Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2686(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0334/2011

Razprave :

PV 12/05/2011 - 16.3
PV 12/05/2011 - 17.3
CRE 12/05/2011 - 16.3
CRE 12/05/2011 - 17.3

Glasovanja :

PV 12/05/2011 - 17.3
CRE 12/05/2011 - 17.3

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0244

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 12. maj 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16.3. Belorusija (razprava)
Video posnetki govorov
Zapisnik
MPphoto
 

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Belorusiji(1).

 
  
MPphoto
 

  Jiří Maštálka, vlagatelj. (CS) Gospod predsednik, pri oceni ne smemo pozabiti, da naši partnerji oziroma sosedje zahtevajo enak pristop kot mi v svojih državah, torej objektivno ocenjevanje.

Kot zdravnik želim povedati, da je nasilje nasilje, ne glede na to, kje se zgodi, Je v nasprotju z našimi skupnimi vrednotami. Poskušati moramo zagotoviti, da bodo tistim, ki so zdaj v zaporu, zagotovljeni ustrezni zdravstveni pogoji in dostojna obravnava, kjerkoli v svetu so.

Novoustanovljena skupščina Euronest mora služiti kot instrument izmenjave in sodelovanja. V primeru Belorusije zaradi sprejetih ukrepov ni mogoče v celoti izpolniti tega cilja. Na splošno izid odločbe pomeni kršitev praške deklaracije in upočasnitev potencialno pozitivnega napredka na področju medsebojnega sodelovanja.

Naša prizadevanja so usmerjena v vzpostavitev enotne Evrope, ki si jo najbolj zaslužijo mladi ljudje, tudi tisti iz Belorusije. Zato moramo ponovno razmisliti o našem položaju in premisliti, če so omejitve pravi instrument, da nas bo vodstvo civilne družbe v Belorusiji imelo za resničnega prijatelja.

V povezavi s 25. obletnico nesreče v Černobilu bi vas rad prosil, da poskusite gledati na Belorusijo z druge perspektive, in sicer kot na državo, ki je zelo trpela. Nesreča je posebej vplivala na Belorusijo in po mojem mnenju je žalitev za ta narod, da poskušamo Belorusom preprečiti sodelovanje v uradnem spominskem dejanju.

Dovolite mi še eno pripombo g. Tannocku. Vem, kako težko je hitro govoriti angleško. Rad imam angleščino, Shakespearov jezik. Naslednjič poskusite hitro govoriti v jeziku Johanna von Goetheja in mogoče vas bomo bolje razumeli. To pravim kot Čeh.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis, vlagatelj.(LT) Gospod predsednik, v petih mesecih od 19. decembra se je politično ozračje v Belorusiji dramatično poslabšalo. Demokratična opozicija, svoboda tiska in civilna družba so vedno bolj zatirani. Belorusija tudi krši mednarodne pogodbe. Vedno sem bil za dialog z Minskom, ki pa je v sedanjih razmerah izjemno težek, če ne nemogoč. Še zlasti zato, ker iz Minska prihajajo najrazličnejše obtožbe, naslovljene na Evropsko unijo, celo nadlegovanje. Resolucija zahteva nove ukrepe, ki bodo pomagali beloruski civilni družbi in opoziciji, kar je edino pošteno. Mogoče je to iluzija, a mislim, da bi lahko tako Moskva kot Kijev pomagala s pogovori z Minskom o izpustitvi političnih zapornikov.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda, vlagatelj.(RO) Gospod predsednik, v prejšnji razpravi sem tudi sam, podobno kot nekateri kolegi poslanci, omenjal sestanek parlamentarne skupščine Euronest, ki je potekal prejšnji teden in ki se ga, kot veste, beloruski poslanci niso udeležili. Njihova odsotnost je upravičena, saj poslanci v Minsku niso prostovoljno izvoljeni. Poleg tega ostaja položaj na področju človekovih pravic v tej državi več kot kritičen.

Menim, da smo bili vsi zgroženi nad represivnimi ukrepi, sprejetimi decembra proti protestnikom. V tem trenutku še vedno zaslišujejo in nadlegujejo šest ali sedem kandidatov, ki so se uprli predsedniku Lukašenku. Številni drugi ljudje, vključno z osebjem kandidatov, so v zaporu samo zaradi sodelovanja.

Menim, da je treba narediti dve pomembni stvari:

1. Neodvisna preiskava represivnih dejanj

2. Menim, da je treba proti Belorusiji sprejeti gospodarske sankcije, in sicer v zvezi z državnimi podjetji v tej državi, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju regije.

 
  
MPphoto
 

  Kristiina Ojuland, vlagateljica. – Gospod predsednik, že četrtič letos se pogovarjamo o razmerah v Belorusiji, pa vendar političnih zapornikov, ki so jih pridržali decembra, še vedno niso izpustili.

Svetu smo hvaležni za ponovno uvedbo vizumskih sankcij in zamrznitev sredstev visokih beloruskih uradnikov, ki so pokazali, da naša globoka zaskrbljenost za ljudi v Belorusiji ni le prazno govoričenje. Mogoče nismo bili dovolj jasni. Zato pozivamo Evropsko unijo naj sprejme restriktivne ukrepe proti Lukašenkovemu režimu. Dobro premišljene, usmerjene gospodarske sankcije proti podjetjem v državni lasti bodo imele takšen vpliv, ki ga beloruske oblasti ne bodo mogle spregledati.

Lukašenkov kriminalni režim se močno zanaša na prihodke iz izvoza kemikalij, težke industrije in tekstila v lasti državnih podjetij. Če jim odrečemo evropski trg, s tem pokažemo svoj odločen namen, da ustavimo Lukašenkov režim. Imamo moč, da to storimo. Belorusi nujno potrebujejo spremembo režima. Ne smemo jim odreči svobode, ki jo že tako dolgo čakajo.

 
  
MPphoto
 

  Michał Tomasz Kamiński , vlagatelj.(PL) Gospod predsednik, govorimo o politiki in človekovih pravicah v Belorusiji. Danes bi želel uporabiti nekoliko neobičajen pristop in izpostaviti imeni dveh ljudi, ki sta povezana s to temo. Eden od njih je moj prijatelj, Anatol Lyabedzka, čudovit Belorus in Evropejec, ki je bil pred kratkim izpuščen iz zapora, po tem ko je bil zaprt 100 dni, povsem nezakonito, o čemer sem prepričan. Danes bi mu rad iz Parlamenta sporočil našo solidarnost – prepričan sem, da večine poslancev –, ker si to resnično zasluži.

Druga oseba, ki jo želim omeniti, je Andrzej Poczobut, novinar, ki piše za enega največjih poljskih časopisov Gazeta Wyborcza. Jaz in še nekaj sto tisoč Poljakov prosimo za njegovo izpustitev. Tudi on je zaprt in tudi proti njemu potekajo sodni postopki samo zato, ker se Lukašenkov režim boji svobode govora – boji se svobode govora, ki je temelj vsake demokracije. Menim, da mi Evropejci, ki smo danes zbrani tukaj, nimamo druge možnosti, kot da zelo glasno povemo: „da“ za svobodno Belorusijo, „da“ za demokracijo v Belorusiji in „da“ za beloruski narod v Evropi.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda, vlagatelj. – Gospod predsednik, ponovno obžalujem ta vztrajni strah in ustrahovanje političnih nasprotnikov v Belorusiji in stalno nadlegovanje in preganjanje nasprotnikov od predsedniških volitev decembra 2010.

Drugič, ostro obsojam vse obsodbe na podlagi obtožb množičnega upora, ki so politično pogojene in vprašljive. Želim poudariti, da so sojenja potekala za zaprtimi vrati. Pridržane osebe niso imele priložnosti, da pokličejo svoje priče in se redno sestajajo s svojimi pravnimi zastopniki v ustreznih pogojih. Odvetniki obtoženih so z Ministrstva za pravosodje prejeli številna opozorila, nekateri so celo izgubili odvetniške licence. Menim, da takšno vodenje sodnih postopkov ni nepristransko.

Nazadnje, obsojam nespoštovanje temeljnih pravic svobode zbiranja in izražanja beloruskih oblasti in pozivam k takojšnji in brezpogojni izpustitvi preostalih protestnikov, ki so še vedno pridržani, in umik vseh obtožb proti njim.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Protasiewicz, v imenu skupine PPE.(PL) Gospod predsednik, razmere v Belorusiji se resnično slabšajo, dobesedno iz dneva v dan, v političnem in gospodarskem smislu. S političnega vidika in z vidika civilnih svoboščin smo priče sodnim postopkom proti glavnim nasprotnikom Aleksandra Lukašenka na zadnjih predsedniških volitvah in vidimo lahko, da se v teh sojenjih uporabljajo nezaslišani postopki. Nadalje smo priče zatiranju neodvisnih medijev, vključno z in zlasti zaradi dejstva, da je Andrzej Poczobut v priporu že več tednov. Gospodarsko nazadovanje je vidno v preimenovanju rublja, finančni krizi in težavah s tekočimi plačili. Poleg tega Aleksander Lukašenko izgublja nadzor, ne le nad položajem v državi, ampak tudi nad lastnim ravnanjem, kar je mogoče videti v presenetljivih, šokantnih in žaljivih izjavah o predsedniku Ukrajine in g. Barrosu.

Gospe in gospodje, Komisija, Svet, čas je, da nehamo govoriti in pozivati – čas je za dejanja. Osmi odstavek naše resolucije jasno pravi: čas je, da uvedemo gospodarske sankcije, saj je to edini jezik, ki ga Lukašenko razume. Če danes uvedemo gospodarske sankcije, lahko pričakujemo, da se bodo končno končala škandalozna sojenja in škandalozno zatiranje, saj je to edini jezik, ki ga Lukašenko razume. Zato je čas, da se premaknemo na naslednjo odločnejšo stopnjo odzivanja na dogajanje v Belorusiji.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo, v imenu skupine S&D.(FI) Gospod predsednik, Belorusija ni zaman imenovana zadnja evropska diktatura. V Belorusiji lahko greste v zapor, ker kandidirate na volitvah ali javno izražate svoje mnenje.

Zadnje predsedniške volitve niso bile dovolj demokratične. Nadalje, beloruski zakoni ne dovoljujejo svobode zbiranja, kaj šele svobode govora. Nadlegovanje opozicije in neodvisnih skupin, ki se borijo za človekove pravice, je postala kronična težava v državi. Delujoča demokracija je odvisna od aktivnega sodelovanja opozicije in civilne družbe v politični razpravi. Človekove pravice so univerzalne, neodtujljive in medsebojno odvisne. Belorusija je odgovorna za varovanje in spoštovanje človekovih pravic svojih državljanov.

Vzhodno partnerstvo EU mora Belorusijo na vse možne načine podpreti pri razvoju delujoče demokracije in človekovih pravic. EU mora razmisliti o usmerjenih sankcijah in njihovi uporabi, saj za trenutne razmere v Belorusiji ne sme biti kaznovana civilna družba.

 
  
MPphoto
 

  Leonidas Donskis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, nič ne kaže na to, da bi se režim v Belorusiji spremenil sam od sebe v naslednjih mesecih ali letih. Le pod strogim pritiskom Evropske unije lahko pričakujemo, da se bo karkoli zgodilo.

Belorusija še naprej krši vse temeljne pravice in civilne svoboščine. V zadnjem mesecu smo lahko večkrat videli, kako beloruske oblasti izražajo svoj prezir in zaničevanje temeljnih pravic združevanja in izražanja.

Tukaj lahko govorimo o matrici nespremenljivosti Lukašenka in njegovega režima, ne moremo pa končati tako pesimistično. Razumeti moramo, da bi bil pravi odziv znak Belorusiji – beloruskemu narodu –, da so dobrodošli v Evropi, hkrati pa pritisk na režim in nekaj zelo načelnih besed o njihovi kršitvi človekovih pravic.

Ne sme nas zavesti Lukašenkova občasna sprava z Evropsko unijo, s čimer hoče le razjeziti Rusijo, ali obratno. To je nesprejemljivo. Kar se dogaja v Belorusiji, je treba ovrednotiti na zelo načelen način, z dodatnim pritiskom.

 
  
MPphoto
 

  Tomasz Piotr Poręba, v imenu skupine ECR. Gospod predsednik, v Parlamentu smo že govorili o dogajanju v Belorusiji, in sicer to počnemo povprečno na dva meseca od začetka leta – zdaj tretjič. Govorili smo o primerih kršitev človekovih pravic, omenili smo imena aktivistov opozicije, ki so bili zaprti, in obravnavali omejenost možnosti delovanja številnih civilnih in nevladnih organizacij. Zares bi morali obsoditi vse te zadeve in proti njim ostro protestirati. Vendar pa menim, da je enako pomembno, če ne še bolj, da Evropska unija resnično in konkretno sodeluje pri izgradnji civilne družbe, zagotavljanju finančne podpore nevladnim organizacijam in svobodnim medijem in uvedbi gospodarskih sankcij. Glede gospodarskih sankcij menim, da je prišel pravi trenutek za njihovo čimprejšnjo uvedbo.

Danes bomo glasovali o resoluciji, ki naj bi zagotovila moralno podporo beloruski družbi. Po mojem mnenju bi ji morali slediti konkretni ukrepi, vključno s finančnimi ukrepi in gospodarskimi sankcijami, ki bodo omogočile ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v Belorusiji.

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI).(HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, med našo razpravo o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji sta se mi porodili dve vprašanji. Prvo vprašanje je: kaj bi rekli, če bi čez leto ali dve enega od članov sedanje Lukašenkove vlade videli tukaj v Evropskem parlamentu, in sicer nikjer drugje kot na mestu podpredsednika odbora LIBE, pristojnega za državljanske svoboščine in človekove pravice? In moje drugo vprašanje: kdaj bomo prišli do točke, ko bom na teh razpravah ob četrtkih popoldne na dnevnem redu med državami, ki niso članice EU, videla na primer Združene države Amerike ali Izrael, predvsem zato, ker že zdaj nenehno razpravljamo o razmerah na področju človekovih pravic v teh državah?

Naj v preostalih dveh minutah omenim nekaj dodatnih podrobnosti v zvezi s tema dvema vprašanjema: kar zadeva vprašanje člana Lukašenkove vlade. Gospe in gospodje, Kinga Göncz, članica vlade madžarskega Lukašenka, Ferenca Gyurcsányja, predseduje na mestu podpredsednice odbora LIBE in predstavnikom Italije, Francije in drugih demokracij predava o človekovih pravicah.

Zaradi česa natanko je zaslovel ta madžarski Lukašenko, Ferenc Gyurcsány? Zaradi enakih in v določeni meri še bolj izrazitih zadev, kot so naštete v tem poročilu v zvezi z Lukašenkom in Belorusijo in ki jim nasprotujete, s tem pa določate znatno višje standarde za Lukašenka in Belorusijo, državo zunaj Evropske unije, kot ste jih uporabili za Madžarsko in Ferenca Gyurcsányja, med drugim za dejstvo, da je madžarski Lukašenko nasilno razgnal vse pomembne protivladne proteste. Sama sem zdaj prejela odškodnino in opravičilo policije, ker so me kot kandidatko za Evropski parlament iz neposredne bližine zadeli v obraz s solzivcem. Najbolj osupljivo je dejstvo, da so ljudje, ki so bili vodilne osebnosti protivladnih protestov, še danes zaprti, nekateri od njih služijo pravnomočne zaporne kazni, drugi so v priporu.

Moje drugo vprašanje se nanaša na Združene države Amerike. Tudi tam imajo smrtno kazen, mučenje v Guantanamu pa se ne razlikuje od mučenja v Belorusiji, ki mu nasprotujete. Si morda kdo namerava prilastiti javno premoženje Belorusije? Mar ni to razlog za to, da je bila ta država naključno izbrana, zlasti glede na to, da grozite z uporabo sankcij proti javnemu premoženju te države in podjetjem v državni lasti?

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod predsednik, pogosto se ne strinjam z gospodom Maštálko, vendar danes se. Prvič, rad bi povedal, da se morajo vse stranke boriti za to, da se bosta v Belorusiji končno vzpostavili demokracija in pravna država. Drugič, želim se zavzeti za večjezičnost. Tako kot gospod Maštálka prihajam iz male Evrope, nekdanjega habsburškega cesarstva, ki v veliko pogledih ni bilo slabo, a je razpadlo zato, ker je največja jezikovna skupina – namreč moja, nemško govoreča skupina – nenehno vztrajala pri tem, da morajo vsi govoriti nemško. To je pomenilo konec večnacionalne skupnosti. Charles, zelo te cenim, vendar smo tu zaradi večjezičnosti in prav zaradi pravic malih jezikov.

Glede Belorusije želim povedati, da sta se pred 20 leti osvobodili Hrvaška in Slovenija – bil sem tam – in avgusta so jima sledile baltske države, Rusija in Ukrajina. Nihče si ni predstavljal, da bo čez 20 let v Evropi še vedno obstajala diktatura. Na žalost pa ne obstaja samo ena. Obstajajo diktatura v Belorusiji, diktatorske težnje v Rusiji, nazadovanje v Ukrajini ter težave v Moldaviji in Pridnjestrju. Zato moramo enostavno spoznati, da je svoboda v različni meri ogrožena povsod po našem vzhodnem sosedstvu. Zato moramo biti zelo jasni, razmišljati moramo strateško, svoboda in pravna država pa morata postati merilo za naše odnose povsod po našem vzhodnem sosedstvu in zlasti v zvezi z Belorusijo.

 
  
MPphoto
 

  Marek Henryk Migalski (ECR).(PL) Gospod predsednik, začel bom na osebni ravni. Organizacija Libereco Partnership for Human Rights me je prosila, naj prevzamem pokroviteljstvo nad zapornikom, in sicer zaprtim opozicijskim aktivistom v Belorusiji. Prosili so me, naj postanem pokrovitelj Dimitrija Bandarenke. Rad bi predlagal, da bi vsi, ki se ukvarjate s temi zadevami, lahko prosili to organizacijo za dovoljenje, da prevzamete osebno pokroviteljstvo nad zatiranimi Belorusi in njihovimi družinami – to bi bil nekakšen odziv na težavo glede tega, kaj lahko naredimo za tiste, ki pravzaprav niso daleč, ki so v državi, ki meji na Evropsko unijo.

Prepričan pa sem, da vsi podpiramo odločne in jasne ukrepe. V tej dvorani je že bilo omenjeno, da so potrebne sankcije in ostre besede, saj se z Lukašenkom lahko pogovarjamo le v jeziku, ki ga razume – razume pa jezik lastnega interesa in razume jezik moči. Za rešitev človekovih pravic in rešitev demokracije moramo uporabiti jezik, ki ga razumejo v Minsku.

Kljub temu, da smo v tej dvorani že velikokrat razpravljali o tem, imam vtis, da se iz naših besed ni razvilo prav veliko. To je seveda poziv temu parlamentu ter vsem organom in institucijam Evropske unije, pa tudi izziv, za katerega predlagam, da ga predstavite v svojih državah in nacionalnih vladah, saj imajo te najmanj toliko moči, da gospoda Lukašenka prepričajo, naj vzpostavi demokracijo in svobodo v Belorusiji, kot je imamo mi kot predstavniki Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE).(FI) Gospod predsednik, po decembrskih volitvah je beloruski predsednik Lukašenko začel namerno zatirati že tako šibko politično opozicijo in neodvisne medije.

Približno 40 ljudi, ki so se udeležili demonstracij po volitvah, je obtoženih povzročanja notranjih nemirov, najvišja zagrožena zaporna kazen za to pa znaša 15 let. Zelo velik del protidemokratične oblasti v Belorusiji je skoncentriran v rokah predsednika.

To je zdaj četrti mandat Lukašenka in že 16 let se kaže, da so njegovi ukrepi v smeri demokracije zgolj zelo cinična igra. Omejitve, ki jih je za Belorusijo uvedla EU, so zato povsem utemeljene in bi jih bilo treba celo okrepiti.

Odločno podpiram včerajšnji poziv Parlamenta, naj Mednarodna hokejska zveza Belorusiji odvzame pravico do prireditve svetovnega prvenstva leta 2014, če Belorusija ne bo izpustila vseh svojih političnih zapornikov. Evropska unija bi morala uvesti tudi ciljno usmerjene gospodarske sankcije in okrepiti svojo podporo nevladnim organizacijam v Belorusiji.

 
  
MPphoto
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D).(RO) Gospod predsednik, mednarodna skupnost, kamor spada tudi Evropska unija, že dolgo poziva beloruske oblasti, naj spoštujejo mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele, naj prenehajo izvajati represivne ukrepe proti predstavnikom opozicije, naj izpustijo protestnike, ki so bili aretirani na različnih demonstracijah, naj prenehajo izvajati represivne ukrepe proti svobodnemu tisku, civilni družbi in borcem za človekove pravice ter naj dovolijo izvedbo poštenih in preglednih sojenj. Beloruske oblasti morajo razumeti, da v primeru, da ne bodo spoštovale človekovih pravic in pravne države v skladu s skupno izjavo srečanja na vrhu o vzhodnem partnerstvu z dne 7. maja 2009, katere sopodpisnica je tudi beloruska vlada, Evropska unija ne bo mogla ponuditi nobene zaveze za podporo.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek, avtorica. – Gospod predsednik, prosila sem za besedo, ker sem se želela odzvati na besede, ki jih je uporabila gospa Morvai. Kinga Göncz ni iz moje stranke, vendar sem osupla nad načinom, na katerega je gospa Morvai izkoristila razpravo o zadnji diktaturi v Evropi – Belorusiji pod gospodom Lukašenkom – za diskreditiranje spoštovane poslanke tega parlamenta s tem, da jo je označila za madžarskega Lukašenka.

(Aplavz)

To ni v skladu z vrednotami ali ugledom našega skupnega Evropskega parlamenta, v katerega smo bili vsi izvoljeni.

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI). – Gospod predsednik, sprašujem se, ali me je gospa Lunacek slišala, ko sem govorila o tem, da je bila gospa Göncz članica vlade madžarskega Lukašenka – vlade gospoda Gyurcsányja.

Prosim, odgovorite na vprašanje, gospa Lunacek. Kaj veste o množičnih kršitvah človekovih pravic na Madžarskem leta 2006? Prosim, povejte na kratko. Te kršitve niso bile nič manj resne in nič manj številne od Lukašenkovih in kot odvetnica za človekove pravice ostro obsojam oboje – tako vaše tovariše, ki so streljali ljudem v oči, in samovoljna pridržanja kot Lukašenkove kršitve človekovih pravic. Oboje je nedopustno in kot poslanci Parlamenta bi se morali boriti proti obojemu.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek, avtorica. – Gospod predsednik, domnevam, da je govornica pred mano samo zamešala dejstva. Na Madžarskem ni Lukašenkove stranke. Nisem z Madžarske in nisem iz stranke ali parlamentarne skupine socialnih demokratov, vendar ne sprejemam tega, da lahko poslanec tega parlamenta nekomu drugemu v tem parlamentu očita, da je član diktatorske stranke v drugi državi, ki ni članica EU.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospa Göncz je poslanka iste skupine Evropskega parlamenta kot jaz. Lahko smo proti Ferencu Gyurcsányju ali za njega. Lahko smo proti gospe Gönz, lahko pa jo podpiramo. Vsak se popolnoma svobodno in neodvisno odloči, ali podpira ali pa nasprotuje političnemu prepričanju določene osebe.

Razprava, ki poteka tukaj, zadeva še zadnjo diktaturo, ki je ostala v Evropi. Govora je o enem najbolj okrutnih in krvavih diktatorjev na evropski celini. Povsem nesprejemljivo se mi zdi, da se svobodno izvoljeno, demokratično poslanko moje skupine primerja s krvoločnim diktatorjem. Mislim, da mora Parlament to tudi ostro zavrniti, zlasti ko to izjavi predstavnica stranke, za katero sta značilna sovraštvo in pregon, uperjena v romsko manjšino na Madžarskem, ki jima ni primere nikjer po Evropi. Če je tukaj kdo, ki nima pravice kritizirati gospe Göncz, potem je to zagotovo gospa Morvai.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, predlagatelj. – Gospod predsednik, govoril bom o Belorusiji in ne o madžarski notranji politiki. Od razpada Sovjetske zveze je minilo 20 let, a za predsednika Belorusije, Lukašenka, je tako, kot da se popolnoma nič ne bi spremenilo. Politično zatiranje se dogaja tako pogosto, kot se je v sovjetskih časih, in Lukašenkova tajna policija – provokativno še vedno poimenovana KGB – je v vlogi njegovih izvrševalcev.

Kot se lahko spomnimo iz povolilnih protestov decembra lani, Lukašenko ne dopušča nobenega nasprotovanja in sta mu uporaba nasilja ter ustrahovanje borcev za demokracijo očitno v zadovoljstvo. Kot današnja resolucija nazorno prikazuje, je Lukašenko okrepil svojo kampanjo preganjanja in nadlegovanja proti tistim, ki si drznejo izzivati njegovo vladavino železne roke. Pozivamo ga, naj preneha s tem nesmiselnimi zatiranjem, izpusti vse politične zapornike in namesto tega Belorusijo vrne na pot pristne, pluralistične in večstrankarske demokracije.

Na ustanovni seji parlamentarne skupščine Euronest minuli teden so predstavniki Belorusije upravičeno manjkali. Belorusiji manjka košček demokratične sestavljanke Evrope, želim pa si dočakati dan, ko se bo pridružila evropski družini.

 
  
MPphoto
 

  Alfreds Rubiks (GUE/NGL).(LV) Gospod predsednik, v celoti podpiram vztrajanje Evropskega parlamenta in prisotnih poslancev, da so človekove pravice ne le v Evropski uniji, temveč tudi po vsem svetu temeljne pravice, in sicer temelji življenja. A ne podpiram očitnega obtoževanja države (ne da bi bili navedeni konkretni primeri), njenih voditeljev ali vseh njenih prebivalcev za zločine, ki jih niso zagrešili. Če govorimo o dejstvu, da je nekdo v opoziciji (in ne le od opozicije, temveč tudi drugi) po določenih dogodkih prijet, in če v takšnih okoliščinah prepoznamo določeno mero diktature, čemu so potem v demokratičnem sistemu namenjena sodišča? Naj sodišča opravijo s tistim, kar se je tam zgodilo, in s tem, kdo je bil upravičeno ali neupravičeno obsojen ali prijet. Dejstvo, da nekdo pripada opoziciji, še ni razlog, ki bi nam dopuščal, da počnemo vse, kar nam pade na pamet. Prosim za izjemno strpen in uravnotežen odnos do vseh.

 
  
MPphoto
 

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, Komisija je globoko zaskrbljena nad razmerami v Belorusiji in zlasti nad dogodki po kršitvah volilnih standardov na predsedniških volitvah 19. decembra 2010.

Zatiranje se zdaj še naprej zaostruje s številnimi sodnimi postopki proti nekdanjim predsedniškim kandidatom in večini borcev, ki so še vedno pridržani. Obenem se še vedno dogajajo stvari, ki bi lahko privedle do zaprtja dveh preostalih neodvisnih časopisnih hiš – Nasha Niva in Narodnaya Volya – nadlegovanje politične opozicije, civilne družbe in neodvisnih medijev se nadaljuje.

Podpredsednica/visoka predstavnica Ashton je podala številne splošne in konkretne izjave o razmerah v Belorusiji. Jasno smo obsodili vedno slabše razmere in Belorusijo večkrat pozvali, naj preneha z nenehnim zatiranjem politične opozicije in civilne družbe, naj izpusti vse politične zapornike in opusti politično motivirane sodne postopke. Prav tako smo izrazili hudo skrb zaradi prijav mučenja in drugih oblikah trpinčenja, ustrahovanja in sodnih nepravilnosti.

Naj vas tudi spomnim, da je januarja Svet sprejel omejevalne ukrepe, ki vključujejo prepoved potovanj in zamrznitev sredstev. Seznam zdaj vključuje 175 posameznikov – kar bi bilo treba primerjati s 40 imeni, za katera so bili po volitvah leta 2006 vloženi predlogi za zamrznitev sredstev in prepoved izdajanja vizumov – in pripravljeni smo vključiti nadaljnja imena, saj to upravičujejo dogodki. Poleg tega razmišljamo o možnostih za morebitne nadaljnje ukrepe, vključno z gospodarskimi ukrepi.

V svojih sporočilih smo jasno povedali, da se želimo še naprej posvečati beloruskemu prebivalstvu in civilni družbi. Glede vprašanja vizumskih olajšav beležimo napredek. Svet je 28. februarja sprejel pogajalske smernice za vizumske olajšave in sporazume o ponovnem sprejemu in države članice spodbujamo, da čim bolje izkoristijo obstoječo prožnost, ki jim jo ponuja vizumski zakonik, zlasti možnost glede oprostitve plačila ali zmanjšanja vizumskih taks za določene kategorije državljanov. Kar zadeva pomoč, je Komisija štirikrat povečala pomoč beloruskemu prebivalstvu in civilni družbi.

Še naprej ostajamo zavezani politiki kritičnega vključevanja v Belorusiji. To je postalo jasno s sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 31. januarja. Obenem je jasno, da bo sleherno poglabljanje dvostranskih odnosov odvisno od dokaza Belorusije, v kolikšni meri je pripravljena spoštovati demokratična načela, pravno državo in človekove pravice.

Za konec naj povem, da razmere v Belorusiji še naprej ostajajo naša prednostna naloga. Vesel sem, da sem priča veliki večini v tem parlamentu, ki se je zavezala k nadaljnji resni razpravi o tem in kljubovanju prekinitvam. Še naprej bomo dogodke pozorno spremljali in smo se pripravljeni ustrezno odzvati.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Kmalu bo na vrsti glasovanje.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki.(PL) Že dolgo časa nismo bili priča politični nemoči Evropske unije spričo tragičnih razmer v Belorusiji. Nenehni pozivi in resolucije niso bile učinkovite. Nasilna vladavina Aleksandra Lukašenka sili opozicijo k molku, obsoja njene voditelje za krive in jih pošilja v zapor ter tako imenovane kazenske kolonije. V tem okviru je treba omeniti samo imeni opozicijskih predsedniških kandidatov Andreja Sannikova, proti kateremu je bil sodni postopek uveden pred štirimi meseci, in Mikalaja Statkeviča, ki mu je prostost odvzela KGB. Kaj je ukrenila Unija, da bi zagotovila njuno izpustitev? Ključ do uspešne revolucije v Belorusiji je Rusija, ki je bila že od nekdaj privrženka režima. Zato bi bilo zelo dobro, če bi na naslednjem srečanju z voditelji Kremlja nehali govoriti o skupnem evropskem varnostnem območju od Atlantika do Urala, kot to želijo voditelji Francije in Nemčije, in se resnično spopadli z dejanskimi izzivi, ki čakajo na nas tik za našo mejo. Gospodarska kriza v Belorusiji je najugodnejši čas za spremembe. Vsa mednarodna pomoč bi morala biti pogojena z demokratično spremembo v Belorusiji.

 
  

(1) Glej zapisnik

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov