Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 8. junij 2011 - Strasbourg

13. Vrh EU - Rusija (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije, v imenu podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, o vrhu EU-Rusija.

  Štefan Füle, član Komisije.

– Gospod predsednik, spoštovani poslanci, hvaležen sem za to priložnost, da z vami razpravljam o naslednjem vrhu Evropska unija-Rusija, ki se bo začel jutri v Nižnem Novgorodu. Evropsko unijo bosta zastopala predsednika Evropskega sveta in Komisije. Na sestanku bo prisotna visoka predstavnica in podpredsednica gospa Ashton, kakor tudi komisar De Gucht.

Vrh je skrbno pripravila Služba za zunanjepolitično delovanje v tesnem sodelovanju s Komisijo in obema predsednikoma, priprave pa so temeljile na razpravah v Evropskem svetu in Svetu konec leta 2010 in januarja 2011 o Rusiji kot strateški partnerici, na rezultatih prejšnjega vrha EU-Rusija in obisku Komisije, ki ga je februarja opravila ruska vlada.

Naši odnosi so se v zadnjih dveh letih na splošno izboljšali. Zaključili smo dvostranska pogajanja o vstopu Rusije v STO, dogovorili smo se o pristopu do morebitnega prihodnjega režima o odpravi vizumske obveznosti in o partnerstvu za modernizacijo, ki je v fazi izvajanja.

Prav tako poteka delo v okviru rednega izvajanja štirih skupnih prostorov in vseh strokovnih dialogov. Naše medsebojno delovanje je dokaj intenzivno. Naj vas spomnim, da je Rusija edina zunanja partnerica, s katero ima Evropska unija dvoje vrhunskih srečanj na leto. Obisk predsednika vlade Putina in neobičajno velike ruske vladne delegacije na Komisiji 24. februarja je jasno pokazal rusko odločenost za vzpostavitev tesnejših odnosov in sodelovanja.

Toda številna pomembna dvostranska vprašanja ostajajo nerešena. Posebno zaskrbljujoče je stanje v zvezi z demokratičnim razvojem in človekovimi pravicami v Rusiji. V okviru bližajočih se volitev v dumo in predsedniških volitev bo posebna pozornost namenjena standardom volilnega postopka.

Zdaj bi vas rad opozoril na naše glavne cilje za vrh, ki so naslednji:

Prvič: Evropska unija si bo prizadevala spodbuditi Rusijo, da bo rešila zadnja nerešena večstranska vprašanja in tako omogočila vstop v STO pred koncem leta 2011 na podlagi dvostranskega sporazuma EU-Rusija, sklenjenega leta 2004 in prejšnjega decembra. Rusija si bo lahko še vedno zagotovila vstop v STO pred koncem leta 2011, če bo lahko sprejela potrebne odločitve za rešitev nekaj nerešenih vprašanj na večstranski ravni. Vrh ne more nadomestiti pogajanj v Ženevi, lahko pa Rusijo spodbudi k sprejetju konstruktivnih ukrepov.

Drugič: Evropska unija bo Rusiji pojasnila, da je potrebno doseči večji napredek v zvezi z dogovorom o pomembnih določbah o trgovini in naložbah, vključno z energetiko, v novem sporazumu EU-Rusija za zagotovitev trdne pravne podlage za poglobitev gospodarskega sodelovanja v naslednjih letih. Ne izključujemo obravnavanja vprašanja ruske neupravičene prepovedi uvoza zelenjave iz Evropske unije na ravni vrha, čeprav upamo, da bodo znanstveni dokazi omogočili hitro rešitev na strokovni ravni.

Tretjič: Ohranili bomo podporo na najvišji ravni za partnerstvo za modernizacijo kot pomembno sredstvo za rusko zavezanost reformam.

Četrtič: Zavzemali se bomo za človekove pravice in pravno državo v Rusiji, in

Petič, Rusijo bomo spodbujali, da bo poglobila sodelovanje v našem skupnem sosedstvu in nadaljevala dialog o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih, kot sta na primer Bližnji vzhod ali severna Afrika. Napredek v Moldaviji/Transnistriji bo pomemben preizkus za tesnejše sodelovanje na področju zunanje politike.

Vrh moramo izkoristiti tudi za ponovno potrditev naše politične volje za doseganje napredka pri sodelovanju na področju upravljanja krize – pod pogojem, da to nikakor ne bo vplivalo na avtonomnost našega odločanja.

Pri našem sodelovanju z Moskvo igra pomembno vlogo tudi energetika. Poudarili bomo nujnost nadaljnjih reform v ruskem sektorju električne energije in plina z namenom zagotovitve enakih pogojev. Poudarili bomo tudi nujnost sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam.

Za doseganje naših ciljev najvišjih standardov glede jedrske varnosti z Rusijo sodelujemo na dvostranski ravni in na mednarodnih forumih, kot sta Mednarodna agencija za jedrsko energijo in G8.

Ponovili bomo naše povabilo Rusiji, naj sodeluje pri pogajanjih o celovitem sporazumu Euratom-Rusija, ki mora spodbujati najvišje standarde za jedrsko varnost. Evropska unija se bo v zvezi z nesrečo v Fukušimi zavzemala za enakovrednost pristopov glede obremenitvenih testov za obstoječe in načrtovane jedrske elektrarne.

In končno, sodelujemo v jasnem postopku glede potovanj brez vizumov. Evropska unija je v mesecu marcu pripravila in uskladila svoj predlog za seznam skupnih ukrepov za morebitno vzpostavitev režima potovanj brez vizumov, aprila pa smo dejansko začeli s pogajanji. Od takrat poteka Stalni partnerski svet za pravosodje in notranje zadeve in dosežen je bil pomemben napredek. Pogajanja o naših skupnih korakih na strokovni ravni pa še niso zaključena. Na vrhu moramo jasno povedati, da bližnjice ne obstajajo.

Kar zadeva Rusijo, je mogoče pričakovati, da bodo njeni glavni cilji za vrh usmerjeni v vizume, STO, energetiko – vključno z jedrsko varnostjo – in varnostno sodelovanje. Rusija se lahko znova ukvarja z zamislijo o novem političnem in varnostnem odboru na ministrski ravni. Menimo, da potrebne strukture za sodelovanje obstajajo; potrebujemo politično voljo za vsebinski napredek.

Zahvaljujem se vam za pozornost in se veselim vaših pripomb.

  Ria Oomen-Ruijten, v imenu skupine PPE. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, hvala za dobro sodelovanje, ki ste ga izkazali pri pripravi resolucije. O točkah, ki jih je omenil komisar, ne bom govorila, ker so zajete v resoluciji. Kar zadeva Evropsko ljudsko stranko (Krščanske demokrate), mora končna deklaracija na vrhu naslednji teden predstavljati več kot zgolj lepe besede. Rusija ja naša velika soseda; Rusija je pomembna partnerica. Odvisni smo drug od drugega, raven odvisnosti pa je visoka, tako da zdaj pričakujemo konkretne sporazume, ki bodo prinesli rezultate.

Katere so naše prednostne naloge? Prvič, sporazum o partnerstvu. Začeti moramo s pogajanji. Pričakujem, da bo EU prepričala predsednika Medvedjeva, da bo svoji pogajalski skupini podelil vse pristojnosti za prevzem posebnih obveznosti. Skrajni čas je, da stvari ponovno poženemo na področju trgovine in naložb. Tudi pogajanja o energetskem poglavju so v zaostanku. Potrebujemo dogovore o trdnem in preglednem energetskem partnerstvu, ki bo temeljilo na pravilih.

Prav tako bi želela slišati, kakšno je naše stališče glede točke o človekovih pravicah. Za nas, za Parlament, je to bistveni del partnerstva. Pakt o modernizaciji se mi zdi dopolnilno vprašanje, podobno kot so skupni prostori. To je zadeva drugotnega pomena, vendar bi pomagala, če bi uspeli spraviti skozi pravila STO. To bi zagotovilo enake pogoje in izboljšalo naložbeno klimo.

Predsednik Medvedjev je osebno vključen v izboljšanje pravne države, vendar to ni dovolj, kot ste sami pravkar povedali. Prepričani moramo biti, da bo Rusija na prihodnjih volitvah izpolnila obveznosti, ki jih prevzela v okviru Sveta Evrope in OVSE. Volitve bodo merilo uspešnosti. To prav tako pomeni, da je treba dovoliti registracijo novim strankam. Rusija se mora čutiti počaščeno, da so bili opazovalci volitev pozvani tako zgodaj. In končno, prepoved uvoza evropske zelenjave (...)

(Predsedujoči je prekinil govornico)

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, Rusija je nedvomno zelo pomembna partnerica za Evropsko unijo, toda – kot je že povedal komisar – zelo težavna. Upam, da pogajanja ne bodo trajala predolgo. Na žalost pa ne bodo zaključena tako hitro, kot si predstavlja gospa Oomen-Ruijten. V postopku je potreben dialog z uradnimi izvoljenimi predstavniki in predstavniki civilne družbe, ki so nam pogosto bližji glede zadev v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami.

Zamisel o partnerstvu za modernizacijo med Evropsko unijo in Rusijo je dobra. Toda tudi Rusija mora odpraviti svoje delo. Potrebujemo več demokracije in manj korupcije. Še vedno poslušamo številne vlagatelje, ki se pritožujejo zaradi pravne negotovosti, predvsem glede davkov. Predvsem se moramo pripraviti – kot je že omenil komisar – na vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in članstvo v STO. Na področju energetske politike mora Rusija priznati načela pregledne in poštene energetske politike. Rusija lahko veliko stori sama, zlasti kar zadeva energetsko učinkovitost, kjer je še vedno veliko pomanjkljivosti.

V zvezi z energetiko želim omeniti nekaj, kar se nanaša na njeno sosedo – pravzaprav našo skupno sosedo – Ukrajino. Rusija zdaj znova poskuša uporabiti vprašanje energije in cen energije kot politično orožje. To je nujno treba zavrniti. Zavzemamo se za to, da se Ukrajina odloči, na katerih tržiščih želi biti prisotna in kje želi poslovati. Navsezadnje si želimo imeti trgovinske odnose in trgovinski sporazum z Ukrajino. Rusija na tem področju ne sme pritiskati na Ukrajino in ji dati na izbiro, da se pridruži carinski uniji s Kazahstanom in Belorusijo ali pa plača visoko ceno energije. To zavračamo.

Kar zadeva sosede, prav tako pričakujemo, da bo Rusija izpolnila dogovore iz pogodb v zvezi z Gruzijo in umaknila svoje vojake nazaj na območja, na katerih so bili pred sporom. Prav tako upamo, da bo Rusija pozitivno prispevala k rešitvi spora o Gornjem Karabahu. Na nobeni strani ne gre za dobavljanje orožja, ampak za miroljubno posredovanje med obema stranema.

Komisar je že omenil pomen vizumske liberalizacije. Za odnose med posamezniki je zlasti pomembno, da imajo ljudje čim večjo svobodo gibanja med Rusijo in Evropsko unijo. Upam, da bomo pri tem dosegli nekaj napredka.

Bistveno vprašanje pa bo, kako bodo potekale naslednje volitve. Rusija se mora zavedati, da bo svet, še posebej pa demokratični svet v Evropi, skrbno spremljal, kako bodo potekale te volitve; ali bodo stranke registrirane pravilno in pošteno; in ali bodo nekateri posamezniki ali določene stranke na začetku izključeni iz volitev. To je treba Rusiji na vrhu jasno predstaviti. Tudi v Rusiji si želimo videti prave, poštene volitve.

Na področju gospodarstva Rusijo čaka še veliko dela. Toda Rusija je pripravljena na demokracijo. V Rusiji želimo videti demokracijo, tako kot si tega želijo državljani Rusije. To je naša želja in vizija. Rusija se mora zavedati, da bo demokracija dobra tudi zanjo.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, upamo, da bo na vrhu v Nižnem Novgorodu dosežen nadaljnji napredek v zvezi z novim in celovitim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju.

Tako EU kot Rusija se morata zavedati, da je za resnično partnerstvo potreben odkrit odnos. V imenu skupine ALDE pozivam predstavnike EU, naj z ruskimi sogovorniki obravnavajo vse vprašanja, ki jih je sprožil Evropski parlament.

Evropska unija bo imela v odnosih z Rusijo velike težave, če se ne bosta oba partnerja opirala na enake vrednote in načela. Če se bo Kremelj še bolj odmaknil od demokracije in pravne države, bo Rusija izgubila celotno legitimnost kot partnerica EU.

Kremelj je iz postopkovnih razlogov preprečil številnim političnim strankam, da bi se registrirale za volitve v dumo Ruske federacije, na seznamu pa se lahko znajde še Ljudska stranka svobode, ki jo vodijo Mihail Kasjanov, Vladimir Milov, Boris Nemcov in Vladimir Rižkov. Na vrhu je treba spregovoriti o naraščajočem zatiranju opozicije, opozicijskim strankam pa je treba omogočiti, da se registrirajo.

Gospe in gospodje, Rusija ni Kitajska. Rusija je članica Sveta Evrope in organizacije OVSE; to pomeni, da mora izpolnjevati svoje mednarodne zaveze in obveznosti. Poleg tega mora Rusija spoštovati svojo ustavo.

Rusija mora spoštovati neodvisnost in ozemeljsko celovitost svojih sosed. Vztrajamo, da Rusija preneha izvajati pritisk nad Ukrajino – kot je pravkar povedala kolegica –, kar je na primer včeraj storil predsednik vlade Putin, ko se je sestal z ukrajinskim predsednikom vlade in pritiskal nanj, naj se pridružijo carinski uniji z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom. Tega ne moremo sprejeti. Pričakujemo, da bo Rusija nemudoma umaknila svoje čete iz Gruzije na položaje pred sporom.

In nazadnje, skupina ALDE je zelo razočarana, ker je Rusija na predvečer vrha uvedla nesorazmerno prepoved na uvoz zelenjave iz EU.

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, Rusija je v številnih pogledih pomembna partnerica za EU. Kot stalna članica Varnostnega sveta ZN ima Rusija potencialno odločilen vpliv na mednarodne zadeve, od naših odnosov s Severno Korejo do njenega sodelovanja v četvorki ZN. Prav tako pozdravljam nedavne pozive predsednika Medvedjeva, naj libijski tiran, Moamer Gadafi, sestopi z oblasti. Upam tudi, da se bo Kremelj uskladil s preostalo mednarodno skupnostjo glede zaustavitve širjenja iranskega jedrskega orožja.

Strinjam se, da ima Rusija gospodarske interese v republikah nekdanje Sovjetske zveze, od katerih jih zdaj nekaj – na srečo – usmerja stran od Moskve proti EU. Vendar pa mora EU še naprej vztrajati pri podpori in sodelovanju s temi, zdaj neodvisnimi državami, kot je Ukrajina, in zagotoviti, da glede teženj po evroatlantskih povezavah, vrata zanje ostanejo odprta. V zvezi s tem upam, da bo podpredsednica/visoka predstavnica sprožila vprašanje Gruzije, katere dele ozemlja si še naprej nezakonito prisvajajo in zavzemajo ruski vojaki in da bo pomagala pritiskati na Rusijo, da z Moldavijo razreši vprašanje Transnistrije. Prav tako se strinjam s predlogom Komisije, naj vrh EU-Rusija poteka enkrat letno namesto vsakih šest mesecev, kar je dobra zamisel in korak naprej.

Rusija ni zrela liberalna demokracija. Ni niti država z neodvisnim sodstvom. Toda ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, moramo z „medvedom“sodelovati.

  Werner Schulz, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisar Füle, morda se na prvi pogled zdi razumljivo, da se Rusija zavaruje pred širjenjem okužbe z bakterijo Enterohaemorrhagic Escherichia coli (EHEC) na svojem ozemlju, toda popolna prepoved uvoza evropske zelenjave ni to, kar pričakujemo od države, ki se želi pridružiti Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Tudi o tem bomo morali govoriti v Nižnem Novgorodu. Pomembnejše pa so politične klice ali semena, ki so prisotna – slabotni začetki demokracije in pravne države. Glede teh vidikov moramo storiti vse, kar je v naši moči v okviru partnerstva za modernizacijo, da se njihove korenine razširijo po vsej Rusiji in da se razvijajo.

Predsednik Medvedjev je priznal, da gospodarske in tehnične modernizacije ni mogoče doseči brez temeljne modernizacije družbe. Doslej pa smo videli le malo dejanj v podkrepitev teh lepih besed. Zato morajo predstavniki EU predsedniku Medvedjevu jasno povedati, da bodo bližnje volitve v dumo preizkus verodostojnosti njegove reformne politike.

Pristne in pravilne volitve so temelj demokracije. Vsakdo, ki si želi pluralizma in politične konkurence, mora zagotoviti izpolnjevanje volilnih standardov Sveta Evrope in omogočiti, da Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi v najzgodnejši fazi izvaja dolgoročno opazovanje volitev.

Poštene volitve se začno z dovoljenjem strankam, da se registrirajo. Na žalost pa prvi indici kažejo, da se rusko vodstvo ni nič naučilo iz sklepa Evropskega sodišča za človekove pravice, da ni bilo nobenih razlogov za razpustitev Republikanske stranke in očitno ne želi dopustiti registracije novoustanovljeni Ljudski stranki svobode.

Več strank, ki jih podpira Kremelj in Vseruska ljudska fronta, ki jo je ustanovil premier Putin, nas zgolj vodijo navzdol po politični slepi ulici. Ta navidezna konkurenca je državo pahnila v politično apatičnost in razvrednotila dumo. Predsednik Medvedjev bi tu lahko naredil preboj in svoje predsedovanje zaključil vsaj z enim vidnim uspehom.

V zadevah gospoda Hodorkovskega in gospoda Magnickega bi bilo treba namesto čakanja na odločitev iz Strasbourga odpraviti samovoljnost pravosodja. Revizija teh zadev, ki ji je opravila Fedotova komisija, je pravilen prvi korak. Njeni rezultati in zaključki morajo biti čim prej objavljeni.

Prihodnje sodelovanje foruma civilne družbe, nedavno ustanovljenega v Pragi, mora biti pomembna tema razprave v razgovorih in pogajanjih med EU in Rusijo. Dogodki v severni Afriki kažejo, da je za učinkovite reforme potrebna aktivna civilna družba. Ruska vlada si mora zato prizadevati, da bo to zagotovila v lastni državi in dosegla partnerstvo za modernizacijo s civilno družbo.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, gospod komisar, zaman sem iskal odgovor na vprašanje, zakaj razpravljamo o resoluciji o vrhu z Rusijo na predvečer samega vrha in glasujemo o njej na dan zasedanja vrha v Nižnem Novgorodu. Tema tudi ni bila uvrščena na dnevni red plenarnega zasedanja na začetku prejšnjega tedna. Vse to je znak slabega načrtovanja in po mojem mnenju je zdaj formalnost. Namesto prizadevanja s pomočjo načelnega postopka za nov sporazum o odnosih z Rusijo, ki jo priznavamo kot pomembno partnerico, le ponavljamo razglase in zahteve, ki očitno nimajo možnosti za uspeh.

Najprej moramo graditi na vprašanjih, kjer je mogoče doseči napredek. Primer za to je napredek pri sporazumih glede načrtovane sprostitve in morebitne končne ukinitve vzajemnih vizumskih ureditev z Rusijo. Namesto tega kritiziramo stališče Rusije v primeru uvoza zelenjave iz EU. Kakšno pa je videti naše vedenje izven Unije? Pri iskanju vira smrtonosne bakterije in ob pomanjkanju čvrstih dokazov se drug drugega obtožujemo, omejujemo uvoz in izvoz blaga in zahtevamo odškodnino. Iz tega lahko zagotovo sklepamo, kolikšno zaupanje vzbujamo, ne samo v Rusiji.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, dialog med Evropsko unijo in Rusijo je treba čim bolj razširiti na raznih področjih, od gospodarstva do človekovih pravic, saj dialog nima nobenih alternativ. Evropa in Rusija sta dejansko gospodarsko in politično neodvisni.

V mislih imam nerešena mednarodna vprašanja, kot so varnost preskrbe z energijo, Magreb, jedrska zmogljivost Irana, terorizem, Kavkaz, Gornji Karabah, podnebne spremembe in druga. Rusija je strateška partnerica Evrope, tudi zaradi sinergij, ki jih je mogoče zagotoviti v prihodnosti. Do določene mere se to že dogaja in Moskva nam lahko zagotavlja mineralne in energetske vire ter sodeluje na področju vojaške varnosti in boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, Evropa pa lahko prispeva s finančnimi sredstvi, z znanstvenimi in tehnološkimi zmogljivostmi in našimi dolgoletnimi izkušnjami na področju demokracije in človekovih pravic.

Prihodnost Rusije je povezana s prihodnostjo Evrope in razvijati jo je treba z vztrajnostjo, brez samozadovoljnosti in navzlic številnim trenutnim težavam. V zvezi s tem je sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Rusijo velikega pomena za našo skupno prihodnost.

  Béla Kovács (NI). – (HU) Gospod predsednik, v zvezi s skorajšnjim vrhom želim opozoriti pogajalsko delegacijo na dve stvari. Najprej jih želim spodbuditi, naj ponovno pretehtajo pomen uvoza ruske energije in drugič, naj razširijo partnerski sporazum, tako da bodo predstavniki EU lahko sodelovali kot opazovalci na volitvah, ki bodo potekale decembra letos in na predsedniških volitvah marca 2013. Kot vidimo, se bo uvoz energije iz Rusije verjetno povečal, ob upoštevanju, da se bodo zaprle številne evropske jedrske elektrarne po izvedbi obremenitvenih testov.

Tako nas ponovno začenja skrbeti, da bomo v prihodnosti znova bolj odvisni od Rusije. Opozoril pa bi vas rad, da ima medalja dve plati. Rusija je ravno tako odvisna od Evropske unije, saj nam prodajajo večino svojih proizvodov. Če ne bomo kupovali njihovih energetskih proizvodov, bo rusko gospodarstvo v prihodnosti naletelo na resne težave s stabilnostjo.

  Elmar Brok (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Rusija in Evropska unija sta partnerici zaradi njunih obojestranskih interesov in zaradi njune zemljepisne lege. To je dejstvo, ne glede na to, ali nam je všeč ali ne. Poskrbeti moramo, da bo to partnerstvo pozitivno in konstruktivno. V ta namen moramo doseči napredek pri partnerskem sporazumu in vizumski olajšavi in dodati vsebino partnerstvu za modernizacijo.

Zavedati se moramo, da to povzroča obveznosti na obeh straneh, vključno glede članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), kar onemogoča, da bi še naprej delovali, kot želimo; ta dogovorjena pogodbena ali mednarodna pravila so zavezujoča za vsakogar in pri vzajemnih poslih ni prostora za samovoljnost. To prav tako izključuje uporabo energetike kot političnega orožja.

Te vzajemne interese je treba obravnavati pozitivno in konstruktivno, v zvezi z zunanjo politiko pa to seveda tudi pomeni, da mora Rusija prevzeti nekaj odgovornosti. Trenutno se v Varnostnem svetu Združenih narodov obravnava Sirija. V takih primerih mora Rusija konstruktivno prispevati k ustvarjanju miroljubne mednarodne skupnosti. To prav tako pomeni sprejemanje suverenih pravic sosednjih držav in njihovih odločitev glede vstopa v povezave, v katere želijo vstopiti. Rusija mora zagotoviti pozitiven prispevek v primeru „zamrznjenih konfliktov“ in zdaj odpraviti nezakonite razmere v Abhaziji in Južni Osetiji.

V globalnem svetu imamo skupno odgovornost. Rusija in Evropska unija imata zagotovo velike obojestranske interese v tem globalnem redu, pri opredelitvi teh interesov pa moramo zagotoviti, da bo Rusija spoznala, da sta demokracija in pravna država bistveni za notranji razvoj. Zahteva se stopnja zaupnosti ne le v odnosih z nami; država, v kateri ni vladavine prava, ni dobro mesto za naložbe, zato ker ni pravne varnosti. Država brez demokracije in vladavine prava dolgoročno ne more zares napredovati v korist svojih državljanov. Upajmo, da bomo s pomočjo partnerstva za modernizacijo in drugih zadev uspeli najti skupno in pozitivno pot naprej.

  Knut Fleckenstein (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, omeniti želim dve točki, saj je gospod Swoboda že navedel več točk v imenu naše skupine. Rusija je zares na pomembnem razpotju. Njeno notranje politično stanje bodo določile decembrske volitve v dumo, kakor tudi vprašanje, kdo bo od leta 2012 naprej v vlogi predsednika nadaljeval z začeto modernizacijo.

To je mogoče izraziti tudi na pozitiven način. Nobene boljše priložnosti ni za krepitev mednarodnega zaupanja v razvoj Rusije. Pogoj za to so poštene volitve, poštene možnosti za registracijo in dostop do medijev za kandidate za zagotovitev vsaj enega elementa enakih možnosti.

Moja druga točka se nanaša na partnerstvo za modernizacijo med EU in Rusijo. To odpira nove možnosti za učinkovito sodelovanje. Zato ne smemo zamuditi priložnosti za močno podporo Rusije pri tej modernizaciji – ne le z naložbami v modernizacijo gospodarstva, ampak tudi njene družbe. Vlade stvari zapisujejo na papir in vsi vemo, da papir prenese vse. Državljani pa postanejo zelo nepotrpežljivi, če ne pride do izvedbe tistega, kar piše na papirju.

Sodelovanje državljanov in vključitev civilne družbe, podjetnikov, raziskovalcev, mladih in umetnikov sta bistvenega pomena za družbo solidarnosti, ki odločitve sprejema sama. To modernizacijo lahko uspešno podpremo le, če se lahko ljudje združujejo brez težav, če se drug od drugega učijo in si izmenjujejo izkušnje. Zato morata EU in Rusija končno doseči dogovor o skupnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev potovanj brez vizumov in o tem, kako je mogoče to uvesti, da se čim prej dosežejo rezultati.

Govorimo o ljudeh iz regije Kaliningrad in razmišljamo o olajšavi. Pred mesecem dni je ta parlament odločil, da je treba dovoliti vizumsko olajšavo iz kulturnih razlogov. Govorimo o tem, ali bi morda morali nameniti posebno pozornost tamkajšnji mladini. Vse to so dobri predlogi za to, da se začne žogica kotaliti, niso pa nadomestilo za celovito rešitev. Zato pozivam Komisijo, naj poveča dinamiko. Vsekakor lahko računate na našo podporo, tudi glede nekaterih bolj obotavljajočih se držav članic.

(Aplavz)

PREDSEDSTVO: DIANA WALLIS
podpredsednica

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, komajda si lahko predstavljamo, da odnosi z Rusijo temeljijo na sporazumu iz leta 1994. Od takrat nismo uspeli nič novega rešiti. Z Rusijo se menjavata sodelovanje in konfrontacija. Kar zadeva sosedstvo, obžalujemo vojno z Gruzijo, pritisk na Ukrajino, priznanje predsednika Lukašenka v Belorusiji in razcep v Republiki Moldaviji zaradi spora v Transnistriji. Hkrati pa smo zadovoljni zaradi našega sodelovanja z Rusijo v Varnostnem svetu glede vprašanja Libije ali iranskega jedrskega programa.

Kar zadeva Rusijo, je nova paradigma partnerstvo za modernizacijo. Kaj pa je modernost brez demokracije? Na seznamu prioritet, ki ste ga pravkar podali, komisar Füle, so človekove pravice navedene za kumaricami, pravna država pa za paradižniki. Ali je to najboljše, kar lahko na tem področju pričakujemo? Ali od ruske demokratizacije ne pričakujemo nič več? Menim, da moramo kot Parlament pojasniti, da nekaj pričakujemo; na primer poštene volitve – tu je potreben napredek.

Nekaj pa želim jasno povedati: tak napredek je pogosto mogoče doseči na strokovni ravni. Dva vrha na leto sta preveč. Imejmo en vrh, kot ga imamo z Ameriko. Na strokovnih področjih je dovolj menjave z Rusijo. V nasprotnem primeru bomo imeli srečanja na vrhu brez prave vsebine, kar prav tako ne bo dobro.

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospa predsednica, menim, da sta najpomembnejša vidika odnosov z Rusijo energetska politika in človekove pravice. Strateški cilj Rusije je, da si podredi posamezne države z vpletanjem vprašanja plina v izvajanje zunanje politike. V zadnjih nekaj dneh so ruski organi uporabili izsiljevanje, da so pritiskali na Ukrajino, pri čemer so spremembe cen plina pogojevali s pridružitvijo države ruski carinski uniji ali z združitvijo med družbama Gazprom in Naftogaz. Zgornja dejanja dokaj očitno pomenijo konec razgovorov o vzpostavitvi območja proste trgovine EU-Ukrajina. Dolgoročni sporazumi o dobavah plina so prav tako način vplivanja na politike držav članic EU. Zato moramo pohvaliti stališče Evropske komisije, ki je potrdila, da sporazum, ki ga je sklenila poljska vlada, ni v skladu s pravom EU. Cene ruskega plina v srednji Evropi so že dvakrat višje od cen v državah zahodne Evrope. Dodaten alarm povzroča rusko diskreditiranje projektov pridobivanja plina iz skrilavcev.

Problem človekovih pravic je najbolj očiten v zadevi Hodorkovski. To vprašanje je nedvomno treba izpostaviti na vrhu zaradi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice o nezakonitosti prijetja in pridržanja ruskega poslovneža.

  Heidi Hautala (Verts/ALE). – Gospa predsednica, komisarja Füleja želim spomniti na zelo cenjeno sporočilo o evropski sosedski politiki; in slišim, gospod komisar, da se v bistvu strinjate, da moramo uporabiti enako načelo tudi za Rusijo, čeprav Rusija ni del vzhodnega sosedstva.

Toda zahtevati moramo globoko demokracijo, kot ste jo imenovali in si resno prizadevati za podporo civilne družbe v Rusiji. Poudariti želim nekaj točk v skupni resoluciji, ki jo bo jutri sprejel Evropski parlament. Poudarjamo nujnost ohranjanja tesnih stikov in podpornih programov za razvoj civilne družbe v Rusiji. Obvestila bi vas rada, gospod komisar, o zaskrbljujočih poročilih iz Nižnega Novgoroda, kjer se bo skoraj začel vrh.

Organizacije civilne družbe so me obvestile, da organi pregona izvajajo preventivne ukrepe. Prišlo je do poskusov zasliševanja ljudi, ki bi lahko komunicirali s predstavniki EU, kar je popolnoma nesprejemljivo. Celo ljudi, ki delujejo na področju pravic otrok, so opozarjali, naj ne gredo v Nižni Novgorod. Kreditne kartice glavne lokalne organizatorice dogodka civilne družbe – ki je, mimogrede povedano, nasploh prvič povezan z vrhom EU-Rusija – so bile blokirane (seveda iz tehničnih vzrokov), registrske tablice njenega avtomobila pa so skrivnostno izginile.

Gospod komisar, prosim vas, da zagotovite, da bodo dali predstavniki EU priznanje in podporo organizacijam civilne družbe na vrhu v Nižnem Novgorodu. V ta namen sem skupaj s kolegom, gospodom Schulzem, podpredsednikom skupnega parlamentarnega odbora EU-Rusija, poslala pismo predsedniku Barrosu, podpredsednici/visoki predstavnici gospe Ashton in predsedniku Van Rompuyu.

  Nikolaos Salavrakos (EFD). – (EL) Gospa predsednica, najprej vam želim veliko uspeha na jutrišnjem vrhu, katerega dnevni red vključuje globalno upravljanje, globalno gospodarstvo, pristop Rusije k STO in mednarodna vprašanja, vključno z dogodki v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Rusija je tretja največja trgovska partnerica EU. Izvoz EU v Rusijo znaša 65,6 milijarde EUR. V skladu z uradnimi statističnimi podatki znaša stopnja rasti ruskega gospodarstva 4 % kljub gospodarski klimi, ta napoved pa bo še dolgo ostala enaka. Njen pristop k Svetovni trgovinski organizaciji bo ustvaril številne priložnosti v gospodarskih odnosih med Evropsko unijo in Rusijo. Hkrati bo povzročil inovativne spremembe na področju energetike, jedrske energije in mednarodne varnosti.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, zavedamo se, da je Rusija pomembna za EU, ne le glede gospodarskih zadev, ampak tudi kot strateška partnerica. Prepoved uvoza zelenjave iz EU, ki jo je uvedla Moskva, je nedvomno problematična v pripravah na pogajanja o pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in zagotoviti moramo, da Rusija v prihodnosti ne bo prišla v konflikt s pravili STO.

Problemi pa obstajajo tudi na področju še vedno neizpolnjenega dogovora iz leta 2006 glede letalskih družb EU. Napetost v odnosih med EU in Rusijo povečujejo še načrtovani ameriški protiraketni ščiti v Romuniji. Če je EU resna glede strategije za izboljšanje odnosov z Rusijo, mora najprej rešiti te probleme in drugič, upoštevati občutljivost v zvezi z zgodovinsko sfero vpliva, ki zagotovo obstaja ali ki obstaja, kar zadeva Rusijo. Le na ta način bomo dosegli napredek.

  Paweł Zalewski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, partnerstvo med Evropsko unijo in Rusijo zahteva odgovornost, tudi do tretjih držav. Komisijo želim opozoriti na točko resolucije, v kateri je naveden poziv Rusiji, naj dobave energetskih virov ne uporabi kot orodja za vplivanje na politike sosedov. To se je zgodilo v primeru Ukrajine, ko je gospod Putin, ruski predsednik vlade, na zadnjem srečanju z gospodom Azarovom, ukrajinskim predsednikom vlade, čisto odkrito povedal, da bi ponudili nižje cene in se ponovno pogajali o pogodbi o dobavi plina, če bi se Ukrajina pridružila carinski uniji z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, kar bi pomenilo opustitev njenih evropskih načrtov in ambicij. To ni nič drugega kot izsiljevanje. Če se o pogodbi ne bodo ponovno pogajali, lahko dosežejo cene plina na rusko-ukrajinski meji 500 EUR na 1000 m3. Ukrajina že zdaj plačuje za ruski plin najvišje cene v Evropi, čeprav je najbližja do virov tega plina.

To stanje lahko privede do zelo resne gospodarske in socialne krize v Ukrajini. Jasno želim povedati, da ima Evropska unija obveznosti do Ukrajine, glede na to, da se trenutno uspešno pogajamo za vstop države v območje proste trgovine ali oblikovanje takega območja, v bližnji prihodnosti pa bomo z njo sodelovali kot zaveznico Evropske unije. Komisijo pozivam, naj čisto jasno zahteva, da Rusija to prakso prekine in popolnoma preneha z njo.

  Kristian Vigenin (S&D). – Gospa predsednica, ta teden bo potekal še en vrh EU-Rusija. Od zadnjega vrha so se na svetu zgodile velike spremembe. Med njimi najprej omenjam arabske revolucije, proces globoke preobrazbe, ki dejansko vpliva na celotni arabski svet. Katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima je preoblikovala prihodnost jedrske energije, zlasti glede varnosti. Posledice podnebnih sprememb postajajo vse bolj nevarne. Osama je mrtev, toda terorizem je živ in njegov cilj so nedolžni ljudje po vsem svetu.

Seznam dogodkov je dolg, vsi pa se nanašajo na EU in Rusijo, dva sosedna svetovna igralca s pretežno podobnimi ali dopolnjujočimi se dolgoročnimi interesi. Te odnose je mogoče razvijati naprej le v primeru, da temeljijo na vzajemnem spoštovanju, odprtosti in preglednosti. Morebitni skriti načrti lahko na te odnose škodljivo vplivajo ali jih celo uničijo.

Evropska unija in Parlament sta bila vedno jasna glede pričakovanj evropskih državljanov. V zvezi z naslednjim vrhom želim poudariti štiri vprašanja. Prvič, vrh mora prinesti odločilen napredek glede vseh preostalih ovir za pristop Rusije k STO. Ta pomemben korak bo zagotovil boljše priložnosti za poslovne skupnosti na obeh straneh in še bolj liberaliziral trgovinske in gospodarske odnose na svetovni ravni. Uporaba protekcionističnih ukrepov je neproduktivna in upamo, da ne bodo skriti za pretiranimi grožnjami za zdravje, kar po mojem mnenju predstavlja nedavni primer prepovedi uvoza zelenjave iz EU.

Upamo, da bo načrt za potovanja brez vizumov, ki je bil najavljen maja, pospešil nadaljnjo vizumsko olajšavo in skrajšal obdobje, do katerega bo vizumski režim med EU in Rusijo v celoti liberaliziran. Parlament zato pričakuje, da bodo ruski organi nekatera politično občutljiva vprašanja ustrezno razrešili in da bodo zlasti prenehali izdajati ruske potne liste prebivalcem Južne Osetije in Abhazije.

Želim si bolj konstruktivnega sodelovanja Rusije v naših prizadevanjih za podporo demokratizaciji, gospodarskemu in socialnemu napredku in stabilnosti v šestih državah vzhodnega partnerstva. Zadnji dve leti sta jasno pokazali, da namen te pobude EU ni tekmovanje, ampak sodelovanje z Rusijo, saj je stabilno in samozavestno skupno sosedstvo v interesu tako EU kot Rusije. Zato pozivamo Rusijo, naj okrepi prizadevanja za mirno rešitev sporov v Transnistriji in Gornjem Karabahu, regiji, v kateri je stanje vse bolj zaskrbljujoče.

Na koncu želim povedati, da morata po dogodkih na Japonskem EU in Rusija tesno sodelovati pri prenovi in pripravi višjih standardov varnosti jedrske energije. Pričakujemo, da se bodo spoštovali višji standardi ne le za novo zgrajene, ampak že za delujoče jedrske elektrarne. Upam, da bo to vprašanje obravnavano v okviru razprav v Nižnem Novgorodu.

  Graham Watson (ALDE). – Gospa predsednica, kanadski premier Pierre Trudeau je primerjal skupno mejo z ZDA s spanjem v isti postelji s slonom. Naša Unija pa si mora posteljo deliti z medvedom.

Še naprej moramo poskušati razvijati odnose v okviru štirih skupnih prostorov in na osnovi lanskoletnega partnerstva za modernizacijo. Kot je povedal komisar, je prišlo v zadnjih dveh letih do izboljšav. Te vključujejo dogovor o plinskem svetovalnem forumu in mehanizem zgodnjega opozarjanja. Naslednji pozitiven ukrep bo napredek, dosežen ta mesec pri reševanju transnistrijskega spora.

Baronica Ashton je prejšnji mesec po sodbi v zadevi Hodorkovski/Lebedev povedala, kar je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo ob številnih priložnostih, da sta za resničen napredek potrebna spoštovanje demokracije in človekovih pravic ter stabilen in pošten pravni okvir, česar v Rusiji prepogosto ni. Pomagal bi strukturiran civilni dialog; za povečanje zaupanja bi koristilo skupno ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Toda ruskega medveda še vedno boli glava in Komisiji svetujem, naj v Nižni Novgorod nese ne le kozarec medu, ampak tudi veliko mrežo.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Gospa predsednica, gospod komisar, zagotovo veste, da je Rusija samozavestna država, Rusi pa samozavesten narod. Odnos med EU in Rusijo mora biti resnično in ne hlinjeno partnerstvo. Naši odnosi z državami vzhodnega partnerstva so odlični, zato morajo biti odnosi med EU in Rusijo vsaj na enaki ravni. Zato sem vesel, da v svojem govoru niste pozabili omeniti pomena odprave vizumov z Rusijo, kajti odnosi med partnerji morajo temeljiti na zaupanju in odprtosti. Rusiji moramo jasno in resno povedati, kakšen je časovni okvir za odpravo vizumov in kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni.

Gospod komisar, zahvaljujem se vam, da ste se pri pripravi skupnega vrha EU-Rusija spomnili vseh pomembnih točk za partnerstvo med EU in Rusijo.

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospa predsednica, naj najprej omenim zelo nujno vprašanje. Upam, da bo na tem vrhu EU-Rusija resno obravnavana zelo škodljiva in popolnoma nesorazmerna prepoved uvoza evropske zelenjave. Sektor pridelave vrtnin za trg pričakuje odpravo te prepovedi in si zasluži, da se to zgodi. Komisar Füle, ali lahko potrdite, da bo delegacija EU v Nižnem Novgorodu storila vse za rešitev tega stanja? To je zelo pomembno vprašanje in doma me o njem zdaj, ko govorim o vrhu EU-Rusija, veliko sprašujejo.

Nekaj besed želim spregovoriti zlasti o problematičnem pristopu Rusije k STO. Še eno kratko vprašanje. Gruzija je pri tem dejansko igrala pomembno vlogo. Gruzija ima de facto pravico veta. Predsednik Sakašvili povečuje tveganje. Želi si preglednih meja – v bistvu si želi nazaj Abhazijo in Južno Osetijo – in seveda je na dnevni red dal prepoved uvoza za gruzijska vina in mineralno vodo. Rusija pa očitno sploh ne popušča. Skratka, ali ni to zadeva, kjer imamo zvezane roke? Videti je, da je tako. Poleg tega rusko gospodarstvo, ki temelji predvsem na nafti in plinu, vstopa v STO pravzaprav sploh ne potrebuje.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – (LT) Gospa predsednica, pozivam predstojnike institucij EU, naj ne pozabijo na človekove pravice na vrhu EU-Rusija, ki se začne jutri. Jasno je, da je spoštovanje človekovih pravic dragocena osnova, brez katere bi bila strateško partnerstvo in modernizacija odnosov med EU in Rusijo nemogoča.

Posebna zadeva, ki jo moramo obravnavati, je odločitev moskovskega mestnega sodišča z dne 24. maja, da zavrže pritožbo Mihaila Hodorkovskega in Platona Lebedeva zoper novo sedemletno kazen. Pred našimi očmi poteka v 21. stoletju sramotno sojenje, sodbe pa se ne pišejo na sodišču. To se dogaja v državi, ki jo z EU povezuje tako imenovano strateško partnerstvo. Odločitev moskovskega sodišča je ponovno razkrila velike pomanjkljivosti v ruskem sodnem sistemu in podkrepila mnenje, da so v Rusiji kaznovani tisti, ki imajo politične ambicije, njihova mnenja pa ne sovpadajo z mnenji Kremlja.

Odločitev, ki jo je 31. maja sprejelo Evropsko sodišče za človekove pravice in kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki se dogajajo v Rusiji, so dejstva, o katerih je prav tako treba razpravljati.

V Evropskem parlamentu moramo jasno povedati, da se mora ruski predsednik Dimitrij Medvedjev, če želi priti v Evropski parlament, tu pojaviti skupaj z zapornikom vesti, Mihailom Hodorkovskim, kar bo najučinkovitejša strategija in taktika za modernizacijo Rusije. Predsednik Medvedjev in zapornik vesti, Mihail Hodorkovski, skupaj v Evropskem parlamentu – to bi bil prizor, vreden ne le pozornosti svetovnih medijev, ampak tudi iskrena podpora demokratični družbi.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – (LT) Gospa predsednica, ta vrh je poseben, ker poteka v kontekstu bližnjih volitev v Rusiji. Pričakujemo, da bo Bruselj Rusiji dal jasen signal glede volitev, ki morajo spoštovati demokratične standarde za zagotovitev različnosti mnenj v dumi. Po tragediji v Fukušimi je vprašanje jedrske varnosti posebej pomembno. Z zadovoljstvom sem prisluhnil članu Komisije, ki je povedal, da bo to vprašanje sproženo na vrhu in podan poziv po najvišjih mednarodnih varnostnih standardih v že delujočih in načrtovanih jedrskih elektrarnah tako v Rusiji kot v Evropski uniji.

Mislim, da bi bilo treba obravnavati tudi odnose EU in Rusije z Belorusijo. Zbližanje stališč bi pripomoglo k odpiranju vrat zaporov za tiste, ki so bili nedavno kandidati za beloruske volitve in bi zaustavilo očitne kršitve človekovih pravic. Zelo podpiram tiste kolege poslance, ki so povedali, da je treba spremeniti besede v dejanja na področju vizumske olajšave in to ne zgolj z Rusijo, ampak vsemi vzhodnimi sosedami Evropske unije.

Ob prevzemu predsedovanja EU je Poljska našla poti do bolj plodnega dialoga z Rusijo, tako da lahko pričakujemo v naslednjih šestih mesecih izvajanje konkretnih ukrepov v odnosih med EU in Rusijo.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR). - (PL) Naše največje pomanjkljivosti v odnosih med EU in Rusijo so nedoslednost, šibkost in pomanjkanje zaupanja v lastno moč. V zvezi s tem je vprašanje Severnega toka tipično. Najprej v Lizbonski pogodbi navedemo energetsko solidarnost kot eno od vodilnih načel, nato pa se EU strinja s projektom Severnega toka, ki je škodljiv za Poljsko in druge nove države članice v geopolitičnem smislu. Zato moramo pri obravnavanju vsakega od teh vprašanj na prihodnjem dnevnem redu vztrajati pri svojem mnenju, kot je poudaril komisar.

Rusija mora glede STO spoštovati nekatera pravila. Preden sploh začno sanjati o članstvu v STO, morajo na svoj trg dovoliti vstop gruzijskemu vinu.

V zvezi z vizumi je Rusiji treba povedati, da bo vizumski režim najprej liberaliziran za države, ki sodelujejo v vzhodnem partnerstvu in šele nato za Rusijo. Kaliningrajska oblast je lahko izjema, ki potrjuje pravilo.

Glede energetskega sektorja je Rusiji treba povedati, da nasprotujemo nenehnemu izsiljevanju Ukrajine in ukrepom, ki so jih sprejele vplivne ruske agencije v poskusu omalovaževanja pridobivanja plina iz skrilavcev na Poljskem in v Evropi. To je odlična priložnost, da se osvobodimo odvisnosti od Rusije.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, Rusija je razglasila program modernizacije, nekateri opazovalci pa govorijo o novi perestrojki. Na žalost pa pravega napredka še ni. Analitiki sklepajo, da je prednostna naloga sedanjih ruskih elit ohraniti sedanji sistem in poskušati preprečiti, da zunanji odnosi ne bi imeli nobenega vpliva na stanje doma.

Zato mora EU jasno izpostaviti eno vprašanje. Uspeh partnerstva za modernizacijo bo odvisen od pripravljenosti ruske vlade in možnosti zagotovitve neodvisnega sodstva ter izvajanja osnovnih načel pravne države, preglednosti in vzajemnosti. Če EU tega bistvenega vprašanja ne bo rešila na načelni ravni, je skoraj nemogoče pričakovati napredek.

V časopisu International Herald Tribune danes piše: „Rusija ne more imeti modernega gospodarstva, dokler ne bo resnično pravna država“. Prizorišče vrha bo Nižni Novgorod, v sovjetskih časih Gorki, kjer je veliko let v pregnanstvu živel sovjetski disident Andrej Saharov. Pozivam Komisijo in naše pogajalce, naj sledijo duhu Andreja Saharova in se spomnijo sporočila dobitnika nagrade Saharov, Sergeja Kovaleva, v tej polkrožni dvorani pred dvema letoma.

In končno mora EU spodbujati Rusijo in ji pomagati, da se sooči s svojo totalitarno zapuščino. Po dvajsetih letih mora celo gospod Medvedjev priznati, da ni mogoče ignorirati grozovite in kriminalne zapuščine ruske oblasti. Spomnim se besed našega kolega, gospoda Swobode, ki je včeraj pozval k temeljitemu pojasnjevanju ruske zgodovine, zlasti grozodejstev v Stalinovem obdobju. Rusiji lahko pomagamo, da razčisti s svojo preteklostjo.

  Boris Zala (S&D). – (SK) Gospa predsednica, gospod Komisar, gospe in gospodje, Rusija še vedno zahteva dvostranski pristop: na eni strani jasne zahteve za izpolnjevanje demokratičnih načel, hkrati pa zavrnitev Busheve ostre protiruske politike.

Rusija zagotovo nima pravice do območja vpliva. Vse nekdanje sovjetske republike imajo pravico do svobodne odločitve o tem, kam želijo pripadati. Ima pa pravico do varstva in mednarodne varnosti. Tak občutek varnosti bi zagotovo liberaliziral notranje stanje v Rusiji.

Rusijo je treba potegniti v svetovno politiko na strani Evrope, tako da se Rusija lahko počuti kot dobrodošla partnerica pri ustvarjanju mednarodnega in demokratičnega reda. Partnerstvo za modernizacijo mora izpolniti ne le zamisli ruske vlade o državnem monopolu, ampak mora ustvariti svobodno industrijsko in znanstveno dejavnost, kot je povedal gospod Fleckenstein v svoji tukajšnji analizi.

Če bi na tem področju sprejeli drugačen pristop do Rusije, bi lahko gojili skrito upanje, da bo demokratičen proces v Rusiji liberaliziran v veliko večjem obsegu, to gotovost in zaupanje pa je mogoče nato vključiti v evropsko politiko. Stiskam pesti, da bodo skorajšnji razgovori pripeljali do tega.

  Mirosław Piotrowski (ECR). - (PL) Gospa predsednica, na predvečer vrha EU-Rusija in v okviru pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju je za EU pomembno ne le enotno nastopati, ampak Rusiji tudi v praksi pokazati svojo enotnost in solidarnost. Energetska solidarnost je zapisana v Lizbonski pogodbi, vendar Rusija tega načela ne sprejema, pri čemer je projekt Severni tok očiten primer za ta odnos. Ne smemo se strinjati s poskusi osamitve nekaterih novih držav članic EU s pomočjo energetskega sektorja kot razloga za razkol, kar mora biti jasno poudarjeno na vrhu. Prav tako pričakujemo potrditev evropskih ambicij Gruzije, Moldavije in Ukrajine in poziv Rusiji, naj preneha z izvajanjem političnega pritiska nad temi državami. Ne smemo pozabiti tudi, da je Rusija edinstvena demokracija z zelo visoko stopnjo korupcije.

  Inese Vaidere (PPE). – (LV) Gospa predsednica, nov sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in Rusijo mora biti konkreten in pravno zavezujoč na vseh področjih sodelovanja. To je upravičena zahteva, ker ne moremo dovoliti, da bi bil sporazum le zbirka splošnih fraz. Evropska unija in Rusija sta odvisni druga od druge. Evropski trg ni nič manj pomemben za Rusijo, kot je ruski plin za nas in ruski načrti za modernizacijo so neposredno odvisni od naše tehnologije in znanja. Zato mora biti naše sodelovanje tesno povezano z izboljšavami na področjih človekovih pravic in pravne države. Evropska unija je največja trgovska partnerica Rusije in glavna vlagateljica; zato mora novi sporazum vsebovati pravno zavezujoče pogoje glede naložb. Treba je vztrajati na odpravi enostranskih in nerazumnih trgovinskih ovir. To se nanaša na carinsko unijo Rusija – Kazahstan – Belorusija in na trenutni embargo na zelenjavo iz Evropske unije. Rusiji ne sme biti dovoljeno, da bi še naprej uporabljala energetsko politiko za izvajanje svojih geopolitičnih interesov z diskriminacijo nekaterih držav članic na področju cen plina.

Gospod komisar, pri nadaljnjih prizadevanjih za območje brez vizumov z Rusijo si moramo prizadevati za vzpostavitev območja brez vizumov s preostalimi državami vzhodnega partnerstva. Na vrhu moramo ponovno poudariti, da sporazum o Gruziji, ki obsega šest točk, še vedno ni uresničen. Glede na to, da bodo kmalu parlamentarne in predsedniške volitve, je treba odpraviti omejitve, uvedene za opozicijo glede registracije za volitve in pojavljanja v množičnih medijih. Potrdili smo že našo pripravljenost prisostvovati v vseh fazah postopka volitev, vendar mora Rusija pokazati, da je pripravljena sprejeti dolgoročne opazovalce in dejansko izpeljati poštene volitve. Na koncu želim poudariti, da te kritične pripombe niso nikakor usmerjene proti Rusiji ali njenim ljudem, ampak ravno nasprotno – usmerjene so proti sedanji vladi, zato da se izboljša stanje v Rusiji in da naše sodelovanje postane plodnejše.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospa predsednica, globalno segrevanje, trgovanje z mamili, neširjenje orožja in varnost preskrbe z energijo so skupni izzivi, ki potrebuje globalne rešitve. Zato moramo z Rusijo vzpostaviti trdno partnerstvo, temelječe na vzajemnem zaupanju.

Pozdravljam obnovitev pogajanj za ambiciozen nov sporazum o partnerstvu kot poizkusu za premagovanje preteklih napetosti. Mislim, da mora Evropska unija podpirati Rusijo pri njenih prizadevanjih za vstop v STO, kajti to bo pospešilo trgovinske in gospodarske odnose med obema partnericama in spodbudilo naložbe.

Visoka predstavnica mora na jutrišnjem vrhu prav tako pozvati Rusijo, naj ratificira energetsko listino, saj med Evropsko unijo in Rusijo ne more biti pravega sodelovanja na področju energije brez spoštovanja načel preglednosti, vzajemnosti, konkurenčnosti in nediskriminacije.

  Paweł Robert Kowal (ECR). - (PL) Gospa predsednica, gospod Komisar, pričakujem, da bo modernizacija eno od vprašanj, obravnavanih na vrhu. Rad bi vas spomnil, da modernizacija Rusije ni le stvar gospodarskih ali energetskih vprašanj, ampak tudi stvar politične modernizacije in odnosov med oblastjo in družbo. Prosim vas, da sprožite to vprašanje. To vključuje tudi odnose med Rusijo in njenimi sosedami ter „območje vpliva“ Rusije. Odnose z Ukrajino vodite tako zelo uspešno, zato vas pozivam, da jasno poveste, da bo pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino koristen tudi za Rusijo in da smo zelo zaskrbljeni zaradi pojavov izredno močnega političnega pritiska, ki se izvaja nad Ukrajino na predvečer zaključka pogajanj, ko so ta pogajanja v zaključnih fazah. Prosim vas, da v našem imenu to jasno poveste Rusiji. To so zelo pomembni dejavniki, ki prispevajo k vzajemnemu zaupanju med institucijami Evropske unije in državami članicami na eni in Rusijo na drugi strani.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospa predsednica, naj naprej povem, da sem s presenečenjem poslušal gospoda Mölzerja, ki je dobro podkovan v zgodovini, da v Evropi obstajajo območja ruskega vpliva in da to vključuje dele Evropske unije, na primer Romunijo. Dnevi pakta Hitler-Stalin so že zdavnaj mimo in v demokratičnem svetu moramo izvajati neke vrste Monrojevo doktrino; z drugimi besedami, o usodi in politikah Evrope odločajo Evropejci. To ne pomeni, da ne želimo politike dobrega sosedstva in dialoga. Nižni Novgorod – prizorišče našega srečanja – mora služiti tudi kot opozorilo, ker nas spomni na znano zgodbo trgovcev iz Nižnega Novgoroda, ki so mislili, da si lahko kupijo svobodo in varnost, nato pa so jih obesili.

Zavedati se moramo, da varnosti ne moremo kupiti z denarjem ali s prikrivanjem resničnosti; doseči jo je mogoče le z iskrenim partnerstvom. Potrebujemo skupno zunanjo in varnostno politiko. Potrebujemo energetsko neodvisnost in varnost preskrbe z energijo ter manj odvisnosti od ruske energetske politike, ki se še vedno uporablja za zunanjepolitične namene. Tudi o človekovih pravicah je treba jasno spregovoriti. Tu si kompromisa ne moremo privoščiti. V zvezi z Mihailom Hodorkovskim in Platonom Lebedevom želim povedati, da ju je treba izpustiti – ali pa bo nad državniškim obiskom ruskega predsednika v Evropskem parlamentu visel velik oblak.

Želimo si partnerstva z Rusijo, v kateri poteka postopek demokratizacije, vendar se mora Rusija demokratizirati – zares in ne le v naših pobožnih željah. Zato ima gospod Swoboda prav: naslednje volitve bodo odločilne. Takrat bomo videli, ali je naše partnerstvo z ruskimi ljudmi – ki so nam zelo dragi – mogoče razširiti na resnično partnerstvo z rusko državo.

  Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospa predsednica, kot je povedal tudi gospod Posselt, Evropa potrebuje Rusijo, ta pa potrebuje Evropo. Sodelovanje med Evropo in Rusijo je pomembno za krepitev politične, družbene in gospodarske stabilnosti ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu.

Na žalost sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo ne izpolnjuje današnjih potreb po sodelovanju. Strateško partnerstvo moramo približati, poglobiti in razširiti. Vsi prihodnji odnosi med EU in Rusijo pa morajo temeljiti na zavzemanju za mir in varnost ter podpori demokratičnih vrednot in gospodarske svobode.

Partnerstvo za modernizacijo je treba poglobiti in bolj osredotočiti, kajti zgolj političen dialog med diplomati enostavno ne zadošča. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da omogočimo ljudem lažje izvajati in povečati sodelovanje na področjih znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in podjetništva.

  Konrad Szymański (ECR). – (PL) Gospa predsednica, na vrhu EU-Rusija bo nedvomno obravnavanih veliko vprašanj, toda eno najpomembnejših bo predvidoma vprašanje varnosti preskrbe z energijo. Rusija že več mesecev izvaja zelo intenzivno kampanjo, da bi pridobila za svojo plinsko infrastrukturo izjeme od pravil, določenih v tretjem energetskem svežnju ali drugače povedano, pravil naše protimonopolne zakonodaje, ki prepoveduje istočasen in vzporeden nadzor nad energetskimi viri in prenosnimi omrežji. Gospod Šmatko, ruski minister za energetiko, gospod Kramer, izvršni direktor projekta Južni tok in gospod Miller, glavni izvršni direktor družbe Gazprom, so v zvezi s to zadevo obiskali Bruselj. To je velika kampanja. Stališče Evropske unije o tej zadevi je treba Rusiji zelo jasno predstaviti, in sicer, da Rusiji ne nameravamo dati znižanih tarif; za nas je pomembno, da plinski trg v srednji Evropi postane bolj konkurenčen in manj monopoliziran. Gospod komisar, prosim vas, da nam jasno poveste, ali je Evropska komisija pripravljena na vrhu podati izjave glede tega.

  Tomasz Piotr Poręba (ECR). – (PL) Gospa predsednica, v obdobju pred bližnjim vrhom lahko zares rečemo, da Evropska unija nima ene skladne strategije glede Rusije in da lahko sedanja politika pragmatičnega sodelovanja, ki temelji na strategiji majhnih korakov, zelo hitro razpade v vsaki naslednji krizi, tako kot leta 2008 med vojno z Gruzijo ali leta 2009 po prekinitvi dobav plina.

V zvezi s tem zadnjim dogodkom je zelo pomembno poudariti opredelitev besede „diverzifikacija“, ki je v Evropi pogosto sinonim za izgradnjo velikega števila različnih plinovodov iz Rusije. Diverzifikacija na primer pomeni izgradnjo plinovodov Južnega in Severnega toka. Evropska unija se mora medtem osredotočiti na zagotavljanje dobav plina iz neruskih virov: več mora storiti za promocijo plinovoda Nabucco iz Azerbajdžana in več vlagati v plinske terminale ter raziskave pridobivanja plina iz skrilavcev.

Zelo pomembno je tudi, da se še naprej izvaja pritisk na ruske organe na različnih ravneh za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic v Rusiji. Poleg razprave v okviru vrha EU-Rusija moramo zagotoviti močno pospešitev posvetovanj, ki potekajo dvakrat letno s predstavniki Evropske unije in diplomati z ruskega zunanjega ministrstva.

  Krzysztof Lisek (PPE). – (PL) Gospa predsednica, mislim, da je treba povedati ruskim oblastem, da od njih pričakujemo odgovorno vedenje. Rusija je potencialno zelo pomembna partnerica za Evropsko unijo, ko govorimo o iskanju rešitve za nekatere zamrznjene konflikte v Evropi, ki ostajajo nerešeni. Ruskim oblastem je treba povedati, da morajo prenehati podpirati transnistrijske separatiste ne glede na to, da so zelenjava in plin pomembni, da od njih pričakujemo prenehanje dobav orožja Azerbajdžanu in Armeniji, ker to predstavlja veliko nevarnost za to regijo in da prav tako pričakujemo, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti iz sporazuma o Gruziji, sklenjenega leta 2008. Pričakujemo, da se bodo ruski vojaki umaknili iz Abhazije in Južne Osetije in da bo Rusija spoštovala pravico Gruzije, da o svoji prihodnosti sama razmisli in se odloči.

  Sławomir Witold Nitras (PPE). – (PL) Gospa predsednica, čeprav se strinjam z mnenjem gospoda Liska o Gruziji, pri čemer ne smemo pozabiti, kar so številni poslanci Evropskega parlamenta povedali o Ukrajini, se mi zdi, da moramo na jutrišnjem vrhu nameniti nekaj – ali veliko besed – Belorusiji. Želim vas spomniti, da se več mesecev ukvarjamo s tamkajšnjo globoko politično in vsaj nekaj mesecev tudi z resno gospodarsko krizo. Ukvarjamo se tudi s položajem, v katerem Rusija izvaja pritisk nad Belorusijo, verjetno veliko bolj silovito in učinkovito kot nad Ukrajino. Rusija poskuša z izkoriščanjem dramatičnega stanja, v katerem se je znašlo belorusko gospodarstvo, dejansko prevzeti celotno gospodarstvo oziroma strateške sektorje gospodarstva. Imam eno prošnjo. Če se bo Rusija odločila, da bo zagotovila pomoč in vemo, da se je odločila dati pomoč Belorusiji, mora Evropska unija zagotoviti, da bo Rusija to pomoč pogojevala s spoštovanjem človekovih pravic. To so skupne vrednote, ki si jih očitno delimo z Rusijo, kar Rusi pogosto ponavljajo, zato nam morajo pomagati pri uveljavljanju teh vrednot v Belorusiji. S financiranjem Lukašenkovega režima prevzemamo odgovornost zanj.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, vedno moramo obravnavati številna problematična vprašanja za pogajanja z Rusijo, kot so standard državljanskih pravic, nesmiselna prepoved uvoza zelenjave iz EU, protiraketni ščit, nameščen v EU ali problematično vpletanje Rusije v številne nekdanje sovjetske republike.

Ne pravim, da bi se morali izogibati razpravi o teh težavnih temah, sem pa prepričan, da se ne bi smeli omejevati z njimi.

Iskati moramo nove zamisli za vzajemno koristno sodelovanje. Evropski proizvajalci potrebujejo nove priložnosti za prodajo svojih izdelkov. Rusija je ogromno trgovinsko območje, kjer kupna moč nenehno narašča. Zato je treba delovati bolj intenzivno za odpravo ovir, ki zavirajo trgovinsko sodelovanje in za skupno podporo projektov, kot so podaljšanje širokotirne železniške proge od Tihega ocena do osrčja EU.

Projekti te vrste lahko ustvarijo nove impulze za sodelovanje, čigar izvajanje bo prineslo koristi ne le za Evropo, ampak tudi za Ukrajino, Rusijo in številne azijske države.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). – (PL) Gospa predsednica, med Evropsko unijo in Rusijo potekajo razgovori o prihodnosti energetskega sektorja, vendar pa kot razumem, se trenutno ustanavlja nova skupina, ki bo razpravljala o tretjem energetskem svežnju glede varnosti oskrbe s plinom. Komisarja Füleja in Oettingerja pozivam, naj posredujeta informacije Evropskemu parlamentu o napredku razgovorov in rezultatu pogajanj te skupine. Želeli bi tudi seznam članov pogajalske skupine. Od predstavnika ruskega energetskega koncerna sem izvedela, da bo družba sodelovala v teh pogajanjih. Ali to drži in ali bodo predstavniki velikih družb sodelovali v pogajanjih na ruski strani.

Skladnost s konkurenčnim pravom na področju energetike, brez dodeljevanja izjem, je tudi zelo pomembna zadeva za Evropski parlament. Med nedavnimi predstavitvami naložbenih načrtov za Južni tok je bilo očitno, da želita Rusija in Gazprom privilegije in poseben status. S tem se ne moremo strinjati.

  Vytautas Landsbergis (PPE). – Gospa predsednica, resolucija Parlamenta se mi zdi kot roka, ki jo Evropa podaja današnji Rusiji, ki kljub svojemu neutemeljenemu ponosu in podedovani aroganci potrebuje zares prijateljske nasvete in načrt aktivnosti. Posvetovanja o človekovih pravicah, v okviru katerih poteka svetovanje predsedniku Medvedjevu, pozivajo k temeljiti prenovi nacionalne hiše od kleti do strehe, zato naš parlament ne prihaja s praznim popuščanjem, ampak konstruktivnim sodelovanjem.

Največja možnost za to je, da bo Rusija odprta in si bo prizadevala za izgradnjo odprte družbe, namesto takšne, ki je zaprta in obrnjena v stalinizem.

Na žalost pritisk Rusije na druge države G8, naj sprejmejo zasedena ozemlja Gruzije v sistem STO na strani Rusije, ne izpričuje njihove resnično dobre volje.

Če je res, da se je Zahod s tem strinjal, je na žalost pokazal šibkost neposredno pred vrhom v Nižnem Novgorodu.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, Rusija je nedvomno pomembna partnerica za Evropsko unijo, a zelo težavna. Vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) je za Rusijo zagotovo zelo pomemben. Toda izrecno pozivam k demokratičnemu procesu na politični ravni in na ravni civilne družbe. Ključnega pomena je spoštovanje in upoštevanje človekovih pravic.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospa predsednica, vrh EU-Rusija poteka v kontekstu regionalnih dogodkov, ki vplivajo na to partnerstvo. Reforma evropske sosedske politike lahko pripomore k rešitvi spora v Transnistriji. Rusija je pokazala interes za oblikovanje skupnega političnega odbora. Toda o sestavi in roku za ustanovitev tega organa se je treba še posvetovati.

Prehrambna kriza, s katero se trenutno ukvarja Evropa, je trgovino z Rusijo zaustavila. To stanje lahko izboljšajo nova pogajanja o sedanjih sanitarnih predpisih. Članstvo Rusije v STO bo imelo dolgoročen vpliv na gospodarske odnose z EU. Zaradi tega je treba spremeniti vse zadevne sporazume.

Druga aktualna tema je energetsko vprašanje zaradi izvajanja projekta AGRI. Ta ponuja alternativen vir poleg tistega, ki ga zagotavlja projekt Nabucco.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, dobro je, da si Evropska unija prizadeva za čim boljše odnose z vsemi sosedami in vsemi državami po svetu. Včasih je to težko – mislim, da še zlasti z Rusijo, ki ima zelo razgibano zgodovino. Tudi po padcu železne zavese pred več kot dvajsetimi leti njenega odnosa do nekaterih držav, predvsem sosed, kot je Gruzija, ni mogoče občudovati.

Vsa pogajanja z Rusijo je treba podpreti s priznanjem pomembnih vrednot spoštovanja človekovih pravic in sosedov. Vendar pa ne nudijo veliko priložnosti za spopadanje z globalnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe in seveda priložnosti za razvoj naših gospodarstev. Rusija je država v vzponu in v razvoju v smislu bogastva. Če so podatki pravilni, dolgoročno obstajajo velike priložnosti za Evropsko unijo in Rusijo.

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospa predsednica, današnja izmenjava stališč je bila zares zelo koristna, saj je dala piko na i v naših pripravah na vrh in prepričani ste lahko, da bom posredoval ključna sporočila visoki predstavnici in podpredsednici gospe Ashton, ki bo obvestila predsednika in komisarja Karla De Guchta.

Številni ste pozivali k nadaljevanju sodelovanja z Rusijo, nadaljnjemu razvijanju sodelovanja in usklajevanju z Rusko federacijo, slišal pa sem tudi pozive za več demokracije in manj korupcije. Slišal sem tudi poziv, da naj ne bo nadlegovanja, o katerem so poročali v Nižnem Novgorodu, čeprav spoštujem vlogo Ruske federacije pri zagotavljanju varnosti na vrhu.

Videli smo, da imamo podobna stališča glede številnih tem. Strinjamo se o ključnem pomenu naših odnosov z Rusijo, dvostranskih in večstranskih, regionalnih ali globalnih. Strinjamo se, da gre za večstranski odnos, v katerem so gospodarska, socialna in okoljska vprašanja, človekove pravice in pravna država, varnostni vidiki in politično sodelovanje izrednega pomena.

Rešitve vseh odprtih vprašanj na tem vrhu ne moremo pričakovati – da, tudi vprašanje zelenjave bomo sprožili. Vendar pa mora biti naš cilj, da dosežemo znaten napredek na številnih področjih.

Dovolite mi, da podam komentar o nekaterih od teh področij. Prvič: Volitve. Ruski organi se dobro zavedajo, da bo Evropska unija zelo pazljivo spremljala volilne postopke leta 2011 in 2012. Če bodo kakšne nepravilnosti na prihodnjih volitvah, bo treba ta vprašanja razrešiti. Prav sedaj pozivamo Rusijo, naj spoštuje obveznosti, ki jih je prevzela v okviru Sveta Evrope, Združenih narodov in OVSE glede svobodnih in poštenih volitev in dobro sodeluje z uradom ODIHR za zagotavljanje ustreznega spremljanja. Posebno pozornost bomo namenili vprašanju registracije novih strank in dostopa do volilnega procesa.

Drugič: Seznanil sem se z zaskrbljenostjo Parlamenta glede stanja na področju človekovih pravic v Rusiji; z večino se strinjamo in o teh vprašanjih bo tekel na vrhu pogovor z ruskim predsednikom. Glavni forum za obravnavanje vprašanj človekovih pravic in pravne države so posvetovanja o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Rusijo. To je pomemben instrument in v celoti je treba izkoristiti njegov potencial. Na žalost se to še ne dogaja in zato bo Evropska unija poudarila nujnost odkritega in koristnega dialoga, za katerega je potreben pregled načinov posvetovanj.

Tretjič: Partnerstvo za modernizacijo. Popolnoma se strinjam s cenjenimi poslanci, da mora biti partnerstvo za modernizacijo široko zastavljeno. V Nižnem Novgorodu bodo koordinatorji predstavili drugo programsko poročilo o izvajanju partnerstva in kot boste videli, je pravna država v samem središču te pobude in na tem področju imamo konkretne projekte.

Četrtič: Rusija je soseda naših sosed in mislim, da bi bil Nižni Novgorod odlična priložnost za sklicevanje na nedavno sprejet dokument o reviziji evropske sosedske politike in s sklicevanjem na ta dokument omogočiti, da bomo pregledni v naši politiki do sosedov, ki si jih delimo z Rusijo. To je priložnost – med drugim tudi zaradi te preglednosti – da povemo, da je skrb za blaginjo skupnih sosedov proces, koristen za vse udeležence. Mislim, da bo to zaradi nekaterih novih zamisli iz revizije evropske sosedske politike dobra priložnost, da spregovorimo o krepitvi sodelovanja pri reševanju dolgotrajnih sporov v našem sosedstvu.

Petič: Na vrhu bo obravnavano vprašanje sodelovanja na področju energetike. Potrebujemo pregledne, poštene in konkurenčne odnose na področju energetike in ruskemu predsedniku bomo podali naše pomisleke. Kot sem povedal v svojih uvodnih pripombah, bomo poudarili nujnost nadaljnjih reform v ruskem sektorju električne energije in plina za zagotavljanja enakih pogojev.

Gospa predsednica, cenjeni poslanci, Evropska unija in Rusija sta partnerici. Partnerji se morajo pogosto pogovarjati in poskušati doseči soglasje, kjer je mogoče, brez obotavljanja pa morajo odkrito obravnavati tudi bolj problematične vidike. Danes smo govorili o nekaterih od teh problematičnih vidikov. Na vrhu jih je treba obravnavati in če je le mogoče, poiskati rešitve ali vsaj izboljšave.

Omenil sem že revizijo evropske sosedske politike. Trdno sem prepričan, da je ena od dodanih vrednosti te revidirane sosedske politike dejstvo, da splošno veljavne vrednote in načela, ki se tam odražajo, ne veljajo samo za majhne in srednje velike sosednje države.

  Predsednica. - Prejela sem šest predlogov resolucij, ki so vloženi na podlagi člena 110(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (9. junija 2011).

Pisne izjave (člen 149)

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zadovoljen sem, da sem eden od tistih, ki so to resolucijo podpisali, kar ponovno potrjuje pomen spoštovanja demokracije in človekovih pravic v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo. Mislim, da je pri dialogu med Rusijo in EU o človekovih pravicah, ki je najprej potekal in se nato nadaljeval s srečanji na vrhu, potreben sistematičen in odkrit pristop, kadar se ne spoštujejo standardi za pošteno sojenje oziroma se preganjajo aktivisti za človekove pravice ali novinarji in se jim preprečuje opravljanje dela.

Poleg tega je treba uvesti jasna referenčna merila glede ruskega izpolnjevanja demokratičnih standardov, kar bo pripomoglo k poglobitvi odnosov z EU. Na koncu ne smemo pozabiti na podporo, ki jo je treba zagotavljati v razvijajoči se civilni družbi kot jamstvu za demokracijo, v kateri ne bodo pomembni le postopki, ampak bo zares tudi vključujoča.