Dobesedni zapisi razprav

Torek, 7. junij 2011 - Strasbourg

15. Uporaba določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (1412/2010 – C7-0369/2010 – 2010/0820(NLE) (A7-0185/2011).

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, gospa Győri, komisarka, gospe in gospodje, rad bi omenil šest kratkih točk. Prvič, o krepitvi Schengena: prosti pretok oseb je eden od največjih uspehov in dosežkov EU, Schengen pa je eden od glavnih stebrov Unije. Zato smo med tistimi, ki verjamejo, da se ga ne sme oslabiti, temveč ohraniti in okrepiti. Strinjam se s pripombami komisarke Malmström v tem smislu, ki jih je podala malo prej.

Pet prvotnih držav članic je naredilo prostor za sedanjih 25: 22 v Uniji in tri zunaj nje. Prosto gibanje je zagotovljeno na ozemlju z 43 tisoč km zunanje morske meje in več kot 7700 km kopenske meje, kar vključuje 25 držav in 400 milijonov ljudi.

Drugič, o vzajemnem zaupanju: ukinitev nadzora na notranjih mejah zahteva visoko stopnjo vzajemnega zaupanja med državami članicami. Potrebni so hitra in ustrezna izmenjava informacij prek schengenskega informacijskega sistema (SIS), dobro policijsko sodelovanje in učinkovit nadzor na zunanjih mejah. Varnost schengenskega območja je odvisna od strogosti in učinkovitosti, s katero vsaka država članica izvaja preverjanja na svojih zunanjih mejah. Če se to ne bo zgodilo, bo varnost schengenskega območja oslabljena, verodostojnost Evropske unije spodkopana in vzajemno zaupanje uničeno.

Tretjič, o enakih pravilih: potrebno je tudi zaupanje v postopke, ki morajo biti jasni in pošteni. Države kandidatke morajo biti sposobne učinkovito in pravilno izvesti in uveljaviti vsa schengenska pravila: enaka merila, ki so veljala za prejšnje države kandidatke; nič več in nič manj.

Četrtič, o preglednosti: zagotoviti moramo večjo preglednost v interesu svobode in varnosti. Obžalujem, da Svet v odnosu do Parlamenta ponovno ni ukrepal, kot bi moral, ker je poslancem tega parlamenta zavrnil dostop do ocenjevalnih poročil. Težavo je bilo mogoče premagati samo zaradi marljivosti veleposlanikov Romunije in Bolgarije, ki sta zahtevala preklic tajnosti poročil in njuno predložitev Parlamentu, kar je poslancem tega parlamenta omogočilo dostop do vsebine ocen, priporočil in končnih zaključkov. Na žalost Svet ponovno ni spoštoval Parlamenta. Prav ta preglednost je potrebna za obravnavo nerešenih težav, ki so bile izpostavljene in ki sicer ne ovirajo polnopravnega članstva teh dveh držav v schengenskem območju, vendar bi jih moral spremljati ocenjevalni odbor, da bi preveril, ali so bila priporočila izvedena, skupaj z morebitnimi spremembami, ki še potekajo. Parlament zahteva dostop to teh informacij.

Petič, o evropskem državljanstvu: kako pogosto se v naših govorih sklicujemo na vrednost evropskega državljanstva? Od pristopa k EU leta 2007 sta tako Bolgarija kot Romunija upravičeno pričakovali, da bodo njuni državljani postali polnopravni državljani EU in da bodo lahko uživali enake pravice kot drugi državljani EU, vključno s svobodo gibanja v schengenskem območju. To je evropsko državljanstvo, ki ga krepimo s širitvijo schengenskega območja.

Moja šesta in zadnja točka je, da so si trdo prizadevali. Jasno je, da je treba obema državama čestitati za trud, ki sta ga vložili v izpolnjevanje vseh zahtev Schengena. To je razvidno iz ocenjevalnih poročil in naknadnih opazovanj strokovnih misij, ki so podale oceno. Očitno je bilo tudi na misiji, ki smo jo izvedli v Bolgariji in Romuniji, za kar bi se rad zahvalil romunskim kolegom poslancem, gospodu Marinescuju, gospodu Enciuju in gospe Weber, ter bolgarskima kolegoma poslancema, gospodu Kovatchevu in gospe Nedelchevi. Torej lahko pozdravimo Bolgarijo in Romunijo v schengenskem območju in upam, da bo Svet sprejel enako stališče, čim prejme naše pozitivno mnenje.

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. – Gospod predsednik, zlasti sem vesela priložnosti, da lahko v imenu Sveta sodelujem v razpravi o razširitvi schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo.

To je bila stalno pomembna prednostna naloga za madžarsko predsedstvo. Zato sem posebno vesela, da sta Bolgarija in Romunija do zdaj prejeli pozitivno oceno o tehnični pripravljenosti, da v celoti uporabita schengenski pravni red. Pozdravljamo dejstvo, da je tudi ocena tega parlamenta privedla do podobnih zaključkov. Zlasti bi pohvalila delo poročevalca Carlosa Coelha zaradi njegove strokovne in osebne predanosti.

Dovolite mi, da se za trenutek oddaljim od protokola zaradi omembe zgodovine. Ko je pristop Madžarske in drugih novih držav članic iz srednje Evrope k Schengenu ovirala tehnična težava, povezana z razvojem schengenskega informacijskega sistema, SIS II, nam je takratno portugalsko predsedstvo pomagalo z velikodušno in domiselno rešitvijo.

Rada bi se zahvalila tudi predsedujočemu, gospodu Lópezu Aguilarju, in vsem članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za njihovo predanost temu vprašanju. Madžarsko predsedstvo si je zelo prizadevalo za napredek tega dokumenta. Predsedstvo je že zgodaj spoznalo, da je treba obravnavati vztrajne zadržke številnih držav članic do tega procesa.

Zato je predsedstvo uvrstilo stanje na področju pristopa Bolgarije in Romunije k Schengenu na dnevni red zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve 24. in 25. februarja. Ob tej priložnosti je Svet podprl sklepe predsedstva o doseženem napredku in potrebi po nadaljnjem delu v tesnem sodelovanju z vsemi državami članicami v smeri rešitve, sprejemljive za vse vpletene strani.

Tako Bolgarija kot Romunija sta izvedli zelo pomembne ukrepe, da bi bili njuna politika in praksa skladni s schengenskimi standardi. To je zajemalo področja, kot so varstvo podatkov, policijsko sodelovanje, nadzor zunanjih zračnih, morskih in kopenskih meja, izdaja vizumov ter ustrezno izvajanje funkcij SIS in SIRENE. Medtem je bila marca dokončana schengenska ocena Romunije in Bolgarije za vsa poglavja, izid pa je bil pozitiven. Ko je zadevna delovna skupina Sveta sprejela ustrezna poročila, je predsedstvo predložilo osnutek sklepov o dokončanju postopka ocenjevanja Svetu za pravosodje in notranje zadeve, ki je bil načrtovan za 9. junij.

Vem, da bo to dobra novica za večino v tem parlamentu, nenazadnje za poslance iz Bolgarije in Romunije. Zaznamovalo bo pomemben korak na njihovi poti k popolni udeležbi v Schengenu. Svet bo še naprej spremljal nadaljnji napredek na vseh področjih, saj je ustrezno spremljanje neprekinjena naloga v vseh schengenskih državah. V tem pogledu lahko zagotovim spoštovanim poslancem, da bosta Bolgarija in Romunija še naprej redno poročali o sprejetih ukrepih za odpravo preostalih pomanjkljivosti. Predvsem si bosta prizadevali za dodatno okrepitev nadzora na njunih mejah in izboljšanje čezmejnega policijskega sodelovanja kot tudi njunih sistemov za izdajanje vizumov.

Ko bo Parlament sprejel poročilo, ki ga je pripravil gospod Coelho, in ko Svet sprejme sklepe, ki jih je pripravilo predsedstvo, bo ostal le še zadnji korak – sprejetje odločitve Sveta, ki mora biti, kot vsi vemo, soglasna. V zvezi s tem bi rada poudarila, da se lahko Svet zelo kmalu vrne k temu vprašanju, da razmisli, kako lahko spodbudi proces, morda letos septembra.

Poročilo, ki ga je pripravil poročevalec, se dotika tudi dostopa do zaupnih dokumentov – kar je omenil tudi poročevalec v svojih uvodnih pripombah –, ki je bilo pomembno vprašanje pri obravnavi tega dokumenta. Dostop Parlamenta do zaupnih dokumentov je eno od nerešenih medinstitucionalnih vprašanj med Svetom in Parlamentom, ki ga namerava madžarsko predsedstvo rešiti. Medtem ko smo se z delegacijami Parlamenta uspeli dogovoriti o tem, kako naprej, izvajanje najdene rešitve še vedno zahteva nekaj časa.

Toda madžarsko predsedstvo je na samem začetku svojega mandata iskalo takojšnjo rešitev, da ne bi zadrževalo pristopa Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju. V tem okviru je Svet na predlog madžarskega predsedstva dal soglasje, da ima lahko Parlament dostop do dokumentov, ki se nanašajo na pristop dveh držav članic k schengenskemu območju.

Na splošno je madžarsko predsedstvo prepričano, da bi bila razširitev schengenskega območja z vključitvijo Bolgarije in Romunije, zdaj ko izpolnjujeta vsa tehnična in pravna merila, koristna za celotno schengensko sodelovanje in za celotno Evropo, kjer bi lahko oseba potovala od Črnega morja do Atlantika, ne da bi jo ustavili, da pokaže potni list ali osebno izkaznico. Vsi vemo, da je to prosto gibanje eden od temeljev Evropske unije – nekaj, kar je res oprijemljivo za naše državljane, in nekaj vrednega, kar moramo vsi varovati.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, Schengen je dejansko čudovit dosežek. To je eno od najbolj oprijemljivih daril, ki so jih evropske institucije dale evropskim državljanom – dejstvo, da se lahko, kot je dejalo predsedstvo, zapeljete od Finske do Portugalske brez ustavljanja na katerem koli mejnem nadzoru. Schengen moramo varovati in zadnji razpravi o ponovni uvedbi meja je treba narediti konec. Ob mnogih priložnostih smo že razpravljali, kako bi morali Schengen okrepiti, ne pa oslabiti. Pri tem potrebujemo več Evrope in ne manj. Potrebujemo boljše ocenjevanje, boljša orodja ter boljše smernice in priporočila o razlaganju schengenskega pravnega reda. O tem se bo ta teden razpravljalo z državami članicami v Svetu, pa tudi kasneje v Evropskem svetu konec junija.

Rada bi čestitala Romuniji in Bolgariji za njuna znatna prizadevanja. Na lastne oči sem videla, da sta opravili veliko trdega dela. Ena od prednosti tega, da si pozen, je, da imaš lahko korist od najnovejše tehnologije. Tehnologija in delo, ki sta ga izvedli Romunija in Bolgarija, sta name naredila vtis in rada bi jima čestitala za te naložbe. Posledica je, da zdaj obe izpolnjujeta tehnična merila Schengena in sta zavezani ter si zaslužita zaupanje Evropske unije. Komisija pozdravlja to poročilo o delu Romunije in Bolgarije ter bi se rada zahvalila tudi gospodu Coelhu in poročevalcem v senci za to poročilo in pristop.

Komisija je vedno podpirala stališče, da ni uradne povezave med mehanizmom sodelovanja in preverjanja ter pristopom k Schengenu. Toda seveda vsi vemo, da pristop k Schengenu temelji tudi na zaupanju, in o zaupanju oziroma pomanjkanju le-tega se je v zadnjih tednih veliko razpravljalo. Odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah z Romunijo in Bolgarijo ne sme temeljiti samo na tehnični oceni, temveč tudi na tem zaupanju, ki pa žal danes ni prisotno. Zato je bilo tako pomembno, kot je izpostavilo predsedstvo, da se v sodelovanju z državami članicami najde hitra rešitev, da bi se lahko meje odprle čim prej.

To mora ostati prednostna naloga. Svet, ki o tem odloča, mora opredeliti jasen okvir z jasnimi časovnimi razporedi, povezanimi z mejnim nadzorom, da bosta Romunija in Bolgarija vedeli, kako naprej. Dokazali sta, da sta se pripravljeni pridružiti, da sta dosegli potreben napredek, in upam, da bo zelo kmalu obstajala možnost za premik naprej in odločitev Sveta.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, rad bi čestital gospodu Coelhu, ker je njegovo delo dosledno temeljito. Dodal bi, da moramo pomagati Bolgariji in Romuniji. Zaupam Bolgariji in Romuniji. Dobro in trdo sta delali in zdaj bi morali dobiti, kar jima pripada – to ni darilo.

Predsedujoča Svetu in komisarka gospa Malmström sta obe izjavili, da sta ti dve državi izpolnili tehnične in pravne zahteve, in temu pritrjujem. Mislim, da moramo upoštevati samo strogo tehnična in pravna merila.

Teh meril je v osnovi pet. Izpolnjena so naslednja: izpolnjene so zahteve glede varstva podatkov, schengenskega informacijskega sistema (SIS), policijskega sodelovanja, vprašanja vizumov ter nadzora zračnih, morskih in kopenskih zunanjih meja. Strogo gledano izpolnjujeta tudi zahtevo glede SIS in zahtevo po dodatnih informacijah pri nacionalnih vnosih (SIRENE).

Glede na vse to bi moral ta parlament poslati nedvoumno odločno sporočilo Svetu in zlasti stalnim predstavništvom petih držav, ki jih ne bom omenil, vendar so v mislih nas vseh danes tukaj.

Gospe in gospodje, mislim, da bomo z vključitvijo Romunije in Bolgarije v schengensko območje, ki zajema več kot štiristo milijonov ljudi, k njemu nekaj prišteli, ne odšteli; gradimo močnejšo Evropo. Poleg tega se moramo izogniti dvojnim standardom. Ne smemo pa tudi določiti pogojev za Romunijo in Bolgarijo, ki jih ne zahtevamo od drugih držav članic za članstvo v tem območju svobode.

Naj ob koncu govora izrazim gorečo željo po močnem sporočilu z večinsko podporo, ki bi ga ta parlament poslal Svetu.

Še enkrat čestitam, gospod Coelho, in čestitke Romuniji in Bolgariji.

  Ioan Enciu, v imenu skupine S&D. – (RO) Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Coelhu za njegov trud, predanost in posebno strokovno znanje, ki ga je vložil v to poročilo. Zahvaljujem se tudi madžarskemu predsedstvu in komisarki Malmström, ker sta podprla to poročilo.

Razprava o pridružitvi Romunije in Bolgarije schengenskemu območju je bila tolikokrat izkoriščena za politične namene, da smo skoraj pozabili, o čem pravzaprav razpravljamo. Rad bi vse opomnil, da dejansko govorimo o zelo jasnem, določenem merilu, ki ga mora vsaka država kandidatka izpolniti, da postane članica schengenskega območja.

Ne obstaja moralna ali pravna utemeljitev, zaradi katere bi zdaj na koncu spremenili pravila za pristop. Pravila se lahko izboljšajo ob odobritvi novega schengenskega ocenjevalnega mehanizma, ki velja za vse države članice, ne da bi se zatekli k dvojnim standardom.

Čas je, da smo pošteni in priznamo, da se Romunija in Bolgarija štejeta odgovorni za vse, kar gre narobe na ravni EU in notranje v nekaterih državah članicah. To pojmovanje je povsem nesprejemljivo. Romunija in Bolgarija nista krivi, da Evropska unija in nekatere države članice ne morejo obvladovati priseljevanja na svojih mejah, niti nista odgovorni za skrajna in populistična odstopanja nekaj vlad, ki uporabljajo politike proti priseljevanju in imajo mobilnost evropskih državljanov, zlasti Romov, za zločin.

Nenazadnje morajo zaradi slabih osebnih odnosov nacionalnih oblasti z nekaterimi vplivnimi vodji trpeti romunski in bolgarski državljani. Institucije EU morajo biti glas razuma in se boriti proti temu odvračanju, ki ga poskušajo ustvariti nekateri. Evropski parlament in Svet morata spoštovati evropsko zakonodajo, Komisija pa mora to nadzirati kot varuhinja Pogodb.

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – (RO) Gospod predsednik, danes razpravljamo o dokumentu, ki je na naš dnevni red v zadnjih mesecih uvrstil številna vprašanja glede načel. Rada bi se zahvalila poročevalcu Carlosu Coelhu, ker je tako zelo strokovno opravil svoje delo v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da bi zagotovil spoštovanje teh načel. V zadovoljstvo mi je bilo delati z gospodom Coelhom, čigar konstruktiven odnos zaznamuje celoten dokument.

Po eni strani obravnavamo vprašanje načela, ko preučujemo, ali bi morali dve državi članici EU, ki izpolnjujeta merila za pridružitev schengenskemu območju, sprejeti v to območje. Po pravilih je odgovor „da“. Tehnična pripravljenost obeh držav na pristop je bila ocenjena in zaključki so povsem pozitivni. Naš poročevalec je šel še dlje in je na lastno pest organiziral delovne obiske v državah, tudi ob spremstvu poročevalcev v senci, da lahko vidijo, kako tehnično izgledajo tako poveljniški centri kot nekatere mejne točke.

Po drugi strani pa se je drugo vprašanje načela nanašalo na institucionalne odnose med Evropskim parlamentom in Svetom glede dostopa poslancev Evropskega parlamenta do dokumentov, na podlagi katerih so morali glasovati. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je ostro kritiziral stališče Sveta, da imajo lahko samo nekateri poslanci Evropskega parlamenta dostop in tako glasujejo na podlagi vseh podatkov, medtem ko naj bi jih drugi preprosto posnemali in dvignili svojo roko. Vesela sem, da je prevladalo naše stališče.

Institucionalno sodelovanje mora biti pošteno, logično in demokratično. Upam, da bo jutrišnje glasovanje posredovalo jasno, pozitivno sporočilo poslancem Evropskega parlamenta o pristopu Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju.

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, rad bi povedal komisarki, da evropski državljani izgubljajo zaupanje in vero v vse več evropskih programov. Pomembno je, da ne rinemo naprej s hitrostjo in dinamiko, na katero nismo povsem pripravljeni. S tem se strinjajo mnoge države članice, kar zadeva schengensko območje, in ne smemo hiteti z nadaljnjo širitvijo, dokler niso vsi vpleteni povsem in dovolj pripravljeni in nared.

Seveda moram poudariti, da se te razprave ne sme uporabiti kot izgovor za kritiko Bolgarije ali Romunije, za kateri vemo, da sta si zelo trdo prizadevali, da izpolnita tehnična merila, ki jih je določila Komisija. Čeprav se morda ne strinjamo glede tega, ali so bila ta merila izpolnjena, je bilo veliko storjeno. Toda to je priložnost za pogovor o povrnitvi vere v schengenski sistem in verodostojnost same Evropske unije ter priložnost, da se izboljša povsem zastarel in neučinkovit mehanizem ocenjevanja.

Trenutno imamo opravka s sistemom, ki ni kos sedanjim ali prihodnjim izzivom, s katerimi se spopada Evropa, ali političnim stališčem njenih držav članic. Zdaj je čas, da se določijo merila, ki ne obravnavajo samo tehničnih vidikov schengenskega sistema, temveč tudi ocenjujejo vpliv organiziranega kriminala in korupcije, tudi v okviru ocene sedanjih schengenskih držav članic, in rad bi, da bi pri teh ocenah sodelovala Europol in Eurojust. Morda bi tak nov mehanizem ocenjevanja pomagal preprečiti nekatera razhajanja mnenj in pomanjkanje zaupanja v sedanji sistem, o katerem zdaj poslušamo ne le v tem parlamentu, temveč tudi po Evropi.

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, gre za vprašanje, ali odobrimo vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje. Jaz prihajam iz nove države članice in spomnim se, kako se je želela pridružiti temu območju. Zato toplo pozdravljam pristop Bolgarije in Romunije k temu območju.

Na poti v Schengen je bilo nekaj pomanjkljivosti, toda težave so zdaj rešene. Bolgarija in Romunija sta povsem pripravljeni, da se leta 2011 pridružita območju prostega potovanja. Razumem pomisleke o korupciji in organiziranem kriminalu. Zato je treba nadaljevati sodelovanje v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Vendar ne moremo izumljati novih meril za priključitev k schengenskemu območju in ne moremo spodkopati dejstva, da je država del tega območja, čim so merila izpolnjena.

Razprave v Parlamentu so razkrile, da se je očitno treba izogniti dvojnim standardom pri ocenjevanju in izvajanju schengenskega pravnega reda v sedanjih schengenskih državah članicah in državah pristopnicah. Zato je dokument o tej oceni ključen. Zdi se nam nesprejemljivo, da je nekaj držav članic v Svetu predlagalo, da se spremeni pravna podlaga za predlog in s tem Parlament izključi iz postopka odločanja.

Močno upam, da bo naš poročevalec gospod Coelho branil pravice Parlamenta, v čemer je vedno zelo uspešen, ob naši popolni podpori. Rada bi se mu zahvalila za njegovo delo in upam, da bomo v prihodnosti še naprej dobro sodelovali.

  Cornelia Ernst, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čas je, da se Bolgarija in Romunija vključita v polno uporabo schengenskega pravnega reda. Pomislite – odprava nadzora na notranjih mejah in uvedba svobode gibanja so med najpomembnejšimi dosežki in vrednotami Evropske unije. Zato se mi zdi preprečevalna taktika številnih držav članic – tudi moje domovine Nemčije – povsem nerazumljiva. Utemeljitve, ki se navajajo, se nanašajo na strah pred nenadzorovano poplavo beguncev in boj proti korupciji. Glede na predstavljena mnenja teh utemeljitev ne morem razumeti.

Igra se nevarna igra z Bolgarijo in Romunijo. Zato smo stališče poročevalca gospoda Coelha, da morajo enaki standardi veljati za vse države članice, tudi glede Schengena, podprli že na začetku.

Kot drugi člani Odbora smo bili izjemno presenečeni nad nemogočim vedenjem Sveta do Parlamenta in nad tem, da nam na začetku celo ni dovolil pregledati dokumentov. Na splošno je mnenje za mizo pozitivno. Pričakujemo, da se bo pristop k schengenskemu območju izvedel in da nam ne bo treba čakati do septembra.

Na koncu bi rada navedla novinarko iz Bukarešte, Sabino Fati. Dejala je: „Romuni so navdušeni državljani. Zahodno Evropo vidijo kot kraj, katerega standarde vsekakor želijo doseči. Če bi jim zdaj obrnili hrbet, bi mnogi izmed njih lahko postali evroskeptiki.“ Tega pa ne želimo ne v Romuniji ne v Bolgariji.

  Mario Borghezio, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, člen 4(2) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije k Evropski uniji navaja, da je preveritev v skladu s schengenskimi postopki ocenjevanja, ali so v novih državah članicah izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uporabo schengenskega pravnega reda, ključna zahteva, da Svet odloči o ukinitvi nadzora na notranjih mejah teh držav.

Menimo, da bi bilo nujno treba uveljaviti regulativne in operativne pogoje, ki bi neželenim subjektom, ki bi lahko spodkopali varnost držav članic, preprečevali neopažen vstop v EU prek Bolgarije in Romunije, toda po naši oceni ti pogoji danes ne obstajajo.

Poročila, o katerih se razpravlja v Parlamentu, ne dajejo zagotovila, saj še vedno obstajajo precejšnje pomanjkljivosti glede zračnih, kopenskih in morskih meja, začenši z učinkovitostjo mejnega nadzora. Ni presenetljivo, da se naše policijske enote vsak dan spopadajo s številnimi primeri nezakonitih priseljencev iz teh dveh držav.

Predlagam, da začasno ustavimo postopek vstopa v schengenski sistem za Bolgarijo in Romunijo kot previdnostni ukrep, nenazadnje zaradi verjetnega izjemnega pritiska na zunanje meje teh dveh držav, ki postajata luknji v švicarskem siru, ki ponazarja sistem Evropske unije glede vstopa nezakonitih priseljencev.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, takoj bom prešel k bistvu. Bolgarija in Romunija, naši pokvarjeni vzhodnoevropski gnezdi lopovov, nikakor ne izpolnjujeta pogojev za pristop k schengenskemu območju. Ponavljam: nikakor. Komisarka Malmström lahko idealistično razglablja o tem, kako nedotakljiv je schengenski pravni red, medtem ko večina v Parlamentu suhoparno razmišlja, kako čudovito bi bilo, če bi se Bolgarija in Romunija pridružili schengenskemu območju, toda to preprosto ni realno.

Naivno je, pravzaprav otročje naivno. Dejstva ne govorijo temu v prid. Bolgarija in Romunija sta že dolgo nazaj dokazali, da si ne zaslužita pristopa k schengenskemu območju na tej točki. Po indeksu zaznavnosti korupcije organizacije Transparency International je korupcija v obeh državah nekaj vsakdanjega. Kar zadeva verodostojnost, je Bolgarija ocenjena samo s 3,6 na lestvici od 1 do 10, Romunija pa s 3,7. V šolskem spričevalu bi ti oceni predstavljali neuspešno, povsem neuspešno. Pa vendar naj jima dovolimo v Schengen? Seveda ne smemo – nikoli!

Tudi dejstva preprosto ne govorijo temu v prid. Letos januarja je bilo nekaj ducat bolgarskih carinikov prijetih zaradi korupcije. Letos februarja je bilo prijetih skoraj 200 romunskih carinikov, prav tako zaradi korupcije. Obe državi imata tudi zaskrbljujoče visoko število primerov trgovine z ljudmi. Lani je bilo samo na Nizozemskem odkritih na ducate žrtev bolgarske in romunske trgovine z ljudmi. Pa vendar naj jima dovolimo v Schengen? To bi bilo nezaslišano in povsem neodgovorno.

Lahko si nekaj želimo – lahko si nekaj zelo želimo –, vendar moramo videti realnost. Snemite si plašnice! Bolgarija in Romunija nikakor nista pripravljeni na Schengen. Nista pripravljeni zdaj in nikoli ne bosta.

  Andrey Kovatchev (PPE). – (BG) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospodu Coelhu za nepristransko in pošteno oceno tega, kar sta storili Bolgarija in Romunija. Zahvaljujem se tudi predsedstvu in Komisiji za njuno podporo tega poročila.

Postopek za ocenjevanje teh držav in njihov pristop mora biti dokončan v skladu z enakimi merili, kot je bil začet. Že leta 2007 je bilo določeno, da se bosta Bolgarija in Romunija, ko izpolnita tehnična merila, pridružili schengenskemu območju. To je že narejeno. Strokovnjaki Sveta so prišli do enake ocene: Bolgarija in Romunija izpolnjujeta merila za članstvo.

Vsi zadržki, ki smo jih pred kratkim slišali, so povezani z razpravami o zunanji politiki nekaterih držav članic. Namesto da gledamo kratkoročno, moramo ukrepati, da podpremo boljšo zaščito naših zunanjih meja, podpis in spoštovanje sporazumov o ponovnem sprejemu z našimi južnimi in vzhodnimi sosedami ter solidarnost s tistimi državami članicami, ki trpijo največji pritisk priseljevanja v južni Evropi.

To je zlasti pomembno zdaj, ko obstajajo notranji izzivi in strah med našimi državljani pred nezakonitim priseljevanjem, ki lahko ogrozi varnost in socialne prednosti v Evropi. Potrebujemo učinkovite, izvedljive načrte za obravnavo krize, ki smo jo imeli v Italiji in na Malti. Ne smemo dovoliti dvojnih standardov. Če bomo razpravljali in sprejeli nova pravila, morajo veljati za vse države – stare in nove.

Kolegi poslanci, Bolgarija in Romunija sta opravili svoje delo in zdaj gradita na teh varnostnih sistemih v sodelovanju s schengenskimi partnericami. Zelo sta si prizadevali in še vedno si prizadevata za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zdaj bi me manj skrbelo, če bi bila sredozemska meja schengenskega območja varovana tako dobro, kot Bolgarija in Romunija varujeta svoje meje ob Črnem morju. Poročevalec in drugi poslanci so bili tam in vedo, o čem govorim.

Zato se mora Svet odločiti, da septembra sprejme Bolgarijo in Romunijo v schengensko območje, s čimer bi okrepili varnost na tem območju. Kolegi poslanci, pozivam vas, da podprete poročilo gospoda Coelha, kar nam bo omogočilo, da Svetu posredujemo jasen, odločen političen signal, da si Bolgarija in Romunija zaslužita mesto v schengenskem območju še to leto, da bodo lahko zunanje meje bolj varne in naši državljani bolj mirni.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, svoboda gibanja je ena od temeljih svoboščin in dosežkov državljanov držav članic EU in v imenu naše skupine, Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, bi rada podprla pristop Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju.

Moram reči, da sta tako poročilo o pregledu kot mnenje samega poročevalca pozitivna in da bi se jima za to morali zahvaliti, obenem pa tudi izraziti naše ogorčenje. Ogorčenje zaradi tega, kako nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz držav, ki imajo same težave z nezakonitim priseljevanjem in korupcijo, danes gledajo na Romunijo in Bolgarijo. Bolgarija in Romunija sta polnopravni državi članici Evropske unije in naš pristop k njima mora biti enak kot h kateri koli drugi državi članici EU.

Če torej razmišljate o pristopu Bolgarije in Romunije in če o tem glasujemo jutri, bi bila vesela, če bi lahko na to gledali kot na lastno državo.

  Stanimir Ilchev (ALDE). – (BG) Gospod predsednik, med tem zasedanjem zaključujemo našo oceno pripravljenosti Bolgarije in Romunije na pridružitev schengenskemu območju. To bomo uspešno dosegli, ker je poročilo gospoda Coelha uspešno. Prevladuje pričakovanje, da se bo ocena Parlamenta strinjala s pozitivnim stališčem Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in da imajo državljani obeh držav, Bolgarije in Romunije, občutek, da so njihove institucije storile, kar je bilo treba, in da imajo zeleno luč za nadaljevanje po „schengenski poti“.

Razprave so bile dolgotrajne, toda dobra novica je, da nismo dovolili poskusov ad hoc spreminjanja meril za članstvo v schengenskem območju. Toda težki časi seveda še niso minili. Vladi obeh držav morata zdaj pojasniti vse razloge tistim, ki dvomijo in so se pred našimi očmi spremenili iz nekdanjih zaveznikov, ki so podpirali bolgarsko in romunsko vključevanje, v pobudnike igre čakanja.

Kaj je v ozadju teh razlogov? Objektivni strah ali predsodki, situacijska previdnost ali razočaranje? Upam, da bosta ministra za notranje zadeve in pravosodje vsaj tako odkrita drug z drugim kot smo bili mi med sestavljanjem poročila gospoda Coelha.

  Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Gospod predsednik, dobil sem vtis, da smo v nedavnih razpravah v Evropskem parlamentu mislili vse bolj v smislu naše obrambe na limesu – včasih poteka po zunanji meji Evropske unije, včasih pa želimo postaviti in braniti meje v Evropski uniji.

Rad bi dejal odločno in s poudarkom: danes ne obstajajo utemeljeni razlogi, da bi prestavili pristop Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju. Nasprotovati moramo vsem poskusom omejevanja stikov med državljani in nasprotovati moramo vsem poskusom omejevanja svobode potovanja in aktivnosti v Evropski uniji. Razprava, ki jo poslušam, kaže, kako zelo razdeljena je Evropska unija danes. Tisti, ki danes navajajo umetne trditve proti pristopu Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju, bodo imeli na svoji vesti odgovornost za uničenje političnega projekta, namreč Evropske unije, in tej odgovornosti ne bodo nikoli ubežali.

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, ali ni nenavadno, da se, ko schengensko območje razpada v svojih osnovnih državah, delajo načrti za njegovo razširitev na Bolgarijo in Romunijo. V Romuniji in Bolgariji je več kot 900 tisoč ciganov, od katerih bi se mnogi radi izselili. Ko bodo lahko prosto potovali v schengenskem območju, bodo mnogi neizogibno prišli v Britanijo, da bi kot mnogi pred njimi izkoristili naše velikodušne ugodnosti in sistem javnih stanovanj.

Morda bi nekateri podjetni britanski državljani radi spoznali Rome, ko se izkrcajo na Calaisu in Heathrowu, ter jim dali svoj naslov in zemljevid, da bodo našli do doma našega predsednika vlade, članov njegovega kabineta in vseh poslancev, ki so za članstvo v EU. Šele ko bodo Romi parkirali svoje prikolice na travniku pred našim političnim razredom, ki je brez stika z realnostjo, bodo morda spremenili svoje poglede na prednosti članstva v EU.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, bojim se, da bo Evropski parlament ponovno pokazal svojo najbolj naivno stran, ko bo odobril pristop Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju. V vsakem primeru je jasno, da bodo temu nasprotovale različne države članice. Za to imajo dobre razloge.

Europol je pred kratkim poročal o organiziranem kriminalu in navedel, da bodo kriminalne združbe iz Albanije, Turčije in nekdanje Sovjetske unije izkoristile priložnosti, ki jih bo prinesel pristop Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju. Omenjeno poročilo omenja tudi liberalizacijo vizumskega režima za balkanske države, kar je bilo tudi nepremišljeno.

Obstaja nevarnost nezakonitega priseljevanja prek Turčije, kar se bo zgodilo v mnogo večjem številu, ko bo Bolgarija v schengenskem območju. Kakšno zagotovilo daje Komisija, da bo ta težava učinkovito obravnavana? Prav nobenega. Kakšne ukrepe je sprejela, da bi preprečila dodatne težave v zvezi z romskimi cigani ter nevšečnostmi in kriminalom, povezanimi z njimi? Tudi prav nobenih.

Kakšne so razmere, kar zadeva reformo pravosodja in ukrepe proti korupciji, ki so še vedno potrebni? Tisti državljani Romunije in Bolgarije, ki potujejo v schengenske države z dobrimi nameni, bodo v vsakem primeru – v to sem prepričan – razumeli, da nad nevšečnostmi mejnega nadzora pretehta nujna zaščita vseh drugih Evropejcev pred organiziranim kriminalom in množičnim nezakonitim priseljevanjem.

  Marian-Jean Marinescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, pristop Romunije k schengenskemu območju je projekt, ki je terjal velika finančna, institucionalna in človeška prizadevanja, saj je eden od najpomembnejših političnih ciljev Romunije. Romunija je vložila več kot 1 milijardo EUR in rezultati so bili vsekakor pozitivni v vseh poročilih o oceni. Izpolnjeni so bili vsi pogoji schengenskega pravnega reda.

Romunija upravlja eno od najdaljših zunanjih meja Evropske unije, zato je razvila najbolj napreden celovit varnostni sistem, ki je skladen s standardi, določenimi v schengenskem pravnem redu. Romunija in agencija Frontex sta okrepili svoje partnerstvo. V operacijah Frontexa, ki so bile izvedene v Grčiji, je bila Romunija za Nemčijo druga največja donatorka opreme in človeških virov. V primeru ogromnega pritoka priseljencev na meji so bili v partnerstvu s podobnimi institucijami v drugih državah članicah, Nemčiji in na Nizozemskem, izvedeni posebni mehanizmi za priseljevanje in azil. Kar zadeva prizadevanja za boj proti nezakoniti trgovini, se za preiskovanje in zbiranje informacij uporabljajo vse najnovejše metode. V Evropi je bila razvita edinstvena rešitev, ki omogoča obdelavo podatkov tako v SIS I kot v SIS II. Sistem za nadzor morskih meja je bil predstavljen kot zgled dobre prakse. Obenem so oblasti posebno pozornost posvetile boju proti korupciji. Stalno sodelovanje kot del posebnega mehanizma, ki ga je vzpostavila Evropska komisija, je dalo rezultate, ki kažejo, da ima Romunija potrebno institucionalno zmogljivost in politično voljo, da doseže cilje pravice.

Mislim, da pristop k schengenskemu območju ni darilo, ki se nudi Romuniji, temveč priznanje njenih dosežkov in prizadevanj, ter bo očitno koristil varnosti zunanjih meja EU. Gospod Coelho, zahvaljujem se vam in vam čestitam za pripravo tega dokumenta.

  Tanja Fajon (S&D). – (SL) Bolgarija in Romunija sta izpolnili postavljene pogoje in v schengenski prostor vstopata na podlagi svojih zaslug. Ne smemo dovoliti, da bi politični argumenti širitev odložili. Močno me skrbi populistična in skrajno desna nacionalistična retorika, ki Unijo zelo nevarno vodi v nestrpnost, rasizem, diskriminacijo in brezbrižno zapiranje vrat.

Z vsako schengensko širitvijo širimo prostor svobode, pravice in varnosti in prepričana sem, da bo čas, tako kot v preteklosti, pokazal možnosti gospodarskega in drugega razvoja. Nedopustno je, da danes nekatere članice Unije pozivajo k ponovni vzpostavitvi notranjih meja. Mobilnost Evropejk in Evropejcev znotraj Unije, svoboda potovanja je ena od osrednjih evropskih svoboščin in vsakršno omejevanje bi ogrozilo eno najbolj otipljivih koristi, ki jih imajo državljani od tesnejšega evropskega povezovanja.

S širitvijo schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo bomo dokazali, da je ideja povezovanja še kako živa, da gre Evropa naprej in da imajo v njej jasno prihodnost tudi države, ki trkajo na vrata, med njimi zahodnega Balkana.

  David Campbell Bannerman (ECR). – Gospod predsednik, res sem spremenil moj sedež tu v skupini ECR ta teden, nisem pa spremenil svojega videnja Evropske unije. Kar zadeva Schengen, je ECR mnenja, da naj na splošno o tem odločajo članice schengenskega območja, vključno s Švico, seveda, ki je v Schengenu, ne pa v Evropski uniji. Toda to, da je Francija zaprla mejo italijanskim vlakom, in danske zahteve o krpanju Schengena kažejo, da je Schengen v krizi.

Pragmatizem navaja, da so posledice pridružitve Bolgarije in Romunije precejšnje za tiste daleč proč od schengenskega območja. Naluknjana meja bo pomenila, da lahko na primer mnogi, ki nezakonito stopijo v državo in so namenjeni v Združeno kraljestvo, pridejo do Calaisa neovirano, Bolgarija pa ni izpolnila svojih obveznosti glede organiziranega kriminala. Če povzamem, ta predlog gre preprosto eno mejo predaleč.

  Mara Bizzotto (EFD). – (IT) Gospod predsednik, medtem ko se Evropa pretvarja, da ni opazila, poročilo Europola o organiziranem kriminalu za leto 2011 potrjuje, da bodo z vstopom Romunije in Bolgarije v schengensko območje vplivne kriminalne združbe Turčije, Rusije in Albanije lahko razširile svoje dejavnosti po celotni Evropi.

Poleg tega, citiram: „Nezakonito priseljevanje iz Turčije se bo razširilo na obale Bolgarije, trgovina turških in albanskih kriminalnih združb z mamili in ljudmi pa se bo povečala.“ In še kar zadeva trgovino z ljudmi: „Vstop Romunije in Bolgarije v schengensko območje bi lahko bolgarskim kriminalnim združbam in romskim skupnostim dal novo priložnost, da razširijo že zdaj znatno trgovino na preostale dele Evrope.“ V končni analizi večje nezakonito priseljevanje iz Turčije ter večja trgovina z mamili in ljudmi pomeni manjšo varnost za evropske državljane.

Evropa želi narediti organiziranemu kriminalu ogromno uslugo. Stranka Lega Nord je in vedno bo proti takšni krivični izbiri. Tisti, ki bo jutri glasoval za to poročilo, bo odgovoren, da je glasoval za odprtje avtoceste, ki bo organizirani kriminal pripeljala naravnost v srce Evrope.

  Kinga Gál (PPE). – (HU) Gospod predsednik, gospa Győri, komisarka, gospe in gospodje, vesela sem, da bo z jutrišnjim glasovanjem o poročilu gospoda Coelha Evropski parlament dal jasen signal, da sprejema pripravljenost Romunije in Bolgarije ter podpira pristop teh dveh držav k enemu od najpomembnejših pravnih redov Evropske unije, schengenskemu pravnemu redu. Ta pravni red veliko pomeni vzhodno- in srednjeevropskim državam, tudi iz zgodovinskih razlogov, kajti zagotavlja priložnost prostega potovanja brez ovir.

Najpomembnejše sporočilo naše današnje razprave za države članice mora biti, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta enaka pristopna merila, kot jih je Evropska unija pričakovala od držav, ki so se pridružile do zdaj.

Poudariti je treba, da Romuniji in Bolgariji ne smemo naložiti več zahtev, kot jih je veljalo za prejšnje pristope k Schengenu. Države članice ne bi smele uporabljati dvojnih standardov, saj izpodjedajo prav tisto osnovo, na kateri je bil vzpostavljen schengenski pravni red: institut vzajemnega zaupanja. Ravno dogodki zadnjih mesecev dokazujejo, da najpomembnejši pravni red Evrope potrebuje zaščito in podporo. Rada bi poudarila tudi, da ne smemo v nobenih okoliščinah mešati skupaj dveh stvari, namreč pristopa teh dveh držav članic k Schengenu ne smemo povezovati z nadzorom schengenskega mehanizma za potrjevanje. Slednji je zelo potreben, toda teh dveh stvari se zdaj ne sme povezovati.

Dovolite mi, da na koncu čestitam gospodu Coelhu, ki je pripravil poročilo in čigar konstruktivno in dosledno delo je bilo zares pomembno v tej zadevi. Rada bi se zahvalila tudi madžarskemu predsedstvu za njegovo zavezo in oprijemljive ukrepe, ki jih je izvedlo za čim hitrejše olajšanje dostopa držav članic.

  Anna Hedh (S&D). – (SV) Gospod predsednik, jutri bomo glasovali, ali naj se Bolgariji in Romuniji dovoli, da se pridružita schengenskemu območju. Meni kot socialdemokratki je samo po sebi umevno, da bi bilo treba pristop dovoliti vsem državam članicam EU, ki izpolnjujejo vse stroge zahteve za sodelovanje. Seveda je pomembno, da določimo stroge zahteve za pridružitev Schengenu, obenem pa morajo objektivna merila veljati za vse. Vse drugo je politična hinavščina.

Zdaj, ko vsi strokovnjaki menijo, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta zahteve, mislim, da je jasno, da jima je treba dovoliti, da se pridružita. Nocoj so bili izraženi nekateri pomisleki glede korupcije v obeh državah, toda to ni nekaj, s čimer se je mogoče boriti prek schengenskega sistema. Pred kratkim je komisarka Malmström predstavila sveženj za boj proti korupciji, ki ga lahko uporabimo kot podlago za nadaljnje delo. To zadeva celotno Evropsko unijo, ne samo Romunijo in Bolgarijo. Poleg tega boj proti organiziranemu kriminalu zahteva več sodelovanja, ne več zaprtih vrat.

(Aplavz)

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisarka, Schengen je vsekakor najbolj vredna dediščina civilizacije.

Danes moramo pozdraviti pomemben rezultat, namreč da državljane Bolgarije in Romunije štejemo med tiste, ki imajo lahko korist od tega temeljnega instrumenta. Schengensko območje je torej treba še bolj utrditi in okrepiti. Če je kdaj obstajal otipljiv dokaz o evropski civilizaciji, je tole: pravica do evropskega državljanstva se dejansko izraža ravno v schengenskem območju.

Zato je schengenski pravni red temeljni instrument za pravno gospodarstvo in prepričan sem, da bo 24. junija letos Svet razmislil o pomembnih točkah glede tega, kar naj bi predstavljalo okrepitev zaupanja in sodelovanja med državami članicami.

Seveda morajo ocenjevalni mehanizmi preiti iz medvladnih sistemov k sistemom unije, kar je pred kratkim razglasila gospa Malmström, saj upravljanje Schengena vsekakor povzroča večje sodelovanje in dinamično okrepitev kot tudi posodabljanje, preglednost in dialog.

Bolgarija in Romunija sta izpolnili zahteve in čestitam gospodu Coelhu, ker je združil svobodo gibanja in varnost državljanov v svojem uravnoteženem poročilu, ki ga je sprejel Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

  Iliana Malinova Iotova (S&D). – (BG) Gospod predsednik, delovna skupina SCH-EVAL je opisala tisoč tristo kilometrov dolgo bolgarsko mejo kot varno zunanjo mejo Evropske unije, nekaj, za kar si je prizadevalo več bolgarskih vlad. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve priporoča, da Svet odobri pridružitev teh dveh držav k schengenskemu območju. Rada bi se zahvalila vsem kolegom poslancem za strokovno delo, ki so ga opravili.

Nekatere države članice določajo nova politična merila, ki bodo odložila schengenski postopek. Pristop Bolgarije in Romunije je bil opisan celo kot kockanje z varnostjo evropskih državljanov zaradi kriminala in korupcije.

Rezultati na tem področju seveda niso izjemni. Vendar zato obstajajo merila zunanje politike in možni odstopi bolgarskih ministrov. Ta vprašanja so predmet drugih ocen, kot je mehanizem Evropske komisije za preverjanje in sodelovanje. Rada bi pozdravila tudi včerajšnje predloge komisarke Malmström o novem svežnju ukrepov proti korupciji.

Toda trenutno Bolgarija in Romunija ne smeta biti grešna kozla za nerešene težave, povezane z varnostjo v Evropi: val beguncev iz Afrike, bližajoče se volitve v nekaterih državah članicah, populistična retorika in razočaranje zaradi finančne in gospodarske krize. Danes dvotirna Evropa nikogar ne zanima. Zato vas pozivam, da podprete poročilo gospoda Coelha in pozovete Svet, da sprejme pozitivno odločitev.

  Véronique Mathieu (PPE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej bi rada čestitala kolegi Carlosu Coelhu, ki je pripravil mojstrsko poročilo, ki je bilo vsekakor zapleteno.

Bolgarija in Romunija sta opravili veliko dela, kar zadeva okrepitev nadzora meja, in sta bili uspešni. Zadnje ocene so zelo jasne, na vseh področjih od policijskega in pravosodnega sodelovanja do varstva podatkov in politik o vizumih ter nadzora na zračnih, morskih in kopenskih mejah. Izpolnjeni so bili vsi tehnični pogoji. To lahko sprejmemo kot uveljavljeno dejstvo. Bolgarija in Romunija sta zdaj v položaju, da uveljavita schengenski pravni red v smislu njune tehnične zmožnosti in človeških virov.

Čeprav nam nič ne preprečuje povečanja schengenskega območja, je treba upoštevati priporočila, ki so bila dana tema dvema državama. Upam, da se bodo ta priporočila strogo spremljala, zlasti glede mej med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, kajti, kot veste, vzajemno zaupanje med schengenskimi državami temelji na popolnem spoštovanju vzajemnih obveznosti držav. Če katera koli stranka ne spoštuje svojih obveznosti, to prekine zaprti krog in celoten sistem se sesuje.

Iskreno upam, da se bo Svet dogovoril, tako da bosta ti dve državi lahko postali del privilegiranega kroga schengenskih držav. Vsi v tem parlamentu se zavedamo posledic, ki jih imajo takšne odločitve za zadevne državljane. Še enkrat čestitke gospodu Coelhu za njegovo poročilo.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Gospod predsednik, mislim, da države, ki so izrazile zadržke glede pristopa Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju, ne smejo pozabiti, da je ta postopek pravna obveznost, ki jo nalaga Pogodba o pristopu k Evropski uniji za Romunijo in Bolgarijo in so jo vse te države prevzele s podpisom Pogodbe.

Obenem se morajo države Evropske unije zavedati, da je v njihovem interesu, da se Romunija in Bolgarija pridružita Schengenu, saj bosta lahko prispevali k varnosti vseh držav članic in razširili schengensko območje, kar naj bi okrepilo proces povezovanja v Evropski uniji in skupno območje svobode, varnosti in pravice.

Priznanje misij Evropske unije, ki ocenjujejo tekoče delovanje in povezavo Romunije in Bolgarije s schengenskim informacijskim sistemom, ki deluje po najvišjih varnostnih standardih, predstavlja trdno utemeljitev v tem pogledu. Ta povezava bo vsem državam Unije omogočila dostop do spletnih podatkov o slepih potnikih, ki želijo priti v Evropo, in zagotovila mnogo bolj učinkovit nadzor zunanjih meja Evropske unije.

  Hubert Pirker (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, komisarka, vsi vemo, da sta obe državi – Romunija in Bolgarija – veliko vložili v zavarovanje zunanjih meja Evropske unije. Izpolnjujeta schengenske standarde. Vsi objektivni pregledi so privedli do enakega zaključka, namreč da so bili osnovni pogoji za pristop k schengenskemu območju izpolnjeni. Naš poročevalec je opravil pregled tudi na terenu. Izvedel je objektivno oceno in prišel do enakega zaključka. Zato ne bomo samo glasovali za poročilo, temveč bomo dali tudi soglasje, da se obe državi pridružita schengenskemu območju.

Toda schengensko območje je tudi območje zaupanja. To pomeni, da se ne zaključi vse z enim, enkratnim ukrepom, temveč da je treba zaupanje graditi dolgoročno; naložba v varnost mora biti zagotovljena dolgoročno. Naj poudarim, da enako velja za vse države, ne samo za Romunijo in Bolgarijo. Upam, da bo to zaupanje ostalo varno dolgoročno, da bomo lahko ohranili svobodo potovanja, svobodo gibanja v Evropski uniji kot najpomembnejšo javno dobrino v dolgoročnem smislu.

Toda nekaj, kar sem slišal danes, me je razburilo, čeprav tega ne morem potrditi, namreč da se bodo plače policistov v Romuniji zmanjšale za okoli tretjino. Vsi vemo, da je dobra plača osnovni pogoj za odpravo koruptivnosti, za ugledno delo policistov. Zato upam, da moji podatki niso točni in da bodo policisti, ki opravljajo storitev v interesu teh držav in varnosti celotne Evropske unije, še naprej dobro plačani tudi v prihodnosti, da ne bodo dovzetni za podkupovanje.

  Antigoni Papadopoulou (S&D). – (EL) Gospod predsednik, komisarka, glede na poročilo gospoda Coelha sta Bolgarija in Romunija na podlagi poročil o oceni dovolj pripravljeni na uporabo določb schengenskega pravnega reda na svojih kopenskih, morskih in zračnih mejah. Izpolnjujeta osnovne zahteve in enaka merila kot ostale države članice za popolno vključitev v schengensko območje. S podporo popolne vključitve teh članic izkazujemo tudi solidarnost naše Skupnosti ter podpiramo evropsko zamisel in temeljno pravico do svobodnega gibanja državljanov v Evropski uniji, s čimer ustvarjamo močnejšo Evropo.

Kar zadeva v poročilu izražene pomisleke o večjem pritisku priseljevanja na občutljivem področju Bolgarije, Turčije in Grčije, so to današnji izzivi za Evropsko unijo in države članice, za katere morajo najti svetovne, vseevropske rešitve, da učinkovito okrepijo svoje zunanje meje, da okrepijo Frontex, izkažejo ustrezno solidarnost Skupnosti in podprejo države članice na jugu Evrope, kjer pristajajo priseljenci. Aktualni dialog o posodabljanju schengenskega sporazuma mora upoštevati zgoraj navedene izzive.

  Ivailo Kalfin (S&D). – (BG) Gospod predsednik, komisarka, vključenost v schengensko območje pomeni tudi prevzem odgovornosti. Bolgarija in Romunija morata biti sprejeti, da lahko skupaj z drugimi državami članicami prevzameta svoj delež odgovornosti za zaščito meja Evrope.

Vem, da je Schengen danes občutljiva tema v mnogih državah članicah, ki sproža številne javne razprave. V zadnjih mesecih je s pritokom izseljencev iz Severne Afrike dobila nov pomen. Dejstvo je, da se celo stare in velike države članice težko spopadajo s pritokom izseljencev.

Toda teh težav ne bomo rešili z zavrnitvijo Bolgarije in Romunije. Ravno nasprotno. Pravilen odziv bi bil okrepitev načela solidarnosti v zvezi s politiko izseljevanja in pa, da se vse države članice pripravi do tega, da se zavežejo k njegovi uporabi. Ne samo, da moramo zagotoviti priložnost, temveč moramo od Bolgarije in Romunije zahtevati tudi, da prevzameta svoje odgovornosti in izpolnita svoje dolžnosti na zunanjih mejah Evropske unije.

Komisarka Malmström je omenila zaupanje. To je bistvo. Vladi obeh držav morata imeti možnost, da se odzoveta na izziv in dokažeta, da lahko uspešno varujeta meje Evrope.

  Rovana Plumb (S&D). – Gospod predsednik, spoštovani kolegi, pred mesecem dni sem prispela v Bruselj z avtomobilom in na madžarski meji sem videla dolgo kolono tovornjakov. Mislim, da sem jih naštela 87. Bili so iz Nemčije, Italije, Danske in Madžarske, napolnjeni z blagom, ki so ga čakali ljudje. Tam so bili zadržani zaradi postopka, ki se v preostali Evropski uniji ne uporablja več.

Rada bi poudarila pomen pristopa Romunije in Bolgarije k temu pomembnemu prostoru. Pomemben je za interese celotne Evrope, ker moramo ponovno vzpostaviti zaupanje naših evropskih državljanov v Evropsko unijo in njene institucije. Komisarka, dejali ste, da je Schengen pomembno darilo za vse evropske državljane, vendar je tudi pomembno orodje za „več“ Evrope in ne „manj“.

Trdno verjamem, da bo Evropski parlament jutri sprejel to poročilo in da bo Svet čim prej ustrezno ukrepal.

(Aplavz)

  Csaba Sógor (PPE). (HU) – Gospod predsednik, poročilo gospoda Coelha ugotavlja, da sta Romunija in Bolgarija dokazali, da sta se ustrezno pripravili na primerno uporabo določb schengenskega pravnega reda. Toda datum njunega pristopa k schengenskemu območju je še vedno negotov, kajti nekatere države članice menijo, da bi kljub večkratnim ocenam različnih institucij Evropske unije njun pristop lahko povzročil težave v schengenskem sistemu. Sicer priznavam, da je romunski pravosodni sistem pomanjkljiv, vendar bi rad opozoril kolege poslance in Svet na dejstvo, da odločitev, ki jo sprejemajo, neposredno vpliva na vsakodnevno življenje 30 milijonov državljanov EU. Odprava nadzora na notranjih mejah je izjemen uspeh evropskega povezovanja. Romunski in bolgarski državljani pričakujejo, da bodo lahko imeli koristi od schengenskega pravnega reda kot polnopravni državljani Evropske unije. Prepričan sem, da bi bila celotna Evropa močnejša, če bi se Bolgarija in Romunija letos pridružili schengenskemu območju.

  Katarína Neveďalová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, danes sem tu, da bi nedvoumno podprla pristop Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju.

Po mojem mnenju poročilo gospoda Coelha v veliki meri potrjuje mnenje, da sta ti dve državi povsem pripravljeni in da sta izpolnili vse pogoje. Bolgarija in Romunija sta že štiri leta državi članici EU, toda nekateri kolegi poslanci tega niso opazili in nekatera njihova vprašanja in rasistične pripombe o teh državah me resnično skrbijo kot državljanko EU, kajti če govorimo, da nezakoniti priseljenci iz teh dveh držav nekako vdirajo na naše ozemlje, dejansko govorimo o članih in državljanih EU, ki gotovo ne morejo biti nezakoniti priseljenci.

Moje mnenje je, da bi vsaka država, ki izpolni pogoje, morala imeti priložnost, da postane članica schengenskega območja. To je temeljno načelo enakosti, na katerem temelji EU, in kdor v to dvomi, dvomi v temeljna načela EU.

  Filiz Hakaeva Hyusmenova (ALDE). – (BG) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, po pristopu Bolgarije k Evropski uniji je sprejetje v schengensko območje naslednji težko pričakovani dogodek. Čakamo na pravico.

Zatem ko sta se Bolgarija in Romunija zelo potrudili in hvalevredno izpolnili schengenska tehnična merila, bi bilo odlaganje sprejema obeh držav v nasprotju s pravili, ki veljajo v Evropski uniji. Pogoji, ki so določeni v Uniji, so enaki za vse. Enaka merila, ki so veljala za druge države članice, morajo veljati tudi za naši državi. Sicer je to diskriminacija.

Težave s korupcijo so prisotne v mnogih državah članicah. Evropa se mora proti temu boriti kot celota, kajti štiri petine evropskih državljanov menijo, da je korupcija temeljna težava v njihovi državi. Evropa ima težave z naraščajočim številom izseljencev. Najti moramo skupne rešitve za ta vprašanja, obenem pa moramo spoštovati naše vrednote in načela.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, v Evropski uniji se veliko govori o krizi. Do zdaj smo govorili predvsem o gospodarski krizi. Zdaj pa zaradi tega, kar se dogaja v schengenskem območju, ljudje pravijo, da ni ogroženo samo gospodarstvo, temveč tudi temeljne pravice državljanov. Zato mislim, da moramo po dogodkih, povezanih s schengenskim območjem, v Italiji, Franciji in nato na Danskem poslati zelo jasen signal, ki pravi, da schengensko območje ni ogroženo, ne želimo, da se ukine, želimo, da se okrepi in poveča in zelo si želimo, da je Evropa odprta.

Pokazati moramo, da vemo, kako premagati krize. Rada bi se zahvalila komisarki, ker je bilo takrat, ko je Danska želela uvesti mejni nadzor, zelo hitro izdano sporočilo o skupni politiki azila in priseljevanja. Toda zdaj je potreben nadaljnji korak. Ne gre samo za glasovanje, da se sprejme vstop Romunije in Bolgarije v schengensko območje. Gre za to, da se to naredi čim hitreje.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospod predsednik, schengenska ureditev je danes pod hudim pritiskom. Po eni strani so glede na sedanji val priseljencev iz Severne Afrike, kjer EU spodbuja demokratično spremembo, nekatere države zahtevale in dosegle začasno prekinitev te ureditve. Po drugi strani so se druge države iz razlogov, ki ponazarjajo njihove ozke interese v odnosu do prosilk, odločile, da izkoristijo dejstvo, da Romunija in Bolgarija še nista del območja, in jima ponovno poskušajo preprečiti vstop.

Za to pa so bila spremenjena pravila igre med igro samo, namreč v škodo teh dveh igralk. Osebno podpiram pozitivne zaključke poročila in avtorju zanje izrekam pohvalo, toda čeprav razumem politične razloge za spreminjanje priporočila – konec koncev je osnova politike kompromis –, ne morem prezreti dejstva, da bi lahko nova predlagana pogojenost omogočila subjektivno razlaganje. Boga prosim, da se motim.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). – (RO) Gospod predsednik, poročilo, ki je pred nami, je objektivno in pošteno ter poudarja, da sta Romunija in Bolgarija povsem tehnično pripravljeni, da se pridružita schengenskemu območju. Poleg tega se lahko v določenih vidikih Romunija uporabi kot primer dobre prakse, kar je navedeno v ocenjevalnih dokumentih.

Trdno sem prepričan, da pristop Romunije in Bolgarije k temu območju ne bo imel negativnega vpliva na varnost meja. Ravno nasprotno. Okrepil bo zaupanje Evropejcev v schengensko območje. Pogosto se govori o vzajemnem zaupanju, kot je bilo omenjeno tudi v tej razpravi. Toda kako lahko govorimo o vzajemnem zaupanju, ko pa nekatere države članice spreminjajo pravila igre sredi igre ter uvajajo nova merila za pridružitev Schengenu?

Utemeljitve, ki se danes uporabljajo proti pridružitvi Romunije in Bolgarije schengenskemu območju, niso bile upoštevane za nobeno drugo državo, ki se je v preteklosti pridružila Schengenu. Romuni in Bolgari ne pričakujejo nič drugega kot pošteno obravnavo v odnosu do drugih držav in objektivno oceno na podlagi enakih meril. V tem pogledu mora Parlament poslati Svetu jasno sporočilo in vztrajati pri dokončnem datumu pristopa.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu, ki je v tem primeru sestavil izjemno pomembno poročilo, obenem pa tudi izjemno težko zaradi dejstva, da imamo nasprotujoča mnenja o pristopu Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju.

Kolegi poslanci, rad bi se zahvalil vsem tistim, ki so spoznali, da se Evropska unija širi na podlagi vrednot. Nenazadnje je pristop Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju del prevzema obveznosti, kar sta obe državi storili leta 2004, da bi izpolnili pogoje, ki so se kasneje izkazali za izpolnjene glede na ocenjevalna poročila Evropske komisije.

Danes sem kolega poslanca iz države, ki ima drugačno mnenje o našem pristopu k schengenskemu območju, vprašal, kakšen bi bil njegov razlog za nasprotovanje. Tehnični pogoji so, kot kaže, izpolnjeni, toda razlog bi bila sporna politika v domači državi. To je nesprejemljivo.

  Nikolaos Salavrakos (EFD). – (EL) Gospod predsednik, mislim, da verodostojnost Evropske unije temelji na enotni uporabi pravil. Zdi se mi očitno, da je treba vključitev Romunije in Bolgarije v schengenski sporazum sprejeti ob izpolnitvi enakih pravil, kot so bila izpolnjena, ko so druge države postale podpisnice sporazuma.

Pozdravljam poročilo gospoda Coelha in njegov predlog o tem, da mora Bolgarija sprejeti dodatne ukrepe, tako da pripravi poseben akcijski načrt z Grčijo in Turčijo zaradi težave nezakonitega priseljevanja na grško-bolgarski meji. Ponavljam svoje odločno stališče, da je treba uredbo Dublin II revidirati in da mora operativni urad Frontexa v Grčiji delovati trajno.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, schengenski sporazum, kot veste, ne sme spodbujati množičnega priseljevanja v socialne sisteme in svoboda potovanja ne sme privesti do povečanja kriminala in nezakonitega priseljevanja. Čas je, da se v Evropski uniji začne bolj ceniti boj proti organiziranemu kriminalu in izboljšanje varovanja meja.

Če Italija in varnostni sistem njene obmejne policije po poročanjih še zdaleč ne dosegata običajnega schengenskega standarda, obstaja bojazen, da bosta novi prišlekinji, kot sta Romunija in Bolgarija, morda kmalu popustili v svojih prizadevanjih.

Zato je treba prenagel pristop teh držav k schengenskemu območju zavrniti, saj bi to lahko koristilo predvsem organiziranemu kriminalu iz vzhodne Evrope in celo kavkaške regije. Mislim, da je v boju proti težavam z azilom Danska postala pionirka za pravila, ki veljajo v celotni EU. Najbrž se je Komisija zato tako odločno odzvala na razglasitev strožjega mejnega nadzora za boj proti naraščajočemu kriminalu. Razjasniti moramo, da čeprav Schengen zahteva odprte notranje meje, to velja le v primeru, ko so zunanje meje zares varne.

  Wim van de Camp (PPE). – (NL) Gospod predsednik, vsak, ki je spremljal ta primer, ve, da je sprejem Bolgarije in Romunije v schengensko območje izjemno težak primer na Nizozemskem. Toda imamo tudi evropsko odgovornost. Glede na to imam eno vprašanje za komisarko: kako se uveljavljanje schengenskih meril sklada s splošnim nadzorom na podlagi politike glede korupcije? Ravno pred kratkim smo slišali za mejni nadzor med Bolgarijo in Ukrajino, ko so bili bolgarski mejni uslužbenci podkupljeni, da so prek zunanjih meja Evropske unije dovolili ljudem, ki tam nimajo kaj iskati.

Imam še eno vprašanje, ki ga je zastavil tudi gospod Pirker, namreč, kaj pomenijo znatna zmanjšanja v policiji v Romuniji za uveljavljanje schengenskih meril? O tem se ni posvetovalo s sindikati. Kakšno je trenutno stanje?

  Monika Smolková (S&D). – (SK) Gospod predsednik, Bolgarija in Romunija sta v treh letih uvedli vse potrebne ukrepe, da se lahko pridružita schengenskemu območju. Merila in ukrepi za zavarovanje zunanjih meja niso preprosti. Obe državi sta jih izpolnili in imata pravico postati članici skupnega schengenskega območja ne glede na to, da se Evropa zdaj spopada s poplavo priseljencev iz Afrike.

Pomembno je, da je ocenjevalni odbor, čigar člani so osebno obiskali obe državi, izjavil, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta schengenske zahteve.

Trdno verjamem, da bodo poslanci Evropskega parlamenta sprejeli to poročilo in da ga bo potem jasno sprejel Svet. Državljanom Romunije in Bolgarije želim navdušenje, ki sem ga osebno izkusila ob podiranju mestnih vrat 22. decembra 2007, ko je Slovaška postala del schengenskega območja.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, širitev schengenskega območja zajema izpolnitev standardov, vendar tudi zaupanje. Prošnji Bolgarije in Romunije sta prispeli ob zanimivem času, ko je EU začela postavljati pod vprašaj načelo prostega pretoka.

Pred tem so se seveda izvajali pregledi na notranjih mejah, toda zaradi prirejanja določenih dogodkov, kot so športne prireditve, evropsko nogometno prvenstvo, svetovna prvenstva ali nekatere konference na vrhu. Tudi zdaj mnoge schengenske države izvajajo policijske preglede v okviru nacionalne zakonodaje, na primer na letih v schengenskem območju.

Toda zdaj se je razprava spremenila. Zdaj pregledov ni treba več izvajati zaradi posebnih dogodkov, temveč zaradi pojava. To je občutljivo vprašanje, saj postavlja pod vprašaj zamisel o prostem pretoku in ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Mariya Nedelcheva (PPE). – (BG) Gospod predsednik, čestitam gospodu Coelhu za njegovo dobro uravnoteženo, objektivno poročilo. Besedilo ne odraža le ugotovitev poročevalca ob obisku Bolgarije in Romunije, temveč izraža tudi željo Evropskega parlamenta, da ostane zvest duhu Evrope. Z drugimi besedami, pripravljenost na schengensko članstvo temelji zgolj na izpolnjevanju tehničnih meril. Tako je.

Tehnična pripravljenost kot posledica dobrega dela, ki sta ga izvedli Romunija in Bolgarija, je pozitivna ugotovitev, do katere smo prišli tudi mi danes. Zdaj je za nas pomembno, da jutri med glasovanjem pošljemo dvojno sporočilo s prepričljivo večino.

Prvo in najpomembnejše je sporočilo za Svet ministrov. Z zagotovitvijo dostopa do zadevnih informacij, vzpostavitvijo konstruktivnega dialoga in upoštevanjem stališča Parlamenta Svet ne bo le pokazal dobre volje, kar zadeva sodelovanje z nami, temveč bo posredoval tudi močno sporočilo o enem varuhu evropskih vrednot kot tudi o preglednem sodelovanju in partnerstvu.

Močno sporočilo bo poslano tudi bolgarskim in romunskim državljanom. Evropska unija jim sporoča: „da“ za enako obravnavo vseh držav članic, „da“ za enaka pravila in „da“ za enako upoštevanje doseženih rezultatov. Prepričana sem, da lahko Svet upošteva pozitiven trud.

  Nadezhda Neynsky (PPE). – (BG) Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila gospodu Coelhu za celovito poročilo. Prevzela sem besedo, ker me jezijo nesramni poskusi, da se primer Bolgarije in Romunije uporabi za reševanje notranjih težav in kot odgovor na notranje bojazni.

Odprava vizumske obveznosti za Bolgarijo in Romunijo pred več kot 10 leti je naletela na enake bojazni. Toda takratni evropski voditelji so izkazali pogum in daljnovidnost, tudi ko Bolgarija in Romunija nista bili članici Evropske unije. In niso se motili.

Zato danes ne smemo pozabiti, da se sedanja razprava nanaša na pravila, ki morajo biti enaka za vse, na enakost med državami članicami, ki jo predpisuje Pogodba o Evropski uniji, in nenazadnje na tako opevano solidarnost Evrope.

Evropa je danes vsekakor drugačna od Evrope pred 20 leti. To ne bi smelo nikogar presenetiti. Toda če pride do krize v schengenskem območju, je to tema druge razprave. Če to pripelje do spremembe pogojev, jih je treba spremeniti za vse. Zato ne smemo pozabiti, da velike skupine nezakonitih priseljencev prečkajo …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Metin Kazak (ALDE). – (BG) Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcu gospodu Coelhu za izjemno uravnoteženo, pozitivno poročilo. To je rezultat splošnega odnosa in vizije, ki jo ima večina kolegov poslancev, prisotnih v tem parlamentu, namreč, da si Bolgarija in Romunija zaslužita in morata postati del schengenskega območja.

Težav se seveda ne sme prenesti na področja, kjer jih ni. Korupcija in kriminal sta razširjena v vseh državah članicah Evropske unije. Toda uspeh pri obravnavi teh težav bo dosežen samo, ko bo vseh 27 držav združilo svoja prizadevanja. Odgovornosti in bremen ne bi smeli preložiti na samo eno skupino evropskih držav.

Bolgarija in Romunija sta dokazali, da si lahko prizadevata za združeno Evropo. Mislim, da bosta tudi cenjeni članici schengenskega območja.

  Traian Ungureanu (PPE). – Gospod predsednik, Bolgarija in Romunija sta dokazali, da lahko zajamčita varnost meja EU in to je v celoti – ponavljam, v celoti – dokumentirano. Mimogrede, uslužbenci, ki so bili aretirani v Romuniji in Bolgariji, so bili aretirani zaradi korupcije. Ali lahko kdo v tem parlamentu trdi, na primer, da nizozemski uslužbenec, skorupirani nizozemski uslužbenec, ne bi bil aretiran zaradi korupcije na Nizozemskem?

Drugič, Romunija in Bolgarija nista tekmovali za glavno nagrado organizacije Transparency International. Sklenili sta sodni sporazum in izpolnili njegova merila. Če pa želi zdaj kdo spremeniti pravila igre med igro, mislim, da bi to lahko bilo nezakonito po pravu EU, vsekakor pa nepošteno po zdravi pameti.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, hvala za to zelo koristno razpravo. Vsekakor je jasno, da je treba okrepiti zaupanje in vero v Schengen z okrepitvijo upravljanja in ocenjevalnega mehanizma – kar je Komisija predlagala že dolgo pred božičem – z večjo vpletenostjo neodvisnih strokovnjakov in Komisije ter tudi večjo preglednostjo vseh korakov, ki se sprejmejo v Parlamentu. Poleg tega moramo mnogo bolje nuditi takojšnjo pomoč državam članicam, ki so v težavah iz enega ali drugega razloga, in pojasniti, v kakšnih okoliščinah bi bilo mogoče ponovno uvesti mejni nadzor.

Vse to je treba storiti. Moramo se tudi boriti proti korupciji in okrepiti boj. Da, v Bolgariji in Romuniji je prisotna korupcija, toda korupcija je v vsaki državi članici, Komisija pa je šele včeraj predlagala poročilo o tem, kako želimo uveljaviti boj proti korupciji. Nekateri od vas ste to prijazno omenili.

Medtem pa moramo priznati izjemna prizadevanja Bolgarije in Romunije za izpolnitev tehničnih zahtev Schengena. Zelo jasne so, zelo pregledne. Zato je treba tema državama zagotoviti jasen pogled, jasen okvir o tem, kaj se od njiju pričakuje, da ju bodo države članice pripravljene sprejeti v schengensko skupnost.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. – (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se rada zahvalila tistim, ki so pozitivno komentirali prizadevanja madžarskega predsedstva. Za nas je bilo zelo pomembno, da smo čutili vašo podporo vseh pet mesecev. Današnja razprava je tudi jasno pokazala, da v Evropskem parlamentu velika večina podpira pristop Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju, ker sta naredili domačo nalogo.

V zadnjih petih mesecih in v času, ki nam je ostal, se bomo borili, da to izrazimo in da Svet odloči, da sta, kar zadeva tehnične standarde, Romunija in Bolgarija pripravljeni, da se pridružita schengenskemu območju. Obe državi sta delali zelo trdo in si zaslužita kar največje priznanje za trud. Mnogi so med razpravo izrazili svoje mnenje – tisti, ki so za, kot tudi tisti, ki so proti ali za preložitev pristopa –, da je vzajemno zaupanje ključna beseda v tej zadevi. S tem se tudi odločno strinjam in namen madžarskega predsedstva je bil graditi zaupanje skozi ves ta čas.

Kako smo poskušali to doseči? Po eni strani smo sodelovali v neprekinjenem dialogu z obema državama, spremljali njuna prizadevanja in jima poskušali pomagati, da najdeta način, kako prejeti večje priznanje za svoja prizadevanja. Po drugi strani smo bili neprekinjeno v stiku z državami, ki so izrazile dvome o pristopu Bolgarije in Romunije. Nato smo si prizadevali spodbuditi ti državi, da stopita tudi v stik z državami kandidatkami. Lahko vam povem, da je sledil neprekinjen dialog v zakulisju, da bi strani bolje razumele in zaupale druga drugi. To je vzajemno zaupanje, na katerem temelji večina naših politik v Evropski uniji, brez njega države članice ne morejo sprejeti te politične odločitve, ki zahteva soglasnost. To je dolgotrajen postopek.

Imeli smo šest mesecev, da to dosežemo. Upam, da bomo v teh šestih mesecih prišli do točke, ko bodo točno čez dva dneva države članice rekle „da, domača naloga je narejena“. Kaj lahko pripomore k vzajemnemu zaupanju? Po eni strani niz posvetovanj, ki sem jih omenila. Po drugi strani pa to, da obe državi kandidatki nadaljujeta s svojimi prizadevanji in še naprej dokazujeta, da sta zmožni braniti zunanje meje Evropske unije. Vedenje, ki ga izkazujeta ti dve državi, skupaj z njuno izjemno rastjo, hitrostjo in ritmom, se mora nadaljevati tudi v bližnji prihodnosti.

Po drugi strani sem prepričana, da bi mehanizem za sodelovanje in preverjanje – slavni CVM, o katerem bo Komisija izdala poročilo julija in ki obravnava točno enaka vprašanja, ki so bila izražena v tej razpravi – lahko bil koristen, tudi če uradno ni del pogojev za pristop k Schengenu. Komisija bo izdala potrdilo o boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Ves čas smo se borili, da to ne bi bil pogoj, vsekakor pa bo v podporo vzpostavljanju vzajemnega zaupanja. Zato sem prepričana, da bo pozitiven mehanizem za sodelovanje in preverjanje spodbujal tudi politično odločitev o širitvi Schengena.

Če me vprašate o splošnem razpoloženju glede kakršnega koli sprejema v schengensko območje, vsi vemo, da bi bilo težko reči, da je Evropska unija zdaj posebno razpoložena za izrekanje dobrodošlice. V tej razpravi je bilo podanih več pripomb, ki to zgovorno ponazarjajo. Na primer, nekateri pravijo, da se bodo s pristopom Romunije in Bolgarije začeli romski prebivalci seliti iz teh dveh držav. Želim biti zelo jasna: svoboda gibanja je osnovno načelo Evropske unije, je učinkovito in veljavno, na tem temeljijo naše politike; to svobodo trenutno uživa romsko prebivalstvo Romunije in Bolgarije kot vsi ostali v vseh kotičkih Evropske unije. Vsi se lahko gibljejo prosto, ni zahtev glede vizumov in če bi kdo želel zdaj oditi, bi lahko.

Toda zelo ponosna sem na dejstvo, da je bila med madžarskim predsedstvom oblikovana strategija za Rome, ki jasno določa obveznosti vsake države članice v zvezi s skupnostjo, ki ima to težko usodo. Treba je obravnavati srž problema: če se jim zagotovijo boljše možnosti zaposlovanja in izobraževanja, se bo ta pritisk notranje migracije zmanjšal tudi v Evropski uniji. Dovolite, da podam še eno pripombo: če bi kdor koli najšibkejšim odrekel naše najosnovnejše pravice glede svobode, potem bi bile te pravice ogrožene za vse nas.

In končno, ker se je obsežno razpravljalo tudi o ocenjevanju schengenskega sistema, ki je v teku, bi rada rekla, da je madžarsko predsedstvo to jasno povedalo že čisto na začetku in v to še vedno verjamemo. Vprašanje širitve Schengena mora biti jasno ločeno od vrste ocenjevanja, ki se bo izvajalo za schengenski sistem. Ne pomešajmo teh dveh vprašanj. Ohraniti moramo pravni red glede svobode gibanja in bolj moramo uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo, na primer, zagotoviti moramo boljši vzajemni nadzor nad našimi zunanjimi mejami. Zato pripravljamo uredbo Frontex; zato si prizadevamo za manjši migracijski pritisk iz Severne Afrike, tako da obravnavamo lokalne vzroke; zato obstaja nova sosedska politika; zato si prizadevamo, da bi povečali posojilno sposobnost Evropske investicijske banke. Zdaj smo na koncu. Samo ena pravna težava je napoti sporazumu z vami: običajna težava „delegiranega akta“. Šele po tem bomo pregledali schengenski sistem in preučili, kako ga je mogoče prilagoditi ali izboljšati, kajti vidimo, da so z njim dejansko težave, toda držimo se tega poteka.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, upam, da bodo na prihodnjem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki bo čez dva dneva, sprejete pomembne odločitve tako o širitvi kot vidikih preverjanja vprašanja Schengena, toda na tak način, ki zagotavlja svobodo gibanja naših državljanov.

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Med razpravo je eden od kolegov poslancev dejal, da bi bilo dovoliti pridružitev Romunije in Bolgarije k Schengenu otročja odločitev. Niti najmanj se ne strinjam. Mislim, da ko odrastemo, sprejmemo razumne trditve, in če smo dobro izobraženi, vemo, kdaj so razumne trditve poštene. Če želimo biti pošteni, se ne smemo kompromitirati z dvojnimi standardi.

Moramo vprašati, ali Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje za vstop v Schengen ali ne. Če jih, bi morali vstopiti. Povsem upravičeno je, da se njune državljane šteje za polnopravne evropske državljane. Prebivalci Bolgarije in Romunije ne smejo postati žrtve populistične retorike.

Vemo, da kar zadeva Schengen, ni vse tako, kot bi moralo biti. Zato zagovarjamo novi sistem ocenjevanja za Schengen, da bomo lahko opredelili težave, se ustrezno odzvali in sprejeli odločitve, če bodo težave še obstajale. Vendar zaradi razprav o novem sistemu ocenjevanja za Schengen prebivalci Romunije in Bolgarije ne smejo biti žrtve tega zakonodajnega postopka. To so drugačni postopki in vsak teče s svojim tempom.

Gospa Gyõri, na koncu bi se vam rad lepo zahvalil za prijazno omembo Portugalske in schengenskega informacijskega sistema (SIS) po shemi „eden za vse“, ki je olajšal vstop več držav, tudi vaše, v schengensko območje. Hvala, da ste nas spomnili na to in hvala za to prijazno omembo. Želim, da se Svetu predstavi povzetek te razprave in, upam, obrazložitev našega glasovanja jutri, kar bo po mojem mnenju zelo poučno. Upam, da bo Svet spoznal, da mora, ko zbor, ki zastopa evropske državljane, z veliko večino reče da Bolgariji in Romuniji, kar upam, da se bo zgodilo, čim hitreje storiti enako.

  Predsednik. – Spoštovani kolegi, mislim, da je treba glede na prevladujočo večino pozitivnih pripomb in ocen, ki so jih danes v tem parlamentu podali poslanci Evropskega parlamenta, kot tudi na podlagi ocen Komisije in Sveta izreči toplo dobrodošlico Bolgariji in Romuniji.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 8. junija 2011.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Romunija in Bolgarija sta ponovno dokazali, čeprav jima ne bi bilo treba, da lahko sprejmeta vse ukrepe, ki so potrebni, da se zajamči znatna stopnja varnosti na vzhodni meji Evropske unije. Glede na finančna, tehnična, institucionalna in upravna prizadevanja Romunije, da bi se pridružila schengenskemu območju, mislim, da je treba v prihodnjem obdobju izkazati pozitivno oceno tega dokumenta z določitvijo dokončnega datuma za pridružitev.

Razmer ne bi smeli razburkati s spreminjanjem pravil med igro, stopnjevanjem evroskeptičnih govorov in omenjanjem ločenega vprašanja, ki je povezan s potrebo po nadzoru nezakonitega priseljevanja. V tehničnem smislu je Romunija bolj kot kdaj koli pripravljena za nadzor vzhodne meje Evropske unije.

Toda uporaba dvojnih standardov pri ocenjevanju nekaterih parametrov ni častivreden in značilen vidik projekta združene Evrope. Prepričana sem, da bo, ko bo vključena v schengensko območje, Romunija prikazala vsem državam članicam resen in strog način, na katerega lahko zajamči varnost vzhodne meje. Poleg tega bodo doseženi rezultati prepričali celotno Evropo, da je uspešno okrepila varnost celotne Unije.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Svoboda gibanja je ena od najpomembnejših vrednot Evropske unije za vse državljane EU in za schengensko območje je značilna odsotnost nadzora na skupnih mejah med državami udeleženkami ter uvedba svobode gibanja na tem območju. Torej moramo brez izjeme spoštovati pravico vseh državljanov Evropske unije do prostega gibanja. Če morata Bolgarija in Romunija izpolniti več meril kot druge države članice EU, da se pridružita schengenskemu območju, potem bomo ustvarili dvojne standarde. Izogniti se moramo sistemu dvojnih standardov, ki je zelo strog do držav kandidatk in zelo popustljiv do držav, ki so že članice schengenskega območja. Pravila schengenskega pravnega reda morajo biti enaka za vse države in sistem ocenjevanja mora temeljiti na določbi, da se pravila izpolnjujejo neprekinjeno, ne le med pristopom. Države, ki se pridružujejo schengenskemu območju, morajo še naprej izpolnjevati vse varnostne zahteve, kajti varnost schengenskega območja je zares odvisna od tega, kako strogo in učinkovito vsaka država članica izvaja nadzor na svojih zunanjih mejah, kot tudi od kakovosti in hitrosti izmenjave informacije prek schengenskega informacijskega sistema. Da bi torej odpravili nadzor na notranjih mejah, morajo države članice čim bolj sodelovati in sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti pri povečanih migracijskih tokovih, kajti varnost schengenskega območja je odvisna od tega, kako strogo in učinkovito vsaka država članica izvaja nadzor na svojih zunanjih mejah.

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Evropska komisija ocenjuje, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na pristop k Schengenu, zato mora Svet nemudoma sprejeti odločitev o sprejemu teh dveh držav članic. Prav tako ne smemo uporabiti dvojnega standarda, saj bi spodkopal verodostojnost Evropske unije, in ne smemo postavljati novih pogojev. Pridružitev k schengenskem sporazumu in odprava meja sta korak, ki ga državljani pri pravnem redu Evropske unije najbolj cenijo; poleg evra je to tudi simbol Evropske unije. Svoboda gibanja je eden od ključev do uspeha skupnega trga. Seveda je treba varno zaščititi zunanje meje Evropske unije, vendar ta cilj ne bo dosežen tako, da se ne sprejme držav članic, ki so pripravljene, temveč z uvedbo stalnega in preglednega schengenskega sistema preverjanja, ki – poleg skupne evropske migracijske politike in begunske politike, ki temelji na notranji solidarnosti – predstavlja rešitev za mnoga odprta vprašanja. Zato Svet naprošam, da gre na teh področjih čim prej naprej.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Romunija je pripravljena odstraniti notranji nadzor na svojih kopenskih, zračnih in morskih mejah. Po obiskih na terenu in tehničnih ocenah, ki so bile izvedene, ni le poročevalec, ki ga je imenoval Evropski parlament, pač pa tudi skupina strokovnjakov zaključila, da Romunija izpolnjuje merila za pridružitev schengenskemu območju, kar je skladno z določbami, prevzetimi s Pogodbo o pristopu iz leta 2005. Vse pomanjkljivosti, ugotovljene v preteklosti, so bile odpravljene. Poleg tega je moja država zgled dobre prakse na nekaterih področjih. Glede pripomb nekaterih poslancev Evropskega parlamenta bi rad izpostavil, da se nanašajo na teme, ki niso neposredno povezane s schengenskim pravnim redom, kar pomeni, da se ne morejo uporabiti kot razlog, da se Romuniji prepreči dostop do tega območja. Razumem pomisleke nekaterih kolegov poslancev glede varnosti zunanjih meja EU, zlasti ker nekatere države veljajo za priljubljen cilj tokov izseljencev. Vendar vas moram opomniti, da morajo biti evropska pravila enaka za vse države članice in se ne smejo spreminjati med igro, saj bi to predstavljalo diskriminacijo romunskih državljanov. Glede na pozitivno tehnično oceno mora Svet za pravosodje in notranje zadeve dati zeleno luč za vključitev Romunije v Schengen z jesenjo.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Če verjamete temu poročilu, je vse v najlepšem redu in Romunija in Bolgarija sta dokazali, da sta dovolj pripravljeni na izvajanje vseh schengenskih pravil. Toda tisti med nami, ki smo seznanjeni z Europolovim poročilom OCTA 2011 o organiziranem kriminalu, se bomo vprašali, ali je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve slep in gluh ter zakaj sploh imamo Europol, če se preprosto ne zmenimo za njegova opozorila. Europol poroča, da sta Romunija in Bolgarija tranzitni poti za tihotapljenje prepovedanih drog, trgovino z orožjem in ljudmi. Organizirane kriminalne združbe, vse bolj večetnične, delujejo izjemno nasilno. Mnoge imajo paravojaško ozadje. Te skupine, in citiram dobesedno poročilo Europola, „želijo razširiti svoje interese v EU ter lahko izkoristijo priložnosti ob možnem pristopu Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju“. Direktor Europola, Rob Wainwright, je v nekem intervjuju dejal „možen pristop Bolgarije in Romunije k Schengenu in liberalizacija vizumskega režima v Ukrajini – to bi lahko imeli za morebitne nove priložnosti za organizirani kriminal“. Imamo dolžnost do naših državljanov, da jemljemo opozorila Europola resno. Schengenski sporazum že odpira vsa vrata organiziranemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju v Evropo. Zato ga je nujno treba popraviti, preden ga razširimo.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Coelhu za njegovo odlično poročilo, ki se ujema z nedavno razpravo o izvajanju schengenskega sporazuma. Obstoj učinkovitega nadzora na naših zunanjih mejah mora biti pomemben dejavnik, saj je varnost schengenskega območja odvisna od tega, kako učinkovito vsaka država članica nadzira svoje zunanje meje. Čeprav ostajajo nekatere težave nerešene, sta Bolgarija in Romunija dokazali, da sta dovolj pripravljeni za uporabo vseh zahtev schengenskega pravnega reda. Na dolgo smo razpravljali o praktični učinkovitosti državnega aparata teh dveh držav kot tudi stopnji korupcije pri njima; kljub temu menim, da pri uporabi Schengena tega ne bi smeli upoštevati, ker – kot se je zgodilo pri drugih državah članicah – je dovolj, da odločitev temelji samo na učinkovitosti mejnega nadzora in pripravljenosti policijskih organov. Postavljanje dodatnih zahtev bi predstavljalo precedenčno diskriminacijo, ki prej ni obstajala, niti po veliki širitvi leta 2007.

  Adrian Severin (NI), v pisni obliki. – Pravo vprašanje je, ali naj se z vsemi državljani EU ravna enako in jim dodeli enak dostop do temeljnih pravic EU ne glede na njihov nacionalni izvor. Zaradi svetovne gospodarske krize je v EU prisotna kriza demokracije in solidarnosti. Priča smo ponovni nacionalizaciji Evrope. V tem okviru je razprava o pristopu Romunije in Bolgarije k schengenskemu območju sprožila ostre reakcije, ki jih ženejo kvazi-utemeljitve in dvojni standardi.

Ne gre za tehnične vidike, niti za varnost zunanjih meja EU, niti za migracijo ali učinkovitost sodstva. To je evropski politični problem strateške narave. Gre za kohezijo EU. Govoriti o premajhni pripravljenosti na naših vzhodnih mejah, ko pa vidimo prepustnost naših južnih meja, je preprosto smešno. Spodbujanje nacionalnih političnih načrtov na račun prizadevanj državljanov EU iz Bolgarije in Romunije je nezaslišano. Res potrebujemo bolje zaščitene meje, boljšo migracijsko politiko, boljšo upravno zmogljivost in poštene javne uslužbence. Toda za to je potrebno več Evrope, ne manj. Pravilen korak v tej smeri je takojšnja širitev schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo.

  Kristian Vigenin (S&D), v pisni obliki. – (BG) Kategorično trdimo, da sama Bolgarija ali njeni državljani, če smo natančnejši, ne predstavljajo grožnje, neposredne ali možne, za varnost, red in mir v schengenskem območju. Naša država je, resda pozno, izpolnila vse tehnične zahteve, povezane z nadzorom zunanjih meja.

Toda obstaja precejšnje nezaupanje in namiguje se, da bi lahko ob izvajanju nadzornih ukrepov prišlo do resnih pretresov. To nezaupanje je izraženo v poročilih Evropske komisije o mehanizmu sodelovanja in preverjanja, v poročilih Europola in v vrsti izjav visokih predstavnikov različnih držav članic. Ob naraščanju tihotapljenja in neuradnega gospodarstva, ki je večje kot kdaj koli, ob razširjenosti korupcije in nesposobnosti boja proti organiziranemu kriminalu ni nobenega dobrega razloga, da bi se jezili, ker nam postavljajo dodatne ovire na pot do članstva.

Evropski parlament mora sprejeti stališče o načelu, namreč da se pravil igre ne sme spreminjati sredi igre. Glede na uradne zahteve sta Bolgarija in Romunija pripravljeni na članstvo v schengenskem območju, Evropski svet pa mora čim prej odločiti njima v prid. Zanašam se na to, da bo poročilo gospoda Coelha sprejela velika večina, kar bo posredovalo jasen političen signal državam članicam.

(Seja je bila za nekaj trenutkov prekinjena)

PREDSEDSTVO: EDWARD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik