Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 6. junij 2011 - Strasbourg

17. Postopek izbire novega generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada in zunanje zastopanje eura (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je izjava Komisije o postopku izbire novega generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada in zunanjem zastopanju eura.

  Olli Rehn, član Komisije. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, najlepša hvala za vaša zelo umestna vprašanja. Komisija pozdravlja odločitev, ki jo je 20. maja letos sprejel izvršni odbor MDS in ki pojasnjuje postopek izbire naslednjega generalnega direktorja MDS.

Komisija se strinja, da mora biti postopek izbire odprt, pregleden in utemeljen na zaslugah. To bo kandidatom iz vseh držav članic MDS omogočilo, da konkurirajo na podlagi svojih zaslug ob upoštevanju vseh ustreznih vidikov.

Države članice EU so se strinjale, da bodo podprle najbolj usposobljenega kandidata, ki lahko izpolni visoke standarde, ki se zahtevajo za opravljanje dolžnosti na tem zelo pomembnem položaju. Takšen kandidat bo moral predvsem pokazati močne zmožnosti, zavezo večstranskemu usklajevanju in dobro poznavanje mednarodnih gospodarskih, finančnih in monetarnih zadev. Komisija to strinjanje podpira.

Komisija v celoti podpira kandidaturo ministrice Christine Lagarde. Je sposobna in izkušena kandidatka, ki si je prislužila spoštovanje naših partnerjev v mednarodni skupnosti. Poleg tega, da zelo dobro pozna evropsko gospodarstvo in oblikovanje odločitev na ravni EU, kar danes predstavlja vrlino, ima tudi zelo dobre izkušnje v svetovnem gospodarskem upravljanju – ki jih je na primer pridobila v času svojega uspešnega vodenja predsedstva skupine G20.

Naj še dodam, da je bil lani na vrhu skupine G20 v Seulu v Koreji sklenjen sporazum o sorazmernem zmanjšanju evropskega zastopanja v odboru MDS za dva sedeža, da bi se okrepila glas in zastopanje tržnih gospodarstev v razvoju.

Vprašanje zunanjega zastopanja evrskega območja v času, ko je to povezano s splošno reformo Mednarodnega denarnega sklada, ni neposredno povezano z izbiro generalnega direktorja sklada. Komisija meni, da je v skupnem interesu Evrope, Unije in njenih držav članic, da se postopno premaknemo k enem sedežu za Evropsko unijo, ali vsaj za evrsko območje, v MDS. Počasi in postopno.

Gospod predsednik, spoštovani poslanci, kot veste, sem v celoti zavezan reformi in okrepitvi gospodarskega upravljanja EU, tako na notranji kot zunanji ravni. Da bi to dosegli, sem naklonjen uporabi preskusne metode Jeana Monneta: Evropa se gradi s konkretnim napredkom v resničnem življenju, korak za korakom, koraki pa so lahko večji ali manjši.

Zato dokončajmo najprej reformo našega notranjega upravljanja, ki je nujno potrebna in ki bo velik korak naprej, ko bo končno dokončana. Nato pa se lotimo izziva zunanjega zastopanja, ki bo še en velik korak naprej, ko se bomo o tem dogovorili in začeli to izvajati. En velik korak naenkrat.

  Corien Wortmann-Kool, v imenu skupine PPE. – (NL) Gospa predsednica, ko je prejšnji generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (MDS) prevzel svoj položaj, so se pojavila velika vprašanja glede pomena in učinkovitosti MDS. Zdaj imamo več izkušenj, potem ko smo na težak način v času krize ugotovili, kako povezani smo na mednarodni ravni. Prav v teh časih krize pa ste se tudi naučili, kako bolje iskati drug drugega, in izkusili smo, kako pomembna sta vloga in strokovno znanje MDS – celo za nas, tukaj v Evropi. Zato je tudi pomembno, da MDS v prihodnjih letih igra ključno vlogo v smislu svetovnega upravljanja in bolje finančne in monetarne stabilnosti v svetu.

Na žalost smo se v tej evrski krizi na zelo boleč način učili iz izkušenj. Lahko vidite, kam merim s tem. Danes govorimo o novem kandidatu za prihodnji položaj generalnega direktorja MDS. Popolnoma upravičeno pravite, da mora to biti odprt postopek, vendar pa ne rabimo biti preskromni glede tega, da imamo v Evropi izjemno kandidatko. Vesel sem, da lahko tudi mi v Parlamentu v okviru te razprave izrazimo našo jasno podporo tej kandidatki.

V času krize je pomembno, da na tem visokem mestu dobimo izjemno usposobljeno žensko, saj nam v krizi lahko lastnosti ženske prinesejo pravo dodano vrednost skupaj s kakovostjo. Gospa Lagarde ima tudi izkušnje na obeh straneh Atlantika in v večstranskem upravljanju. Torej je tudi s tega vidika izjemna kandidatka. Upam, da vam bomo s to podporo lahko dali dodatno spodbudo, da predložite gospo Lagarde kot naslednjo generalno direktorico MDS.

  Pervenche Berès, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, v resnici se sprašujem, zakaj ste želeli podati to izjavo. Govor ste dejansko končali tako: „danes nam ves čas v resnici jemlje reforma gospodarskega upravljanja; o vprašanju zunanjega zastopanja evrskega območja bomo razpravljali pozneje“.

Prosim, oprostite mi, če se ne strinjam z vašim pristopom, saj je danes eden glavnih problemov v Evropski uniji prav vprašanje zunanjega zastopanja evrskega območja. Danes nam je jasno, kako lahko valutna vojna zlahka uniči ves trud, ki ga od državljanov na evrskem območju zahtevamo v imenu varčevanja in izboljšanja stanja na področju državnega dolga. Evropejci torej ne morejo biti skrajno zahtevni na notranji ravni in obenem popolnoma nezainteresirani za to, kako se je njihova valuta, ki se premetava po trgih na mednarodnem prizorišču, izkazala na zunanji ravni. Brez zunanje zaščite ne bo nobene notranje zaščite.

Zato mi oprostite, če se ne strinjam z vašim pristopom pri tej točki. Vem, da je ta naloga težka, vendar Evropski parlament že več let podpira zamisel, da se je treba premakniti k zunanjem zastopanju evrskega območja, zlasti v okviru Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Priznati moramo, da je bilo stanje v času, ko je bil za generalnega direktorja MDS imenovan Dominique Strauss-Kahn, popolnoma drugačno: govorilo se je, da se ljudje pri vodenju organizacije izmenjavajo. Gospod Strauss-Kahn je sam dejal, da je mogoče zadnji Evropejec na čelu MDS. Stanje se je od takrat močno spremenilo. Regija, v kateri je posredovanje MDS danes ključnega pomena, je Evropa. Vidimo lahko, da za posredovanjem MDS pomembno vlogo igra posredovanje velikih ameriških investicijskih bank. Vidimo lahko tudi, da bo prej ali slej odprto tudi vprašanje o gospodarskem položaju ZDA in da bo o njem mogoče legitimno razpravljati znotraj MDS.

Vse to ustvarja veliko zapletenejšo sliko, kot je zgolj odločanje, kdo naj bi predsedoval prihodnjemu MDS. Seveda morajo biti zastopani Evropejci – igrati morajo svojo vlogo v eni glavnih institucij –, a, še pomembneje, kar želim izvedeti od vas, je: kakšno politiko želimo izvajati na mednarodnem prizorišču? Kakšen mandat bi moral Evropejec opravljati na mednarodnem prizorišču glede na naša prizadevanja na notranji ravni, glede na vpliv trgov zunaj Evropske unije in njihov vpliv na naložbe, špekulacije in zaposlovanje v Evropi?

Mislimo tudi, da bo vsak, ki bo vodil MDS v prihodnosti, soočen z ogromno nalogo: ne bo smel uničiti napredka, ki ga je ustvaril Dominique Strauss-Kahn, ko je tako rahlo premaknil meje tako imenovanega washingtonskega soglasja. Lahko že vidimo, kako se danes zaostrujejo odnosi znotraj institucije; menimo, da je to napačen pristop.

Spregovoriti pa bo treba tudi o vprašanju položaja MDS znotraj sistema Združenih narodov; če bodo Evropejci predložili kandidata, morajo zagotoviti, da bo mandat, ki bodo podelili tej osebi, strukturiran tako, da bo kandidatu omogočil, da si prizadeva za takšno obliko svetovnega upravljanja, ki se bo zoperstavilo izzivom, s katerimi se spopadamo.

  Olle Schmidt, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospa predsednica, hvala za vaš odgovor, gospod Rehn. Pričakujemo, da bo do konca junija imenovan nov generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki bo nasledil Dominiquea Strauss-Kahna, ki je bil, kot vsi vemo, obtožen zelo resnega kaznivega dejanja, ki je na žalost verjetno škodil tudi ugledu MDS. V teh nemirnih časih je treba torej imenovati novega, usposobljenega generalnega direktorja, ki bo vodil tako pomembno svetovno institucijo, postopek imenovanja pa mora biti odprt.

