Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0280(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0178/2011

Razprave :

PV 22/06/2011 - 16
PV 22/06/2011 - 18
CRE 22/06/2011 - 16
CRE 22/06/2011 - 18

Glasovanja :

PV 23/06/2011 - 12.17
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
PV 28/09/2011 - 4.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0291
P7_TA(2011)0421

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 22. junij 2011 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

16. Preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij - Izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem - Zahteve v zvezi s proračunskimi okviri držav članic - Proračunski nadzor v euroobmočju - Nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik - Izvršilni ukrepi za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (razprava)
Video posnetki govorov
Zapisnik
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

A7-0183/2011, ki ga je gospa Ferreira pripravila v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij [COM(2010)0527_–_C7-0301/2010 – 2010/0281(COD)]

A7-0179/2011, ki ga je gospod Feio pripravil v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem [COM(2010)05222010/0276(CNS)]

A7-0184/2011, ki ga je gospa Ford pripravila v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic [(COM(2010)05232010/0277(NLE)]

A7-0180/2011, ki ga je gospa Goulard pripravila v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju [(COM(2010)0524 – C7-0298/2010 – 2010/0278(COD)]

A7-0178/2011, ki ga je gospa Wortmann-Kool pripravila v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik [(COM(2010)0526 – C7-0300/2010 – 2010/0280(COD)], in

A7-0182/2011, ki ga je gospod Haglund pripravil v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju [(COM(2010)0525 – C7-0299/2010 – 2010/0279(COD)].

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira, poročevalka.(PT) Gospod predsednik, po mnenju Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu del svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, v katerem je obravnavan pakt za stabilnost in rast, ne predstavlja odziva, ki ga Evropa potrebuje v času strukturne krize. V svežnju je res ponovno obravnavan pakt za stabilnost in rast, a njegova osnova ni spremenjena. Ponovno je obravnavan zato, da bi postale njegove zahteve širše in njegove kazni strožje.

Zdi se, da bi bilo bolj koristno predvideti, da v skladu s paktom ni mogoče ravnati, če gospodarstvo države ne raste in zlasti, če je kriza. Ta vprašanja bi morala biti v središču političnega programa. Razpravljati bi morali o politiki za obvladovanje krize in z njo povezanih instrumentih v državah območja evra ter glede še nečesa drugega, in sicer kako preprečiti, da bi nenehno nasprotno gibanje evropskih gospodarstev uničilo enotno valuto. Če ta vprašanja ne bodo rešena, postane pakt neumnost, kot je dejal nekdo. Vendar pa je v svežnju kanček upanja: nova pobuda za prepoznavanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, ki se kopičijo, zlasti v območju evra, preden postanejo nerešljivi problemi.

Parlament je želel imeti odgovornosti sozakonodajalca in jih je v celoti izvajal. Besedilo, o katerem bomo glasovali, kaže široko soglasje, ki je možno le zaradi velike sposobnosti vseh za delo in pripravljenosti za sprejemanje kompromisov. Kot poročevalka bi se rada zahvalila svojim kolegom poslancem iz vseh političnih skupin, zlasti svojim poročevalcem v senci, in predvsem bi izpostavila gospoda Haglunda, kateremu sem bila tudi jaz poročevalka v senci.

Faza tristranskih pogovorov je bila dolgotrajna in težka in za sporazum, ki smo ga dosegli – žal ni celoten –, so bili zaslužni madžarsko predsedstvo, ki ga zastopa minister Kármán, Komisija, ki jo zastopa komisar Rehn, in vsi naši partnerji. Spregovorimo jasno: prepoznavanje makroekonomskih neravnovesij je zapleteno in popolnoma nov postopek. Namesto zgolj uporabe sankcij je pomembno, da v celoti prepoznamo tveganja, izvemo, ali je zanje odgovorna država ali so posledica zunanjih vplivov, ter podamo pravilna, pravočasna in izvedljiva priporočila.

Po postopku pogajanj preglednica – to je sklop kazalnikov, ki so bili doseženi – vključuje ne le finančne in nominalne kazalnike, ampak tudi kazalnike realnega gospodarstva. Prav tako verjamemo, da bo Komisija skrbno spoštovala kompromis navedbe 6a, ki Parlament in Svet vključuje pri prihodnjem postopku za pregled. Tudi razlage se ne bodo izvajale samodejno, ampak inteligentno s temeljitimi pregledi, ki so za Komisijo zahtevni, a nujni.

Priporočila Komisije bodo morala zagotavljati skladnost z vsemi drugimi strateškimi dokumenti, a država bo nosila glavno odgovornost pri predlaganju rešitev za izvajanje. Okrepljene pristojnosti Parlamenta, večja udeležba socialnih partnerjev in spoštovanje kolektivnih pogajalskih praks so zagotovljeni. Kazni so upravičene v primeru pomanjkanja sodelovanja, a ne, če države niso sposobne izpolnjevati ciljev. Razdeljene so tudi v stopnje, kar je pomemben vidik. Raje bi omilili kazni, a morali smo se strinjati z njimi, saj so bile del kompromisa.

Preden lahko dosežemo sporazum, pa obstaja še ena ovira: potrditev, da je na notranjem trgu, v monetarnem območju, smiselno opazovati, ali so različice kazalnikov v preglednici pozitivne ali negativne, in da je treba opazovati tako primanjkljaje kot presežke, čeprav očitno ne sprožajo podobnih priporočil. Vsi mi – posamezni poslanci, politične skupine in institucije – smo prišli daleč. Sporazum o uravnoteženem in visokokakovostnem besedilu je na vidiku. Upam samo, da nas bo pripravljenost za sprejemanje kompromisov, ki nas je pripeljala tako daleč, ponesla do končnega sporazuma.

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio, poročevalec.(PT) Gospod predsednik, to je dodatna stopnja pri izjemnem delu, ki ga opravljamo v Evropskem parlamentu. Na tej točki moram toplo pozdraviti gospo Wortmann-Kool, gospo Goulard, gospoda Haglunda, gospo Ferreira in gospo Ford, s katerimi smo bili skupaj poročevalci pri tem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Prav tako se moram še posebno zahvaliti različnim poročevalcem v senci, ki so nam pomagali pri našem delu. Nazadnje moram poudariti izjemno delo, ki sta ga v zvezi s tem vprašanjem opravila Svet, zlasti András Kármán, ki je tesno sodeloval z nami, in komisar Rehn, ki je tudi igral neprecenljivo vlogo v celotnem postopku.

Moja prva beseda je beseda zaupanja s pozitivno noto. Ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja mora pokazati, da je Evropa sposobna: sposobna je premagovati težave in sposobna se je varovati prihodnjih problemov. Zato sem trdno prepričan glede tega, kaj se bo v prihodnjih dneh zgodilo s to zakonodajo o gospodarskem upravljanju. V paktu za stabilnost in rast, za katerega sem bil poročevalec pri korektivnem delu, je možno zamisli o stabilnosti in proračunski disciplini dodati zamisel rasti. Možno je uvesti novosti pri postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji. Možno je preseči pristop zgolj kazenskega mehanizma in zato bo sprejetje tega svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja pripeljalo do več Evrope in boljše Evrope.

Na primer, v zvezi s korektivnim delom pakta za stabilnost in rast je ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja prinesel inteligentnejšo uporabo pakta s pozornostjo, ki jo posveča merilu dolga; uvedbo povprečne stopnje za zmanjšanje dolga, ki jo je treba izvajati tri leta in pri tem omogočati prožnost pri izpolnjevanju pravil; podrobnejši in primernejši seznam ustreznih dejavnikov, ki bi jih Komisija morala upoštevati pri svoji oceni finančnih razmer udeleženih držav; ter uvedbo triletnega prehodnega obdobja za izvajanje merila dolga.

Tu želim izpostaviti tudi druge vidike, ki so povezani z drugimi poročili. Ker smo ves čas sodelovali, moram omeniti pomembno uvedbo režima evropskega semestra v preventivnem delu in izpostaviti, da je preventivni del nujen in da bi se morale kazni uporabljati le kot zadnji korak v tem celotnem postopku. Postopek vključuje uvedbo simetrije v analizo makroekonomskih kazalnikov, možnost, da bo Komisija izdelala študijo o evroobveznicah do konca tega leta, celostno vizijo kazni kot končni korak tako v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji kot s paktom za stabilnost in rast ter vprašanje uvedbe glasovanja z obratno kvalificirano večino za odločitve Sveta. Vsi ti koraki so bili narejeni kot bistveni deli vloge Parlamenta.

Zato lahko našim državljanom takoj zdaj pošljemo zelo jasno sporočilo. Sporočilo je, da pripravljamo institucionalni mehanizem za preprečevanje prihodnjih kriz. Evropa bo s tem svežnjem ukrepov na področju gospodarskega upravljanja mnogo bolje pripravljena. Evropa s tem svežnjem ukrepov na področju gospodarskega upravljanja dela ključni korak, da bo lahko naše gospodarstvo solidno rastlo.

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford, poročevalka. − Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila Evropskemu svetu. Vsi lahko vidimo izredno občutljive razmere v Evropi in zlasti v območju evra, ki je od različnih držav zahtevalo takšno sodelovanje, kot mu še nismo bili priča. Vidimo lahko nujno potrebo po izboljšanju konkurenčnosti in trajnostni ponovni izgradnji javnih financ.

V zadnjih dneh, tednih in mesecih smo bili neprestano priča srečevanju ministrov iz držav članic, ki so poskušali najti načine za izhod iz svojih problemov. Poleg tega nisem bila še nikoli prej priča takšni želji javnosti, da bi razumela, kje se troši javni denar. Dovolite mi torej, da najprej spregovorim o direktivi, s katero sem se ukvarjala.

Direktiva določa vrsto zahtev za računovodsko statistiko, načrtovanje in proračunske postopke. Ne pozabimo, da so to krizo ustvarili neustrezno proračunsko načrtovanje in netočne informacije.

To je direktiva Sveta, ne sozakonodajno poročilo, in Svet je o tem obsežno razpravljal. Same države članice so se strinjale, da bodo sprejele fiskalno načrtovanje za vsaj tri leta, da bi vključile vse ravni vlade in vladnih sredstev v proračunskem postopku ter zagotovile, da bodo predložene informacije, na primer o pogojenih obveznostih. Računovodstvo in natančnost napovedi se bosta ocenjevala neodvisno.

Dovolite mi, da povem, da mnogo držav članic že zdaj ravna v skladu z velikimi deli te direktive, a uveljavljanje tega minimalnega sklopa zahtev bo uvedlo disciplino in povrnilo zaupanje ter predstavlja prvi majhen korak na poti k stabilnosti v javnih financah.

Poleg tega so se same države članice strinjale, da bo vsaka uvedla svojo zakonodajo o fiskalnih pravilih – ne nujno nemška zavora zadolževanja, zapisana v ustavi –, ampak pravila, ki bodo prilagojena v vsaki državi, da bo v skladu z njihovimi dolžnosti v okviru Pogodbe. Zdaj je tudi to občutljivo področje, ker imajo različne države različne dolžnosti v okviru Pogodbe in zaradi tega ta del ne velja za Združeno kraljestvo.

Med pogajanji o širšem „šesterčku“ so bili podani številni predlogi za izboljšanje te direktive Sveta, mnoge so podali Evropska centralna banka in poslanci tega parlamenta. Svet je delal v dobri veri, da bi poskušal izboljšati direktivo, kjer je to primerno, ter izboljšati preglednost, a brez obravnave občutljivih vprašanj v zvezi s posameznimi nacionalnimi ustavami.

Na kratko o drugih direktivah. V teh pogajanjih sem poskušala biti ustvarjalna in dopustiti zlasti državam članicam območja evra, da same določijo, katera pravila in sankcije menijo, da so nujni za podporo njihovi stabilnosti. Nisem podprla kolegov, ki menijo, da je rešitev le močnejša vloga Evropskega parlamenta.

Konec tedna in v ponedeljek zvečer je Svet poskušal ponuditi končni kompromis o nerešenem vprašanju glasov v Evropskem svetu. Medtem ko to po mojem mnenju ni zelo pomembno vprašanje v moji matični državi članici – ker se ne nameravamo pridružiti evru in posledično globe za nas ne veljajo –, pa je v mnogih državah, vključno s tistimi, ki se nameravajo pridružiti, to zelo težko in sporno vprašanje.

Zdaj je čas, da poskusimo razumeti težave drug drugega, pa tudi spoštovati medsebojne razlike. V začetku tega tedna sem opozorila kolege, da od tega parlamenta ne bi bilo odgovorno, če bi se podali v neposreden spor med Parlamentom in Svetom glede vprašanja, za katerega nisem verjela, da bi ga lahko pojasnila komur koli na ulici. Res, dejala sem, da menim, da bi bilo to neodgovorno.

