Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Predlagani kandidat ima predvsem politične izkušnje ter tudi revizijske in finančne izkušnje, čeprav slednje morda niso tako bogate, kot smo morda upali. Glasujem za tega kandidata, vendar pa menim, da je treba večjo skrb nameniti vrsti kvalifikacij, ki jih morajo imeti člani Računskega sodišča.
Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem imenovanje Hansa Gustafa Wessberga za člana Računskega sodišča, ker ima več kot 30 let strokovnih vodstvenih izkušenj na visoki ravni v javnih institucijah ter zasebnih podjetjih na Švedskem. Velik del njegove poklicne poti je bil posvečen izboljšanju možnosti za zasebna podjetja na Švedskem, kot vodilni v organizacijah, ki predstavljajo interese industrije v javnem življenju. Vendar pa ima tudi širše izkušnje v javnih službah kot politik in državni uradnik. Zasedal je položaj generalnega direktorja Švedskega urada za registracijo podjetij, neodvisne vladne agencije, in državnega sekretarja pod vodstvom več ministrov. Zato sem prepričana, da ima potrebna znanja in izkušnje, potrebne za ta položaj.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Življenjepis, ki ga je predložil H. G. Wessberg za svoje imenovanje za člana Računskega sodišča, kaže znanja in izkušnje, ki so zagotovo v skladu s tehničnimi in znanstvenimi standardi, zahtevanimi za ta položaj. Zlasti zaradi zavezanosti gospoda Wessberga sektorju zasebnih podjetij je kandidat posebno primeren za zagotavljanje ravnovesja med zakonodajo EU in posebnimi zahtevami trga in tudi prebivalcev Evrope. Zato sem glasovala za predlog sklepa Evropskega parlamenta.
Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za imenovanje H. G. Wessberga, ki ga je Švedska predlagala za člana Evropskega računskega sodišča, kjer bo zamenjal Larsa Heikenstena. Ko je Odbor za proračunski nadzor 24. maja 2011 zaslišal gospoda Wessberga, so poslanci Evropskega parlamenta hvalili njegove pretekle uspehe v zasebnem in tudi javnem sektorju. Ko bo imenovan, bo H. G. Wessberg na položaju do konca mandata Švedske, to je do marca 2012, potem pa ga bo mogoče ponovno izvoliti za šestletni mandat. Želim mu veliko uspeha na njegovem novem položaju.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospodu Wessbergu želim veliko uspeha na pomembnem položaju, za katerega je bil izbran, in prepričan sem, da bo funkcije, za katere je bil zdaj imenovan, opravljal popolnoma predano in kompetentno.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Kot je bilo pričakovati, je bilo zaslišanje švedskega kandidata za člana Računskega sodišča neproblematično. Kot je bilo razbrati pozneje pri glasovanju, je bil končni rezultat komajda v prid kandidatu. Ima ministrske izkušnje ter tudi izkušnje na področju dela v zasebnem sektorju. Delal je tudi na področju obrambe, upravljal finance in proračune na visoki ravni ter tudi podprl članstvo Švedske v EU.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem imenovanje H. G. Wessberga, ki ga je Švedska predlagala za člana Evropskega računskega sodišča. Gospod Wessberg bo zamenjal Larsa Heikenstena, ki je položaj zapustil, da bi postal izvršni direktor Nobelove fundacije. Gospod Wessberg bo svoje delo prevzel po uradnem imenovanju s strani Sveta ministrov, ki je napovedano za petek, 10. junija 2011.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Računsko sodišče je institucija, ki pregleduje prejemke in izdatke Evropske unije, da bi preverila njihovo zakonitost ter dobro finančno upravljanje. Deluje povsem neodvisno. Ob upoštevanju tega morajo za imenovanje posameznikov, iz katerih je sestavljena, veljati merila sposobnosti in neodvisnosti. Gospod Wessberg iz Švedske je predložil svoj življenjepis, dopolnjen s pisnimi odgovori na vprašalnik, prav tako je bil izprašan v Odboru za proračunski nadzor. Zagovarjal se je dovolj dobro, da je upravičil svoje imenovanje za Računsko sodišče, kjer bo svoje naloge opravljal sposobno in neodvisno.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Evropski parlament,
ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0103/2011), ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 24. maja 2011 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča, ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika, ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0190/2011),
ker H. G. Wessberg izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) Pogodbe o delovanju EU,
odobri predlog Sveta, da se H. G. Wessberga imenuje za člana Računskega sodišča; naroča svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizijskim organom držav članic.
Glasoval sem proti, ker menim, da je mogoče za ponujeni položaj s strokovnega vidika najti ustreznejšo osebo.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o imenovanju gospoda Wessberga za člana Računskega sodišča. Moja odločitev temelji na vseh podanih informacijah, vključno na njegovih pisnih odgovorih na vprašalnik za kandidate za člane Računskega sodišča, ki so priloženi temu poročilu, saj kažejo izpolnjevanje meril, določenih v členu 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in potrebo po popolni neodvisnosti članov Računskega sodišča. Zato pozdravljam imenovanje gospoda Wessberga.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da ima lahko Računsko sodišče koristi zaradi izkušenj gospoda Wessberga na področju finančnega upravljanja institucij. Kandidat izpolnjuje pogoje, določene v členu 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, njegov življenjepis pa vsebuje vrsto položajev na visoki ravni na področju finančnega upravljanja in proračunskega nadzora v javnih institucijah in zasebnih podjetjih. Odgovori kandidata na vprašalnik kažejo, da je resen in zelo motiviran.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Z zadovoljstvom sem podprla švedskega kandidata za člana Računskega sodišča.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju, da obtožbe izvirajo iz leta 2004, preden je gospa Hankiss postala poslanka tega parlamenta, glasujem za odvzem njene parlamentarne imunitete.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Podpiram priporočilo poročevalke za odvzem imunitete gospe Hankiss v sedanji zadevi. Zadeva, ki teče proti njej, je posledica incidenta iz leta 2004, ko še ni bila poslanka Evropskega parlamenta. Zaradi tega poslovnik v zvezi s parlamentarno imuniteto in privilegiji očitno ne more veljati in je zato odvzem njene imunitete v skladu pravili, ki urejajo institucionalne in pravne zadeve tega parlamenta.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Osrednje okrožno sodišče iz Bude, Budimpešta, je zahtevalo odvzem imunitete poslanki Evropskega parlamenta Ágnes Hankiss, da bi proti njej lahko ponovno izpeljalo kazenski postopek. Ágnes Hankiss toži zasebni tožilec zaradi domnevnega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, storjenega v javnosti, in zlasti razžalitve spomina mrtve osebe, tožnikovega očeta. Na podlagi navedenih dejstev in v skladu s poslovnikom Odbora za pravne zadeve menim, da bi bilo v tem primeru treba priporočiti odvzem imunitete.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospa Wallis trdi, da Evropski parlament vedno uporablja enaka načela v zvezi z odvzemom imunitete svojim poslancem. To je cinična laž. V primeru, ki je zadeval mene osebno, je Sodišče leta 2010 odločilo, da je Parlament kršil moje pravice kot poslanca Evropskega parlamenta – in ponovno jih je na enaki podlagi kršil prejšnji mesec!
Da reče, da je treba odvzeti imuniteto poslancu ali poslanki Evropskega parlamenta, ker pripombe, zaradi katerih se ga ali jo kritizira, ne sodijo v obseg njegovih ali njenih parlamentarnih dejavnosti, je popoln nesmisel s pravnega vidika. Če bi bilo tako, pravno ukrepanje ne bi bilo mogoče! To je podlaga sedanjega člena 8. Člen 9 po definiciji velja za dejavnosti, ki presegajo obseg tega parlamenta! Parlament zdaj ohrani ali odvzame imuniteto, kakor se mu zdi: odvzame jo zaradi političnih mnenj v enem primeru, vendar jo ohrani kljub domnevni davčni utaji v drugem primeru in ga ima za primer fumus persecutionis. Ker sem bolj vdan svobodi izražanja kot psevdodemokrati v tem parlamentu, bom vedno sistematično zavrnil odvzem imunitete katerega koli kolega poslanca iz katere koli politične skupine zaradi izražanja njegovega mnenja ne glede na to, koliko se razlikuje od mojega.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Pristojni odbor priporoča (soglasno) odvzem imunitete poslanki, je osrednje okrožno sodišče iz Bude, Budimpešta, zahtevalo odvzem imunitete poslanki Evropskega parlamenta Ágnes Hankiss, da bi proti njej lahko ponovno izpeljalo kazenski postopek po razsodbi vrhovnega sodišča Republike Madžarske z 12. novembra 2009. Ágnes Hankiss toži zasebni tožilec zaradi domnevnega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, storjenega v javnosti (179. člen madžarskega kazenskega zakonika), in zlasti razžalitve spomina mrtve osebe, tožnikovega očeta (181. člen madžarskega kazenskega zakonika) v izjavi v oddaji Péntek 8 mondatvadász’ 23. januarja 2004. 12. novembra 2009 je vrhovno sodišče sprejelo mnenje, da je dejansko prišlo do kršitve materialnih določb kazenskega zakonika in naročilo obnovo postopka pred osrednjim okrožnim sodiščem v Budi. To sodišče mora novi postopek opraviti glede na navodila odločbe vrhovnega sodišča. Osrednje okrožno sodišče v Budi je novi postopek začelo 31. marca 2010. Istega dne je bil postopek prekinjen, ker Ágnes Hankiss kot poslanka Evropskega parlamenta uživa parlamentarno imuniteto. Ustrezno zahtevo za odvzem njene imunitete je sodišče izdalo 6. julija 2010.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za odvzem parlamentarne Ágnes Hankiss, ki je obtožena domnevnega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Imuniteta je bila gospe Hankiss odvzeta, ker je do zadevnih dogodkov prišlo leta 2004, preden je bila izvoljena v Evropski parlament (julija 2009), in ker zadeva ni povezana z njenimi političnimi dejavnostmi kot poslanke Evropskega parlamenta.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Parlamentarna imuniteta ne zajema običajnih kazenskih zadev. Ágnes Hankiss je mogoče soditi, ne da bi pri tem postale vprašljive njene parlamentarne dejavnosti. Glasoval sem za odvzem njene imunitete.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Ker je Ágnes Hankiss obtožena za domnevno kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime po 181. členu madžarskega kazenskega zakonika, ki naj bi ga zagrešila z izjavo v oddaji 23. januarja 2004, sem glasoval za odvzem.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predsednik Parlamenta je na zasedanju 6. septembra 2010 v skladu s členom 6(2) poslovnika razglasil, da je prejel pismo osrednjega okrožnega sodišča v Budi z dne 6. julija 2010 z zahtevo za odvzem imunitete gospe Hankiss. Predsednik je zahtevo v skladu z istim členom poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve. Poročilo Odbora za pravne zadeve, ki je bilo soglasno podprto, je zaključilo, da sedanja zadeva ne sodi v politične dejavnosti gospe Hankiss kot poslanke tega parlamenta. Namesto tega zadeva izjavo iz leta 2004, dolgo preden je bila izvoljena za poslanko v tem parlamentu. Poročevalka prav tako ni našla nobenega dokaza za fumus persecutionis: torej dovolj utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslanki politično škodovalo. Zato sem podprla predlog Odbora za pravne zadeve in glasovala za odvzem parlamentarne imunitete gospe Hankiss.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) 6. julija 2010 je osrednje okrožno sodišče iz Bude poslalo zahtevo za odvzem imunitete Ágnes Hankiss v zvezi z obnovitvijo kazenskega postopka, odrejenega z razsodbo vrhovnega sodišča Republike Madžarske leta 2009. 23. januarja 2004 je bila gospa Hankiss zaradi izjave v oddaji obtožena zaradi domnevnega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, storjenega v javnosti, in zlasti razžalitve spomina mrtve osebe.
Na pritožbeni obravnavi 25. marca 2009 je občinsko sodišče v Budimpešti gospo Hankiss oprostilo obtožb, vendar pa je madžarsko vrhovno sodišče 12. novembra 2009 odločilo, naj osrednje okrožno sodišče iz Bude obnovi postopek. Novi postopek se je začel 31. marca 2010, istega dne pa je bil postopek zaradi parlamentarne imunitete gospe Hankiss tudi prekinjen. Zaradi tega in ker primer ne sodi v politične dejavnosti gospe Hankiss kot poslanke Evropskega parlamenta, saj zadeva izjavo, ki jo je dala dolgo preden je postala poslanka, glasujem za odvzem njene parlamentarne imunitete.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Sem za. Primer zadeva domnevno kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, ki ne sodi v politične dejavnosti gospe Hankiss kot poslanke Evropskega parlamenta, ampak zadeva njeno izjavo iz leta 2004, preden je bila izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta. Poročevalka prav tako ni našla nobenega dokaza za fumus persecutionis.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, ker zadeva cilje Komisije v zvezi s poenostavitvijo veljavne zakonodaje z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okolja za podjetja, predvsem v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti za uvoznike tekstilnih izdelkov.
Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uredba (ES) št. 1541/98 in Uredba (EGS) št. 3030/93, ki sta bili prvotno sprejeti za izvajanje ukrepov trgovinske politike v tekstilnem sektorju, sta zdaj postali odvečna instrumenta, ki omejujeta prosti trg in sta slabo prilagojena spremembam v novem ureditvenem okolju.
Do nedavnega so veljale količinske omejitve za uvoz iz držav, ki so članice Svetovne trgovinske organizacije (STO), skupaj s posebnimi zaščitnimi določbami za tekstilne izdelke iz Ljudske republike Kitajske. Te omejitve so bile odpravljene z iztekom sporazuma STO leta 2005, tako kot določbe za Kitajsko leta 2008. Zato so edini učinkoviti način za preprečevanje motenj delovanja trga in nadaljnji nadzor uvoza tekstila postopki preverjanj, ki zahtevajo navedbo države porekla. To navedbo pravzaprav zajema predlog za uredbo o označbi porekla „Izdelano v“, ki je bil v Parlamentu sprejet 21. oktobra 2010 in ki uvaja nadzorni mehanizem ter si prizadeva poenostaviti veljavno zakonodajo z namenom boljšega, jasnejšega zakonodajnega okvira za podjetja in varstvo potrošnikov.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke, iz Oddelka XI kombinirane nomenklature, sproščene v prosti promet v Skupnosti, ter o pogojih za sprejem takšnega dokazila ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav. Leta 2005 je Svetovna trgovinska organizacija odpravila omejitve za uvoz iz držav članic, Evropska unija pa mora prav tako poenostaviti veljavno zakonodajo z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okolja za podjetja, predvsem v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti uvoznikov nekaterih tekstilnih izdelkov, sproščenih v prosti promet v Skupnosti. Menim, da bodo omenjene spremembe zagotovile enotnost pravil za uvoz in uskladile pravila, ki zadevajo uvoz tekstila, s pravili za drugo industrijsko blago, kar naj bi izboljšalo splošno skladnost zakonodajnega okvira na tem področju.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Podprl sem poročilo gospoda Zahradila, ker menim, da je Uredba Sveta (ES) št. 1541/98 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke izpolnila svoj namen. Uredba Sveta iz leta 1998 je uvedla instrumente za nadzor uvoza tekstilnih izdelkov, ki so omogočili izvajanje sporazuma STO. Z iztekom sporazuma STO leta 2005 in posebnih zaščitnih ukrepov leta 2008 je uredba Sveta izpolnila svoj namen, medtem ko je mogoče ukrepe za omejitev uvoza, ki jih je uvedla, izvajati z drugimi instrumenti.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Čeprav se razveljavitev teh uredb morda zdi pozitiven in dobrodošel korak z vidika poenostavitve zakonodaje, bi po drugi strani za našo tekstilno industrijo pomenil odrekanje veljavnih oblik zaščite pred nepošteno konkurenco iz držav, kot je Kitajska.
Trditve poročevalca, da bosta prihodnja zakonodaja o označbi porekla „Izdelano v“ in novi sporazum Svetovne trgovinske organizacije kmalu postala dobra rešitev za problem zaščite naše industrije, ne vzdržijo: še vedno čakamo Svet, da se odzove v zvezi z označbo porekla, vendar pa se zdi, da nima namena sprejeti uredbe, ki jo je ta parlament lansko jesen sprejel v veliko večino. Zdi se, da bi bilo pametneje počakati na jasen zakonodajni okvir, ki ureja prihodnji uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov z Daljnega vzhoda, preden začnemo odpravljati staro zakonodajo. Zato sem glasovala proti temu poročilu.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za poročilo, ker je njegov prednostni cilj razveljavitev trenutno veljavne ureditve EU in določitev dodatnih zahtev, ki dokazujejo poreklo tekstilnih izdelkov, uvoženih v EU, s čimer se bo poenostavilo veljavno zakonodajo in ustvarilo boljše in jasnejše zakonodajno okolje za podjetja. Dokler Svetovna trgovinska organizacija (STO) leta 2008 ni odpravila omejitev uvoza tekstilnih izdelkov iz Kitajske, je EU resnično potrebovala zakonodajni instrument za urejanje trgovine s tretjimi državami in zaščito notranjega trga EU in njegovih proizvajalcev. Vendar pa takšni upravni postopki niso več sorazmerni, posebno ker druga uredba EU uvaja obveznost navedbe države porekla izdelka v carinskih dokumentih, preden je sproščen v prosti promet na trgu EU, trenutno pa se krepi tudi varstvo potrošnikov v EU s povečanjem obsega informacij, zagotovljenih potrošnikom.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram razveljavitev uredbe Sveta o dokazilu o poreklu za nekatere tekstilne izdelke, ker menim, da si je treba prizadevati za poenostavitev veljavne zakonodaje, da bi ustvarili jasnejše zakonodajno okolje za podjetja. Vendar pa moram dodati, da se mi zdi pomembno ohraniti alternativne nadzorne mehanizme za uvoz takšnih izdelkov v EU, da bi se izognili motnjam v delovanju trga zaradi povečanja takšnega uvoza.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Običajno podpiram zmanjšanje birokracije in upravno poenostavitev. Ko gre za reševanje anahronizmov, sem vsekakor za. Za to gre tudi tu. Dejansko obstoj nepotrebnih upravnih obremenitev, kot je bilo v primeru dokazila o poreklu nekaterih tekstilnih izdelkov v primerih, ko ni količinskih omejitev za uvoz teh izdelkov v Evropo, ali v primerih, ko je treba predložiti uvozno dovoljenje, samo ovira nemoten potek mednarodne trgovine, ki je naš namen. Glede na povedano in čeprav to ni neposredno povezano s tem ukrepom, bi poudaril tudi pomen ohranjanja sedanjega stanja v smislu veljavnih pravil Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti v zvezi s svetovnim trgom za tekstilne izdelke in oblačila, natančneje spremembe pravil o uvozu tekstilnih izdelkov in oblačil v EU v času resnega gospodarskega nazadovanja v različnih državah članicah.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da predlog Komisije s poenotenjem pravil o uvozu nekaterih tekstilnih izdelkov prispeva k zmanjšanju pretiranih upravnih obremenitev in dodatnih stroškov za podjetja.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 je namenjena odpravi obremenitev za uvoznike v zvezi s predložitvijo dokazil o poreklu za nekatere izdelke. Ker se lahko te izdelke prosto uvaža, je dokazovanje njihovega porekla očitno nepotrebno, vendar pa še vedno obstajajo nekateri dvomi glede tega usklajevalnega ukrepa. Poudariti moram potrebo po zagotavljanju kakovosti izdelkov, ki se jih prodaja v Evropi, in po zagotavljanju varnosti tistih, ki jih uporabljajo. Poleg tega, da poznamo poreklo tekstilnih izdelkov zunaj Unije, je treba zagotoviti tudi izpolnjevanje evropskih standardov, prav tako pa ne smemo dopustiti, da vi surovine in predelani izdelki vstopali in se prodajali v Uniji, ne da bi izpolnjevali minimalne pogoje. Menim tudi, da je pomembnejše od preverjanja vrste izdelkov, ki se uporablja pri proizvodnji tekstilnih izdelkov, oceniti, ali so ti skladni s pravili konkurence in spoštujejo dostojanstvo in pravice delavcev, saj se povečuje število primerov kršitev. To ima nesprejemljive posledice za delavce same in za uspešnost evropskega tekstilnega sektorja, zlasti na Portugalskem, ki je prisiljena tekmovati s proizvajalci, ki ne spoštujejo teh pravil in pravic.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo zadeva predlog uredbe Parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke ter o pogojih za sprejem takšnega dokazila ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav. Spremembe, ki so bile zdaj uvedene v ureditveni okvir, z uvedbo nadzornih instrumentov za uvoz tekstilnih izdelkov iz tretjih držav omogočajo izboljšanje ukrepov trgovinske politike, zlasti po povečanju uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Glasoval sem za to poročilo, ker bo z znatnim izboljšanjem informacij, ki se jih zagotavlja potrošnikom, državljanom držav članic omogočilo sprejemanje ozaveščene in odgovorne izbire ter jim omogočilo tudi, da se odločajo za izdelke, izdelane v EU.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlog Komisije, ki je sprejet s tem poročilom, je namenjen poenostavitvi carinskih formalnosti, ki jih opravljajo uvozniki nekaterih tekstilnih izdelkov, sproščenih v prosti promet v Uniji. V ta namen predlaga odpravo pogojev za sprejem dokazil o poreklu nekaterega tekstila in tekstilnih izdelkov s poreklom iz tretjih držav. Seznam zajetih izdelkov je obsežen in vključuje: svilo, volno, bombaž, druga rastlinska tekstilna vlakna, polst in netkane tkanine, preproge in druga tekstilna talna prekrivala, specialne tkanine, čipke, tapiserije, vezenine, pletene ali kvačkane tekstilne materiale, oblačilne izdelke in oblačilne dodatke in številne druge. Posledice liberalizacije mednarodne trgovine s tekstilom so še predobro znane v državah, kot je Portugalska, zaradi odprave količinskih omejitev uvoza in posebnih zaščitnih določb.
Cilj tega predloga, ki je v skladu s predhodnimi ukrepi, je dodatno olajšanje življenja pomembnih evropskih uvoznikov, ki so glavni upravičenci, saj bodo lahko dostopali do surovin in nizkocenovnih končnih proizvodov, obenem pa se bo žrtvovalo nacionalno industrijo in tisoče delovnih mest. Kljub temu, da je stara zahteva, da se navede državo porekla in zagotovi informacije o poreklu različnega blaga, že predmet resolucij tega parlamenta, zadnja je bila leta 2010, je bila ta odložena.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sprejema predlog Komisije o poenostavitvi carinskih formalnosti, ki jih opravljajo uvozniki nekaterih tekstilnih izdelkov, sproščenih v prosti promet v Evropski uniji.
V ta namen predlaga odpravo pogojev za sprejem dokazil o poreklu nekaterega tekstila in tekstilnih izdelkov s poreklom iz tretjih držav. Seznam zajetih izdelkov je obsežen in vključuje: svilo, volno, bombaž, druga rastlinska tekstilna vlakna, polst in netkane tkanine, preproge in druga tekstilna talna prekrivala, specialne tkanine, čipke, tapiserije, vezenine, pletene ali kvačkane tekstilne materiale ter oblačilne izdelke in oblačilne dodatke.
Posledice liberalizacije mednarodne trgovine s tekstilom so še predobro znane v državah, kot je Portugalska, zaradi odprave količinskih omejitev uvoza in posebnih zaščitnih določb.
Cilj tega predloga, ki je v skladu s predhodnimi ukrepi, je dodatno olajšanje življenja pomembnih evropskih uvoznikov, ki so glavni upravičenci, saj bodo lahko dostopali do surovin in nizkocenovnih končnih proizvodov, obenem pa se bo žrtvovalo nacionalno industrijo in tisoče delovnih mest.
Kljub temu, da je stara zahteva, da se navede državo porekla in zagotovi informacije o poreklu različnega blaga, že predmet resolucij tega parlamenta, zadnja je bila leta 2010, je bila ta odložena, kar obžalujemo.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Komisija namerava med drugim podpreti poenotenje uvoznih predpisov z uskladitvijo predpisov o uvozu tekstila s predpisi o uvozu drugih industrijskih proizvodov. To naj bi izboljšalo splošno kohezijo zakonodajnega okvira na tem področju. Pravni instrument, ki bo odpravljen, zadeva pogoje za sprejem dokazila o poreklu nekaterega tekstila in tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav. Po mojem mnenju mora biti cilj izvajanje ukrepov trgovinske politike, ki bodo pomagali preprečiti motnje delovanja trga, ki jih povzroča velik porast uvoza iz tretjih držav, kot je na primer Kitajska.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem ta dokument, ker predlog Komisije o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 in spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 žene politična zavezanost Evropske unije, da poenostavi veljavno zakonodajo z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okvira za podjetja, predvsem v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti, ki jih opravljajo uvozniki nekaterih tekstilnih izdelkov, ki so v prostem prometu v Skupnosti in sodijo v Oddelek XI kombinirane nomenklature. Poleg tega je cilj Komisije tudi povečanje enotnosti pravil za uvoz z uskladitvijo pravil, ki zadevajo uvoz tekstila, s pravili za drugo industrijsko blago, kar naj bi izboljšalo splošno skladnost zakonodajnega okvira na tem področju. Komisija meni, da je mogoče zelo omejene ukrepe trgovinske politike v tekstilnem sektorju, ki jih uporablja Unija, izvajati brez nalaganja pretirane obremenitve, da je treba predložiti dokazilo o poreklu za ves uvoz. To pomaga tudi preprečevati problem motenj delovanja trga, ki bi jih povzročil porast uvoza takšnih tekstilnih izdelkov na trg EU, če se ne bi upoštevalo dovoljenih količin.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki ga spodbuja politična zavezanost Evropske unije, da poenostavi veljavno zakonodajo z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okvira za podjetja, predvsem v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti, ki jih opravljajo uvozniki nekaterih tekstilnih izdelkov, ki so v prostem prometu v EU.
Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glede na politično obveznost EU, da poenostavi veljavno zakonodajo, smo odločno podprli to poročilo. Naš cilj je ustvariti boljši, jasnejši zakonodajni okvir za podjetja. Ukrepe evropske trgovinske politike v tekstilnem sektorju je mogoče izvajati brez nalaganja pretirane obremenitve, da se predloži dokazilo o poreklu za ves uvoz. Da bi še naprej nadzorovala uvoz tekstilnih izdelkov, za katere še vedno veljajo količinske omejitve in ki prihajajo iz držav, ki še niso članice Svetovne trgovinske organizacije, se bo EU zdaj zanašala na uvozna dovoljenja. Poleg tega se za kategorije izdelkov, ki spadajo v Oddelek XI kombinirane nomenklature in za katere ne veljajo količinske omejitve uvoza in so zato v prostem prometu v EU, uporablja sistem naknadnega statističnega nadzora za spremljanje njihovega vpliva na trg EU. Poudarili bi, da je bilo poleg omenjenih mehanizmov za nadzor uvoza od leta 2010 treba obvezno navesti državo porekla nekaterih izdelkov iz tretjih držav, da bi bolje informirali potrošnike o njihovem poreklu. Zdaj si moramo prizadevati za povečanje enotnosti pravil za uvoz z uskladitvijo pravil, ki zadevajo uvoz tekstila, s pravili za drugo industrijsko blago, kar naj bi izboljšalo splošno skladnost zakonodajnega okvira na tem področju.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Izid glasovanja kaže, da je navedba „Izdelano v“ ključna za preglednost trga in informiranje potrošnikov o poreklu izdelkov, ki jih uporabljajo. Gospodarstvo EU je treba okrepiti z izboljšanjem konkurenčnosti industrije EU v svetovnem gospodarstvu. Poštena konkurenca je mogoča samo, če svetovno gospodarstvo deluje v skladu z jasnimi pravili za proizvajalce, izvoznike in uvoznike, obenem pa upošteva tudi splošne socialne in okoljske norme. Cilj tega predloga je kodifikacija obstoječih zakonodajnih besedil o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo. Vendar pa je obžalovanja vredno, da še ni mogoče spremljati poti izdelka od njegovega izvora.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Ker poročilo zadeva cilje Komisije v zvezi s poenostavitvijo veljavne zakonodaje z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okolja za podjetja, predvsem v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti za uvoznike tekstilnih izdelkov, sem glasoval zanj.
Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu, ker temelji na neosnovanih domnevah in nejasnih predpostavkah za prihodnost.
Po eni strani vztraja, da je dokazilo o poreklu nekoristno, saj navaja, da se lahko Evropska unija zaščiti na podlagi sistema naknadnega statističnega nadzora. Vendar pa na primer ne navaja, da je „posodobljeni carinski zakonik Skupnosti“ še daleč od popolnega delovanja in so v njem še vedno nekatere očitne vrzeli, zlasti v smislu popolnega računalniškega vodenja sistema, kar je zelo potreben ukrep.
Obenem poročilo izrecno navaja, da bo izvajanje poročila gospe Muscardini o označbi porekla „Izdelano v“ – ki smo ga, če povem, odločno podprli – služilo za zaščito označbe porekla. Veseli me, da je poročevalec tako prepričan, vendar pa uredbe o označbi porekla trenutno še ni in ne vemo, če, kdaj ali kako bo sprejeta.
Zato menim, da je to poročilo nevaren skok v praznino, ki ima resne posledice za tekstilno industrijo, ki jo Evropska unija še naprej zlorablja spričo splošne brezbrižnosti.
Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sprejetje predloga gospoda Zahradila je ponovno sprožilo razpravo o pomembnosti označbe porekla za izdelke iz tretjih držav kot ukrepa za izvajanje trgovinske politike, ki lahko prepreči motnje v delovanju trga, ki so posledica povečanja uvoza iz tujine, in za ureditev zapletenega zakonodajnega okvira, ki danes otežuje razvoj malih in srednje velikih podjetij.
Zato podpiram uredbo, ki krepi enotnost predpisov za uvoz tekstila v Evropo tako, da jih uskladi s predpisi ta drugo industrijsko blago. Vendar pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da Evropski uniji, tudi če uporabimo mehanizme za predhodni in naknadni nadzor, da se oceni vpliv uvoza iz tretjih držav na evropski trg, še ni uspelo sprejeti nadzornega mehanizma, utemeljenega na poštenem in pomembnem obveščanju potrošnikov, kot ga zagotavlja označba porekla. Upam, da bo tudi Svet kmalu prišel do pozitivnega zaključka glede odločilnih ukrepov, ki jih je sprejel ta parlament, da bi zagotovil sledljivost in ustrezne informacije o izdelkih. Ti ukrepi bodo zagotovili, da ljudje ustrezno, zanesljivo poznajo blago na trgu, zaradi česar bodo cenili edinstvenost evropske proizvodnje.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe Parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke, iz Oddelka XI kombinirane nomenklature, sproščene v prosti promet v Skupnosti, ter o pogojih za sprejem takšnega dokazila ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav. Poročilo sem podprla z zadržki, vendar pa sem to storila, ker je kot celota pozitivno in v skladu s politično zavezo EU, da poenostavi veljavno zakonodajo z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okvira za podjetja, zlasti v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti, ki jih opravljajo uvozniki nekaterih tekstilnih izdelkov, sproščenih v prosti promet v Uniji, in z namenom poenotenja uvoznih predpisov z uskladitvijo predpisov, ki zadevajo uvoz tekstila, s predpisi za drugo industrijsko blago, kar naj bi izboljšalo splošno skladnost zakonodajnega okvira na tem področju.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Cilj predloga Komisije o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke in spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav je poenostavitev veljavne zakonodaje z namenom oblikovanja boljšega in jasnejšega zakonodajnega okvira za podjetja, zlasti v zvezi s poenostavitvijo carinskih formalnosti, ki jih opravljajo uvozniki nekaterih tekstilnih izdelkov, sproščenih v prosti promet v Skupnosti.
Zahteve za predložitev dokazila o poreklu za tekstilne izdelke so bile uvedene, da se zagotovi ustrezno izvajanje ukrepov za omejitev uvoza, da bi se tako izognili motnjam v delovanju trga, ki jih povzroča uvoz iz Ljudske republike Kitajske. Vpliv in število ukrepov, ki jih Evropska unija uporablja za uvoz teh izdelkov, sta se v zadnjih letih postopno zmanjšala. Za uvoz tekstila in oblačil iz Ljudske republike Kitajske so bile oblikovane posebne zaščitne določbe, odpravljene pa so bile količinske omejitve za uvoz iz držav članic Svetovne trgovinske organizacije. Iz navedenih razlogov sem glasoval za poročilo.
Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – O tem vprašanju sem govoril že prej in glasujem za to poročilo, ker menim, da imajo državljani EU pravico poznati sestavo oblačil, ki jih kupujejo. Ta uredba bo potrošnikom omogočila, da se izognejo kupovanju izdelkov, ki vključujejo netekstilne dele živalskega izvora, bodisi iz zdravstvenih, etičnih ali drugih pomislekov. V skladu s to uredbo bo pozamenterija na ovratnikih označena jasno in ločeno od preostalega oblačila, kar bo potrošnikom omogočilo ozaveščeno izbiro oblačil, ki jih kupujejo. Predvsem tisti, ki trpijo zaradi alergij, bodo imeli koristi od tega predloga, saj je krzno potencialno ogroža njihovo zdravje, brez ustreznega označevanja pa bi lahko kupili izdelek, ki vsebuje ta tekstil, ne da bi se tega zavedali.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj Uredbe (ES) št. 1541/98 je uvedba zahtev za predložitev dokazila o poreklu za nekatere tekstilne izdelke po poreklu iz tretjih držav, za katere so veljale količinske omejitve uvoza. Zaradi sprememb, so katerih je prišlo medtem, zlasti zaradi Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o tekstilu in oblačilih iz leta 2005, se odprava prvega dokazila o poreklu za izdelke zdi upravičena, zato sem glasoval za razveljavitev uredbe. Na splošno je njen cilj olajšati obremenitev za izdelke, ko vstopijo v EU, ne da bi žrtvovala interese kupcev, zato je pomembno ohraniti alternativne nadzorne mehanizme za uvoz teh izdelkov v EU.
Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Želel bi čestitati gospodu Zahradilu za odlično delo, ki ga je opravil. Zelo omejene ukrepe evropske trgovinske politike v tekstilnem sektorju je mogoče izvajati brez nalaganja pretirane obremenitve, da se predloži dokazilo o poreklu za ves uvoz. Vendar pa je treba ohraniti ukrepe za nadzor uvoza tekstilnih izdelkov. Da bi še naprej nadzorovala uvoz tekstilnih izdelkov, za katere še vedno veljajo količinske omejitve in ki prihajajo iz Belorusije in Severne Koreje, ki še nista članici Svetovne trgovinske organizacije, se bo EU zdaj zanašala na uvozna dovoljenja. To pomaga tudi preprečevati problem motenj v delovanju trga, ki bi jih povzročil porast uvoza takšnih tekstilnih izdelkov na trg EU, če se ne bi upoštevalo dovoljenih količin.
Poleg tega se za kategorije izdelkov, za katere ne veljajo količinske omejitve uvoza in so sproščene v prosti promet v EU, uporablja sistem naknadnega statističnega nadzora za spremljanje njihovega vpliva na trg EU. Poudaril bi tudi, da je Evropski parlament leta 2010 v prvi obravnavi sprejel poročilo gospe Muscardini o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav („Izdelano v“), ki zadeva tudi tekstil in oblačila.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Sem za. Z namenom pristopa k boljši pripravi zakonodaje Komisija predlaga razveljavitev uredbe Sveta iz leta 1998, v skladu s katero morajo uvozniki zagotoviti dokazilo o poreklu tekstila in oblačilnih izdelkov. Uredba je bila pomembna, dokler so na podlagi Sporazuma STO o tekstilnih proizvodih veljale količinske omejitve za tekstil in oblačilne izdelke. Ta sporazum je potekel leta 2005. Leta 2008 so potekli tudi Sporazum o tekstilu in oblačilih med EU in Kitajsko ter vsi drugi nadzorni sistemi za uvoz tekstila in oblačil iz Kitajske. Za uvoz tekstila in oblačil iz Belorusije in Severne Koreje, ki nista članici STO, še vedno veljajo količinske omejitve. Sistem uvoznih dovoljenj se ohranja za nadzor nad tem uvozom, ki pa ne predstavlja problema v zvezi z delovanjem trga EU.
Meni se, da ta sistem zadostuje. Parlament se torej zavzema za nov režim označevanja „Izdelano v“, ki po zaključku prve obravnave leta 2010 trenutno miruje. Takšen režim bi zagotovil precej boljše možnosti za nadzor – in tudi informacije za potrošnike – kot stare uredbe o dokazilu o poreklu.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker se strinjam z njegovim namenom: poenostaviti in uskladiti zakonodajo EU o uvozu tekstilnih izdelkov, da se spodbudi trgovino s tretjimi državami. Pravzaprav menim, da je mogoče zelo omejene ukrepe evropske trgovinske politike v tekstilnem sektorju izvajati brez nalaganja pretirane obremenitve, da se predloži dokazilo o poreklu za ves uvoz. Poleg tega uvozna dovoljenja, sistemi naknadnega statističnega nadzora in zahteve za enotne upravne listine že zagotavljajo učinkovit nadzor uvoza v Uniji. Da bi bila slika celovita, se veselim časa, ko bo poročilo gospe Muscardini začelo v celoti veljati, saj bo evropskim potrošnikom omogočilo boljšo obveščenost o poreklu izdelkov, vključno s tekstilom, iz tretjih držav.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Razveljavitev zakonodaje v tem primeru zadeva pogoje za sprejem dokazila o poreklu nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav, ki so z uveljavitvijo količinskih omejitev uvedli posebne zahteve. Poročevalec se strinja z mnenjem Komisije, da je mogoče zelo omejene ukrepe evropske trgovinske politike v tekstilnem sektorju izvajati brez nalaganja pretirane obremenitve, da se predloži dokazilo o poreklu za ves uvoz. Po našem mnenju je v interesu potrošnikov in tudi podjetij zagotoviti, da obremenitev, ki se uveljavi za uvoznike blaga iz tretjih držav, služi za nadzor in omejitev tega blaga.
Zaskrbljeni smo predvsem, da bomo razveljavili predpise, ki so koristni za carinski nadzor, ne da bi trenutno napredovala uredba o označevanju porekla „Izdelano v“, ki trenutno zaradi obstrukcionizma Sveta miruje v Komisije. Poudaril bi tudi, da je Svet vložil veto na označevanje porekla v zvezi z ad hoc ukrepi za tekstil in si prizadeva storiti enako v zvezi z obvezno navedbo kraja porekla na oznakah živil.
Glasovali smo proti poročilu.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Predlog Komisije poenostavlja veljavno zakonodajo o dokazilu o poreklu nekaterih tekstilnih izdelkov.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leta 1998 je EU določila zahtevo, da uvozniki predložijo dokazilo o poreklu za izdelke, ki sodijo v Oddelek XI kombinirane nomenklature in so našteti v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 3030/93 in so bili narejeni v tretjih državah. Omeniti je treba, da so leta 2005 potekle količinske omejitve za uvoz tekstila in oblačil po poreklu iz držav članic Svetovne trgovinske organizacije (STO), konec leta 2008 pa prav tako predpisi za enake izdelke po poreklu iz Ljudske republike Kitajske.
Glede na to glasujem za poročilo, ker menim, da predstavlja pozitiven korak v zvezi z opredelitvijo jasnejšega in enostavnejšega zakonodajnega okvira za evropska podjetja, ki uvažajo tekstilne izdelke in obutev po poreklu iz tretjih držav, za katere še naprej veljajo količinske omejitve, ker niso članice STO. Menim tudi, da carinski organi pomembno prispevajo k učinkovitemu nadzoru uvoza tovrstnih izdelkov in učinkovitemu nadzoru njihovega vpliva na gospodarsko ozračje EU in s tem gospodarstvo posameznih držav članic.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo o dokazilu o poreklu za nekatere tekstilne izdelke. Cilj prenovitve zakonodaje na tem področju je poenostavitev in standardizacija zakonodajnega okvira, vključno z upravnimi formalnostmi, obenem pa tudi vključitev ustreznih instrumentov za obvladovanje motenj v delovanju trga, ki jih povzroča veliko povečanje uvoza iz tretjih držav. Nova ureditev upošteva pozive Evropskega parlamenta v zvezi z boljšim informiranjem potrošnikov.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), saj ima EMCDDA odprt za sodelovanje z vsemi tretjimi državami, pozabiti pa ne smemo tudi na to, da je Hrvaška tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Zato menim, da je njeno takojšnje sodelovanje ključnega pomena.
Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) S tem, ko je Republika Hrvaška zaprosila za sodelovanje pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), je pokazala, da ima podobne interese kot Unija in njene države članice v zvezi z njegovimi cilji in delom, ki je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, da pripravi in objavi objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni. Zato podpiram poročilo kolegice poslanke gospe Serracchini o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu EMCDDA.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ima ključno vlogo pri zbiranju podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi ter pripravi objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij na evropski ravni. Te služijo kot osnova za analiziranje povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno trga drog. Republika Hrvaška je za sodelovanje pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami zaprosila leta 2005. Republika Hrvaška je tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Veliki in obsežni zasegi kokaina na Hrvaškem so povezani predvsem s pomorskim prometom. Podprl sem ta sporazum in sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki bo omogočilo zbiranje stvarnih in objektivnih informacij iz Hrvaške na evropski ravni v zvezi z drogami in zasvojenosti z njimi ter njihovimi posledicami in Republiki Hrvaški omogočilo pridobivanje informacij o najboljših praksah za razumevanje narave problemov z drogami in izboljšanje svojega odzivanja nanje.
Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Droge so danes ena izmed največjih nadlog naše družbe. To je socialno in kulturno zapleten problem, ki se nenehno spreminja in privzema nove oblike, z uporabo novih snovi in novimi skupinami potrošnikov. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je bil ustanovljen leta 1993, njegove glavne naloge pa so zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi ter priprava in objava objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij na evropski ravni. Te informacije so ključne, saj služijo kot osnova za analiziranje povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno pojavov, povezanih s trgom drog.
Hrvaška je tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Zato je za Evropo ključnega pomena, da Hrvaška zagotovi informacije v zvezi z drogami in zasvojenostjo z njimi ter njihovimi posledicami. Ključnega pomena je tudi, da Hrvaška pridobi informacije o najboljših praksah. Zato glasujem za to priporočilo.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Podpiram osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ker se število smrtnih primerov, povezanih z drogami, zmanjšuje v povezavi z vsemi drogami, razen v povezavi s heroinom, in ker je bil na splošno dosežen napredek v boju proti uporabi prepovedanih drog. Republika Hrvaška bo lahko prejemala informacije o najboljših praksah za razumevanje narave problemov z drogami in za boljše odzivanje nanje.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Serracchiani o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ker menim, da bo sodelovanje predstavljalo nadvse koristno izmenjavo za obe strani. Po eni strani bi sodelovanje Hrvaške pri delu centra za spremljanje zagotovilo odločilne stvarne informacije, ki bi podprle našo zavezanost boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, saj je Hrvaška ena izmed glavnih tranzitnih poti, po katerih se prepovedane droge tihotapijo v Evropsko unijo; po drugi strani bi Hrvaška lahko uporabila evropske najboljše prakse za odzivanje na problem in boj proti njemu.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker se strinjam, da je sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ključno za boj proti uporabi in tihotapljenju prepovedanih drog na Hrvaškem in tudi po vsej EU. Kot obalna država na zunanjih mejah EU se Hrvaško uporablja kot tranzitno državo pri mednarodnem tihotapljenju drog, zato je za EU še posebno pomembno, da nacionalnim institucijam te države zagotovi vso potrebno pomoč za boj proti temu pojavu, ki predstavlja posebno grožnjo za zdravje in socialno stabilnost. V skladu s sporazumom bo Hrvaška sodelovala pri delovnem programu centra, izpolnila obveznosti, določene v zakonodaji EU, in z EMCDDA izmenjevala podatke, ki sodijo na področje zahtev Unije za varstvo podatkov.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Republika Hrvaška je tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Dokaz za to so obsežni zasegi kokaina na Hrvaškem, ki so povezani predvsem s pomorskim prometom. Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) na Hrvaškem še ni bila izvedena raziskava, ki bi med širokim krogom prebivalstva zbrala podatke o uporabi prepovedanih drog. Vendar najnovejši podatki o smrtnih primerih zaradi drog za leto 2008 navajajo 87 primerov. Količine zaseženih drog so se nenehno povečevale. Nadaljuje se usposabljanje policistov in zagotavljanje potrebne opreme. Vseeno pa je treba bistveno izboljšati rezultate pri preiskavah in preganjanju kaznivih dejanj, povezanih z drogami.
Hrvaška je še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU. Sodelovanje Republike Hrvaške pri dejavnostih EMCDDA je v teh razmerah pozitiven razvoj za celotni Unijo. To pomeni, da sta za sodelovanje Hrvaške pri delovnem programu EMCDDA potrebni povezava z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami in izmenjava podatkov z EMCDDA.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Najprej bi čestitala Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) za pomembno delo, ki ga opravlja, da bi zmanjšal količino drog in z njimi povezane pojave v Evropi. Strinjam se s sodelovanjem Hrvaške pri dejavnostih EMCDDA, saj je ta država zaradi svojega strateškega položaja postala del tranzitne poti, po kateri se tihotapijo prepovedane droge, in menim, da bo sprejetje evropskega programa vodilo k izboljšanju zdravstvenega varstva in socialnega miru na evropski in tudi mednarodni ravni.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ima pomembno vlogo pri zbiranju podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, s čimer prispeva k zbirki objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov na evropski ravni, ki zagotavlja podlago za povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno pojavov, povezanih s trgom drog. Pri tem delu lahko sodelujejo vse tretje države, ki imajo podobne interese kot Unija in njene države članice glede ciljev in dela EMCDDA. Hrvaška je za sodelovanje zaprosila leta 2005, pogajanja pa so bila uspešno zaključena leta 2009. Sprejetje tega sporazuma je pomembno, ker je Hrvaška ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU, zato je ključno to državo čim prej vključiti v delo EMCDDA, zlasti če pomislimo na pristop Hrvaške k EU, ki je predviden za konec leta 2012 ali začetek leta 2013. Hrvaška se bo povezala z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter v skladu z zahtevami Unije o varstvu podatkov in nacionalno zakonodajo izmenjavala podatke z EMCDDA.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pojav zasvojenosti z drogami, zlasti na trgu z drogami, je svetovna grožnja in velika ovira, proti kateri se je zaradi njenih nenehnih selitev in sprememb težko boriti. Narava dela Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je na tem področju zelo pomembno, saj različnim državam članicam omogoča ustvariti mednarodno znanje in informacijsko bazo. Informacije so ključne za analiziranje in oblikovanje strategij za zmanjšanje in boj proti obstoju trgov z drogami in zasvojenosti z drogami. Hrvaška je svojo željo o sodelovanju z EU v zvezi s tem ključnim vprašanjem izražala od leta 2005 in zdaj je čas, da se to z njeno vključitvijo v delo EMCDDA, ki ima sedež v Lizboni, tudi zgodi. Predlog, ki ga zajema poročilo, glede izpolnjevanja obveznosti Hrvaške do EMCDDA in EU je zelo pozitiven. Glasujem za to poročilo, ker menim, da bo ta povezava med Hrvaško in EU prispevala ne samo k učinkovitejšemu boju proti pojavu drog in zasvojenosti z njimi, ampak tudi k vzpostavitvi večje solidarnosti med EU in Hrvaško, ki je kandidatka za pristop k EU in bo – tako vsaj upam – v kratkem postala polnopravna država članica.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glavna naloga Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, da pripravi in objavi objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni. EMCDDA je v praksi odprt za sodelovanje vseh tretjih držav, ki imajo podobne interese kot EU. Hrvaška je že leta 2005 zaprosila za sodelovanje. Zdaj bo tudi del Evropskega informacijskega omrežja za droge in zasvojenost z drogami.
Po mojem mnenju to poročilo kaže tudi potrebo po boljši izmenjavi informacij med državami članicami in evropskimi agencijami ter predvsem po tem, da se morebitni pristop Hrvaške pripravi mirneje kot „velika“ širitev leta 2004 in 2007, ko so se EU pridružile države srednje in vzhodne Evrope.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o sodelovanju Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ker menim, da je to pozitiven korak, saj se v kratkem pričakuje pristop Hrvaške k EU, predvsem pa zato, ker sta uporaba in tihotapljenje prepovedanih drog svetovni pojav s hudimi družbenoekonomskimi in zdravstvenimi posledicami.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi za analiziranje sprememb pri uporabi drog med prebivalstvom in preučevanje spodbujanja politik in ukrepov za zmanjšanje uporabe. Glede na dejstvo, da je EMCDDA odprt za sodelovanje tretjih držav in da si Hrvaška prizadeva za sodelovanje od leta 2005, ter ob upoštevanju, da je ta država tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice, in da v tej državi prihaja do obsežnih zasegov prepovedanih drog, predvsem kokaina, menim, da je sodelovanje Hrvaške pri delu EMCDDA pomemben korak. Zato v ta namen glasujem za sklep o sklenitvi Sporazuma v imenu EU med EU in Republiko Hrvaško.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To priporočilo, ki ga je pripravila gospa Serracchiani in temelji na osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med EU in Republiko Hrvaško, zadeva interes, ki ga je Hrvaška pokazala za povezovanje z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Glede na to, da je Hrvaška ena izmed glavnih poti za tihotapljenje drog v EU, kjer so bili izvedeni obsežni zasegi prepovedanih halucinogenih proizvodov – vključno z marihuano, heroinom, kokainom, ekstazijem in amfetamini, da je hrvaška vlada sprejela nacionalni program za preprečevanje drog med mladimi, da si država prizadeva za pristop k EU in da se vključitev pričakuje leta 2013, podpiram sklenitev sporazuma med EU in Republiko Hrvaško, da se bo lahko slednja povezala z EMCDDA s sedežem v Lizboni.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Spremembe svetovnih razmer v zvezi s proizvodnjo, tihotapljenjem in uporabo prepovedanih drog so zaskrbljujoče. Poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) iz leta 2009 je potrdilo, da so se razmere poslabšale v zvezi z drogami, kot so kokain, heroin in nove sintetične droge, in nenehno visoko stopnjo uporabe ter trend hitrega naraščanja porabe. Na to rast, ki je povezana s poglobitvijo krize kapitalizma in njenimi socialnimi učinki v številnih državah, vplivajo nešteti dejavniki. To poročilo predlaga podporo Sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju slednje pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).
Ne glede na postopek pristopa te države k EU, njen razvoj in končni izid se predlaga njeno sodelovanje pri delu EMCDDA, saj si prizadeva za preiskovanje in preganjanje kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Vendar pa je poudarjeno, da je treba ta prizadevanja znatno izboljšati, saj je Hrvaška še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU. Pomembno je, da bi lahko pridružitev Hrvaške EMCDDA, ki jo podpiramo, prispevala k okrepitvi boja proti tihotapljenju drog.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) S sprejetjem tega poročila je Parlament podprl Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju slednje pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).
Čeprav se, kot omenja poročevalka, pristop Hrvaške k EU predvideva v drugi polovici leta 2012 ali v začetku leta 2013, se lahko sprejme njeno sodelovanje pri delu EMCDDA, saj si ta država prizadeva za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Vendar pa je treba ta prizadevanja znatno izboljšati, saj je Hrvaška še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU.
Zavedamo se, da so spremembe svetovnih razmer v zvezi s proizvodnjo, tihotapljenjem in uporabo prepovedanih drog zaskrbljujoče. Glede na podatke v poročilu EMCDDA iz leta 2009 so se razmere poslabšale, predvsem v zvezi z drogami, kot so kokain in heroin ter nove sintetične droge, in tudi v zvezi z nenehno visoko stopnjo uporabe ter trendom hitrega naraščanja porabe.
Upamo, da bo ta sklep prispeval k okrepitvi boja proti tihotapljenju drog.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Hrvaška predstavlja tranzitno pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Veliki in obsežni zasegi kokaina na Hrvaškem so povezani predvsem s pomorskim prometom. Uporaba in tihotapljenje prepovedanih drog sta svetovna pojava, ki ogrožata zdravje in družbeno stabilnost. Zato pozdravljam sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, predvsem za namene izobraževanja na tem področju in preprečevanje uporabe drog in drugih narkotikov.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Ker bo Hrvaška pomembna partnerica v prihodnjih odnosih Evropske unije z državami nekdanje Jugoslavije in ker je ključno tranzitno območje za tihotapljenje drog, pozdravljamo sodelovanje te države kandidatke pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Bistveno za nas je, da se bomo lahko sestajali in sodelovali s hrvaškimi strokovnjaki na tem področju, da bi se borili proti temu žalostnemu problemu, zaradi česar podpiram predlog.
Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Kot poročevalka v senci pri tem dokumentu sem odločno glasovala za to resolucijo in sporazum, da se Hrvaški omogoči sodelovanje pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in tudi Evropskega informacijskega omrežja za droge in zasvojenost z drogami (REITOX). Zato popolnoma podpiram sodelovanje Hrvaške, da bo lahko aktivno prispevala k boju proti temu problemu, katerega obseg in uničujoče posledice se v Evropi nevarno povečujejo. Glede na statistiko, ki jo je pripravil center, je 75 milijonov Evropejcev že poskusilo marihuano in 14 milijonov Evropejcev je že vsaj enkrat poskusilo kokain. Poudariti je treba tudi, da je Hrvaška še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU. Zato ta sporazum ne bo omogočil samo pridobitve stvarnih in objektivnih informacij v zvezi z drogami in zasvojenostjo z drogami ter njihovimi posledicami od Hrvaške, ampak bo tej državi z izmenjavo informacij in najboljših praks omogočil tudi razumevanje narave tega pojava in boljše odzivanje nanj.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to poročilo, ker je, kot vemo, glavna naloga Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, da pripravi in objavi objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni. Te služijo kot osnova za analiziranje povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno pojavov, povezanih s trgom drog. Opredeljeno je, da je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) odprt za sodelovanje tretjih držav, ki imajo podobne interese kot Unija in njene države članice glede ciljev in dela. Leta 2005 je Republika Hrvaška zaprosila za sodelovanje pri dejavnostih EMCDDA. Republika Hrvaška bo sodelovala pri delovnem programu Centra, izpolnila vse obveznosti iz uredbe, povezala se bo z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter v skladu z zahtevami Unije o varstvu podatkov in nacionalno zakonodajo izmenjavala podatke z EMCDDA. Republika Hrvaška bo Uniji tudi plačala finančni prispevek za pokritje stroškov svojega sodelovanja ter bo sodelovala v upravnem odboru Centra, ne bo pa imela glasovalne pravice, dokler ne bo postala članica Evropske unije. EMCDDA bo Republiko Hrvaško obravnaval kot državo članico, kar pomeni, da bo deležna enakega obravnavanja glede povezave z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter določb o zaposlovanju.
Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zasvojenost z drogami je socialni problem za razvite in tudi slabše razvite države. Hrvaška se mora, tako kot druge države, boriti proti zasvojenosti z drogami, na tem področju pa ima tudi zelo strogo zakonodajo. Preprečevalno delo se izvaja predvsem v šolah, saj je ta socialna skupina najbolj ranljiva za odvisnost od drog. Hrvaška mora kot država kandidatka za članstvo v EU svoj pravni sistem prilagoditi sistemu, ki je v veljavi v državah Unije. Menim, da je sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami izredno pomembno, zlasti ker je Hrvaška tranzitna pot. Prepovedane droge se preko Hrvaške iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Sodelovanje pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami bo pripomoglo k uvedbi izredno pomembne politike Evropske unije proti drogam na Hrvaškem.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) S svojim današnjim glasovanjem sem podprl priporočilo za sodelovanje Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Republika Hrvaška bo sodelovala pri delovnem programu Centra o drogah in zasvojenosti z njimi. Glavna naloga Centra je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, da pripravi in objavi objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni. Zadeva je vsekakor zelo pomembna zaradi svojega opaženega vpliva na varovanje zdravja in zaradi boja proti kaznivim dejanjem, povezanim s trgom z drogami. Hrvaška je dejansko na eni izmed pomorskih tranzitnih poti, ki jih običajno uporablja organizirani kriminal za tihotapljenje prepovedanih drog iz držav proizvajalk v države potrošnice. Za nas je to dejstvo še bolj zaskrbljujoče, ko se zavemo, da bo Hrvaška naslednja država kandidatka za državo članico Evropske unije. Zato upam, da se bo sodelovanje Hrvaške pri delovnem programu izkazalo za zelo koristno.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ta osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je pomemben, saj je Hrvaška ena izmed glavnih točk za vnos drog v Evropo.
Z namenom učinkovitega boja proti tihotapljenju drog, ki ne predstavlja grožnje samo za Hrvaško, ampak tudi za Evropsko unijo, je pomembno, da je Hrvaška povezana tudi z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter dejavno in neposredno sodeluje pri izmenjavi podatkov z EMCDDA. Ta izmenjava podatkov pomaga pri oblikovanju podatkovne zbirke za analiziranje povpraševanja po drogah in sekundarnih tihotapskih dejavnosti, kar je ključnega pomena za objavljanje ustreznih, objektivnih informacij, ki so primerljive na evropski ravni.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam ta sporazum in sodelovanje Republike Hrvaške pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Uporaba in tihotapljenje prepovedanih drog sta svetovna pojava, ki ogrožata zdravje in družbeno stabilnost. Statistični podatki kažejo, da je prepovedano drogo poskusil približno vsak tretji mladi Evropejec, vsako uro pa zaradi prevelikega odmerka drog umre najmanj en državljan. Na evropski ravni je pomembno od Hrvaške pridobiti stvarne in objektivne informacije v zvezi z drogami in zasvojenostjo z njimi ter njihovimi posledicami, prav tako pa lahko Republika Hrvaška pridobi informacije o primerih najboljše prakse za boljše razumevanje problematike drog in odzivanje nanjo.
Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Problem drog, o katerem razpravljamo zdaj, je v veliki meri tudi zgodovinski problem. Trgovina s prepovedanimi drogami presega in je vedno presegala meje katere koli države. Po mojem mnenju bi bila vzpostavitev zelo kakovostnega mednarodnega sodelovanja v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami ne samo na evropski ravni, ampak predvsem na svetovni ravni, eden izmed načinov za izboljšanje učinkovitosti boja proti tovrstni trgovini.
Kot zdravnik bi povedal tudi, da ima lahko zloraba drog zelo resne in nepopravljive posledice za zdravje ljudi. Zato podpiram učinkovito mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti trgovini z drogami ali njihovimi prekurzorji, obenem pa bi poudaril potrebo po preprečevanju.
Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporaba in tihotapljenje prepovedanih drog sta svetovna pojava, ki ogrožata zdravje in družbeno stabilnost. Republika Hrvaška je tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Poleg tega se v zadnjih 10 letih število smrtnih primerov, povezanih z drogami, postopno povečuje. Kljub nenehnemu usposabljanju policistov in zagotavljanju potrebne opreme je treba bistveno izboljšati rezultate pri preiskavah in preganjanju kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Hrvaška je še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU. Vsekakor smo za sprejetje nacionalnih programov s strani vlade za preprečevanje zlorabe drog med mladimi, cilj katerih je posodobitev obstoječih programov. Zato podpiramo sodelovanje Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Ker je Hrvaška država kandidatka, ki se bo kmalu pridružila Evropski uniji, je zanjo posebno pomembno, da državam članicam zagotovi izčrpne, objektivne informacije o tihotapljenju drog in zasvojenosti z drogami ter njihovih gospodarskih in družbenih posledicah.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nadloga drog še naprej povzroča zaskrbljenost v EU. Čim več držav pomaga v boju proti njim, tem večje so možnosti za uspeh. Sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je zato dobrodošlo. Vendar pa mora Hrvaška okrepiti boj proti tihotapljenju drog na svojem ozemlju, saj je eno izmed glavnih poti za tihotapljenje drog v EU.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glavna naloga Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, da pripravi in objavi objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni.
Republika Hrvaška bo sodelovala pri delovnem programu Centra, povezala se bo z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter izmenjavala podatke z EMCDDA. Republika Hrvaška je tranzitna pot za droge, ki prihajajo iz držav proizvajalk, in je še vedno ena izmed glavnih poti za tihotapljenje drog v EU.
Leta 2010 je sprejela program za izvajanje akcijskega načrta za boj proti zlorabi drog in tudi nacionalni program za preprečevanje drog med mladimi. Poleg tega se nadaljuje usposabljanje policistov in zagotavljanje potrebne opreme.
S sodelovanjem pri delu EMCDDA in izmenjavo informacij bo Hrvaška lahko izboljšala razumevanje problema in se nanj bolje odzvala. Njeno sodelovanje je tudi spodbuden znak v zvezi z njenim prihodnjim pristopom k Evropski uniji.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Kot je znano, Center sodeluje predvsem z oblikovalci politike na ravni Skupnosti in držav članic, ki tako pomagajo pri razvoju strategije za boj proti drogam in zagotavljanju informacij širši javnosti. Trenutno se pozornost posveča predvsem izvajanju akcijskega načrta EU za obdobje 2009–2012, ki je namenjen krepitvi evropskega sodelovanja v boju proti nesprejemljivim posledicam zasvojenosti z drogami. Želim si, da bi si Center prizadeval ne samo v zvezi s posledicami, ampak tudi vzroki zasvojenosti z drogami, s čimer bi problem rešil v zgodnji fazi. Glasoval sem za.
Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Menim, da moramo ukrepati ne samo znotraj Evropske unije, ampak tudi preko njenih mej, da bi s strogimi preventivnimi ukrepi za boj proti pojavom, povezanim s trgom z drogami, zmanjšali uporabo drog in povpraševanje po njih. Zaradi tega je zelo pomembno pridobiti točne podatke in informacije o drogah in zasvojenosti z njimi, ker sta to svetovna pojava, ki ogrožata zdravje, varnost in socialno blaginjo vseh nas. Podpiram sodelovanje Hrvaške pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Cilj Hrvaške je postati polnopravna članica Evropske unije. Izpostaviti je treba, da je Hrvaška tranzitna pot, po kateri se v druge države tihotapi velike količine drog. Veseli me, da si Hrvaška močno prizadeva za boj proti tihotapljenju prepovedanih drog, njihovi uporabi in trgovini. Hrvaška je še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU. Zato je ključno hitro pridobiti stvarne in objektivne informacije o drogah, zasvojenosti z njimi in njihovih posledicah. Poleg tega bo to ustvarilo idealen okvir za Hrvaško, da pridobi informacije o najboljših praksah drugih držav EU pri obvladovanju problemov, povezanih z drogami in zasvojenostjo z njimi.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sodelovanje Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Glavna naloga EMCDDA je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi ter pripravljanje in objavljanje objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacije na evropski ravni. Te služijo kot osnova za analiziranje povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno pojavov, povezanih s trgom drog. Hrvaška je, tako kot nekatere druge evropske države, tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Veliki in obsežni zasegi kokaina na Hrvaškem so povezani predvsem s pomorskim prometom. S sprejetjem tega poročila bo Hrvaška začela sodelovati pri delovnem programu EMCDDA in z njim izmenjevati podatke, za katere veljajo zahteve Unije o varstvu podatkov in nacionalna zakonodaja. Sporazum določa finančne prispevke Uniji za pokritje sodelovanja Hrvaške.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) EMCDDA je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki je bil ustanovljen leta 1993 in katerega glavna naloga je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi, da pripravi in objavi objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni. Informacije, ki jih zagotovi Center, služijo kot osnova za analiziranje povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno pojavov, povezanih s trgom drog, da bi lahko ugotovili, kako se je najbolje spopasti s temi problemi. Center je odprt za sodelovanje s tistimi tretjimi državami, ki imajo podobne interese kot Unija in njene države članice v zvezi z njegovimi cilji in delom. Hrvaška je za sodelovanje pri dejavnostih Centra zaprosila leta 2005, Svet pa je leta 2006 pooblastil Komisijo, da z Republiko Hrvaško začne pogajanja. Pogajanja so bila uspešno končana julija 2009 s parafiranjem sporazuma.
Sporazum je bil pregledan decembra 2009, da bi se upošteval začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe. Poudariti je treba, da Hrvaška že sodeluje z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami. Zaradi navedenih razlogov in zaradi izboljšanja sodelovanja z državami, ki niso članice EU, sem glasoval za.
Fiorello Provera (EFD), v pisni obliki. – (IT) Hrvaška je leta 2005 zaprosila za sodelovanje pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Ker je ta država ena izmed glavnih poti za tihotapljenje drog v Evropsko unijo, se mi zdi pomembno, da od Hrvaške o teh problemih pridobimo stvarne, objektivne informacije. Zato se mi zdi mnenje poročevalke povsem sprejemljivo in podpiram priporočilo.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Republika Hrvaška je zaprosila za sodelovanje pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ki je bil ustanovljen leta 1993 in ima sedež v Lizboni. Država se še posebno zanima za boj proti tihotapljenju drog: poleg problemov, ki jih doživlja v zvezi s svojo domačo politiko, je tudi vstopna pot za tihotapljenje teh proizvodov v EU. V svojem boju proti zasvojenosti z drogami in tihotapljenju je Hrvaška že izvajala ukrepe, da bi se s tem spopadla na nacionalni ravni tako v smislu preprečevanja uporabe, kot tudi v smislu podpore preiskav kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Zato obstaja vzajemni interes za sodelovanje Hrvaške pri dejavnostih EMCDDA. Toda ker še ni država članica, je treba opredeliti njen status – njene pravice do sodelovanja in kakšne obveznosti ima – v okviru EMCDDA.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Leta 2006 smo podprli mandat EMCDDA. Glede posebnih razmer na Hrvaškem je treba povedati, da je tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Veliki in obsežni zasegi kokaina na Hrvaškem so povezani predvsem s pomorskim prometom. V zadnjih 10 letih se je število smrtnih primerov na Hrvaškem postopno povečalo. Do večine smrtnih primerov (77,1 %) je prišlo zaradi opiatov. Leta 2008 je bilo zabeleženih skupaj 7168 kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Leta 2009 se je v nacionalnih inštitutih za zdravljenje zasvojenosti z drogami zdravilo skupaj 7934 oseb. Število zasegov vseh drog, razen heroina, se v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšuje, na splošno pa je zabeležen tudi napredek pri boju proti zlorabi drog. Na splošno je hrvaška zakonodaja proti drogam podobna zakonodaji držav članic EU.
Vendar pa stališče poročevalke izpostavlja, da morajo od leta 2010 vse terapevtske skupnosti podatke o zdravljenih bolnikih posredovati uradu za droge. Dobro bi bilo pridobiti več informacij o obsegu te obveznosti. Kakor koli, to je zadeva, ki spada v domačo zakonodajo, ne sporazum.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to priporočilo, ker menim, da je varstvo zdravja in družbene stabilnosti evropskih državljanov prednostna naloga, ki jo je treba upoštevati v boju proti uporabi prepovedanih drog in tihotapljenju drog. Hrvaška je locirana na eni od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU. Njeno sodelovanje pri delovnem programu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami bo Evropski uniji zagotovilo stvarne informacije o tihotapljenju in uporabi drog na Hrvaškem ter bo Hrvaški omogočilo razumevanje obsega njenih problemov, povezanih z drogami, in sprejetje najboljših praks za boj proti njim. Poleg tega je mogoče trdno pravno podlago za njeno sodelovanje najti v členu 21 Uredbe (ES) št. 1920/2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki določa, da je Center odprt za sodelovanje s tistimi tretjimi državami, ki imajo podobne cilje in interese.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki Hrvaško vključuje v boj proti drogam v EU.
Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki. – (FR) Cilj Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je zbiranje podatkov o problemu z drogami (prodaja, trg, uporaba) in njihovo širjenje v državah članicah, da bi jih te lahko analizirale in se bolje odzvale na problem. Zato popolnoma podpiram sodelovanje Hrvaške pri delu Centra, da bo lahko aktivno prispevala k boju proti temu problemu, katerega obseg in uničujoče posledice se v Evropi nevarno povečujejo.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško predstavlja učinkovito sredstvo za EU in Hrvaško za zmanjšanje in preprečevanje trgovine in uporabe drog na podlagi izmenjave podatkov in izkušenj v zvezi z drogami in njihovo zlorabo ter spričo dejstva, da vsako uro zaradi prevelikega odmerka umre en državljan EU. Upoštevati je treba dejstvo, da bo Hrvaška leta 2012 ali 2013 pristopila k Evropski uniji in da zaradi svoje geografske lege predstavlja dobro točko za iztovarjanje in pretovarjanje za preprodajalce drog.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo gospe Auconie. Pozdravljam predlog o razširitvi področja uporabe predloga uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti. Ozemlje držav članic, ki bodo uvedle enotno valuto, je treba vključiti v sistem prevoza gotovine. Znotraj euroobmočja mora biti mogoče podpisati pogodbo s podjetjem za prevoz gotovine, ki zagotavlja najboljšo ceno, tudi če ima sedež v drugi državi članici. To bo olajšalo dostop do najučinkovitejših poti za pobiranje in dostavo gotovine in zagotavljanje gotovinskih storitev. V prihodnosti po potrebno vedno večje število prevoznikov gotovine za euro v pripravah na prehod na to valuto. Poleg tega je veliko število držav članic v euroobmočju podpisalo ali želi podpisati pogodbe za izdelavo bankovcev in kovancev v tujini.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Podpiram poročilo o osnutku uredbe Sveta o razširitvi področja uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju. Dobra zamisel je v področje uporabe uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju vključiti tudi ozemlje držav članic, ki nameravajo uvesti euro, saj se v pripravah na uvedbo eura običajno poveča potreba po prevozu eurogotovine.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se z razširitvijo področja uporabe uredbe o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju na ozemlje držav članic, ki nameravajo uvesti euro.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Namen tega predloga je v področje osnutka uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju (glavni namen) vključiti tudi ozemlje držav članic, ki nameravajo uvesti euro, saj se v pripravah na uvedbo eura običajno poveča potreba po prevozu eurogotovine. Pozdravljam razširitev področja uporabe (čeprav je treba omeniti, da je pravna podlaga za to člen 352 PDEU, kar pomeni, da ima Parlament samo pristojnost, dati soglasje).
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to priporočilo, ker menim, da je treba področje uporabe te uredbe razširiti na ozemlje držav članic, ki bodo uvedle euro. Odločitev bo prispevala k bolj usklajenemu prehodu na euro, obenem pa se bo ustrezno odzvala na povečano potrebo po čezmejnem prevozu eurogotovine v pripravah na prehod.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s poročevalko glede njenega prvotnega poročila o razširitvi področja uporabe uredbe o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine na ozemlje držav članic, ki nameravajo uvesti euro.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Cilj te ureditve je poenostaviti regulativne omejitve, da bi olajšali kroženje eurobankovcev in kovancev med državami članicami in zagotovili visoko raven profesionalnosti in varnosti znotraj euroobmočja. Prav je, da se razširi področje uporabe te uredbe, saj je v obdobju pred uvedbo eura v državah članicah v euroobmočju povečana potreba po prevozu eurogotovine.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, katerega namen je v področje osnutka uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju (glavni namen) vključiti tudi ozemlje držav članic, ki nameravajo uvesti euro, saj se v pripravah na uvedbo eura običajno poveča potreba po prevozu eurogotovine.
Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Menim, da je primerno razširiti področje uporabe uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju in njene določbe uporabljati na ozemlju držav članic, ki se pripravljajo na uvedbo eura. Omeniti je treba, da se v državah, ki se pripravljajo na spremembo valute, pojavlja povečana potreba po storitvah prevoza eurogotovine. Zato moramo izboljšati kakovost prevoznih storitev in ustvariti ugodne razmere za podjetja za prevoz gotovine, da bodo lahko hitro in učinkovito zagotovila storitve. Poleg tega je glede na naravo blaga, ki se prevaža, in njegove vrednosti zelo pomembno, da gotovina varno prispe h končnemu prejemniku.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Eurobankovci in kovanci so pravo vseevropsko plačilno sredstvo, saj euroobmočje trenutno sestavlja 16 držav članic. Ker je nacionalna zakonodaja morda nezdružljiva med državami, je za profesionalna podjetja za prevoz gotovine običajno zelo težko gotovino prevažati med državami članicami v euroobmočju, kar pomeni, da je ta prevoz trenutno zelo omejen. Zaradi tega se je znatno povečalo povpraševanje po čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti.
Ta novi osnutek uredbe si prizadeva razširiti področje uporabe uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju na ozemlje držav članic, ki nameravajo uvesti euro. Glavni predlog je razširitev področja uporabe uredbe o čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju, pri čemer ne smemo pozabiti, da obstaja povečana potreba po prevozu eurogotovine v pripravah na uvedbo eura kot nacionalne valute novih držav članic. Zaradi tega in zaradi zagotavljanja, da je ta zadeva jasno urejena, sem glasoval za zadevno uredbo.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to priporočilo, ker menim, da je treba razširiti področje uporabe uredbe o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju na ozemlje držav, ki nameravajo uvesti enotno valuto. Pravzaprav je v teh državah povečana potreba po eurogotovini v pripravah na uvedbo enotne valute na njihovem ozemlju, da bi lahko hitro in v celoti začele sodelovati v trgovini EU in v njej v celoti poslovale.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo z določbami, ki omogočajo prevoz večje količine eurogotovine v države, ki nameravajo uvesti euro, kar bo pripomoglo k obvladovanju povpraševanja. Podprla sem to poročilo, ker izboljšuje varnost in usposabljanje strokovnjakov, ki prevažajo eurogotovino.
Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Glasovala sem za osnutek uredbe Sveta o razširitvi področja uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju. Zanj sem glasovala, ker menim, da je razširitev področja uporabe uredbe potrebna in bo rešila probleme, ki zadevajo varnost osebja, odgovornega za prevoz.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za zadevno poročilo, pri čemer se zavedam, da morajo satelitski navigacijski sistemi zagotavljati interoperabilnost med različnimi sistemi. Komisija mora zagotoviti ustrezne ravni financiranja. Omeniti moram tudi, da se mora od 15 dejavnosti, vključenih v akcijski načrt Komisije, devet dejavnosti začeti izvajati takoj.
Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo kolegice poslanke gospe Ţicău o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemih v prometu. Podpiram uporabo funkcij GNSS za različne vrste prometa in ustrezno izvajanje raziskav in financiranje na tem področju.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Komisija je 14. junija 2010 objavila svoj akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki je vključeval 24 natančnih priporočil za ukrepanje. Akcijski načrt je bil pripravljen ob upoštevanju splošne širitve globalnih satelitskih navigacijskih sistemov in predvsem razvoja in uporabe sistema EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev). EU je začela izvajati projekt EGNOS (in Galileo), da bi zagotovila signale za civilno uporabo in da bi evropski industriji na vseh ravneh omogočila, da konkurira na tem rastočem strateškem trgu. Sedanji tržni delež Evrope je 25 %, kar je pod pričakovanji. Sistem EGNOS bo ponudil več možnosti leta 2013 (sistem EGNOS je desetkrat natančnejši od sistema GPS), ko bo začel delovati sistem Galileo. Glede na velike gospodarske koristi, ki jih bo imel sistem EGNOS za širše evropsko gospodarstvo, če bo v celoti razvit in razširjen, mora Komisija določiti jasne prednostne naloge na tem področju, vključno z delovanjem sistema EGNOS po vsej EU, in zagotoviti ustrezna vlaganja v povezane raziskave in tehnološki razvoj.
Adam Bielan (ECR), v pisni obliki. – (PL) Dinamični razvoj satelitskih navigacijskih sistemov v zadnjih letih je rezultat tehnološkega napredka in potreb trga. Te sisteme se danes uporablja povsod, v vsaki vrsti prometa. Nadaljnja širitev tega sektorja pomeni, da je napovedana vsota za leto 2025 230 milijard EUR. Projekta EU EGNOS in Galileo lahko prispevata h konkurenčnosti na vseh področjih tega sektorja storitev, ker sta precej boljša in natančnejša od sistema GPS, obenem pa tudi skladna z njim. Žal držav na vzhodu in jugu Unije sistem EGNOS še vedno ne pokriva. Zato se razširitev njegovega obsega zdi bistvena za njegov nadaljnji razvoj. Nekaj drugega, kar ni bilo pojasnjeno, je financiranje stroškov vzdrževanja sistema Galileo. Ocenjeni so na približno 800 milijonov EUR letno. Glede na navedeno sem se vzdržal glasovanja o poročilu.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Podpiram poročilo o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov: kratko- in srednjeročna politika EU, ker je trg navigacijskih sistemov ogromen. Predlog bo pripomogel, da se izognemo podvajanju na ravni držav članic, in zagotovil splošni napredek mnogoterih političnih področij EU v tem sektorju. Na splošno bo evropski navigacijski sistem (desetkrat natančnejši od sistema GPS) pomembno prispeval k varnosti in okoljskim ciljem v cestnem prometu ter z zagotavljanjem možnosti cestninjenja k boljšemu poteku prometa.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Moj pristop je previden, zato sem se odločila vzdržati glasovanja o poročilu gospe Ţicău. Čeprav se morda akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije zdi strateški, prav tako pa tudi zagotavljanje signalov za civilno uporabo in priložnosti evropske industrije na vseh ravneh, da konkurira pri naraščajočem tržnem deležu, številne ključne točke niso bile obravnavane. Med njimi so morebitna tveganja v zvezi z varstvom podatkov in zlasti negotovost glede financiranja letnih stroškov vzdrževanja sistema Galileo, ki so ocenjeni na približno 800 milijonov EUR. Pomanjkanje jasnosti glede finančne trajnosti projekta, ki je tako pomemben za evropsko gospodarstvo, hkrati pa tudi zelo ambiciozen, zahteva previden, objektiven pristop.
Philippe Boulland (PPE), v pisni obliki. – (FR) Cilj resolucije Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2011 je spodbuditi Evropsko komisijo k ciljnemu ukrepanju za spodbujanje razvoja globalnih satelitskih navigacijskih sistemov. Evropska projekta GNSS (sistem globalne satelitske navigacije v prometu) in Galileo sta neposredna konkurenca sistemu Združenih držav GPS. Ta dva projekta bosta odslej olajšala vsakodnevno življenje. Predstavljata dodano vrednost ne samo za industrijo, ampak tudi za promet v Evropi, zato ju popolnoma podpiram. Imela bosta številne povezane učinke: na civilno letalstvo, kjer bodo sistemi kontrole zračnega prometa postali varnejši; in za cestni promet, kjer bo ta sistem omogočil zaračunavanje pristojbin in s satelitskim sledenjem klicem v sili in nadzorom cestnega prometa izboljšal varnost. S to evropsko storitvijo bodo izboljšana vsa ta področja. Glasoval sem za to resolucijo, da bi se izvajal pritisk na evropske in nacionalne organe in preprečila zamuda, ki Evropi vsak dan odreka neskončne možnosti.
Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS) določa korake, ki so bistveni za to, da sistem GNSS premaga kritično točko in zagotovi uspeh projekta. Pomembno je, da se načrt ne razblini v pretiranem številu pobud in obtiči v posvetovanjih ter da se ga bo do leta 2013 resnično izvajalo. Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) mora pokrivati celotno Evropsko unijo in jo je treba razširiti na severno, vzhodno in jugovzhodno Evropo. Da bi bil sistem popolnoma učinkovit za namene prometa, mora vključevati ne samo celotno Unijo, ampak tudi naše najbližje sosede. Na področju civilnega letalstva je treba podpreti razvoj sistema in uporabo aplikacije EGNOS za pristajalne postopke. To je strateški predpogoj za pravo vzpostavitev enotnega evropskega neba. Tudi na področju varnosti, okolja in nemotenega cestnega prometa je mogoče izkoristiti precejšnji potencial sistemov EGNOS in GNSS, saj se ju lahko uporabi za plačevanje cestnin.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za politiko o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu, ki bo po mojem mnenju prispevala k boljšemu obvladovanju prometa in logistike ter nadzornih sistemov. Glede na visoko vrednost svetovnega trga v tem sektorju, ki bo v prihodnjih letih še naprej rasel, bi poudarila tudi pomen ustvarjanja pogojev za konkurenčnost evropske industrije.
Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede na sedanje ocene se pričakuje, da bodo globalni satelitski navigacijski sistemi evropskemu gospodarstvu v naslednjih 20 letih prinesli med 55 in 63 milijard EUR. Te aplikacije, ki sedaj v veliki meri temeljijo na ameriškem sistemu GPS, predstavljajo približno 6 % celotnega BDP EU.
Spričo tega sem glasovala za samoiniciativno poročilo gospe Ţicău, ki Komisijo poziva, naj zagotovi ustrezno financiranje za razvoj aplikacij na podlagi skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve, EGNOS in Galileo. Zlasti je treba spodbuditi dostop malih in srednje velikih podjetij do tega financiranja, da bi spodbudili inovacije na podlagi teh evropskih sistemov.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da bo uporaba predlaganega akcijskega načrta o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS) z varnejšimi, okolju prijaznejšimi in bolj ekonomičnimi oblikami prometa prispevala k vzpostavitvi učinkovitejšega prometnega omrežja.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Globalni navigacijski sistemi so del vsakdanjega življenja v sektorju prometa, njihov pomen pa se bo v svetu, ki vse bolj deluje kot del omrežja in v katerem sta bistveni trgovina in hitra komunikacija, vse bolj povečeval. Komercialne prednosti in vrednost takšnih sistemov so očitne, prav tako pa obstaja razumljiv evropski interes za čim več tovrstnih rešitev in njihovo delovanje brez odvisnosti od tretje strani. Akcijski načrt, ki ga je predložila Komisija, vsebuje sprejemljive predloge za prihodnost pristopa EU k tem vprašanjem in omogoča temeljitejše in doslednejše načenjanje vprašanja. Način financiranja teh sistemov zahteva posebno strogo ravnanje, da bi se izognili razsipavanju, potreben pa je tudi domiseln pristop, da bi zagotovili podporo in partnerje. Upam, da se bo Unija lahko opremila z neodvisnimi globalnimi navigacijskimi sistemi in bo izkoristila svoj poln potencial, da bi spodbujala krepitev gospodarstva, zaposlovanja in varnost prometa.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo, ki ga je pripravila gospa Ţicău, zadeva uporabo navigacijskih satelitskih sistemov v prometu EU in sledi akcijskemu načrtu Komisije o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki je bil objavljen 14. junija 2010. Ta sektor je od prvih uporab sistema GPS leta 2000 doživel skokovito rast, pri čemer je ocenjena vrednost na svetovnem trgu leta 2008 znašala 124 milijard EUR, napovedana vsota za leto 2025 pa je 230 milijard EUR. EU si ni mogla privoščiti, da bi zaostala pri tej tehnologiji satelitske navigacije, zato je razvila svojo skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), ki je predhodnica sistema Galileo, za katerega se upa, da bo začel delovati leta 2013, sistem EGNOS pa je desetkrat natančnejši od sistema GPS. Pričakuje se, da bo v bližnji prihodnosti mogoča natančnost do 45 centimetrov. Čestital bi poročevalki in pozdravljam sprejetje tega poročila, za katerega sem glasoval, saj bo EU omogočilo povečati svoj tržni delež in okrepiti konkurenčnost Evrope na strateškem in rastočem trgu.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sistemi za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) imajo lahko pomembne in izredno uporabne aplikacije za vse vrste prometa. Med drugim jih lahko naredijo varnejše, okolju prijaznejše in bolj ekonomične. GNSS lahko imajo tudi ključno vlogo pri podpori in spodbujanju uporabe tako imenovanih inteligentnih prometnih sistemov. Poročevalka obravnava nekatere izmed teh vidikov. Vendar pa so, tako kot pri drugih tehnologijah, praktični rezultati aplikacij GNSS neločljivo povezani z gospodarskim in socialnim okvirom, v katerem se pojavljajo, ter nameni in cilji, ki jim služijo. Tako je na splošno, v tem sektorju pa še prav posebno. Zaradi tega ni presenetljivo, da se predlaga, da ta sistem pripomore na primer tudi k vzpostavitvi enotnega evropskega neba; zavračamo ta vidik poročila. Strinjamo se z GNSS, ki lahko podpre razvoj, modernizacijo in diverzifikacijo javnih storitev, zlasti na področju prometa. GNSS je treba analizirati v vseh razsežnostih, v katerih se ga lahko uporablja. Spričo tega postavljamo pod vprašaj omejitve morebitne rabe teh programov v okviru domnevne konkurence med EU in Združenimi državami glede funkcionalnosti in učinkovitosti teh sistemov.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sistemi za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) imajo lahko pomembne in izredno uporabne aplikacije za vse vrste prometa. Med drugim jih lahko naredijo varnejše, okolju prijaznejše in bolj ekonomične. Ti sistemi lahko imajo tudi ključno vlogo pri podpori in spodbujanju uporabe tako imenovanih inteligentnih prometnih sistemov. Vendar pa so, tako kot pri drugih tehnologijah, praktični rezultati aplikacij neločljivo povezani z gospodarskim in socialnim okvirom, v katerem se pojavljajo, ter nameni in cilji, ki jim služijo. Zaradi tega ni presenetljivo, da se predlaga, da ta sistem pripomore na primer tudi k vzpostavitvi enotnega evropskega neba; zavračamo ta vidik poročila.
Strinjamo se s sistemom globalne satelitske navigacije, ki lahko podpre razvoj, modernizacijo in diverzifikacijo javnih storitev, zlasti na področju prometa.
Vendar pa je treba sistem analizirati v vseh razsežnostih, v katerih se ga lahko uporablja. Spričo tega postavljamo pod vprašaj omejitve morebitne rabe teh programov v okviru domnevne konkurence med EU in Združenimi državami glede funkcionalnosti in učinkovitosti teh sistemov.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Junija 2010 je Komisija objavila akcijski načrt za aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS), ki vsebuje 24 natančnih priporočil. Akcijski načrt je bil pripravljen v obdobju, ko se je izvajalo sisteme globalne satelitske navigacije, predvsem sistem skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS). Sistemi satelitske navigacije morajo zagotoviti združljivost med različnimi sistemi ter morajo biti uporabni tudi v potniškem in tovornem prometu. Po mojem mnenju mora Komisija sprejeti ukrepe, ki so potrebni za usklajevanje izvajanja akcijskega načrta in zagotavljanje napredka na političnih področjih EU, povezanih z aplikacijami GNSS.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Čeprav se strinjamo z nekaterimi vidiki predloga gospe Ţicău, smo negotovi glede številnih drugih. Ti vključujejo opredelitev financiranja letnih vzdrževalnih stroškov sistema Galileo, ki se jih ocenjuje na 800 milijonov EUR, ko bo začel delovati, morebitna tveganja varstva podatkov, povezana z uporabo aplikacij in storitev globalnega satelitskega navigacijskega sistema, ter potrebo po iskanju dodatnega financiranja za zagotavljanje, da bodo operacije, ki vključujejo skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS) in Galileo, kmalu uspešne. Zaradi tega se predloga ne bi smelo zavreči, vendar ga ne morem v celoti podpreti.
Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje tega poročila je pomemben korak naprej, saj polaga temelje za splošno uporabo globalnih satelitskih navigacijskih sistemov in zlasti razvoj EGNOS, ki bo utrl pot izvajanju sistema Galileo. Zanj sem glasovala tudi zato, ker bo zagotovil priložnost za sprejetje konkretnih ukrepov, ki bodo olajšali razvoj prometa v Evropi, imeli velik vpliv na varnost in okoljske zadeve ter izboljšali pogoje poteka prometa pri cestnem prevozu.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem ta dokument, ker je Komisija 14. junija 2010 objavila svoj akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki je vključeval 24 natančnih priporočil za ukrepanje. Akcijski načrt je bil pripravljen ob upoštevanju splošne širitve globalnih satelitskih navigacijskih sistemov in predvsem razvoja in uporabe sistema EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev). EGNOS je predhodnik sistema Galileo. GNSS so pomembni za razvoj inteligentnih prometnih sistemov (ITS), saj lahko ti zagotovijo učinkovitejše, čistejše in varnejše prometne rešitve, ustrezno izvajanje številnih storitev ITS pa zahteva popolnoma delujoče sisteme GNSS. Sistema EGNOS in Galileo lahko pomembno prispevata k urejanju cestnega prometa, potrebna pa je tudi kampanja za ozaveščanje v tem sektorju, da bi povečali uporabo možnosti, ki jih ponuja v zvezi s pobiranjem pristojbin, e-klicem, spletnimi rezervacijami varnih parkirišč za tovornjake in spremljanjem v realnem času, kar bi pripomoglo k okolju prijaznem cestnem prometu.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta je pomemben, ker je mogoče GNSS (sisteme globalne satelitske navigacije) uporabljati v vseh vrstah prometa (kopenski, pomorski in zračni), s čimer bo promet postal učinkovitejši, podprlo se bo gospodarsko rast in zmanjšalo onesnaževanje. Obenem je GNSS del ključnih inovacijskih ciljev strategije EU 2020. Zagotoviti je treba večjo količino letnega financiranja kot sedaj, da bi se ta globalni navigacijski sistem izvajalo na ustrezen, enoten način v vseh državah članicah EU.
Ta predlog resolucije med drugim predlaga razporeditev financiranja za raziskave in razvoj novih aplikacij GNSS, ki jih je mogoče uporabljati na področjih, kot so podnebne spremembe, kmetijstvo, civilna zaščita, sistemi za opozarjanje na naravne nesreče in tako dalje. Nenazadnje razvoj sistema GNSS na ravni EU zagotavlja neodvisnost EU od podobnih navigacijskih sistemov zunaj nje.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS) (KOM(2010)308), katerega cilj je spodbujanje razvoja nadaljnjih aplikacij s certificiranjem, standardizacijo in usklajevanjem z industrijo in drugimi državami ter s širjenjem informacij, ozaveščanjem, izvajanjem regulativnih ukrepov in povečanjem financiranja.
Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Z objavo akcijskega načrta o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS) ter razvojem in širitvijo EGNOS (skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve) si je Evropska unija prizadevala poudariti civilno uporabo in zagotoviti, da ima evropska industrija na vseh ravneh priložnost konkurirati na tem hitro rastočem strateškem trgu. Strinjamo se s ciljno usmerjenim akcijskim načrtom, ki ga je pripravila Komisija in vključuje 15 sektorskih dejavnosti, izmed katerih jih devet neposredno in pomembno vpliva na promet, zlasti v zvezi s spodbujanjem EGNOS v tretjih državah. Da bi bil ta sistem popolnoma učinkovit z vidika prometa, mora njegov obseg presegati meje Evrope in vključevati naše najbližje sosede. Zaradi tega ga je treba prednostno razširiti na severno, vzhodno in jugovzhodno Evropo. Na področju civilnega letalstva države članice pozivamo, da dajo prednost postopkom in storitvam na podlagi EGNOS, z namenom vzpostavitve pravega enotnega evropskega neba. Jasno je tudi, da lahko sistema EGNOS in GNSS na splošno pomembno prispevata k varnosti in varstvu okolja. Za dosego teh ciljev bomo potrebovali ustrezne naložbe v evropski sektor raziskav in razvoja.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je čas, da Komisija uskladi izvajanje akcijskega načrta, da bi se izognila podvajanju med državami članicami in zagotovila splošni napredek na številnih različnih področjih uporabe sistemov globalne satelitske navigacije (GNSS). Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) mora pokrivati celotno Evropsko unijo in jo je treba prednostno razširiti na južne, vzhodne in jugovzhodne regije Evrope. Da bi skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) z vidika prometa popolnoma delovala, mora obsegati celotno Unijo in segati preko njenih meja ter zajeti naše najbližje sosede. Na področju civilnega letalstva morajo države članice spodbujati razvoj in uporabo pristajalnih postopkov, ki temeljijo na sistemu EGNOS, te in storitve, ki temeljijo na sistemu EGNOS, pa je treba prednostno certificirati za civilno letalstvo. To je strateška zahteva za pravo enotno evropsko nebo. Jasno je tudi, da lahko sistema EGNOS in GNSS na splošno pomembno prispevata k varnosti v cestnem prometu in okoljskim ciljem ter boljšemu poteku prometa pri cestnih prevozih. Najti moramo načine za financiranje tega sistema.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) so osrednji in ključni sestavni del v vseh sektorjih, povezanih s prometom, zaradi njihovega učinkovitega delovanja pa je promet varnejši, okolju prijaznejši in stroškovno učinkovitejši.
Evropska unija ne more biti še naprej odvisna od sistemov, ki so jih druge države prvotno zasnovale za drugačno uporabo. Glede na visoko dodano vrednost, ki jo projekta GNSS in Galileo ustvarjata za industrijsko politiko EU, je ključno zagotoviti njun uspeh. Ciljno usmerjen akcijski načrt je najboljši način za svež zagon in pomemben prispevek k ciljem varnosti in okolja ter tudi ciljem v zvezi z izboljšanjem poteka prometa pri cestnih prevozih.
Poleg tega morajo satelitski navigacijski sistemi zagotavljati interoperabilnost med različnimi sistemi, vključno s konvencionalnimi sistemi. Razširitev pokritosti sistema EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) mora biti prednostna naloga. Ta sistem je treba nato razširiti na celotno evropsko celino in tudi na države evro-sredozemskega partnerstva ter tudi na Bližnji vzhod in Afriko. Nazadnje mora Komisija predlagati ukrepe za zagotavljanje ustrezne ravni financiranja, ne da bi zmanjšala druga sredstva, razporejena za prometno politiko.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Satelitski navigacijski sistemi morajo zagotoviti interoperabilnost med različnimi sistemi ter omogočiti tudi kombinirano uporabo v storitvah potniškega in tovornega prometa. Zato sem glasovala za.
Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo o kratko- in srednjeročni politiki EU o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu, predvsem zato, ker bi bilo treba v vsej EU posebno pozornost nameniti projektoma GNSS in Galileo v prometnem sektorju. Komisija mora tu odigrati posebno vlogo in vzpostaviti regulativni mehanizem, ki bo odpravil različne birokratske in druge ovire ter omogočil nemoteno in učinkovito izvajanje teh projektov. Poleg tega je zelo pomembno zagotoviti ustrezno in zadostno financiranje za te projekte v skladu z merili preglednosti in sorazmernosti, posebno pozornost pa je treba nameniti malim in srednje velikim podjetjem. Spodbujati moramo uporabo sistemov EGNOS in Galileo v civilnem letalstvu in s tem prispevati k vzpostavitvi raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba ter omogočanju njenega izvajanja. Ključno je, da so evropski satelitski radio-navigacijski programi prilagojeni večmodalnim storitvam in se uporabljajo po vsej Evropi, ne samo v nekaterih državah, saj bi učinkovito izvajanje omenjenih programov izboljšalo učinkovitost tovornega prometa in pripomoglo k obravnavanju številnih vprašanj prometne varnosti in okoljskih vprašanj.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Ţicău, ker menim, da je treba v prometnem sektorju uporabljati nove tehnologije, kot so satelitski navigacijski sistemi, ki so vse bolj razširjeni in koristijo celotni družbi. V globalnem sistemu, v katerem živimo, mora EU svoje politike prilagoditi potrebam različnih sektorjev in razviti globalni satelitski navigacijski sistem, ki je popolnoma združljiv z dobro znanim sistemom GPS, da se zagotovi takojšnje informacije brez manevrskega prostora za napake. Glede na cvetoč trg in ocenjenimi čistimi prihodki iz prodaje v višini več kot 200 milijard EUR v naslednjih 10 letih potrebuje satelitska navigacija ustrezno financiranje za podporo njenega razvoja v praksi.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija je 14. junija 2010 objavila svoj akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki je vključeval 24 natančnih priporočil za ukrepanje. Celotni sektor se je močno razširil od prvih uporab globalnega sistema za določanje položaja (GPS) s pomočjo ameriškega satelitskega sistema leta 2000. Ocenjena vrednost na svetovnem trgu leta 2008 je znašala 124 milijard EUR, napovedana vsota za leto 2025 pa je 230 milijard EUR. 20 % tega predstavljajo inteligentni prometni sistemi (ITS) in 5 % varnostne aplikacije, tudi aplikacije za varnost prometa. Cilj tega projekta je zagotavljanje signalov za civilno uporabo in omogočanje evropski industriji na vseh ravneh, da konkurira na tem rastočem strateškem trgu. Sedanji tržni delež Evrope je 25 %, kar je pod pričakovanji. Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) je skladna s sistemom GPS, a bo ponudila več možnosti leta 2013, ko bo sistem Galileo začel delovati. Sistem EGNOS je desetkrat natančnejši od sistema GPS. Ti vidiki neposredno in pomembno vplivajo na prometni sektor, tudi napredni sistemi za pomoč voznikom, zato glasujem za.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sistemi globalne satelitske navigacije so se močno razširili od leta 2000, ko se je te sisteme najprej uporabljalo v Združenih državah. Ocenjena vsota za leto 2025 je 230 milijard EUR. 20 % tega predstavljajo inteligentni prometni sistemi (ITS) in 5 % varnostne aplikacije.
Junija 2010 je Komisija objavila akcijski načrt za aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS), zlasti evropskega sistema EGNOS: ta akcijski načrt vključuje tudi 24 natančnih priporočil za ukrepanje. Če naj se sistem EGNOS naprej razvija, je treba prednost dati ukrepom, predlaganim v akcijskem načrtu, in treba je zagotoviti ustrezne naložbe in financiranje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti Pomanjkanje evropskega financiranja za sodelovanje malih in srednje velikih podjetij v tem raziskovalnem projektu v okviru sedmega in osmega okvirnega programa bi ga naredilo manj privlačnega za poslovne akterje. Da bi podprl nadaljnji razvoj sistema EGNOS in zagotovil, da sistem ne bo trpel zaradi pomanjkanja evropskega financiranja, sem glasoval za ta predlog.
Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Akcijski načrt Komisije o sistemih globalne satelitske navigacije kaže veliko povpraševanje na trgu, vredno 230 milijard EUR leta 2025. Vendar pa Evropa na svetovni ravni ni konkurenčna na tem področju, naš sedanji tržni delež pa je 25 %, kar je pod pričakovanji. Zagotoviti moramo sprejetje ustreznih ukrepov, da industrija doseže svoj polni potencial. Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) je desetkrat natančnejša od sistema GPS in napoveduje se, da bo v bližnji prihodnosti mogoče zagotoviti natančnost 45 cm. Ta sistem se seveda lahko uporablja na področju zračnega in pomorskega prometa, prav tako pa v cestnem prometu. Vendar pa moramo biti previdni, da ne bomo preveč posegali v evropske državljane, saj v zvezi s to tehnologijo vsekakor obstajajo očitna vprašanja varstva zasebnosti. Na splošno pozdravljam sistema EGNOS in GNSS, saj lahko pomembno prispevata k varnosti in okoljskim ciljem, menim pa tudi, da bo ustrezno vlaganje v povezane raziskave in razvoj ključnega pomena. Vendar pa je treba vrzel v financiranju zapreti, da bi uživali koristi teh projektov.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po akcijskem načrtu o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki ga je 14. junija 2010 objavila Komisija z namenom okrepitve skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), si je treba prizadevati za razširitev navigacijskega sistema, da bo pokrival celotno EU. Razširitev tega sistema lahko zagotovi velike prednosti za gospodarstvo in varnost. Za ta namen pa so potrebne obsežne naložbe v inovacije in razvoj. To je edini način, da bo sistem, prvič, dosegel svoj polni obseg in, drugič, dosegel raven razvoja, ki bo omogočila finančno donosnost. To je poleg tega področje, ki je doživelo velik razvoj. Ocenjuje se na primer, da bo mogoče v bližnji prihodnosti za geografske lokacije zagotoviti natančnost 45 cm. Zato sem glasoval za poročilo.
Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes smo med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu glasovali o poročilu o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu. Leta 2010 je Komisija objavila akcijski načrt za aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS). Akcijski načrt opredeljuje rešitve, ki so potrebne za zagotovitev uspeha satelitske navigacije. Splošno ozadje akcijskega načrta je splošna širitev globalnih satelitskih navigacijskih sistemov, natančneje razvoj in razširjenost sistema EGNOS (Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev).
EGNOS je predhodnik sistema Galileo. EU je začela izvajati projekt EGNOS (in Galileo), da bi zagotovila signale za civilno uporabo in da bi evropski industriji na vseh ravneh omogočila, da konkurira na tem rastočem strateškem trgu. Menim, da je treba, kot je izpostavila gospa Ţicău, nameniti dodatna sredstva za program Galileo in morda znotraj proračuna EU oblikovati rezervni sklad Galileo za pokritje morebitnih dodatnih stroškov, pri čemer je treba paziti, da se ne škoduje drugim programom.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Komisija je 14. junija 2010 objavila svoj akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki je vključeval 24 natančnih priporočil za ukrepanje. Ozadje akcijskega načrta je splošna širitev globalnih satelitskih navigacijskih sistemov, natančneje razvoj in razširjenost sistema EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev), ki je predhodnik sistema Galileo. Celotni sektor se je močno razširil od prvih uporab sistema GPS s pomočjo ameriškega satelitskega sistema leta 2000. Ocenjena vrednost na svetovnem trgu leta 2008 je znašala 124 milijard EUR, napovedana vsota za leto 2025 pa je 230 milijard EUR. 20 % tega predstavljajo inteligentni prometni sistemi (ITS) in 5 % varnostne aplikacije, tudi aplikacije za varnost prometa.
EU je začela izvajati projekt EGNOS (in Galileo), da bi zagotovila signale za civilno uporabo in da bi evropski industriji na vseh ravneh omogočila, da konkurira na tem rastočem strateškem trgu. Sedanji tržni delež Evrope je 25 %, kar je pod pričakovanji. Sistem EGNOS je skladen s sistemom GPS, a bo ponudil več možnosti leta 2013, ko bo sistem Galileo začel delovati. Sistem EGNOS je desetkrat natančnejši od sistema GPS.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Tako kot poročevalka tudi jaz podpiram akcijski načrt Komisije za razvoj sistemov EGNOS in Galileo, ki temelji na devetih horizontalnih ukrepih, ki neposredno vplivajo na promet. Širitev sistema EGNOS v njegovem največjem obsegu po vsej Evropi in preko njenih meja na njene sosede bo imela pomemben koristen vpliv na širše evropsko gospodarstvo in tudi na varnost in okoljske cilje ter bo spodbudila boljši pretok prometa pri cestnih prevozih. Toda če hočemo doseči te cilje, potrebujemo ustrezno financiranje raziskav in razvoja, ki je bilo doslej skromno. EU je pravzaprav edini trgovinski blok, ki svojemu programu GNSS ne omogoča neposrednega financiranja.
Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Poročilo o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu podpira in pojasnjuje vlogo in pomen akcijskega načrta Komisije za obdobje 2010–2013 na tem področju in njegov vpliv na promet. Devet ukrepov v akcijskem načrtu je neposredno in pomembno povezanih s prometom. Predvideva uporabo in razvoj sistemov globalne satelitske navigacije v vseh oblikah prometa. Seveda bo to igralo zelo pomembno vlogo v cestnem in zračnem prometu. Dva izmed ukrepov, ki ju je treba izpostaviti, sta omogočanje vzpostavitve enotnega evropskega neba in oblikovanje aplikacij za inteligentne transportne sisteme.
Poleg tega bo uporaba satelitov zagotovila priložnost za uporabo in razvoj številnih različnih aplikacij. Iskreno upam, da bosta razvoj in praktično izvajanje sistemov, aplikacij in rešitev, opredeljenih v poročilu, potekala po načrtih in da bodo v naslednjih nekaj letih uporabljene različne rešitve, ki bodo olajšale življenje podjetij in državljanov ter povečale pomorsko, zračno in cestno varnost.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki obravnava razvoj in širitev evropskih sistemov za uporabo sistema Galileo in drugih satelitskih sistemov in njihovih aplikacij na področju prometa.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Globalni satelitski navigacijski sistemi (GNSS) trenutno vplivajo na vse politike EU, njihov razvoj in uporaba pa bosta imela spodbujevalni učinek na izvajanje strategije Evropa 2020 ter vzpostavitev strateškega in konkurenčnega evropskega sektorja. Prometne aplikacije zajemajo 20 % vseh aplikacij GNSS glede na obseg in 44 % glede na vrednost. Ta industrija predstavlja naraščajoč svetovni trg, na katerem mora Evropa prevzeti vodstvo in doseči svojo neodvisnost. Aplikacije in storitve GNSS na področju prometa imajo različen vpliv na varnost, učinkovitost ter gospodarske in okoljske stroške vseh vrst prometa. Menim tudi, da je treba omeniti, da mora za pošten razvoj skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) pokrivati vse države članice in omogočiti interoperabilnost in skladnost s tretjimi državami, da bi ta trg postal konkurenčen in dinamičen. Nazadnje bi izpostavil zamisel poročevalke, da mora novi večletni finančni okvir zagotoviti ustrezne ravni financiranja za raziskave in razvoj GNSS ter za njegovo izvajanje. Uvesti je treba mehanizme za pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP) za lažji dostop do tega financiranja in omogočiti razvoj in trženje aplikacij GNSS.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za to poročilo. Po tem, ko tržni delež Evrope na naraščajočem trgu satelitskih navigacijskih sistemov ni izpolnil pričakovanj, je Komisija junija lani predložila akcijski načrt za aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS). Komisija je pametno izbrala ciljno usmerjeni akcijski načrt, katerega priporočila vključujejo ne samo uresničitev enotnega evropskega neba – ki je že prednostna naloga, ki jo je Unija že večkrat potrdila –, ampak mora GNSS tudi na področju cestnega prometa pomembno prispevati k doseganju varnosti in ciljev varstva okolja. Kot celota je akcijski načrt zasnovan tako, da zagotovi, da lahko tudi evropski trg konkurira v tem sektorju, za katerega se ocenjuje, da bo njegova vrednost leta 2025 narasla na 230 milijard EUR.
Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Prepričan sem, da so ukrepi za spodbujanje uporabe sistemov EGNOS in Galileo v civilnem letalstvu ključni za izvajanje programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba. Žal se, kot je v svojem dokumentu poudarila poročevalka, uvajanje sistema Galileo še naprej spopada z novimi problemi. Strinjam se s pozivom Komisiji, naj zagotovi hitro certificiranje sistema EGNOS za civilno letalstvo. Pogosto sem poudaril, da se zavzemam za koncept enotnega evropskega neba in programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba.
Hitra in popolna uresničitev evropskega zračnega prostora je zelo pomemben strateški korak v smeri resničnega povezovanja Unije in krepitve skupnega trga. Brez sistema Galileo ne bomo imeli projekta SESAR in brez projekta SESAR ne bomo dosegli enotnega evropskega neba 2. Ne pozabimo, da imamo prav na tem področju opraviti s sistemom medsebojno povezanih plovil – šibkost enega dela bo imela uničujoče posledice za ostale dele.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za zadevno poročilo, ker potrebujemo okvir za ocenjevanje posameznih sporazumov o zračnem prometu, čeprav mora Parlament pozorno spremljati pogajanja, namesto da se ga zanemarja in odloča samo, ali sprejeti ali zavrniti končno besedilo.
Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Sporazumi o zračnem prometu sodijo v to kategorijo. Zato sem podprla poročilo kolega poslanca Briana Simpsona o izvajanju vrste meril za ocenjevanje vsebine teh sporazumov. Menim tudi, da obstaja potreba po uravnoteženem tržnem pristopu in naložbenih priložnostih ter tudi pošteni konkurenci, zlasti v zvezi z javnimi subvencijami ter socialnimi in okoljskimi standardi.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je za sporazume, ki zajemajo področja, za katera velja redni zakonodajni postopek, potrebna odobritev Parlamenta. Glasoval sem za to poročilo, katerega cilj je določitev nekaterih splošnih načel za ocenjevanje sporazumov o zračnem prometu tako z vidika vsebine kot z vidika postopkov, ki jih lahko uvede Odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem, da zagotovi, da bi bil ves čas pogajanj dobro obveščen in bi imel možnost izraziti svoje prednostne cilje že veliko pred odločitvijo o odobritvi. Celoviti sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo potnikom, prevoznikom tovora in letalskim družbam tako pri dostopu do trga kot tudi z zbliževanjem predpisov, da se tako spodbudi poštena konkurenca, med drugim tudi glede državnih subvencij ter socialnih in okoljskih standardov. Strinjam se s poročevalcem, da mora Parlament spremljati proces že od začetka in biti najtesneje povezan z obravnavano tematiko, da bi se mu omogočilo vpogled v trenutno stanje pogajanj o sporazumih o zračnem prometu. Komisija se mora zavedati tudi meril, ki jih bo Parlament uporabil za oceno sporazuma in njegovih elementov.
Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je povečalo število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Sporazumi o zračnem prometu sodijo v to kategorijo. Nove pristojnosti Parlamenta, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, prinašajo s seboj tudi novo odgovornost, da sta Parlament in njegov pristojni odbor dobro obveščena o pripravi sporazumov, ki jih bo moral Parlament kasneje odobriti. Glede na to spremembo pozdravljam ustrezno novo pristojnost Parlamenta, da natančneje spremlja potek pogajanj. Izkoristil bi priložnost, da poudarim, da mora Parlament, da bi lahko ob zaključku pogajanj učinkovito odločil, ali naj sporazum odobri ali ne, procesu pogajanj slediti že od samega začetka in ne šele po zaključku pogajanj.
Nazadnje ponavljam poziv Komisiji, naj Parlamentu zagotovi nenehen pretok informacij ter redno predloži poročila z analizo prednosti in pomanjkljivosti veljavnih sporazumov. Pravzaprav sem prepričan, da bo to Parlamentu omogočilo učinkovitejše ocenjevanje prihodnjih sporazumov.
Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu vključuje številna ključna načela, za katera se zavzema stranka Lega Nord. Vključujejo potrebo po zagotavljanju enakih pravic za dostop do trga za letalske družbe iz vseh držav članic, s čimer se preprečuje skrite dampinške prakse, ki jih financirajo neposredno nacionalne politike, kar krši pravila Skupnosti o državni pomoči. Predlog izraža tudi zaskrbljenost glede varnosti državljanov in priznava temeljni pomen vzpostavitve referenčnega okvira za varnost. Drugo načelo, za katerega se zavzema stranka Lega Nord in ga podpira predlog, zadeva preglednost dejavnosti evropskih institucij nasproti državljanom EU, katerih interesi so neposredno zastopani v Parlamentu. V ta namen predlog dejansko pojasnjuje potrebo po tem, da Komisija izpolni svoje obveznosti o nenehnem informiranju Parlamenta o napredku njenih pogajanj s prevozniki zunaj EU. Zaradi zgoraj navedenih razlogov sem se odločila glasovati za ta predlog.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker se strinjam, da lahko celoviti sporazumi EU o zračnem prometu s sosednjimi državami v številnih pogledih samo koristijo potnikom, prevoznikom tovora in letalskim prevoznikom: z vzdrževanjem varnosti in okoljskimi standardi ter spodbujanjem ugodnega poslovnega okolja. Cilj tega poročila je poenostaviti in pojasniti sklenitev sporazumov o zračnem prometu in sprejetje odločitev o teh sporazumih, pri čemer mora Evropski parlament Komisijo vnaprej obvestiti o merilih, na katerih bo utemeljil svojo odločitev o tem, ali bo odobril določen sporazum v imenu EU ali ne. Parlament v poročilu pozornost Komisije in Sveta pritegne tudi k sporazumom, ki lahko v primeru sklenitve koristijo EU in njenim državljanom, ki pa jih mora EU iz enega ali drugega razloga še skleniti z državami, kot so Rusija, Kitajska, Japonska in Indija.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. To pomeni, da je samoumeven korak, da Odbor za promet in turizem pripravi samoiniciativno poročilo, da bi podal nekatera splošna načela glede ocenjevanja sporazumov o zračnem prometu. Celoviti sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo potnikom in prevoznikom tovora z zagotavljanjem izboljšanih storitev – v smislu raznolikosti in tudi stroškov –, obenem pa letalskim prevoznikom ponujajo nove priložnosti in konkurenčno prednost.
Zbližanje zakonodaj lahko močno spodbudi pošteno konkurenco, zlasti v zvezi z državnimi subvencijami ter socialnimi in okoljskimi standardi. Obžalovanja vredno je, da mora Svet še podeliti mandat Komisiji za začetek pogajanj o sporazumu o svetovnem zračnem prometu s pomembnimi trgovinskimi partnerji, kot sta Ljudska republika Kitajska in Indija, kljub predlogu iz leta 2005. Gospodarska rast te regije krepi vrednost teh sporazumov.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to samoiniciativno poročilo, ker vse pomembnejši prispevek letalskega sektorja s seboj prinaša številne prednosti za evropsko gospodarstvo, vendar tudi precej slabosti. Menim, da je treba instituciji, katere član sem, namreč Parlamentu, podeliti večje pristojnosti za nadzor, tako da bi v celoti poznal vrste sporazumov, ki si zaslužijo njegovo odobritev ali ne. Naše glasovanje bi bilo rezultat pozornega spremljanja izida pogajanj, ki morajo spodbujati skladnost z mednarodno zakonodajo o socialnih pravicah, polno priznavanje praks in postopkov certificiranja, izmenjavo podatkov o varnosti in inšpekcijske preglede. Samo z odobritvijo ambicioznih sporazumov, ki spoštujejo načela, za katera se zavzema EU, bomo lahko pomembno prispevali k njenim dejavnostim in izboljšanju.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Menim, da se bo možnost regulativnega sodelovanja, ki jo načenjajo nekateri sporazumi o zračnem prometu, lahko uresničilo z ustvarjanjem pogojev za pošteno konkurenco. To ni koristno samo za industrijo v zadevnih državah, ampak predstavlja samo priložnost za standardizacijo in krepitev socialnih in okoljskih standardov. Tudi storitve za potnike in prevoznike tovora bodo deležne znatnih izboljšav, ki z drugimi sredstvi, kot so dvostranski sporazumi, ne bi bile tako prepoznavne.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sklenitev celovitih sporazumov o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji je posebno pomembna v smislu dostopa do trga in regulativnega sodelovanja, saj spodbuja pošteno konkurenco, enako raven socialnih in okoljskih standardov in tako dalje. To koristi vsem stranem: potnikom, prevoznikom tovora in letalskim prevoznikom. V smislu horizontalnih sporazumov je pomembno tudi obstoječe dvostranske sporazume uskladiti s pravom EU, da se zagotovi večjo pravno varnost, poveča preglednost in zagotovi dodatne koristi v smislu poenostavitve, obenem pa zagotovi tudi enake pravice za vse letalske prevoznike. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Parlament dobil pomembnejšo vlogo na tem področju in je njegova odobritev postala nujna za sklenitev teh mednarodnih sporazumov. Zato glasujem za to poročilo, ki si prizadeva opredeliti nekatera splošna načela in dosleden nabor standardov. Poudarja tudi pomen nenehnega obveščanja Parlamenta, da bi lahko spremljal postopek od začetka, saj mu bo to dalo priložnost, da izrazi svoje pomisleke in prednostne naloge.
Rachida Dati (PPE), v pisni obliki. – (FR) Za to poročilo sem glasovala iz dveh razlogov. Prvič, poročilo priporoča okrepitev vloge Evropskega parlamenta v skladu z novimi pristojnostmi, ki mu jih je podelila Lizbonska pogodba v zvezi s sklenitvijo mednarodnih sporazumov s tretjimi državami. V zvezi s tem poročilo poudarja potrebo po krepitvi dialoga z Evropsko komisijo na vseh stopnjah pogajanj in spremljanju veljavnih sporazumov. drugič, poročilo poudarja potrebo po sklenitvi sporazumov o varnosti v letalstvu s tretjimi državami, ki imajo pomembno letalsko industrijo; to je ključna zahteva, če upoštevamo upravičeno potrebo po zagotavljanju čedalje večje varnosti v letalstvu.
Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ima Evropski parlament večje pristojnosti za posredovanje pri sklenitvi mednarodnih sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami. Poročilo Briana Simpsona, ki je bilo sprejeto danes, bo tako omogočilo boljšo opredelitev vloge Parlamenta v mednarodnih pogajanjih o letalstvu.
Pozdravljam dejstvo, da se Parlament posebno zavzema za to, da sporazumi, ki jih sklene Evropska unija, vključujejo medsebojno priznavanje varnostnih in varstvenih standardov ter večjo zaščito za varstvo pravic potnikov.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe, ker poudarja pomembnost tega, da se Parlament v vseh fazah postopka pogajanj o sporazumih med EU in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami nemudoma in izčrpno obvesti.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je Parlamentu podelila nove pristojnosti v zvezi z odobritvijo mednarodnih sporazumov. Izmed teh so zaradi različnih varnostnih in usklajevalnih potreb posebno pomembni mednarodni sporazumi o zračnem prometu. Ocenjevanje sporazuma zahteva merila, utemeljena na strogem nadzoru in spremljanju pogajanj. Upam, da lahko Komisija in Parlament aktivno sodelujeta, da bi nenehno izboljševala kakovost in strogost tovrstnih sporazumov.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo gospoda Simpsona obravnava mednarodne sporazume o zračnem prometu v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Z začetkom veljavnosti PDEU, ki je začela veljati 1. decembra 2009, so se okrepile pristojnosti Parlamenta, prevzel pa je tudi pristojnosti za soodločanje na številnih področjih, vključno z zračnim prometom. Spričo tega je Odbor za promet in turizem predložil to poročilo, za katerega se zdi, da je zelo pozitivno in pravočasno, in ki opredeljuje nekatera splošna načela, s katerimi se popolnoma strinjam. Parlament lahko tako prek informacijami, ki mu jih posreduje Komisija, zlasti Generalni direktorat za mobilnost in promet, spremlja celotni postopek od začetka in previdno oceni sporazume, o katerih mora glasovati, pa naj gre za horizontalne ali celovite sporazume ali sporazume o varnosti.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Mednarodni sporazumi o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe so nadnacionalni sporazumi, ki se prekrivajo z obstoječimi dvostranskimi sporazumi, ki jih izvajajo države članice. Svoje stališče proti temu načelu smo večkrat izrazili v zaporednih sporazumih, o katerih je Parlament podal svoje mnenje, skupaj s kritiko celovite narave teh sporazumov, ki so brez izjeme namenjeni liberalizaciji in privatizaciji sektorja. Poročevalec – ki je iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu – navaja, da „lahko sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo potnikom, prevoznikom tovora in letalskim družbam“.
Vendar pa resničnost v tem in drugih sektorjih, ki so bili vse bolj liberalizirani, tako kot železniški promet, te obljubljene koristi postavlja na laž. Če resnično obstaja zmagovalec procesov monopolne koncentracije v sektorju zračnega prometa – kar neizogibno sledi liberalizaciji in „svobodni konkurenci“ –, to niso ne potniki, ne delavci, niti številni izmed nacionalnih letalskih prevoznikov, ampak pomembna evropska podjetja v sektorju. Zaradi teh razlogov smo glasovali proti.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo zadeva mednarodne sporazume o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe. To so mednarodni sporazumi, namenjeni usklajevanju in prekrivanju z obstoječimi dvostranskimi sporazumi, ki jih izvajajo države članice.
Poročevalec navaja, da „lahko sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo potnikom, prevoznikom tovora in letalskim družbam“ zaradi dostopa do trga.
Vendar pa je dejstvo, da so nam ti sporazumi v praksi na ravni EU pokazali, da so te obljubljene koristi za delavce in potnike prazne.
Izrecen cilj večine teh sporazumov je odprtje trga in liberalizacija sektorja, ki ju spodbuja svobodna konkurenca, ali neupoštevanje njenih izkrivljanj, koristi, ki jo od nje lahko imajo najmočnejša podjetja, in napačnih okoljskih rešitev za zmanjšanje emisij ogljika ter vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, se je povečalo število primerov, ko je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Sporazumi o zračnem prometu sedaj spadajo v to kategorijo. Prej je imel Parlament pri takih sporazumih le posvetovalno vlogo. Vendar pa nove pristojnosti, ki jih je Parlament dfobil z Lizbonsko pogodbo, prinašajo tudi nove obveznosti.
Po mojem mnenju mora Parlament spremljati potek pogajanj, preden je soočen z možnostjo, da sprejme ali zavrne končno besedilo posameznih mednarodnih sporazumov. Poleg tega morajo veljavna merila za sporazume o zračnem prometu s tretjimi državami vključevati možnost uravnoteženega pristopa k trgom in naložbene priložnosti ter tudi pošteno gospodarsko konkurenco na področju državnih subvencij ter okoljskih in socialnih standardov.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Nove pristojnosti, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, pomenijo, da imamo tudi mi lahko besedo pri zadevah v zvezi z letalstvom v sporazumih o zračnem prometu. Poročilo poudarja pošteno konkurenco in s tem potrebo po spremljanju državnega financiranja ob hkratnem upoštevanju okoljskih vprašanj in zagotavljanju visoke ravni pravic potnikov. Podpiramo vse te ukrepe, zato sem glasoval za poročilo.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se z dokumentom, kajti Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnih sporazumov potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katerega velja redni zakonodajni postopek. V luči te spremembe je Odbor za promet in turizem sklenil pripraviti samoiniciativno poročilo, da bi podal nekatera splošna načela glede ocenjevanja sporazumov o zračnem prometu tako z vidika vsebine kot z vidika postopkov, ki jih lahko uvede Odbor, da zagotovi, da bi bil ves čas pogajanj dobro obveščen in bi imel možnost izraziti svoje prednostne cilje že veliko pred odločitvijo o odobritvi.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Med današnjim zasedanjem sem glasoval za poročilo gospoda Simpsona o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Parlament dobil pravico, da odobri sporazume, ki pokrivajo sektorje, za katere velja redni zakonodajni postopek. To je pomemben korak naprej, zlasti glede na domnevni demokratični primanjkljaj EU, če upoštevamo, da je imel prej Parlament, organ, ki ga demokratično izvolijo Evropejci, posvetovalno vlogo šele po sklenitvi sporazumov. Zato pričakujemo, da se bo Komisija odzvala na naš poziv, naj vzdržuje pretok informacij in pristojni odbor dobro obvešča o nameri, da predlaga pogajanja z namenom sklenitve in spremembe mednarodnih sporazumov o zračnem prometu, da bi lahko Parlament izrazil svoje mnenje na podlagi popolnih dejstev.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Lizbonska pogodba uvaja nove pristojnosti Evropskega parlamenta in mu podeljuje večje pristojnosti za odločanje ter odgovornost za zagotavljanje nemotenega poteka poslovanja, zagotavljanje informacij in varnosti državljanov. Regulativno sodelovanje med pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, vzajemno priznavanje varnostnih in varstvenih standardov in zagotavljanje najvišjih možnih standardov za mednarodne sporazume o zračnem prometu koristijo potnikom in prevoznikom tovora v logističnem in gospodarskem smislu ter tudi letalskim družbam.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki navaja, da lahko celoviti sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo potnikom, prevoznikom tovora in letalskim družbam tako pri dostopu do trga kot tudi z zbliževanjem predpisov, da se tako spodbudi poštena konkurenca, med drugim tudi glede državnih subvencij ter socialnih in okoljskih standardov, če so izpolnjeni določeni standardi in pogoji.
Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) V okviru Lizbonske pogodbe je za sporazume o zračnem prometu potrebna odobritev Evropskega parlamenta, ker zadevajo sektor, za katerega velja redni zakonodajni postopek. Strinjamo se z zamislijo Odbora za promet in turizem o določitvi nekaterih splošnih načel o ocenjevanju sporazumov o zračnem prometu v smislu vsebine. Poleg tega mora biti odbor ves čas pogajanj dobro obveščen in imeti možnost izraziti svoje prednostne cilje že veliko pred odločitvijo o odobritvi. Parlament mora zato postopek spremljati od začetka. Celoviti sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo evropskim potnikom in prevoznikom tovora z zagotavljanjem izboljšanih storitev – v smislu raznolikosti in tudi stroškov –, obenem pa letalskim prevoznikom ponujajo nove priložnosti za ustvarjanje dobička. Regulativno sodelovanje lahko pomembno prispeva k spodbujanju poštene konkurence. Nazadnje menimo, da je pomembno začeti pogajanja s pomembnimi trgovinskimi partnerji v Aziji, vključno z Ljudsko republiko Kitajsko in Indijo, ker so zaradi gospodarske rasti te celotne regije ti sporazumi zelo pomembni v smislu razvoja svetovne trgovine.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) S sprejetjem Lizbonske pogodbe se je povečalo število primerov, v katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katerega velja redni zakonodajni postopek. Zato je Odbor za promet in turizem sklenil pripraviti samoiniciativno poročilo, da bi podal nekatera splošna načela glede ocenjevanja sporazumov o zračnem prometu tako z vidika vsebine kot z vidika postopkov, ki jih lahko uvede Odbor, da zagotovi, da bi bil ves čas pogajanj dobro obveščen in bi imel možnost izraziti svoje prednostne cilje že veliko pred odločitvijo o odobritvi, ko lahko sporazum samo sprejme ali zavrne. Nove pristojnosti Parlamenta, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, prinašajo s seboj tudi novo odgovornost, da se zagotovi dobro obveščenost Parlamenta in njegovega pristojnega odbora o pripravi sporazumov, ki jih bo moral Parlament kasneje odobriti. S tem je povezana ustrezna odgovornost, da pozorneje spremlja pogajanja. Na to se torej ne sme pozabiti, ko bodo v prihodnosti potekala pogajanja o mednarodnih sporazumih.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročilo zajema okvir za ocenjevanje posameznih sporazumov o zračnem prometu ob upoštevanju, da je treba spremembe v okviru Lizbonske pogodbe uporabiti za vsa prihodnja pogajanja o sporazumih, sklepanje sporazumov in odobritev sporazuma s strani Parlamenta (s soglasjem). Zadevna merila za sporazum o zračnem prometu s tretjimi državami vključujejo uravnotežen dostop do trgov in naložbenih priložnosti ter tudi pošteno konkurenco v smislu državnih subvencij, okoljskih in socialnih standardov. Glasoval sem za.
Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Celoviti sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji lahko koristijo ne samo prevoznikom tovora in letalskim prevoznikom, ampak tudi potnikom. Takšni sporazumi predvsem zagotavljajo enake pravice vsem letalskim prevoznikom Unije. Poleg tega se bo uporabljalo visoke standarde v smislu letalske varnosti, kar je zelo pomembno za potnike, posadko in na splošno za celotni letalski sektor. Glede na koristi omenjenih sporazumov menim, da je primerno določiti splošna načela za ocenjevanje sporazumov o zračnem prometu. Za vsak sporazum je pomembno, da sprošča ali odpravi omejitve glede dostopa do trga in naložbenih priložnosti, zagotavlja spodbude za ohranjanje in krepitev socialnih in okoljskih standardov, zagotavlja ustrezne zaščitne mehanizme za varstvo podatkov in zasebnosti, vključuje medsebojno priznavanje varnostnih in varstvenih standardov ter zagotavlja visoko raven spoštovanja pravic potnikov. Pozornost je treba pritegniti k dejstvu, da mora Komisija nemudoma ukrepati in obravnavati vprašanje preletov čez Sibirijo ter z Japonsko in Rusijo začeti pogajanja o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katerega velja redni zakonodajni postopek. Prej je imel Parlament pri takih sporazumih le posvetovalno vlogo. V luči te spremembe je Odbor za promet in turizem sklenil pripraviti samoiniciativno poročilo, da bi podal nekatera splošna načela glede ocenjevanja sporazumov o zračnem prometu s strani Parlamenta z vidika vsebine, namesto da je postavljen pred končno odločitev in jo lahko samo sprejme ali zavrne. Nove pristojnosti Parlamenta, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, prinašajo s seboj tudi novo odgovornost, da se zagotovi dobro obveščenost Parlamenta in njegovega pristojnega odbora o pripravi sporazumov, ki jih bo moral Parlament kasneje odobriti. S tem je povezana ustrezna odgovornost, da pozorneje spremlja pogajanja. Možnosti, opredeljene v tem poročilu, za katerega sem glasovala, je mogoče imeti za oblikovanje seznama elementov, ki se jih lahko sprejme v skladu s posebnimi okoliščinami vsakega sporazuma.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe se je okrepila vloga Parlamenta pri sklenitvi mednarodnih sporazumov o zračnem prometu. Odbor za promet in turizem je sklenil pripraviti samoiniciativno poročilo, da bi podal nekatera splošna načela glede ocenjevanja sporazumov o zračnem prometu tako z vidika vsebine kot z vidika postopkov, ki jih lahko uvede Odbor, da zagotovi, da bi bil ves čas pogajanj dobro obveščen in bi imel možnost izraziti svoje prednostne cilje že veliko pred odločitvijo o odobritvi.
Sporazume o zračnem prometu lahko razdelimo v tri velike skupine: horizontalni sporazumi, ki obstoječe dvostranske sporazume o zračnem prometu med državami članicami in tretjimi državami usklajujejo z zakonodajo Skupnosti; celoviti sporazumi, katerih namen je zagotavljati pošteno konkurenco; in nazadnje sporazumi o varnosti, ki so namenjeni zagotavljanju visoke ravni varnosti v civilnem letalstvu. Poleg tega poročilo priporoča seznam meril za ocenjevanje vsebine sporazumov, vključno z uravnoteženim dostopom do trgov in naložbenih priložnosti ter pošteno konkurenco v zvezi z državnimi, okoljskimi in socialnimi subvencijami. Glasoval sem za poročilo, da bi se vzdrževal nenehen pretok informacij ter bolje analizirale prednosti in slabosti teh sporazumov.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Lizbonska pogodba povečala obseg pristojnosti Parlamenta v zvezi z mednarodnimi sporazumi, je treba v postopku ponovne opredelitve njegovega statusa zagotoviti novo obliko pravnega okvira za njegovo delovanje. To poročilo zadeva ta okvir. Ker so bile Parlamentu podeljene tudi pristojnosti glede sporazumov o zračnem prometu, je pomembno zagotoviti, da ima dostop do informacij v vsem času postopka pogajanj. Ne more se ga vključiti šele na koncu postopka, ko je njegova dejavnost omejena zgolj na strinjanje ali nestrinjanje s končno rešitvijo, ne da bi imel na voljo vrsto pomembnih kazalnikov, da sprejme premišljeno odločitev. Zaradi potrebe po vključitvi Parlamenta v celoten postopek je treba pozornost, čeprav na splošno, pritegniti k vidikom, kot so pogoji, pod katerimi se zagotavlja informacije, ali faze, v katerih morajo biti zagotovljene.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za. Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je povečala število področij, na katerih je za sklenitev mednarodnega sporazuma potrebna odobritev Parlamenta. Odslej v to kategorijo spadajo tudi sporazumi o zračnem prometu, saj pokrivajo področje, za katerega velja redni zakonodajni postopek. Doslej je bil pri takih sporazumih Parlament vključen samo v posvetovanje. V luči te spremembe je Odbor za promet in turizem sklenil pripraviti samoiniciativno poročilo, da bi podal nekatera splošna načela glede ocenjevanja sporazumov o zračnem prometu tako z vidika vsebine kot z vidika postopkov, ki jih lahko uvede Odbor, da zagotovi, da bi bil ves čas pogajanj dobro obveščen in bi imel možnost izraziti svoje prednostne cilje že veliko pred odločitvijo o odobritvi.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo opredeljuje nekatera splošna načela dobre komunikacije med Parlamentom in Komisijo pri sklenitvi mednarodnih sporazumov o zračnem prometu in razvoj skupnih metod za ocenjevanje teh sporazumov. Z Lizbonsko pogodbo je Parlament pridobil dodatne pristojnosti in ustrezne obveznosti in mora zdaj pozorneje spremljati potek pogajanj in sklenitev sporazumov o zračnem prometu. Glede na pomen teh sporazumov, zlasti v smislu zagotavljanja boljših storitev za potnike in novih priložnosti za prevoznike, je dobra zamisel, da Parlament na začetku obvesti Komisijo o svojih pomislekih in merilih za ocenjevanje, ne da bi čakal na zaključek pogajanj.
Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Lizbonska pogodba je Parlamentu dala večje pravice in je med drugim za sklenitev mednarodnih sporazumov potrebna odobritev Parlamenta. Odbor za promet in turizem mora pogosto ocenjevati in obravnavati različne sporazume o zračnem prometu. Menim, da bo to poročilo pomembno pripomoglo k delu Odbora za promet in turizem in ga poenostavilo, ker določa splošna načela za ocenjevanje sporazumov o zračnem prometu v smislu vsebine in ukrepov.
Poleg tega bo to poročilo pomagalo pojasniti različne sporazume o zračnem prometu in jih obdelati na najenostavnejši način, navaja pa tudi, katerim merilom moramo posvečati pozornost in katere vidike moramo spremljati. To poročilo bo tudi pripomoglo k izvajanju postopka za napredovanje v zvezi s temi sporazumi o zračnem prometu in pojasnilo, katere faze bodo potrebne, ko jih bodo obravnavale različne institucije. Menim, da je to poročilo potrebno, zato sem podprla njegovo sprejetje.
Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. – To poročilo določa vzpostavitev okvira, da bi lahko Parlament izpolnjeval svoje obveznosti v okviru Lizbonske pogodbe v zvezi z mednarodnimi sporazumi o zračnem prometu. Odbor za promet in turizem si je prizadeval zagotoviti, da bo Parlament pri obravnavanju posameznih sporazumov s suverenimi državami uporabljal enake postopke in smernice za delo poročevalcev, da bi nam omogočil dosleden pristop in nam dal priložnost za obravnavanje pomembnih vidikov, vključno z zadevnimi varnostnimi in socialnimi pogoji. Glasoval bom za in upam, da lahko Parlament podpre moje poročilo, da bi predlagani okvir lahko začel delovati.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe je institucionaliziral nova področja, na katerih je za sklenitev mednarodnih sporazumov potrebna odobritev Parlamenta. V to kategorijo spadajo sporazumi o zračnem prometu, saj so del rednega zakonodajnega postopka. To zahteva redno obveščanje Parlamenta, da se zagotovi usklajena ocena celotnega postopka pogajanj in da lahko Parlament takrat izrazi svoje mnenje in prednostne naloge.
To poročilo vsebuje smernice za analiziranje sporazumov o zračnem prometu v smislu vsebine in postopkov, ki jih je treba sprejeti. Predstavljene so tri vrste sporazumov, ki zajemajo različne cilje, in sicer horizontalni sporazumi, celoviti sporazumi in sporazumi o varnosti.
Glasujem za to ta sporazum, ker se mi zdi bistveno, da stališče, ki ga je sprejela Evropska komisija in je navedeno v tem poročilu, izraža dejstvo, da mora Parlament redno spremljati celotni postopek z izmenjavo informacij in da mora Komisija najmanj vsaka tri leta predložiti poročilo z analizo prednosti in pomanjkljivosti veljavnih sporazumov. Sporazume je treba skleniti s plodnim medinstitucionalnim dogovorom, ki evropskim institucijam omogoča aktivno sodelovanje v njih.
Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Glasovala sem za poročilo gospoda Simpsona o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe, ob čemer je treba upoštevati, da ima Parlament zdaj večji delež odgovornosti, ko gre za pogajanja o mednarodnih sporazumih. Poleg tega sporazumi o zračnem prometu s tretjimi državami pomagajo razvijati mednarodni zračni promet in zaščititi pravno varnost.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi novih pristojnosti, podeljenih Parlamentu v okviru Lizbonske pogodbe, bodo tej instituciji v prihodnosti pogosteje predloženi mednarodni sporazumi o zračnem prometu, ki jih bo moral oceniti in odobriti. Poročevalec zato predlaga, da se opredeli nekatera splošna načela, da bi bila takšna ocenjevanja enostavnejša in tudi boljša. Čeprav poročevalec načeloma priznava koristi teh sporazumov, ne predlaga drugačnega pristopa in večkrat poziva h konstruktivnemu dialogu med Komisijo in Parlamentom.
Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Pozdravljam izide današnjega glasovanja, zlasti spričo dejstva, da sem bil poročevalec za dokument o sporazumu o zračnem prometu med Evropsko unijo in Združenimi državami, ki je bil posebno pomemben dokument. Letalski trg Evropske unije in Združenih držav skupaj obsegata približno 60 % svetovnega zračnega prometa. Prihodnje odprtje trga za letalska podjetja Združenih držav in EU na nediskriminatorni podlagi bo zagotovilo boljše storitve za potnike in letalske prevoznike, prineslo pomembne gospodarske koristi in ustvarilo delovna mesta. Žal Evropski parlament ni bil vključen v pogajanja o sporazumu med EU in ZDA, zaradi česar ni mogel vplivati na vsebino dokumenta. To je nesprejemljiva situacija. Zato se strinjam z glavno tezo poročila gospoda Simpsona o mednarodnih sporazumih v zračnem prometu, ki je bilo sprejeto danes. Evropski parlament bi moral biti vključen v pogajanja od samega začetka ali pa bi ga bilo treba vsaj obveščati o njihovem napredku.
Priporočilo za drugo obravnavo: Saïd El Khadraoui (A7-0171/2011)
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to poročilo in nove elemente, ki jih je uvedel Svet, zlasti v zvezi z namenjanjem sredstev, večjo preglednostjo in pobudami za obnovo voznega parka, delovno prostornino in možnostjo učinkjovitejše diferenciacije infrastrukture. Evrovinjeta III bo omogočila državam članicam zaračunavanje uporabnikom cest tudi nekaterih zunanjih stroškov, če bodo to želele, da se končno za cestni promet uvede načelo onesnaževalec plača. V pričakovanju bele knjige zdaj predvidena zakonodaja od držav članic in Komisije zahteva, da storijo naslednje korake v smeri ustreznejšega in interoperabilnega prometnega sistema z usklajenim sistemom obračunavanja in internalizacijo zunanjih stroškov.
Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Z osnutkom direktive o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka vozila (direktiva o evrovinjetah) bodo lahko države članice zdaj zaračunavale pristojbine za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom za cestni promet. Cilj tega ukrepa, ki uveljavlja načelo onesnaževalec plača, je spodbuditi postopno obnovo tovornih vozil, ki uporabljajo naše ceste. Predstavljal bi lahko tudi nov vir financiranja čistejših oblik prometa, kot sta železnica in vodne poti. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Saïda El Khadraouija. Vendar pa države članice pozivam, naj pri izvajanju evrovinjet uvedejo omejitve: te ne smejo ogroziti komercialne in finančne trdnosti podjetij za prevoz blaga ali podjetij, ki uporabljajo storitev prevoza blaga.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Večina irskega blaga, ki se prodaja na trgu EU, se prevaža po cestnem omrežju, zato sem glasoval proti ukrepom, priporočenim v tem poročilu, saj bi irskim prevoznikom, izvoznikom in proizvajalcem naložili pretirane stroške. Direktiva o evrovinjetah že vključuje pristojbine, vendar pa države članice niso zavezane zaračunati teh pristojbin. Evrovinjete trenutno delujejo na 15.000 km evropskih avtocest, vključno s polovico plačljivih avtocest v EU. Čeprav sem za obravnavanje onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom ter za spodbujanje ljudi, naj uporabljajo čistejša vozila, bi irski prevozniki, ki prevažajo irske izvozne izdelke v Evropo, zelo trpeli, če bi se to direktivo razširilo in vključilo pristojbine za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom.
Številne irske izdelke se izvaža po vsem svetu in dodatni stroški, predlagani v poročilu, bi lahko povzročili veliko škodo irskim izvoznim in prevoznim podjetjem, kar bi lahko bil usodni udarec za tista mala podjetja, ki trenutno dosegajo samo majhen dobiček.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za skupno stališče o direktivi o evrovinjetah, ki sta ga v drugi obravnavi predstavila Svet in Parlament. Glavni cilji direktive so državam članicam omogočiti, da uporabnikom cest obračunajo nekatere zunanje stroške, z drugimi besedami, da uporabijo načelo onesnaževalec plača, in tudi državam članicam dati dodatne možnosti, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše. Pozdravljam cilja zmanjšanja onesnaževanja in izvajanja načela onesnaževalec plača na področju cestnega prometa. Podprl sem tudi predlog o tem, da se pribitek, dobljen od zaračunavanja evrovinjet, nameni za naložbe v cestno infrastrukturo in bolj zelen promet. Spodbujanje trajnostnega prometa je ključni element skupne prometne politike. V ta namen moramo zmanjšati prispevek prometnega sektorja k podnebnim spremembam in negativne vplive prometa, predvsem zastoje, ki ovirajo mobilnost, in onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom, ki škodujeta zdravju in okolju.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Čeprav pozdravljam dogovor, ki je bil dosežen glede direktive o evrovinjetah, še zdaleč nisem zadovoljen. S sprejetjem kompromisa, doseženega med Parlamentom in Svetom, končujemo dolga leta pogajanj. To je vsekakor korak v pravo smer, vendar pa je to minimalističen dogovor, ki ni dovolj strog! Države članice bodo imele možnost, na noben način pa ne bodo zavezane, da za težka tovorna vozila zaračunajo zunanje stroške, ki jih povzročijo. Dejstvo ostaja, da je zamisel zdaj predstavljena, to pa je edina pozitivna točka, ki mi omogoča glasovanje za kompromis. Direktiva z uvedbo načela onesnaževalec plača za težka tovorna vozila utira pot za priznanje internalizacije zunanjih stroškov, ki jih povzroči promet, v naših javnih politikah. Načelo preglednosti prihodkov in naložb je prav tako nekaj novega, kar bo, upamo, postalo precedens za ocenjevanje javnih politik: države članice bodo morale redno poročati Komisiji. Vendar pa je nizek prag namenjanja prihodkov vseevropskemu prometnemu omrežju (TEN) (15 %) obžalovanja vreden. Poleg tega bomo morali zagotoviti, da države članice spoštujejo zavezo, da bodo prihodke vlagale v trajnostne projekte.
Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo, o katerem razpravljamo danes, je posebno pomembno, ker določa spremembe Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila. Menim, da je predložitev predloga za novo direktivo, plod kompromisa, doseženega med madžarskim predsedstvom, Komisijo in Parlamentom, zelo škodljiva za italijansko gospodarstvo, saj Italija prevaža približno tretjino – ali za približno 200 milijard EUR letno – vsega prodanega blaga, ki se prevaža po evropskih cestah.
Ko se bo direktiva začela izvajati v evropskih tranzitnih državah, bo blago, ki se uvaža v Italijo ali izvaža iz nje, bolj izpostavljeno bremenu dodatnih pristojbin. Strinjam se z zelo kritičnim stališčem italijanske vlade: meni, da v času velikih gospodarskih težav, kot jih doživljamo zdaj, politična odločitev o napadanju gospodarskega sektorja, ki podpira naš trg, še zdaleč ni pametna. Po mojem mnenju majhen napredek, ki je bil dosežen s kompromisom, nima pravega vpliva na besedilo, ki je močno v nasprotju z italijanskim sistemom in sektorjem tovornega prometa. Poleg tega ni bila dokazana niti učinkovitost ukrepa: cestni promet in z njim povezani stroški za onesnaževanje bodo še naprej naraščali, dokler ne bo razvit intermodalno infrastrukturno omrežje.
John Bufton (EFD), v pisni obliki. – Glasoval sem proti tej spremembi, ker je nujno, da se Komisiji ne dovoli razviti zmožnosti za povečanje prihodkov, četudi s posredno pristojbino, zlasti brez soglasne odobritve Sveta. V Združenem kraljestvu trenutno nismo del sistema evrovinjet. Vendar pa westminstrska vlada preučuje uvedbo pristojbin za težka tovorna vozila v skladu z evropskim pravom leta 2015. Vendar pa si je Komisija pridržala pravico, da pristojbino za ogljik do leta 2013 opredeli kot obvezno. Ne želim, da bi državljani Združenega kraljestva prispevali h kakršni koli obliki davka EU.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Določanje pristojbin za težka tovorna vozila je ukrep, ki kaznuje države EU, blizu zunanjih meja, kot so Grčija, Italija, Španija in Portugalska. Na splošno je te države najhuje prizadela finančna kriza, ki je vodila k fiskalni in gospodarski krizi. Spričo tega glasujem proti predloženemu poročilu, ker menim, da je neenaka uporaba takšne pristojbine nepravična, saj bi države blizu zunanje meje ustvarile največ pribitka v korist držav srednje Evrope.
George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem proti poročilu gospoda El Khadraouija o pristojbinah za težka tovorna vozila, ker predlog omogoča uvedbo tarifnih ovir, kar bo zvišalo stroške za prevoznike tovora v obrobnih državah članicah. Direktiva bo državam članicam omogočila tudi odškodnine v zamenjavo za te pristojbine, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence med prevozniki iz različnih držav članic EU.
Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je pravkar dal zeleno luč za nova pravila o pristojbinah za cestni promet, s čimer je omogočil zagotovitev razvoja in financiranja ustreznejše prometne politike v zvezi z okoljskimi zahtevami za onesnaževanje in hrup. Medtem ko bodo prevozna podjetja zdaj morala plačati stroške za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom, ki ju povzročajo težka tovorna vozila, bodo države članice v zameno zavezane ponovno vložiti prihodke, pridobljene s temi pristojbinami, v vseevropsko prometno omrežje in predvsem v učinkovitejše prometne sisteme z manjšim onesnaževanjem. Te pristojbine so korak naprej, vendar pa ne zadostujejo. Čas je, da se države članice zavežejo izvajanju prave razvojne politike z tovorni promet in s tem dosledni uporabi celotne železniške in cestne infrastrukture.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je danes z veliko večino odobril revizijo direktive o evrovinjetah. Besedilo določa, da morajo težka tovorna vozila plačati stroške onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom. Danes odobreni dogovor države članice pooblašča, da prevoznim podjetjem poleg pristojbin za uporabo avtocestne infrastrukture zaračunajo stroške za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom.
Čeprav je to pomembna revizija, predstavlja samo majhen korak v pravo smer, ker predpisi niso zavezujoči. Zato še vedno pričakujem nove predloge, ki bi te nove ukrepe spremenili v obvezne, ki bi vanje vključili stroške vse povzročene okoljske škode in ki bi načelo onesnaževalec plača razširili na vse oblike prometa.
Besedilo poudarja tudi dejansko uporabo prihodkov iz pobiranja cestnine. V zvezi s tem je Parlament obvezal države članice, da del prihodkov iz pobiranja cestnine vložijo v izboljšanje pretoka prometa in prometne infrastrukture. Prihodke iz teh pristojbin bo mogoče nameniti za projekte, kot so tisti, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka ali celo obremenitve s hrupom.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem proti poročilu o pristojbinah za težka tovorna vozila, ker menim, da bi zaračunavanje pristojbin za uporabo infrastrukture lahko imelo negativne posledice za evropsko gospodarstvo, zlasti v obrobnih državah. Ob upoštevanju, da se v sektorju cestnega prometa že zaračunava več davkov in pristojbin, zlasti trošarine za gorivo, in glede na sedanje gospodarsko ozračje menim, da je treba razmisliti o internalizaciji stroškov sektorja, da bi ti ukrepi dobili večje soglasje različnih prizadetih akterjev.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Revizija direktive o evrovinjetah zahteva, da so težka tovorna vozila, ki vozijo po evropskih avtocestah, podvržena načelu onesnaževalec plača, in državam članicam omogoča, da stroške za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom vključijo v nacionalne cestnine. Ta dodatni strošek bo verjetno znašal od tri do štiri cente na vozilo na kilometer. V času, ko je evropsko gospodarstvo šibko in je konkurenčnost pomembnejša kot kdaj koli, lahko to načelo povzroči podražitev tovornega prometa, zlasti za obrobne države, za katere se cena prevoza prišteje k stroškom blaga. Te države niso prisiljene prevzeti samo stroškov goriva, ampak bodo zdaj morale enako storiti z dodatnimi stroški cestnine, zaradi česar bodo izgubile konkurenčnost. Ne da bi poskušal podcenjevati okoljsko vprašanje, se mi zdi, da to ni čas, da se evropskim podjetjem naloži še eno pristojbino.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaračunavanje pristojbin za težka tovorna vozila je ukrep, ki kaznuje obrobne države EU, medtem ko obenem zagotavlja dodaten prihodek državam srednje Evrope. Besedilo, ki je rezultat tristranskih pogovorov, je manj negativno za Portugalsko, kot predlog Odbora za promet in turizem, ker zmanjšuje diferenciacijo na 175 % in obdobje prometne konice, med katerim se zaračunavajo višje pristojbine, na pet ur, izvzetje vozil, ki manj onesnažujejo, pa podaljšuje še za eno leto, to je na štiri leta. Vendar pa bo zaračunavanje te pristojbine ostala resničnost in bo prineslo povišanje obstoječih stroškov za obrobne države EU. Te nove določbe direktive o evrovinjetah bodo državam članicam omogočile težkim tovornim vozilom zaračunati znesek, ki je enak stroškom onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom, ki ju povzroča promet, poleg pristojbine za infrastrukturo s plačilom cestnine. Ta dodatni strošek bo verjetno znašal tri ali štiri cente na vozilo na kilometer. Še naprej bodo izvzeta vozila, ki onesnažujejo manj. Glasoval sem proti predlogu tega poročila, ker menim, da bo škodil obrobnim državam.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zelo velika odvisnost od cestnega prometa je resničen problem; na Portugalskem je odvisnost od te vrste prometa še večja od povprečja EU. To predstavlja problem za okolje in javno zdravje zaradi visokih ravni onesnaževanja, povezanih z njim, in za energijo, saj se povezuje z oslabljenimi zalogami nafte in naraščajočimi težavami pri dostopu do te dobrine. Zato je bistveno spodbujati diverzifikacijo načinov tovornega prometa, predvsem v zvezi z železnico. Žal do te naložbe ni prišlo, v nekaterih državah, vključno s Portugalsko, pa smo bili priča tudi odvračanju od te vrste prometa. Zdi se, da se odvračanje povečuje po liberalizaciji in privatizaciji. To poročilo obravnava nekatera izmed teh vprašanj, vendar pa ne gre dlje od tega, da se zaračunavanje nove pristojbine za težka tovorna vozila doda obstoječim pristojbinam, izmed katerih so se nekatere na Portugalskem nedavno povečale. Učinkovitost tega je dvomljiva v smislu doseganja navedenih ciljev, obenem pa predstavlja dodatno obremenitev in lahko spričo sedanje gospodarske in socialne krize povzroči prenehanje poslovanja številnih podjetij.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Zavedamo se, da je zelo velika odvisnost od cestnega prometa resničen problem; na Portugalskem je odvisnost od te vrste prometa še večja od povprečja EU. Ta situacija se mora spremeniti bodisi iz okoljskih razlogov ali razlogov javnega zdravja zaradi visokih ravni onesnaževanja, povezanih z njim, ali iz energetskih razlogov, povezanih z oslabljenimi zalogami nafte in naraščajočimi težavami pri dostopu do te dobrine.
Zato je bistveno spodbujati diverzifikacijo načinov tovornega prometa, predvsem v zvezi z železnico. Vendar pa se nekaj držav ni zavezalo temu, v nekaterih državah, vključno na Portugalskem, pa smo bili priča tudi odvračanju od te vrste prometa, za katerega se zdi, da se povečuje po liberalizaciji in privatizaciji.
To poročilo obravnava nekatera izmed teh vprašanj, vendar pa se nato omeji na to, da se zaračunavanje nove pristojbine za težka tovorna vozila doda obstoječim pristojbinam, izmed katerih so se nekatere na Portugalskem nedavno povečale, kot na primer „virtualne cestnine“. Učinkovitost tega je dvomljiva v smislu uspešnega doseganja navedenih ciljev, obenem pa predstavlja dodatno obremenitev in lahko spričo sedanje gospodarske in socialne krize povzroči prenehanje poslovanja številnih podjetij.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Od sprejetja mnenja Evropskega parlamenta o direktivi o evrovinjeti III v prvi obravnavi je preteklo nekaj časa. Direktiva bo državam članicam omogočila zaračunavanje uporabnikom cest tudi nekaterih (omejenih) zunanjih stroškov, če bodo to želele, da se končno za cestni promet uvede načelo onesnaževalec plača.
Državam članicam bo zagotovila tudi dodatne možnosti za večjo učinkovitost nacionalnih sistemov za zaračunavanje pristojbin, s tem pa instrument boljšega upravljanja povpraševanja po prometu. Mnenje Sveta je potrdilo te cilje, zaželeno pa je, da zdaj potrebne korake, ki bodo vodili k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju prometa, sodelovanju, usklajenemu sistemu cestnin in nadaljnji internalizaciji zunanjih stroškov, stori tudi Komisija.
Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – Resničnost je, da bo ta predlog imel nesorazmeren vpliv na obrobne države članice Evropske unije, kot je Irska, ker imajo države članice, ki se nahajajo v osrednjem deli, možnost preiti na železnico. Združenje irskih izvoznikov ocenjuje, da bo tovorno vozilo, ki preko Holyheada in Doverja potuje iz Irske v celinsko Evropo, plačalo pristojbino za uporabo cest v višini 120 EUR in zunanje stroške v višini 30 EUR. Tako bodo pristojbine za prevoz v obe smeri zaradi te zakonodaje znašale 300 EUR. Glavni izvozni sektorji, ki bodo prizadeti, vključujejo farmacevtsko industrijo, IKT, medicinske pripomočke, mlečne in druge živilske proizvode. Poleg tega sektor tovornega prometa na Irskem zaposluje več kot 30.000 oseb. Dejstvo je, da bodo te nove pristojbine povečale stroške prevoza irskih izvoznih izdelkov na evropske trge. Glasoval sem proti temu poročilu, saj bi morala EU iskati načine za izboljšanje konkurenčnosti v skladu s strategijo Evropa 2020, namesto da uvaja zakonodajo, ki ogroža našo konkurenčnost.
Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. – (IT) Odobritev diektive o pristojbinah za težka tovorna vozila s strani Parlamenta je korak naprej na področju varstva zdravja evropskih državljanov in zaveza zmanjšanju škodljivih učinkov onesnaževanja, ki ga povzročajo ta vozila. Načelo onesnaževalec plača je bilo v tem sektorju uvedeno prvič, da se spodbudi varnejši in bolj trajnostni promet ter spodbudi alternativne možnosti, kot je železniški promet. Glede na doseženi kompromis je treba upoštevati tudi zaščito tovorne industrije, ki se je ne sme prekomerno kaznovati. Države članice si morajo zato prizadevati za učinkovitejšo uporabo prihodkov od prodaje evrovinjet, na primer z vlaganjem v izboljšanje infrastrukture in spodbujanjem uporabe tovornih vozil, ki povzročajo manjše onesnaženje, da bi zagotovile, da imajo od direktive koristi vsi vključeni sektorji.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo kolega Saïda El Khadraouija o reviziji zakonodaje EU o evrovinjeti, ki bo omogočila zaračunavanje pristojbin težkim tovornim vozilom. Načelo onesnaževalec plača se bo prvič uporabilo za cestni promet, za težka tovorna vozila pa bo mogoče zaračunati pristojbine za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom, ko uporabljajo avtoceste v EU. To je inovativna pobuda, ki jo pozdravljam, saj omogoča upoštevanje okoljskih in socialnih stroškov in ni omejena samo na infrastrukturne stroške. Kljub temu je obžalovanja vredno, da je ambiciozni načrt Evropskega parlamenta o strogih okoljskih zahtevah pod pretvezo pretirano visokih dodatnih stroškov oviral Svet ministrov. Kljub vsemu temu je to poročilo resničen korak naprej v okoljskem smislu.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem ta dokument, ker je njegov cilj zaračunati pristojbine za težka tovorna vozila glede na čas dneva, ko potujejo, med ali zunaj prometnih konic, in glede na oddajanje hrupa in delovno prostornino. Vsaj 15 % denarja, zbranega s pristojbinami, se vloži v druge projekte, povezane z zmanjšanjem CO2. Dobro je, da smo danes pripravljeni zmanjšati podnebne spremembe in si na področju cestnega prometa končno prizadevamo za uporabo načela onesnaževalec plača. To bo državam članicam nedvomno zagotovilo dodatne možnosti, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše, s tem pa instrument boljšega upravljanja povpraševanja po prometu. Vendar pa še vedno menim, da so ti instrumenti gospodarsko koristni in ugodni za peščico osrednjih tranzitnih držav članic Evropske unije in zato povsem neugodni ali precej manj ugodni za veliko število držav članic Evropske unije, ki ležijo blizu njenih meja na vzhodu, jugu, zahodu in severu. Zato menim, da bi morali v celoti preučiti ta vidik, ga ponovno pretehtati in šele nato sprejeti.
Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rad bi popolnoma podprl direktivo o pristojbinah za težka tovorna vozila. Predvsem bi podprl določbo, ki je zelo pomembna za okolje Evrope. Upam, da bodo nižje pristojbine za vozila, ki manj onesnažujejo, spodbudile lastnike prevoznih podjetij, da obnovijo svoj vozni park, če tega še niso storili. Poleg tega bi bili pridelki, ki rastejo v bližini močno obremenjenih cest, precej manj izpostavljeni onesnaženju zaradi izpušnih plinov. Menim, da so višje pristojbine za vožnjo med urami prometne konice še ena pozitivna značilnost. Zaradi teh omejitev bomo dosegli večjo varnost na cestah in boljše vozne razmere za vse uporabnike cest. Te omejitve bodo omogočile tudi izboljšave stanja infrastrukture, ki v teh urah prometne konice trpi največjo škodo.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti predlaganemu kompromisnemu besedilu, kar ustreza stališču italijanske vlade, ki je svoje nasprotovanje predlogu izrazila v Svetu EU. Nalaganje nadaljnjega sistema obdavčenj prevoznikom bo zadalo zelo težek udarec sektorju, ki podpira trgovinski sistem Italije. Povečanje stroškov tega sektorja pomeni povečanje obremenitve družbe kot celote in kaznovanje našega blaga, za katerega se bo ustrezno zmanjšalo povpraševanje. Menim, da ta kompromis ni pravi odgovor, zlasti za državo, kot je na primer Italija, ki je izhodiščna točka za prometne tokove, ki ustvarjajo bogastvo našega nacionalnega sistema in jih je treba zaščititi z opredelitvijo ustreznih orodij za boj proti onesnaževanju zraka in obremenitvi s hrupom, vendar ustrezno spoštujejo njegove posebne strukturne in logistične značilnosti.
Agnès Le Brun (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo o pristojbinah za težka tovorna vozila, ker potrjuje dogovor o reviziji direktive o evrovinjetah, ki ga je bilo težko doseči. Cilj te direktive iz leta 1999, ki je bila revidirana leta 2006, je uskladitev pristojbin za težka tovorna vozila. Sprejeta revizija je prvi korak k internalizaciji zunanjih stroškov v cestnem prometu in s tem korak v smeri uveljavitve načela onesnaževalec plača v praksi. Onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa se bo tako zaračunavalo elektronsko v višini tri ali štiri cente na kilometer glede na emisijske standarde EURO vozila, vrsto ceste in stopnjo zastojev. Ta revizija bo tako omogočila boljše upravljanje prometa s povišanjem pristojbin v obdobju prometnih konic (ne presega 175 % v petih urah), določa pa tudi sorazmerno zmanjšanje pristojbin zunaj prometnih konic, da bi se izognila finančnemu kaznovanju prevoznih podjetij. Nazadnje resolucija spodbuja države članice, da zbrane zneske uporabijo za financiranje nekaterih vrst projektov za trajnostni promet.
Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za evrovinjete, ker menim, da lahko takšne rešitve zagotovijo popolno uskladitev evropskega sistema za zaračunavanje pristojbin za težka tovorna vozila in s tem omogočijo učinkovito potovanje skozi države članice brez nepotrebnih zamud. Po mojem mnenju bo vključitev načela onesnaževalec plača zagotovila zmanjšanje onesnaževanja in obremenitve s hrupom, ki ju povzročajo težka tovorna vozila, ki niso opremljena z motorji, ki ustrezajo standardoma EURO V in VI, saj se za te motorje ne zaračunava pristojbin. Poleg tega je bilo oblikovano načelo, da bodo države članice lahko odločile o uporabi prihodkov iz cestnin, vsaj 15 % pa jih bodo morale uporabiti za finančno podporo projektov TEN-T. To bo zagotovilo večjo prometno trajnost.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki revidira pravila o evrovinjetah za davek na cestni tovorni promet, ki bodo državam članicam omogočila, da prevoznikom poleg cestnin zaračunajo stroške za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom. Ta direktiva bo zagotovila, da se prihodke iz teh pristojbin uporabi za izboljšanje delovanja prometnih sistemov in zmanjšanje onesnaževanja.
Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Direktiva 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila državam članicam omogoča, da uporabnikom cest zaračunajo tudi nekatere zunanje stroške, če tako želijo. To jim zagotavlja dodatne priložnosti, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše, kar pomeni instrument boljšega upravljanja povpraševanja po prometu. Menimo, da v času velikih gospodarskih težav politična odločitev o napadanju gospodarskega sektorja, ki podpira naš trg, zgolj zaradi zaslužka, ni preveč pametna. Poleg tega je nesprejemljiv način, na katerega ta pristop kaznuje geografsko bolj obrobne države članice, države porekla, odpreme ali namembne države, v korist „osrednjih“ in tranzitnih držav. Poleg tega se pri oblikovanju načela ni razmislilo o vplivu tega ukrepa na potek prometa in s tem na obstoječe koncesije, kar pomeni, da obstaja tveganje, da se promet preseli drugam. Učinkovitost ukrepa ni bila dokazana: cestni promet in z njim povezani stroški za onesnaževanje se bodo še naprej povečevali, zato je italijanska delegacija skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) proti temu ukrepu.
Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta direktiva opredeljuje zaračunavanje cestnin za težka tovorna vozila s strani držav članic, poleg pristojbine za infrastrukturo pa vključuje znesek, ki je enak strošku za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa. Menim, da načelo onesnaževalec plača ni rešitev, ker se omejuje na to, da odločitev prepusti trgu. Odobritev in uzakonitev onesnaževanja, če je gospodarsko smiselno za podjetje, ni pot k trajnosti. Menim, da mora biti prednostna naloga EU uvedba strožjih ukrepov o onesnaževanju, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, in odločna zavezanost železniškemu prometu. Namesto da bi direktiva reševala problem onesnaževanja, krepi neenakost med državami članicami in večjo obremenitev naloži obrobnim državam, kot je Portugalska, ki so izvoznice, vendar jih ne sekajo pomembne prometne poti. Zaradi tega sem glasovala proti.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo si zasluži pohvalo, ker od držav članic zahteva odgovornost. Prvič, zahteva odgovornost za olajšavo, ki jo države članice odobrijo majhnim proizvajalcem tovornih vozil. To je dobro, ker se morajo končati te neodgovorne prakse. Drugič, zahteva odgovornost za prihodke, ustvarjene z evrovinjetami. Nejasnost tudi tu ne sme biti pravilo. Ti prihodki morajo biti namenjeni izključno okoljskim politikam. Vendar pa je obžalovanja vredno, da besedilo ne gre še dlje. Ne vključuje skoraj ničesar o olajšavah, odobrenih proizvajalcem vozil, ki ustrezajo standardu EURO VI. Še huje je, da spodbuja vključitev evrovinjete v sistem trgovanja z emisijami ogljika. Glasujem za to besedilo, da bi spodbudil nadaljnje delo in izrazil soglasje s konceptom evrovinjet, obenem pa obžalujem ti dve hudi pomanjkljivosti.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Okoljskih pomislekov se nikoli ne sme ogroziti, vendar pa jih obenem ni mogoče ločiti od gospodarskih vprašanj; še manj v tem obdobju krize, ki jo še vedno preživljamo in ki še naprej pretresa države južne Evrope, zlasti mojo državo Portugalsko. Spričo tega se ne morem strinjati s sprejetjem načela onesnaževalec plača, saj bo ta situacija močno prizadela tiste, ki delajo v sektorju tovornega prometa v obrobnih državah, zlasti na Portugalskem, ne pa tistih v bogatejših državah srednje in severne Evrope.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Evrovinjeta III bo omogočila državam članicam zaračunavanje uporabnikom cest tudi nekaterih zunanjih stroškov (zrak, hrup, onesnaževanje), če bodo to želele, da se končno za cestni promet uvede načelo onesnaževalec plača. Glede na to, da je davčni sistem nejasen in nerazumen, sem glasoval proti.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) v času vse večje globalizacije, v katerem se močno povečuje tudi količina prometa, se prav države članice z občutljivimi regijami, kot je tranzitno območje Alp, zanimajo za zaračunavanje nekaterih zunanjih stroškov uporabnikom cest v skladu z načelom onesnaževalec plača. Obenem mora to spodbuditi tudi instrument boljšega upravljanja povpraševanja po prometu. To poročilo ima pragmatičen pristop, da bi uskladil številne in različne želje. Vendar v tem kontekstu ne moremo spregledati različnih pobud, ki utirajo pot predolgim in pretežkim tovornim vozilom (tako imenovanim gigalinerjem ali megalinerjem), ki so povezana z visokimi infrastrukturnimi stroški. Res je tudi, da se je samo govorilo o prenosu tovornega prometa s ceste na železnico. Ne smemo pozabiti na te dejavnike, vključno ko gre za zamisel v predlogu o namenjanju prihodkov iz infrastrukturnih pristojbin. V zvezi s spodbudami za obnovo voznega parka moramo upoštevati tudi, da ne smemo enostransko obremeniti naših lokalnih prevoznikov in lastnikov voznih parkov s strogimi okoljskimi in varnostnimi ureditvami, da bi potem z druge strani meje prišla konkurenca s popolnoma uničenimi vozili. Toda ker poročilo zelo utemeljeno argumentira v zvezi s tem, sem glasoval za.
Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se glasovati proti temu predlogu, ker bi imel zelo negativen vpliv predvsem na najmanjša prevozna podjetja. Da, prav je, da se borimo proti onesnaževanju in si prizadevamo zmanjšati prometne zastoje, vendar pa uveljavitev še enega povečanja davkov po mojem mnenju vsekakor ni najboljša rešitev. Z uveljavitvijo evrovinjete je možno, da bo uspelo preživeti samo največjim prevoznim podjetjem – to je tistim, ki imajo na razpolago več sredstev.
Številna majhna podjetja, predvsem v Italiji, tvegajo, da bodo morala zapustiti trg zaradi pretiranih pristojbin, s katerimi bi se srečala, to pa bi zagotovo imelo tudi resen vpliv na zaposlovanje. Zato upam, da bodo evropske države zavzele enako stališče kot italijanska vlada, ki je že potrdila, da tega ukrepa ne bo izvajala. Kriza je sektorju tovornega prometa povzročila veliko škodo, ta novi davek pa po mojem mnenju zagotovo ne bo veliko prispeval k njegovi oživitvi.
Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ne strinjam se s predlogom, da se težkim tovornim vozilom zaračuna pristojbine v skladu z onesnaževanjem zraka in obremenitvijo s hrupom. Menim, da bi bilo neprimerno ustvariti je eno dodatno davčno obremenitev za prevoznike, ki jih je hudo prizadela finančna kriza. Pristojbine ne bodo sestavljali samo stroški cestne infrastrukture, razred onesnaževanja vozila in dolžina potovanja, ampak tudi stopnja onesnaževanja, hrupa in zastoji. Poleg tega se pristojbine ne bo uporabljalo samo na avtocestah vseevropskega cestnega omrežja, ampak tudi na drugih avtocestah in pomembnih cestah. Pozornost je treba posvetiti dejstvu, da bo takšna ureditev imela negativen vpliv na prihodke evropskih cestnih prevoznikov in povečala čas dostave. Zaradi navedenih razlogov bo prišlo do povišanja stroškov prevoza in cene tovornega prevoza. Poleg tega lahko cestnina pomembno zmanjša povpraševanje po cestnem prometu.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Nova direktiva o evrovinjeti, ki je namenjena spodbujanju izvajanja usklajenih sistemov za zaračunavanje pristojbine v državah članicah, da bi se izboljšali učinkovitost in okoljska uspešnost težkih tovornih vozil, bo na koncu kaznovala nekatere obrobne države članice, kot je Italija, ki so države odpreme ali namembne države blaga. Zato sem glasoval proti poročilu, ki spreminja direktivo iz leta 1999. Namesto povečanja konkurenčnosti in opredelitve skupnih pravil za notranji trg nova direktiva izkrivlja konkurenco v korist peščice držav članic, ki ležijo v središču tovornega prometa v Evropi. Pod pretvezo zmanjšanja emisij CO2 se uveljavlja davek z namenom odvračanja od cestnega prometa v korist železniškega in intermodalnega prometa. Direktiva, kakor je zasnovana, zelo škoduje celotnemu prevoznemu sistemu v času gospodarske stagnacije, ko moramo izvajati ukrepe za ponovno oživitev sektorja.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo predstavlja pragmatičen pristop, da ne bi več izgubljali časa pri sprejemanju tako imenovane direktive o evrovinjeti III o cestnih pristojbinah uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila. Namenjena je sklenitvi najboljšega možnega kompromisa med Parlamentom in Svetom. Predlagane spremembe so rezultat posvetovanj s političnimi skupinami. Glede na to sem glasovala za poročilo, ker bo državam članicam omogočilo zaračunavanje uporabnikom cest tudi nekaterih zunanjih stroškov, če bodo tako želele, da se za cestni promet uvede načelo onesnaževalec plača. Državam članicam bo dalo tudi večje priložnosti, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše, kar pomeni instrument boljšega upravljanja povpraševanja po prometu. Te cilje je potrdilo stališče Sveta. Poudariti je treba predlog o namenjanju prihodkov iz pristojbin za zunanje stroške in infrastrukturo za trajnostni promet in predvsem vseevropska omrežja. Učinkovito namenjanje teh prihodkov, ki povečuje odgovornost in preglednost, ne bo povečalo tudi sprejemanja javnosti, ampak bo zagotovilo tudi zmanjšanje zunanjih stroškov cestnega prometa.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V okviru spremenjene Direktive 1999/62/ES bodo države članice uporabnikom cest lahko zaračunavale tudi nekatere (omejene) zunanje stroške, če bodo tako želele, da se končno za cestni promet uvede načelo onesnaževalec plača. To državam članicam zagotavlja dodatne priložnosti, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše, kar pomeni instrument boljšega upravljanja povpraševanja po prometu. Cestnine za prometni sektor bodo tako odražale stroške obremenitve s hrupom in onesnaževanja zraka ter tudi infrastrukturne stroške.
Ti stroški bodo še vedno dovoljevali nekatere izjeme, če ima država članica, ki zaprosi zanje, dober razlog za to. S spobudami se bo podprlo obnovo voznega parka težkih tovornih vozil, odstopanja za težka tovorna vozila, opremljena z motorji, ki manj onesnažujejo, in pristojbina se lahko razlikuje glede na čas potovanja. S tem se zagotovi, da se bodo težka tovorna vozila izognila nekaterim odsekom cest med urami prometne konice. Prihodke, ustvarjene s tem povišanjem pristojbine, bo treba ponovno vložiti v prometno infrastrukturo, v začetku pa bo treba vsaj 15 % nameniti za vseevropske prometne projekte. Zaradi tega in zaradi boljšega cestnega sistema v Evropi sem glasoval za.
Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta direktiva opredeljuje zaračunavanje cestnin za težka tovorna vozila s strani držav članic, poleg pristojbine za infrastrukturo pa vključuje znesek, ki je enak strošku za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa. Menim, da načelo onesnaževalec plača ni rešitev, ker se omejuje na to, da odločitev prepusti trgu. Odobritev in uzakonitev onesnaževanja, če je gospodarsko smiselno za podjetje, ni pot k trajnosti. Menim, da mora biti prednostna naloga EU uvedba strožjih ukrepov o onesnaževanju, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, in odločna zavezanost železniškemu prometu. Namesto da bi direktiva reševala problem onesnaževanja, krepi neenakost med državami članicami in večjo obremenitev naloži obrobnim državam, kot je Portugalska, ki so izvoznice, vendar jih ne sekajo pomembne prometne poti. Zaradi tega sem glasoval proti.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj predloga za revizijo direktive o evrovinjetah, o katerem razpravljamo tu, je uvedba načela onesnaževalec plača v cestni promet, ki bo državam članicam omogočilo, da stroške obremenitve s hrupom in onesnaženja zraka vključijo v nacionalne cestnine, kar pomeni pobiranje še ene pristojbine za težka tovorna vozila. Ta ukrep kaznuje obrobne države Evropske unije, kar je posebno zmotno spričo finančne krize, ki jo trenutno preživljamo. Zato sem glasoval proti temu poročilu.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za ta kompromis o reviziji direktive o evrovinjetah, katerega cilj je uvedba cestnin v skladu z načelom onesnaževalec plača za težka tovorna vozila.
Države članice bodo nato lahko v davke ali pristojbine vključile dejanske stroške onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom zaradi prometa, medtem ko se je doslej lahko zaračunavalo samo stroške, povezane z infrastrukturo. Kompromis ne dosega ambicij Evropskega parlamenta in samo to ne bo korenito spremenilo cestnega prometa, v zvezi s katerim države članice vsekakor še niso pripravljene prevzeti dejanskih stroškov svojega okoljskega odtisa.
Povprečni dodatni stroški za prevoznike naj ne bi presegli 4 cente na vozilo na kilometer, izvzeta pa bi bila vozila, ki najmanj onesnažujejo in vozijo v času zunaj prometnih konic. In vendar je bila ta reforma obsojena na pozabo, dokler je belgijsko predsedstvo ni vrnilo na mizo Sveta. Doseženi napredek pozdravljam kot pozitiven prvi korak v smeri bolj trajnostnega sistema cestnega prometa.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Razlog, da smo glasovali za, je, ker nočemo sprejeti varljivih argumentov Španske socialistične delavske stranke (PSOE) in Ljudske stranke (PP) o konkurenčnosti industrije. Kakršno koli povečanje konkurenčnosti zahteva tudi ustvarjanje spodbud za naložbe v učinkovitejša prometna sredstva, pravila poštene konkurence in internalizacijo socialnih in okoljskih stroškov splošnih gospodarskih dejavnosti. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze si je vedno prizadevala za internalizacijo stroškov in za strošek vsega blaga, ki je pošten v socialnem in okoljskem smislu.
Zavedamo se, da minimalni predlog še zdaleč ne dosega naših ambicij, vendar pa je naše glasovanje tudi odraz našega prepričanja, da se proces ne bo končal tu in da je bil s priznavanjem potrebe po internalizaciji stroškov prevoza storjen pomemben korak. Države članice spodbujamo tudi, naj gredo korak dlje in pripravijo zakonodajo za uvedbo bolj poštenih in učinkovitejših davčnih sistemov, ki vključujejo vse navedene zunanje stroške, Komisijo pa pozivamo, naj nadaljuje z delom, da bi se njen prihodnji predlog o tej zadevi izkazal za bolj ambicioznega.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Priporočilo je zadnja stopnja postopkovnega procesa za spremembo Direktive 1999/62/ES o pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (evrovinjeta). Je plod dolgotrajnih pogajanj in kompromisov z različnimi političnimi skupinami. Zaračunavanje nekaterih povezanih zunanjih stroškov uporabnikom cest državam članicam omogoča, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše, kar pomeni boljše upravljanje povpraševanja po prometu. Poleg tega se uporabniki v sektorju zaradi načela onesnaževalec plača bolj zavedajo svojih odgovornosti. Javnost bo zadevo bolj podpirala, če se dodatne prihodke, ustvarjene s stroški infrastrukture in zunanjimi stroški, nameni pregledno in učinkovito, to pa bi služilo tudi hitrejšemu zmanjšanju zunanjih stroškov.
Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Obdavčenje težkih tovornih vozil, o katerem smo govorili neposredno pred glasovanjem, je še en primer tega, kako je prvotno zelo dobro načelo na koncu postalo sorazmerno šibko in je izgubilo veliko svojega vpliva. Menim, da bi bilo treba zbrane davke precej bolj usmeriti v razvoj prometne infrastrukture, vendar pa Svet, kot se pogosto zgodi, žal v zvezi s tem nima nobenih dobrih zamisli.
Številne države v sem tem vidijo priložnost za dodatne davčne prihodke, ki jih je mogoče uporabiti na številne različne načine. Zelo pozitiven razvoj je, da bo sprejetje te direktive končalo razmere v Estoniji, kjer vozila iz drugih držav ne plačujejo davka, naša vozila pa ga plačujejo v drugih državah. Čeprav je to poročilo med postopki postalo šibkejše in je moral Parlament popustiti glede številnih določb, je to še vedno velik korak naprej, zaradi česar menim, da ga moram popolnoma podpreti.
Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Glasovala sem za to poročilo. Gre za kompromis, utemeljen na načelu onesnaževalec plača, z drugimi besedami, načelu, ki omogoča zaračunavanje nekaterih zunanjih stroškov prometa v obliki onesnaževanja, hrupa in prometnih zastojev. Izvajanje zunanjih stroškov prometa je korak v pravo smer.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Gospod El Khadraoui je v zvezi s tem poročilom opravil odlično delo. Edini način za napredek v boju proti podnebnim spremembam so odgovorna poročila, kot je to, ki na odgovornost poziva tiste, ki povzročijo največje onesnaženje, zaradi česar sem ga lahko podprla.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pristojbine za uporabo določenih infrastruktur za težka tovorna vozila v okviru dokumenta Evropskega parlamenta, o katerem smo glasovali danes na plenarnem zasedanju, predstavljajo povečanje stroškov, povezanih z gibanjem prometa te vrste. Evrovinjeta je ukrep, ki kaznuje obrobne države EU v času, ko te države preživljajo obdobje gospodarskih in finančnih težav, obenem pa zagotavljajo dodaten prihodek za države srednje Evrope.
Pregled direktive v skladu s stališčem Parlamenta bo imel precejšnje negativne učinke na konkurenčnost in gospodarski razvoj za številne države članice, kot je Portugalska. Čeprav priznavam, da je končno besedilo, sprejeto danes v Strasbourgu, manj negativno kot besedilo, ki je bilo predhodno dogovorjeno v odboru Parlamenta, bo uvedba te pristojbine vseeno postala resničnost in bo pomenila povečanje obstoječih stroškov za obrobne države EU.
Zaradi teh razlogov, zaradi nacionalnega interesa in kot član Odbora Parlamenta za promet in turizem sem glasoval proti dokumentu, predloženem na plenarnem zasedanju.
Ramon Tremosa i Balcells (ALDE), v pisni obliki. – Vzdržal sem se današnjega glasovanja o evrovinjeti. Glasovanja sem se vzdržal, ker bi v primeru Katalonije to, kar je predlagano, kaznovalo številna mala in srednje velika podjetja, ki nimajo možnosti blago in proizvode prevažati z vlaki – predvsem zaradi različne razdalje med tračnicama, ki predstavlja fizično oviro za dokončanje notranjega trga –, in močno škodovalo njihovemu poslovanju.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) vsa nova pravila EU o pristojbinah za težka tovorna vozila morajo vzdrževati ravnotežje med okoljskimi potrebami in gospodarskimi interesi novih držav članic. Litva je dragocena tranzitna država za Evropo. Tovorni promet in prizadevni vozniki tovornjakov so postali sinonim za našo državo. V skladu s podatki litovske uprave za ceste se je število težkih tovornih vozil na glavnih poteh v zadnjem desetletju potrojilo, pomagajo pa oblikovati hrbtenico našega gospodarstva. Litvo je že uničila finančna kriza, povečanje stroškov prometa pa bi bil hud udarec. Strinjam se s poročevalcem, da je treba državam članicam dati priložnost, da svoje nacionalne sisteme za zaračunavanje pristojbin naredijo učinkovitejše.
Seznanjen sem z vprašanjem onesnaževanja, omenjenega v tem poročilu, in ga jemljem zelo resno, vendar pa dodatne pristojbine za obremenitev s hrupom in onesnaževanje zraka niso pravi odgovor. Problem je veliko večji, kot navaja poročilo. V številnih državah članicah EU je treba cestno infrastrukturo nadalje razvijati. Obenem se je v Litvi financiranje, namenjeno za upravljanje in razvoj cest, v zadnjih nekaj letih zmanjšalo za več kot 20 %.
Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podprl sem sprejetje direktive. Menim, da je odločitev o vključitvi zunanjih stroškov v evrovinjeto, z drugimi besedami, stroškov za onesnaževanje okolja in obremenitev s hrupom bolj priporočljiva kot predhodna različica, ki je bila omejena samo na pokritje stroškov cestne infrastrukture. Direktiva je ugodna za tranzitne države, zato bi se morali poslanci Evropskega parlamenta iz Poljske posebno veseliti njenega sprejetja.
Omeniti je treba tudi dejstvo, da bodo pristojbine nižje, čim višja bo ekološka kategorija težkih tovornih vozil. Na srečo bodo vozila z največjo dovoljeno skupno maso 3,5 do 12 ton in vozniki avtomobilov izvzeti iz plačevanja pristojbin. Struktura cestnin bo odvisna od časa dneva, kar bo po mojem mnenju ljudi odvrnilo od uporabe delov cest, ki jih v obdobjih prometnih konic ogrožajo zastoji.
Druga pomembna določba direktive zadeva način porabe prihodkov iz cestnin. Ta denar je treba ponovno vložiti v prometno infrastrukturo katere koli vrste, najmanj 15 % prihodkov pa je treba nameniti za projekte TEN-T. Menim, da potrebujemo tudi dolgoročne ukrepe, ki bodo prinesli uskladitev načinov, na katere sistemi za zaračunavanje pristojbin v državah članicah obračunavajo zunanje stroške. To bi lahko zagotovilo preglednost znakov, ki se jih daje evropskemu sektorju cestnega tovornega prometa.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Spričo pozitivnih izkušenj v Švici od uvedbe pobiranja pristojbin na podlagi uspešnosti težkih tovornih vozil leta 2001 za novo direktivo ni nobenih nasprotovanj. Od leta 2001 se je število potovanj v Švici zmanjšalo za 10 %, količina blaga, ki se prevaža, pa se je povečala za 60 %, mogoče pa je bilo tudi zmanjšati emisije – scenarij, ki vsem stranem prinaša koristi. Cilj namenjanja prihodkov je spodbujanje sprejemanja javnosti in zmanjšanje zunanjih stroškov cestnega prometa.
Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem proti poročilu, ki ga je predstavil poročevalec gospod El Khadraoui in ki dovoljuje zaračunavanje dodatnih pristojbin za onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom, ki ju povzročajo težka tovorna vozila. Čeprav se strinjam z načelom onesnaževalec plača, je pobiranje dodatnih cestnin v mednarodnem cestnem prometu, zlasti brez obveznosti, da se prihodke uporabi za naložbe v izboljšanje infrastrukture, v času gospodarske krize nekoliko vprašljivo. Poleg tega sprejeto besedilo ne pomaga tistim državam članicam, kot je Italija, ki trpijo zaradi geografskih ovir, zaradi česar je prevoz blaga za uvoz in izvoz zanje dražji.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je bilo sprejeto ob upoštevanju dejstva, da je poročevalec med potrebnimi pogajanji imel priložnost zagotoviti, da bo v uredbo vključena klavzula o pregledu, in sicer v zvezi z možnostjo uvedbe novih modelov, ki pokrivajo različne vrste okoljskega blaga, na podlagi izvedbenega poročila Komisije. Ta pregled je treba opraviti do leta 2013. Vključena je bila tudi možnost priprave ocen, kar omogoča odpravo vrzeli v primerih, ko države članice ne predložijo svojih podatkov pravočasno.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Znanstveno utemeljen pristop k pomanjkanju virov in ekosistemu je odločilnega pomena za trajnostni gospodarski razvoj Evropske unije. Okoljsko-gospodarski računi zagotavljajo pomembno bazo podatkov za sprejemanje odločitev s področja okoljske politike. Potreba po teh računih nastane zaradi bistvene vloge, ki jo ima okolje za uspešnost gospodarstva in zagotavljanje blaginje državljanom Evropske unije. Ta vloga zajema zagotavljanje naravnih virov za proizvodne in potrošne dejavnosti, sprejemanje odpadkov v okolje in okoljske storitve za ohranitev življenja. Zelo pomembno je, da se ti gospodarski in okoljski računi dejavno uporabljajo pri oblikovanju vseh ustreznih politik EU kot ključni vložek pri ocenah učinka, akcijskih načrtih, zakonodajnih predlogih in drugih pomembnih rezultatih političnega procesa.
To poročilo sem podprla. Okoljski računi prikazujejo, kako na drug drugega vplivajo gospodarski, gospodinjski in okoljski dejavniki. Zato morajo prispevati k ocenjevanju politike, zlasti tako, da se dajo na voljo podatki o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje.
Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pri politiki gre samo za iskanje najboljših možnih rešitev za vse nastale probleme … A kako je to mogoče doseči, če problemov in njihovih možnih rešitev ne razumemo v celoti? To je temeljno vprašanje predvsem, a ne izključno, za okoljsko politiko. Oblikovalci političnih odločitev morajo torej imeti na voljo kar najbolj zanesljive in izčrpne podatke o sodobnem svetu in okoljskih razmerah. To je bil sklep, ki ga je Evropski svet sprejel junija 2006, ko je Evropsko unijo in njene države članice pozval, naj v nacionalne račune vključijo tudi ključne vidike trajnostnega razvoja. To pobudo in predlog Evropske komisije pozdravljam, saj bo pomagala izboljšati naše znanje o emisijah v zraku, okoljskih davkih in tako dalje.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) To poročilo sem podprl. Tehtna ocena evropske okoljske politike je možna samo, če so na voljo zanesljivi podatki. Glavne politične pobude v zvezi z okoljskimi računi so na EU ravni do zdaj vključevali šesti okoljski akcijski program, strategijo EU za trajnostni razvoj in različne pobude sektorske politike, povezane s procesom iz Cardiffa, ki zajemajo področja, kot so podnebne spremembe, trajnostni promet, narava in biotska raznovrstnost, zdravje in okolje, izkoriščanje naravnih virov in ravnanje z odpadki ter mednarodna razsežnost trajnostnega razvoja. Evropski svet je v svojih sklepih iz junija 2006 pozval Unijo in njene države članice, naj v nacionalne račune vključijo tudi ključne vidike trajnostnega razvoja. Nacionalne račune je treba torej dopolniti z enotnimi okoljsko-gospodarskimi računi, ki zagotavljajo v celoti dosledne podatke. Zato je potrebno, da vsaka država članica zbere usklajene in izčrpne podatke, sistem pa je treba v celoti uskladiti na ravni EU.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Tehtna ocena evropske okoljske politike je možna samo, če so na voljo zanesljivi podatki. Zato je treba uvesti obvezno zbiranje podatkov v državah članicah. Okoljske podatke, ki so zdaj razpoložljivi na evropski ravni, je treba srednjeročno dopolniti z informacijami za namen omogočanja lažje ocene politike. Recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov, emisije v zraku in podnebne spremembe, trajnostno porabo in proizvodnjo bi bilo mogoče bolje spremljati, če bi bili na voljo visokokakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo Te podatke je mogoče zbirati na podlagi okvira okoljskih računov, vendar sta potrebna sodelovanje vseh držav članic in popolna uskladitev podatkov na ravni EU.
Želene cilje je torej treba opredeliti bolj usklajeno in jasno določiti prihodnjo smer v zvezi z razvojem okoljsko-gospodarskih računov. Ti računi bi morali prispevati k oceni politike, zlasti ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Ustrezne informacije bi lahko zagotovile pomembno podlago za okoljske politične odločitve.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam predlog gospoda Leinena, ki sem ga na glasovanju tudi podprl. Evropska okoljska politika postaja čedalje pomembnejša v luči gospodarske krize in strategije Evropa 2020, tehtna ocena te politike pa je možna samo, če so na voljo zanesljivi podatki. Okoljski podatki so edino sredstvo za oceno okoljske politike, zato jih je treba srednjeročno dopolniti z dodatnimi zanesljivimi podatki.
Poleg tega bi bilo podatke mogoče lažje spremljati, če bi bile na voljo visokokakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo: okoljsko-gospodarski računi bi lahko prispevali k oceni politike, če bi omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Takšne informacije bodo pomembna podlaga za okoljske politične odločitve. Države članice bodo morale uporabiti skupne metode, klasifikacije in pravila, ki so določena v zavezujočem skupnem okviru, v tej zvezi pa lahko močno upamo, da ti novi ukrepi ne bodo ustvarili nobenih dodatnih stroškov ali birokratskih postopkov. Kot navaja poročevalec, je predlog uredbe korak k vzpostavitvi širšega okoljsko-gospodarskega obračunavanja.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi trajnostnega razvoja je pomembno, da se sprejmejo prave odločitve o vprašanjih okoljske politike, torej tiste, ki temeljijo na zanesljivih podatkih. Zato podpiram in pozdravljam predlog uredbe Parlamenta in Sveta o evropskih okoljsko-gospodarskih računih, saj sem prepričana, da bo to prispevalo k oceni politike, zlasti z omogočanjem razpoložljivosti podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje.
Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Merjenje kakovosti zraka v naših mestih in temeljita analiza teh meritev bi bila korak naprej proti preglednejšemu oblikovanju politik. Čeprav se ta kazalnik nanaša na kemične in fizikalne dejavnike, ki na prvi pogled ne koristijo veliko v komunikaciji med politiki in volivci, je dejansko rezultat številnih gospodarskih odločitev: kaže na koncentracijo onesnažujočih gospodarskih dejavnosti, na sestavo energetske mešanice, ki se uporablja za proizvodne dejavnosti in ogrevanje domov in pisarn, na uporabo motornih vozil in upravljanje cestne infrastrukture ter prometa, na izolacijo stavb in kakovost uporabljenih materialov ter na obstoj ali neobstoj zelenih prostorov, če naj navedem samo nekaj primerov. Kakovost zraka v veliki meri vpliva tudi na izdatke za zdravstvo, zlasti pa na izdatke za respiratorne in onkološke enote. Zato je popolnoma jasno, da se okoljski kazalnik lahko spremeni v gospodarski in politični kazalnik. Poleg tega lahko pokaže na nove mehanizme za odvračanje od neodgovornega vedenja in financiranje dobrih projektov. Te povezave pomagajo politikom, da sprejemajo boljše odločitve v javnem interesu. Prvi korak je vzpostaviti prave metode in dobro je, da je bil ta korak že storjen.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog uredbe sega v čas sklepa, ki ga je junija 2006 sprejel Evropski svet. Takrat se je EU odločila, da dopolni obstoječe nacionalne račune s ključnimi vidiki trajnostnega razvoja in da zbere statistične podatke. Komisija je za namen dopolnitve nacionalnih računov in podatkov predlagala uredbo o vzpostavitvi evropskih okoljsko-gospodarskih računov.
Državam članicam bi torej v skladu s predlogom Komisije bilo treba zagotoviti metodologijo, skupne standarde, opredelitve, klasifikacije in pravila obračunavanja, ki bi jih bilo treba vključiti v zavezujoč okvir, ki bi veljal za vsako od njih. Medtem ko mislim, da bi bilo treba najprej dati prednost že razpoložljivim podatkom (tj. tistim, ki so zbrani na regionalni, nacionalni in evropski ravni), pa menim, da bi bilo treba v tem primeru, če bi se pokazala potreba po dodatnih modulih, kar ne ustvarja nepotrebnih birokratskih postopkov ali dodatnih stroškov, Eurostatu omogočiti, da pridobi podatke o držav članic za namen vzpostavitve okoljsko-gospodarskih računov na evropski ravni.
Zato sem tudi pozdravila uvedbo teh novih evropskih okoljsko-gospodarskih računov in predlagala, da se njihov obseg razširiti tudi na druge module.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o okoljsko-gospodarskih računih EU sem podprla, ker menim, da poleg bruto domačega proizvoda (BDP) potrebujemo kazalnike za trajnostni razvoj in socialno varstvo, ki bodo omogočili oceno evropske okoljske politike.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po besedah poročevalca bi morali „okoljsko-gospodarski računi prispevati k oceni politike, zlasti ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje“. Ta ideja je pomembna in je dejansko edini način, da se pridobijo konkretni podatki o dejanskem vplivu okoljske politike. Če na eni strani gospodarska rast ne more zanemariti okolja, potem je tudi res, da okoljska politika ne more zanemariti ali spregledati gospodarske dejavnosti in konkurenčnosti evropskega podjetništva in industrije. Na problem trajnostnega razvoja vedno gledam skozi to prizmo, v kateri sta gospodarska rast in spoštovanje okolja obvezno dve strani istega kovanca. Evropa tega ne more in ne sme pozabiti, še posebej v današnjih časih.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija je 28. septembra 2009 objavila sporočilo z naslovom: „BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja“, v katerem predlaga ukrepe za oblikovanje baze podatkov o okoljskih računih EU za namen boljše javne razprave in večje podpore sprejemanju odločitev. Komisija bi do konca leta 2013 morala predložiti poročilo, v katerem obravnava vprašanja, kot sta stanje naših gozdov in kako izčrpani so naši ribolovni viri. Zato potrebujemo zanesljivo in dopolnjeno statistično podlago, ki se bo oblikovala v okviru te uredbe. Pravni okvir, ki ga oblikuje ta predlog, bo EU omogočil, da oceni okoljsko-gospodarske račune in pri tem upošteva trajnostni razvoj. Še nikoli ni bilo tako pomembno, da se posveti pozornost dihotomiji med okoljem in gospodarstvom. To poročilo sem podprl, saj poleg tega, da omogoča sprejemanje celovitejših in tehtnejših političnih odločitev, vsebuje tudi rek „zemlje ne podedujemo od prednikov, ampak si jo sposodimo od otrok“. Pomembno je, da prihodnjim generacijam zapustimo zdravo okolje.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Opredelitev in zagotovitev opisnih kazalnikov in statističnih podatkov, ki omogočajo spremljanje razvoja gospodarskih in okoljskih dejavnikov, skupaj z možnim vzajemnim delovanjem med temi dejavniki, je nedvomno koristno orodje za podporo strateškemu načrtovanju, opredelitev javne politike in določitev poti, ki vodijo k trajnostnemu razvoju. Poleg tega, kot navaja poročevalec, pridobljeni podatki lahko prispevajo in morajo prispevati k oceni politike, saj omogočajo oceno vpliva gospodarskih dejavnosti na okolje. Pridobljeni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike. Ta predlog uredbe predvideva samo zbiranje in urejanje podatkov v zvezi z emisijami v zraku, okoljskimi davki za različne gospodarske dejavnosti in računi snovnih tokov v gospodarstvu. Več podatkov bi bilo mogoče zbrati z drugih področij. Poročevalec omenja tudi nekaj v zvezi s tem in predlaga izvedbo pilotnih študij o njihovi praktični uporabi. Vendar pa ne smemo pozabiti, da bo treba prilagoditi nacionalne statistične sisteme in njihove stroške. Zdi se, da Komisija to dejstvo upošteva v svojem predlogu, četudi samo delno, tako da zagotavlja izvzetja za države članice, če je to potrebno za izvedbo večjih prilagoditev.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog uredbe predvideva samo zbiranje in urejanje podatkov v zvezi z emisijami v zraku, okoljskimi davki za različne gospodarske dejavnosti in računi snovnih tokov v gospodarstvu. Več podatkov bi bilo mogoče zbrati z drugih področij. Poročevalec omenja tudi nekaj v zvezi s tem in predlaga izvedbo pilotnih študij o njihovi praktični uporabi.
Vendar pa opredelitev in zagotovitev opisnih kazalnikov in statističnih podatkov, ki omogočajo spremljanje razvoja gospodarskih in okoljskih dejavnikov, skupaj z možnim vzajemnim delovanjem med temi dejavniki, je nedvomno koristno orodje za podporo strateškemu načrtovanju, opredelitev javne politike in določitev poti, ki vodijo k trajnostnemu razvoju.
Pridobljeni podatki lahko prispevajo in morajo prispevati k oceni politike, saj omogočajo oceno vpliva gospodarskih dejavnosti na okolje. Pridobljeni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike.
Vendar pa ne smemo pozabiti, da bo treba prilagoditi nacionalne statistične sisteme in njihove stroške. Zdi se, da Komisija to dejstvo upošteva v svojem predlogu, četudi samo delno, tako da zagotavlja izvzetja za države članice, če je to potrebno za izvedbo večjih prilagoditev.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Okoljsko-gospodarski računi bi morali prispevati k oceni politike, zlasti ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Takšni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike. Recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov, onesnaženje zraka in podnebne spremembe, trajnostno porabo in proizvodnjo bi bilo mogoče bolje spremljati, če bi bili na voljo visokokakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo
Po mojem mnenju bi moralo zbiranje ustreznih podatkov, ki je bilo do zdaj prostovoljno, postati obvezno. Poleg tega bo uvedba skupnega okvira na tem področju, in sicer v zvezi z zbiranjem, obdelavo, prenosom in oceno evropskih okoljsko-gospodarskih računov, omogočila lažjo izvedbo politične ocene evropske okoljske politike.
Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) V okviru Amsterdamske pogodbe je bilo veliko pozornosti namenjeno vzajemnemu delovanju gospodarske in okoljske politike. Zato so dejavniki, kot sta trajnostni razvoj in viri energije, postali ključni elementi tudi v drugih sektorskih politikah. Evropski svet je dejansko že leta 2006 pozval države članice, da v nacionalne račune vključijo ključne vidike trajnostnega razvoja, da bi zagotovile čim doslednejše podatke. Ta predlog uredbe sem podprla, ker menim, da lahko olajša delo nacionalnih statističnih uradov, saj jim omogoča zbiranje usklajenih in novih okoljskih obračunskih podatkov. Zato bo sprejetje evropske pravne podlage za zbiranje podatkov o okoljsko-gospodarskih računih pomenilo, da je mogoče na evropski ravni zagotoviti oceno o obstoječem vzajemnem delovanju med gospodarskimi in okoljskimi dejavniki. Nazadnje upam, da bo ta instrument veljal za dodatno potrditev vodilne vloge v zvezi z okoljskimi računi, ki jo Evropska unija igra na mednarodnem prizorišču.
Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Poročila gospoda Leinena nisem podprl, saj pod krinko tako imenovane okoljske statistike, sproža plaz informacij, ki zahtevajo ogromno birokracije, vse to pa počne v imenu zelenega evangeličanstva.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Okoljsko-gospodarski računi bi morali prispevati k oceni politike, zlasti ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Takšni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike. Evropski svet je v svojih sklepih iz junija 2006 pozval EU in njene države članice, naj v nacionalne račune vključijo tudi ključne vidike trajnostnega razvoja. Ta predlog Komisije o evropskih okoljsko-gospodarskih računih je dragocen prispevek k temu političnemu pristopu. Tehtna ocena evropske okoljske politike je možna samo, če so na voljo zanesljivi podatki. Zato je treba uvesti obvezno zbiranje podatkov v državah članicah. Okoljske podatke, ki so zdaj razpoložljivi na evropski ravni, je treba srednjeročno dopolniti za namen omogočanja lažje ocene politike. Recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov, emisije v zraku in podnebne spremembe, trajnostno porabo in proizvodnjo bi bilo mogoče bolje spremljati, če bi bili na voljo visokokakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo Glasovanja o tem dokumentu sem se vzdržal, ker dvomim, da bi takšne podatke bilo mogoče zbrati samo iz okoljskih računov. Bistveno je, da se zagotovita sodelovanje vseh držav članic in popolna uskladitev na ravni EU.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Poročilo sem podprl. Okoljsko-gospodarski računi bi morali prispevati k oceni politike, zlasti ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Takšni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike.
Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Tehtna ocena evropske okoljske politike je možna samo, če so na voljo zanesljivi podatki. Zato je treba uvesti obvezno zbiranje podatkov v državah članicah. S tem mislimo predvsem na zbiranje podatkov v zvezi z emisijami v zraku, okoljskimi davki za različne gospodarske dejavnosti in računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. Po našem mnenju bi okoljsko-gospodarski računi morali prispevati k oceni politike, zlasti ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Takšni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike. Strinjamo se, da bi bilo treba uvesti klavzulo o preverjanju in da bi Komisija morala redno poročati o izvajanju uredbe v praksi. Mislimo, da je pomembno preveriti zanesljivost in primerljivost podatkov, da bi se lahko opravile izboljšave in zagotovil visok standard okoljskega obračunavanja. Ustrezno je treba upoštevati tudi razvoj novih modulov in izkušnje, pridobljene v okviru pilotnih študij. Poročilo o preverjanju je treba razumeti kot priložnost za prilagoditev uredbe glede na nove dosežke in izkušnje.
Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Mislim, da potrebujemo boljši obseg statističnih podatkov o posledicah politik držav članic in EU za okolje, kakor tudi o obračunavanju določenih davkov, ki podpirajo okoljske politike. Ni dobro, da so statistični podatki in davki združeni v okviru okoljskega obračunavanja. Cilj te združitve je izvrševati podnebni trg in njegove pravice do obveznic, povezanih z onesnaženjem. V to smer gre tudi podelitev pristojnosti Komisiji. Poročilo sem podprla, saj podpiram idejo o potrebnih statističnih instrumentih, kljub temu da zavračam politike, ki jim služijo.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Treba se je dogovoriti o tem, kako pripraviti model statističnih podatkov o vplivu politik EU in držav članic na okolje, kakor tudi o obračunavanju davkov, ki podpira določene okoljske politike. To je precej očitno.
Vendar pa ni dobro, da so statistični podatki in davki brez razlike vključeni v „okoljsko obračunavanje“. Razlog za to je pomanjkanje razlikovanja pri izvajanju podnebnega svežnja in njegovem trgovanju s pravicami do onesnaženja. V isto smer gre tudi podelitev pristojnosti Komisiji.
A kljub temu sem to podprl. Rad bi potrdil idejo o potrebnih statističnih instrumentih, pa čeprav zavračam politike, ki jim služijo.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomembno je, da okoljsko-gospodarski računi prispevajo k oceni politike, ker bodo omogočali razpoložljivost podatkov o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Takšni podatki bi lahko bili izredno dragoceni za namene oblikovanja okoljske politike. Vedeti moramo, kako določiti cilj in namen tega predloga uredbe, skupaj z njegovim prispevkom k celotni strategiji „BDP in več“. Ta uredba predvideva samo zbiranje in urejanje podatkov v zvezi z emisijami v zraku, okoljskimi davki za različne gospodarske dejavnosti in računi snovnih tokov v gospodarstvu. To je prvi korak v smeri k razvoju celovitejšega okoljskega obračunavanja, saj so po izjavah pristojnih evropskih in nacionalnih statističnih uradov, podatki za celotno Evropo na voljo samo na teh področjih. Zato si je treba prizadevati še naprej, da bi statistični podatki o okolju bili čedalje zanesljivejši in zgovorni.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov, emisije v zraku in podnebne spremembe, trajnostno porabo in proizvodnjo bi bilo mogoče bolje spremljati, če bi bili na voljo visokokakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo Zbiranje ustreznih podatkov, ki je do danes na ravni EU potekalo prostovoljno, mora zato postati obvezno. Poleg tega je treba trenutno razpoložljive podatke o okolju srednjeročno dopolniti, da bi se omogočila lažja izvedba potrebne politične ocene evropske okoljske politike. Strinjam se s stališčem poročevalca, zato sem poročilo podprl.
Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ustrezna in tehtna ocena evropske okoljske politike je možna samo, če so na voljo zanesljivi podatki. Recikliranje, emisije v zraku, podnebne spremembe, trajnostno porabo in proizvodnjo je treba nenehno spremljati, da bi se zagotovil napredek na teh področjih po vsej Evropi. Sistem za pripravo okoljsko-gospodarskih računov je eden od ukrepov, ki bi lahko pomagal pri zbiranju in urejanju podatkov v zvezi z emisijami v zraku, okoljskimi davki za različne gospodarske dejavnosti in računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. Vendar pa zavezujoča narava tega sistema ustvarja dodatno upravno breme. Zato je treba pri uvedbi takšnega sistema ustrezno oceniti učinek njegove uporabe, natančneje opredeliti želene cilje in jasno določiti prihodnjo smer v zvezi z okoljsko-gospodarskimi računi. Moramo biti pozorni na dejstvo, da bo Eurostat na teh področjih dobil glavno nadzorno in odgovorno vlogo. Za opravljanje te vloge so potrebni zadostni človeški in finančni viri. Vendar pa moramo preučiti, ali proračun Evropske unije zadostuje za dodelitev dodatnih finančnih sredstev za povečanje in ohranitev birokratskega aparata.
Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Cilj predloga uredbe o evropskih okoljsko-gospodarskih računih je zagotoviti instrumente za uporabo pri doseganju določenih pomembnih ciljev, kot sta razvoj evropske strategije okoljskega obračunavanja in povečanje obsega dela statističnih uradov, ki zagotavljajo obračunske podatke upravnim organom. Besedilo sem podprl, ker menim, da je za namen trajnostnega razvoja pomembno, da se v politike EU vključijo okoljske teme, in da ima nacionalne račune in evropski program s celovitim gospodarskim in okoljskim obračunavanjem na področju prometa, recikliranja in preprečevanja nastajanja odpadkov, podnebnih sprememb ter trajnostne proizvodnje in porabe.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Svet je leta 2006 pozval EU in države članice, da v svoje nacionalne račune vključijo dva glavna vidika trajnostnega razvoja, in predlagal kratkoročne in srednjeročne metode za razvoj svetovnih kazalnikov, ki bi lahko pripeljali do boljše javne razprave in prispevali k oblikovanju odločitev na podlagi gospodarskega vpliva okoljskih ukrepov, ki naj bi se izvajali. To poročilo sem podprla, ker se strinjam s tem prvim korakom v smeri k razvoju celovitejšega okoljskega obračunavanja, saj so po izjavah pristojnih evropskih in nacionalnih statističnih uradov, podatki za celotno Evropo trenutno na voljo samo na teh področjih. V delovnem načrtu je treba določiti nove prednostne module, na katerih se trenutno dela in v zvezi s katerimi bodo verjetno kmalu na voljo ustrezni podatki, te podatke pa je treba tudi predložiti, predvsem pa podatke o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. Recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov, emisije v zraku in podnebne spremembe, trajnostno porabo in proizvodnjo bi bilo mogoče bolje spremljati, če bi bili na voljo visokokakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo Ti podatki bi lahko bili pomembna pomoč pri sprejemanju odločitev o okoljskih ukrepih.
Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropski svet je leta 2006 povabil Evropsko unijo in njene države članice, da v statistične podatke vključijo tudi trajnostni razvoj in obstoječe nacionalne obračunske podatke. V svojem poročilu iz leta 2009 z naslovom „BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja“, je Komisija predlagala različne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na kratek in dolgi rok, za namen opredelitve celovitih kazalnikov, ki bodo zagotavljali zanesljivejšo bazo znanja, da bi izboljšali kakovost javne razprave in omogočili ustreznejše politične ukrepe. Poročilo je obravnavalo tudi vidike v zvezi z evropskimi okoljsko-gospodarskimi računi.
Temeljita ocena evropskih okoljsko-gospodarskih računov je mogoča samo na podlagi zanesljivih podatkov, zato je treba državam članicam zagotoviti skupno metodologijo in standarde, opredelitve, klasifikacije in pravila obračunavanja, ki bi jih bilo treba razviti v okviru, ki bi bil zavezujoč za vse države. Ta predlog podpiram, ker je treba jasno opredeliti cilje, ki jih je treba izpolniti, in prihodnjo usmeritev v zvezi z okoljsko-gospodarskimi računi, da bi slednji lahko oblikovali nepogrešljivo podlago za sprejemanje okoljsko-gospodarskih odločitev.
Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Da bi na ravni EU zagotovili trajnostni razvoj in ustrezne okoljske politike, je treba oblikovalcem politike nujno zagotoviti zanesljive podatke o vplivu gospodarskih dejavnosti na okolje. To resolucijo podpiram, saj opredeljuje številne učinkovite ukrepe za zbiranje celovitejših podatkov. Če EU misli resno v zvezi s povečanjem recikliranja, zmanjšanjem količine odpadkov in omejevanjem emisij v zraku ter podnebnih sprememb, potem mora ukrepati. Najučinkovitejši način za doseganje evropskih ciljev na področju trajnostnega razvoja in okoljskih politik je sodelovanje vseh držav članic. Zato morajo države članice obvezno zbirati podatke o vplivu gospodarskih dejavnosti. Natančnejši in zanesljivejši posredovani podatki pomenijo boljše okoljske politike.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če želimo, da bi razvojna politika imela želeni učinek, potem mora biti za namen sprejemanja odločitev na voljo dovolj podatkov, da bi se omogočilo lažje sprejemanje možnih rešitev. Države članice morajo zato oblikovati širok niz kazalnikov, ki bodo skupaj predstavljali celovito podobo EU v smislu okolja. To je cilj predloga Komisije Parlamentu in Svetu, ki ga bo ocenil Parlament. Zato sem to poročilo podprl.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo smo podprli. Predlog ustvarja okoljsko-gospodarske račune kot račune, ki spremljajo evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESA 95), in sicer tako, da zagotavlja metodologijo, skupne standarde, opredelitve, klasifikacije in pravila obračunavanja, ki naj bi se uporabljala za urejanje okoljsko-gospodarskih računov. Na začetni ravni bodo okoljski računi, ki jih je treba urediti v skupne okviru, razvrščeni v naslednje module: modul za račune emisij v zraku, modul za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti in modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. Na podlagi naših predlogov sprememb, ki jih je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kompromis, o katerem so potekala pogajanja s Svetom, poleg prvotno predlaganih računov vsebuje zahtevo, da mora Komisija do konca leta 2013 podati poročilo in preučiti razširitev računov za namen vključitve zalog snovi (in ne samo tokov), kakor tudi ekosistemskih storitev. Sporazum o tej zahtevi, v skladu s katero morajo države članice posredovati podatke z usklajeno metodologijo o okoljskem gospodarstvu, je v resnici pozitiven in konkreten korak v procesu „BDP in več“.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Nacionalni računi zajemajo okoljske vidike, ki temeljijo na uspešnosti gospodarstva in ustvarjanju blaginje. V skladu s predlogom Komisije morajo zagotavljati vir podatkov o emisijah v zraku in okoljskih davkih. Namen okoljskih računov je samo, da pokažejo vzajemno delovanje. Trajnostni razvoj v EU zahteva pametno ravnanje, ko gre za ekosistem in čedalje večje pomanjkanje virov. Državljani morajo biti seznanjeni z vplivi gospodarskih dejavnosti na okolje.
Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (LT) Poročilo gospoda Leinena sem podprla. Okoljska in trajnostna politika sta nedavno postali posebej pomembni, saj so ljudje začeli posvečati več pozornosti povezovanju gospodarske in okoljske politike. Podnebne spremembe, trajnostni promet, narava, biotska raznovrstnost, uporaba in izkoriščanje surovin in naravnih virov kakor tudi ravnanje z odpadki so v politikah držav članic dobili precej večji pomen. Zato lahko resno in strogo ocenimo evropske okoljske politike in z njimi povezane strategije, sprejete v EU, samo, če bodo zagotovljeni zanesljivi podatki.