ovir dejansko višji od stopenj veljavnih tarif in bo največjo prednost prinesla njihova odprava. Podjetja v državah EU bi imela koristi, če bi lahko odpravili ovire za javna naročila, za trg medicinskih pripomočkov – kjer je zagotovljeno zadostno priznavanje mednarodnih standardov, za storitve –, vključno s finančnimi in poštnimi storitvami, ter za dostop za mala in srednje velika podjetja. Japonci bi imeli koristi v avtomobilskem sektorju in sektorju IKT. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bi odprava ali zmanjšanje ovir za japonske izdelke IKT koristila tudi EU.

Gledano v celoti menim, da na obeh straneh obstaja občutek, da bi lahko imel sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko obojestranske koristi.

  Metin Kazak, vlagatelj. – Gospa predsednica, sem sopodpisnik te pobude o vprašanju za ustni odgovor in pripravi resolucije pred začetkom 20. vrha Japonska-EU, ker menim, da mora Evropski parlament, ki bo moral podati soglasje v zvezi z morebitnim sporazumom o prosti trgovini z Japonsko, pri tem čim prej začeti sodelovati.

Menim, da mora Parlament to priložnost izkoristiti in odločno podpreti sporazum o prosti trgovini z Japonsko zaradi naslednjih razlogov.

Evropska unija in Japonska sta industrijska velikana s skupnimi demokratičnimi vrednotami in skupaj obsegata 38,5 % svetovnega bruto domačega proizvoda. Spopadamo se s podobnimi izzivi: krepitev Kitajske, svetovna finančna kriza, upad demografskih kazalcev, potreba po dostopu do surovin in energetskih virov ter zagotavljanje stabilnosti cen.

Zato vidim velik potencial pri nadaljnjem razvoju trgovinskih odnosov z Japonsko, našo šesto največjo trgovinsko partnerico. Gospodarske prednosti so jasne. Poročilo Copenhagen Economics ugotavlja, da bi dvostranska odprava tarif in zmanjšanje netarifnih ovir koristili podjetjem in potrošnikom ter okrepili gospodarsko blaginjo za 33 milijard EUR v EU in 18 milijard EUR na Japonskem.

Morebiten začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini je podprl tudi Svet, če se bo Japonska pripravljena spopasti z netarifnimi ovirami za dostop do trga in omejitvami za javna naročila. Ponoviti želim, da so netarifne ovire in javna naročila ključna področja za evropska podjetja, kjer mora Japonska zagotoviti pomembne koncesije.

Seveda Evropski parlament zahteva, da Komisija zagotovi popolno preglednost pri vseh pogajanjih in da pravočasno prejmemo ocene učinka za posamezne sektorje. Poleg tega bomo podprli dvostranske varovalne ukrepe, kot smo to storili pri sporazumu o prosti trgovini z Južno Korejo, da bi se tako izognili resnim posledicam za občutljive sektorje, kot so avtomobilski, elektronski, letalski in strojni sektorji.

In zadnje, trdno sem prepričan, da je zdaj skrajni čas, da Parlament podpre prihodnji sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko, ki temelji na ugotovitvah skupine na visoki ravni, predvsem po nesreči marca 2011.

  David Martin, vlagatelj. – Gospa predsednica, sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko lahko vsekakor ustvari znatno število delovnih mest v Evropi in koristi evropskim podjetjem, razlog pa je v tem, da je prodor EU na japonskem trgu zdaj po ocenah izjemno skromen v primerjavi z izvozom EU v druge države.

Po podatkih OECD je naš prodor na japonski trg med najšibkejšimi, razlog za to pa so že omenili moji kolegi. Težava niso visoke tarifne ovire – tarifne ovire so relativno majhne –, ampak netarifne ovire, vključno z zakonskimi zapleti, vprašanji, povezanimi z vzajemnim priznavanjem, slabim dostopom do javnih naročil in tako dalje.

Vprašanje za milijon dolarjev Komisiji in Parlamentu se glasi, ali naj vztraja pri tem, da si Japonska še naprej prizadeva za napredek pri odpravljanju teh netarifnih ovir, preden bomo začeli s pogajanji, ali pa naj začnemo z njimi v upanju, da bomo s tem spodbudili Japonsko, da bo zmanjšala netarifne ovire. Na to vprašanje ni enostavnega odgovora.

Menim pa, da kaže dobro in da Japonska želi odpraviti netarifne ovire. Japonski predsednik vlade je pozval k „odprti japonski“ politiki, deloma tudi zaradi tega, ker se zaveda, da japonska industrija v sedanjem okolju trpi. Seveda deloma tudi zaradi predvidenega vpliva sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo o japonskem izvozu, vendar pa menim, da poleg tega odraža tudi spoznanje, da ima Japonska omejene izkušnje z odpiranjem.

Za evropska podjetja se je izboljšal dostop do telekomunikacijskega in zavarovalniškega sektorja ter sektorjev maloprodaje in izdelave avtomobilov, to pa ni škodilo japonskemu gospodarstvu, ampak je spodbudilo inovacije in razvoj na Japonskem. Menim torej, da kaže dobro.

Glede ravnovesja moja skupina meni, da Japonska še vedno ni pokazala dovolj pripravljenosti, da bi začeli s pogajanji o prosti trgovini. Ne nasprotujemo sporazumu o prosti trgovini, vendar pa menimo, da mora Japonska storiti več in dokazati, da se besede japonskega predsednika vlade lahko uresničijo.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospa predsednica, cunami in potres, ki sta marca lani prizadela Japonsko, sta povzročila veliko tragedijo. Trdoživost Japoncev pa zagotavlja, da bo Japonska sposobna premagati to tragedijo in bo iz nje izšla še močnejša. Pomoč, ki jo je ponudila EU, in solidarnost, ki jo je izrazila, bosta prav tako ključnega pomena za to obnovo.

Ta tragedija se je zgodila le nekaj mesecev pred zelo pomembnim vrhom med EU in Japonsko, predvidenim za 28. maja 2011, na katerem naj bi bila določena usmeritev našega odnosa v prihodnjih letih.

Kot veste, je bila na prejšnjem vrhu EU-Japonska aprila lani ustanovljena skupna skupina na visoki ravni, ki jo sestavljajo visoki uradniki, da bi poiskali možnosti za celovito krepitev vseh vidikov odnosa EU-Japonska na političnem, gospodarskem področju in na področju medpanožnega sodelovanja. Skupina na visoki ravni je v zvezi s trgovino preučevala načine za krepitev in vključevanje gospodarskega odnosa, pri tem pa je obravnavala vsa vprašanja, ki zanimajo obe strani. Vključujejo tarife, netarifne ukrepe, naložbe in javna naročila.

Japonska stran je jasno naklonjena začetku pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, ki vključuje preferencialne tarife. EU pa meni, da sporazum, osredotočen na tarife, vsekakor ne zadostuje. Težava z Japonsko res ni toliko v tarifah, ampak v dejstvu, da se izvozniki in vlagatelji iz EU še vedno srečujejo z najrazličnejšimi netarifnimi ovirami. Tipični primeri le teh vključujejo zapletene postopke za odobritev medicinskih pripomočkov in nekaterih živil ter pomanjkanje približevanja mednarodno priznanim standardom za avtomobilske dele.

Ovire na teh področjih so na japonskem trgu že več desetletij. Ta vprašanja smo v zadnjih nekaj letih izpostavili v različnih dvostranskih pogovorih med Japonsko in EU, vendar je bilo doseženega le malo napredka.

Glede na to potrebujemo sporazum, ki bo odpravljal netarifne ovire, povečal dostopnost trga za naložbe in odprl japonski trg javnih naročil.

Trgovinske razprave skupine na visoki ravni so bile osredotočene na iskanje možnosti za doseganje napredka pri teh vprašanjih. Nekaj napredka je tako bilo doseženega pri omejenem številu netarifnih ukrepov s seznama, ki ga je pripravila EU, in sicer pri treh od 27, za večino netarifnih ukrepov na seznamu pa menimo, da Japonska ni predstavila verodostojnega načrta, ki bi vključeval rešitev za težave. Komisija torej meni, da je to, kar je dosegla skupina na visoki ravni, le dobra podlaga za nadaljnjo razpravo.

Dne 25. marca 2011 je Evropski svet ponovno poudaril strateško pomembnost odnosa EU-Japonska ter tako potrdil, da „mora biti prihodnje zasedanje na vrhu priložnost za okrepitev teh odnosov in napredek pri doseganju skupnih ciljev“. Zaradi tega moramo pogoje za uspešen sporazum o prosti trgovini preučiti na podlagi tega, da lahko Japonska med drugim pokaže svojo pripravljenost za reševanje netarifnih ovir in omejitev pri javnih naročilih.

Z Japonsko še vedno potekajo razgovori. Prejšnji teden sem se sestal s zunanjim ministrom Matsumoto ravno zato, da bi obravnavala to zadevo. Menim, da še vedno ni jasno, kakšen napredek lahko dosežemo pri uresničevanju pogojev Sveta v tem omejenem času pred vrhom EU-Japonska. Predvsem si moramo bolj prizadevati za skupne cilje pri dogovarjanju o vsebini pogajanj, pa tudi za visoko zastavljen, a realističen rezultat.

To lahko dosežemo s tako imenovano metodo „določitve“, ki jo lahko izvedemo po koncu vrha. Ko bi bilo to končano, bi lahko preučili rezultate in se odločili, ali bomo začeli s pogajanji.

Glede trgovine in gospodarstva bi si s cilji morali prizadevati vsaj za naslednje: obravnavo vsega blaga popolnoma brez carin in kvot; trden in uresničljiv načrt za odpravo kritične mase netarifnih ukrepov; odprto naložbeno ureditev, doseganje ravni neposrednih tujih naložb v Japonsko, ki je primerljiva s tistimi v druge države OECD; in trg javnih naročil z odprtostjo, ki ustreza odprtosti držav EU na vseh ravneh vlade.

Prav tako želim omeniti, če se bodo voditelji vrha odločili za možnost celostnega dvostranskega pravnega okvira, da mora to vključevati trgovinske in naložbene odnose ter politične odnose in sodelovanje.

Če želimo uresničiti naše namene in cilje za globlje strateško partnerstvo, potrebujemo ta celovit pristop, ki vse dvostranske, politične in gospodarske odnose vključuje na uravnotežen način.

Res smo v ključni fazi naših gospodarskih odnosov z Japonsko, prav tako pa je še nekaj vprašanj, ki jih moramo pojasniti. Zato pozdravljam to razpravo in z veseljem pričakujem vaša stališča o tem, kako bi morali v prihodnjih letih oblikovati ta odnos.

  Daniel Caspary, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospoda predsednica, gospe in gospodje, iskreno se želim zahvaliti komisarju, ker je podal pregled sedanjega stanja trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Japonsko.

Žal imam občutek, da se razmere v zvezi s temi trgovinskimi odnosi v zadnjih dveh letih skoraj niso izboljšale. Omenili ste vrh leta 2009 ter dialog na visoki ravni in občutek imam, da do zdaj v teh pogovorih za evropska podjetja nismo uspeli zagotoviti nobenega jasnega dodatnega dostopa na japonski trg.

Ker je bila prva pobuda, in sicer dialog na visoki ravni, neuspešna, me močno skrbi, da se ne ukvarjamo predvsem s tem, kako bi lahko dosegli oprijemljiv uspeh s tem dialogom na visoki ravni, ampak namesto tega že razmišljamo, ali naj se sploh pogajamo o sporazumu o prosti trgovini.

Dobro si lahko predstavljam, da bi bil sporazum o prosti trgovini z Japonsko smiseln, vendar lahko upravičeno zahtevamo, da pred začetkom takšnih pogajanj najprej počakamo na rezultate veljavnega instrumenta, in sicer dialoga na visoki ravni. Glede tega želim biti odprt, to pa ne govorim zaradi tega, da bi Japonski odvzeli kakršne koli pogajalske adute, ampak zato, ker resnično želim vedeti, ali Japonska glede krepitve trgovinskih odnosov z nami misli resno in resnično odpira svoje trge, pa tudi svoj odnos do naših izdelkov.

Zelo me zanima – komisar, žal tega sploh niste omenili –, kako nameravate v podelitev mandata vključiti Evropski parlament. Zdi se mi, da bi lahko veliko povedali o Japonski. V zvezi s pogajanji z Indijo, Kanado, pa tudi Korejo smo bili kot Parlament nenehno kritični do dejstva, da so bile po našem mnenju v pogajanjih postavljene napačne prednostne naloge, zato bi bilo zelo dobro, če bi Parlament zelo tesno vključili že od same podelitve mandata.

  Gianluca Susta, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, zahtevo Evropskega sveta glede začetka pogajanj z Japonsko o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini moramo zelo skrbno preučiti. Zato pozdravljamo previden pristop komisarja k temu vprašanju in pozivamo Parlament, da sledi temu pristopu, ki je našo skupino spodbudil k pripravi predloga resolucije.

Nova japonska vlada je pokazala – vsaj v besedah – pripravljenost na odpiranje trga, ki je eden izmed najbolj zaprtih v razvitem svetu. Pozitiven odnos se mora izkazati v praksi, predvsem pri 27 netarifnih ovirah, ki jih je identificirala Evropska unija in ki morajo biti odpravljene, da bomo lahko začeli s pogajanji z Japonsko ter da bodo lahko postali prednostna naloga naše trgovinske politike. Menimo, da je lahko Evropa zaradi izboljšanja teh odnosov konkurenčnejša, saj Japonska ustvari 9 % svetovnega BDP ali več kot 35 %, če njen BDP prištejemo našemu.

Vendar danes ne moremo sprejeti resolucij, če začetka pogajanj o prosti trgovini ne bodo pogojevale s posebnimi, zavezujočimi in preverljivimi pogoji; in sicer da bosta zagotovljeni resnična vzajemnost in ustrezna ocena učinka.

Prvič, skrbi nas japonska protekcionistična politika v avtomobilskem sektorju, saj uvoz in izvoz nista uravnotežena. Drugič, izpostaviti želimo vprašanje netarifnih ovir. Govorim o najrazličnejših standardih, od ukrepov za zdravje in zdravje rastlin do tehničnih standardov – predvsem v kmetijskem in avtomobilskem sektorju –, pravilih o izvoznih subvencijah, carinskih pregledih in dejavnikih, ki omogočajo ponarejanje, pa tudi o tristranski trgovini s Kitajsko in Korejo.

Če zaključim, gospe in gospodje, na koncu pozivamo Evropo, naj, preden pristane na pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini, dokončno opredeli interese Skupnosti, ki jih želi zaščititi, in določi področja, na katerih bo od Japonske zahtevala vzajemnost. Upamo, da bo Komisija upoštevala te naše pripombe.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, decembra lani sem obiskala Japonko in japonski uradniki so nenehno izražali zaskrbljenost zaradi počasnega napredka v trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in Japonsko. Vsi vemo, da v nasprotju z nekaterimi drugimi partnerji EU na Daljnem vzhodu z Japonsko delimo skupne vrednote demokracije, človekove pravice in liberalno tržno gospodarstvo, zaradi česar je primernejša partnerica za Evropsko unijo.

Na 19. vrhu EU-Japonska aprila lani je bil dosežen dogovor o ustanovitvi skupne skupine na visoki ravni, ki bo analizirala dosedanji napredek v odnosih EU-Japonska in pripravila predloge za racionalizacijo naših sedanjih dejavnosti. V sklopu skupne skupine na visoki ravni je bila poudarjena tudi pomembnost nadaljnjega dela pri netarifnih vprašanjih in upam, da bodo ti sporazumi čim prej zaživeli v praksi.

Podpiram pravočasne in konkretne korake za odpravo netarifnih ovir pri liberalizaciji trgovinskih odnosov EU-Japonska. Nadgradnja trgovinskih odnosov med EU in Japonsko bi močno koristila obema trgoma, predvsem če pomislimo na inovacije in tehnologije. Prav tako pozdravljam dodatno sodelovanje v zadevah, povezanih s kibernetsko varnostjo.

Upam, da bomo lahko izboljšali trgovinske odnose z Japonsko, in veselim se dodatnega napredka v teh odnosih.

  Keith Taylor, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, dokaj zaželeno je, da pregledamo trgovinske sporazume, ki jih imamo z drugimi državami, prav tako pa je razumljivo, da je sporazum o prosti trgovini za Japonsko še posebno privlačen zaradi nedavnega sporazuma o prosti trgovini s Korejo.

V resoluciji EPP-ALDE-ECR je veliko stvari, ki jih lahko podpremo, vendar menim, da je napaka v tem, da te stranke „močno podpirajo“ sporazum o prosti trgovini. To navajam neposredno iz odstavka 2. Menim, da gre za prezgodno podporo, čeprav še nimamo ocene učinka okoljskih in socialnih vplivov sporazuma o prosti trgovini. Odgovor napovedujejo še pred identifikacijo vplivov izvajanja rešitve. Številni ljudje so govorili o netarifnih ovirah in o delu, ki ga mora skupina na visoki ravni še opraviti. Mislim, da pri tem potrebujemo napredek.

Če upoštevamo pomembnost Japonske kot trgovinske partnerice – z dvostransko trgovino z EU, ki znaša 120 milijard EUR letno, in s tem, da je EU tretja največja trgovinska partnerica Japonske in druga največja vlagateljica – menim, da se zavedamo, da lahko vsak dvostranski sporazum ogrozi večstranske sporazume s preostalim svetom, predvsem pa z nerazvitimi državami. Zato menim, da moramo ponovno razmisliti o močni, brezpogojni podpori sporazumu o prosti trgovini.

Na koncu želim povedati, da prihodnja trgovinska politika enostavno ne more temeljiti na tem, koga je nazadnje doletela naravna nesreča, čeprav sočustvujemo z Japonsko.

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, komisar, na vrhu med Evropsko unijo in Japonsko konec tedna mora biti pozornost namenjena le eni temi: nesreči, ki je zaradi potresov, cunamija in radioaktivne onesnaženosti doletela Japonce in konkretni vlogi, ki jo lahko ima EU, njene države članice in posamezni državljani pri kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem reševanju nastalih težav. Zato želim ponovno izraziti globoko sočustvovanje z Japonci.

Nemudoma moramo ponuditi partnerstvo in pomagati pri obvladovanju nesreče – predvsem ob upoštevanju razprave, ki smo jo pravkar imeli o Pakistanu. Vrh mora dati konkretne odločitve, predvsem v zvezi s sodelovanjem pri čiščenju kontaminiranih področij ter skupnih raziskavah in razvoju na področju obnovljive energije.

Morebiten razvoj naših trgovinskih odnosov in gospodarskega sodelovanja z ustreznim sporazumom ne bi smel biti le odgovor na jedrsko nesrečo. Zato pogajanj ne bi smeli začeti s preveliko naglico, ampak moramo o njih skrbno razmisliti in pri tem posebno pozornost nameniti različnim običajem in življenjskim slogom.

Glede na velikost in moč dveh gospodarstev moramo biti zelo pozorni pri sklenitvi celovitega, dvostranskega trgovinskega sporazuma. Izpostavljena so bila številna vprašanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine in javnimi naročili, naložbeni kapital pa je zmanjšal obseg političnih ukrepov na obeh straneh. Zato potrebujemo dolgoročne ocene učinkov v zvezi z ustreznimi poglavji in vidiki vseh sporazumov o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, ki bodo v prihodnje sklenjeni med 27 državami članicami EU in Japonsko. Zato je potrebno tudi posvetovanje z Evropskim parlamentom kot organom soodločanja in široko javnostjo.

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, večina ljudi ve – vendar ne vsi –, da se kmalu po tem, ko država postane članica EU, o vseh njenih trgovinskih sporazumih pogaja Komisija, predvsem komisar za trgovino EU. Pri tej ureditvi morajo biti zadovoljeni interesi vseh 27 držav članic, kar seveda v praksi pomeni, da se to ne bo zgodilo.

Zaradi tega bodo trgovinski sporazumi, o katerih se pogaja EU, zelo verjetno manj ugodni za posamezno državo članico – zlasti pa za Združeno kraljestvo –, kot pa če bi se pogajala sama.

To utemeljujejo s tem, da je EU velik trgovinski blok, zaradi te moči pa lahko sklene sporazum, ki ga država članica sama ne bi mogla skleniti. In kaj ugotavljamo? Pogajanja za trgovinski sporazum EU z Japonsko se še vedno niso ustrezno začela, kot je povedal komisar. Medtem pa ima sorazmerno majhno, vendar dinamično švicarsko gospodarstvo že sklenjen trgovinski sporazum z Japonsko, in to od leta 2009.

To je še en dokaz, da bi bilo Združenemu kraljestvu in drugim državam članicam, ki prispevajo, bolje brez birokratskega ustroja, kot je Evropska unija.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, v letu 2009 sta EU in Japonska sami ustvarili več kot četrtino svetovne gospodarske proizvodnje in več kot 20 % svetovne trgovine in ravno zaradi tega je dobro zasnovan sporazum o prosti trgovini z Japonsko ključnega pomena za EU. Izkoristimo lahko sinergijske učinke, pa tudi skupne izzive, kot je konkurenca s Kitajsko in varen dostop do surovin.

V tem sporazumu pa so pomembne tudi dvostranske zaščitne klavzule. V mislih imam občutljive gospodarske sektorje, kot so avtomobilska, elektronska, letalska industrija in strojništvo. Prepričan sem, da je Japonska lahko in bo poštena ter zanesljiva partnerica.

Bistvo vsega je, da morajo biti evropski državljani zaščiteni pred vsemi tveganji zaradi radioaktivno onesnaženih izdelkov, ne glede na to, kako pomembna je Japonska kot trgovinska partnerica.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospa predsednica, gospod De Gucht, gospe in gospodje, mogoče gre za neobičajen začetek govora v Evropskem parlamentu, vendar moram priznati, da nisem prepričan, ali je zdaj pravi trenutek za sklenitev trgovinskega sporazuma z Japonsko – oziroma ali je takšen sporazum sploh priporočljiv.

Za mojo negotovost obstajajo razlogi. Prvo vprašanje je, ali s tem, ko sklepamo veliko število sporazumov o zunanji trgovini z zelo pomembnimi trgovinskimi partnerji dejansko ogrožamo naša prizadevanja pri vzpostavitvi večstranskega sporazuma. Ali ne obstaja nevarnost, da se preveč osredotočamo na sklepanje posameznih sporazumov, kar nam lahko prepreči, da bi z ustrezno in zadostno prizadevnostjo izvajali večstranski sistem?

Drugič, ne zdi se mi, da se je Japonska pripravljena pogajati na področju tržnega protekcionizma in netarifnih trgovinskih ovir. Stvari bi že morale potekati, sicer obstaja nevarnost, da bo celoten sporazum preveč enostranski.

Moje tretje vprašanje se glasi: kakšne bodo posledice? Ne nameravam soditi, ali je to za nas v končni analizi dobro ali slabo. Vnaprej pa želim vedeti, kako bomo ocenili socialne posledice in kakšne so razmere pri okolju ali trgu dela. Gre za vprašanja, ki po mojem mnenju niso bila v celoti pojasnjena. Vsekakor bi morala biti bolje ocenjena in vnaprej preiskana.

Kot so izpostavili nekateri kolegi poslanci, svetujemo Komisiji, naj se pri podelitvi mandata posvetuje z Evropskim parlamentom, če želimo pojasniti te točke. Tako bi se izognili številnim težavam, na katere smo naleteli pri drugih trgovinskih sporazumih, ker se z nami ni nihče posvetoval. Takšen postopek pozdravljam pri vseh prihodnjih sporazumih.

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, zdi se, da so nekatere skupine zelo prepričane v to, da je dobro, da si zdaj prizadevamo za zelo prizadeven sporazum o prosti trgovini z Japonsko. Kot ste slišali, moja skupina ni tako prepričana. Sam sem zelo naklonjen temu stališču, ker menim, da bomo lahko s krepitvijo sodelovanja na področju trgovine pomagali pri zagotavljanju nove gospodarske dinamike na Japonskem po nesreči, ki je doletela to državo.

Vendar pa se postavljajo nekatera temeljna vprašanja, ki jih ne moremo spregledati. Ne nameravam ponavljati, kar je že bilo povedanega o tem, da moramo predvideti posledice na dvostranskem področju ali o dejstvu, da se moramo izogniti napaki in najprej opredeliti prednostne naloge proste trgovine, potem pa evropsko industrijsko politiko temu prilagajati kot odvisno spremenljivko, ali da moramo upoštevati prispevek k trajnosti.

Poudariti želim še nekaj drugega: menim, da moramo v večji meri, kot smo do zdaj, obravnavati vplive takšnega sporazuma o prosti trgovini med dvema velikanoma v mednarodni trgovini na celotno ureditev svetovne trgovine. Če dva takšna mamuta v sektorju trgovinske menjave začneta s pogajanji o sporazumu o prosti trgovini, ne gre samo za dvostransko zadevo. Do zdaj še ni bilo sporazuma o prosti trgovini med dvema gospodarskima velesilama, torej bi bil ta prvi. Kaj to pomeni? Kakšen je strateški vidik? Kakšne bodo posledice?

Ni dovolj, da enostavno rečemo, da želimo večstransko trgovino, če pa je ne bomo dobili, bomo ostali pri dvostranskem vidiku proste trgovine in počakali, kaj se bo zgodilo. Prav tako smo dolžni evropsko javnost seznaniti s posledicami, zato je sodelovanje Parlamenta pri podelitvi mandata ključnega pomena, k čemur je pozvalo že nekaj kolegov poslancev.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospa predsednica, gospodarstvi Evropske unije in Japonske ustvarita 35 % svetovnega BDP-ja. Menim, da bi sporazum o prosti trgovini med tema dvema gospodarskima silama prinesel koristi za obe strani. Najprej pa moramo odpraviti ovire, ki služijo kot podlaga in v praksi onemogočajo pripravo osnutka resnično donosnega sporazuma za obe strani.

Na japonskem trgu zdaj veljajo ovire, netarifne ovire, in, kot so omenili tudi kolegi poslanci, omejujejo dostop do uvoza, s tem pa vplivajo na vse trgovske dejavnosti in naložbe. Evropska komisija si mora v okviru pogajanj, ki jih vodi, prizadevati za spodbujanje preglednejše regulativne politike, ki bo evropskim podjetjem pomagala, da bodo dobro poznala pravila trgovinskega poslovanja z japonskimi partnerji, in za deregulacijo dostopa do javnih naročil. In zadnje, prav tako menim, da moramo opraviti študijo učinkov, v kateri bodo obravnavani vplivi kakršnega koli sporazuma, predvsem na področju ranljivih evropskih industrij, kot so avtomobilska in letalska industrija ter industrija elektronike.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, komisar, Japonska ima z Evropsko unijo veliko skupnih interesov, ki niso omejeni na politična vprašanja, ampak vključujejo tudi gospodarsko in trgovinsko sodelovanje.

Čeprav sta Japonska in Evropska unija zreli gospodarstvi, v trgovinskem sodelovanju nista izkoristili možnosti, ki jih ponuja njun gospodarski vpliv. Poleg dajatev učinkovitejšo trgovinsko sodelovanje otežujejo tudi številne ovire, ki jih je Japonska postavila na pot standardizacije in dostopa do javnih in državnih naročil. Čeprav menim, da je v našem interesu, da izboljšamo trgovinsko sodelovanje z Japonsko, si moramo prizadevati za sodelovanje, ki bo pošteno, odprto, uravnoteženo in koristno za obe strani. Zato izražam podporo Evropski komisiji pri njenih prizadevanjih za uresničitev tega cilja.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospa predsednica, izpostaviti želim dve točki. Prvič, odnos med dvostranskimi in večstranskimi sporazumi. Nekateri poslanci so izpostavili idejo, da bi se morali osredotočiti na večstranske in ne na dvostranske sporazume. To počnemo! Kot veste, so večstranska pogajanja v Dohi zašla v slepo ulico, mi pa smo edini velik trgovinski trg, ki je v zadnjem času podal predloge za premagovanje razlik med razvitimi in nerazvitimi gospodarstvi na področju industrijskih sektorjev. Čeprav se resnično osredotočamo na večstranske vidike trgovine, na drugi strani ne smemo zanemarjati naših dvostranskih odnosov s pomembnimi trgovinskimi partnerji.

Drugič, z vsem spoštovanjem do Japonske, v resnici gre za vprašanje „kokoši in jajca“, kot ste mnogi omenili. Ali začeti pogajanja v upanju, da bo mogoče v vmesnem času razrešiti večletne netarifne ovire, ali pa raje odpraviti večino netarifnih ovir kot predpogoj za pogajanja o sporazumu o prosti trgovini? Menim, da v določeni meri potrebujemo to pogojenost, saj resnična težava z Japonsko niso tarife. Seveda je cilj 100-odstotna odprava tarif, ki jih običajno ne bi bilo z nerazvitimi ali hitro rastočimi gospodarstvi. Prava težava je v netarifnih ovirah. Predlagamo seznam 27 netarifnih ovir, za katere menimo, da so ključnega pomena za naš trgovinskih odnos, vendar imamo zdaj samo za tri od teh rešitve, ki se zdijo sprejemljive.

Japonci trdijo, da imajo rešitve tudi za preostale, vendar v predlogih, ki so nam jih podali, tega ne vidimo.

Zato menimo, da potrebujemo metodo določitve, da bomo vedeli, o čem govorimo. Upam, da bomo med izvajanjem metode določitve lahko odpravili številne netarifne ovire in da bo to vzpostavilo pravo okolje za začetek pogajanj o prosti trgovini z Japonsko. To je naše stališče. Na to gledamo, vsaj deloma, kot na osnovni pogoj, pri katerem moramo vztrajati.

  Predsednica. – Prejela sem štiri predloge resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 11. maja 2011.

Pisne izjave (člen 149)

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Prepričan sem, da bo približevanje na področju letalstva prineslo ogromne možnosti za evropsko in japonsko gospodarstvo. Evropska letalska industrija je že dolgo glavni dobavitelj civilne in vojaške tehnologije na mednarodnem trgu. Tudi Japonska izvaja raziskave naprednih rešitev v splošnem letalstvu, pa tudi v potniškem in tovornem prometu. Po ocenah bosta v prihodnjih desetletjih potniški in tovorni promet po zraku ena izmed najhitreje rastočih panog. Res je, da že imamo primere sodelovanja med partnerji iz Evropske unije in Japonske, tudi helikopter EC 145, ki sta ga skupaj zasnovali podjetji Eurocopter in Kawasaki, menim pa, da bi potencial za sodelovanje lahko bil še veliko večji. Pozivam k izvedbi ukrepov za hitro evropsko-japonsko sodelovanje v aeronavtiki na ravni podjetij ter v razvojnih in raziskovalnih enotah.

(1) Glej zapisnik