Pristopa tega parlamenta v zvezi s tem vprašanjem ne podpira mnogo članov moje skupine. Ne morem podpreti sprememb, ki jih je Parlament predlagal za besedilo Sveta o makroekonomskih neravnovesjih in rada bi, da bi bilo v prihodnjih tednih bolj jasno, kakšna so različna stališča med državami območja evra in tistimi, ki to niso.

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Goulard, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, imeli smo številne tristranske pogovore, nekatere pozno ponoči, z drugimi poslanci, s Komisijo in z madžarskim predsedstvom. Najprej bi se rada zahvalila kolegom poslancem in našim kolegom za delo, ki smo ga skupaj dokončali.

Sporočilo Sveta Ecofin je, da mora vsakdo nositi svoje odgovornosti. Sama se takoj odzovem z naslednjimi besedami: „Prav, torej zares prevzemimo svojo odgovornost.“ Ne z velikim pompom, ne da bomo lahko rekli, da smo hitro dosegli sporazum, ampak s posvečanjem pozornosti finančnim težavam v območju evra in Evropski uniji ter da poskusimo najti nekatere ustrezne rešitve. Res je, to je bilo geslo moje skupine v pogajanjih. Dvomim, da bi trgi in naši državljani verjeli v hitre, a površne rešitve.

Po naši oceni so potrebne znatne izboljšave. Mislim, da smo že dosegli nekatere cilje, ki smo si jih postavili. Dovolite, da vas spomnim, da nismo edini, ki imamo te cilje: Evropska centralna banka je že večkrat pozvala Parlament, naj razširi že tako drzne predloge Komisije. Zato smo okrepili pravila. To je bilo eno naših vodilnih načel: ne zaradi užitka pri ustvarjanju pravil, ampak zato, ker kršenje splošnih pravil v skupnosti, ki temelji na pravni državi, ogroža enotno valuto. Uvedli smo kazni za goljufije. Žal je to eden od naukov, ki smo se jih morali naučiti od zgodnjih let evra. Kot je dejala gospa Ford, poskušali smo uvesti tudi raven reda v nacionalnih proračunskih postopkih, če nič drugega zato, da bi lahko primerjali prakse v različnih državah. Zame je bila zlasti pomembna ena točka: če gremo k našim državljanom in jim ne moremo povedati nič drugega kot „povečali smo samodejnost“, kakor to navajajo časopisi, bodo imeli vtis, da je bil v Bruslju vključen nekakšen skrivnostni stroj, ki jih bo udaril po prstih vsakič, ko bo šlo kaj narobe.

Če želimo strožja pravila, morajo biti pametnejša, a predvsem potrebujemo bolj demokratično razpravo in več čezmejnih razprav. Zato smo predlagali – in rada bi se zahvalila vsem poslancem, ki so me glede tega podprli –, da se ustvari tako imenovani gospodarski dialog, ki mora biti sorazmeren. Nacionalne ustave niso ogrožene; gre preprosto za izraz naše želje po razpravi zlasti znotraj območja evra, pa tudi v Evropi 27 držav članic. Želimo, da je ta parlament forum za pregledni dialog med evropskimi institucijami in državami članicami ter zlasti kraj, kjer lahko države članice izrazijo svoje probleme in pojasnijo svoja stališča. Nekatere države zaostajajo za drugimi, druge so dlje spredaj, nekatere so na obrobju, nekatere imajo več prebivalstva: vse to moramo upoštevati. Vesela sem, da je ta teden gospod Habermas v nemških medijih spet poudaril, da je vedno večja demokratična legitimnost nujna potreba. Gospe Ford želim povedati, da ne zagovarjamo krepitve naših pristojnosti, temveč pozivamo k večji vlogi za tiste, ki so jim ljudje dodelili mandat za zagovarjanje njihovih interesov v Bruslju.

Obstajajo še druge pomembne točke, zlasti v makroekonomskem smislu. Verjamem, da morajo biti vse države članice predmet skupnega nadzora. Simetrija je pomembno vprašanje. Svet bi moral razumeti, kaj to pomeni: inteligentna simetrija, ki razlikuje med primanjkljajem in presežkom, a vseeno simetrija.

Dovolite mi, da zaključim z omembo evroobveznic, ki so bile ena od zadev, za katere sem se zavzemala. Rada bi pozvala vse voditelje političnih skupin: ne morete trditi, da podpirate evroobveznice, a glasovati proti njim. Lahko bi to utemeljili, da želite več, tudi sama bi rada šla dlje, a v celoti cenim prizadevanja, ki jih je pripravljen izvesti komisar Rehn. Dovolite mi, da vas spomnim, da je sam komisar maja 2010 predložil predloge v skladu z zakonodajno pobudo Komisije. Te predloge bi radi ponovno oživili.

Želimo, da evro končno prevzame vlogo svetovne valute, želimo velik in likviden trg, ki bo zmanjšal stroške zadolževanja. Želimo, da se del tega zadolževanja – seveda omejeno količino – dolgoročno deli z uporabo polno razvitega regulativnega instrumenta trga. Posledično upam, da bo jutrišnje glasovanje ugodno in da bodo vsi tisti, ki trdijo, da so naklonjeni evroobveznicam, odprto razpravljali o tem vprašanju in ne na podlagi ideoloških predsodkov.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool, poročevalka. (NL) Gospod predsednik, eno je jasno, in sicer to, da Evropa potrebuje solidne temelje, da bi v prihodnosti preprečila novo krizo evra in da bi zagotovila trajnostno gospodarsko rast. Naša skupina, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), je zadovoljna z rezultati, ki so bili do zdaj doseženi v zakonodajnem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Rada bi se toplo zahvalila vsem poslancem, poročevalcem, poročevalcem v senci, zaposlenim, osebju in vsem za mnoge ure, ki smo jih preživeli skupaj, da bi to dosegli, ker je Evropski parlament pri izvajanju svojih pristojnosti zavzel trdno in velikopotezno stališče. Rada bi se zahvalila madžarskemu predsedstvu in zlasti Andrásu Kámánu za prizadevanja, vložena v premagovanje razlik med Svetom in Parlamentom. Res je, vi osebno ste nam omogočili, da smo dosegli 98-odstoten dogovor, deloma zaradi koristne podpore komisarja Rehna in njegovega osebja. To je odličen rezultat, a ni ga bilo lahko doseči.

Jutri bomo glasovali o poročilih. Moja skupina je trdno zavezana k temu, da bo gradila na visoki ravni sporazuma, ki smo ga dosegli. Upam, da bomo lahko v naslednjih nekaj tednih premagali zadnja nesoglasja in tako sporazum končali pred poletjem. To je zelo pomembno, ker moja skupina stremi k temu, da se končno glasovanje izvede na plenarnem zasedanju, ki bo julija.

Kaos na finančnih trgih se nadaljuje in nujno moramo najti rešitev za dolžniško krizo v več državah. Vendar pa je ravno tako nujno – in v tem je zdaj naša naloga v vlogi sozakonodajalca –, da Evropa odločno sprejema odločitve v smislu velikopoteznega pakta za stabilnost in ukrepe na področju gospodarskega upravljanja. Da bi povrnili zaupanje v evro, je treba odločitev nujno sprejeti pred poletjem, glede na to, da je bil pakt za stabilnost in rast prekršen že leta 2003. Namesto, da bi se pravila izvajala, so se preprosto liberalizirala in zdaj moramo to ustaviti. Tu gre za verodostojno zakonodajo, ne za pogajanja za zaprtimi vrati med državami članicami, katerih cilj je, da se izognejo kaznim. Če državam članicam ne bo uspelo sprejeti učinkovitih ukrepov, da bi izpolnile svoje dolžnosti in zmanjšale svoje primanjkljaje – in to so dolžnosti, ne pozabite, ki so jih sprejeli po prostovoljno –, mora biti sprejemanje odločitev učinkovito. Zato je ta parlament predlagal postopek glasovanja z obratno kvalificirano večino.

Priznajmo si, čarobna formula naših kolegov poslancev na levi, zlato pravilo, ne bo prinesla rešitve. Žal denar ne raste na drevesih in dnevi enostavnih rešitev ter nebolečih izbir so za nami. Zato skupina PPE poziva k trajnostnim javnim financam ter k temu, da se ne dovolijo 5 ali 6-odstotni primanjkljaji. Dolžniško breme – katerega bolečemu dokazu smo priča – ovira gospodarsko rast, ne le v naših evropskih državah, ampak tudi v Združenih državah.

Potrebujemo trdne temelje in zato sem vesela, da bo Svet izvajal preventivni del predlogov, in sicer z namenom zagotoviti, da države članice okrepijo svoje nacionalne odgovornosti in vključijo svoje nacionalne parlamente v ta postopek, zagotoviti jasne roke, postopke in obiske inšpekcij, več javnih poročil, medsebojni pritisk in javne razprave v tem parlamentu namesto v zaprtih prostorih Sveta. Očitno je evropski semester pomemben dosežek, ker želimo delovna mesta in rast.

Pred nami je pomemben in zgodovinski dan. Jutri bomo v Parlamentu pripravljeni nositi svoje odgovornosti. Vidim, da želita Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze prekrižati načrte. Kaže, da želijo delati v duhu kompromisa le, ko gre za njihova poročila. Gospod predsednik, to ni duh kompromisa. Rada bi pozvala vse poslance, ki menijo, da so trajnostne javne finance pomembne, naj jutri podprejo teh šest poročil. Ta poročila niso končni izid, ker bomo jutri naredili korak bliže posvetovanju s Svetom o tem, kako lahko odstranimo te zadnje ovire na naši poti – upamo, da bo tako – do sporazuma v juliju.

 
  
MPphoto
 

  Carl Haglund, poročevalec.(SV) Gospod predsednik, menim, da nam dogodki, ki nam jih je uspelo spremljati ta teden, tako v svetu kot v tistih državah, ki se borijo z zelo resnimi gospodarskimi problemi, znova kažejo, zakaj je sveženj, o katerem zdaj razpravljamo, tako pomemben. Če nam pri teh zadevah ne uspe doseči napredka, je bolj verjetno, da se bodo težave nadaljevale, kot pa da bodo rešene. Verjamem tudi, da si moramo zapomniti, kaj se je zgodilo leta 2005, ko bi morali ukrepati in pokazati, da ni prav nasprotovati skupnim klavzulam o razporeditvi sredstev. Tega nismo storili; namesto tega smo spremenili pravila. Zdaj je čas, da to popravimo.

Ta sveženj je pomemben. Rad bi se zelo zahvalil kolegom poslancem. Skupaj smo trdo delali. Kakor je bilo že mnogokrat povedano, smo zelo blizu uresničitvi cilja, a obenem je pomembno, da smo danes in julija uspešni na glasovanju. Rad bi se zahvalil tudi gospodu Kármánu iz madžarskega predsedstva, ki je opravil sijajno delo. Resnično cenimo to, kar je naredil. Kot sem dejal, rad bi se zahvalil tudi kolegom poslancem in zlasti gospe Ferreira. Odlično delo smo opravili pri ustvarjanju postopka za makroekonomski nadzor, kar je nekaj novega in kar dopolnjuje delo, ki poteka za ohranjanje enotne valute. To je nekaj, kar Evropa potrebuje.

Če se vrnem k letu 2005, Evropski parlament še vedno zahteva, da najdemo rešitev glede tega, kar navajamo kot glasovanje z obratno kvalificirano večino. Zakaj? Zato, ker smo ugotovili, da se nujne odločitve ne sprejmejo, če nimamo ustreznega samodejnega sistema sprejemanja odločitev v Svetu. Ne moremo si več privoščiti, da bi se to dogajalo. V tem smislu imamo še vedno nerešeno vprašanje, a upam, da bo Svetu uspelo izvesti resno razpravo o tem, za kaj tu dejansko gre. Evropski svet se bo sestal v četrtek in petek. Ne sme se zgoditi, da zaradi ugleda ne bi bila sprejeta nobena odločitev glede nečesa, kar vsi vemo, da je nujno. Niti se ne sme zgoditi, da nekatere večje države članice mislijo, da se lahko v naprej dogovarjajo glede nekaterih zadev in tako poskrbijo, da bo to končna odločitev. Svet mora sprejemati prave odločitve in o zakonodaji se je treba odločati v posvetovanju z Evropskim parlamentom. Svet ima zdaj možnost sprejemati pametne odločitve in prepričan sem, da mu lahko Evropski parlament pomaga pri sprejemanju pravih.

Glede makroekonomskega dela bi rad najprej poudaril, da imamo zaradi dela, ki smo ga opravili v Parlamentu, predlog, glede katerega smo se dogovorili s Svetom in je dovolj pregleden ter vsebuje tudi rešitev, ki je dovolj samodejna. Menim, da ta rešitev pomeni, da se bomo lahko tudi v prihodnosti počutili varne glede območja evra in možnosti reševanja takšnih gospodarskih problemov v posameznih državah, ki bi lahko drugače ogrozili celotno območje evra. Mislim, da je dobro, da v našem poročilu vzpostavljamo sistem za ravnanje z državami, ki ne uspejo izpolnjevati svojih dolžnosti, z drugimi besedami, zahteve, da se problemi rešujejo takoj. Prvič, ko bo obljuba prelomljena, bo država prisiljena plačati tako imenovani obrestni depozit. To je nujno. Ne smemo dajati znakov, da za neko državo, če obljubi, da bo storila nekaj posebnega, potem pa tega ne stori, ne bo posledic. Žal je bil takšen prvotni predlog. Vesel sem, da nam je uspelo to popraviti. Gre za pomembno načelno zadevo. Obenem pa se moramo spoprijeti tudi s problemom goljufij, kjer so prevarane druge države. To je tudi izjemno pomembno. Mislim, da je Evropski parlament v zvezi s tem opravil dobro delo.

Kot je dejalo več govornikov, bo jutrišnje glasovanje zelo pomembno in verjamem, da bo dobro potekalo. Upam, da bo Evropski svet konec tega tedna ali v naslednjem tednu lahko imel resno razpravo o tem, kaj lahko storimo, da bi dosegli sporazum. To bomo storili tudi v Parlamentu. Potem bomo lahko imeli zakonodajo, ki jo Evropa tako nujno potrebuje. To je ključno, če želimo biti še naprej ohraniti enotno valuto.

 
  
MPphoto
 

  András Kármán, predsedujoči Svetu. Gospod predsednik, preden se posvetim vsebini, bi rad izrazil svojo iskreno zahvalo predsedniku Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, poročevalcem, poročevalcem v senci in vsem predstavnikom političnih skupin, ki so dejavno sodelovali v postopku, za vse njihove dragocene prispevke. Enako sem hvaležen Komisiji in samemu komisarju za njuna prizadevanja za pospešitev razprav, ne le med tristranskimi pogovori tu v Parlamentu, ampak tudi v Svetu.

Šest zakonodajnih besedil o ukrepih na področju gospodarskega upravljanja je bilo tu v madžarskem predsedstvu prednostna naloga številka ena. Poudariti moram, da ni šlo za individualno odločitev predsedstva, da ta dokument določi za glavno prednostno nalogo. Pobudo Komisije so podprli voditelji držav in vlad 27 držav članic. Če želimo zgraditi močnejši evro, je ta sveženj o upravljanju bistveni gradnik v tem postopku.

Svetovno gospodarstvo, vključno z Evropo, je doživelo najhujšo krizo od velike depresije in sprejeti smo morali nujne sklepe. Spoznati moramo, da bi imel ta šok dolgotrajne učinke, če ne odpravimo temeljnih vzrokov te krize. Mnogi nauki, ki se jih moramo naučiti, so obravnavani v teh šestih zakonodajnih predlogih, ki jih je lani septembra predložila Komisija. Več poudarka bo namenjenega preprečevanju, da bi se izognili potrebi po škodljivih procikličnih politikah v težkih gospodarskih časih.

Do zdaj je bil pakt za stabilnost in rast osredotočen na primanjkljaj, a to ni preprečilo nabiranja velikih dolgov, od zdaj naprej bomo torej več pozornosti posvečali merilom glede dolga. Naučili smo se, da postopki niso bili dovolj strogi in samodejni. Zato tu obravnavamo tudi ta vprašanja, da bi okrepili verodostojnost pakta. Prav tako smo ugotovili, da usklajevanje fiskalnih politik v okviru pakta za stabilnost morda ne zadostuje v Uniji, ki ima enotno valuto, zato smo se dogovorili za uvedbo novega mehanizma za reševanje makroekonomskih neravnovesij, ki jih bomo obravnavali enako kot fiskalna neravnovesja.

Da bi zahteve Pogodbe bolje in globlje izrazili v nacionalnih postopkih držav članic, bomo v kratkem sprejeli pravila, ki izboljšujejo kakovost nacionalnih proračunskih okvirov.

Verjamem, da so cilji Parlamenta in Sveta enaki, in sicer okrepiti gospodarsko upravljanje EU in območja evra, preprečiti prihodnje krize in zgraditi močnejši okvir ukrepov na področju gospodarskega upravljanja na območju evra in v EU kot celoti.

Po intenzivnem krogu tristranskih pogovorov s poročevalci in razprav v Svetu je Svet v ponedeljek spremenil svoj splošni pristop. Rezultat tega procesa je bil Evropskemu parlamentu v pismu sporočen naslednji dan, 21. junija. Strinjam se s stališčem, da se je med tristranskimi pogovori kakovost besedila močno izboljšala in da je sveženj postal močnejši in bolj povezan. Zlasti to velja v smislu povečane preglednosti in odgovornosti ter strožje in samodejne uporabe postopkov.

Dovolite mi, da najprej omenim glavne elemente glede povečane preglednosti in odgovornosti. Opisati moramo evropski semester v pravnem besedilu, ki vključuje veliko udeležbo Parlamenta v tem procesu. Dodali smo določbe, ki določajo postopek gospodarskega dialoga med evropskimi institucijami, med katere spadajo Evropski parlament, Svet in posamezne države članice. Evropski parlament bi bil pri vzpostavitvi in delovanju preglednice kazalnikov za opozorilni mehanizem pri preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij udeležen pod enakimi pogoji kot Svet. Glede cikla upravljanja in postopka nadzora v celoti spoštujemo zelo pomembno vlogo ustreznih nacionalnih interesnih skupin, vključno s socialnimi partnerji.

Drugič, če gremo k vprašanju, povezanemu s strožjo in samodejno uporabo postopkov, mi dovolite, da omenim naslednje: uvedena bi bila dodatna sankcija, obrestni depozit za države članice v postopku prekomernega neravnovesja. To je bil manjkajoči člen v postopkih in zelo logično dopolnjuje postopek, podobno, kot je zagotovljeno v proračunskem nadzoru. Dodatna kazen za države, ki ponarejajo svoje davčne statistike, je tudi zagotovljena na pobudo Parlamenta. Uporaba glasovanja z obratno kvalificirano večino je razširjena na priporočilo o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij. Poleg tega v preventivnem delu pakta za stabilnost in rast predvidevamo pregled te razširitve glasovanja z obratno kvalificirano večino. Obenem bo okrepljen že obstoječ postopek „upoštevaj ali pojasni“. Pri odločanju o kadrih v paktu za stabilnost in rast se od Sveta praviloma pričakuje, da bo spoštoval priporočila in predloge Komisije ali pa bo javno pojasnil svoje stališče.

Predsedstvo verjame, da kompromis, ki je bil dosežen med tristranskimi pogovori, odraža dober, uravnotežen in vseobsegajoč pristop. Mislimo, da je zelo v interesu vseh strank, da se doseže hiter sporazum. Žal mi je, da se predlog, ki je bil predložen plenarnemu zasedanju, razlikuje od kompromisa, ki smo ga dosegli po vrsti krogov pogajanj, in da ne upošteva končne kompromisne ponudbe Sveta. Obenem pa sem hvaležen za vaš moder pristop, da Parlament še vedno pušča odprto možnost, da bo v kratkem sklenjen sporazum na prvi obravnavi. Skrajni čas je, da Evropa združi sile in da bo Unija pripravljena izpolniti pričakovanja. Vsi trgi in vlagatelji so pozorni in bi radi videli, ali lahko to dosežemo ali ne. Hitro in pravočasno sprejetje svežnja je nujno za vse nas.

 
  
MPphoto
 

  Olli Rehn, podpredsednik Komisije. Predsednik, spoštovani poslanci, dovolite mi, da se najprej zahvalim predsednici Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Sharon Bowles, poročevalcem Corien Wortmann-Kool, Elisi Ferreira, Vicky Ford, Sylvie Goulard, Diogu Feiu in Carlu Haglundu, pa tudi poročevalcem v senci, ki so vsi igrali pomembno vlogo v pogajanjih. Predsednica, poročevalci in poročevalci v senci so vsi odlično zastopali ta parlament.

Zelo cenim tudi izredno vlogo, ki jo je igral državni sekretar András Kármán, ki je tako spretno in odločno zastopal madžarsko predsedstvo. Drznem si reči tudi, da sem zelo ponosen na svojo skupino v Komisiji, in zahvalil se jim bom, ko bomo dosegli cilj, seveda z vašo pomočjo.

Toplo pozdravljam besedila, o katerih ste dosegli končni dogovor. Med tristranskimi pogovori so pogajalci Parlamenta v mnogih pomembnih vidikih izboljšali predloge Komisije. In dosegli ste mnogo pomembnih izboljšav pri Svetu.

Komisija podpira besedilo, o katerem boste glasovali, in lahko pozdravimo vaše predloge sprememb ter se strinjamo z vsemi. Kakor vemo, se Svet strinja skoraj z vsemi. A to je storil z nekaterimi izjemami, ki predstavljajo precejšen izziv –, dovolite mi, da se čez trenutek vrnem nazaj k temu.

Nimamo časa, da bi navedli vse, kar je Parlament pridobil v teh pogajanjih: moje osebje mi je izdelalo seznam nič manj kot 50 pomembnih izboljšav, ki ste jih dosegli vi.

Na primer, kodificirali ste evropski semester, vzpostavili ste strukturiran ekonomski dialog, ki Parlamentu zagotavlja pomembno vlogo skozi celoten evropski semester. Dosegli ste priložnost za podrobno razpravo o razmerah, značilnih za posamezne države, na zelo ključni ravni sprejemanja odločitev v političnem ciklu, vključno s potrditvijo pravice Parlamenta, da sproži dialog s posameznimi državami članicami. V vseh delih zakonodaje ste dosegli boljši pretok informacij za Parlament in več preglednosti. Imate zavezo Komisije, da bo v šestih mesecih od začetka veljavnosti te zakonodaje izvedla študijo evroobveznic. Spremljala jo bo izjava Komisije, katere besedilo ste videli in ki določa obseg tega poročila. Tudi k temu se bom vrnil. Komisija se bo v tej izjavi zavezala tudi k pregledu medvladnega značaja evropskega mehanizma za stabilizacijo do sredine leta 2014.

V številnih pomembnih primerih imate glasovanje z obratno kvalificirano večino – za izboljšanje samodejnosti sprejemanja odločitev – kot pravilo v korektivnem delu pakta, kjer se je zdaj žal znašlo 24 od 27 držav članic. Dosegli ste tudi enakopravno vlogo za Parlament pri določanju preglednice za odkrivanje morebitnih makroekonomskih neravnovesij in vnesli ste trdna zagotovila za socialni dialog, spoštovanje nacionalnih tradicij o kolektivnih sporazumih, oblikovanje plač in vlogo socialnih partnerjev, s katerimi se popolnoma strinjamo.

Imeli bomo stroge kazni za statistične goljufije in jamstva za neodvisnost nacionalnih statističnih organov. Uvedli ste zgodnejše kazni v postopku prekomernih neravnovesij. Še bi lahko nadaljeval.

V vašem prvem zakonodajnem srečanju s svetom Ecofin kot sozakonodajalec v gospodarski politiki ste dosegli skoraj vse vaše najpomembnejše cilje. To je zelo dober rezultat za Parlament in za Evropo.

Glede evroobveznic, v smislu tega svežnja bom le potrdil, kar sem 15. junija povedal v tristranskih pogovorih. Komisija namerava Parlamentu in Svetu predstaviti poročilo o vzpostavitvi sistema za skupno izdajanje evropskih državnih obveznic ali evroobveznic, v okviru skupne in ločene odgovornosti, v skladu s členom 8a(5) uredbe o uveljavljanju proračunskega nadzora v območju evra in v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe. Cilj teh evroobveznic bi bil okrepiti davčno disciplino in povečati stabilnost preko trgov pa tudi z izkoriščanjem povečanja likvidnosti zagotavljati, da države članice, ki uživajo najvišje kreditne standarde, ne bodo trpele zaradi višjih obrestnih mer. Poročilu se bodo po potrebi priložili zakonodajni predlogi.

Z drugimi besedami, po našem mnenju spada tako poročilo o evroobveznicah skupaj z in je smiselno le z morebitno okrepitvijo ukrepov na področju gospodarskega upravljanja v skladu s tem svežnjem, o katerem razpravljamo.

Dovolite mi, da povem nekaj o naslednjih korakih. Zaskrbljen sem. Če sveženj ne bo sprejet, niti Svet niti Parlament ne smeta misliti, da lahko uspešno prenašata odgovornost drug na drugega. Tako ne bo šlo. Ljudi, ki sprejemanje odločitev opazujejo od zunaj, ne zanimajo najmanjše podrobnosti. Če nam ne bo uspelo – in pravim mi in v resnici mislim vse nas –, bodo preprosto rekli, da „Evropi“ ni uspelo. Evropa ne bi uspela in zaupanje ljudi v sposobnost Evrope za reševanje njihovih realnih problemov bi utrpelo velik udarec.

Poleg tega si nobena institucija niti za trenutek ne sme predstavljati – iz taktičnih ali vsebinskih razlogov –, da lahko na drugi obravnavi doseže boljši dogovor. Predsedstvo je zelo spretno doseglo kompromise s Svetom, ki se verjetno ne bodo več pojavili na mizi, če ne bomo dosegli sporazuma na prvi obravnavi.

Dejansko ostaja odprto le eno vprašanje: obseg glasovanja z obratno kvalificirano večino. Menim, da se vsi zavedate prizadevanj, ki smo jih vložili v to. Komisija podpira glasovanje z obratno kvalificirano večino. Enako velja za ECB in za številne države članice, a ne za vse in ne na vseh krajih. Svet se je že strinjal z glasovanjem z obratno kvalificirano večino v pet od šestih odločitev, kjer je to zakonsko mogoče. Pri preostali eni odločitvi pa imamo nesoglasje med Parlamentom in Svetom. Menim, da lahko in moramo najti rešitev. Zato vas pozivam, da najdete konstruktivno rešitev za preostalo točko v naslednjih nekaj dneh in pozivam tudi Svet, naj se sam odzove s konstruktivnim pristopom.

Lahko vam zagotovim, da bo Komisija delala do zadnjega trenutka, do zadnje sekunde, da bi našla zadovoljivo rešitev. Okrepljeno gospodarsko upravljanje v Evropi je preprosto preveč pomembno, da bi spodletelo pri tem zadnjem nerešenem vprašanju.

Spomnimo se, da bo Svet v kratkem podpisal pogodbo o evropskem mehanizmu za stabilnost, ki je osredotočen na korektivne ukrepe. Ampak evropski mehanizem za stabilnost bo le dopolnjeval novi okvir okrepljenega gospodarskega nadzora, ki je osredotočen na preprečevanje in je temeljnega pomena, ker bo znatno zmanjšal verjetnost, da se v prihodnosti pojavijo krize, kakršno smo doživeli.

Dovolite mi, da zaključim s preprostim sporočilom. Če ta teden ne bomo dosegli sporazuma in glasovanje ne bo izvedeno najkasneje julija, bo to zelo slabo za Evropo in za evropske državljane. Če se bomo morali septembra vrniti k tem dokumentom, bo posledica tega le nemoč, zagrenjenost in slabši izid za vse.

Strinjali ste se z 99,9 % vsebine. Zdaj prosim obe strani, naj naredita še zadnjih nekaj centimetrov za dosego sporazuma z drugo stranjo. To je izredno pomembno, saj je ta sveženj resnično temeljni kamen našega obsežnega odziva na krizo, ki še poteka. Za verodostojnost Evropske unije je popolnoma ključno, da sklene sveženj pred poletnimi počitnicami in gre nato naprej ter jo prenese v učinkovito rabo.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(FR) Gospod predsednik, predsedujoči Sveta, komisar, gospe in gospodje, rada bi podala tri skupine točk v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

Prva je, da moramo, ko sprejmemo ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, zagotoviti, da se upošteva celotna Lizbonska pogodba. Po Pogodbi je upoštevanje ciljev, ki se ukvarjajo s spodbujanjem visoke ravni zaposlovanja, zagotavljajo ustrezno družbeno blaginjo in se borijo proti socialni izključenosti, medsektorski cilj, ki velja tudi za ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Če smem tako reči, včasih dobim vtis, da je bil ta cilj povezan s sekundarno prednostno nalogo.

Zato je bil Odbor za zaposlovanje zavzet za to, da bi celoten sveženj temeljil le na členu 121 Pogodbe, ki obravnava usklajevanje gospodarskih politik, ampak tudi s členom 148, ki se ukvarja s politiko zaposlovanja v smislu usklajevanja med odgovornostmi držav članic in evropske ravni. Zaradi tega tudi menimo, da mora biti znotraj Unije zanesljivo zagotovljena vloga Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) na isti ravni, kot jo ima Svet za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin).

Ker če – in to me pripelje do moje druge skupine točk – bo naš edini cilj pri pregledu pakta za stabilnost in rast takšno upravljanje, ki bo zadovoljilo bonitetne agencije, potem bomo zamudili pomembno priložnost v zgodovini naše gospodarske in monetarne unije. Zgodovina nas danes poziva, da zavzamemo mnogo bolj celosten pogled in da si pozorno pogledamo, za katere namene se ustvarjajo ukrepi na področju gospodarskega upravljanja.

Seveda moramo zmanjšati dolg, a prav tako moramo zagotoviti, da nam bodo ti ukrepi na področju gospodarskega upravljanja pomagali zagotoviti uspeh strategije Evropa 2020. V tem pogledu verjamemo, da obstajajo drugi pristopi, ki bi jih lahko uporabili. Komisar, zakaj lahko posebno obravnavo pri vaši oceni srednjeročnih proračunskih ciljev držav članic namenjate le potrošnji za pokojnine? Zakaj ni mogoče te posebne obravnave nameniti tudi naložbam v prihodnost, ki jih predstavlja potrošnja za izobraževanje, ali potrošnji, ki se je moramo lotiti, da bi premagali socialno izključevanje, cilj, ki ste ga zastavili in ki smo ga vključili v strategijo Evropa 2020? Zakaj se ti cilji in takšen pristop ne uporabljajo tudi pri potrošnji za raziskave in razvoj ali infrastrukture?

Moja tretja skupina točk je povezana s tem, kako se izvaja makroekonomski nadzor. Menimo, da je to poglavitni izid tega svežnja, vendar to pomeni, da ga je treba uporabljati simetrično. Nazadnje pa je za nas tu v Evropskem parlamentu v igri temeljno vprašanje. Gospa Ford je o tem govorila kot o boju za oblast. Ne gre za boj za oblast, gre za vprašanje demokracije. Če želimo evropske ukrepe na področju gospodarskega upravljanja, je za to, da bi ta evropska gospodarska politika delovala, potreben prostor za javne razprave in za evropsko demokracijo. V tem smislu moram povedati, da se mi to, da vi in Svet ne dovolite Evropskemu parlamentu sodelovati pri določitvi makroekonomskih kazalnikov z delegiranimi akti, ne zdi pravi pristop.

 
  
MPphoto
 

  Sari Essayah, v imenu Davida Case, poročevalca mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Gospod predsednik, gospod Casa me je prosil, naj spregovorim v njegovem imenu, ker zdaj ne more biti prisoten.

Poročevalci „šesterčka“ so upoštevali mnoge spremembe Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Pošiljamo sporočilo, da lahko ima družba zdravo gospodarstvo le takrat, ko lahko njeni člani popolnoma prispevajo k njenem razvoju. Zdravo gospodarstvo je osnova za dobro raven zaposlovanja in socialnih politik, obratno pa so dobra raven zaposlovanja in socialne politike temeljni pogoji za zdravo gospodarstvo. Tiste države članice, ki so imele najbolj premišljene fiskalne politike in strategije za rast, zdaj najbolje delujejo. To je dokaz, da fiskalna stabilnost vodi k rasti in zaposlovanju.

Spoštovati moramo pravila pakta za stabilnost in rast. Nujno je, da ustvarimo rast in delovna mesta in da preprečimo prenašanje bremena dolga na naše otroke in prihodnje generacije. Razumeti moramo, da vsak evro, ki se uporabi za plačevanje obresti na javni dolg, ne gre v naložbe za izobraževanje, socialno varnost in druga področja, ki zagotavljajo nujno okolje za dober razvoj gospodarstva in za blaginjo ljudi. Zato je nujno, da se naša zadolženost v državah članicah čim prej zmanjša.

 
  
MPphoto
 

  Herbert Dorfmann, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nedvomno obstaja mnogo razlogov za gospodarske razmere, v katerih se nahajamo na območju evra in v celotni Evropski uniji, a zlasti dva izstopata. Prvič, v bistvu smo mnogo prepozno ugotovili smer, v katero je plula Evropa. Drugič, ko smo jo ugotovili, zlasti Svet dolgo časa ni hotel sprožiti potrebnih ukrepov – ki so dejansko določeni v paktu za stabilnost in rast – ali izvajati nujnih sankcij. Če povem naravnost, preprosto mu ni uspelo narediti poteze.

Nova uredba o makroekonomskem nadzoru bi morala obravnavati ta dva problema. Prvič, popolnoma nov sistem, ki ga zagotavlja, bi nam moral omogočiti prepoznavanje makroekonomskih neravnovesij na zgodnji stopnji, in drugič, potem bi morali biti zmožni hitro ukrepati. Razvili smo dobro preglednico, čeprav prek dolgotrajnih razprav. Zelo rad bi se zahvalil poročevalki, gospe Ferreira, za njeno pozitivno sodelovanje v zvezi s tem.

Zagotoviti moramo, da bodo sprejeti takojšnji ukrepi za boj proti neravnovesjem. To je natanko tisto, zaradi česar je nujno, da se tu razvije mehanizem, ki ga ni mogoče politično uničiti. Zato je uporaba glasovanja z obratno kvalificirano večino tako pomembna in tako temeljna za Parlament.

Če želimo učinkovito izvajati ta instrument, to seveda predstavlja prenos pristojnosti iz nacionalnih glavnih mest sem v Bruselj. To je bolj kot verjetno v vsakem primeru nujno v ekonomski in monetarni uniji. Šele ko bodo državljani Evrope videli, da zdaj ravnamo učinkovito, da smo se učili iz napak, ki smo jih naredili, bomo lahko ponovno pridobili zaupanje, ki je bilo zdaj izgubljeno.

Lahko vam zagotovim, da bo moja skupina jutri podprla poročilo gospe Ferreira.

 
  
MPphoto
 

  Stephen Hughes, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, v tej dvorani ne boste našli veliko poslancev, ki se ne strinjajo s potrebo po tem, da se v prihodnjih letih dolgove in primanjkljaje zmanjša na razumne ravni. Moja skupina zavzema stališče, da moramo to storiti.

Tu ne gre za politični spopad med poslanci, ki so v tem parlamentu odgovorni ali neodgovorni v fiskalnem smislu. Pri delitvi med nas in vas, med napredne in konzervativce tu v Parlamentu gre za to, kako se vračamo k preudarnim javnim financam, za kakšno gospodarsko in socialno ceno, za kakšno ceno pri prihodnji sposobnosti Evrope, da tekmuje na svetovnem trgu. Komisar, držite se zamisli, da za vaš načrt varčnosti ni druge možnosti. Menimo, da je to zelo narobe. Po našem mnenju vaš pristop in pristop desničarske večine v Svetu predstavlja največjo grožnjo za samo prihodnost evropske zamisli, ker uničujeta pojem pripadnosti skupnosti ter pojma solidarnosti in kohezije.

Velika večina milijonov ljudi, ki so izgubili svoja delovna mesta med to krizo, je še danes brezposelnih. Kakšno sporočilo imata Svet in Komisija zanje? Ali za pa več milijonov ljudi, katerih delovna mesta so v nevarnosti ali ki živijo v revščini? Kakšno sporočilo imata za več sto milijonov ljudi, ki trpijo zaradi zmanjšanj na področju javne preskrbe v zdravstvu, v izobraževanju? Kakšno sporočilo imata zanje? Kakšno je ta teden sporočilo Sveta? No, ničesar ne pričakujem, odkrito, ničesar.

Svet ta teden ne bo ustvaril niti enega žarka upanja za delovne ljudi, za brezposelne ali za mlade, ki tako trpijo. Nepošteno in močno jih je prizadela kriza, ki je niso povzročili, in zdaj bodo ponovno prizadeti zaradi popravljanja škode, ki je niso povzročili.

Vaš politični in gospodarski načrt je popolnoma nesprejemljiv za nas na tej strani Parlamenta. Skozi celoten zakonodajni postopek smo predlagali razumne in uravnotežene predloge sprememb k predlogom Komisije, predlagali smo, da se trdno povežejo nacionalne reforme ter programi za stabilnost in rast z uporabo prvih, ki so trdno orodje za nujno spodbujanje javnih naložb. Podali smo predloge za ohranjanje razumnih ravni produktivnih javnih naložb in predlagali smo, da postanejo nova pravila jasno proticiklična. Lahko bi nadaljeval, a resnica je taka, da si je desnica prilastila današnji ekonomski in socialni dnevni red. Prostora ni niti za zmerne politične pristope, kaj šele za naprednejše.

In prosim, komisar Rehn, ne recite mi, da k politikam, ki jih obsojam, stremijo socialistične vlade. Veste, da v času, ko se morajo celo najmočnejša gospodarstva v Evropi ukloniti zahtevam neodgovornega in vedno bolj nevarnega finančnega sektorja, nobena država članica ne more sama spremeniti te agende.

Na koncu se sprašujem, kdo bo imel korist od odločitev, ki bodo sprejete ta teden. Zdi se mi, da bodo edini, ki bodo imeli koristi, tisti, ki so celotno zmešnjavo povzročili, tj. finančni sektor, in menim, da je to sramota.

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, do zdaj smo dosegli dogovore glede skoraj celotnega svežnja in pokazali, da soodločanje deluje, zaradi trdega dela madžarskega predsedstva in seveda zlasti Andrása Kármána ter zaradi pogajalske skupine Parlamenta in Komisije.

Predsedstvo in Komisija sta že izpostavila številne – mislim, da jih je bilo 50 – dodatke Parlamenta. Med njih spadajo pravni okvir za semester in nadzor nacionalnih programov reform, neodvisnost nacionalnih statističnih uradov in globe za goljufije, nadzornih misij Komisije, ekonomski dialog med vsemi interesnimi skupinami ter znatno večja preglednost povsod.

Vendar pa ne moremo prikriti dejstva, da so bila pri pogajanjih za sveženj pomembna nesoglasja. Sama tega ne štejem za politično samoreklamo, ampak bolj za iskanje lastništva, omogočanje lastništva ljudem. To, kar nas v Parlamentu razdeljuje, se razlikuje od naših vprašanj s Svetom, a prenesti moramo svojo demokratično dolžnost ne glede na to, kako težko je morda to. Ta parlament je tisti, ki bo podelil lastništvo.

Nekateri imajo raje medvladnost. Glede na to, da je dogovorjeno besedilo priznano kot boljše od splošnega pristopa Sveta, to ni smiselno. Niti ni smiselno pri iskanju lastništva – ki je tako jasno odsotno v velikem delu odziva na krizo in je tako zelo posledica medvladnih odločitev. Od ugotovitve, da bi morala biti sredstva Sklada za stabilnost večja, do priznanja dejstva, da kazenske obrestne mere ne dajejo trajnosti in možnosti za vrnitev na trg, se ta parlament ni bal vodenja in Svet mu je sledil.

Močnejši smo, ko sodelujemo, in menim, da je končna nesoglasja mogoče rešiti.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Strejček, v imenu skupine ECR.(CS) Gospod predsednik, sveženj šestih predlogov, namenjen za izboljšanje discipline znotraj območja evra, temelji na prepričanju, da bodo države članice bolj vestno spoštovale na novo ustvarjeno in strožjo arhitekturo nadnacionalnega nadzora. Menim, da je problematično razmišljati v tej smeri, zlasti ker države članice do danes niso bile sposobne spoštovati manj strogih pravil in učinkovito uveljavljati njihovega izvajanja. Rad bi omenil štiri točke, ki menim, da so sporne.

Prva je glasovanje z obratno kvalificirano večino, ki smo ga v tej sejni dvorani že mnogokrat omenili. Menimo, da je glasovanje z obratno kvalificirano večino instrument, ki naj bi se uporabljal v izjemnih primerih in katerega uporabo je treba vedno ustrezno in temeljito pojasniti ter izvesti ustrezna preverjanja, da se zagotovi skladnost njegove uporabe s primarnim zakonom.

Ne strinjamo se s povečanjem števila področij, ki so predmet nadzornih postopkov, za katere je predlagana uporaba glasovanja z obratno kvalificirano večino. Predlagani pristop bo povečal politično moč Komisije in Evropskega parlamenta v škodo Sveta in nacionalnih organov oblasti in tega nočemo.

V zvezi z nadzornimi misijami imam resne pridržke glede predloga za takšne misije, ker jih bodo v glavnem sestavljale uradne osebe Komisije, katerim bodo zaupane pomembne pristojnosti, pri tem pa člani teh misij ne bodo imeli kakršnega koli političnega mandata. To je bistven pridržek. Ljudje, ki niso predmet javnega nadzora s strani volivcev, ne smejo izvajati nadzora nad voditelji nacionalnih političnih teles ali najvišjih nacionalnih institucij, ne glede na to, kako dobre namene naj bi imeli.

Preglednica, katere namen je ustvariti seznam makroekonomskih kazalnikov na nadnacionalni ravni in na podlagi tega seznama oceniti sposobnost nacionalnih organov oblasti ter njihovih gospodarstev za reševanje gospodarskih neravnovesij, je sporna zamisel. Sedanje razmere v Grčiji so dober primer dejstva, da rešitve za razmere, narekovane od zunaj, sprožajo nasprotovanje prebivalcev države in so eden od vzrokov za povečevanje socialnih napetosti.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE.(FR) Gospod predsednik, Zeleni želimo gospodarsko upravljanje. Ne le zato, da bi ustregli ljudem, ne le da bo ustvarjalo lepo sliko, ampak preprosto, da bi dali evropskim ljudem instrumente s tem, ko gradimo na evru, ki jim bodo omogočili doseganje ciljev 21 stoletja, z drugimi besedami, da bi zagotovili dostojen življenjski standard za vse, ne le za nekaj srečnežev, in da bi to storili v okviru fizičnih omejitev tega planeta – in to je seveda novost.

V tem smislu podpiramo ta poročila o proračunskih okvirih in makroekonomski element svežnja o „ukrepih na področju gospodarskega upravljanja“. Zadovoljni smo s kazalniki, ki so bili izbrani, čeprav bi si želeli, da bi eden od njih predstavljal neenakosti v prihodku, saj so zelo jasen znak slabo delujočega gospodarstva in tudi slabo delujoče družbe in bi zato delovali kot opozorilni znak.

Vendar pa je naše strinjanje z makroekonomskim elementom pogojeno z ohranjanjem simetričnega pristopa in to je tisto, na kar bi rad opozoril Svet. Z drugimi besedami, menimo, da bi morale biti vse države članice v enakem položaju ne glede na to, ali imajo, na primer, zdaj primanjkljaj ali presežek. Ni razloga, zakaj bi morali uporabljati protekcijo, če je presežek ene države primanjkljaj druge države.

Glede pakta za stabilnost in rast ne moremo sprejeti instrumenta, katerega edini rezultat je in bo ostalo varčevanje, varčevanje in še več varčevanja; z drugimi besedami, katerega rezultat bo ta, da bodo le najbolj ranljivi členi naših družb plačevali za gospodarsko krizo.

Želeli smo ravnotežje, ne z manj proračunske discipline, ampak z njeno kombinacijo z discipliniranimi vlaganjem. Naš predlog je bil, da bi postali cilji, ki si jih je Evropa določila s strategijo EU 2020, ne le zavezujoči, ampak enako zavezujoči med sabo in tako zavezujoči kot pravila o proračunu ali primanjkljajih. Razočaran sem, da v tem parlamentu nismo uspeli doseči večine, da bi končno podprli to strategijo in jo jemali resneje.

Morda bi glasovali za to, da se ta sveženj o stabilnosti in rasti ne spremeni, če bi ga spremljal velikopotezen fiskalni sveženj v kombinaciji z davkom na finančne transakcije, poštenim davkom na nadnacionalne korporacije in seveda z ukrepi za boj proti davčnim goljufijam, da bi lahko državam članicam Unije pomagali financirati cilje, za katere upajo, da jih bodo dosegle. Vendar o tem ni bilo niti najmanjšega znamenja. Popolnoma nič se ne obeta, kljub izjavam, ki jih je danes ponovno podal gospod Barroso.

Desnici pravim tole: odločili ste se oblikovati ozko večino z evroskeptiki, do česar ste imeli pravico, da bi ustvarili nekakšne ukrepe na področju gospodarskega upravljanja, za katerega vam lahko zdaj povem, da ni pravično in ne bo učinkovito.

Zato bomo videli, kaj se bo zgodilo, ali v tem parlamentu, ko bo vaš pakt z evroskeptiki padel v vodo, ali na volitvah v Franciji leta 2010 in v Nemčiji leta 2013, kjer mislim, da se bodo volivci strinjali z nami.

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Klute, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi mi v našem programu za evropske volitve v letu 2009 pozivamo k ukrepom na področju gospodarskega upravljanja. Vendar pa se zamisli, ki jih imamo v levici glede ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, razlikujejo od tistih, ki jih vsebuje sveženj o gospodarskem upravljanju, ki je zdaj na mizi.

Za nas ukrepi na področju gospodarskega upravljanja pomenijo določitev jasnih pravil za gospodarstvo in določanje meja. Na primer, menimo, da to pomeni prepoved dampinga plač in davčnega dampinga ali določitev minimalnih standardov, da se ustavi izkrivljanje konkurence na trgu dela. Seveda za nas ukrepi na področju gospodarskega upravljanja pomenijo tudi učinkovito ureditev finančnih trgov.

Ničesar od tega ne najdemo v svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Namesto tega nam sedanja različica svežnja daje vtis, da je nastala v glavnem zaradi pritiska, ki ga bonitetne agencije izvajajo na južnoevropske države območja evra. Kot lahko že vidimo iz primerov Grčije, Portugalske in Španije, vzpostavlja korenito varčevalno politiko, katere posledice za prihodnost evropskega projekta kot celote je težko predvideti. Korenita varčevalna politika zdaj državljane Grčije, Portugalske in Španije, pa tudi državljane severnoevropskih držav, sili nazaj v nespameten nacionalizem, za katerega smo menili, da je bil v Evropi premagan.

Prepotrebne izboljšave prvotnih predlogov Komisije, o katerih se je razpravljalo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve in so bile tam izglasovane – zlasti v poročilu gospe Ferreira –, so bile pod pritiskom Sveta v veliki meri ponovno odstranjene in omiljene. Po našem mnenju je odstranitev delegiranih pravnih aktov iz poročila gospe Ferreira popolnoma nesprejemljiva. Posledično Evropski parlament nima več nikakršnega vpliva na reševanje makroekonomskih neravnovesij. To je rezervirano za Komisijo. Zelo malo je podobno demokraciji in še manj socialni Evropi, ki je opremljena za spopad s prihodnostjo.

Po našem mnenju je sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja – vsaj v sedanji obliki – napačen odgovor na krizo, s katero se spopadamo. Zato svežnja v sedanji obliki ne bomo podprli.

 
  
MPphoto
 

  Claudio Morganti, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, komisar Rehn, gospe in gospodje, ko je bil uveden evro, morda ni bi bilo jasno, kaj bi izguba monetarne politike pomenila za državo članico. Danes smo priča dramatičnim posledicam v Grčiji.

Območje evra ni bilo in ni postalo območje optimalne valute. Za državo, ki jo je prizadela kriza, je okrevanje mnogo težje in bi lahko v brezno potegnila druge države članice. Od Maastrichta naprej so obstajala merila, ki so oblikovana za preprečevanje nevarnih razmer, in videli smo, kako klavrno so nas pustila na cedilu. Leta 1999 Grčija ni izpolnjevala nobenega merila in že dve leti kasneje je bila v območju evra. Poleg tega je bila Portugalska prva država, ki je bila leta 2002 opozorjena glede položaja na področju primanjkljaja.

Celo v preteklosti so tako obstajali znaki, a zdaj bi lahko na koncu vsi evropski državljani plačevali za posledice. Zato čakamo, da bi videli, ali se bodo ti novi ukrepi izkazali za kaj bolj uporabne. Verjetno so zadnja možnost, preden bo razglašen dokončni neuspeh evropske gospodarske politike.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, drama, ki obkroža Evropsko unijo, se spreminja v tragedijo. Jutri bo to verjetno pomenilo vsak glas. Kako lahko kot nekdo, ki ga je neposredno v Avstriji izvolilo 500 tisoč volivcev, podprem ta sveženj?

Zdaj lahko pojasnimo pojem gospodarskega upravljanja tudi izredno evroskeptičnim ljudem, a ne, če nima demokratične legitimnosti in če ni preverjanj in bilanc. Kako naj bi delovalo, če se na eni strani de facto vzpostavlja protektorat – Grčija – in na drugi strani davkoplačevalcem narodov v boljšem položaju plenijo obveznice preko Evropske centralne banke in slabih bank? Kako lahko ljudem, ki so bili trdno odločeni, da se ne bi smeli odreči šilingu in marki, razložimo, da zdaj nenadoma potrebujejo evroobveznice, preprosto zato, ker bank ni mogoče imeti pod nadzorom – mimogrede, gospod Hughes, zelo lepo je, da so socialni demokrati to zdaj spoznali. Edini način, kako si lahko to zamislim, je, da se končno vdamo in rečemo, da bi morali to storiti, to ali zdaj drugo; če priznamo svoje napake, in ko Evropa okoli nas gori, končno predložimo vizijo, kjer lahko preživimo globalizacijo.

Vendar pa tega ne vidim v tem svežnju in zato – dokaj ločeno od posameznih točk – je težko kateri koli odgovorni osebi glasovati za sveženj.

 
  
MPphoto
 

  Krišjānis Kariņš (PPE).(LV) Gospod predsednik, stvar je taka, da domove običajno oblikujejo ljudje z višjo izobrazbo, gradijo pa jih ljudje, ki imajo komajda srednjo izobrazbo. Še več, če je med gradnjo doma slučajno gradbinec, ki je neumen ali pa nepošten in v temelje ne vlije potrebne količine betona, kakor zahteva načrt, potem bo dom deformiran. V primeru območja evra so bili temelji, temelji za stabilnost, položeni s paktom za stabilnost in rast. Žal se je zgodilo, da se različne države članice – morda kot leni ali nepazljivi gradbinci – niso držale pakta za stabilnost in so ustvarile prekomerne vladne dolgove, proračunske primanjkljaje. Ko je prišlo do svetovne gospodarske krize, se je začela ta hiša območja evra majati. Če bi bilo območje evra hiša, potem bi bilo logično, da bi se morali ponovno lotiti dela in položiti nove temelje. V tem primeru imamo dokončan sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, ki bi ga morali odobriti kot okrepljene temelje, da se v prihodnosti, ko bo prišlo novo neurje, območje evra ne bo majalo. Poleg tega si moramo pogledati dogodke v Grčiji, če si želimo predstavljati, kako je videti to majanje. Gospe in gospodje, izogibati se moramo razmer, ko bi se lahko naša hiša v prihodnosti še enkrat zamajala, rešitev pa predstavlja potrditev svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Udo Bullmann (S&D).(DE) Gospod predsednik, svoje pripombe bi rad začel z vprašanjem komisarju Rehnu in gospodu Kármánu iz Sveta. Oba sta govorila o nerešeni zadevi v sporazumu med parlamentarno večino in Svetom. Ta teden sem ugotovil, da je Svet nasprotoval besedilu glede simetričnega pristopa v poročilu gospe Ferreira, poročevalke za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Ali mi lahko rečete, da je bil ta problem rešen, ker je Svet glasoval za to poročevalko? Dejansko bi potem še vedno imeli problem med večino tu in Svetom – ali ste to pozabili omeniti? Če je tako, bi rad vedel tudi to, ker bi potem menil, da to štejete za nepomembno. Rad bi, da mi to pojasnita na koncu razprave.

Ko poslušam dve konzervativni skupini v tem parlamentu in tudi liberalce, imam vtis, da bo svet spravljen v red, če sprejmemo, kar smo tu predložili. Žal to ne drži. Posledično bo na svetu še slabše in ne bolje – ker so priložnost, da se v Evropi ustvari bolj skupna gospodarska politika, spremenili v varčevalni sveženj. To je slabo, ker predstavlja politiko, ki izhaja iz prejšnjega stoletja, ker predstavlja zastarel pristop, ki zgolj jemlje režime sankcij iz političnih tehnik in ne pobud, pametnega obdavčenja ali uravnoteženih pristopov, kakršne smo predstavljali mi. Različne strani Parlamenta so podale zadosti praktične predloge, ki bi omogočili predložitev uravnoteženega svežnja.

Če gospa Wortmann-Kool želi trditi, da ga bodo blokirali zeleni in socialni demokrati, je to seveda preprosto nesmisel. Resnica je ravno nasprotna. Za člane tega parlamenta iz Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) – ki se podijo za Komisijo ali Svetom – bi podal izjavo, da nismo tu zato, da bi zadeve sprejemali enoglasno in brez razprave, ampak da sami premislimo. To volivci pričakujejo od nas. Zato vas moram opozoriti, da zdaj ni mogoče vedeti, ali država članica kupuje obrambno vojaško opremo, vojaška letala ali vlaga v svoj izobraževalni sistem za prihodnost. Ne morete narediti kvalitativne ocene njene proračunske politike. Dejansko vas želimo opremiti, da boste to lahko storili. Želeli smo pametnejši pakt, ki zagotavlja boljšo priložnost, da bo imela Komisija vpliv. Ne morem razumeti, zakaj se komisar Rehn ne strinja s tem – več priložnosti za vpliv in sodobna gospodarska politika, ki se navezuje na cilje EU 2020 v interesu naših državljanov. Speljali ste jo na slep tir in to je škoda. Posledično ta sveženj nikakor ni uravnotežen.

Še naprej se bomo borili za boljši gospodarski sveženj. To dolgujemo našim volivcem. V resnici mora biti odgovor „več Evrope“, ne „manj Evrope“. Vendar pa mora biti to prava Evropa – ne napačni sveženj.

 
  
MPphoto
 

  Olle Schmidt (ALDE).(SV) Gospod predsednik, komisar, Evropa je v težkem položaju, a ravno med krizo je EU običajno sposobna sprejemati drzne odločitve. Dejstvo, da bomo lahko jutri sprejeli odločitev o strožjih in jasnejših pravilih za gospodarsko upravljanje, je izredno pomembno, ne le za države znotraj območja evra. To bo vplivalo na vse. Evropski voditelji so oklevali in ustvarili negotovost. Napetost se je širila. Njihovo sporočilo se je iz dneva v dan spreminjalo. Jutrišnja odločitev bo lahko pokazala, da je Parlament sposoben v težkih časih sprejemati težke odločitve. Grčija je s prevaro omogočila svoj pristop k območju evra. To drži. Ravno zato zdaj nemški in francoski voditelji raje kažejo jasno vodstvo in sprejemajo odgovornost za prihodnost Evrope, kot da bi še naprej govorili v nejasnih, zadušenih tonih.

Pakt za stabilnost in rast je treba reformirati in poostriti pravila. Pacta sunt servanda – dogovore je treba ohraniti – ne nova Grčija! Na Švedskem vemo, da gre pot do stabilnosti in rasti skozi zdrave državne finance. Gospod Bullman lahko vpraša švedske člane svoje skupine. Upam, da bodo lahko švedski socialni demokrati podprli ta predlog, zlasti zato, ker nam je uspelo spraviti skozi pravila, ki varujejo švedske kolektivne sporazume. Zdaj se odstranjuje zadnja ovira za omogočanje švedskim socialnim demokratom, da bodo igrali pomembno vlogo pri tem, da bo Švedska postala članica pakta za evro plus. Če želi Švedska pripadati notranjemu krogu EU, ne moremo preprosto vztrajati za kritiki EU iz Madžarske, Češke republike in Združenega kraljestva. To ni dobra družba.

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne (ECR). - Gospod predsednik, menim, da sem v tej razpravi v težkem položaju, saj verjamem, da so močna fiskalna pravila nujna za močno valuto in močno gospodarstvo. Menim, da je bil to temeljni razlog, zakaj se moja država ni pridružila evru. Monetarna unija je bila vedno težko izvedljiva brez pomembnih korakov v smeri gospodarske unije in zaradi te slednje zahteve menim, da se Združeno kraljestvo ne bo nikoli pridružilo evru.

Za mojo politično skupino tu v Parlamentu je nacionalna neodvisnost glede odločitev o gospodarski politiki temeljno načelo. Če bi vseh šest poročil in njihovih pravil veljalo le za območje evra, bi lahko dejavno podprli evropskupino pri njihovi odločitvi za krepitev načel, ki podpirajo njihovo monetarno unijo. Če želijo vse države članice, ki uporabljajo evro, krepiti in poglobiti usklajevanje svojih gospodarskih politik, potem bi morala biti to njihova odločitev.

Združeno kraljestvo in druge države, ki niso članice območja evra, želijo biti dobre sosede. Vendar pa niso sprejemljivi poskusi, da se zavezuje tiste, ki smo zunaj območja evra, s cilji in postopki, oblikovanimi za usklajevanje gospodarske politike. Ne želim, da bi se težave območja evra podaljšale, a ECR ne more podpreti zakonodaje EU, ki prenaša dodatne pristojnosti stran od nacionalnih vlad, ki so zdaj zunaj območja evra.

Upamo, da bodo vse države članice izvlekle nauke iz te krize, namreč, da sta uravnotežen proračun in močna fiskalna disciplina nagrajena z nižjimi stroški financiranja na finančnih trgih in da je poštenost pri statističnem poročanju bistvena za stalno tržno zaupanje. V osnovi sta močno območje evra in evro kot svetovna valuta v interesu vseh nas. Nova pravila morajo zagotoviti, da se bosta okrepila in postala bolj trajnostna.

 
  
MPphoto
 

  Sven Giegold (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze bi radi močne evropske ukrepe na področju gospodarskega upravljanja. To pomeni, da na eni strani potrebujemo močna pravila za reševanje neravnovesij – kakor je načrtovano v poročilu gospe Ferreira –, in seveda za ta potrebujemo tudi sankcije. Zato bomo glasovali za ti dve poročili, ravno tako pa bomo tudi za poročilo gospe Ford, ki zagotavlja statistično osnovo za naše gospodarsko sodelovanje.

Podobno, v zvezi s tremi poročili o paktu za stabilnost in rast: skupni evro in poleg tega potrebujemo v Evropi omejitve za primanjkljaje in dolg. Takšne omejitve so bile v tej krizi presežene. Vendar pa je pomembno premisliti, kako se primanjkljaji in dolg zmanjšujejo. Zdaj smo vedno znova priča v Grčiji, na Portugalskem in na Irskem, da se pod pritiskom Evropske komisije v pogajanjih z nacionalnimi vladami ustvarjajo rezultati in svežnji, kjer so prizadeti najšibkejši in kjer se bogate – ki so jo zelo dobro odnesli iz prejšnjih 20 let – pusti pri miru. To je med tem pretreslo vero ljudi. Zato v Skupini Zelenih želimo, da bi bili cilji EU2020 popolnoma zavezujoči v paktu za stabilnost in rast in v poročilih ter tudi v ciljih glede primanjkljajev in dolga.

S tem, ko tega niste sprejeli, gospe in gospodje liberalnih in konzervativnih skupin, ste se izognili enemu od načel socialne kohezije v Evropi. Tega ne moremo podpreti. Menimo, da je to zelo obžalovanja vredno, ker bi radi tu v Parlamentu doživeli veliko proevropsko večino.

Če ta poročila jutri ne bodo dobila večine, potem smo vedno pripravljeni za konstruktivno sodelovanje za doseganje skupne rešitve za gospodarsko upravljanje, ki enako resno jemlje družbene in gospodarske odgovornosti.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, za nas v Konfederalni skupini Evropske združene levice – Zelene nordijske levice ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja ni le napačen odziv na krizo; predstavlja tudi konec Evrope, kakršno poznamo. Njegov cilj nista gospodarsko usklajevanje in fiskalna disciplina, kakor trdi; njegov cilj je uveljavljanje trajnega varčevalnega memoranduma po Evropi za vse delavce. Cilj evropskega semestra in nacionalne stabilnosti ter programov reform ni konvergenca; njegov cilj je odpraviti kolektivne pogodbe, liberalizirati odpuščanje, privatizirati industrijo in odpraviti sisteme javnih pokojnin.

Te politike ne služijo interesom evropskih ljudi ali njihovemu upanju po realni rasti. Nasprotno, služijo interesom bank, ki so zavestno skrbele, da so bile strupene obveznice predmet velikih mednarodnih špekulacij o njihovem knjigovodstvu in interesov velikih korporacij, ki so v skupnem trgu našle zatočišče za špekulacije in utajo davkov. Kot primer bi rad omenil nemško podjetje Hochtief, ki upravlja atensko letališče; od leta 2001 ni plačalo niti evra in dolguje 500 milijonov EUR DDV.

O Grčiji poteka ogromno razprav. Zdaj se že leto dni za mojo matično državo uporablja bistvo svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, njegove posledice pa so katastrofalne: recesija se slabša, inflacija je presegla vse meje, naložbe so popolnoma presahnile, delavske pravice in kolektivne pogodbe so bile v bistvu razveljavljene, največje zmanjšanje stroškov dela je bilo v Evropi, brezposelnost je dosegla 20 % in dolg se je povečal, kar pomeni prilivanje na ogenj glede nevarnega zlobnega kroga recesije, dolga in še več posojanja. Zato jezni grški delavci zavzemajo ulice in trge, se borijo, da bi zrušili varčevalne programe, da bi branili svoje prihodke in da bi branili svoje delavske in socialne pravice, realno rast ter boljšo prihodnost za Grčijo in Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Francisco Sosa Wagner (NI).(ES) Gospod predsednik, prizadevamo si za ustvarjanje območja gospodarskega upravljanja, ki bo predmet načel federalizma, a prilagojen postopku evropskega združevanja.

Ne moremo si več zatiskati oči pred razmerami. Neskladnost je v tem, da imamo enotno valuto, a nam primanjkuje davčnih in finančnih instrumentov, ki so poleg tega potrebni.

Natančneje, potrebujemo: izdajo skupnih evropskih obveznic, popolno zavrnitev konkurence med obveznicami, ki jih izdajajo različne države članice, vzpostavitev evropskega ministrstva za finance in usklajevanje fiskalnih politik za zagotavljanje enakosti, boj proti davčnim utajam in pomoč pri opredeljevanju progresivne evropske socialne politike, ki temelji na učinkovitih javnih službah.

Nekateri bi morda rekli, da so te zamisli temeljne. Vseeno pa jih je treba vedno znova ponavljati, ker jih nihče ne posluša. Ravno zaradi tega razloga, torej ne poslušanja, živimo v temnih časih, kakor je napovedal pesnik Bertolt Brecht.

 
  
MPphoto
 

  Íñigo Méndez de Vigo (PPE).(ES) Gospod predsednik, ko sem pred 20 leti prvič vstopil v ta parlament, te razprave ne bi imeli, ker je bil ta parlament takrat posvetovalni parlament in mnogi od nas smo se zadnjih 20 let borili, da bi ta parlament danes postal to, kar je – sozakonodajni parlament.

Vendar pa mora biti nekdo, ki je sozakonodajalec, odgovoren. Zdaj je treba biti odgovoren. Del tega parlamenta je sprejel staro geslo iz maja 1968, po katerem je realistično zahtevati nemogoče. Očitno se je na koncu, če nekdo zahteva nemogoče, nemogoče strinjati o čemer koli.

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) se ni pogajala s katero koli posamezno skupino. Pogajali smo se z vsemi skupinami. Vendar pa smo sporazume dosegli le s tistimi, ki so bili to pripravljeni storiti.

Gospod predsednik, verjamem, da je bilo nedvomno doseženega mnogo napredka pri predlogu Komisije, stališču Sveta in tem, kar je zdaj na mizi – o čemer se bo jutri glasovalo –, če jih pregledamo objektivno. To je resnična polemika ali dilema, ki jo moramo rešiti jutri.

Na koncu svojega plodnega življenja je Miguel de Cervantes dejal, da so v življenju trenutki, ko se moramo odločiti, ali bomo na cesti ali v gostilni. S tem, ko smo v gostilni, je imel Cervantes v mislih, da ležimo pri miru, se pritožujemo, da nas ne upoštevajo in da mirujemo. Če smo na cesti, pomeni, da se pomikamo naprej, premagujemo ovire, vedoč, da nismo dosegli vsega, da ta cesta verjetno ni edina, po kateri bi želeli hoditi, a gremo vseeno naprej.

To je tisto, kar menim, da bi ta parlament moral storiti jutri: iti naprej, rešiti nesoglasja, ki jih še imamo s Svetom, a gledati proti času, ko kriza prizadeva vse Evropejce. Na tej točki je neodgovorno reči: „S tem nisem zadovoljen, na svidenje, lep dan vam želim.“ Odgovornost pomni hoditi.

Zato, gospod predsednik, mislim, da bomo na jutrišnjem glasovanju sklicali še en sestanek s Svetom, ki naj bi se izvedel julija. Kot je nekoč dejal nek drug pesnik – gospod Sosa Wagner je citiral nemškega pesnika, jaz bom citiral francoskega, Paula Valéryja –, pesmi niso nikoli dokončane, so le pozabljene.

Dosego končnega rezultata bomo opustili do julija in upam, da bo madžarsko predsedstvo, ki se je izkazalo kot uspešno, lahko doseglo sporazum, ki bo zadovoljil vse.

Hvala, gospod predsednik, in dovolite mi, da opozorim, da je to prvič v 20 letih, ko se je ura zmotila meni v prid in sem tako dobil več časa.

 
  
MPphoto
 

  Edward Scicluna (S&D). - (MT) Šest poročil o gospodarskem upravljanju pomeni zapleten sveženj za Evropsko unijo, zlasti za območje evra. Tistim, ki so sveženj sestavili, ga je težko pojasniti, še težje pa ga razumejo ljudje od zunaj. Razumljivo je, da so ljudje zmedeni, tako zaradi krize, ki se razkriva pred njimi, kot zaradi nejasnega in neodločnega odziva na njo. Zato smo mi odgovorni, da našim volivcem pojasnimo svoje izbire pri glasovanju; da povemo, ali smo za ali proti vsakemu od teh poročil. Na kratko, sveženj, ki nam ga je Komisija predstavila, je bil namenjen za pokritje treh faz, kako bi se morali odzvati na krizo. V prvi vrsti se ta sveženj osredotoča na preprečevanje, lajšanje in reševanje krize. V poročilih gospe Wortmann-Kool, gospoda Feie in gospe Goulard se na dolgo razpravlja o uporabi sankcij kot glavnih orodjih, ki so potrebna za preprečevanje, da bi država dosegla nevarne ravni primanjkljaja in dolga, ter scenarijih, ki nastajajo, ko se te države ne zmenijo za različna opozorila, izdana glede njihovih slabih finančnih razmer. Prvotno je bilo v poročilih moč razbrati pričkanje glede resnosti glob, ki bi jih bilo treba uveljaviti, čeprav so bili kasneje sprejeti bolj blagi predlogi. Najtežji in ustvarjalnejši način za ublažitev krize z izogibanjem makroekonomskim neravnovesjem z uporabo preglednic, ki določajo cilje, ki jih je treba doseči, je bil prepuščen poročilu gospe Ferreira. Kljub tehničnim omejitvam in drugim pritiskom nam je s tem poročilom uspelo doseči vsaj minimalen sklop zaželenih ciljev. Vsakdo, ki upa, da bo našel rešitev za sedanjo krizo v okviru tega svežnja, bo to počel zaman. Temu svežnju primanjkuje premišljenih, smiselnih zamisli evropskih in tujih ekonomistov o tem, kako lahko prizadete države premagajo to krizo. Eno poročilo, s katerim smo si prizadevali za dosego soglasja glede obveznic za evro, je Svet v zadnjem trenutku potisnil na rob in Komisija ga je zdaj preprosto preložila z obljubo, da bo v zvezi s to temo izvedla nadaljnje študije. V rokah nimamo ničesar oprijemljivega; na koncu imamo le obljubo na obljubo. Ne smemo pozabiti, da je bil celoten smisel te vaje pomagati Evropi, da se postavi nazaj na noge, da se jo potegne iz blata in da se zagotovi, da se bo lahko pomaknila naprej in postala konkurenčna v svetovnem merilu. Zaradi tega ne bi smeli nasprotovati zamisli, da morajo države območja evra zmanjšati svoja presežna davčna bremena. Strinjamo se, da nihče ne bi smel tekmovati in hkrati nositi tako težkega bremena. Vendar pa ne smemo sprejeti uveljavljanja rušilne diete, ki bi služila le za nadaljnje slabšanje počutja in oslabitev. Evropa mora oblikovati gospodarske mišice; potrebuje ustvarjalne načrte za okrepitev gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Zelo razočarani smo, da po vseh teh mesecih niti eden od podanih pametnih predlogov ni končal v tem svežnju.

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz (ALDE).(DE) Gospod predsednik, dolgo smo verjeli, da bosta mednarodni trg in uvedba enotne valute avtomatično pomenila gospodarsko približevanje in približevanje držav članic, da bodo maastrichtska merila zadostovala za zagotavljanje discipline. Zdaj nas je dohitela realnost. Instrumenti za upravljanje so se izkazali za nezadostne in v preteklosti so bili močno kršeni.

Enotna valuta in enotna monetarna politika dolgoročno nista možni, če pravila ne bodo ostra na področju fiskalne, proračunske, gospodarske in socialne politike. EU zdaj poskuša nov pristop. ČE govorimo metaforično, ima še zadnji poskus. Če v tem zadnjem poskusu ne bo zadela tarče, bo škoda huda. EU bi se lahko znašla v regresivni fazi, ponovno bi lahko bili priča nacionalizaciji in protekcionizmu ter prvim znakom razpada območja evra.

Z novim svežnjem poskušamo to preprečiti in položiti nove temelje. Sem za ta sveženj, čeprav menim, da je dokaj medel glede na probleme, ki sem jih ravno orisal. Obstaja tveganje, da se bo evropski semester izkazal za centralistično, birokratsko vajo. Pakt za evro bo morda neučinkovit. Potrebujemo zavezujoča priporočila Komisije. Potrebujemo avtomatične pobude in sankcije, ki jih lahko Svet prepreči le z glasovanjem z obratno kvalificirano večino. To je nedvomno nujno, če želimo, da se končno končajo sramotni in težko razumljivi prepiri članov Sveta. Nujno potrebujemo jasen mehanizem za reševanje finančnega sektorja, da bo ta lahko znova deloval.

 
  
MPphoto
 

  Derk Jan Eppink (ECR).(NL) Gospod predsednik, postalo je jasno, da monetarna unija zahteva proračunsko unijo, pa tudi spoštovanje pravil. To se moramo naučiti iz krize evra. Menim, da je sveženj, o katerem smo se dogovorili prejšnjo sredo, zelo uravnotežen, in zato imam to čast, komisar, da vas obvestim, da bo belgijska delegacija v okviru evropskih konzervativcev in reformistov ta sveženj podprla.

Vendar pa imam nekaj kritičnih pripomb. Na splošno menim, da evroobveznice niso čudežna rešitev. Včeraj je Gideon Rachman napisal v časniku Financial Times, da se zastrupitve z alkoholom ne da pozdraviti s steklenico vodke. Glede tega vprašanja sem imel teološke razprave z gospo Goulard. Nisva mogla doseči soglasja, a občudujem jo kot nasprotnico. Prav tako menim, da je teorija gospodarskih neravnovesij dokaj medla in nejasna. Ni res, da ima Nemčija presežek zato, ker ima Portugalska trgovinski primanjkljaj. Temu bi se res reklo „Ekonomija EU za telebane“.

Zato, gospod predsednik, imamo pred seboj najboljše besedilo, kar jih je mogoče doseči. Glasoval bom za to besedilo in mislim, da se zdaj in v tem kriznem obdobju območja evra nas in ta parlament poziva, da izpolnimo pričakovanja, in to bi rad storil.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja ustvarja močno orodje za enotno izvajanje kapitalističnih prestrukturiranj in enotno strategijo v vseh državah članicah, da bi se okrepila konkurenčnost, donosnost in moč kapitala. To je trajna listina za delavske razrede v vseh državah članicah Evropske unije. Opolzka propaganda o dolgovih in primanjkljajih Grčije, Irske, Portugalske in drugih držav je zasnovana tako, da krivi pravice, ki so jih pridobili delavski razredi, in skriva resničnega krivca, in to sta kapitalizem in njegovi monopoli. Ideološki terorizem srednjega razreda, ki se reklamira, je, da je edina pot iz tega klanja delavcev, da ostane donosnost kapitala nedotaknjena.

Samo med leti 1985 in 2011 je poleg neizmernega bogastva, ki si ga je kapital prilastil z izkoriščanjem delavskega razreda v Grčiji, monopolni kapital doma in v tujini izropal 628 milijard EUR v obrestih in odplačilih, bodisi kot posojevalec bodisi kot posojilojemalec.

Delavski razred ni nič dolžan tistim, ki so ga oropali tistega, kar je zaslužil s potnim čelom. Nasprotno, njim smo dolžni vsega bogastva, ki ga je naropal kapital. Sporočilo, ki ga je poslala grška komunistična stranke iz skalovja Akropole, danes bolj značilno kot kdaj koli odzvanja: „Narodi Evrope, vstanite. Strmoglavite kapitalistično barbarstvo in neodvisnost monopolov.“

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, bolj kot zagotavljamo prihodnost evropskega mehanizma za stabilizacijo, bolj odvisne postajajo trdne države od prezadolžene periferije. Centralizacija in enotna valuta, ki dolgoročno ne more biti nikoli trdna valuta, sta prispevali k sedanjim problemom, zdaj pa je kot predlog za rešitev podano ravno nadaljevanje po tej napačni poti.

Gospodarsko močna in šibka gospodarstva se najprej pristransko zmečejo v isti lonec. Potem se zatečemo k različnim reševalnim ukrepom – vse zaman – in zdaj bo celotna zadeva dosegla vrhunec v evropskem gospodarskem upravljanju. Menim, da morajo biti prezadolžena gospodarstva, če želijo ostati v območju evra, namesto tega predmet strogega proračunskega nadzora. Vendar pa takšna centralizacija, v kateri Bruselj izvaja proračunsko pristojnost nad vsemi državami članicami, predstavlja neprimerno poseganje v neodvisnost držav članic in bi povrh tega trdne države Evrope zmanjšala na zgolj marionete birokracije EU.

Po mojem mnenju bi morali pred potuhnjeno željo Bruslja po še večji centralizaciji zapahniti vrata.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner (PPE). - Gospod predsednik, naša naloga in odgovornost tu je poskrbeti, da bodo države članice in tudi Unija kot celota po krizi postale močnejše in da nas bo sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja ponesel v to smer. Ta sveženj – ki je bil pred krizo v političnem smislu nepredstavljiv in ki zagotovo še ni popoln – vsekakor predstavlja pomemben korak naprej.

Vendar pa je očitno, da je doseči sporazum eno – in to je tu naša dolžnost –, njegovo praktično izvajanje in nato koristi novih pravil pa bodo predstavljali še en izziv. Ta reforma, ki uvaja več samodejnosti na področju političnih pogajanj in presoje, bo morala opraviti test resničnega življenja in za to bosta potrebna močna politična volja in odnos odgovornosti.

Ni jasno, koliko časa bo potrebnega, preden bodo uveljavljene vse institucionalne ureditve in preden bodo nova pravila obrodila prve sadove. Ta negotovost ustvarja tveganja in ne smemo ustvarjati dodatnega prostora za ta tveganja. Prav tako ostaja nejasno, kako bo delovalo medsebojno vplivanje med evropskim semestrom in novo infrastrukturo ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, skrbi pa me tudi stalni evropski mehanizem za stabilnost, ki nastaja kot medvladno orodje.

Upam, da bo naš dogovor o „šesterčku“ utrl pot, da se ti instrumenti morebiti spremenijo v instrumente, ki temeljijo na Skupnosti.

Dovolite mi, da za zaključek povem, da nam sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja daje možnost, da odnos zmagovalca/poraženca izgine iz naše evropske realnosti in da Evropa ne bo postala igra brez ničelne vsote.

 
  
MPphoto
 

  Liem Hoang Ngoc (S&D).(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naši kolegi državljani postavljajo pod vprašaj vrednost varčevalnih politik, ki zmanjšujejo količino njihovih javnih služb in ogrožajo njihovo socialno varnost. Kjer koli so te politike pogoste, ne uspejo zmanjšati javnega dolga in brezposelnosti. Vsebina tega svežnja na področju „upravljanja“ – in namenoma temu pravim „vsebina“ –, o kateri danes razpravljamo, je tako smešna, da so celo ekonomisti osupli, ker bo proračunski politiki preprečila, da se prilagodi gospodarskim ciklom.

Med tristranskimi pogovori so nam predstavniki Komisije sami priznali, da za izdelavo tehtnih napovedi in priporočil niso uporabili nobenega teoretičnega ali ekonometričnega modela. Priznavajo, da delajo popolnoma intuitivno. Ob upoštevanju tega je težko razumeti, zakaj so konzervativci, liberalci in evroskeptični poslanci tega parlamenta slepo poskušali okrepiti besedilo, ki ga je predlagala Komisija. Glede na to, da so vlade, ki jih vodijo njihovi prijatelji, ustvarile te primanjkljaje z znižanji davkov, ki so ravno toliko nepravična kot neučinkovita, imajo tako še manj pravice, da nam pridigajo: ali ni tako, gospod Gauzès? Podajajo visokoleteče izjave o strategiji Evropa 2020, a nočejo dovoliti, da se izdatke pripravi na prihodnost, da se zadeve, kot so izdatki za naložbe, izključijo iz izračuna primanjkljaja.

Da, gospa Wortmann-Kool, to je srž razprave, kar zadeva nas! Da, zmanjšajmo primanjkljaje, na primer z opustitvijo daril v obliki davkov, ki so koristila zlasti upnikom države, a storimo to brez žrtvovanja naložb, usposabljanja in delovnih mest, ker bodo današnje naložbe jutri pomenile delovna mesta in davčni prihodek, ki bo temu sledil, to pa nam bo omogočilo zmanjšanje primanjkljajev. To je izrek, ki bi se moral pojaviti na frontispicu svežnja ukrepov na področju „upravljanja“.

Moji konzervativni in liberalni kolegi poslanci, nekateri od vas želite avtomatično kaznovati države, ki ne verjamejo v vašo dogmo v znesku nič manj kot več milijard evrov. Prav tako bi radi kaznovali države, ki ne bodo znižale plač, da bi si povrnile zunanje ravnovesje. Menijo, da so primanjkljaji v prvi vrsti posledica slabih namenov teh držav, kot da neoliberalni model, ki ga nikoli ne postavljate pod vprašaj, ni ravno doživel najhujše krize od leta 1929 in kot da ne bi že vodil k pritisku na kupno moč navadnih ljudi ter povzročal množično koncentracijo davčnih prihodkov: dveh problemov, ki sta bila sploh glavna vzroka za povečanje zasebne in javne zadolženosti.

Ko gre za glasove, bodo socialisti in demokrati poslali jasno znamenje nasprotovanja temu varčevalnemu svežnju, ki lahko le stopnjuje ogorčenje, ki se povečuje povsod po Evropi. To jasno znamenje je ciljno usmerjeno v vse delavce v Evropi in zlasti v naše sodržavljane v Franciji in Nemčiji, ko se približujejo volitvam, ki bodo odločilno vplivale na prihodnost Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Ramon Tremosa i Balcells (ALDE). - Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil vsem poročevalcem za pomembno delo, ki so ga opravili, zlasti kolegoma in prijateljema Sylvie Goulard in Carlu Haglundu.

Naše glasovanje o svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja bi lahko predstavljalo enega tistih zgodovinskih preobratov za ta parlament, in sicer ne le preko njegovih neposrednih posledic, ampak tudi z moralno držo, ki jo kažemo našim državljanom Čas je, da politiki in vlade zavzamemo trdnejšo držo glede tega, kaj je narobe in kaj je prav v vrednotah, ki jih hočemo zagovarjati, vključno z gospodarstvom.

Ali hočemo vlade, ki lažejo o svojih proračunih in primanjkljajih? Nočemo jih, saj vas resnica, čeprav jo lahko nekaj časa zanikate, na koncu vedno udari nazaj. Ali poleg tega hočemo, da vlade spoštujejo pakt za stabilnost in rast? Mislim, da ja. Tako je upravljanje sankcij nujno.

Vemo, da se ne bo nič zgodilo, če bodo morale države članice izvajati sankcije druga pri drugi. Zato popolnoma podpiram obratno kvalificirano večino, tudi v imenu svoje stranke, katalonske liberalne koalicije, ki zdaj vodi katalonsko vlado in tudi vlado mesta Barcelona. Avtomatičnost je močno potrebna, če hočemo imeti zagotovilo, da se omejitve ne bodo svobodno kršile.

Poleg tega je to poziv Komisiji, naj poda predlog o evroobveznicah. To bi rad javno podprl kot predlog, ki upošteva lastnost fiskalne discipline.

 
  
  

PREDSEDSTVO: MIGUEL ANGEL MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen (ECR).(NL) Gospod predsednik, grška kriza je eden od osnovnih dejavnikov te razprave. Nespametno je Grkom posojati več denarja in zahtevati, da izvajajo še več zmanjšanj. Grki ne bodo mogli nikoli odplačati posojil in umirajoče gospodarstvo ne more izvajati zmanjšanj. Od okostnjaka ne moremo zahtevati, naj zategne pas.

Kaj torej potrebujemo? Najprej bi morali tisti v tem parlamentu, ki so Grčijo pripeljali v območje evra, priznati svojo krivdo, enako pa bi moral storiti belgijski minister za finance, gospod Reynders. Očitno sploh ne bi smeli dovoliti, da se to zgodi.

Drugič, del grškega dolga je treba odpisati in izdelati bi bilo treba večletni načrt za oživitev grškega gospodarstva za zagotovitev, da se preostali dolg res odplača.

Tretjič, pakt za stabilnost in rast bi moral vsebovati avtomatične sankcije proti tistim, ki kršijo pogoje članstva v evru, ker si ne bi smeli nikoli več dovoliti, da zdrsnemo v to bedo. Menim, da bi lahko bilo poročilo gospe Wortman-Kool glede te točke strožje.

Gospod predsednik, podpiram „šesterček“, a zaradi te točke se bom vzdržal glasovanja o poročilu gospe Wortmann-Kool.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, ta zakonodajni sveženj ni odgovor na resne gospodarske in socialne probleme, ki jih doživljajo v mnogih državah in vplivajo na delavce in ljudi nasploh. V osnovi izhajajo iz vedno bolj neoliberalnih politik EU, ki osredotočajo finančno in politično oblast v roke maloštevilnih.

Z razširitvijo zahtev pakta za stabilnost in rast in s poostritvijo kazni rezultat pogajanj odkriva politično soglasje, ki obstaja med tremi institucijami glede smeri in glavnih zavezništev Evropske unije. Tvori del napada brez primere na pravice nacionalnih parlamentov, ki jih ovirajo neoliberalne smernice EU za proračune njihovih držav, pri čemer so cilji uveljavljati varčevalne ukrepe na delavcih in ljudeh, privatizacija ter zmanjšanja javnih naložb v poglavitnih sektorjih in storitvah.

Glede na to, da so bila, kot vemo, prizadevanja delavcev v Grčiji, na Irskem in Portugalskem zaman, je čas, da naredimo preobrat in prenehamo vztrajati na pridobivanju koristi le od gospodarskih in finančnih poslovnih skupin, zlasti v velikih evropskih silah. Predlog teh zakonodajnih dokumentov je, da se ohranijo ti intervencijski ukrepi, ki pomenijo pokoritev narodov in držav ter njihovo preoblikovanje v prave protektorate ali kolonije. Njihov predlog je, da se gre še dlje po poti, ki lahko pripelje le do gospodarske in socialne katastrofe ter dejanske implozije Evropske unije. Zato smo proti njim.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE).(FR) Gospod predsednik, komisar, minister, gospe in gospodje, veliko pripomb je že bilo podanih o različnih poročilih, ki tvorijo ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Katere so na tej stopnji najpomembnejše zadeve, ki nam bodo pomagale ovrednotiti opravljeno delo? Dejstvo, da imamo danes ta sveženj, ki je rezultat pogajanj med Svetom in Parlamentom, že pomeni znaten napredek. Zapolnjuje očitno vrzel v razvoju evra in žal nas je morala k temu spodbuditi dolžniška kriza.

V tem smislu bi morali izpostaviti hvalevredno delo, ki ga je opravilo madžarsko predsedstvo, in kakovost pogajalcev tega parlamenta. Rad bi tudi izpostavil rezultat, ki ga je Parlament dosegel v razpravah s Svetom, saj je slednji prikazal pravo odprtost. Zapomniti si moramo, kakšne so bile razmere prej in objektivno izmeriti izboljšave.

Ali so glede na povedano te določbe zadovoljive, ali zadostujejo? Vedno seveda obstaja prostor za izboljšave, a ta sveženj že zagotavlja prave rešitve za krepitev območja evra in za ustvarjanje skupnega gospodarskega pristopa, ki ga potrebujemo. Ali lahko resno zagovarjamo trditev, kot počnejo nasprotniki tega svežnja, da lahko rast ustvarjamo na vrhu gore dolga, ki se stalno odlaga vedno dlje v prihodnost?

Tistim, ki nam očitajo zaradi podpore svežnja ukrepov za upravljanje, ki ne temelji na nobenem teoretičnem in ekonometričnem modelu, bom preprosto rekel naslednje: ali so modeli, o katerih govorite, predvideli ali preprečili krizo, ki jo doživljamo in ki se še ni končala; ali so namesto tega pripeljali do visoko-tveganih vedenj pod krinko matematične resnice?

Gospod predsednik, gospe in gospodje, jutri se bo moral Parlament odločiti in upam, da bo poslal jasno in glasno znamenje našim državljanom, da bi povrnil njihovo zaupanje v Evropo, in trgom, da bi stabiliziral našo valuto.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov