Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2043(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0160/2011

Predložena besedila :

A7-0160/2011

Razprave :

PV 06/06/2011 - 18
CRE 06/06/2011 - 18

Glasovanja :

PV 07/06/2011 - 8.10
CRE 07/06/2011 - 8.10
PV 08/06/2011 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0256

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 6. junij 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

18. 7. okvirni program EU za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o vmesnem pregledu sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki ga je v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko predložil gospod Audy (Α7-0160/2011).

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy, poročevalec.(FR) Gospa predsednica, gospa Geoghegan-Quinn, gospe in gospodje, zbrali smo se, da ocenimo sedmi okvirni program za raziskave (2007–2013), katerega proračun znaša 51 milijard EUR. To je največji program na svetu, ta znesek pa je treba primerjati s 17 milijardi EUR za program v obdobju 2000–2006, ki je zajemal pet let, medtem ko ta zajema sedem let.

Pogajanja o sedmem okvirnem programu so potekala leta 2006 in zajemajo – ponavljam – obdobje 2007–2013. Po teh pogajanjih imamo zdaj tri nove elemente, ki od nas zahtevalo, da usmerimo pozornost v oceno programa.

Prvič, Evropska unija okreva po neuspehu Lizbonske strategije, ki jo je Evropski svet oblikoval leta 2000, da bi Evropska unija do leta 2010 postala svetovno, na znanju temelječe, gospodarstvo. Zdaj imamo strategijo Evropa 2020. Drugi nov element: neuspeh ustavne pogodbe. Lizbonska pogodba danes velja in prinaša nova pooblastila. Tretji nov element: finančna kriza, ki nas je leta 2008 dosegla iz Združenih držav.

Na podlagi teh treh novih elementov moramo zdaj razmisliti o obdobju 2011–2013. Živimo v izredno krhkih letih po krizi, zneski, ki so na koncu, pa so v teh časih pomanjkanja javnih sredstev precejšnji. Za prva tri leta je namenjenih 26 milijard EUR. Za program v letih 2011, 2012 in 2013 nam je ostalo 28,5 milijard EUR. Zato moramo dobro razmisliti, kakšno sporočilo želimo poslati Evropski komisiji, da bi svojo politiko na področju raziskav prilagodila glavnim izzivom današnjega časa.

Drugi govorniki se bodo v to bolj poglobili, jaz pa želim poudariti dve točki: prva je poenostavitev, druga pa odziv na glavne izzive, s katerimi se spopadamo.

Kar zadeva poenostavitev, bo moja kolegica, gospa Carvalho, podrobneje govorila o svojem odličnem poročilu, poleg tega pa, gospa komisarka, pozdravljamo tudi sklep Komisije z dne 24. januarja 2011 o oblikovanju enotnega sistema za registracijo, vendar moramo iti še naprej. Poenostaviti moramo prihodnost in pustiti preteklost za seboj. Kot nekdanji član Evropskega računskega sodišča ste dobro seznanjeni z vsemi temi vprašanji. Triletna reforma finančne uredbe nam bo omogočila, da določimo pravno podlago za to poenostavitev, vendar dvomim, da je ukvarjanje z dopustnim tveganjem napake pravi način. Poenostaviti moramo naše predpise in s to poenostavitvijo bomo zmanjšali tudi število napak.

V primeru nestrinjanja revizorjev Komisije in organov pod revizijo predlagam, da se omogoči možnost izvajanja neodvisnih revizij in posredovanje posrednika, da nam ne bi bilo treba prositi Sodišča Evropske unije, da ureja spore, do katerih bi lahko prišlo med organi pod revizijo in Komisijo. Zares moramo rešiti to vprašanje, gospa komisarka.

Imamo tudi velike izzive. Industrijski sektor moramo bolj vključiti v to industrijsko politiko Evropa 2020, zlasti v zvezi z evropskim patentom, in povečati moramo udeležbo MSP – malih in srednje velikih podjetij – ter žensk. Infrastrukturo morajo sofinancirati okvirni program, Evropska investicijska banka, strukturni skladi in nacionalne politike. Spodbujati moramo odličnost in obenem zagotoviti usklajeno razporeditev raziskovalne infrastrukture po vsej Evropski uniji. Danes ne vemo, katere države bodo dobile Nobelovo nagrado čez pet let. Spoštovati moramo naše mednarodne zaveze, kot je ITER.

Za prihodnost pa v tem poročilu predlagamo, da se podvoji znesek za financiranje raziskav, da bi se ustvaril ta evropski raziskovalni prostor s pomočjo Evropskega raziskovalnega sveta. To je ključ za rast, ki ga potrebujemo, da bi financirali naše družbene ambicije in spoštovali naše okoljske zaveze.

 
  
MPphoto
 

  Máire Geoghegan-Quinn, članica Komisije. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, želim se vam zahvaliti za to priložnost, da lahko danes govorim pred vsemi vami pred končnim glasovanjem o poročilu o vmesni oceni sedmega okvirnega programa na plenarnem zasedanju jutri dopoldne. Za izvajanje sedmega okvirnega programa in s tem za napredek k temu, kar je predlagano kot skupen strateški okvir za raziskave in inovacije, je značilna dolga vrsta posameznih, a kljub temu pomembnih, korakov. Mislim, da današnja razprava predstavlja enega izmed teh pomembnih korakov.

Do današnje razprave so pripeljali meseci napornega dela, ki so ga opravili gospod Audy, poročevalci v senci, drugi člani Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, kakor tudi člani Odbora za proračun. Ocenjevanje ne pomeni nič, če se rezultatov ne predstavi zainteresiranim stranem, katerim naj bi služili, če zainteresirane strani o njih ne razpravljajo, se o njih ne sprašujejo in jih sprejemajo ali včasih tudi zavrnejo; Parlament pa seveda igra ključno vlogo v tem procesu tako, da izkorišča raznovrstne izkušnje iz političnega in javnega življenja, pa tudi s številnih področij znanja poslancev, kar ni nič manj pomembno.

Dovolite mi, da podam nekaj kratkih uvodnih pripomb v zvezi s samim poročilom. Prvič, to je bogato in izčrpno poročilo, ki se na konstruktiven način loteva ključnih vprašanj, ki jih postavlja vmesna ocena sedmega okvirnega programa. Skrajno spodbudno je, da je poročilo o vmesni oceni sprožilo zelo izčrpne odzive institucij in da se ti odzivi, kljub temu da včasih poudarjajo različna vprašanja, v osnovi strinjajo z glavnimi ugotovitvami in priporočili neodvisnih strokovnjakov, ki so opravili oceno.

Komisija je zadovoljna, da je Parlament priznal kakovost tega ocenjevalnega dela. Komisija opaža, da se glavne točke v tem poročilu ujemajo s ključnimi vprašanji, ki jih Komisija navaja v svojem odzivu na poročilo o oceni. Čeprav mogoče ni popolnega soglasja prav o vsaki podrobnosti, pa je treba opozoriti, da obstaja osrednje splošno soglasje o glavnih točkah, tj. o potrebi po celoviti strategiji za spodbud raziskavam in inovacijam v okviru strategije Evropa 2020, o potrebi po tem, da mora program postati dostopnejši širokemu nizu možnih donatorjev po vsej Evropi in o potrebi po nadaljnji poenostavitvi postopkov, ki bo vsem udeležencem omogočila, da se osredotočijo na kreativnost namesto na birokracijo.

Komisija poudarja svojo namero po izvajanju konkretnih ukrepov v preostalih letih sedmega okvirnega programa, da bi uresničila maksimalno število jedrnatih predlogov, ki so jih podali ocenjevalci. Kot nas je na primer spomnil gospod Audy, smo že izvedli tri konkretne ukrepe za poenostavitev za sedmi okvirni program: večja uporaba povprečnih stroškov dela, enostavnejši postopki za lastnike-upravljavce MSP in odbor za raziskovalna vprašanja za namen enotnega tolmačenja pravil.

Obenem so priporočila in stališča, izražena v tej vmesni oceni, seveda izrednega pomena za pripravo prihodnjih dejavnosti na področju raziskav in inovacij. To bo vključevalo potreben kvantni skok v poenostavitvi, ki ga bodo omogočili skupni strateški okvir, nova pravila za udeležbo in – z vašo pomočjo – spremenjena, uporabniku prijazna, finančna uredba.

Komisija se veseli nadaljevanja te razprave v okviru prihodnjih pogovorov. Na tej podlagi bodo vaše današnje pripombe in vprašanja, ki jih boste postavili, pomagala še bolj izostriti naše razumevanje.

