Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 22. junij 2011 - Bruselj

18. Preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij - Izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem - Zahteve v zvezi s proračunskimi okviri držav članic - Proračunski nadzor v euroobmočju - Nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik - Izvršilni ukrepi za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (nadaljevanje razprave)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij; postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic; proračunskem nadzoru v euroobmočju; nadzoru nad proračunskim stanjem ter nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik in o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju.

  Antolín Sánchez Presedo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, naši državljani želijo močno in učinkovito Evropsko unijo. Počasnost, nesposobnost in popolnoma medvladna vizija poslabšujejo vpliv krize in slabijo verodostojnost evropskega projekta.

Ne srečujemo se s problemi, ki so popolnoma nacionalni, ali s krizo, ki je le gospodarska; srečujemo se s politično krizo, ki zahteva hiter, popoln in evropsko naravnan odgovor.

Osnovna pojma „ekonomija“ in „unija“ v ekonomski in monetarni uniji je treba okrepiti. Predlog, ki je bil danes predstavljen glede gospodarskega upravljanja, je treba znatno izboljšati, če želimo to doseči.

Naklonjeni smo ustvarjanju nacionalnih proračunskih okvirov, ki zagotavljajo preglednost, gospodarsko usklajevanje in potrjevanje skladnosti z evropskimi zavezami.

Menimo, da je nujno popraviti makroekonomska neravnovesja in se pomakniti v smeri približevanja, in ugotavljamo, da je na tem področju dosežen poseben napredek v poročilu gospe Ferreira.

Vendar pa so predlogi za reformiranje pakta za stabilnost in rast nepopolni: v njih sta stabilnost in prilagajanje pomešana, politiko rasti pa zaupajo trgu ter nacionalni sferi. Izogibanje evropski zavezi za naložbe in zaposlovanje ni sprejemljivo.

Ne bomo sodelovali pri tem poskusu, da Evropa obrne hrbet svojim državljanom in svojim lastnim interesom; nismo se vdali ravnodušnemu premišljevanju o poti, na kateri se problemi slabšajo; in ne sprejemamo dvojnih meril. Potrebujemo soglasje za zagotavljanje sredstev in odločitve na podlagi kvalificirane večine, da bi se izognili kaznim.

Priseči moramo svojo zavezanost Evropi in to moramo storiti hitro. Evropski parlament bi moral trdo delati, da bi podal velikopotezen in evropsko naravnan odgovor, vreden naših državljanov.

Pomakniti se moramo naprej in ne nazaj kot rakovice. Evropa se ne sme skrivati, ko jo najbolj potrebujejo.

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, čeprav Združeno kraljestvo ni član območja evra – in upam, da nikoli ne bomo –, smo zainteresirani za njegov uspeh. Območju evra želim vse dobro in žal mi je, da ne morem podpreti predlogov o gospodarskem upravljanju, o katerih razpravljamo nocoj.

Predlogi, ki so pred nami, zagotavljajo Komisiji znatne nove pristojnosti. Če bi bile te pristojnosti omejene le na države na območju evra, ne bi nasprotovala, a namesto tega vidimo, kako Komisija in mnogi poslanci v tem Parlamentu – vključno z gospo Wortmann-Kool, ki jo izredno spoštujem – izkoriščajo krizo v območju evra kot izgovor za razširitev pristojnosti EU na gospodarsko upravljanje Združenega kraljestva in drugih držav, ki ne uporabljajo evra. Nisem bila izvoljena z namenom, da bi EU zagotavljala več pristojnosti nad načinom, kako Združeno kraljestvo upravlja svoje zadeve in zato bom glasovala proti tem predlogom.

  Werner Langen (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ta razprava kaže na nerešena vprašanja v zvezi z gospodarsko politiko v Evropi. Medtem ko imamo centralno monetarno politiko, pa imamo lokalno odgovornost za proračunske in finančne politike. Poskusi nekaterih grških poslancev, da bi prenesli odgovornost za notranje politične pristojnosti Grčije na Evropo ali tretje strani, kapitalistične banke ali kogar koli, so lahko le napaka.

(Medklici)

To so bili grški komunisti.

Na srečo je evro stabilen v notranjem in zunanjem smislu. Tu se ne ukvarjamo s krizo evra, ampak s krizo državnega dolga. Tu moramo začeti. Nesmiselno je – celo država ne more v nedogled živeti nad svojimi sredstvi. Nesmiselno je dodajati dodatne dolgove obstoječim dolgovom brez sprejetja posledic nujnih reform. Zato pravim, da je skrajni čas za ukrepanje. Parlament že dlje časa poziva k ukrepom. Komisija je zdaj predlagala, da se poostri pakt za stabilnost in rast. Madžarsko predsedstvo se je dobro pogajalo, enako velja za našo stran. Gospod Bullmann, dejansko mislim, da je škoda – saj se glede mnogih vidikov ureditve finančnih trgov zelo strinjamo –, da socialisti še vedno želijo razlikovati med dobrim in slabim dolgom. To je zgrešena pot. Ko izdelamo bilance, da bi videli, katere države Evrope so zašle v težave, ni treba nikogar oblatiti; vse je vidno s prostim očesom. Povsod, kjer so se pojavili ti proračunski in finančni problemi, so bile socialistične vlade. Madžarska, Latvija, Romunija, zunaj območja evra, Irska, Španija, Portugalska, Združeno kraljestvo in tudi Grčija, razen štiriletnega predaha, ko smo bili notri mi. Z drugimi besedami, vaš gospodarski model ne deluje.

(Medklici)

Res, gospod Bütikofer, do zdaj bi morali biti že dovolj pametni. Ne morete tu Grkov razrešiti odgovornosti in precej odkrito bom rekel, da Grki niso bili prvi, ki so kršili pakt za stabilnost in rast; to sta bili dve veliki državi, Nemčija in Francija. Tudi temu smo nasprotovali in dosegli smo spremembo. Gospod Bütikofer, takrat ste bili v vladi. Vi ste izkopali grob – vaša stranka je bila tista, ki je izkopala grob paktu za stabilnost in rast, in ne Grki. Vendar pa morajo zdaj Grki ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

(Poslanec se je strinjal, da sprejme dve vprašanji na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) Poslovnika)

  Udo Bullmann (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospod Langen, rad bi se le prepričal, da ste seznanjeni z našimi zamislimi. Zato vas sprašujem, ali ste seznanjeni s tem, kar smo predlagali vaši kolegici, gospe Wortmann-Kool, in sicer najprej, da okrepimo pakt z vključitvijo tesnejšega spremljanja izbranih ciljev, ki jih je predlagal gospod Rehn, iz svežnja EU2020, kot so raziskave in razvoj ter boj proti revščini. Sem bi bile vključene tudi naložbe v posodabljanje sistemov za oskrbo z energijo.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, imam dve točki.

Prvič, Grčija: ne poskušajmo ponovno napisati zgodovine. To je bila desničarska vlada, ki je dva mandata prikrivala številke s pomočjo banke Goldman Sachs. Danes levičarska vlada poskuša spraviti stvari nazaj v red. Ali so ljudje tisti, ki bi morali plačevati za napake, ki so bile narejene po nasvetih bančnih združb?

Drugi primer: v moji matični državi Belgiji smo v okviru levičarske vlade, ki jo je vodil naš kolega poslanec, gospod Dehaene, v 12 letih zmanjšali naš dolg s 130 % BDP na 80 %. Napake bančne skupnosti, in zlasti Fortisa, so pomenile, da so morali pomagati bankam, da bi preprečili sistemu ...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Werner Langen (PPE). – (DE) Gospod predsednik, zelo dobro sem seznanjen s predlogi, ki so jih podali gospod Bullmann in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Edina težava v zvezi z njimi je, da v prvi vrsti zahtevajo več denarja. Tega problema ne moremo rešiti z večjo količino denarja. Kakor je ravno potrdil gospod Tarabella, obstajajo priložnosti za zmanjšanje dolga tudi z udeležbo socialistov. Rad bi pojasnil, da reforme, ki so bile izvedene v Grčiji, niso z ničemer povzročile, da bi velike količine zasebnega grškega bogastva zares delile breme stroškov države. Prav nasprotno: od 1. januarja so grški državljani iz grških bančnih depozitov dvignili 59 milijard EUR in od 1. januarja je bilo prodanih za 12 milijard EUR grških vladnih obveznic. Zahtevam dejavno sodelovanje mnogih bogatih v Grčiji in to je treba urediti v političnem smislu. Če lahko sprejmejo odgovornost, bodo lahko imeli koristi od naše solidarnosti.

  Saïd El Khadraoui (S&D). – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad poklonil vsem tistim, ki so zadnje čase trdo delali v zvezi s tem svežnjem, a podpiram tudi predhodne govornike iz moje skupine. Nam ta sveženj ne zadostuje in ni uravnotežen. Ne gre toliko za tehnične podrobnosti, ampak za bistvo: kaj poudarjamo? Kakšni bi morali biti cilji za bolj celostno gospodarsko politiko? Zato ni res, da ne želimo evropskega gospodarskega upravljanja, a vprašati se moramo, kako bi ga morali opredeliti, kakšno je bistvo evropskega gospodarskega upravljanja. Očitno je sedanja kriza jasno pokazala, da monetarna unija zahteva tudi gospodarsko sodelovanje. Zdi se, da se je v naš finančni načrt prikradla nekakšna napaka v zasnovi, in to moramo popraviti.

Za nas je to mnogo več kot le strinjanje z zmanjšanji in doseganje proračunskih ciljev. Da, gospod Langen ter gospe in gospodje, res smo naklonjeni trdnim javnim financam, a za nas je ključno, kako gremo lahko vsi naprej, kako se lahko splazimo iz te zmede. Kako se lahko pripravimo za prihodnost in tako ustvarimo rast in zaposlovanje prek skupne gospodarske politike Z drugimi besedami, z vključitvijo velikopotezne naložbene strategije v sistem, z ustvarjanjem povezave s cilji 2020, ali če povem drugače, s skupnimi ureditvami, na primer, za izboljšanje našega sistema izobraževanja, za boj proti revščini ter da postanemo konkurenčnejši in se spopademo s konkurenco iz tretjih držav preko naložb v raziskave in razvoj.

Mimogrede, osupel sem, da nekateri poslanci, kakor je ravno včeraj storil gospod Verhofstadt, zagovarjajo naložbeno strategijo in so obenem zadovoljni s tem svežnjem. Zame osebno to ni dosledno. Zato menimo, da je „šesterček“ zamujena priložnost, da se ustvari pravo gospodarsko upravljanje.

  Marianne Thyssen (PPE). - (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, smo v zelo globoki krizi in ne le takšni, iz katere se moramo izvleči, ampak tudi takšni, za katero moramo preprečiti, da bi se še kdaj znašli v njej. Ravno zaradi tega potrebujemo močan zakonodajni okvir in ravno zaradi tega razloga moramo mi kot sozakonodajalec, kot Parlament, tudi nositi svoje odgovornosti. Navsezadnje smo generacija, ki zdaj odloča o prihodnosti naših otrok.

V Poslanski skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) imamo pogum, da spravimo skozi takšen sklop pravil. Zdaj moramo zbrati pogum in se odločiti, kakšni ukrepi so potrebni. Prav tako moramo zbrati pogum in se odločiti, da spravimo skozi takšne odločitve in poskrbimo za njihovo spoštovanje, čeprav to pomeni, da moramo plavati proti toku. Razumemo ljudi, ki so se podali na ulice in protestirajo, in še več, dajemo natančen strukturni odgovor na skrbi teh ljudi: dobra delovna mesta, trajnostna rast in prostor v prihodnosti za ustrezno socialno politiko. Če želimo ostati aktualen akter v globaliziranem gospodarstvu, potem moramo zagotoviti večjo usklajenost med gospodarskimi in proračunskimi politikami, pa tudi večjo usklajenost med gospodarsko politiko in politiko v zvezi s konkurenčnostjo držav članic. Za ta namen očitno potrebujemo naložbe v gospodarstvu, a najprej moramo poskrbeti, da ne bo mogel nihče odstopati od pravil brez verodostojnega razloga, ker to pomeni, da bo tudi druge potegnil v zagato.

Sveženj, ki je nazadnje nastal iz pogajanj, ponuja močan odgovor na te zahteve in ponuja tudi odgovor na napake preteklosti. Edino, kar moramo storiti – in to je sprožilo naše vedenje v preteklosti – je, da dodatno okrepimo preventivni vidik pakta za stabilnost, saj državi članici, če zaide na napačno pot, ne smemo dovoliti, da postane predmet političnih pogajanj v Svetu, kar bo na koncu odgovor Evrope.

Zato upam, da bomo tu glasovali za, da bomo podprli ta sveženj, pa tudi, da si bomo dali priložnost za začetek zadnjega kroga pogajanj s Svetom zaradi dodatne okrepitve te zadeve.

  Leonardo Domenici (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da smo priča protislovju. Sveženj, ki bi moral popravljati in preprečevati neravnovesja in nesorazmerja, temelji na neravnovesju in pomanjkanju sorazmerja. Je kot telo, ki stoji na dveh nogah, a je ena mnogo daljša in bolj razvita kot druga. Noga, ki nadzira fiskalno politiko, je mišičasta in gibljiva, medtem ko se tista, ki nadzira razvojno politiko in bi morala zagotavljati spodbude in dolgoročni zagon, zdi suhljata in ji primanjkuje moči.

Mislim, da je ta neusklajeni rezultat v končni strukturi svežnja posledica različnih mnenj o izvoru in značaju krize. Razlika med tistimi, ki menijo, da sta nered in neravnovesje v javnih financah temelj krize, in tistimi, ki mislijo, da so namesto tega osnovni problem pomanjkanje pravil in preglednosti na trgih, gospodarska in trgovinska neravnovesja ter socialna neenakost. Obstaja nevarnost, da bomo zamešali vzrok in posledico. Vsi želimo, da bi se javne finance odgovorno nadzirale, a cilj zmanjšanja dolga ne zadostuje za zagon rasti in konkurenčnosti. Glavni zagon teh ukrepov predstavljajo postopki in sankcije. Mnogo manj poudarka – premalo poudarka – je bilo namenjenega naložbam in strategiji za trajnostno rast, ki bi jih morala spodbujati in izvajati Evropa.

Vemo, da lahko naši ukrepi pripeljejo do močno različnih rezultatov, tudi, če tega ne nameravamo, in ima lahko celo nasproten učinek od tistega, ki ga želimo doseči. To je raznovrstnost namena. Bojim se, da je ta problem v samem srcu svežnja.

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE). – (ES) Gospod predsednik, očitno smo v resnem položaju, ki od nas zahteva odgovorno ravnanje. Od vseh nas, vključno s Svetom. Razlika, ki nas danes ločuje od Sveta, je vprašanje glasovanja z obratno kvalificirano večino.

Vsi vemo, da pakt za stabilnost in rast nista delovala, ker so se države članice odločile, da druga druge ne bodo kaznovale za kršenje proračunske discipline. Morda je tako zato, ker so v evangeliju prebrale citat, ki pravi: „Tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen“.

Ta parlament želi – in to ga razlikuje od Sveta – končati to veselo prijateljstvo med vladami in zamenjati pristranskega razsodnika z nepristranskim.

Sveženj je dober in si zasluži izglasovanje. Ko so časi najtežji, ne bi nihče nikoli razmišljal o tem, da moramo potrošiti več. Zdaj pa ponovno vzpostavljamo proračunsko disciplino.

Vendar pa nečesa, kar je dobro, ni nujno tudi dovolj. Govori, ki smo jih slišali danes, so pokazali več stvari. Vsi vemo, da območje evra ni območje optimalne valute. Vsi smo mislili, da bo veljavni institucionalni okvir – centralizirana monetarna politika, pakt za stabilnost in rast in usklajevanje drugih gospodarskih politik – omogočil, da se razlike med državami članicami premagajo ali vsaj zmanjšajo. To se ni zgodilo. V dobrih časih so se njihove razlike le povečale; v slabih časih pa so bili stebri, na katerih je bila ustvarjena monetarna unija, uničeni. Načelo o neprevzemanju finančne odgovornosti, načelo nekršenja pogodbenih obveznosti in načelo prepovedi izstopa bi lahko prav tako splavali po vodi.

Zdaj smo se znašli v Leninovem položaju: „Kaj storiti?“ Edina rešitev je, da se pomaknemo naprej v zvezi s vprašanjem politične unije.

Pozdravljam vprašanje evroobveznic. Gre za pozitiven korak v tej smeri, a storiti je treba več. Če je treba za vzpostavitev politične unije reformirati Pogodbe s sklicem zbora, naj bo tako. Nek grški pregovor pravi, da so pravila narejena za ljudi in ne ljudje za pravila.

Ne gre za vprašanje nadaljevanja tristranskih pogovorov do treh zjutraj ali izvedbo ministrskih sestankov ob šestih zjutraj. Od zdaj naprej moramo razmišljati o tem, kaj je mogoče storiti, da se te razmere popravijo.

Vendar pa je prvi korak ta, da glasujemo za ta sveženj, ki predstavlja dober korak v pravo smer. Drugače bodo naša prizadevanja jalova in, kakor je ravno dejal gospod Ortega y Gasset, jalova prizadevanja pripeljejo do melanholije in – v politiki – do nasprotovanj.

  Predsednik. − Pripelje do melanholije in tudi do govorjenja dlje, kot traja dodeljen čas, gospod García-Margallo y Marfil, s prizanesljivostjo predsednika.

  Alfredo Pallone (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ta razprava ponuja priložnost, da obravnavamo vprašanje novega sporazuma o upravljanju v Evropski uniji, da pošljemo močno in poenoteno sporočilo, da povrnemo solidarnost v EU in da preženemo špekulacije.

Dejstvo je, da smo v preteklih letih oslabili pakt za stabilnost in rast. Enako nesporno dejstvo je, da je bila to napaka in da plačujemo njene posledice. Vrniti se moramo k pravilom fiskalne discipline in to je pravo vprašanje, prava razprava, ki mora potekati med nami. Postopki bi morali biti samodejni, da ne bomo imeli enakih izkušenj, kot smo jih imeli pri starem paktu za stabilnost in rast. Mislim, da se lahko iz krize rešimo le na en način; ni bližnjic. Odgovor leži v nacionalnih politikah, v izvajanju načrtovanih in dogovorjenih zavez. Solidarnost med državami članicami EU mora spremljati občutek odgovornosti in spoštovati mora pravila, ki jih države članice ne smejo zavestno kršiti.

Jasno v vsem tem ne smemo pozabiti na pomembnost rasti, kar prinaša notranji prihodek, in strukturne reforme, da se države v težavah postavijo nazaj na noge. Strukturne reforme, ki so usmerjenje v povečanje konkurenčnosti gospodarstev in potenciala za rast, morajo biti prednostna naloga na politični agendi.

Ne strinjam se s tistimi, ki utemeljujejo trditev, da bo novi pakt za stabilnost in rast državam članicam preprečil razvoj. Nasprotno, spodbudil jih bo, da počistijo propadle zadeve, posodabljajo in se lotijo tistih strukturnih reform, ki predstavljajo sprožilec za zagon gospodarstva. Zaradi teh in strogega spoštovanja pravil, vzpostavljenih z novim paktom za stabilnost in rast, sem prepričan, da bo EU pridobila na moči in da se bo lahko z novimi izzivi spopadla brez politik za pomoč in še huje, zastarelih gesel, ki ne vodijo nikamor in povzročajo le škodo, zlasti med najšibkejšimi členi družbe.

  Astrid Lulling (PPE). – (FR) Gospod predsednik, bolj ko se Parlament hvali s čudovitim napredkom, ki je bil dosežen glede gospodarskega upravljanja, bolj želim pozvati kolege poslance, naj bodo nekoliko skromnejši, ker se opotekamo na robu brezna. Glede dveh zadev morate odpreti oči. Prva je, da je Evropski parlament med grško krizo utihnil. Običajno se tako hitro odzovemo na vse vrste dogodkov povsod po svetu, z eno resolucijo za drugo, a zdi se, da nas je ta temeljna kriza vseeno pustila brez besed. Obžalujem dejstvo, da nismo bili sposobni poslati močnega, preprostega in praktičnega sporočila Grkom, vladam držav članic in državljanom Evrope.

Druga točka je povezana z obsegom tega svežnja. Z glasovanjem za teh šest direktiv in/ali uredb, kakor upam, da se bo zgodilo, bomo vsekakor popeljali območje evra za korak naprej, in s tem mislim korak in nič več, v smeri takšne discipline, kakršne je tako primanjkovalo, njena vrednost pa se bo pokazala v prihodnosti. Vendar pa moramo le pogledati razgrete razprave o sistemu glasovanja z obratno kvalificirano večino, da bi videli, kako daleč se moramo iti, ko bi morali govoriti o pravilih in avtomatičnih sankcijah. Za nekatere je sistem obratne kvalificirane večine še vedno nekaj, česar bi se morali bati. Vendar pa moramo ostati glede tega načela trdni.

Iz strogo političnega stališča sem razočarana, da poslanci iz levice, še naprej zavračajo načela dobrega upravljanja proračuna, kljub vsem dokazom. Primanjkljaji in trajnostna rast ne gredo z roko v roki. Države morajo upravljati svoje proračune v skladu s pravili dobrega upravljanja, ne z oživitvijo preko javne potrošnje, kar je kratkoročen dodatek, a nikoli trajna rešitev.

Ko se približujemo tem nekaj ključnim tednom, je naša naloga zgraditi novo gospodarsko unijo ...

(Predsednik je prekinil gospo Lulling.)

(Gospa Lulling se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Werner Langen (PPE). – (DE) Gospod predsednik, glede na to, da mi ni ostalo nič več časa za govor, bom gospod Lulling vprašal naslednje:

gospa Lulling, ali bi bili pripravljeni Parlamentu v mojem imenu povedati, da v svojem govoru nisem imel v mislih vseh grških poslancev, ampak le komunistična poslanca, ki sta spregovorila tik pred mano, gospoda Huntisa in gospoda Tusasa?

Ali bi bili pripravljeni to potrditi Parlamentu?

  Astrid Lulling (PPE). – (DE) Gospod predsednik, seveda to z veseljem povem in potrdim. Vseeno pa bi želela povedati tudi naslednje: nagovarjamo tudi Grke. V Grčiji je le 10 ljudi, ki so se preselili drugam zaradi nižjih davkov in pravijo, da zaslužijo več kot 1 milijon EUR na leto. Tudi njih nagovarjam, ravno tako, kot je gospod Langen nagovoril komuniste.

  Othmar Karas (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čas se izteka. Zato bi rad pozval, da se ti politični govori, kazanje s prsti in politična igra strank zaključijo, ne glede na to, kje se vse to poteka. Svoje delo moramo opraviti ustrezno in se na krizo odzvati korak za korakom.

Kakšni so vzroki za krizo? Neprestano poudarjamo dejstvo, da med vzroke spadajo nespoštovanje pravil, blokiranje sankcij in pomanjkanje napredla pri prestavljanju monetarne unije na naslednjo stopnjo. Z našimi načrti za gospodarsko upravljanje zdaj pozivamo, da se pakt za stabilnost in rast okrepi, tako v smislu preventivnih kot korektivnih ukrepov, da bi bila večina naklonjena izvajanju sankcij in da bi imela Komisija pravico posredovati, če bi bilo to potrebno, in bi se državljani Evrope tako lahko zanašali, da se pravila spoštujejo.

Moja druga točka je, da želimo, da se monetarna unija ponese na naslednjo stopnjo. To pomeni vzpostavitev gospodarske unije in pri tem ne smemo zgubiti izpred oči cilja politične unije.

Povedati moram, da sem nad rezultati tristranskih pogovorov razočaran. Zdaj ne deluje pravilno. Vendar pa dejstvo, da v dialogu o gospodarski politiki nimamo soglasja Sveta in da so Evropski parlament in obe strani industrije udeleženi pri tem, zmanjšuje našo sposobnost, da postanemo bolj združeni. Radi bi povečali naše ravni združevanja. Ker se Svet ni sposoben lotiti sedanjega neravnovesja v naši družbi in dati Parlamentu možnost, da bi bili ministri iz držav članic odgovorni neposredno nam, so bili rezultati tristranskih pogovorov oslabljeni. Podpiramo te rezultate. Radi bi rešili odprta vprašanja in dosegli združevanje. Če bomo dopustili, da se naš položaj oslabi zaradi šibkosti Sveta, se nismo iz krize ničesar naučili.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) Poslovnika)

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospodu Karasu bi rad postavil vprašanje. Smo sredi krize enotne valute. Odkrili smo, da imamo temeljne probleme, kot je pomanjkanje skupne fiskalne in gospodarske politike. Te ugotovitve ekonomistov in strokovnjakov me precej presenečajo. Gospod Karas, ali resnično verjamete, da se pred uvedbo enotne valute ni nihče zavedal splošno znane resnice, da sta potrebna tudi skupno upravljanje in politična unija? Morda ni bil nihče dovolj pogumen ali pa pošten, da bi evropskim državljanom to povedal.

  Othmar Karas (PPE). – (DE) Gospod predsednik, seveda, to so vsi vedeli in to so tudi povedali. Povedali so, da je monetarna unija politični projekt, da je združevanje, vključeno v monetarni uniji, nepreklicno in da morajo monetarni uniji slediti naslednji koraki v smeri združevanja. Temu smo bili več let zelo zavezani. Politične skupine, kot je vaša, so zanetile čustva, naperjena proti Evropski uniji, zelo malo pa so povedale o pomembnosti valute in priložnosti, politični volji…

(Predsednik je prekinil govornika)

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE) . – (RO) Gospod predsednik, jutri bom glasoval o zakonodajnem svežnju o evropskem gospodarskem upravljanju. Rad bi se tudi zahvalil zlasti poročevalcem, madžarskemu predsedstvu in Komisiji za njihova resnično izjemna prizadevanja, ki so vrhunec dosegla pri razlagi tega zakonodajnega svežnja.

Sveženj ukrepov na področju evropskega gospodarskega upravljanja je treba obravnavati v povezavi z drugim zakonodajnim svežnjem o finančnem sektorju, vključno s strukturo finančnega nadzora Evrope, ki je že bil sprejet. Trdno sem prepričan, da bo učinkovito izvajanje te zakonodaje zagotovilo, da nobena druga država članica ne bo nikoli več izpostavljena, ko se bo srečevala s krizo v prihodnosti. Lahko bomo preprečevali in prilagodili fiskalna in gospodarska neravnovesja, kar je eno od jamstev za gospodarsko rast in delovna mesta.

Vendar pa moram izraziti svojo skrb, da evropske institucije niso pripravljene priznati realnosti v gospodarstvu, s katero se zdaj srečujemo. S tem mislim, da država članica, ki ima dolg, katerega ne more več odplačati, ne more prejeti pomoči in tako dodati še večji dolg že obstoječemu s tudi še višjimi stroški. Izkušnje in zdrava pamet so nas naučile, da je rešitev v tem, da se država dolžnica spravi v red, upniki pa morajo spoznati, da je treba dolg, ki mora biti plačan, urediti tako, da bo ustrezal realni plačilni sposobnosti države. Če ne bomo tako nadaljevali, bomo daleč od prihranka časa zapravljali čas in problem se bo še poslabšal.

  Sławomir Witold Nitras (PPE) . – (PL) Po pozornem poskušanju današnje razprave bi rad, če smem, podal nekaj pripomb. Prvič, v tej sejni dvorani je bilo pogosto omenjeno spodbujanje gospodarstva z dodatno proračunsko potrošnjo. Mislim, da poslanci, ki jih to zadeva, pozabljajo, da so v Evropski uniji države – ne le ena ali dve, ne le Grčija –, ki imajo državni dolg, ki znaša več kot 100 %, in katerega edini vzrok je spodbujanje gospodarstva. Posledično smo dosegli neko mero gospodarske rasti, čeprav nekoliko umetne rasti, a plačevanje računov je prepuščeno nam in plačati jih moramo zdaj.

Govorilo se je o omejevalnih rešitvah v zvezi z omejevanjem dolga. A kljub temu je v predlaganih rešitvah navedeno, da mora vsaka država v 20 letih zmanjšati dolg za 60 %. Če pomeni dolgoročno perspektivo za razpolovitev dobo 20 let, kaj pomeni kratkoročno perspektivo? V teh razmerah si ne morem predstavljati dolgoročnejše perspektive.

Ali je mogoče kazni opustiti ali pa sistem kazni pomeni sistem omejevanja? Pred petnajstimi leti, ko sem bil še študent, sem spoznaval konvergenčna merila in njihovo obvezno naravo. A to so bila obvezna merila le na papirju. Če so bila za koga obvezna, je bilo to le za tiste, ki so si prizadevali, da bi se pridružili območju evra, niso pa bila obvezna za nikogar v območju evra. Ob upoštevanju zgornjega takšnega sistema ni možno uspešno uvesti brez kazni, brez omejevalnih kazni, kakor so povedali nekateri. Te sankcije so obstajale na papirju, a kot se spomnimo in kot vemo, do danes ni bilo pravih kazni.

Moja zadnja pripomba je povezana z dejstvom, da so poslanci Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu dejali, da moramo izvajati strategijo 2020 in ne le zmanjšati potrošnjo. A ravno ti dokumenti med drugim govorijo o evropskem semestru. Uvajajo tudi nov postopek za prekomerna neravnovesja. Ena od značilnosti tega instrumenta je, da daje Evropski komisiji vpliv, ne glede na to, ali države članice izvajajo strategijo 2020, in zato velja povedati resnico. Pozval bi vas, da sprejmete ta sveženj, saj bo pomanjkanje soglasja med Svetom, Komisijo in Parlamentom glede tega vprašanja…

(Predsednik je prekinil govornika)

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - Gospod predsednik, kompromisi so pametni. Zagotovo je Parlament v svojih pogajanjih naredil več kot pol poti do kompromisa, a mislim, da smo dosegli mejo. Odlašanje sprejemanja odločitev glede svežnja ne bo rešilo problema. Problem ne bo izginil. Z istimi problemi se bomo vedno znova srečevali in ogrožali bodo celo prihodnost evra in EU, če ne bomo imeli boljšega usklajevanja in več metode Skupnosti.

Dolgoročno je EU gospodarska unija. Probleme moramo reševati pri temeljnih razlogih. S tem svežnjem smo bližje, a še vedno nismo dovolj blizu. Menim, da je obratna kvalificirana večina eno od vprašanj v srži tega problema.

Zdaj ni čas za populizem in kratkoročne politike, kar po mojem mnenju do neke mere včasih počne Svet. Svet je tako kot Parlament odgovoren za Evropejce. Upam, da bo Svet s Komisijo in Parlamentom delil odgovornost in sprejel nujne ukrepe v zvezi s tem svežnjem ukrepov na področju gospodarskega upravljanja in prihodnjih ukrepov. Če koščki ne bodo pravi in urejeni, bodo načrti za prihodnost in EU2020 le nesmiselne in lepe besede, na podlagi katerih res ne moremo graditi prihodnosti.

  Thomas Mann (PPE). – (DE) Gospod predsednik, evropski sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja pošilja jasno znamenje, da se moramo v prihodnost, kjer koli bo to mogoče, izogniti dolžniškim krizam. Sprejeti moramo učinkovite ukrepe, da bi preprečili destabilizacijo evra. To je osnovno sporočilo tega odličnega poročila, ki ga je izdelala gospa Wortmann-Kool. Da bi to dosegli, potrebujemo več političnega usklajevanja med državami članicami in močan nadzor na ravni EU. Ta nadzor je bistveni element strategije Evropa 2020.

Končno moramo dosledno uporabljati pakt za stabilnost in rast, ki predstavlja podlago za močan evro, da bi državam članicam z visokimi proračunskimi primanjkljaji prikazali, kje so meje. Evropski državljani upravičeno pozivajo k temu in ne le v državah, ki naj bi bile solidarne v obliki vedno večjih reševalnih svežnjev. Ne smemo več dovoljevati izgovorov ali negotovih kompromisov, ko države članice druga drugi razkrivajo svoje programe za konvergenco in proračunske politike. Državljani bodo boleče reforme pripravljeni sprejeti le, če se jim prikaže jasna slika razmer, da bodo lahko podprli nujne ukrepe.

V nasprotju s splošno vero v nacionalizem ne potrebujemo manj Evrope, ampak več. Na primer, okrepiti bi morali našo metodo Skupnosti, ki temelji na Lizbonski pogodbi. Komisija mora in bo sprejela svoje odgovornosti, določila gibanja v finančni in gospodarski politiki na začetni stopnji in zagotovila, da bo dialog med finančnimi institucijami in oblikovalci politik mnogo učinkovitejši, kot je bil.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, ukrepe, o katerih tu nocoj razpravljamo, je treba pozdraviti. Mislim, da kažejo, da ima Evropska unija sposobnost, voljo in pamet, da sprejme ukrepe, ki nastajajo na podlagi naukov, ki smo se jih naučili iz gospodarske krize.

In zlasti mislim, da so nekateri dejali, da je to prenos oblasti od držav članic k Evropski uniji. To je stara oguljena zgodba, ki se jo uporabi za nasprotovanje vsakemu predlogu. Če ste del Evropske unije, mora imeti ta nekatere pristojnosti in vsekakor pošiljamo trgom in državljanom sporočilo, da se lahko spopademo s ključnimi vprašanji, ko se ta zgodijo.

Vsekakor se popolnoma strinjam s tem, kar počnemo, in bi tudi rad videl, da sprejmemo samodejne in zavezujoče sankcije ter tudi sistem glasovanja z obratno kvalificirano večino. To bi zagotovilo, da v prihodnosti ne bi zašli v krizo. Bolje je preprečevati kot zdraviti in tu gre za preprečevanje. Da se učimo iz tistega, kar smo se že naučili.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, vzpostaviti moramo gospodarsko upravljanje, da bi se Evropska unija rešila te krize, ki se nadaljuje. Uskladiti moramo svoje politike; biti moramo pregledni pri upravljanju naših nacionalnih proračunov in predvsem moramo zmanjšati svoje primanjkljaje.

Vendar pa, ali resnično mislite, da ste na pravi poti? Evropska desnica se pripravlja, da bo preprosto odpravila cilje strategije Evropa 2020. Noče uvesti davka na finančne transakcije in evroobveznic in njene oči so uprte v bonitetne agencije, ki niso pričakovale hipotekarne krize, ki kaže, kako zanesljive so.

To naj bo povsem jasno: smo v krizi, ki so jo povzročili neolibaralizem in slepo zaupanje vlad in EU v deregulirane trge. In kako se nameravamo rešiti iz nje? S še več neoliberalizma in varčevanja. Potrebujemo rast; povečati moramo povpraševanje, in sicer tega ne bomo dosegli tako, da naše sodržavljane spravimo na kolena. Na napačni poti ste.

  Nikolaos Salavrakos (EFD). – (EL) Gospod predsednik, kot Grk bi se rad zahvalil vsem svojim kolegom poslancem, ki so pozitivno govorili o Grčiji in rad bi poudaril, da menim, da preživetje države presega politična nesoglasja in stališča strank. Govorimo o Evropi prihodnosti. Še vedno ne razumemo in še vedno poskušamo razumeti Evropo preteklosti, da bi razumeli, kako smo prišli sem, kjer smo danes. Žal moram reči, da so nekateri pokazali, kako brezumno pohlepni so, zlasti v Grčiji; vendar pa so mnogi drugi izkazali obsojanja vreden pohlep.

Mi pravimo, da rešitev problema predstavljajo zasebne naložbe. Zasebni vlagatelji so odšli drugam. To pozabljamo. Šli so na druge dele planeta. V Evropi ni konkurenčnosti, Evropa se stara; ni več konkurenčna in nima kaj ponuditi. To, kar mi …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, hvaležna sem za trdo delo poročevalcev, svetovalcev, madžarskega predsedstva in vseh, ki so nam omogočili, da imamo danes ta „šesterček“ tu v tej obliki. Dobro bi bilo misliti, da ta sveženj ni več potreben in da bodo gospodarski problemi Evrope rešeni čez noč. Žal ni tako. Evropa še ni prebrodila krize in če ne bomo ukrepali odgovorno, se bomo morali v prihodnosti spopasti z nadaljnjimi krizami. Strinjam se z odgovornimi misleci, ki pravijo, da moramo sprejeti strožji proračun in da moramo okrepiti pakt za stabilnost in rast. Na glas moramo povedati, da je Evropska unija do zdaj k zadevi pristopala preveč sproščeno, da ni imela mehanizmov, da bi se odzvala na krizne razmere in da se je bila zato nesposobna ustrezno odzvati na resne posledice krize, ki so povzročile gospodarske, finančne in družbene motnje. Ne smemo dovoliti, da se to ponovi in hkrati se moramo učiti od preteklih napak.

  Frédéric Daerden (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročevalec, dobro gospodarsko upravljanje v Evropi je nujno; seveda je. Vendar pa, če glasujemo za teh šest besedil, državam članicam ne bomo pustili nikakršne svobode, da bi sledile naložbenim politikam za spodbujanje rasti.

V času, ko državljani vedno bolj izgubljajo vero v EU, ko je Grčija na kolenih in ko bonitetne agencije narekujejo državam, bi moral Parlament ustaviti to dogmatsko vztrajanje na varčevanju za vsako ceno.

Unija se hoče zdaj odzvati na krizo neoliberalnega modela z neoliberalnimi recepti in sistematičnimi zmanjšanji izdatkov, zlasti na področju socialne varnosti, čeprav je znano, da so ti izdatki obramba pred gospodarskimi krizami.

Če ne bomo dodali elementov, ki jih zagovarjajo napredne skupine v tem parlamentu, ne vidim, kako bi se lahko strinjali z glasovanjem za ta besedila. Dejansko bi si lahko ustvarili dvojno osebnost, če pomislimo, da smo sprejeli resolucije o izvajanju strategije Evropa 2020 in da pripravljamo poročila, kot to počnem tudi sam, o izvajanju platforme za boj proti revščini. Predlagano gospodarsko upravljanje…

(Predsednik je prekinil govornika)

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospod predsednik, poostritev pakta za stabilnost in rast je nujno potrebna. Izkušnje zadnjih let to jasno kažejo. Vesel sem tudi, da izid pogajanj predstavlja korak v pravo smer. Ministri drug drugemu ne bodo nikoli več smeli kriti hrbtov, ko država članica dovoli, da javne finance iztirijo. Zato bi bilo dobro, če bi izboljšali preprečevanje velikih primanjkljajev tako, da bi sprejemanje odločitev odmaknili od politike. Zato ima poročevalka Wortmann-Kool prav, ko vztraja na zamisli, da bi morali biti finančni ministri sposobni blokirati le odločitve kvalificirane večine.

Vendar pa zame predstavlja oviro izjava komisarja Rehna, ki je povezana z zakonodajnim svežnjem. To je korak v smeri uvedbe evroobveznic. Predsednik, ECB je pokazal, da ne bi bilo zaželeno uvesti evroobveznice v razmerah, ko primanjkuje proračunske discipline. Uvedba novih dolgov bo poslabšala evropski problem dolga. Poleg tega želita Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze izvzeti javne naložbe iz standarda maksimalnega ...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja predstavlja sistematičen odziv na očitne probleme gospodarskega in finančnega značaja, ki že dolgo časa pestijo Evropsko unijo.

Gospodarska kriza je mnogo držav območja evra pripeljala v resne probleme dolga in jasno je, da pravila pakta za stabilnost niso zaščitila unije valute pred rezultati amaterskega in neodgovornega upravljanja vlad nekaterih držav. Čeprav ne mislim, da bi morala imeti Evropska komisija več pristojnosti, kot jih je imela v preteklosti, se strinjam, da mora unija evropske valute vzpostaviti natančnejši mehanizem skupnega nadzora za proračunsko politiko. Nekatere članice valutne unije plačujejo za neodgovornost in avanturizem drugih in zato je postalo nujno, da se pomikamo v smeri večje preglednosti in jasnejših proračunskih pravil, ki vodijo k izogibanju dolgoročnih težav v naših državah. Vendar pa bo pomembno, da tudi dosledno uporabljamo pravila, ki jih sprejemamo, in ne ustvarjamo vseh vrst izjem zanje. (Predsednik je prekinil govornika)

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, za zagotavljanje visoke ravni konkurenčnosti, trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest je potrebna poenotena strategija na ravni EU. Pri tem je ključni instrument močan in učinkovit pakt za stabilnost in rast. Res bi si morali dodatno prizadevati za preprečevanje sprejemanja netrajnostnih proračunskih politik.

Okrepljen okvir gospodarskega upravljanja bo podprt z različnimi medsebojno povezanimi politikami. Ta sveženj predlogov bo pomagal spodbuditi države članice, da bodo uporabljale preudarno proračunsko politiko, in če bo primerno, da bodo pravočasno sprejele korektivne ukrepe za omejevanje izvajanja kazni. Enostavneje je preprečiti kot zdraviti.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, že je mogoče prepoznati smer, ki so jo ubrale vlade osrednjih držav članic EU, Evropska komisija in Evropska centralna banka. Ustvarjajo se novi reševalni svežnji za Grčijo, več milijard evrov davkoplačevalskega denarja je v nevarnosti in ustvarjajo se načrti za gospodarsko upravljanje celotne Evrope, kot smo ravno slišali. Glavni cilj predlogov Komisije je poostriti predpise pakta za stabilnost in rast. V prihodnosti se bo spoštovanje maastrichtskih meril uveljavljalo z izvajanjem mnogo strožjih kazni. Vendar pa ta pakt ni deloval v preteklosti in predvidevam, da tudi v prihodnosti ne bo deloval. Hkrati se eden za drugim vzpostavljajo mehanizmi za podporo državam s proračunskimi primanjkljaji, ki ponovno vključujejo denar davkoplačevalcev. Mi pa zdravimo simptome, namesto da bi odpravili vzroke. Ta izredno tvegana strategija bo kratkoročno in dolgoročno preganjala Evropo. Nespametno je pričakovati, da bodo iste delavne države vedno plačevale za napake drugih.

  Olli Rehn, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, nisem prepričan, da bom lahko odgovoril vsem poslancem. Za to ne bi imeli časa, a poskusil bom zagotoviti nekatere vpoglede glede točk, ki so bile podane nocoj.

Najprej bi se vam rad vsem zahvalil za zelo izdatno in konkretno razpravo, ki odraža splošen smisel odgovornosti za gospodarsko prihodnost Evrope, za rast in stabilnost ter za blaginjo naših državljanov.

Menim, da se v grobem vsi strinjamo s stališčem, da so uravnotežene in zdrave javne finance nujen pogoj za trajnostno rast in izboljšanje zaposlovanja, kar je cilj tega zakonodajnega svežnja. Zato si zasluži vašo podporo. Kot ste izpostavili mnogi od vas, je bistven gradnik v našem obsežnem političnem odzivu na sedanjo in finančno in državno krizo. Ki še vedno poteka.

Zakaj je tako pomembno sprejeti ta sveženj na tej točki? Ker moramo biti svojim državljanom, gospodarskim akterjem in mednarodnim partnerjem sposobni pokazati, da lahko Evropska unija resnično prepreči fiskalno krizo v prihodnosti, kot je ta, ki smo jo nedavno doživeli, na primer v zvezi z Grčijo.

Nikoli več. To je prvi gradnik zakonodajnega svežnja. Zato potrebujemo preventivni proračunski nadzor in učinkovito uveljavljanje, kot je predlagano v svežnju in kot seveda predlagajo vaši poročevalci in vaš odbor. Zato tudi potrebujemo resnično delujoč in učinkovit mehanizem za prepoznavanje in korekcijo makroekonomskih neravnovesij, da bi preprečili krize, ki smo jim bili priča, na primer na Irskem, ali razmah kreditov, ki smo jim bili priča v Španiji.

Zato potrebujemo drugi gradnik v tem svežnju: učinkovit mehanizem za prepoznavanje in reševanje makroekonomskih neravnovesij.

Nekateri med vami, kot so Udo Bullmann, Sven Giegold in Philippe Lamberts, ste spraševali, ali menimo, da je bilo vprašanje sorazmerja/nesorazmerja rešeno. Lahko vam dam svojo razlago in razlago Komisije glede tega vprašanja, ki je dejansko, če pogledate besedila, izredno zapleteno. Upam, da ne bo nihče blokiral tega svežnja zaradi tega, ker bi bilo to nemogoče na preprost način pojasniti našim državljanom.

Osnutki Sveta in Parlamenta zajemajo države s primanjkljaji in države s presežki. To je zelo očitno. Razlike pri oblikovanju ne bi imele nikakršnega vsebinskega vpliva na obseg ali poudarek glede gospodarskega nadzora, ki ga je treba izvesti. Upam, da bosta lahko Parlament in Svet sodelovala in dosegla sporazum, ki bo temeljil na vsebini in ne na pomenu.

V praktičnem smislu ni razlike, zato obkljukajmo kvadratek in zaključimo to pomembno vprašanje sorazmerja/nesorazmerja, da se bomo lahko začeli ukvarjati s prepoznavanjem in popravljanjem makroekonomskih neravnovesij in izkrivljanja konkurence.

Zato bo gledano v celoti jutri vaše glasovanje zelo pomembno in ključno za Evropsko unijo in njeno sposobnost, da prepriča našo splošno javnost, gospodarske akterje in mednarodne partnerje v našo sposobnost, da premagamo krizo in omogočimo trajnostno rast.

Zato bo jutri vaše glasovanje predstavljalo pomembno priložnost, da dosežemo zgodovinski mejnik in končno dopolnimo monetarno unijo s pravo in resnično delujočo ekonomsko unijo – ki jo zagotovo potrebujemo – in tako omogočimo Evropski uniji, da se reši te resne krize z naučenimi lekcijami, upamo pa, da tudi močnejša za prihodnost in v vsakem primeru z novimi primernimi orodji za trajnostno rast, zaposlovanje in v korist našim državljanom.

  András Kármán, predsedujoči Svetu. − Gospod predsednik, vesel sem, da večina prispevkov kaže na to, da je bilo delo, ki nam je bilo dodeljeno – in z „nami“ imam v mislih Parlament in Svet –, da se dogovorimo glede zelo velikopoteznega in novega svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, 99-odstotno končano.

Z mnogimi spoštovanimi poslanci se tudi strinjam, da moramo po trdih pogajanjih skleniti dogovor. Sem optimist, ker tu v tem parlamentu čutim predanost in pravi smisel za lastništvo do prihodnosti Evrope.

Dovolite mi, da podam nekaj pripomb o posebnem vprašanju – ki je še odprto – glede razširitve glasovanja z obratno kvalificirano večino. V zadnjih šestih ali sedmih tednih je Svet vsaj tedensko razpravljal o predlogih Parlamenta. V zadnjih štirih tednih so finančni ministri 27 držav članic trikrat razpravljali o svežnju in vsakič so Parlamentu močno popustili glede različnih točk besedila, da bi utrli pot za pravočasen sporazum.

Razpravljali smo o vseh vidikih predlogov na različnih ravneh. Prvotno ste predlagali, da se glasovanje z obratno kvalificirano večino uporablja v več kot 15 primerih. V nekaterih primerih to ni bilo zakonito izvedljivo in zelo hitro smo ugotovili, kje je bilo tako. Nekatere druge zadevne točke so bile že vključene v splošni pristop Sveta k odločitvi o uveljavljanju finančnih sankcij.

Maja se je Svet poleg splošnega pristopa strinjal z glasovanjem z obratno kvalificirano večino na dveh mestih. V ponedeljek je Svet zelo popustil, v zadnjem primeru glede preventivnega dela svežnja, vključno s klavzulo o pregledu v treh letih in postopkom „upoštevaj ali pojasni“, ki je bil v primerjavi s predhodnih sporazumom v Svetu Ecofin, ki je potekal marca, okrepljen.

Ta varovala lahko dajo Parlamentu potrebno zagotovilo, da bo odstopanje od predlogov Komisije in priporočil minimalno in da bodo primeri neupoštevanja pravil ter tako potreba po pojasnilih zelo redke izjeme.

Vsekakor je čas, da Parlament ponovno premisli svoje prvotno stališče in da naredi potezo k Svetu. Trgi in vlagatelji so oprezni, radi bi videli, ali lahko v prihodnjih dneh dosežemo sporazum ali ne. Menim, da je poglavitno, da to storimo. Poleg tega bi lahko ta sveženj prikazal, kako lahko evropske institucije na tako pomembnem področju sodelujejo odgovorno, učinkovito in konstruktivno. Med tristranskimi pogovori sem večkrat slišal resne kritike poslancev Parlamenta o medvladnih postopkih. Hitro in pravočasno sprejetje svežnja bi lahko dokazalo, da je metoda Skupnosti pravi pristop, ki ga je treba uporabiti za pot naprej.

  Elisa Ferreira, poročevalka. – (PT) Gospod predsednik, hvaležna sem za prispevke vseh k tej razpravi in zlasti za povzetka komisarja Rehna in predsedujočega Svetu, Andrása Kármána. Poudariti želim le eno: popuščali smo dejansko na obeh straneh in menim, da smo zelo blizu sporazuma, a ne želim, da spregledajo vprašanje sorazmernosti in nesorazmernosti kot pomembno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. To in glasovanje z obratno kvalificirano večino sta točki, glede katerih prilagoditve še potekajo in o njih še ni zaključkov. Zlasti sem hvaležna za pozitivni pristop komisarja Rehna, a če želimo sporazum, bo moral le-ta temeljiti na pravnem besedilu – na členih – vključno seveda s členom 32, členom 42 in uvodno izjavo 11-A, kot smo obsežno razpravljali. Zato bi bila hvaležna, če bi to upoštevali, ker gre za zadevo, ki je, kot ste videli, v nasprotju z interesi več poslancev tega parlamenta in več političnih skupin.

Glede na povedano menim, da bi lahko bil uporaben novi dejavnik analize makroekonomskih neravnovesij. Komisar, opravičujem se, ne le za odkritje problema mehurčkov v lastninskih ali finančnih trgih, ampak tudi za opozarjanje na pomembnost glavnega problema Evrope: napetosti, ki jih ustvarjajo popolnoma nasprotni načini, kako se razvijajo gospodarstva, ki sestavljajo območje evra. Zdaj te napetosti resno ogrožajo obstoj enotne valute z neoptimalnim monetarnim območjem, kot je danes zelo dobro izpostavil gospod García-Margallo y Marfil.

Dejstvo je, da je Evropska unija nedovršena in pomanjkljiva. To, kar počnemo, ne zadostuje, da bi se odkupili za napake, ki jih ima ta trenutek evropsko gospodarstvo, in menim, da je karikatura, kjer za vse krivimo napake lenih, lažnivih in tistih, ki nimajo prav – v primerjavi s krepostnimi, ki nimajo težav –, izredno nevarna karikatura, ki se ji moramo vsi izogniti. Navsezadnje, zgodovina Evrope dokazuje, da preproste razlage zapletenih problemov nikoli ne dajejo dobrih rezultatov. To je torej moj poziv.

  Diogo Feio, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, hvaležen sem za vse prispevke k tej razpravi in rad bi se posebej zahvalil – ker tega ravno zdaj nisem storil – za ključno vlogo, ki jo je pri vsem tem igrala gospa Bowles, predsednica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Rad bi poudaril, da ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja prinaša večjo preglednost za institucije ter boljšo in večjo vlogo Parlamentu. Sveženj je tudi del obrambe evra. Vsakdo, ki verjame, da tu ni najboljših rešitev za rast, mora tudi priznati, da ne pozna nobene države, ki ne uspe rasti, če so njene javne finance urejene. Države, ki so v proračunskem smislu disciplinirane, so države z rastočimi gospodarstvi in tega ne smemo pozabiti. To je zgled, ki ga moramo dajati. To je zgled, po katerem se zdaj na primer ravnamo v moji matični državi.

Vprašanje bi rad postavil tudi vsem poslancem tega parlamenta: ali lahko rečete, da je ta sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja danes slabši kot takrat, ko smo ga prejeli? Ali lahko rečete, da ta parlament ni naredil nikakršnih izboljšav? Tega ne morete reči, ker to ni res. Ta današnji sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je boljši kot prvotni predlog Komisije in boljši je zaradi mnogih prispevkov poslancev tega parlamenta. Zato moramo našim državljanom zelo jasno odgovoriti. Hočemo rastoče evropsko gospodarstvo. Hočemo stabilnost. Zagotovo hočemo preglednost. Vendar pa moramo, da bi to dosegli, na jutrišnjem glasovanju ravnati odgovorno; nujno moramo odgovorno glasovati in zelo dobro izbrati svoje partnerje.

Kar zadeva mene, je moja izbira zelo jasna: glasoval bom za boljšo Evropo in boljše evropsko gospodarstvo.

PREDSEDSTVO: RODI KRACA-CANGAROPULU (RODI KRATSA-TSAGAROPOULOU)
podpredsednica

  Sylvie Goulard, poročevalka. – (FR) Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem za to razpravo, komisarju in ministru, gospodu Kármánu.

Najprej bi rada ministru povedala, da menim, da smo že dokazali, da metoda Skupnosti deluje dobro. Kakor je ravno dejal Diogo Feio, menim, da je bilo besedilo dejansko izboljšano, in menim, da bomo na javni razpravi opravljali svoje delo in bodo državljani lahko obveščeni o tem, kaj se dogaja v Bruslju, kot pravijo.

Zakaj torej še vedno govorimo o obratni kvalificirani večini? Rada bi opozorila na nekaj preprostega. V tem parlamentu so države z večjim številom prebivalstva, ki imajo več poslancev. Ko gre za glasove, ima vsaka država število glasov, ki ustreza njeni velikosti. Vendar pa je vprašanje, katera demokracija ima sistem, kjer ljudi, ki so zajeti v nekem pravilu, obravnavamo drugače, ko gre za uporabo tega pravila?

Ko gre za uveljavljanje pravil, ki smo jih sprejeli skupaj, v praksi, ne smemo začeti delati izjem. Državljani pričakujejo, da se bodo zakoni enakopravno uporabljali za vse. Tudi na evropski ravni bi morale biti vse države članice, ne glede na to, ali so velike ali majhne, v enakem položaju.

Zaradi tega se bojujemo: to ni ideološka bitka, gre za splošni interes.

Moja druga točka je povezana s sorazmerjem in zlasti nagovarjam gospo Ferreira. To je pomembno vprašanje: je del dogovora. Zavedati se moramo, da je bilo to za nekatere med nami zelo drago, in zagotoviti moramo, da bo izvedeno do konca, potrebujemo čim večjo enotnost v tem parlamentu glede vseh vidikov dogovora. Biti moramo povezani. Kakor je dejal komisar, menim, da med nami ni tako velikih razlik, da jih ne bi mogli premagati. Zato pozivam k enotnosti. Ne moremo prositi za podporo in obenem pustiti druge v stiski.

Glede moje zadnje točke pa sem se želela zelo izrecno zahvaliti gospodu Kármánu za majhno pripombo v zvezi z načelom „upoštevaj ali pojasni“. Med razpravami sem vas mnogokrat vprašala, kaj to pomeni „upoštevaj ali pojasni“ in komu se kaj pojasnjuje? Bili ste dober odvetnik; Svet ste preusmerili. To so pripravljeni storiti javno. Vnaprej načrtujejo gospodarski dialog. Hvala. Prosite jih, naj gredo še nekoliko dlje: to je vse, kar prosimo. Tako zelo uspešni ste bili in prepričana sem, da nam bo uspelo.

  Corien Wortmann-Kool, poročevalka. − (NL) Gospa predsednica, tudi jaz bi se rada zahvalila vsem, ki so sodelovali pri razpravi, in vsem, ki so nas podprli s tako jasnimi utemeljitvami.

Rada bi se zahvalila tudi Sharon Bowles, predsednici Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ker so bile razmere zelo zapletene, in zagotovo bomo jutri zaradi nje dosegli pozitiven izid glasovanja.

Danes smo imeli dokaj ideološko razpravo in jasno je, da bi radi imeli vsi v tem parlamentu trajnostne javne finance in proračunsko disciplino, a zgodovina kaže, da tega ne moremo doseči le z večjo potrošnjo.

Zdaj je pred nami sveženj. Veliko smo dosegli. Komisar Rehn ima na svojem seznamu 15 točk in morda imajo nekateri poslanci težave s podrobnostmi tega svežnja, a če si ogledate možnost, ki jo ponuja levica, smo še na slabšem. Zato upam, da se bodo jutri poslanci pripravljeni in kos temu izzivu zelo pomembnega zakonodajnega svežnja za ta parlament, ki prvič v svoji zgodovini izvaja pristojnosti sozakonodajalca, ravno tako kot Svet.

Naslednji teden bomo morali odstraniti še nekaj ovir, a upamo, da bomo na jutrišnjem glasovanju priča pozitivnemu izidu. Torej je pred nami še en teden in upam, da bomo na koncu lahko sprejeli odločitev na prvi obravnavi, ki bo julija, ker bomo prisotni v 98 %.

V imenu Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bi rada poudarila, kar je povedala gospa Goulard o sorazmernosti in nesorazmernosti. V tem parlamentu imamo vsekakor prejemanje in dajanje in vsakdo ima svoje prednostne naloge. Vendar pa bi bilo treba to načelo dajanja in prejemanja v smislu sorazmernosti uporabiti tudi za ta parlament, ki bo na koncu sprejel stališče o tem svežnju.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 23. junija 2011.

Pisne izjave (člen 149)

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) V času, ko se močno čuti vpliv recesije in krize javnega dolga, potrebujemo trdno gospodarsko upravljanje na ravni EU. Vendar pa zakonodajni sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja v sedanji obliki ne bo pomagal oživiti gospodarstva Evropske unije, temveč bi le ustvaril razmere, kjer bi bili brezposelnost in revščina stalnici.

Menim, da predlogi v tem svežnju niso dovolj velikopotezni, saj so usmerjeni le v varčevanje in zmanjševanje socialnih pravic državljanov. Elementi, ki bi lahko okrepili oživitev evropskega gospodarstva, kot so naložbe v ključna področja infrastrukture, izobraževanja, raziskav in inovacij, niso nikjer omenjeni.

Predlagamo lahko alternativo za ta model varčevanja, ki se je, kot lahko vidimo iz primera Grčije, izkazal za zelo omejenega. Z ustvarjanjem obveznic, ki bi se izdale skupaj za del javnega dolga Evrope, bi avtomatično zmanjšali stroške financiranja v Evropski uniji in tako omogočili nadaljevanje naložb. Po modelu politike New Deal iz Združenih držav bo rešitev sedanje gospodarske in finančne krize vključevala ponovno vzpostavitev gospodarske rasti, ki temelji na naložbah in ustvarjanju novih delovnih mest.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Pomembno je, da se EU ne odziva na krizo z izločanjem najbolj perečih problemov, ampak da pripravi tudi bolj temeljno reformo gospodarskega upravljanja. Mnogo točk v predloženih poročilih je pravilno usmerjenih, a obenem imajo številne pomanjkljivosti. Predlogi govorijo o strožjih kaznih, o globah za neizpolnjevanje priporočil in o avtomatični uporabi le-teh, da bi se izognili podleganju političnemu mešetarjenju. To je vse zelo dobro. Ne morem se znebiti občutka, da so kazni narejene po meri tistih držav, ki so zdaj v težkih razmerah. Zdi se, da temeljijo na zamisli, da lahko te države same rešujejo težke razmere in da so sposobne same izboljšati svoj položaj z „discipliniranim“ pristopom. Vendar pa je to napaka. Celo pred krizo se je v Evropi razvila dinamika, s katero so močne države območja evra utrdile svojo konkurenčno prednost. Med drugim zaradi dampinga plač, na primer v Nemčiji, so ključne države okrepile svoj izvozni položaj, obrobne države pa so postale nekonkurenčna tržišča njihovega proizvoda in kapitala. Za te države je kriza predstavljala zadnji žebelj v krsti. Pred temi razmerami je nemogoče pobegniti samo z voljo ali z lastnimi odločitvami. Razmere glede makroekonomskih neravnovesij, zlasti v državah z enotno valuto, je mogoče rešiti le s sporazumno oceno sedanjega modela gospodarskega razvoja. Rešitve ne bodo prinesli le zmanjšanja in proračunska disciplina, ampak politika ciljno usmerjenega razvoja in podpore za konkurenčnost obrobja Evrope.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Kot običajno nam pod pretvezo reševanja problemov, ki ste jih samo povzročili, vsiljujete več Evrope in večjo pristojnost Komisije: te Komisije, ki jo sestavlja nekoliko več kot peščica državnih uslužbencev, imenovanih brez demokratičnega nadzora, a takšna, ki je bila ustanovljena kot moralna razsodnica in gonič sužnjevi in ki bo imela pravico uveljavljati sankcije za države članice. Vaše kvazi gospodarsko upravljanje močno presega proračunski nadzor. Nič drugega ni kot uveljavljanje nadzora nad našimi ljudstvi in narodi. To je uporaba doktrine omejene neodvisnosti, ki je bila tako pri srcu tistemu velikemu demokratu Brezhnevu, s to izjemo, da imamo namesto tankov finančne kazni. Ne pretiravam: zdi se, da je bilo v enem od teh poročil nujno izjaviti, da mora v primeru spremembe večine po volitvah nova vlada pridobiti pooblastila preden spremeni proračunske prednostne naloge svojih predhodnikov in tudi takrat lahko to storijo le obrobno. Kar zadeva same prednostne naloge, so to tiste, ki jih uveljavlja Evropska unija: odplačevanje zasebnim upnikom, ponovno ocenjevanje trgov, uničenje socialne varnosti in pospešitev liberalizacije na vsakem koraku, kar je v skladu s strategijo EU2020. To ni popravljanje napak, izboljšanje javnega upravljanja ali preprečevanje še enih grških razmer: to je demokracija, kateri se grozi s pištolo.

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. – (CS) Kriza nam lahko da priložnost, da spremenimo svoja pravila in institucije ali pa ustvarimo nove. Ekonomist Joseph Schumpeter je govoril o „ustvarjalnem uničevanju“. Torej ima EU zdaj edinstveno priložnost za vzpostavitev novega mehanizma, ki bi moral pripeljati dolgoročno do večje makroekonomske in fiskalne stabilnosti ter stabilnosti valute za države članice in povečati njihovo konkurenčnost. Izkušnje, ki smo jih pridobili iz preteklega delovanja ekonomske in monetarne unije, so pokazale, da je treba takšna pravila vključiti v zakonodajo in da se ne smemo zanašati na dobro voljo posameznih držav članic. Zaradi tega je predloženi zakonodajni sveženj, ki vsebuje šest predlogov za vzpostavitev izboljšanega okvira za gospodarsko upravljanje, korak v pravo smer. Štirje predlogi so povezani s fiskalnimi zadevami, vključno z reformo pakta za stabilnost in rast, medtem ko z dvema novima predpisoma poskušamo prepoznati in rešiti makroekonomska neravnovesja, ki se pojavljajo v EU in na območju evra. Vendar pa je in bo, da bi učinkovito uveljavili ta nova pravila, priporočeno, da so tako nacionalni parlamenti kot Evropski parlament bolj in prej udeleženi v celotnem procesu.

Na splošno verjamem, da je zakonodajni sveženj, ki je bil predstavljen, primeren odziv na svetovno krizo in sedanje gospodarske razmere EU, ki gradi na ustrezni zakonodaji in spoštovanju strategije Evropa 2020 ter drugih strateških dokumentov EU, in zato priporočam, da se sprejme v spremenjeni različici.

  Iliana Ivanova (PPE), v pisni obliki. – (BG) Pomanjkanje ustreznih instrumentov za zgodnje odkrivanje problemov na področju javnih financ so skupaj s slabo delujočimi mehanizmi pakta za stabilnost in rast med osnovnimi vzroki dolgotrajne krize, ki jo prestajata območje evra in EU. Ta zakonodajni sveženj nam omogoča sprejemanje ustreznih ukrepov za izboljšanje neravnovesij, preden bodo imeli škodljiv vpliv na javne finance. Evropski komisiji bodo omogočili stalno spremljanje makroekonomskega razvoja držav članic in po potrebi bo izvedena podrobna analiza nacionalnih gospodarstev. Zato Komisija ne sme avtomatično sprejemati kazalnikov za spremljanje makroekonomskega razvoja in njihovih pragov, ampak jih je treba analizirati z gospodarskega stališča. Pri izdelavi preglednice je pomembno, da se upoštevajo različna začetna stališča držav članic skupaj z njihovimi makroekonomskimi značilnostmi, ki se razlikujejo med državami v območju evra in preostalimi državami v EU. Pri analizi pragov kazalnikov je treba upoštevati proces zmanjševanja zaostanka, v katerem so udeležene nove države članice. To je edini možen način za zagotavljanje, da se izvede ustrezna analiza njihovega makroekonomskega razvoja.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Gospodarsko povezovanje Evropske unije in zlasti evra je doseglo točko, ko si ne moremo več zatiskati oči pred jasnimi odstopanji od meril, ki so bila določena, da bi zavarovali gospodarsko stabilnost Unije. Zato pozivam k okrepitvi vloge Komisije glede gospodarskega upravljanja EU. Navsezadnje bi bilo treba vzpostaviti avtomatične mehanizme in jih izvajati, ko nekatere države članice stalno kršijo pakt za stabilnost in rast. Gospodarska kriza je razkrila neodgovorne finančne in gospodarske odločitve več vlad, vestne države članice pa so tiste, ki plačujejo. Nauk krize je boleč, a toliko bolj dragocen za prihodnost. Komisija bi morala dobiti mandat, da lahko brez škode posreduje, kadar koli prejme zaskrbljujoča znamenja iz katere koli države članice, Svet pa ne bi smel podpirati krivcev. Solidarnost, o kateri se mnogo govori, ne bo trajala neskončno, in če ne umirimo hudodelcev, lahko državljani držav, kot je Estonija, izgubijo potrpljenje.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sprejetje svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je ponovno dokazalo, da je evropski projekt še živ, in države bodo na podlagi sprave med 27 državami premagale svoje težave in se obenem spopadle z izzivi prihodnosti. Kriza državnega javnega dolga kaže, da so sedanji nadzorni in korektivni mehanizmi nezadostni. Cilj ukrepov, o katerih se je danes glasovalo, je okrepiti instrumente, ki ne delujejo, in zato je nujno, da se uveljavijo v praksi. Merilo dolga, kakršno je potrjeno v Maastrichtski pogodbi, končno deluje v tem novem svežnju in se bo zdaj dejansko uporabljalo. Institucionalizacija evropskega semestra, okrepitev dialoga med evropskimi institucijami in nacionalnimi telesi, vloga Parlamenta in Komisije v procesu nadzora, pa tudi večji in učinkovitejši nadzor so vse načini za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi. Vendar pa moram poudariti, da mora biti uspeh evropske gospodarske politike odvisen tudi od drugih dopolnilnih ukrepov za podporo naložbam in rasti v državah članicah. Evropa se mora osredotočiti na skupno strategijo, a ne sme pozabiti na posebne značilnosti posameznih držav.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kot se je pokazalo v preteklem letu, tako imenovani pakt za stabilnost in rast, ki je bil namenjen zagotavljanju učinkovitega sredstva za odvračanje kršitev makroekonomskih načel območja evra s strani držav članic, milo rečeno, ni bil preveč učinkovit. V veliki meri je tako zaradi dejstva, da so države članice verjele, da lahko ravnajo po svoji volji, ne da bi bile za to kaznovane, saj sankcije, ki jih zagotavlja sistem, niso bile avtomatične. Strinjamo se glede oblike sankcij, ki bi se izvajale za države v območju evra, ki so presegle dovoljeno raven primanjkljaja in javnega dolga. Vendar pa je enako pomembno sprejeti preventivne ukrepe in zato smo v Evropskem parlamentu naklonjeni tudi uvedbi avtomatičnega mehanizma v preventivnem delu pakta. Za celoten proces je potrebna tudi večja preglednost in to je mogoče zagotoviti le z večjo vključenostjo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Marca in junija 2010 je Evropski svet sprejel strategijo Evropa 2020, katere glavna prednostna naloga je bilo okrepljeno usklajevanje strategij gospodarske politike v državah članicah ter kot dolgoročni cilj trajnostna in vključujoča rast in trajnostno zaposlovanje. Glede na to, da gospodarsko upravljanje šteje javni dolg za enakovrednega primanjkljaju, bi si morali po najboljših močeh prizadevati, da bomo zagotovili, da bo srednjeročni proračunski okvir, ki bo izdelan, pomagal zmanjšati breme prihodnjih generacij. Pri tem moramo uporabiti izkušnje, ki smo jih pridobili v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije. Zahteve, ki spadajo k pravilom in postopkom, ki tvorijo proračunski okvir, je treba nujno standardizirati za zagotavljanje podobnih koristi socialnega varstva in za boj proti socialni izključenosti.

Glede na visoko raven medsebojne odvisnosti med proračuni držav članic in proračunom EU bi morala proračunske napovedi na obeh ravneh označevati enaka stopnja preglednosti. Zato je tako pomembno, da je med Komisijo in vsako državo članico izdelan sporazum glede obsega napovedi in metod napovedovanja. Takšno sodelovanje bi omogočilo izogibanje nasprotujočih si makroproračunskih scenarijev in povečanje verodostojnosti uporabe napovedi za načrtovanje.

  Iuliu Winkler (PPE), v pisni obliki. – (RO) Gospodarska kriza in njene posledice so nam pokazale, da je treba prihodnost EU bolj graditi na evropskih kot na domačih rešitvah. Od učinkovitega usklajevanja med državami članicami in od okrepitve pakta za stabilnost in rast je odvisno, ali bomo našli uspešno rešitev za državno krizo dolga, enako pa velja za potrebo po okrepitvi evra, vrnitvi na pot trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest. V grobem je to odvisno od močne Evrope, cilja, ki je izražen tudi v geslu madžarskega predsedstva Evropskemu svetu.

Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, ki je na dnevnem redu Evropskega parlamenta, lahko ustvari mehanizme, ki jih EU potrebuje za svojo prihodnost, tako kot so si to zamislili njeni ustvarjalci. Sprejetje svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja bo pomenilo tesno sodelovanje, fiskalno disciplino, gospodarski nadzor, učinkovita pravila na področju sprejemanja odločitev, močne evropske institucije, s čimer bo podprt ponoven vzpon EU.

Gospodarska kriza je nepreklicno spremenila svet in očitno postaja vedno bolj nujna nova finančna struktura v EU. Smo na prelomnici. Vsaka oslabitev velikopoteznega cilja držav članic, da zaključijo reforme, ki so bile sprožene pod pritiskom krize, prekomerne razvade, preštevilne izjeme glede splošno sprejetih pravil in vrnitev v novi krog notranjega protekcionizma, bodo zadali usodne udarce.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Menim, da vlade in uradne osebe ne morejo upravljati gospodarstva. Obenem pa razumem, da moramo iskati vzroke finančnih problemov Grčije in drugih držav EU in najti način, kako jih v prihodnosti preprečiti. Medtem demokracija visi na nitki, ko omejujemo pravico državljanov glede odločanja o proračunu svoje lastne države in tako prednostne naloge državne politike. Vendar pa je solidarnost možna le, če za vse velja pravilo odgovornega upravljanja. Tako se približujemo križpotju. Ena pot pelje proti upočasnitvi evropskega povezovanja in morebiti prekinitvi. Druga pot pelje proti usklajevanju davkov, koncu nacionalnih proračunov in zvezni naddržavi. Vendar pa v takšnem primeru govorimo tudi o poenotenem sistemu prispevkov za zdravstveno zavarovanje, socialno varstvo in pokojnine po celotni EU. Te utemeljitve so tiste, ki predstavljajo razpravo o zvezni Evropi, in ne prazne fraze o enotnosti.