Tako kot moji kolegi poslanci tudi jaz pozdravljam kandidaturo finančne ministrice Francije, Christine Lagarde. Mislim, da se vsi strinjamo, da je zelo usposobljena. Ima podporo več držav članic in Evropske komisije. Toda zakaj se nismo mogli dogovoriti o skupnem postopku imenovanja? To bi povečalo vpliv Evrope. To je nekaj, kar nam manjka. Če bi imeli skupen postopek in če bi Komisija prevzela vso odgovornost, bi se povečal tudi ugled EU, evra in Evrope.

Člen 138 Lizbonske pogodbe navaja, da je treba okrepiti položaj evra v mednarodnem monetarnem sistemu. Zakaj torej nismo izkoristili te priložnosti? Komisar je govoril o postopnih korakih, a včasih bi mogoče morali tudi narediti manjši skok naprej, da bi okrepili naš položaj: predvsem v nemirnih časih. Mislim tudi, da je pomembno, da poudarimo, da MDS potrebuje obsežno reformo, nekaj, o čemer jasno govori tudi gospa Berès v svojem poročilu. Delo na tej reformi se je začelo. Vendar pa je treba spregovoriti tudi o zastopanju EU v MDS in to zastopanje okrepiti.

Potrebujemo močnejši MDS, ki bo v svetu igral vodilno vlogo. Da povzamem: v našem novem globalnem svetu potrebujemo močnejši in bolj reprezentativen MDS, hkrati pa potrebujemo močnejšo EU z jasnejšim glasom. In, gospod Rehn, včasih moramo narediti tudi kakšen skok naprej.

  Kay Swinburne, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, v današnjem negotovem gospodarskem ozračju je pomembneje kot kdaj koli prej, da se svetovne institucije, katerih naloga je zagotavljati finančno in gospodarsko stabilnost, od katere so odvisne številne države po svetu, ne izkoriščajo za dajanje simboličnih političnih izjav.

MDS ni simbol, temveč delujoča institucija, ki na vodilnem mestu potrebuje nekoga, ki bo zelo dobro poznal finančne trge, ki bo imel potrebne izkušnje pri vodenju velikega gospodarstva in ki bo sposoben javnosti sporočiti težke odločitve. Prednost kandidature Christine Lagarde ni v tem, da gre za Evropejko, temveč v tem, da gre za izredno usposobljeno osebo, ki je v času finančne krize pokazala izjemne lastnosti na področju vodenja. Ker je glavna vloga MDS delati na svežnjih možnih strukturnih reform, ki naj bi spremljali porazdelitev sredstev članom, ko se znajdejo v stiski, menim, da je gospa Lagarde pokazala, da je resnično sposobna posredovati pri zapletenih sporazumih o spornih vprašanjih in uspešno povezovati nezdružljive strani za namen doseganja koristne rešitve.

Ne smemo se ujeti v prizmo današnje krize evrskega območja, temveč moramo premisliti o tem, s katerimi problemi bi se MDS lahko spopadal v prihodnosti. Mislim, da ima gospa Lagarde potrebna znanja in izkušnje, da vodi MDS v tem obdobju gospodarskih nemirov in da utira pot reformi v MDS, da bi zagotovila neprekinjen pomen tega sklada za prihodnje generacije.

V zvezi z vprašanjem zastopanja evrskega območja v mednarodnih organih – ker finančni trgi ne spoštujejo nacionalnih meja – je izredno pomembno, da svetovne institucije opravljajo učinkovito delo pri usklajevanju nacionalne politike. Podpiram več usklajevanja, učinkovitosti in povezovanja politik, da bi se izognili regulativnim vrzelim, vendar menim, da EU ne sme izgubiti svoj raznolik sklop glasov v mednarodnih ustanovah. Kriza je pokazala na velike razlike med gospodarstvi EU, celo znotraj evrskega območja, da ne govorim o razlikah med državami, ki niso članice evrskega območja. Sedanja kriza je prizadela vse naše države na različne načine; razlikujejo se tudi naše izkušnje. En sam glas ni tako močan kot množica skladnih glasov.

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, imam štiri pripombe, ki bi jih rad predstavil. Prvič, rad bi se vrnil h govoru gospoda Schmidta, da bi ponovno spregovoril o tem procesu. Ker gre za tako pomembno vlogo, kot je vloga generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada, mislim, da se v primerjavi z energijo, ki se občasno vloži v imenovanje tretjerazrednih direktorjev v podjetjih, pri izvajanju tega postopka kaže pomanjkanje strokovnosti.

Namesto relativno odprtega, preglednega in na merilih temelječega postopka imamo kaj? Niz sestankov, na katerih se srečujejo voditelji držav ali vlad, ki drug drugim govorijo: „Nedvomno bi predložil to in to osebo“. To prav nič ne prispeva h krepitvi verodostojnosti Evropske unije. Dejstvo je, da si Evropa po epizodi z Dominiqueom Strauss-Kahnom ne more več privoščiti iskanja bližnjic, ko se odloča o svojem kandidatu.

Če mene vprašate, je to izgubljena priložnost. Ne želim reči, da ste za to odgovorni vi – vi se o tem ne odločate –, a zagotovo bi nam koristilo, če bi se tega lotili precej bolj organizirano, usklajeno in strokovno.

Drugič, rad bi odgovoril gospe Swinburne. Čas je, da iskreno odgovorimo vsem, ki, kot vi, gospa Swinburne, in vi, gospod Farage, ves čas širite zmotno misel, da bomo Evropejci lahko vplivali na svetovne zadeve – ki vplivajo tudi na nas –, če bomo govorili večglasno.

Gospa Swinburne, govoriti o skladnih glasovih je čisto v redu, vendar zelo dobro veste, da to ne gre tako. Če bomo nekoč imeli nekaj drugega od demokratične zveze, potem glasovi ne bodo skladni, saj bo vsak skrbel samo za interese svojega volilnega telesa. Tako to gre.

Poleg tega, če gospod Farage in gospa Swinburne mislita, da bosta branila tako imenovano suverenost Združenega kraljestva – in to velja za vse države članice, bodisi majhne, kot je moja, ali velike države, kot so Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo –, če torej mislite, da boste sami še vedno lahko imeli kak vpliv v svetu, potem se žal zelo motite.

Moja tretja pripomba se nanaša na odnos MDS v času krize, in sicer v primerjavi z odnosom Evropske unije. Tukaj, gospod komisar, dejansko mislim, da ste za to odgovorni. Navsezadnje se spominjamo, da se je v vseh pogovorih, ki so jih imele trojke, ko so potovale v različne države članice, ki jim poskušamo pomagati, nazadnje pokazalo, da je MDS – in skoraj me boli, da moram to reči po vsem, kar smo Zeleni govorili o MDS v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja – tisti, ki je danes najbolj razumen, Komisija in centralna banka pa sta tisti, ki postavljata najstrožje pogoje.

Kot Evropejci tega ne smemo dovoliti. Ne morem razumeti, zakaj poskušate biti bolj papeški od papeža – nisem prepričan, ali to lahko rečem Fincu, a vseeno sem rekel!

  Jürgen Klute, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tu ne gre toliko za posameznike; gre predvsem za postopek izbire. Presenetljivo, vsak, ki išče informacije o postopku izbire generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) na internetu, bo v resnici ugotovil samo to, da Združene države in Evropa zasedata dva vodilna položaja. To pomeni, da svetovno gospodarstvo tako rekoč nadzorujeta gospodarsko najmočnejši skupnosti, ki predstavljata manjšino.

To je fevdalizem, ki nima nič opraviti z demokracijo, zato tega ne moremo sprejeti. Po našem mnenju odstop Dominiquea Strauss-Kahna predstavlja v tem trenutku veliko priložnost za temeljne spremembe pri imenovanju in postopku izbire, ki naj postane odprt, pregleden in predvsem na zaslugah in sposobnostih temelječ postopek izbire, kar v zadnjem času zahtevajo nekatere NVO.

To bi moralo vključevati tudi kombinacijo glasov večine iz članic MDS in večino deležev glasov v MDS. Do zdaj so se upoštevali samo deleži glasov v MDS, kar zagotavlja strukturno večino gospodarsko močnim državam. Takšna reforma in sprememba postopka izbire bi ustrezala reformi MDS, kar bi ustrezalo tudi spremembam v svetovnih gospodarskih odnosih, državam v razvoju pa dalo možnost, da prispevajo k MDS svoje izkušnje in se približajo nadaljnjemu razvoju MDS.

Na koncu želim samo reči, da je treba od MDS zahtevati, da deluje v interesu zmanjšanja svetovnih neravnovesij in revščine.

  Nigel Farage, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, komisarju Rehnu želim reči, da sem si ogledal listino MDS. Tu ni nič takšnega, kar bi vas lahko presenetilo; gre za spodbujanje ravnovesja, rasti, stabilnosti menjalnega tečaja, zmanjšanje neravnovesja in pomoč državam v težavah. Klasična metoda je stabilizirati finance in organizirati konkurenčno devalvacijo.

Nikjer ne piše, da naj bi MDS podpirala politične eksperimente, kar je na tako veliko načinov delal prav Dominique Strauss-Kahn. Gospod Strauss-Kahn je izkoristil MDS za reševanje neuspelega evrskega projekta in je že kot tak bil zelo slab kandidat. Zdaj želite to dopolniti s potrditvijo Christine Lagarde – še ene članice evropske politične elite, še enega evrskega fanatika, nekoga, ki verjame podpiranje tega evrskega projekta – in mislil bi si celo, da je glede na zaupanje, ki ga je dobila, v resnici skrajno neprimerna kandidatka.

Zdi se namreč, kot da bi EU ugrabila MDS, kot da je sklad zdaj del mehanizma za podporo evru, da podpora evra v času, ko se grški problem vsak dan stopnjuje, ni več stvar samo davkoplačevalcev v evrskem območju in državah članicah EU, ki še niso v evrskem območju, temveč da je to zdaj problem celega sveta.

No, mogoče boste na nek način zares potrebovali gospod Lagarde, saj ne gre samo za propad Grčije in za naše četrto reševanje, temveč gre tudi za to, na kar sem ta parlament že posvaril, da bo zelo kmalu pod vprašaj prišla tudi verodostojnost Evropske centralne banke. Posvaril sem vas, da ne morete kar nenehno odkupovati lastnega slabega dolga, in dosegli smo točko, ko bomo čez nekaj tednov videli, da tudi sama ECB ni solventna, zato bo vaša prijateljica, gospa Lagarde, mogoče lahko pomagala reševati tudi njo.

Rekel bi, da je to zelo slaba izbira. Mednarodna skupnost vam bo na neki točki povedala, kje morate izstopiti – mogoče samo ne še zdaj.

  Jean-Paul Gauzès (PPE). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, spregovoril bom tudi v imenu gospe Lulling in gospoda Langena; oba sta imela svoj čas za nastop, a zagotavljam vam, da ga ne bom v celoti porabil.

Tako kot vsi drugi tukaj, želim tudi jaz samo poudariti, da se je postopek izbire novega generalnega direktorja MDS že začel.

Za Evropsko unijo je pomembno, da izrazi enotno in trdno stališče, ki ga ne prenašajo samo različne države članice, temveč tudi Komisija, in k temu ste se tudi zavezali, gospod komisar.

Mnogi izmed nas v tem parlamentu, z izjemo gospoda Faraga, si zelo želimo, da bi se v postopku imenovanja generalnega direktorja MDS in predsednika Svetovne banke ohranilo – do zdaj tako priljubljeno – ravnovesje med Združenimi državami in Evropo.

V celoti razumemo, da si države v razvoju – predvsem največje – želijo več besede pri sprejemanju odločitev v MDS. Zato je pomembno, da nadaljujemo s tekočimi reformami glede upravljanja te mednarodne institucije in predvsem s tistimi, ki ste jih omenili tudi vi, gospod komisar. Vendar pa je zagotovo prezgodaj za kakršne koli korenite spremembe v ravnovesju, ki je bilo doseženo s finančnimi prispevki posameznih držav članic k skladu.

Samo en evropski kandidat je začel ustrezno kampanjo z navezovanjem stika z različnimi državami članicami. Ta kandidat – ki je mimogrede ženska – ima vse zahtevane lastnosti. Zaradi svojih sposobnosti, političnih izkušenj, moralne avtoritete in odličnega znanja angleščine ter izkušenj pri delu, ki ga je opravljala po vsem svetu, je idealna kandidatka za položaj generalne direktorice MDS.

Kot je bilo že rečeno, mora biti generalni direktor nekdo, ki išče soglasje in je učinkovit v času, ko mora institucija z večjo odločnostjo igrati osrednjo vlogo pri ponovni vzpostavitvi gospodarskega in finančnega ravnovesja. Naša Unija mora zato storiti vse, da bi zagotovila imenovanje Christine Lagarde.

  Pervenche Berès (S&D). – (FR) Gospa predsednica, mislim, da gre v tej razpravi kljub vsemu za veliko protislovje. V osnovi je pomembno, da se med Svetovno banko in MDS nič ne spremeni. Evropejci smo tisti, ki nekaj pridobimo od večstranskosti, toda večstranskost ne bo delovala, če bodo države v razvoju vključene samo delno, na ravni skupine G20 ali drugje. K temu vprašanju moramo dejansko pristopiti dinamično in z občutkom za perspektivo. Poleg tega se mi zdi dokaj protislovno, da zdaj, ko začenjamo z nujno kampanjo, da bi na čelo MDS imenovali Evropejca, ne dajemo zgleda kot Evropejci, ki bi morali reči, gospod komisar, da je to korak v smeri k zunanjem zastopanju evrskega območja.

S čim pojasniti vašo veliko nestrpnost in odločenost, da imenujete Evropejca, če ne z vašo željo, da naredite ta korak, za katerega nam pravite, da ni nujen in da lahko počaka še en dan? Če želimo, da bi večstranskost uspela, potem moramo sami dati zgled, biti dosledni in pokazati, kako dobro lahko deluje v prihodnosti, kajti MDS mora nedvomno igrati ključno vlogo v svetovnem upravljanju, vlogo, ki presega vprašanje evropskega dolga in nacionalnega dolga evropskih držav, ki se spopadajo s težavami. To je ključna naloga, toda vloga MDS poleg same stabilizacije trgov je tudi v tem, da mora pomagati odpraviti svetovna neravnovesja, ki so povzročila to krizo.

Danes je jasno, da tega zares ključnega vprašanja upravljanja ne upoštevate v tej meri, v kateri recimo podpirate določenega kandidata. Vendar pa je to tisto, kar zanima nas socialiste: tj. da mora MDS igrati vlogo v svetovnem upravljanju, da bi odpravil neravnovesja, ki so povzročila to krizo.

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, tako kot vsi drugi v tem parlamentu, tudi jaz ne nasprotujem metodi izbire prihodnjega generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada, a tisto, kar najbolj zanima ljudi, je, kakšno novo vlogo namerava opravljati ta mednarodna institucija, da bi pomagala odpraviti današnjo resno gospodarsko, finančno, proračunsko in monetarno krizo.

Mednarodni denarni sklad mora postati veliko bolj demokratičen in osredotočen na človekov razvoj, izobraževanje in zaposlovanje. Ovirajočo manjšino Združenih držav je treba po mojem mnenju odpraviti. Močno je treba povečati glasovalne pravice držav v razvoju.

MDS mora biti orodje v boju proti špekulacijam, ki danes dušijo prebivalce, učinkovito orodje za stabilizacijo kmetijskega in blagovnega trga, ki bi se lahko borilo proti davčnim oazam, o katerih ljudje pogosto govorijo. MDS mora namesto valutne vojne začeti izvajati velik nov projekt: projekt skupne svetovne valute za sodelovanje namesto vojne gospodarstev in konkurence.

To bi morala biti prednostna tema za razpravo, da bi se izboljšala kakovost življenja ljudi in da bi se ustavilo bogatenje bankirjev z ropanjem držav.

  Róża Gräfin von Thun und Hohenstein (PPE). – (PL) Gospa predsednica, žalostno je, da se je o MDS do zdaj razpravljalo samo v okviru afere v zvezi z njegovim prejšnjim direktorjem Dominiqueom Strauss-Kahnom. Pri tem ni trpel samo ugled tega pomembnega položaja in celotne institucije, temveč tudi ugled evropskega politika, ki je zasedal tako pomemben položaj. Če bomo zaradi tega končno nehali trpeti vedenje, s katerim so bili seznanjeni vsi, in ki je bilo sprejeto v daleč preveliki meri, potem mislim, da bo to ena pozitivna stvar v tej strahotni aferi. Vendar pa si moramo zdaj prizadevati za vrnitev ugleda tega položaja in institucije MDS. Da bi se to zgodilo, moramo na ta položaj predlagati usposobljeno osebo, ki bo v današnjih zelo težkih razmerah lahko ohranila mir na trgih, v medijih in javnem mnenju. Pomembno je, da je kandidat zanesljiv, Christine Lagarde pa je Financial Times priznal kot najboljšo finančno ministrico na evrskem območju v letu 2009. Komisar je že omenil, kako dobro je predsedovala tudi skupini G20. Gre za osebo, pri kateri ne moremo dvomiti v zanesljivost. Ne moremo podcenjevati vloge MDS, zlasti ne v tem času finančne in gospodarske krize, ki je prizadela toliko držav v Evropi. Evropsko mnenje mora zato biti prisotno v tej instituciji. Na tem položaju potrebujemo nekoga, ki razume pomen današnje krize. Vem, da Christine Lagarde pri obravnavanju svetovnih financ v MDS in opirajoč se na znanja in mednarodne izkušnje, ki jih je pridobila v Evropski uniji, ne bo pozabila na evropske interese. Sama je dejala, da bo, če bo izbrana, v sklad prinesla vse svoje izkušnje, ki jih ima kot odvetnica, generalna direktorica, ministrica in ženska. Bodimo posebej pozorni na to zadnje, saj je to v tem primeru zelo pomembno.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, postopka zamenjave generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ni mogoče ločiti od težav in protislovij, s katerimi se danes, v luči čedalje hujše krize, sooča kapitalistični sistem. Nenehne spremembe v eni izmed institucij na vrhu sistema so neločljivo povezane s spori med različnimi skupinami velikega kapitala, kjer se pojavljajo konflikti med velikimi silami. Ni jih mogoče ločiti niti od nerešenega vprašanja reformiranja monetarnega sistema in s tem valutne vojne zaradi nadvlade dolarja na svetovni ravni. To je vojna, katere posledice padejo na hrbet delavcev in narodov na obrobju, čemur smo priča v Evropski uniji.

Ne da bi za hip prikrili, v kako veliki meri je za ta proces odgovorna leva sredina in njene dolgoletne zveze z neoliberalizmom, tega ni mogoče ločiti niti od spora med tistimi, ki sprejemajo potrebo po prestrukturiranju dolgov znotraj evrskega območja, in tistimi, ki si slepo na vso moč prizadevajo za nova sredstva institucionaliziranega in odprto kolonialnega posredovanja.

V vsakem primeru se zdi, da se tako eni kot drugi zavzemajo za to, da bi se izkoriščanje in zatiranje delavcev in narodov poneslo na neke nove ravni.

  Niki Tzavela (EFD). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, zdi se, da se bomo 21. stoletja spominjali po vojni med politično močjo in močjo finančnih institucij. Na tem svetu so države, ki jih dobesedno vodijo anonimne finančne institucije, državljane teh držav pa se vozi sem ter tja, njihovo usodo pa določa to, kar počnejo trgi.

Mislim, da bo gospa Lagarde častivredna in sposobna predstavnica Evropske unije; je dobro usposobljena za to delo zahvaljujoč izkušnjam, ki jih je pridobila v nevihtnem obdobju gospodarske krize, in mislim, da bo častivredna predstavnica evropskega gospodarstva v okviru svetovnega gospodarskega upravljanja.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospa predsednica, mislim, da je pomembno, da gospo Lagarde imenujemo na to vodilno mesto. V Franciji je pokazala, da razume gospodarstvo, da predvsem podpira tudi mala in srednje velika podjetja in da spoštuje tiste, ki dejansko delajo in dajejo svoj prispevek. Prizadevanje za izboljšanje življenjskega standarda ljudi je prav tako tudi načelo Mednarodnega denarnega sklada. Prerazporeditev je mogoča samo, če se nekaj dejansko proizvede, da bi se lahko prerazporejalo.

Zato je reforma Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke prednostna naloga. Zagotoviti moramo, da bodo države s finančnimi težavami prejele potrebna navodila in da se bo prenašalo ustrezno znanje glede načina, s katerim si na vso moč prizadevamo rešiti te probleme v Evropski uniji.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, današnja razprava se izogiba številnim pomembnim vprašanjem. Z drugimi besedami, ne loteva se resnega problema mednarodnega kapitalizma: problema finančnih trgov, ki nadzorujejo naša gospodarstva, ki poskušajo državam vsiliti svoja pravila, ki še naprej povečujejo neenakost, diskriminacijo in napade na pravice delavcev ter osnovne javne storitve in ki prispevajo k povečanju revščine in socialne izključenosti, ne samo na mednarodni ravni, v manj razvitih državah, temveč tudi tukaj v Evropski uniji in številnih naših državah članicah.

Zato je bilo potrebno, da Komisija sprejme močno stališče, da bi spremenila to stanje, da bi odpravila davčne oaze, da bi nadzirala finančne trge in preprečila povečevanje neenakosti in izkoriščanja.

  Olli Rehn, član Komisije. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za zelo izčrpno razpravo. Mislim, da imamo v tem parlamentu široko soglasje – ne popolno, vendar široko – o postopku izbire naslednjega generalnega direktorja MDS. Ta mora biti odprt, pregleden in temeljiti mora na zaslugah.

Čutim tudi široko podporo – mogoče ne popolno, vendar široko – gospe Lagarde, ki so jo države članice EU in Komisija že potrdile za svojo kandidatko za generalno direktorico MDS.

Želim omeniti tri stvari v odgovor na nekaj stališč, ki so bila izražena v teku razprave. Prvič, MDS igra v sodelovanju z Evropsko unijo ključno vlogo pri premagovanju krize nacionalnega dolga v Evropi, k čemur je Dominique Strauss-Kahn močno prispeval kot generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada.

Medtem ko se še vedno spopadamo s precejšnjim nemirom v nekaterih segmentih nacionalnih dolžniških trgov nekaterih držav, smo uspeli zadržati krizo nacionalno dolžniško krizo in zagotoviti tekoče gospodarsko okrevanje v Evropi. Seveda se mora delo nadaljevati in pred nami so še vedno težke odločitve, tudi v prihodnjih tednih v juniju. A ne pozabimo, da na evropskih tleh ni bilo nobene katastrofe v slogu Lehman Brothers, in poskrbeti moramo, da je tudi ne bo. To bi bilo uničujoče za gospodarsko rast in izboljšanje zaposlovanja v Evropi.

Drugič, med Komisijo, ECB in MDS smo imeli zelo dobro sodelovanje, kar pa ni bilo samoumevno, ko smo pred približno letom in pol začeli delati v smislu gašenja požara, ki so ga povzročili finančni pretresi. Vsaka od teh treh institucij ima svoja lastna pravila, svojo lastno filozofijo in lastno neodvisnost, zato ni bilo samoumevno, da bodo lahko sodelovale pri premagovanju teh izzivov. Vendar pa si drznim reči, da je pri zavedanju krize prevladal pragmatični občutek, ki nam je pomagal, da sodelujemo, da bi zadržali nacionalno dolžniško krizo in zagotovili gospodarsko okrevanje.

Tretjič, strinjam se, da moramo spremeniti naše zunanje zastopanje. Kot sem rekel v uvodnih besedah, je zdaj pred nami ogromna naloga, in sicer moramo najprej dokončati reformo notranjega gospodarskega upravljanja. To ravno nameravamo storiti in računam na vas, da nam boste to omogočili v juniju, še pred poletnimi počitnicami. To je izredno pomembno za verodostojnost Evropske unije v teh časih krize. Naredimo torej vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili dokončanje te nujne reforme gospodarskega upravljanja EU.

Naš dolgoročni cilj je en sam sedež, vsaj za evrsko območje. Kratkoročno potrebujemo boljše praktično in pragmatično usklajevanje politike med državami članicami EU, ki so zastopane v skupinah G20 oziroma G7 ali v MDS. Moram reči, da sem videl veliko konkretnih izboljšav v tem smislu, tako da imajo države članice EU, ki so zastopane v skupini G20 ali v MDS ali v skupini G7 večinoma skupne cilje in da večinoma skupaj sodelujejo kot orkester in ne izražajo vsaka svoj glas.

Da, pred nami je dovolj prostora za izboljšave in o tem se moramo temeljito pogovoriti. A kot sem rekel, najprej je treba dokončati reformo notranjega upravljanja in šele takrat se lahko vrnemo k vprašanju, kako izboljšati naše zunanje zastopanje. Pravice nastajajočih gospodarstev pomenijo, da je v temeljnem interesu Evropske unije, njenih državljanov in njenih držav članic, da so bolj združene in s tem učinkovitejše pri predstavljanju naših ciljev in naših interesov na svetovnem prizorišču.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. – Ne glede na to, kdo bo naslednji generalni direktor MDS, bo pred njim oziroma njo velika naloga. V prihodnjih letih bodo verjetno prevladovale velike reforme v mednarodnem finančnem in gospodarskem upravljanju. Imamo veliko odličnih kandidatov in upam, da bo izbor temeljil na zaslugah, ne na politiki. Resnica je v tem, da EU na svetovni ravni, bodisi v skupini G20, MDS ali STO, ne dosega toliko, kolikor bi lahko. Ne govori enoglasno, temveč izraža številne glasove. To je huda pomanjkljivost, ki predvsem vpliva na manjše države članice, ki nimajo toliko diplomatskih moči kot velike države. Če bi se politični položaji dogovarjali pregledno in demokratično, bi imeli od aktivnejše vloge EU več koristi pri preoblikovanju mednarodnega monetarnega in finančnega sistema. Odbor za ekonomske zadeve trenutno pripravlja poročilo o svetovnem gospodarskem upravljanju, ki bo, upam, pripeljal do predlogov Komisije o izboljšavah zunanjega zastopanja EU na tem področju. EU je gospodarski blok, ki predstavlja več kot 450 milijonov ljudi, z valuto, ki je druga mednarodna rezervna valuta na svetu. A če mi tega ne bomo jemali resno, potem tega ne bo storil niti preostali svet.