 
  
MPphoto
 

  Carl Haglund, poročevalec mnenja Odbora za proračun..(SV) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil naši odlični komisarki za njeno močno zavezo raziskavam, obenem pa bi se rad zahvalil tudi poročevalcu. V čast mi je, da v imenu Odbora za proračun poročam o zadevah v zvezi z raziskavami, zato bi rad predstavil nekaj kratkih pripomb našega odbora.

Rad bi začel s kritiko, in sicer da bi bilo dobro, če bi takšne ocene lahko prišle pravočasno. To bi olajšalo naše delo, v vseh drugih vidikih pa je bila ocena dobra. Odbor za proračun meni, da je pomembno, da v prihodnosti bolje okrepimo povezavo med raziskavami in industrijo, da bi dejansko v praksi izkoristili potencial novih inovacij in zamisli.

Želimo tudi poudariti dejstvo, da moramo imeti pogum za prevzemanje tveganj. Če ne bomo tvegali, ne bomo dosegli dobrih rezultatov, ki si jih želimo. Še nekaj, kar je omenila tudi komisarka, pa je bilo vprašanje poenostavitve procesov in zmanjšanje obstoječe birokracije. To je izredno pomembno. Nenazadnje vas želim tudi opozoriti, da moramo strategijo Evropa 2020 izpeljati že znotraj sedmega okvirnega programa za raziskave; ne moremo čakati do naslednjega.

 
  
MPphoto
 

  Maria Da Graça Carvalho, v imenu skupine PPE.(PT) Gospa predsednica, dovolite mi, da na začetku čestitam poročevalcu za odlično poročilo in tudi za način, kako je opravil svoje delo. Sedanji okvirni program je strateškega pomena za konkurenčnost in možnost zaposlovanja v Evropi. Ostalo je še 50 % sredstev, ki jih je mogoče porabiti. Zato je vmesni pregled sedanjega okvirnega programa temeljnega pomena, da bi se v drugi polovici njegovega obstoja lahko učinkovito prispevalo k oživitvi gospodarstva Evrope.

V smislu glavnih priporočil pregleda bi rad poudaril pomen poenostavitve dostopa do sredstev ter prilagoditev tematskih prednostnih nalog in ustreznosti pravil novim izzivom. Poenostavitev dostopa do sredstev za raziskave nam bo omogočila, da oblikujemo enostavnejša, jasnejša in preglednejša pravila in procese. Zato je treba vsa priporočila v poročilu, ki se nanašajo na poenostavitev, ki pa ne zahtevajo spremembe finančnih predpisov, še vedno vključiti v sedmi okvirni program. Rada bi čestitala Komisiji za ukrepe, ki jih je že izvedla.

Drugič, želim poudariti potrebo po večjem poudarku na tematskih področjih, ki so ključnega pomena za prihodnost Evrope, kot so energetska varnost, okolje in zdravstveno varstvo.

Tretjič, prilagoditev pravil za udeležbo pri novih izzivih bo na primer omogočila večjo udeležbo malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter mladih raziskovalcev v raziskovalnih projektih.

Na koncu pozdravljam tudi smernice za naslednji okvirni program. Predvsem želim poudariti priporočilo za bistveno povečanje proračuna za znanost in inovacije v naslednjem finančnem okviru EU. Samo tako bo Evropa okrepila svoj konkurenčni položaj in blaginjo.

 
  
MPphoto
 

  Britta Thomsen, v imenu skupine S&D.(DA) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se želela zahvaliti gospodu Audyju za odlično sodelovanje pri pregledu okvirnega programa za raziskave. EU se spopada z ogromnim izzivom, ki prihaja iz držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Te države izkušajo velikanski gospodarski razvoj. Zato moramo biti še boljši pri ustvarjanju rasti in delovnih mest z raziskavami in inovacijami – sicer bo EU izpadla iz tekme v znanju.

Sedmi okvirni program je uspešen, vendar je še dovolj prostora za izboljšave. Ko se bomo pogajali o osmem okvirnem programu, imam v mislih tri prednostne naloge. Poenostaviti moramo postopek vlaganja prošenj in poročanja. Enostavno se moramo lotiti birokracije. Drugič, pokazati moramo pogum in si prizadevati za svobodo in prožnost. Sami raziskovalci morajo imeti možnost, da svobodno izbirajo najpomembnejša področja raziskave, predvsem pa mora biti program dovolj prožen, da se bo lahko lotil izzivov jutrišnjega dne. To bo ustvarilo boljše rezultate. Bolje se moramo izkazati tudi pri delovanju in razmišljanju na interdisciplinaren način.

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospa predsednica, sedmi okvirni program za raziskave je največji raziskovalni program na svetu: njegov proračun v obdobju 2007–2013 znaša 54,6 milijard EUR, do danes pa je financiral več kot 9000 projektov. Vprašanje je, ali si njegovi rezultati zaslužijo te velike naložbe.

Glede na dosedanje nastope menim, da postavljanje tega vprašanja delno pomeni tudi odgovor nanj. Evropa si prizadeva, kolikor si lahko, glavne razloge za to, ki so bili poudarjeni, pa poznamo: na splošno imamo v Evropi, ko gre za raziskave in razvoj, delitev na sever in jug; Evropa zaostaja tudi v smislu porabe podjetij za raziskave in razvoj; raziskovalci in MSP pa imajo težave pri dostopu do različnih programov, kot je omenil naš poročevalec.

K sreči obstaja nekaj prostora za optimizem, saj se Svet, Parlament in Komisija o tem v celoti strinjajo in se zavedajo potrebe po preusmeritvi osredotočenosti evropskih raziskav in inovacij na glavne obstoječe socialne in gospodarske izzive. S tem seveda mislim na podnebne spremembe – o čemer smo že razpravljali –, mislim pa tudi na energetsko varnost, v obdobju po Fukušimi, ki jo bo treba upravljati, ter varnost hrane, ki jo je pretresla bakterija E. coli.

Ključno je tudi, da ne storimo preveč naenkrat – v tem smislu se očitno strinjam z željo gospoda Audyja, da je treba določiti jasno opredeljene prednostne naloge za Evropo raziskav. Ta zamisel je izražena v odstavku 9 poročila. Evropa mora poiskati načine za izpolnitev posebnih glavnih ciljev. Poročevalec je tudi omenil, da je treba v preostalih treh letih razporediti še 28 milijard EUR.

Ker govorimo o posebnih prednostnih nalogah in področjih, bom na koncu posebej omenila eno takšno področje – nanotehnologije –, ki po mojem mnenju potrebujejo več naložb glede na to, da jih je mogoče uporabiti v mnogih sektorjih: medicini, agroživilski proizvodnji, elektroniki, novih materialih in novih virih energije. Da, od naših strokovnjakov je odvisno, da začnejo to revolucijo, vendar mora Evropska unija – in s tem bom končala – prevzeti vodilno vlogo in osvojiti ta teritorij neskončno majhnega.

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, raziskave in inovacije so ključnega pomena za ustvarjanje rasti in reševanje naših največjih izzivov. Videla sem veliko odličnih raziskav, ki so se financirale z evropskimi nepovratnimi sredstvi, tako v okviru sodelovalnih projektov z industrijo in v tujini, ter s posameznimi nepovratnimi sredstvi znanstvenikom.

Vendar pa okvirni program Evrope velja za najbolj birokratskega na svetu. Gospa komisarja, še vedno mislim, da lahko za poenostavitev storite več. Denarja zmanjkuje, sredstva pa morajo nujno priti do znanstvenikov v laboratorijih in ne samo do tistih, ki izpolnjujejo obrazce in preverjajo račune.

Vsakega naročila ni mogoče financirati, v svetu raziskav pa je seveda težko meriti dodano vrednost, vendar dvomim, da je skupen evropski sistem ocenjevanja uspešnosti edina pot naprej. Potrebujemo znanstvenike, ki bodo konkurirali najboljšim na svetu in treba jih je ocenjevati na svetovnem prizorišču. Ne smemo ogroziti niti tega načela odličnosti. Na primer, Evropski raziskovalni svet je storil veliko, da bi podprl posamezne znanstvenike. Če se njegova pooblastila spremenijo tako, da bo podpiral skupinske projekte, potem to ne sme škoditi podpori posameznikom, ki dosegajo odličnost.

Želim, da bi bilo več denarja za raziskave, vendar bančni račun brez dna ne obstaja. Ne jaz ne moja skupina ne moremo podpreti podvajanja proračuna EU na enem področju, če pri tem ni zaveze, da bi se pokazalo, s katerega drugega področja lahko pride ta denar. Namesto tega želimo, da bi se javni denar uporabljal pametneje, skupaj z zasebnimi naložbami in z boljšimi javnimi naročili.

 
  
MPphoto
 

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Gospa predsednica, na začetku se želim predvsem zahvaliti gospodu Audyju za delo, ki ga je opravil, in za odlično sodelovanje z vsemi nami v vseh skupinah, kakor tudi za odprtost, ki ga je pokazal v tem procesu.

Mislim, da je pregled tega sedmega okvirnega programa ključnega pomena. Ne morem dovolj poudariti pomena vprašanj, kot so preglednost, poenostavitev in prerazporeditev, ki so temeljnega pomena in jasno predstavljeni v tem poročilu ter v stališčih, ki jih sprejema Parlament.

Mislim, da raziskave in inovacije predstavljajo temeljni prispevek k pravičnejšemu, bolj porazdelitvenemu in bolj trajnostnemu modelu, zato ne moremo dopustiti, da bi nekateri dejavniki pristali na stranskem tiru. Ker je bilo tu omenjenih že mnogo dejavnikov, bom omenila samo tiste, na katere pogosto pozabimo.

Prvič, v okviru pregleda je postalo jasno, da porazdelitev sredstev za raziskave še naprej poteka preveč koncentrirano, in ne moremo si privoščiti, da bi to spregledali. Nekatere države, raziskovalne enote in središča ter velike industrije lahko dostopajo do sredstev za raziskave veliko lažje kot druge. S tem modelom se ne moremo strinjati. Moramo povečati udeležbo novih držav članic in držav na jugu, ki imajo mimogrede največjo potrebo po dostopu do finančnih sredstev.

Drugič, mislim, da je treba povečati tudi udeležbo dejanskih udeležencev in organizacij civilne družbe. Mala in srednje velika podjetja (MSP) še naprej predstavljajo pomemben izziv.

Tretjič, nekaj besed o negotovosti raziskovalnega dela: visoko kakovostne ali odlične raziskave ne bodo mogoče, če bomo dovolili, da bodo raziskovalci v določenih delih Evrope še naprej podvrženi delovnim razmeram, ki si ne zaslužijo, da bi jih tako imenovali. S tem se želim predvsem zahvaliti za delo, ki je bilo opravljeno. Mislim, da je to pomemben korak za Parlament.

 
  
MPphoto
 

  Niki Tzavela, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, želela bi se zahvaliti gospodu Audyju za njegovo odlično poročilo. Sedmi okvirni program je eden največjih raziskovalnih programov na svetu in dobro je, da opravimo vmesno oceno.

Predvsem sem vesela, da je prišlo do enoglasne zahteve po ukrepih za poenostavitev naših pravil o metodah financiranja. Drugič, pomembno je, da se osredotočimo na neustrezno udeležbo MSP v programu in da zahtevamo ukrepe, ki bodo to izboljšali, zlasti ker sta od njih odvisna prihodnja rast in ustvarjanje delovnih mest v EU. Tretjič, močno podpiram dejavnosti Marie Curie. Želim tudi dodati, da bi bilo v srednjeročnem smislu zelo pomembno, če bi razvili mehanizem za ocenjevanje napredka in merljivega vpliva politik in programov EU na področju inovacij.

Na koncu moram reči, da je treba ohraniti raven financiranja sedmega okvirnega programa, saj se zavedamo, da je vlaganje v raziskave in razvoj ključnega pomena za dosego ciljev strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 

  Herbert Reul (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti gospodu Audyju in vsem mojim kolegom poslancem, ki so pri tem sodelovali. Takšen preglede je seveda pomemben predpogoj za sklepe, ki jih moramo sprejeti. Zagotovo se bomo vsi strinjali, da je vprašanje vlaganja v raziskave osrednjega pomena za prihodnost Evrope. A to, ali imamo pogum za sprejemanje pravih sklepov, se bo še pokazalo, ko bomo stopili v naslednjo fazo. Ali imamo pogum, da to zagotovimo, in ali bomo uspeli omogočiti ustrezna finančna sredstva? Vsi pravijo, da bomo, vendar bo težko. Kako bomo uspeli učinkoviteje uporabiti obstoječa sredstva? Zelo sem hvaležna za dejstvo, da smo v tej razpravi veliko pomena pripisali vprašanju poenostavitve, tudi v zvezi s poročilom gospe Carvalho. Kako bomo stvari počeli enostavneje, hitreje in učinkoviteje in kako bomo dosegli boljše rezultate z obstoječimi sredstvi? To je še eno ključno vprašanje ob vprašanju ustreznega financiranja.

Tretjič, zagotoviti moramo – in v tem smislu bom oporekala nekaterim mojim kolegom poslancem –, da sredstev ne bomo razporejali v skladu z načelom, da mora „vsak dobiti nekaj“. Takšnega načela ne smemo uporabljati za sredstva, ki so namenjena za raziskave. Ta sredstva se lahko dodeljujejo samo v skladu z načelom odličnosti. Posledica tega je – na žalost –, da sredstva niso enakomerno porazdeljena vsem državam članicam. To pomeni, da je pred nami ogromna naloga: zagotoviti namreč moramo, da se bodo izboljšave opravile točno v tistih državah članicah, ki še ne izpolnjujejo meril odličnosti. Za ta namen očitno potrebujemo druge instrumente, kajti to vprašanje še ni bilo rešeno. V prihodnosti bomo potrebovali celo vrsto instrumentov, a ne zato, da bi zagotovili enakomerno razporeditev sredstev, temveč zato, da bi se uporabila druga sredstva z drugimi instrumenti, da bi se s tem poudarili določeni vidiki.

Nenazadnje, financirati moramo manj projektov. Morali se bomo odločiti o tem, na katere temeljne vidike se želimo osredotočiti. Če bo vsak uvedel novo temo, to ne bo dolgoročno koristilo financiranju raziskav. Imeti moramo pogum, da bi ugotovili, kaj je še zlasti dobro in predvsem kaj želimo financirati še naprej.

 
  
MPphoto
 

  Teresa Riera Madurell (S&D).(ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, v kolikšni meri so slabosti, ki so bile opažene v našem sistemu raziskavi in razvoja, postale prednosti sedmega okvirnega programa?

Prišlo je do potrebe po spodbujanju temeljnih raziskav in temu ustrezno je bil vzpostavljen Evropski raziskovalni svet, od katerega se bo v prihodnosti zahtevalo, da pokaže boljše rezultate pri povezovanju odličnosti in kohezije. Prišlo je potrebe po več raziskovalcih in uvedene so bile dejavnosti Marie Curie, ki še vedno zahtevajo še večja prizadevanja. Od malih in srednje velikih podjetij (MSP) se je zahtevala večja udeležba in uspešno smo dosegli skoraj 15 %, kar se bo še izboljšalo z večjo poenostavitvijo. Prišlo je tudi do potrebe po več finančnih sredstvih, zlasti zasebnih sredstvih, ki še vedno predstavljajo slabost, ne samo zaradi krize, temveč zato, ker nekateri instrumenti, kot so skupne tehnološke pobude, odkrito puščajo dovolj prostora za izboljšave.

Kljub temu, gospod Audy, zahvaljujoč temu, kar smo se naučili v tem vmesnem pregledu, ne dvomim, da bo okvirni program dosegel še večjo raven odličnosti. Čestitam vam za vaše poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Vladko Todorov Panayotov (ALDE). – Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil strokovnjakom iz Komisije in poročevalcu, gospodu Audyju, za njihovo delo.

Vmesni pogled nazaj je ključnega pomena. EU primanjkuje odzivnosti, kar ji je preprečilo, da bi dosegla cilje lizbonske strategije. Kljub temu pa v zvezi z raziskavami in inovacijami obstaja nekaj točk, pri katerih ima EU še vedno vodilno vlogo in na katere je lahko ponosna.

EU se spopada z mnogimi izzivi, s katerimi se mogoče ne spopadajo tudi njeni konkurenti, a vendar ji uspe obdržati svoj konkurenčni položaj. S tem mislim na pomanjkanje naravne prisotnosti virov energije na evropskih tleh, kar je nedvomno ovira za razvoj in inovacije. Mislim tudi na staranje evropskega prebivalstva, ki je še en izziv, značilen za EU. A kljub temu ima EU najbolj velikopotezne in najbolj zavezujoče predpise v smislu varstva okolja. Ima tudi najvišje socialne standarde in spoštuje delavce, ki delajo.

Mislim, da moramo biti na to ponosni. Živimo na celini, kjer so določene vrednote še vedno v središču in jih globalizacija ni preveč prizadela. Menim, da ne bi mogli postati najbolj trajnostno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, če ne bi spoštovali vrednot, ki so značilne za evropsko družbo. Mislim, da nam bo to v prihodnosti prineslo dodatne koristi.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro (ECR). (PL) Gospa predsednica, povečanje inovacij v Evropski uniji je eden ključnih elementov gospodarskega razvoja, zlasti v časih krize. Poročevalec je upravičeno poudaril ta vidik. Na žalost se mi zdi, da so bila nekatera ključna vprašanja predstavljena preveč splošno. Predvsem velja omeniti sorazmerno majhno količino denarja, namenjenega inovacijam v novih državah članicah EU. Skoraj bi lahko rekli, da so ogromne razlike in nesorazmerje med državami stare Unije in novimi državami članicami EU v tem primeru osupljive. Poročilo to omenja samo v enem stavku. Njihova skromna udeležba je negativno ocenjena in ima negativen vpliv na trajnostni razvoj Unije ter njeno kohezijo.

Tukaj velja omeniti, da kljub 86 milijardam EUR, namenjenim za raziskave v obdobju financiranja 2007–2013, ni nobenega znaka kakršne koli spremembe tega stanja, zato bi bilo treba pri dodelitvi sredstev v okviru Kohezijskega sklada za inovacije v naslednji finančni perspektivi bolj upoštevati dejavnik uravnoteženega upravljanja sredstev za stare in nove države članice EU. Te inovacije navsezadnje predstavljajo priložnost za nove evropske države, na celosten način pa je treba razvijati tudi njihovo znanost in nove tehnologije za splošno dobro Evrope.

Treba je tudi poudariti, da problemi v zvezi s financiranjem raziskav predvsem prizadenejo mala in srednje velika podjetja. Glede na zaostrovanje monetarne politike, kar je posledica finančne in gospodarske krize, se omejujejo posojila, ki so bistvena za dolgoročne naložbe, povezane z inovacijami. To stanje je treba upoštevati, da bi mala in srednje velika podjetja lahko lažje pridobila posojila za takšne namene. Velja pa tudi omeniti, da je treba v tej zvezi poenostaviti tudi upravne postopke.

 
  
MPphoto
 

  Amalia Sartori (PPE).(IT) Gospa predsednica, tudi jaz se želim zahvaliti gospodu Audyju in vsem članom Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za njihovo odlično delo, ki so ga opravili, in za koristno razpravo, ki se je razvila okrog te izredno pomembne teme.

Mislim, da je ostala samo še ena točka, o kateri danes še ni bilo govora, in sicer, da je treba priznati, da Evropa zdaj v smislu raziskav in inovacij nekoliko zaostaja.

Zelo hitro se hvalimo z rezultati, ki smo jih dosegli, vendar bi bilo prav tako dobro, če bi priznali, da na nekaterih področjih zaostajamo ne samo za našim stalnim konkurentom, Združenimi državami, temveč tudi za zelo močnimi konkurenti, kot so Kitajska in druge države.

Zato mislim, da se mora Evropa odločiti za veliko večja vlaganja v raziskave in inovacije, če se ne želi sesesti vase in umreti. A to ni odločitev, ki bi jo morali sprejeti nocoj v okviru te razprave, temveč bolj v okviru širše razprave, ki se nanaša na finančno perspektivo in celotno vprašanje, kako uporabiti sredstva, ki jih imamo na voljo. To je torej nedvomno vprašanje številka ena!

Zato menim, da velja premisliti o vseh vprašanjih, ki sta jih postavila gospod Audy in gospa Carvalho – na katera sem bom osredotočila v drugih govorih. Ta se nanašajo na poenostavitev, potrebo po usklajevanju financiranja, poskus oblikovanja Evrope 2020, odličnost in inovacije, obenem pa odražajo dejstvo, da gre pri vsem tem za dve glavni niti: prva so mala in srednje velika podjetja, utripajoče srce Evrope, v katerih moramo podpreti inovacije, in sicer s pomočjo poenostavitve; druga pa so velika raziskovalna središča, ki bi jih res morali imeti več.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Trautmann (S&D).(FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, to zelo dobro poročilo našega kolega poslanca, gospoda Audyja, povzema vse naše pogovore z akterji v tem sektorju. Ne bom govorila o oceni našega sedmega okvirnega programa: ne bom govorila, da je nepogrešljiva, vendar prezapletena in preveč birokratska.

Želim samo poudariti dve točki. Prvič, inovacije. Parlament se je zavezal, da jih bo podprl, vendar tega ne sme storiti na račun temeljnih raziskav. Kot vsi dobro vemo, je glavni rezultat raziskav znanje, ki mu sledi priložnost za okrepitev tega rezultata v gospodarskem sektorju ali dejansko v industrijskem sektorju. Zato je treba jasno ločevati med manipulacijo in okrepitvijo temeljnih raziskav.

Drugič, financiranje. Vsi se strinjamo, da mora proračun sovpadati z našimi ambicijami. Rekla bi celo, da bi pri tem vprašanju morali biti inovativni tako, da smo dosledni. Uvajanje več instrumentov je nesmiselno; poskrbimo, da bodo obstoječi instrumenti učinkovitejši. V tem pogledu je sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja pravi uspeh, vendar mora biti bolj vključujoč za MSP in raziskovalno infrastrukturo. Zato pozivam Komisijo, da stori vse, kar je v njeni moči, da bi čim prej rešila nesoglasja in upoštevala tok dejanj, ki ga predlaga to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE).(SL) Sedmi okvirni program je začel veljati leta 2007 po širitvi Evropske unije za 12 novih držav članic. Ti dve veliki širitvi sta seveda povečali tudi raznolikost v Evropski uniji.

In tu se pojavi vprašanje, ali sedmi okvirni program ustrezno vključuje te raznolikosti, ali je oblikovan tako, da pospešuje raziskovalno odličnost enakovredno v celotni Evropski uniji. Revizija kaže določene vzorce, opozarjam predvsem na dva.

Prvič, neenakomerna geografska udeležba, slaba udeležba znanstvenikov pri projektih iz nekaterih področij Unije, predvsem iz manj razvitih regij ter iz držav, ki so se pridružile Uniji v letu 2004 in kasneje.

In druga stvar, raziskovalci iz manjših držav članic so zelo slabo prisotni kot koordinatorji projektov. Doslej sem dobila kot pojasnilo za tako stanje odgovor, da je v sedmem okvirnem programu glavni kriterij izbire raziskovalna odličnost. Kar navaja na sklep, da je v regijah, ki so zelo slabo prisotne v projektih slaba kakovost raziskovalnega dela.

Vendar pa je vprašanje, ali je to resnično pravi razlog. Take ocene namreč ni možno postaviti arbitrarno. Zato pozivam Komisijo, da opravi študijo vzrokov zelo različne geografske porazdeljenosti projektov in koordinatorstva.

V interesu držav članic, ki zaostajajo za raziskovalno odličnostjo Evropske unije pa je, da izkoristijo sredstva evropskih strukturnih skladov za krepitev svojega znanstveno-raziskovalnega sektorja. Ta možnost mora ostati tudi v prihodnji finančni perspektivi.

Vendar morajo biti strukturna sredstva uporabljena le znotraj držav članic, ki jim pripadajo. Ideje, da bi se prelivala iz manj razvitih držav v bolj razvite, na primer za izgradnjo raziskovalne infrastrukture, so nesprejemljive, ker bi se korak med regijami tako le še povečal. Upam, da bo Komisija znala pregnati dvome glede enakih možnosti raziskovalcev in koordinatorjev iz različnih regij in držav Unije, seveda ob izpolnjenem pogoju znanstvene odličnosti.

 
  
  

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  António Fernando Correia De Campos (S&D).(PT) Gospa predsednica, najprej bi se želel zahvaliti gospodu Audyju za njegovo odlično poročilo. Čeprav prihaja pozno, je vmesna ocena poudarila najbolj kritične vidike sedmega okvirnega programa: njegovo pretirano birokracijo, pomanjkanje interesa industrije, število in zapletenost njegovih novih instrumentov in počasno izvrševanje plačil. Obstaja tudi večje tveganje velikih prenosov sredstev iz sedanjega okvirnega programa v obsežne programe, ki nudijo vprašljivo dodano vrednost. Vendar pa je poročilo poudarilo tudi pozitivne elemente, kot so močnejše mednarodno sodelovanje med znanstvenimi skupinami, ki sodelujejo pri skupnih projektih, nekatere zgodbe o uspehu, kot je Evropski raziskovalni svet, in boljše ravnovesje spolov.

Tu so nekateri elementi, ki jim je treba dati prednost: prvič, poenostavitev programa in, drugič, podpora znanstveni odličnosti, ne samo v nekaterih državah, temveč po vsej Evropi, močnejša povezava med okvirnim programom in inovacijami ter instrumenti, usmerjeni v mala in srednje velika podjetja (MSP) in podjetništvo. Najuspešnejši primer tega je program Eurostar, ki bi ga bilo treba še naprej razvijati.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospa predsednica, kar moramo storiti, je, čisto preprosto, okrepiti raziskovalno skupnost in s tem gospodarsko moč Evrope sredi mednarodne konkurence. Zato moramo pregledati, katera lastna sredstva bi lahko imeli na voljo v osmem okvirnem programu za raziskave. Komisarko želim pozvati, naj izkoristi prihodek, ki je bil zbran v okviru sistema trgovanja z emisijami, da bi se tako dejansko rešil problem CO2. To bi bilo pomembno izhodišče.

Na voljo bi imeli več deset milijard evrov, ki bi jih lahko uporabili za program „pametne energije“, za naš širok niz platform in za številne načine, s katerimi si zagotavljamo trajnostno okolje. O tem bi lahko govorili s komisarjem Lewandowskim in seveda s finančnimi ministri.

Okrepiti moramo tudi Program za konkurenčnost in inovacije (CIP). Mislim, da bi se informacijska in komunikacijska tehnologija prav v primeru programa CIP morala uporabiti za zagotovitev potrebnih naprav in strojne opreme, ki bi raziskovalcem omogočile, da s pomočjo najnovejše tehnologije komunicirajo hitreje, bolje in učinkoviteje. Vključevanje povezav z optičnimi vlakni v satelitske naprave in oblikovanje ustreznih grozdov bi bil izjemen podvig, prav tako kot ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo.

V tej zvezi moramo vsebino raziskav, ki se izvajajo v sedmem okvirnem programu za raziskave ter programu CIP in drugih različnih programih, samo uvesti v naše izobraževalne ustanove, tj. predstaviti jih moramo profesorjem, učiteljem in vzgojiteljem. Potrebujemo samo to, da bi učenci in študenti imeli dostop do najnovejših dognanj našega časa.

Evropski raziskovalni svet nenazadnje opravlja odlično delo, vsa dela, ki jih financira, pa bi morala biti čim prej dostopna širši javnosti. Želim se še enkrat zahvaliti gospodu Audyju za podporo malim in srednje velikim podjetjem, program „Eurostars“, kot je dejal tudi gospod Correia De Campos, pa bi v prihodnosti lahko postal eden glavnih projektov.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D).(RO) Gospa predsednica, najprej bi rad tudi sam čestital gospodu Audyju za vsa njegova prizadevanja pri tem poročilu. Naša zmogljivost, da združimo in uskladimo naša prizadevanja, opredeljuje našo gospodarsko konkurenčnost. Podpiram zamisel, da bi boljše usklajevanje, povezanost in sinergija med sedmim okvirnim programom ter strukturnimi skladi in Kohezijskimi skladi lahko tudi izboljšalo udeležbo trenutno premalo zastopanih držav članic. Sodelovalne transnacionalne raziskave morajo ostati prednostna naloga. Države članice morajo sodelovati in ne tekmovati druga z drugo. Stopnja uspeha, ki je bila do zdaj bolj skromna, se lahko izboljša s poenostavitvijo upravnih in finančnih predpisov.

Naj končam v angleščini: v začetku tega leta je komisarka Quinn rekla, da „moramo upravne postopke poslati v rezalnik. Potrebujemo preprosta in jasna pravila, ki se bodo uporabljala dosledno in strogo.“ Danes, gospa komisarka, vas prosim, da nam pomagate, da z besed preidemo na dejanja. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE).(NL) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod poročevalec, včasih se je dobro ozreti nazaj, zlasti sredi takšnega obdobja in tik pred oblikovanjem finančnega okvira in zakonodajnega programa tega parlamenta.

Kar postaja jasno, je, da so znanstvene raziskave v Evropi vrhunske kakovosti. Problem pa je, kako te raziskave spremeniti v proizvode in kako organizirati celotno verigo. Seveda ni nekega smisla v tem, da bi ustvarjali ogromno število patentov, ki bi se prodajali po vsem svetu, če dodana vrednost, ki nastane iz tega, na koncu pristane v drugih delih sveta. Pridobiti moramo torej zanimanje naših ljudi in jih vključiti – jih usposobiti – tako, da bo ves proces potekal tukaj.

Imam pa še eno pripombo. Pri tem gre samo za odličnost, ki pa mora stati na svojih lastnih dveh nogah, namesto da zgolj predstavlja zunanjo inteligenco. Odličnost mora pognati korenine v regijah in mestih. Ne smemo dovoliti, da bi se zgodilo, da bi ta visoka raven dodane vrednosti obstajala samo v metropolitanskih regijah. Kot Parlament imamo dolžnost, da ustvarimo kombinacijo tega, kar ustvarijo raziskave in kar je mogoče storiti v smislu inovacij. Oblikovali ste lastno Unijo inovacij z zelo dobrimi pobudami, tu pa so tudi različni drugi skladi, kot so na primer strukturni in ki jih lahko uporabimo za ta namen. V prihodnjih letih moramo izkoristiti pogojenost. V tem smislu moramo tudi zagotoviti, da bodo regije, ki nekoliko zaostajajo, vlagale v specializacijo. To se lahko zgodi tudi z lastnim denarjem držav članic, ne samo z evropskimi sredstvi. Na ta način boste oblikovali skupen program, v tej zvezi pa so zelo pomembni tudi instrumenti, kot je priprava skupnih programov.

Še dve kratki točki. Prvič, vztrajati moramo s sredstvi, ki nosijo tveganja. Ta pobuda, sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja Evropske investicijske banke, je ustvaril izredno dobre rezultate. Drugič, gospa Carvalho, seveda, tudi vi ste se dobro izkazali. Imamo manj birokratskih postopkov. Zdaj pa dajmo prosto pot tem skupnim tehnološkim pobudam, v katerih igra industrija 50-odstotno vlogo, a vendar se še naprej vedemo, kot da gre za organizacije javnega sektorja! To preprosto ne more delovati.

Zahvaljujem se vam za to vmesno poročilo. Je zelo pomembno in ko bodo določeni novi predpisi, ga bomo preoblikovali v nove obete.

 
  
MPphoto
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE). (PL) Gospa predsednica, želel bi se zahvaliti poročevalcu za delo, ki ga je opravil. Najpomembnejše vprašanje, ki ga želim poudariti, sta poenostavitev sedanjih pravil in postopkov, ki veljajo za programe, ki podpirajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja, ter potreba po opredelitvi razlogov za prenizko zastopanost novih držav članic EU. Prihodnji okvirni program mora izpolnjevati sedanje potrebe tako, da bo vsaka država lahko oblikovala raziskovalni prostor, raziskovalne dejavnosti in inovacije s pomočjo skupnih finančnih instrumentov, ki bodo, če bodo dobro upravljani, omogočili ukrepom, da se osredotočijo na probleme družbe in trga.

Temeljna naloga je omogočiti združenjem, podjetjem, zlasti mikro podjetjem v obliki grozdov, ter nacionalnim in regionalnim mrežam tehnoloških platform, da se vključijo v prihodnji okvirni program. Obenem želim poudariti, da je treba za ohranitev raznolikosti regij Evropske unije na področju inovacij posebno pozornost nameniti oblikovanju skupnega strateškega finančnega okvira za znanstvene raziskave in inovacije.

Moramo biti tudi pozorni na sinergijo ukrepov, ki se izvajajo na evropski, nacionalni in regionalni ravni, pri čemer je treba uvesti tudi skupne upravne in finančne predpise in obvezno uskladitev pravil in pogojev, ki urejajo udeležbo v različnih programih in oblikujejo skupen in pregleden sistem. Upam, da bodo sklepi, da katerih bomo prišli v procesu ocenjevanja sedmega okvirnega programa, oblikovali podlago za nadaljnje delo pri naslednjem, osmem okvirnem programu.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, najprej bi želel čestitati poročevalcu za njegovo izjemno poročilo o tej vmesni oceni. Mislim, da je treba poudariti tri stvari.

Prva točka je poenostavitev – manj birokracije –, kar smo rekli, ko smo začeli sedmi okvirni program. Ta je dejansko postal manj birokratski in mislim, da se tega zavedajo tudi raziskovalci in drugi, ki se ukvarjajo s temi projekti, vendar je treba storiti še več. Mislim tudi, da bi na nek način lahko bolj zaupali univerzam, ki obstajajo že stoletja. Te ne bodo ušle z denarjem.

Druga točka je odličnost. Celotna vrednost našega skupnega prizadevanja je, da poskušamo z zagotavljanjem odličnosti dodati posebno evropsko vrednost. Vse države članice financirajo svoje raziskave in znanost, poleg tega pa imamo tudi, kot je bilo že omenjeno, strukturne sklade. Kar zadeva ta okvirni program, je treba reči, da bomo izgubili konkurenčno prednost, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti, če si ne bomo prizadevali za odličnost.

Tretja točka je mobilnost. Mislim, da je ena od izjemnih stvari, ki smo jih izkusili, prav ta, da mobilnost, ki jo lahko dosežemo prek okvirnega programa, ustvarja posebno ozračje in posebne predpogoje za odličnost. In vesel sem, da je poročevalec podal predlog za raziskovalne kupone, da bi tako zagotovil, da bo do spontanega procesa za namen ustvarjanja odličnosti med raziskovalci v Evropi prišlo prav z ustvarjanjem in okrepitvijo njihove mobilnosti.

Zato se želim še enkrat zahvaliti poročevalcu.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospa predsednica, v tej dvorani nismo pogosto soglasni glede določene teme, danes pa se je jasno pokazalo, da Komisija in več poslancev Parlamenta soglašajo o tej temi in zlasti o tem, kako moramo nadaljevati. Velika zahvala gre poročevalcu, gospodu Audyju. Kot je dejala komisarka: „Predstavil je bogato in izčrpno poročilo“.

Predstavil je bogato in izčrpno poročilo in vesel sem, da je poudarjenih nekaj preprostih stvari. Prva je preprosta sama po sebi: poenostavitev. Poenostavitev je nujno potrebna. Z zadovoljstvom sem poslušal komisarko, ki je rekla, da se premikamo v smeri k uporabniku prijazni finančni uredbi. Moramo poenostaviti, zaupati raziskovalcem in poskrbeti, da bomo imeli kar najboljše raziskovalce. Če bomo imeli to, potem bomo dosegali rezultate.

Z lizbonsko strategijo nam ni uspelo. Tega ne smemo ponoviti. Raziskave, predstavitve in rezultati so tisti, s katerimi lahko dosežemo konkurenčnost, ki jo Evropa tako močno potrebuje.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Gospa predsednica, v trenutnem ozračju in glede na izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020, se mora sedmi okvirni program odzvati na sedanje izzive. Če bodo MSP lažje dostopala do finančnih sredstev, bodo dobila priložnost za razvoj novih vrst storitev in proizvodov. Raven finančnih prispevkov, dokumentacija, ki jo je treba pripraviti, zagotavljanje dostopa do informacij in strokovnih nasvetov, morajo biti uresničljivi, sicer ne bomo mogli oblikovati okvira, ki bo MSP olajšal dostop do tega programa ne glede na cilje.

Mislim tudi, da je ključno, da se večji pomen pripiše razvoju raziskav na regionalni ravni, in sicer s spodbujanjem partnerstev in podporo pripravi metodoloških vodil ali smernic za ta namen. Ciljev ne moremo izpolniti, ne da bi jasno opredelili postopke in spodbudili ali podprli oblikovanje koristnih orodij.

 
  
MPphoto
 

  Derek Vaughan (S&D). – Gospa predsednica, tudi jaz se želim zahvaliti poročevalcu in gospe komisarki. Kot sta oba povedala, so raziskave in inovacije pomembne za prihodnost evropskega gospodarstva. Dobro vem, da je na primer v Walesu veliko univerz, ki bodo izkoristile evropsko financiranje. Zato je po mojem mnenju pomembno, da vsi podpremo ustrezno financiranje raziskav in inovacij v proračunu EU; ne smemo ga podpirati na tem zasedanju in ga nato na naslednjih zasedanjih o proračunu zavrniti.

Kar zadeva ključna vprašanja, o katerih smo govorili danes popoldne, bomo seveda vsi podprli poenostavitev, kot je skupen sklop pravil. Vendar pa se zavedam določenih pomislekov v zvezi z nenehno uporabo povprečnih in pavšalnih plačil, zato menim, da bi si morali na teh področjih prizadevati za določeno prožnost in preudarek.

Prepričan sem tudi, da bi se morali osredotočiti na uspešnost. A medtem ko je uspešnost pomembna, raziskave in inovacije pomenijo, da moramo tudi sprejeti nekaj tveganja; tega ne moremo izključiti. Na koncu bi rad podprl predlog za ustvarjanje boljših povezav med univerzami in podjetji, da bi lahko izkoristili vse raziskave in razvoj.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D) . – (RO) Gospa predsednica, konkurenčnost ni možnost za Evropsko unijo. Evropska unija mora biti konkurenčna na svetovni ravni, zato moramo vlagati v raziskave in inovacije.

Na žalost upravičenci raziskovalnih programov izkoriščajo številne nacionalne in evropske vire financiranja. Vsi ti viri financiranja pa imajo zelo pogosto različne postopke in pravila, zaradi česar je težko priti do sredstev EU, kar zaplete stvari za upravičence, saj se je treba seznaniti z vsemi temi različnimi pravili. Mislimo tudi, da se raziskave in inovacije v Evropski uniji lahko razvijejo samo z zmanjšanjem birokracije in združevanjem postopkov, razvojem uporabnih raziskav in omogočanjem lažjega dostopa do sredstev za mala in srednje velika podjetja. Obžalujemo dejstvo, da so države članice zaradi gospodarske in finančne krize zmanjšale svoj proračun za izobraževanje in raziskave, zato jih pozivamo, da vlagajo v izobraževanje v tem obdobju krize in da to sprejmejo kot prednostno nalogo, saj je od tega odvisna tudi kakovost raziskav in inovacij.

Rad bi se zahvalil poročevalcu, gospodu Audyju, ker je sprejel predlog spremembe, ki od Komisije zahteva, da v sedmem okvirnem programu zagotovi več denarja za raziskave in razvoj na področju aplikacij in storitev GNSS.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospa predsednica, mislim, da bo to poročilo pripeljalo do splošnega soglasja vseh skupin v Parlamentu. Ključni element tega poročila je, da mora Unija ohraniti vodilno vlogo na področju raziskav, inovacij in znanosti. To je pomembno, ker brez raziskav ne moremo postati inovatorji prihodnosti. Raziskave potrebujemo, če želimo ustvariti delovna mesta in, seveda, ohraniti zaposlovanje v EU ter ostati konkurenčni ob gospodarstvih v razvoju. Potrebujemo tudi javni in dejansko tudi zasebni sektor, ki je po mojem mnenju gonilo rasti v gospodarstvu, tj. da sodelujemo v duhu partnerstva.

Na najvišji ravni je treba spodbujati tudi prizadevanja za večjo udeležbo MSP in poskrbeti moramo, da bo čim manj birokracije. Voditelji države ali vlade v EU so na srečanju 4. februarja potrdili vodilno pobudo „Unija inovacij“, vendar to ni dovolj. Zdaj moramo ukrepati in zelo dobro vem, da je komisarka Geoghegan-Quinn komisarka, ki ukrepa in ki bo to izpeljala. Raziskave in inovacije so glavno orodje. So orodje, ki ga imamo na voljo, da bi Evropi pomagali prebroditi gospodarsko krizo, s katero se zdaj spopadamo.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, pregled sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj mora temeljiti na prednostih in slabostih, ki jih projekti prinašajo državljanom. Mislim na primer na projekt INDECT, ki ga je financiral sedmi okvirni program. Pričakovano korist boja proti terorizmu je treba presojati na podlagi svobode državljanov in varstva podatkov.

Pri vsakem projektu se moramo torej vprašati: kdo bo od tega imel dobiček in čigave pravice se bodo nedopustno okrnile? To velja tudi za financiranje raziskav na področju genskega inženiringa. Tisti, ki imajo iz tega dobiček, so veliki proizvajalci živil, lobisti, zagotovo pa ne naši državljani. Da, več moramo vlagati v raziskave in razvoj, potrebujemo pa tudi boljše ocenjevanje projektov, ki jih bodo na koncu financirali davkoplačevalci.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalcu za to poročilo in tudi komisarki, ki je pred kratkim obiskala moje volilno okrožje v Severni Irski, kjer je lahko videla nekaj odličnih primerov raziskav in inovacij.

Gospodarstvo Severne Irske je gospodarstvo malih in srednje velikih podjetij – kamor je mogoče uvrstiti 97 % vseh podjetij –, a kljub temu zaostaja za drugimi regijami Združenega kraljestva in Evrope pri pridobivanju denarja iz okvirnega programa. Kot glavna težava se omenja birokracija, številna mala podjetja pa se preprosto bolj ukvarjajo s tem, kako ohraniti odprta vrata, kot z dolgoročnimi koristmi programa raziskav in inovacij.

Mislim, da je primer, ki ga kaže vesoljska industrija v Severni Irski, zelo pomemben – velika podjetja, ki nudijo mentorstvo in pomoč manjšim podjetjem, da bi dejansko dobili dostop do programa – in rada bi izkoristila to priložnost in pozvala gospo komisarko, da nam predloži korenite nove načine, s pomočjo katerih bodo mala in srednje velika podjetja lahko imela korist od tega zelo pomembnega programa.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, pri sedmem okvirnem programu za raziskave ne gre samo za raziskave na splošno; gre tudi za posebno področje raziskav, ki bi nas po nesreči v Fukušimi moralo še posebej skrbeti. Gre tudi za sredstva iz programa Euratom.

Kot vsi vemo, je to jedrski lobi, ki je v zadnjih letih uspešno podpiral jedrsko energijo kot ozračju prijazno alternativo. Ta je v nekaterih državah članicah EU še posebno močan. Zelo dobro se zavedamo tudi, da so se države članice spustile v jedrsko energijo v takšni meri, da se ne bi mogle zlahka preusmeriti na alternativne vire. Kakšna je korist delujočih reaktorjev, če popustijo pod ogromno količino vode ali v potresu? Kakšna je korist najboljših jedrskih elektrarn, če je samo manjša napaka dovolj, da zaradi nje več desetletij ne bo mogoče naseliti ne samo neposredne okolice, temveč kar vse regije? Zato je pomembno, da se bolj osredotočimo na jedrsko varnost in nadaljujemo z razvojem alternativnih oblik.

Zdaj, ko se bo raziskovalni program Euratom podaljšal še na leto 2012 in 2013, je treba Fukušimo vzeti kot priložnost za ponoven premislek.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE). (PL) Gospa predsednica, ob poslušanju današnje razprave o sedmem okvirnem programu bi rad izkoristil priložnost in vas opozoril na priprave na naslednji program, tj. osmi okvirni program. O tem imamo že zeleno knjigo, ki komajda omenja potrebo po raziskavah na drugih področjih, kot je ribištvo. Na žalost gre neposredno financiranje raziskav v tem sektorju v zelo zaskrbljujočo smer. Začeli smo s sredstvi, ki so se postopoma zmanjševala v naslednjih programih, ta korenita zmanjšanja pa so pripeljala do tega, da je sedmi okvirni program pomorske raziskave v celoti izključil iz posebnega financiranja.

V naslednjem okvirnem programu se mora to spremeniti, da bi lahko bolje izpolnili cilje reformirane skupne ribiške politike. Ribiški sektor se spopada s številnimi problemi, zato raziskovalno in znanstveno podporno delo močno orodje za zagotavljanje nadaljnjega trajnostnega razvoja tega sektorja. Zato je tudi tako pomembno, da se za ta namen dodelijo ustrezna sredstva. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Maria Geoghegan-Quinn, članica Komisije.(GA) Gospa predsednica, iskreno se zahvaljujem za dragoceno razpravo, ki smo jo imeli tukaj nocoj, obenem pa se želim zahvaliti vsem poslancem, ki so se je udeležili.

Tesno bom sodelovala s tem parlamentom pri nadaljnjem delu in oblikovanju prihodnjega programa za raziskave in inovacije s pravo evropsko dodano vrednostjo.

Do konca leta – točno 30. novembra – bomo predložili predloge za prihodnje programe financiranja raziskav in inovacij v okviru skupnega strateškega okvira. V naši zeleni knjigi smo že predstavili nekaj zamisli, kako bi lahko to dosegli z združevanjem različnih instrumentov na ravni EU pod enim okriljem. Podpremo lahko celotno verigo inovacij, vse od temeljnih raziskav do razvoja trga. Mislim, da bodo naše naložbe tako ustvarile kar največji vpliv.

Močno se veselim rezultata vaših razprav o naši zeleni knjigi, ki ga boste, če se ne motim, sprejeli konec poletja. Lahko vam zagotovim, da bomo pri pripravi zakonodajnih predlogov ustrezno upoštevali pomembne prispevke gospe Carvalho, gospe Merkies, gospoda Audyja in gospe Matias.

Na koncu mi dovolite, da ponovim, da bomo 10. junija organizirali zaključni dogodek v okviru posvetovanj o zeleni knjigi, na katerega je bilo povabljenih več poslancev tega parlamenta, nekateri izmed vas tudi kot govorniki. Poslance Parlamenta želim obvestiti, da smo prejeli več kot 1300 odgovorov na spletni vprašalnik. Prejeli smo tudi brezprimerno veliko število pisnih stališč. Prejeli smo več kot 700 takšnih stališč od nacionalnih vlad, združenj na evropski ravni, podjetij, univerz ter regionalnih in lokalnih organizacij. Odgovori so prišli iz vseh držav Evropske unije in od drugod. Mislim, da se je s tem pokazal velik interes, ki ga Evropa pripisuje raziskavam in inovacijam kot politiki za našo prihodnjo rast.

Zato mi dovolite, da se vam še enkrat zahvalim za vpoglede in spodbudo, ki jo je ta parlament dal vmesni oceni sedmega okvirnega programa.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy, poročevalec.(FR) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil predsedstvu Parlamenta, da je omogočilo to razpravo, ki prvotno ni bila na dnevnem redu. Vsem političnim skupinam je v veliko pomoč, da lahko spregovorijo o tako pomembnem vprašanju.

Zahvalo bi rad izrazil tudi vam, gospa komisarka. Govorim v imenu vseh tistih, ki vas zelo spoštujejo. Podpirajo vas celo irski poslanci iz Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Kot vidite, se lahko pri teh vprašanjih zgodi kar koli. Zahvaljujem se vam za to, kar počnete. Dejansko računamo na vas, ko gre za poenostavitev in pomembna sporočila, ki vam jih pošiljamo, gospa komisarka.

Rad bi se zahvalil poročevalcem iz vseh političnih skupin, mojim kolegom poslancem, ki so predstavili številne predloge sprememb, in vsem tistim, ki so prispevali k temu poročilu – in če dovolite, bi se rad posebej zahvalil vsem iz skupine PPE.

Hvala za razpravo o vprašanju poenostavitve; vaše pripombe bomo upoštevali. Besedi „industrijska konkurenčnost“ vzbujata pričakovanja. Ustvariti moramo povezavo med raziskavami in trgovino – tj. med raziskavami in inovacijami –, in sicer prek evropskega patenta. Raziskave je treba preoblikovati v rast. Kot je dejal gospod Reul, moramo seveda spodbujati odličnost. Postati moramo najboljši na svetu, k temu pa nam bo pomagala odličnost. A kot sem že rekel, ne vemo, kdo bodo Nobelovi nagrajenci čez pet ali deset let. Zato moramo vzpostaviti ravnovesje med odličnostjo in porazdelitvijo po EU. Tako kot v športu: kjer koli imamo najboljše igralce na svetu, moramo imeti najboljše raziskovalce na svetu. Odličnost je ključna beseda.

Predlagali smo tudi podvojitev višine finančnih sredstev, vendar ne na račun kmetijstva ali strukturnih skladov. Cilj je boljše usklajevanje z državami članicami. Voditelji države ali vlade so nam povedali, da ne bodo višali zneska prispevkov javnega sektorja. Namesto tega moramo izboljšati usklajevanje evropskih skladov, nacionalnih skladov in regionalnih skladov – nekateri od teh mimogrede izhajajo iz evropskih skladov – v imenu doslednosti in oblikovanja dobre politike.

Na koncu, gospa predsednica, želim povedati naslednje: predlagal sem – predlog ni bil sprejet, vendar gre za temo, ki jo bomo obravnavali na politični ravni –, da sprejmemo evropski raziskovalni načrt za obrambni sektor. Čas je, da Evropska unija in države članice na podlagi člena 45 Pogodbe o Evropski uniji preučijo možnost velikega raziskovalnega programa na področju obrambne opreme in, seveda, opreme za dvojno rabo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  András Gyürk (PPE), v pisni obliki.(HU) Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj je najpomembnejši program za podpiranje raziskav na svetu, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti Evrope in izvajanju strategije Evropa 2020. Sedmi okvirni program kaže pomembno dodano vrednost na področju evropskih raziskav in inovacij. Vendar pa je vmesni pregled pokazal na nekaj področij, ki jih je treba razviti. Po mojem mnenju sta za prihodnji uspeh sedmega okvirnega programa pomembna dva vidika. Prva in najnujnejša naloga bo poenostavitev birokratskih bremen. Prezapleteni upravni postopki so dragi in MSP ne spodbujajo k udeležbi v sedmem okvirnem programu. Ukinitev vzporednih struktur, hitrejši prenos sredstev in uskladitev sedmega okvirnega programa z nacionalnimi prednostnimi nalogami lahko prispevajo k temu, da bo zanimanje za dejavnosti na področju raziskav in inovacij pokazalo kar največje možno število akterjev. Drugič, rad bi poudaril pomen pristopa, ki temelji na odličnosti, saj se finančna sredstva sedmega okvirnega programa lahko najučinkoviteje uporabijo, če izbira raziskovalnih projektov, ki jih je treba podpreti, temelji na odličnosti. Vendar pa je vmesni pregled pokazal, da so nekatere države premalo zastopane, ko gre za prenos sredstev. Glavni razlog za to je, da te države članice v ozadju nimajo raziskovalne infrastrukture, ki bi jim omogočila, da izpolnijo merila, ki temeljijo na odličnosti. Zato je treba spremeniti sinergije med sedmim okvirnim programom ter strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom, s čimer bo potem mogoče podpreti razvoj infrastruktur, ki zaostajajo. Na ta način lahko zagotovimo enak konkurenčen položaj za vse države članice, kjer se ocene izvajajo na podlagi odličnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Filiz Hakaeva Hyusmenova (ALDE), v pisni obliki.(BG) Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti je pomemben instrument za izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Od znanstvenih raziskav sta tudi zelo odvisni vodilna vloga Evrope na področju tehnoloških inovacij ter prihodnja konkurenčnost Unije. Kar je v tej zvezi potrebno, je večja usmerjenost v podporo programu, močnejša povezava z zahtevami podjetij in boljša uskladitev z drugimi finančnimi instrumenti EU ter strukturnimi skladi.

Pomembni dejavniki, ki prispevajo k uspehu programa, vključujejo tudi zagotavljanje dostopa do informacij o potencialnih priložnostih, ki jih program ponuja kar največjemu številu zainteresiranih strani, in poenostavitev postopkov prijave, ki so trenutno preveč zapleteni. Še enkrat bi rada opozorila na potrebo po široki podpori rezultatov uspešno dokončanih projektov, da bi dostop do njih dobilo več podjetij in jih tudi uporabilo.

Znanost ni namenjena sami sebi. Prinesti mora koristi gospodarstvu in družbi. Okrepiti je treba povezave med posameznimi programi, da bi se zagotovila doslednost pri izvajanju znanstvenih in predstavitvenih projektov, kakor tudi preskušanju trženja in projektih vzorčnega preskušanja na trgu. To nam bo omogočilo, da pri s finančnimi sredstvi sedmega okvirnega programa dosežemo večjo učinkovitost in višjo evropsko dodano vrednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. (PL) Stalen problem v vseh poročilih o inovacijah je pomanjkanje jasnega in določenega okvira za naložbe v raziskave in razvoj iz skladov EU. Ta problem se je še enkrat pokazal v poročilu gospoda Audyja, ki poleg tega vključuje še eno nerešeno vprašanje, tj. neravnovesje pri financiranju s strani EU. Avtor komajda omenja pomanjkanje enakosti pri črpanju finančnih sredstev med zahodno Evropo in novimi državami članicami EU. Slabo stanje na tem področju je med drugim mogoče opaziti pri sprejemanju sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja. Projekti, ki jih sofinancira ta sklad, so se izvajali v samo 18 od 27 držav članic. Poleg tega so njegovi največji upravičenci prosilci iz tako imenovanih starih držav članic EU: Nemčije (23,1 % vseh tistih, ki so prejeli sredstva), Španije (19,1 %), Združenega kraljestva (9,9 %) in Nizozemske (8,3 %). Danes ta sklad financira približno eno tretjino raziskav. Zdi se mi, da bi ga bilo treba sorazmerno povečati, da lasten prispevek podjetnika ne bi presegel 10 do 15 % potrebnega zneska (ta znesek danes obsega 15 do 25 % zneska, dodeljenega raziskavam). Ne smemo pozabiti, da je ena od glavnih nalog EU odprava socialnih in geografskih neravnovesij s porazdelitvijo koristi, ki izhajajo iz inovacij po vsej EU. Tega cilja ne bomo mogli doseči, če bomo zanemarili nove države članice EU v finančnem smislu in tako podprli nadaljnji enostranski beg možganov.

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki.(PL) Pozdravljam nastajajoče težnje za povečanje finančnih sredstev za znanstvene raziskave v Evropski uniji. Obenem menim, da je zelo pomembno, da združimo naše moči in porabo na tem področju. Na nacionalni ravni je treba čim prej izpeljati reforme, da bi omogočili oblikovanje središč, ki bodo dobro sodelovala, in se izognili podvajanju dela na istih projektih. To bo prispevalo tudi k boljši porabi sredstev. Evropska unija ne sme pozabiti na pomen raziskav v smislu zagotavljanja konkurenčne prednosti v današnjem globaliziranem svetu. Države članice morajo predvsem spremeniti način, kako izvajajo raziskave o varnosti, enem ključnih področij, omenjenih v poročilu, da bi zagotovile, da bo to potekalo na kar najboljši način v časih finančne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Privlačna narava sedmega okvirnega programa za raziskave se v industrijskem sektorju ni v celoti pokazala. Poleg potrebe po novih finančnih sredstvih je potrebno tudi boljše usklajevanje med Evropsko unijo, državami članicami in regijami na področju raziskav, razvoja in inovacij.

Prvič, izboljšati je treba povezavo med Kohezijskim skladom in okvirnim programom za raziskave. Poudariti moram pomen kohezijske politike, saj je ta v Evropi postala pomemben vir podpore raziskavam in inovacijam.

Drugič, politike s področja raziskav in inovacij je treba prilagoditi posebnim potrebam trga. Opredeliti je treba povpraševanje po inovativnih tehnologijah na trgu EU, da bi se lahko prodali rezultati inovacij. Mislim, da bi za podporo uspešnemu uvajanju inovativnih tehnologij na trg EU, morali imeti na voljo ustrezne finančne instrumente.

Nenazadnje je treba omeniti, da imamo v EU skrajno neravnovesje v smislu dodelitve finančnih sredstev, pri čemer rezultati kažejo, da stare države članice črpajo večino teh sredstev. To stanje je v nasprotju s ciljem teritorialne kohezije, po katerem se države članice razvijajo na uravnotežen način z geografskega vidika, ta cilj pa je določen v Lizbonski pogodbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki.(CS) Pozdravljam predlog, da naj se zagotovi, da bodo raziskave, ki jih podpira sedmi okvirni program, usmerjene v iskanje rešitev za probleme EU na področjih, ki so opredeljena v poglavju sedmega okvirnega programa Sodelovanje. To predvsem vključuje zdravstveno varstvo, vključno s kliničnimi in preventivnimi raziskavami ter medicinskimi tehnologijami. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropi in ker se prebivalstvo stara, pričakujemo, da bo to bolezen do svojega 75. leta neposredno izkusil ena tretjina moških in ena četrtina žensk. Raziskave o raku so na tem, da postrežejo s številnimi odkritji, zlasti v zvezi z natančnejšimi in cenejšimi metodami – pa tudi metodami, ki so manj stresni za bolnike –, ki se uporabljajo tako za preventivne preglede kot dejansko zdravljenje. Financiranje raziskav na področju rakastih obolenj lahko rešuje življenja ljudi in zmanjša stroške zdravljenja. Pozdravljam politično voljo, ki podpira financiranje, ki je že namenjeno raziskavam na področju rakastih obolenj v okviru tega programa. To financiranje se ne sme zmanjšati zaradi trenutnih gospodarskih razmer v EU; nasprotno, zagotoviti moramo več. Želim poudariti, da bi morali, če lahko združujemo moči in izpolnjujemo velikopotezne projekte, kot sta odprava državnih meja ali gradnja vesoljskih postaj, biti sposobni poiskati tudi način, kako iz raka narediti bolezen, ki se je ne bo nihče več bal. Da bi to storili, potrebujemo podporo za raziskave o metodah zdravljenja in preprečevanja ter uskladitev teh metod. Boj proti raku je evropsko vprašanje, ki mora biti prednostna naloga tako pri financiranju iz sedmega okvirnega programa kot v krovnih agencijah na evropski ravni.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov