Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 23. junij 2011 - Bruselj

14. Obrazložitev glasovanja

  Predsednica. − Naslednja točka so obrazložitve glasovanja.

Poročilo: Miroslav Mikolášik (A7-0111/2011)

  Marco Scurria (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želel sem glasovati za to poročilo, ker so v njem podane nekatere temeljne sestavine za kohezijsko politiko in financiranje.

To so, prvič, manj obsežni postopki za nacionalne sklade in, drugič, določba, da sta šport in kultura tudi sestavina kohezije, ki je pomembna in odločilna.

Morda je edina negativna sestavina tega poročila ta, da so v njem predvideni samo trije delovni jeziki, angleščina, francoščina in nemščina, kot jeziki, ki morajo biti priloženi zahtevi poleg izvirnega jezika. Kakor koli že, zaradi tega in zaradi splošnejših razlogov sem glasoval za in čestitam poročevalcu.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kljub pomembnosti tega poročila je samo 19 držav članic poročalo o glavnih kazalnikih. Te razmere nam ne omogočajo, da bi imeli jasno sliko o vplivu kohezijske politike na terenu.

Strinjam se z ukrepi in dobro prakso, ki jih predlaga gospod Mikolášik, in menim, da je koristen zlasti predlog glede širše uporabe glavnih kazalnikov, pa tudi glede priprave poročil o rezultatih in sinergijah med nacionalnimi politikami in politikami Evropske unije.

Organiziranje javnih razprav in posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, skupaj s predložitvijo poročil nacionalnim parlamentom za pridobitev njihovega mnenja, sta nadaljnja pozitivna ukrepa v tem smislu. Prizadevati si moramo za preprečevanje zmanjšanja sredstev, ki bodo za kohezijsko politiko na razpolago v naslednjem programskem obdobju. Zato sem to poročilo podprl.

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospa predsednica, na dodeljevanje sredstev iz skladov EU v novih državah članicah, vključno s Slovaško, negativno vplivajo prezapletenost, pretirana birokracija, nejasna pravila in tudi skriti nepošteni interesi. Številni od tistih, ki želijo denar od evropskih skladov, se pritožujejo zaradi dolgotrajne birokratskega mučenja z negotovim koncem. Birokracija in številne od ovir ne prihajajo iz Bruslja, temveč neposredno iz posameznih držav članic. Če evropska pravila ne bodo poenostavljena pod pritiskom Evropskega parlamenta in drugih, bodo pravila, ki jih izvajajo posamezne države članice, pogosto znatno zapletla stvari. Medtem ko so izvirna evropska pravila dokaj preprosta, se pri nacionalnem izvajanju zapletejo. Velja rek, da nižje, kot greš po lestvici, zapletenejši je sistem. Obstaja tudi pomemben problem, da uradniki ne pomagajo pri dodelitvi sredstev EU, temveč se osredotočajo zgolj na kontrole, ki daleč presegajo tisto, kar je zahtevano v zakonodaji. Težava je torej predvsem v državah članicah EU.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, obstaja razlog za obstoj kohezijske politike. Taka politika ima jasen začetek, imeti pa mora tudi konec. Verjamem, da je razlog za obstoj kohezijske politike uravnoteženje življenjskega standarda in gospodarskega razvoja po vsej Evropski uniji. Zato je prav, da subvencioniramo in podpremo regije, ki so pod splošnim gospodarskim standardom. Toda prav tako pomembno je zagotoviti, da se ta finančna sredstva pravilno uporabljajo oziroma da imajo želeni učinek. To poročilo se mi zdi zelo pomembno, ker vsebuje tudi analizo in s tem podaja osnovo za sklepe za naslednji dve obdobju podpiranja. Naj omenim primer: v moji regiji v vzhodni Nemčiji ima kohezijska politika od leta 1990 znaten učinek. Tam smo priča razvoju in zdi se mi, da je uspeh dokončen, ko dosežemo točko, ko lahko rečemo, da te regije zdaj potrebujejo program postopne odprave, saj to pomeni, da so se življenjski standardi tam dvignili.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospa predsednica, kohezijska politika v sedanji obliki je dobro ocenjena, prav tako pa njeni rezultati. V državah članicah imamo otipljive koristi od uporabe te politike, ki skupaj s kmetijsko politiko EU zmanjšuje razlike v razvitosti tako v celotni Unijo kot med regijami in znotraj regij. Strinjam se z mnenjem, da je treba cilje kohezijske politike in razpoložljivo financiranje ohranjati v sedanji obliki, toda to bo seveda spremenjeno, da bi vključili vmesne regije.

Zavedati se moramo, da države članice in lokalne vlade to politiko ocenjujejo kot dobro, in tu bi rad opozoril tudi na ugodno mnenje Odbora za regionalni razvoj. Obstajajo pričakovanja glede zmanjšanja birokracije v zvezi s kohezijsko politiko. Ta pričakovanja so pogosto tudi posledica, kot je bilo tu že poudarjeno, dodatnih omejitev, ki jih uvedejo države članice. Toda sedanjo gospodarsko krizo lahko premagamo s številnimi ukrepi, vključno z nadaljevanjem te politike, saj je taka, ki prinaša trajnostno rast. Je nekaj, kar je bistveno za celotno Unijo.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, „lahko se izognete realnosti,“ je zapisala Ayn Rand, „ne morete pa se izogniti posledicam izogibanja realnosti.“

Dosegli smo mejo pri poskusih, da bi trge premaknili z javnim denarjem. Vsi že vidijo, da za Grčijo prihaja padec, razen finančnih ministrov območja evra, ki 13 mesecev po tem, ko so brez koristi dodelili 110 milijard EUR, zdaj očitno dodeljujejo še en skoraj enako visok znesek. Pravzaprav ne brez koristi. Ne samo brez koristi. Stvar je aktivno škodljiva, ker s tem zagotavljamo, da bo padec, ki pride, veliko večji in da bomo udarec prejeli vsi mi kot davkoplačevalci in ne zgolj majhno število bankirjev in delničarjev.

Tako so interesi grških delavcev in interesi evropskih davkoplačevalcev žrtvovani za ambicije majhnega števila privilegiranih princeljnev evrokracije.

Poročilo: Georgios Stavrakakis (A7-0141/2011)

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v celoti podpiram zamisel o vzpostavitvi horizontalnih programov, financiranih iz več skladov, z jasno opredeljenimi cilji in racionaliziranimi dostopnimi mehanizmi. Strinjam se s poročilom profesorja Barce, v skladu s katerim je pristop, ki temelji na lokalnem razvoju, način za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ter za bolj celostno delovanje. Pozornost moramo usmeriti na urbano razsežnost ter zagotoviti usklajevanje med skladi in drugimi finančnimi instrumenti Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS). V razmerah, ko je proračun majhen, bi ti instrumenti, skupaj z obnovljivimi skladi, omogočili spremljanje rezultatov. S tem bi pomnožili razpoložljiva sredstva in povečali število upravičencev, kar bi prineslo boljše rezultate.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, doseči moramo večjo učinkovitost med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in drugimi strukturnimi skladi. Menim, da je izredno pomembno, da imamo različne sklade. Seveda morajo ti skladi imeti različne cilje in usmerjene pristope. Menim, da je izredno pomembno, da smo vključili regije in da Evropska unija določa smernice, ki jih je mogoče izvajati v regijah in ustrezno uporabiti. Toda prav tako pomembno je, da pri tem usmerjenem pristopu pogledamo, kako se stvari izvajajo v regijah, tako da se ti skladi medsebojno ne ovirajo, da ne podvajamo subvencij, da ne spodbujamo nesmiselnih programov – z drugimi besedami, usklajevati moramo cilje, ki jih s temi skladi uresničujemo. Na to gledam kot na povečevanje učinkovitosti. Pričakujem, da bomo nadaljevali z delom na tem področju ter da nam bodo predstavili še več poročil in rezultatov.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospa predsednica, veseli me, da danes govorimo o doseganju enostavnejše in učinkovitejše kohezijske politike. Že večkrat sem dejala, da bi bila razvoj države članice, podprt z denarjem Evropske unije, in izboljšanje kakovosti življenja uspešnejša, če bi učinkoviteje uporabili metodo načrtovanja in zagotovili doseganje horizontalnih ciljev z uporabo denarja iz različnih skladov.

Toda pregled pravil, ki veljajo za same sklade, je prav tako pomemben. Pogosto se zgodi, da težave ni mogoče reševati zaradi pomanjkanja denarja. Drugega programa, financiranega iz drugega sklada, ni mogoče uporabiti, četudi imata podobne cilje. Žal je v takih primerih prenašanje denarja med skladi nemogoče zaradi različnih pravil. Zato pozdravljam poziv v resoluciji k uvedbi usklajevalnega mehanizma, ki ima še večji vpliv, pozivam pa vas tudi k spremembi pravil o prenašanju sredstev skladov, da postanejo čim prožnejši.

Poročilo: Corien Wortmann-Kool (A7-0178/2011)

  Gianluca Susta (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za poročila, razen za poročilo gospe Wortmann-Kool, glede katerega sem se vzdržal kljub temu, da sem podprl spremembe naše skupine. Zato pri glasovanju nisem upošteval splošnih smernic svoje skupine, ker verjamem, da se spopadamo s tako resnimi težavami, da moramo zdaj pokazati kohezijo evropskih institucij in našo sposobnost za reševanje težav, s katerimi se spopadamo. Kljub določeni omahljivosti in aroganci na strani Sveta glede te krize menim, da moramo pokazati to kohezijo.

Tudi s preložitvijo se nisem strinjal, ker smo v razmerah, ko moramo našim državljanom dati nujne odgovore na gospodarsko krizo, ki ni samo posledica finančnih špekulacij, temveč tudi naše nesposobnosti, da bi se spopadli s problemi oživitve in rasti. Imamo dolžnost ozdraviti evropske javne finance in naša dolžnost je, da podamo odgovore, ki se morajo začeti z vključevanjem podjetij in sveta dela ter morajo imeti različna in bolj odprta pravila, da bi lahko dokončali enotni trg in imeli boljši položaj za konkuriranje na svetovnem trgu. Zato sem glasoval za poročila, razen za poročilo gospe Wortmann-Kool.

Poročilo: Elisa Ferreira (A7-0183/2011)

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospa predsednica, prvo desetletje ekonomske in monetarne unije je pokazalo, da je treba izboljšati okvir gospodarskega upravljanja. Novi okvir bi moral temeljiti na večji odgovornosti posameznih držav članic za skupaj dogovorjena pravila in politike ter zanesljivejšem okviru nadzora na ravni EU nad nacionalnimi ekonomskimi politikami.

Zlasti izkušnje iz zadnjih dveh let so potrdile, da je za dosego močne konkurenčnosti, trajnostne gospodarske rasti in razpoložljivosti delovnih mest potrebna vzdržna raven javnofinančnega primanjkljaja in dolga, reforme za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter odločilna strategija EU za rast in zaposlovanje. Priznati moram, da sem nekoliko v zadregi glede uvedbe administrativnih sestavin v ekonomske mehanizme. Po drugi strani pa dosedanje izkušnje kažejo, da se tržni mehanizmi na negativen razvoj dogodkov niso sposobni odzvati hitro in prožno, posledica pa je ta, da se finančna kriza spremeni v dolžniško krizo.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, rad bi izkazal spoštovanje prijateljem v skupinah komunistov in Zelenih. Prav imajo glede nečesa. Če bi sprejeli desetino njihove politike, bi imeli resne težave, toda glede nečesa imajo prav – in sicer, da s tem reševanjem kaznujemo večino ljudi, da bi nagradili nekatere zelo premožne posameznike. Če želimo rešiti banke, ki so izpostavljene v Grčiji, zlasti francoske in nemške banke, bi bilo veliko ceneje, če jim denar damo kar neposredno, ne pa da ga slikovito usmerjamo prek Aten.

Toda moram se ustaviti in se vprašati o izhodišču. Zakaj se še enkrat, glede na neuspeh prvega kroga reševanja bank, od davkoplačevalcev pričakuje, da bodo stopili naprej in reševali nekaj zelo premožnih posameznikov pred posledicami njihovih lastnih napak?

Naša generacija se spominja starega režima v Evropi in se sprašuje, kako je lahko tak sistem obstajal. Sprašujemo se, kako so ga lahko zgradili tako, da je bilo samo plemstvo izvzeto iz plačevanja davkov. Kako smo lahko tolerirali sistem, v katerem so samo mali ljudje plačevali davke? Toda – veste kaj? – poustvarjamo ravno tak sistem s tem, ko razmetavamo javni denar, da bi rešili nekaj osebnih interesov. Zato „hasta la victoria siempre“.

Poročilo: Diogo Feio (A7-0179/2011)

  Francisco Sosa Wagner (NI). - (ES) Gospa predsednica, sveženj kot celota gre v smeri, ki jo kot pro-Evropejec in federalist podpiram, čeprav plašno in velikimi vrzelmi. Poleg tega vsebuje modre smernice za politično upravljanje v Španiji. Zato sem glasoval za štiri poročila o gospodarskem upravljanju.

Glasoval sem proti poročilu gospoda Feia, ker zagovarja prociklične politike, ki v najboljšem primeru ne bi pomagale pri premagovanju krize, v najslabšem primeru pa bi spodbudile stagnacijo in brezposelnost.

Tudi za poročilo gospe Wortmann-Kool nisem glasoval – glasoval sem proti –, ker ne upošteva ciljev pakta za stabilnost in rast, evropske strategije zaposlovanja ali strategije Evropa 2020, ki so vir upanja za milijone Evropejcev, zlasti mladih.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, menim, da je pristop do čezmernih primanjkljajev malo podoben nogometni tekmi: če je določena vrsta pravil, se jih je treba držati. Ni dovolj, da si pogledamo naravnost v oči in obljubimo, da bomo ta pravila spoštovali. Življenje se je spremenilo. Z drugimi besedami, če so pravila igre prekršena, je treba dodeliti kazni. Tega seveda ni mogoče doseči z demokratičnim odločanjem. Naj se vrnem k primerjavi z nogometno tekmo. Samo predstavljajte si, da je prišlo do prekrška. Tu odloči sodnik. Predstavljajte si, da bi sodnik vsakokrat opravil glasovanje med igralci, da bi določil, ali je to res bil prekršek. To bi bilo nemogoče. Zato potrebujemo jasen postopek odločanja. Kaj storimo, kadar kdo prekrši pravila? Na koncu bi rad poudaril, da potrebujemo seveda tudi solidarnost. Tisti, ki je prekršil pravila, ni deležen samo kazni, temveč mu tudi pomagamo, da se vrne na pravo pot.

  Predsednica. − Gospod Hannan, govorili naj bi o poročilu gospoda Feia, naslednji pa ste na vrsti tudi kot edini, ki bi rad govoril o poročilu gospe Goulard, zato vam dajem dve minuti, da jih po želji izkoristite za oboje.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, izredno velikodušni ste in tudi zelo dobro predsedujete.

Rad bi se vrnil k nekaterim nerodnim izrazom, ki smo jih slišali v zadnjih tednih v razpravi o teh finančnih reševalnih svežnjih. V naših medijih se govori o reševanju Grčije, podpori Portugalski in pomoči Irski, toda ljudje v državah prejemnicah tega ne vidijo tako.

Razlog, zakaj Grki protestirajo na ulicah je ta, da odlično razumejo, kakšne bodo posledice tega prevzema s strani EU/MDS. Denar ne gre navadnim Grkom, temveč tistim finančni institucijam, ki imajo grški državni dolg. Toda za to bodo plačali navadni davkoplačevalci: drugače povedano, Irska, Portugalska in Grčija dobivajo račun za podporo celotnega evropskega bančnega sistema.

Zakaj? Ker ne moremo priznati, da je bila monetarna unija napaka. Ne uspe nam razumeti logike: če strpaš skupaj države z zelo različnimi razmerami in potrebami v enotno valuto, nujno dobiš natanko takšne težave, kot smo jih nekateri napovedali pred 10 leti, ko je bil projekt zagnan.

Tako še povečujemo krizo s še večjim povezovanjem in z vsemi stvarmi, ki smo jih slišali v včerajšnji razpravi o tem poročilu – „potrebujemo fiskalno unijo“, „potrebujemo gospodarsko upravljanje“. Vidite pomanjkljivost v tej logiki, prijatelji. Evropsko povezovanje ni bilo uspešno, zato se še bolj povežimo! Monetarna unija ni dovolj, potrebujemo več gospodarske unije.

V resnici gre za ohranjanje ugleda: ohranjanje ugleda tistih evrokratov, ki so projekt uvedli in ki so pripravljeni žrtvovati narode v obrobnih državah in davkoplačevalce v revnih državah, da bi lahko ostali domišljavi.

Zagotovo imajo najdražji ugled po Heleni Trojanski, za katero so v boj poslali tisoče ladij!

Poročilo: Corien Wortmann-Kool (A7-0178/2011)

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, glasovala sem za preložitev končnega glasovanja, ker menim, da obstaja možnost, da dosežemo dogovor s Svetom.

Po mojem mnenju poročila o gospodarskem upravljanju v celoti niso najboljša možnost, toda v razmerah, v katerih smo se znašli, so verjetno najmanj slaba.

Smo v položaju, v katerem je struktura, ki podpira evro, krhka sama po sebi. Pakt za stabilnost in rast ni uspešen; že od samega začetka ni bil. Zdaj smo v položaju, ko moramo opustiti valuto ali poskušati vzpostaviti neko obliko gospodarskega upravljanja, ki bo okrepila njene temelje in nekako prenovila infrastrukturo.

Strinjam se z Mariom Montijem, ki je dejal, da je pretirana pokoritev velikim državam članicam nekoliko prispevala k sedanji gospodarski krizi, naši predlogi pa bi lahko vsaj preprečili, da bi se to dogajalo v prihodnje. Upam samo, da ne gre za zvonjenje po toči.

Poročilo: Andreas Schwab (A7-0038/2011)

  Robert Rochefort (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, danes dopoldan smo po treh letih dela glasovali o zelo pomembnem besedilu v zvezi z večjo zaščito potrošnikov v Evropi. Upravičeno je osredotočeno na spletne nakupe, ki bi prav lahko čez 20 let predstavljali 25 % vse trgovine v Evropi, kar je pomemben obseg.

Nekateri od teh nakupov bodo čezmejni. Potrošnikom bodo ponudili širšo izbiro in nižje cene. To je resničen napredek. Za mala in srednje velika podjetja ter obrtnike v celoti je to tudi zelo pomembna priložnost, da najdejo nova prodajna mesta.

Med glavnimi prednostmi bi rada omenila dve: obdobje mirovanja, ki je bilo podaljšano na 14 dni, ter predložitev povzetka, ki vsebuje vse informacije in skupno ceno za plačilo, pred zadnjim gumbom ali klikom, s katerim potrdimo naročilo.

Nazadnje naj povem, da lahko v okviru teh obrazložitev glasovanj s ponosom povem, da smo vsi kolegi poslanci in politične skupine glasovali enoglasno, saj smo pri taki temi očitno potrebovali soglasje in ne spora. To soglasje smo dosegli.

  María Irigoyen Pérez (S&D). - (ES) Gospa predsednica, naj na kratko komentiram to, kar sem slišala v govorih tistih, ki so govorili pred menoj.

Ne gre za ohranjanje ugleda ustanoviteljev EU, temveč za gradnjo Evrope in delovanje v korist evropskih državljanov.

Zdaj pa bom obrazložila svoj glas v zvezi z direktivo o pravicah potrošnikov. Pozdravljam sprejetje te direktive, ki je korak naprej pri evropskem povezovanju in varstvu pravic potrošnikov, hkrati pa obžalujem, da sprejetje številnih členov direktive pomeni odvzetje zaščite številnim španskim potrošnikom in uporabnikom, ki bodo izgubili nekatere pravice, ki so bile v Španiji že uzakonjene.

Zaradi tega smo španski socialisti danes glasovali proti številnim členom: členu 9 v zvezi s popolno uskladitvijo informacijskih zahtev glede pogodb na daljavo; členu 17(2) v zvezi z možnostjo, da je potrošnik odgovoren za običajno uporabo blaga v času odstopnega roka; in členu 22(2) v zvezi z uvedbo dodatnega roka za dostavo blaga, če trgovec ne dostavi blaga v roku, določenem v pogodbi.

  Ville Itälä (PPE). - (FI) Gospa predsednica, pred kratkim je gospod Hannan, ko je govoril o drugih stvareh, omenil, da potrebujemo manj povezovanja in ne več, karkoli se zgodi. Pri tem predlogu glede varstva potrošnikov pa gre ravno za več povezovanja in povsem ustrezen je. Podpiramo pravice državljanov in varstvo potrošnikov, ko se ukvarjamo z mednarodno, evropsko trgovino. Vemo, da je spletno nakupovanje sodobni pojav, zakoni, s katerimi je urejeno, so zastareli in zdaj je čas, da gremo naprej.

V naši državi Finski je ta zakonodaja že zelo napredovala in včasih se seveda vprašamo, če sprejemanje skupne zakonodaje ni korak nazaj. Kljub temu pa je trgovina evropska, zato morajo biti zakoni evropski, in to je pot po kateri moramo iti še naprej.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dobra lastnost predloga direktive o pravicah potrošnikov, ki ga je predložila Komisija, je ta, da združuje štiri prejšnje direktive o tej temi v en sam zakonodajni instrument.

Strinjam se s cilji poročila. Bistveno je zagotoviti visoko raven zaščite potrošnikov v 27 državah članicah in hkratno ustrezno upoštevati potrebo proizvajalcev, da ne glede na svojo velikost evropskim potrošnikom dobavljajo blago in storitve, ne da bi se jim bilo treba ukvarjati z nepotrebnimi pravnimi ovirami.

V sedanjih razmerah je težko doseči odpravo pravne razdrobljenosti. V poročilu gospe Wortmann-Kool je tudi upravičeno izražen dvom o tem, ali lahko s popolno uskladitvijo dosežemo drugačne učinke od pričakovanih.

Zato sem glasoval za, ker sem prepričan, da bi bilo koristno spremeniti predlog Komisije ter doseči minimalno usklajenost in hkrati potrošnikom zagotoviti storitve na visoki ravni.

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospa predsednica, z današnjim glasovanjem smo dokončali dolgotrajen proces več kot triletnega pripravljanja osnutka direktive o pravicah potrošnikov. Dokument zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov v vseh državah članicah in pomaga razjasniti področja, na katerih obstaja zmeda v trgovini na drobno med podjetji in potrošniki iz različnih držav. Horizontalni značaj direktive omogoča, da se zakonodaja EU, ki je na tem področju trenutno v veljavi, združi v celoto.

Določbe direktive bi morale imeti posebno vlogo pri zadevah v zvezi z vsemi vrstami spletnih transakcij. Upam, da se bo s predlagano zakonodajo povečalo zaupanje potrošnikov v to obliko nakupa. Posebnega pomena za potrošnike je tudi vzpostavitev pravice do odstopa od pogodbe v roku 14 dni brez navedbe razloga in s tem povezana pravica do povračila vseh opravljenih plačil. Imam tudi pozitivno mnenje o končni različici določb poglavja 5 o prepovedanih pogodbenih pogojih. Prepričan sem, da bo direktiva znatno izboljšala pravice potrošnikov v Evropski uniji, zato sem poročilo podprl.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, oprostite mi, prosim, ker tako pogosto zahtevam vašo pozornost. Žal to ni bil moj teden glede dobivanja besede. Kar naprej sem bil spregledan. Nekaj stvari sem hotel reči tudi o tem, toda na splošno sem vesel, da smo sprejeli to direktivo. Tudi sam sem glasoval za.

Zadovoljen sem tudi, da nam je uspelo okrepiti pravice potrošnikov in da smo vključili tako imenovano prodajo od vrat do vrat, ker tu najdemo veliko sumljivih praks. Toda še enkrat bi prosil, da se pri izvajanju te zakonodaje spomnimo na problem birokracije. V Nemčiji imamo posebno veliko število malih in srednje velikih podjetij. Čeprav se ta podjetja ne ukvarjajo s prodajo od vrat do vrat, seveda pogosto sklepajo posle s strankami, ki se sklenejo s stiskom roke. Taka je praksa že stoletja. Paziti moramo, da teh malih in srednje velikih podjetij ne bomo obremenili s pretirano birokracijo. Skratka, zadovoljen sem in glasoval sem za direktivo.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospa predsednica, zelo močno pozdravljam dejstvo, da je gospod Schwab dosegel kompromis s Svetom, s katerim se krepijo pravice potrošnikov, in da bo ta kompromis vključeval tudi moje predloge v zvezi s spletno trgovino. Seveda sem glasovala za poročilo, vendar moram žal povedati, da je madžarsko predsedstvo blokiralo moj predlog, ki ga je podprl celoten Parlament, da bi potrošnikom dali pravico do dobave blaga iz druge države pod dogovorjenimi pogoji.

Žal je po podatkih Eurostata tretjina čezmejnih naročil zavrnjenih na ta način. Spletne trgovine, kot so iTunes in druge, svojega blaga ali storitev ne dobavljajo novim državam članicam. Tako so na primer češki potrošniki diskriminirani v primerjavi s potrošniki iz Francije ali Nizozemske. Notranji trg tako še vedno ni enotni trg, kar zadeva digitalno okolje, in Svet je s tem zamudil sijajno priložnost.

Poročilo: Romana Jordan Cizelj (A7-0214/2011)

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospa predsednica, ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je zelo pomembno za varnost okolja in ljudi ter za varnost družbe. Zato pozivam Svet, naj pri sprejemanju direktive pozornost posveti tudi mnenju Evropskega parlamenta, ki ima pri reševanju okoljskih vprašanj vedno večjo vlogo. Žal želimo včasih pri naših političnih igricah v dokumente vključiti različne določbe, ki imajo lahko nasprotni učinek.

Pri pridružitvi Evropski uniji so nekatere države članice s seboj prinesle breme jedrskih elektrarn, ki jim je bilo vsiljeno proti njihovi volji. Razgradnja jedrske elektrarne Ignalina je bil eden od pogojev za pridružitev Litve EU. V zameno se je Evropska unija uradno obvezala, da bo razgradnjo financirala. Poleg tega je EU to zavezo prevzela, ker bi bilo nemogoče, da bi država, kot je Litva, sama financirala celotno razgradnjo elektrarne. Razgradnja vključuje reševanje vprašanj glede izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.

Zato bi imeli pozivi, da bi to breme položili na ramena zadevnih držav članic, nasprotni učinek. Če Litva ne bi prejela potrebnih finančnih sredstev, ne bi mogla učinkovito zagotavljati varnosti. Nasprotno, v prihodnji finančni perspektivi mora jedrska elektrarna Ignalina ostati skrb Litve in celotne Evropske unije.

Poročilo: Francesca Balzani (A7-0230/2011)

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, odločno sem podprla odstavek 25 te resolucije, ki „obžaluje, da Komisija zaradi omejenega povečanja, predvidenega za program Progress …“, ker se je Komisija leta 2010 obvezala, da bo ponovno vzpostavila, da bo šlo 20 milijonov EUR iz Progressa v mikrofinanciranje, kar se očitno ne bo zgodilo.

Sam mikrofinančni instrument ima, čeprav je zelo majhen, res zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa do posojil za mikropodjetja v socialni ekonomiji in je bistvenega pomena zdaj, ko finančne institucije ne posojajo denarja.

Toda to se ne bi smelo zgoditi na račun programa Progress. Kar se mene tiče, gre za to, da jemljemo denar, ki je potreben, da ga porabimo za nekaj drugega.

Toda rada bi tudi povedala, da odločno podpiram povečano podporo programu Grundtvig za vseživljenjsko učenje, zlasti pa tudi pozdravljam povečano podporo programu Life+.

Poročilo: Albert Deβ (A7-0202/2011)

  Ville Itälä (PPE). - (FI) Gospa predsednica, to izredno pomembno poročilo je bilo sprejeto in najprej bi se morali zahvaliti in čestitati poročevalcu, gospodu Dessu, ki se je res zelo potrudil za dosego teh kompromisov, da bi lahko tako znatno napredovali s to reformo skupne kmetijske politike (SKP).

Zavedam se, kako težko je, ko ima vsaka država članica svoje zahteve glede tega, kaj bi moralo biti vključeno v reformo SKP, toda pomembna je ena zadeva, in sicer to vprašanje ekologizacije. Pomembno je, da so kmetijski pridelovalci vključeni v trajnostno okoljsko politiko, toda kako bomo ta sistem ekologizacije vzpostavili? To je treba storiti na način, ki ga je opisal gospod Dess. To ne bi smelo povzročiti več birokracije in pridelovalcem ne bi smelo povečati stroškov. Poleg tega je treba upoštevati različne razmere v državah članicah. Če bo ta način uspešen in ko bo Komisija potem pripravila podrobne predloge, bomo na pravi poti in vsi se lahko veselimo, da so kmetje vključeni v prostovoljne ukrepe za varovanje okolja.

PREDSEDSTVO: ISABELLE DURANT
podpredsednica

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). - (ES) Gospa predsednica, glasovala sam za to pobudo, ker Evropa potrebuje močno skupno kmetijsko politiko brez krčenja, politiko, osredotočeno na spodbujanje donosnih kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano, zadostne ponudbe in kakovosti pridelave.

Poleg tega potrebuje kmetijstvo podporo za inovacije in prizadevanje za učinkovitejšo rabo energije, vode in zemlje.

Vse to je treba združiti z drugimi oblikami upravljanja, ki omogočajo bolj pravično nagrajevanje dela, ki ga opravljajo profesionalci v tem sektorju, skupina ljudi, ki morajo napredovati in se učiti vse do konca svoje poklicne poti. Tem ljudem je treba zagotoviti preprostejše postopke, manj birokracije in večjo preglednost pri ciljih in orodjih.

V skladu s tem se mora SKP še bolj zavzeti za aktivne kmete in njihove prispevke pri pridelavi ter za uravnotežen razvoj podeželja. Poleg tega je za donosnost potrebna uskladitev politik v tem sektorju s cilji strategije Evropa 2020. Zato si je treba še naprej prizadevati tudi za ustrezen proračun.

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospa predsednica, sedanji predlog Evropske komisije glede reforme skupne kmetijske politike je samo kozmetični popravek in ne reforma, ki bi bila usmerjena k izboljšanju trga in konkurenčnosti evropskih kmetijskih pridelkov.

V tem okviru sem tudi podprl številne ugotovitve in kritična mnenja Evropskega parlamenta. Močno nasprotujem nadaljnji uporabi zgodovinskega pristopa k sistemu subvencioniranja in podpiram uvedbo dodatnih objektivnih meril, ki upoštevajo razmere za financiranje kmetijstva v razširjeni Evropi 27 držav. Menim, da je tako imenovana zgornja meja subvencioniranja zapletanje, ki ne bo izboljšalo razmer za kmete v novih državah članicah. Skupna kmetijska politika bi morala temeljiti na dveh stebrih, pri čemer je prvi celotno financiranje iz virov EU. Drugi steber mora biti osredotočen na posodobitev kmetijstva, konkurenčnost in razvoj podeželja, sofinancirane iz nacionalnih virov.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, Evropski parlament je sprejel poročilo o skupni kmetijski politiki (SKP) proti letu 2020. Glasoval sem proti njemu, ker predlagani ukrepi niso prave reforme, temveč zgolj kozmetični popravki in manjše spremembe, ki podpirajo in ohranjajo sedanjo nepravično skupno kmetijsko politiko. Po 20 letih stagnacije pri pridelavi hrane v Evropi in nizkih dohodkov kmetov imamo dovolj.

Pozabili smo, da je bila pred sedmimi oziroma petimi leti Unija razširjena z novimi državami članicami, ki so dobile majhno podporo in katerim je bilo obljubljeno, da se bodo po letu 2013 plačila izenačila. To bi rad jasno poudaril: ohraniti je treba močan drugi steber in to bi moralo vključevati ohranitev sedanjih meril za dodelitev sredstev, ki upoštevajo razlike v stopnji razvoja posameznih držav članic. Potrebna je večja usklajenost med regionalno politiko in skupno kmetijsko politiko na podeželju. Nekatere odgovornosti iz drugega stebra skupne kmetijske politike je treba prenesti na kohezijsko politiko. Podeželska območja imajo pravico, da si prizadevajo za lasten razvoj z uporabo denarja, ki je na razpolago v okviru regionalne politike.

Še nekaj bi rad dejal, in sicer da izjava gospoda Barrosa glede možnih zniževanj sredstev drugega stebra pomeni, da se ne zaveda dobro resnosti težave.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, tudi sam bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Dessu. Če želimo, da kmetijska politika ostane konkurenčna in postane okolju prijaznejša, jo moramo na ustrezen način financirati. Poudarjam besedo „ustrezen“. „Ustrezen“ se nanaša ravno tako na kmete kot na davkoplačevalce. Menim, da je treba izrecno pozdraviti vzpostavitev konkurenčnih struktur v kmetijskem sektorju. V tem okviru je omejevanje neposrednih plačil kontraproduktivno. Naša naloga ni uničiti konkurenčne strukture. Odrasel sem v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v kateri so politiki kmetom podrobno narekovali operativne strukture in vse pridelovalne podatke. To se je končalo s stečajem države. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi se kaj takega ponovilo. Evropski uniji bi rad prihranil takšno katastrofo, zato sem proti omejevanju in zato sem se nazadnje vzdržal glasovanja o tem poročilu.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, glasovala sam za poročilo gospoda Dessa, vendar moram povedati, da sem bila razočarana zaradi neuspeha spremembe 4. Naša skupina jo je podprla, ker bi omogočila posebno pomoč v okviru prvega stebra, ki bi bila nadomestilo za naravne omejitve in s katero bi zagotovili ohranjevanje kmetijske dejavnosti na gorskih območjih, okoljsko občutljivih območjih in regijah Natura 2000.

Proti spremembi 23 nisem glasovala zato ker podpiram gensko spremenjene organizme – jih ne podpiram –, temveč zato ker podpiram subsidiarnost in verjamem, da bi morale imeti države članice možnost, da se same odločajo glede gensko spremenjenih organizmov.

Zlasti sem bila zadovoljna, da smo podprli spremembo 27, s katero smo razumno zavrnili uvedbo obremenjujočih in nejasnih zahtev, ki izhajajo iz okvirne direktive o vodah, v stroškovno ustrezen sistem, dokler ne dobimo veliko jasnejše slike o njenem izvajanju v različnih državah članicah.

Zadovoljna sem bila tudi, da je Parlament podprl večstopenjsko varnostno mrežo v primeru motenj na trgu in izrednih razmer. To je razumen in sorazmeren odziv.

In nazadnje, bila sem zadovoljna, da smo večinsko glasovali, da se proračun ohrani vsaj na ravni leta 2013. Brez tega so vse ostalo samo prazne besede.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospa predsednica, danes je Evropski parlament sprejel poročilo o skupni kmetijski politiki proti letu 2020. Podpiram dolgoročni cilj poročila, s katerim poskušamo uvesti pravične pogoje za vse kmete v EU, kar pomeni opustitev zgodovinskih meril za neposredna plačila.

Kljub temu nisem glasovala za poročilo, ker želim izraziti svoje globoko nestrinjanje s sprejetjem predloga glede omejevanja plačil na podlagi velikosti kmetijskega gospodarstva. S tem bodo na primer diskriminirani češki kmetje ali pa bodo prisiljeni umetno razdeliti kmetijska gospodarstva na manjše enote, da bi dobili subvencijo. Osebno dajem prednost razvoju malih kmetijskih gospodarstev, toda to je ukrep, ki bo zmanjšal konkurenčnost evropskih kmetov v nekaterih državah.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospa predsednica, z veseljem sem podprl to poročilo in čestitam poročevalcu, gospodu Dessu, za dobro opravljeno delo. Sinoči sem bil prisoten na razpravi od začetka do konca, vendar mi ni uspelo dobiti besede in mi je bilo zaradi tega žal, ker sem želel komisarju zastaviti dve vprašanji. Obenem sem bil vesel, da je bil Parlament skoraj enoglasno za to, da ohranimo proračun vsaj na sedanji ravni.

Vprašanji, ki sem ju želel zastaviti komisarju, sta se nanašali na pretekla referenčna leta in mlečno kvoto.

Oboje naj bi opustili. Vedeti želimo, kdaj in s čim naj bi jih nadomestili. Če kmetje tega ne vedo, zelo težko načrtujejo prihodnost. Prej kot dobimo odgovore na ti vprašanji,

(GA) bolje bo za vse kmete v Evropi. Hvala.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospa predsednica, skupna kmetijska politika je eno največjih in hkrati najobčutljivejših področij politike Evropske unije in zadeva vse države članice. Predvsem je kmetijstvo področje, ki ima pomemben in neposreden vpliv na okolje. Zato je pomembno, da se pri vzpostavljanju modelov neposredne pomoči in podpiranju razvoja podeželja da prednost sonaravnemu kmetijstvu in raznim okoljskim vidikom, vključno z ekološkim kmetovanjem.

Razsežnost razvoja podeželja je pomembna tudi za države, ki so se EU pridružile nedavno. Žal je število delavcev migrantov največje na podeželju. Zato je podeželje treba narediti privlačnejše za življenje in delo ter pritegniti mlade, da bodo prišli tja. Da bi to dosegli, je treba uporabiti instrumente razvoja podeželja, podpreti obetajoč in dinamičen razvoj podeželskih skupnosti ter nadalje razviti izvajanje metode LEADER.

Pritegovanje mladih kmetovalcev in mladih ljudi na podeželju v kmetijsko pridelavo in procese razvoja podeželja je ravno tako pomembno za reševanje opuščanja zemlje, odseljevanja s podeželja, staranja podeželskega prebivalstva in drugih vprašanj.

  Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, imam dve pripombi glede samoiniciativnega poročila o skupni kmetijski politiki. Prva je ta, da morajo maloprodajne cene kmetijskih proizvodov ustrezati stroškom, trudu in delu, pa tudi proizvodnim stroškom, če želimo evropskim potrošnikom omogočiti, da bodo lahko jedli zdrave pridelke evropskega kmetijstva, tradicionalnega kmetijstva, ki ga je treba ohraniti.

Druga pripomba zadeva sporočilo pristojnim evropskim organom. Poznajo poročilo italijanskih karabinjerjev ministrstva za kmetijsko, prehransko in gozdarsko politiko v zvezi z mlečnimi kvotami? To poročilo jasno kaže, da kvota za proizvodnjo mleka, ki naj bi bila presežena, zaradi česar je nastala podlaga za globe, odmerjene italijanskim kmetovalcem, ki proizvajajo mleko, dejansko ni bila presežena. Stvar je zelo resna, saj lahko te globe spravijo na kolena tisoče kmetijskih gospodarstev v Padski nižini in jih privedejo v stečaj. Svoboda Padski nižini!

  Predsednica. – S tem se je čas obrazložitev glasovanja zaključil.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Sharon Bowles (A7-0229/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to imenovanje za predsednika Evropske centralne banke (ECB) zaradi kandidatovih sposobnosti in obširnih izkušenj, ki si jih je z leti pridobil.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Rada bi povedala, da sem ponosna zaradi široke podpore Evropskega parlamenta imenovanju Maria Draghija za novega predsednika Evropske centralne banke (ECB). To imenovanje bodo potrdili tudi voditelji držav in vlad na zasedanju Sveta, toda to je že zdaj velik prestiž za Italijo ne samo zaradi izredno visoke strokovne usposobljenosti gospoda Draghija, njegovega znanja in izkušenj z evropskimi gospodarskimi zadevami, temveč tudi zato, ker je njegova postavitev za naslednjih osem let dobila polno podporo vseh evropskih voditeljev. Guvernerju Draghiju želim čim več uspeha pri delu.

  Pino Arlacchi (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za kandidaturo gospoda Maria Draghija za naslednjega predsednika Evropske centralne banke zaradi njegove velike usposobljenosti in naprednega pogleda na upravljanje svetovnega finančnega sistema. Na zaslišanju v Odboru za ekonomske zadeve prejšnji teden je poudaril, da je zdaj potrebnega več evropskega gospodarskega upravljanja in da se bo ECB pod njegovim vodstvom še naprej osredotočala predvsem na boj proti inflaciji. Zaradi vsega tega sem ponosen, da ga lahko v celoti podprem.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) imenujejo voditelji držav ali vlad na predlog Sveta in po posvetovanju z Evropskim parlamentom. V tem primeru se Svet torej posvetuje s Parlamentom glede imenovanja gospoda Draghija za predsednika ECB s 1. novembrom 2011. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, katerega članica sem, je opravil zaslišanje, katerega rezultat je bil zelo zadovoljiv. Zato podpiram kandidaturo gospoda Draghija.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za imenovanje Maria Draghija na mesto predsednika Evropske centralne banke, ker menim, da ima veliko strokovnih izkušenj. Na zaslišanju, ki ga je opravil Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, je gospod Draghi v celoti odgovoril na vsa vprašanja, ki so jih postavili evropski poslanci. V zvezi s tem sem pozdravila njegov konstruktivni pristop k posledicam finančne krize v Grčiji.

Poleg tega je Mario Draghi pokazal pristno željo po uveljavitvi modela razširjenega gospodarskega upravljanja na ravni EU, s katerim bi se izognili nesolventnosti držav. Ravno zato v svoji prijavi daje prednost boju proti inflaciji kot delu cilja Evropske centralne banke, da se doseže stabilnost, ter krepitvi nadzornih mehanizmov. Za zagotavljanje močnega gospodarstva je potreben res učinkovit pakt za stabilnost in rast, opremljen s samodejnim kaznovanjem.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kot italijanski član Evropskega parlamenta pozdravljam kandidaturo Maria Draghija za predsednika Evropske centralne banke (ECB). Poslušal sem njegovo zaslišanje v Evropskem parlamentu 14. junija. Zaradi svoje ugledne poklicne poti, ki sega od akademske službe do njegovega položaja na najvišjih ravneh gospodarskega in finančnega sveta kot predsednik Odbora za finančno stabilnost, je vrhunski kandidat za položaj predsednika. V posebej zapletenem času za Evropo se bo gospod Draghi nedvomno sposoben odzvati na potrebe evropskega finančnega sistema ter zagotoviti finančno stabilnost in podporo gospodarski rasti. Njegova kandidatura je pomembno politično sporočilo Italiji po njegovih sijajnih izkušnjah kot generalni direktor za finance in guverner Banke Italije od leta 2006, ki je v tem času uspešno promoviral Italijo na evropskem in mednarodnem prizorišču.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. − Gospodu Draghiju je treba čestitati za njegovo imenovanje in menim, da je zelo sposoben kandidat. Upam pa, da bo razumel pooblastila, ki jih je dobil od poslancev Evropskega parlamenta, in ustrezno upošteval njihove poglede kot guverner ECB.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasovala sam za to priporočilo, moji razlogi pa so veliko širši kot kandidatova narodnost. Pravzaprav ne verjamem, da bo imela Italija več koristi od imenovanja profesorja Draghija kot EU. Ravno nasprotno. Italija izgublja guvernerja centralne banke, ki je zelo sposoben ter se zelo zaveda ekonomskih, monetarnih in realnih težav. Govorimo o osebi z brezhibnim življenjepisom in znatnimi mednarodnimi izkušnjami v javnih in zasebnih institucijah, osebi, ki je vedno bila izredno proaktivna (kot na primer pri predsedovanju Forumu za finančno stabilnost). Njegove objave pričajo o akademski usposobljenosti, ob kateri je nedvomno kos nalogam, ki jih mora opraviti, njegove izkušnje na monetarnem področju pa ovržejo kakršen koli dvom o njegovih sposobnostih. Ni naključje, da glede njegovega imenovanja vlada tako soglasje. Ima vse, kar je potrebno za odličnega predsednika Evropske centralne banke. Glede na sedanje razmere se bo moral spopasti z velikimi izzivi. Zato mu iskreno želim vso srečo.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) V tem času gospodarske in finančne krize je nujno imeti voditelje in odgovorne osebe, ki so sposobni pokazati svojo umirjenost in neodvisnost. Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke, v svojem mandatu uspeva zadrževati pritiske voditeljev držav ali vlad. Njegov naslednik bo moral pokazati enake vrline in biti ravno tako neomajen. Glasovala sem za kandidaturo gospoda Draghija, Italijana, ker ima izvrsten ugled in ker je naredil dober vtis na zaslišanju pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve. Njegova poklicna pot, zlasti njegove izkušnje kot guverner italijanske centralne banke, mu bo, upam, omogočila, da se bo kar najučinkoviteje spopadel s številnimi izzivi, ki ga čakajo na čelu Evropske centralne banke.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. Akademsko in strokovno znanje in izkušnje gospoda Draghija ter njegovo zaslišanje pred Parlamentom so pokazali njegovo globoko razumevanje in jasne predstave o potrebnem poglabljanju gospodarskega upravljanja EU ter tudi o pomenu stabilnosti evra za ponoven začetek rasti. Glede na to in na pomen položaja predsednika Evropske centralne banke menim, da gospod Draghi izpolnjuje vse pogoje za strokovno in predano opravljanje mandata, za katerega je bil nominiran.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Maja 2011 je Evropski svet skupaj s Parlamentom predlagal imenovanje Maria Draghija za predsednika Evropske centralne banke (ECB) za osemletni mandat, ki se začne 1. novembra 2011. Parlamentarni Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je kandidata zaslišal, pri čemer je ta odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavili člani odbora. Govoril je na primer o grškem dolgu in med drugim izrazil mnenje, da si ECB ne bi smela nehati prizadevati za ohranjanje stabilnosti valute. Odbor je nato priporočil imenovanje gospoda Draghija. Ker kandidat izpolnjuje zahteve za mesto predsednika ECB, bi tudi sama rada izrazila podporo njegovemu imenovanju na ta položaj.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Čeprav je glasovanje o imenovanju nekaterih evropskih oligarhov po predpisih tajno, želim, da se ve, da sem glasoval proti gospodu Draghiju, ker je res povsem nezdravo in sprevrženo, da sredi krize državnega dolga imenujemo nekdanjega evropskega direktorja banke Goldman Sachs. Obdobja, v katerem je opravljal svoje dolžnosti, in narave slednjih ni mogoče spregledati. Razen če je bil bolj slab direktor in tudi če ni bil pobudnik, je nemogoče, da se gospod Draghi ne bi zavedal, da je podjetje, za katerega je delal, organiziralo navidezno zakonito, vendar nepošteno prirejanje grškega dolga, da bi upravičili grški prevzem evra. Poleg tega ni mogoče prezreti vloge banke Goldman Sachs pri sedanjem špekuliranju glede državnega dolga, kot tudi ne njegovih odgovornosti v zvezi z gospodarsko in finančno krizo ter preiskav, katerih predmet je v Združenih državah. Zaradi dejstva, da je banka Goldman Sachs del življenjepisa gospoda Draghija, je ta nesprejemljiv in neprimeren za ta položaj.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Zelo sem zadovoljen z današnjim izidom, ko je velika večina glasovala za priporočilo Svetu za imenovanje Maria Draghija za naslednjega predsednika Evropske centralne banke. Dejansko menim, da je čast za našo državo, da ima uglednega predstavnika na čelu strateške institucije, kot je Evropska centralna banka (ECB). To je pomembno priznanje za predanost in sposobnost človeka, ki zastopa našo državo in ki bo imel težko in hkrati ugledno nalogo, da vodi ECB v času, kot je sedanji, v katerem se mora Evropa spopadati s posledicami hude gospodarske in finančne krize. Upam, da bo prihodnji Evropski svet uradno potrdil njegovo imenovanje in da bo Mario Draghi lahko z novembrom začel voditi ECB za naslednjih osem let z enako visoko in nesporno strokovnostjo, kot jo je pokazal v preteklosti, in bo pospremil gospodarstvo Evropske unije v fazo oživitve, ki bo zagotovila stabilnost in trdnost evropskih financ.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Zadovoljni smo z imenovanjem gospoda Maria Draghija za bodočega predsednika Evropske centralne banke (ECB), saj je pokazal, da je strokovno usposobljen na ravni, ki je potrebna za ta ugledni položaj, ter da ima dolgoletne in priznane izkušnje v mednarodnem finančnem in bančnem sektorju. Čestitamo nekdanjemu guvernerju Banke Italije za njegovo kandidaturo in za to, da je bil na zaslišanju v Evropskem parlamentu sposoben dokazati svoje sposobnosti in potencial pri reševanju problemov, s katerimi se bo moral spopasti. Menimo, da je njegova nominacija uspeh za Italijo, ki jo bo lahko zastopal na visoki ravni v eni od najuglednejših evropskih institucij. Želimo mu vse dobro pri njegovem delu.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Evropski parlament – ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 16. junija 2011 (10057/2011), ob upoštevanju člena 109 Poslovnika, ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0229/2011), ker se je Evropski svet 20. maja 2011 pisno posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Maria Draghija za predsednika Evropske centralne banke za mandat osmih let z začetkom 1. novembra 2011, ker je odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nato ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter potrebo po polni neodvisnosti Evropske centralne banke v skladu s členom 130 PDEU, in ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis kandidata ter njegove odgovore na pisni vprašalnik, ki mu je bil poslan, – daje pozitivno mnenje o priporočilu Sveta o imenovanju Maria Draghija za predsednika Evropske centralne banke. Sem proti njegovemu imenovanju.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Gospod Draghi je povsem neprimeren kandidat za najvišji položaj v Evropski centralni banki. Bil je podpredsednik in direktor ameriške investicijske banke Goldman Sachs, v kateri so njegove pristojnosti vključevale Evropo in stike z njenimi nacionalnimi vladami. To je bilo ravno v času, ko je Grčija EU predložila ponarejene podatke o svojem primanjkljaju in proračunu. V tem okviru je banka Goldman Sachs obtožena, da je Grkom svetovala pri tem ponarejanju. Poleg teh sumljivih poslov si gospod Draghi tudi zasluži kritiko zlasti zaradi njegove neomajne drže proti zmanjšanju dolga Grčije in za finančno reševanje. Ker je predstavnik države članice na jugu območja evra, ki se spopada z ogromnimi finančnimi težavami, bo njegovo imenovanje tudi povsem napačno sporočilo trgom in našim državljanom, ki si ne želijo unije nakazil, temveč stabilno valuto.

Pravi kandidat bi bil Axel Weber iz Nemčije. Toda sam se niti ni potegoval za položaj, ker je prepoznal napačno usmerjenost ukrepov, ki se zdaj sprejemajo z blagoslovom gospoda Draghija. Imenovanje gospoda Draghija lahko razumemo kot še en žebelj v krsto evra in grožnjo EU kot celoti.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Po izvrstnem zaslišanju v parlamentarnem Odboru za ekonomske in monetarne zadeve s prepričanjem dajem svoj glas za imenovanje Maria Draghija za predsednika Evropske centralne banke (ECB). Moj glas je potrditev, da je bila v tem času težav in krize izbrana oseba, ki je najprimernejša in usposobljena za vodenje ECB. Prepričan sem, da bo Mario Draghi vedel, kako opravljati to prihodnjo vlogo kot predsednik ECB, kot je dokazal v času dela v Banki Italije, in da bo pri tem Evropi ponudil svoje bogate izkušnje in veliko sposobnost. Z izražanjem svojega zadovoljstva z napredkom Banke Italije, te elitne italijanske ustanove, ki je dosegla najvišje ravni razvoja, bi rad še enkrat poudaril visoko strokovno usposobljenost Maria Draghija, naslednjega predsednika ECB. Prepričan sem, da bo Svet potrdil glas Parlamenta, in kot član Odbora za ekonomske in monetarne zadeve zagotavljam, da je Mario Draghi povsem pripravljen za plodno sodelovanje z ECB, zlasti v tem težkem času za evro in EU.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter po postopkih posvetovanja in ocenjevanja kandidatovih priporočil, zlasti glede na zahteve iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter potrebo po polni neodvisnosti Evropske centralne banke, sem glasovala za poročilo o imenovanju predsednika ECB in imenovanje gospoda Draghija pozdravljam.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Lahko sem samo za to, da Mario Draghi postane novi predsednik Evropske centralne banke (ECB) za osemletno obdobje, ki se začne novembra. Življenjepis tega kandidata gotovo kaže na usposobljenost na najvišji ravni strokovnosti in življenjskih izkušenj ter predstavlja podobo enega najuglednejših Italijanov današnjega časa na svetovnem ekonomskem prizorišču. Verjamem, da je tem težkem času bistveno, da imamo na čelu ECB osebo najvišjega kalibra, in Mario Draghi je odličen predstavnik take usposobljenosti.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glavni strateški cilj Evropske centralne banke (ECB) je vzdrževati stabilnost cen v EU in s tem ključno prispevati k reševanju gospodarskih in finančnih težav, ki jih doživljajo države članice. Gospod Draghi ima diplomo rimske univerze La Sapienza in doktorat iz ekonomije z Massachusetts Institute of Technology in je guverner Banke Italije, član sveta in razširjenega sveta ECB, član upravnega odbora Banke za mednarodne poravnave, guverner za Italijo v svetu guvernerjev Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Azijske razvojne banke ter predsednik Foruma za finančno stabilnost.

Glasujem za imenovanje gospoda Draghija za predsednika ECB, ker menim, da ima široko akademsko znanje in obsežne strokovne izkušnje, in ker zagovarjam veliko predanost evropskih institucij boju proti inflaciji, krepitvi skupne valute in vzdržnosti v krizi državnega dolga. Verjamem tudi, da bo novi predsednik ECB vzpostavil kulturo poštenja in doslednosti ter pripomogel pri uvedbi trdne in dosledne ekonomske politike, s čimer bodo mednarodni trgi dobili jasno sporočilo zaupanja.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Imenovanje gospoda Draghija na čelo Evropske centralne banke (ECB) je po mojem mnenju povsem utemeljeno, saj to potrjuje željo Evropske unije, da nadaljuje z delom, ki ga je začel sedanji predsednik Jean-Claude Trichet. V razmerah, v katerih gospodarski položaj nekaterih držav, kot je Grčija, slabi evro, sta volja in odločnost, ki ju kaže gospod Draghi, za usmerjanje po zanesljivi poti do močne valute nujna za zagotovitev verodostojnosti naše ekonomije. Pozdravljam tudi imenovanje človeka, ki ima vse sposobnosti, potrebne za ta položaj. Njegove izkušnje v evropskem Odboru za finančno stabilnost in na čelu Banke Italije so velika naložba za prepoznavnost institucije na mednarodni ravni in s tem za mesto Evropske unije kot največje gospodarske sile na svetu. V času, ko se spopadamo z izzivi, ki se jih moramo lotiti, da bi oživili gospodarstvo, sem navdušena nad imenovanjem nekoga, ki mu je uspelo doseči soglasje in ki je dokazal, da je sposoben tlakovati pot za stabilno, močno in konkurenčno monetarno unijo.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0191/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, ker jasno izraža solidarnost EU s krizo, s katero se zdaj spopada evropska javnost. V tem primeru bodo sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabljena za pomoč nekdanjim delavcem General Motors Belgium in štirim od njegovih dobaviteljev, ki so v avtomobilskemu sektorju poslovali med junijem 2010 in oktobrom 2010.

Vsi delavci, ki so bili odpuščeni, bodo deležni prilagojenih ukrepov, podprtih s financiranjem v skupni višini 9,59 milijonov EUR. To je tretja uporaba sredstev ESPG v letu 2011. Zato menim, da je v tem primeru pravično in ustrezno uporabiti sredstva tega sklada.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Za to pobudo sem glasovala, da bi pomagali 2834 ljudem, ki jih je odpustil General Motors Belgium, da se ponovno vključijo na trg dela, ker zaradi posledic svetovne gospodarske in finančne krize to podjetje ni moglo razširiti tovarne v Antwerpnu. Pozdravljam sporazum, ki so ga socialni partnerji dosegli glede svežnja predlaganih ukrepov.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo gospe Matera, ker lastnosti primera, ki ga je predstavila Belgija, da bi pridobila sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ustrezajo pogojem, potrebnim za dostop do sredstev tega sklada. Znesek 9.593.931 EUR, zahtevan za 2834 odpuščenih delavcev podjetja General Motors in štirih od njegovih dobaviteljev, ki so v avtomobilskem sektorju poslovali v štirimesečnem referenčnem obdobju (od junija do oktobra 2010), bo uporabljen zgolj za ponovno vključitev teh delavcev, ki so izgubili delo zaradi potekajoče globalizacije svetovnih trgov, in ne bo nikakor plačan podjetju, ki je ta odpuščanja organiziralo.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je pomemben pri lajšanju stisk delavcev zaradi posledic sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. V zvezi z General Motors Belgium menim, da so ugotovitve poročevalca utemeljene, in sem se zato odločil glasovati za ta dokument.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam delo, opravljeno na podlagi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), tudi pri podpori avtomobilske industrije, ki jo je prizadela gospodarska in finančna kriza. Glasujem tudi za odločitev, da se uporabijo sredstva ESPG za Belgijo v korist delavcev v avtomobilskem sektorju prek ukrepov, ki tvorijo usklajen sveženj prilagojenih ukrepov za njihovo ponovno vključitev na trg dela.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. − Pomembno je, da Parlament zastopa velike možnosti ESPG.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Po velikem valu odpuščanj iz podjetja General Motors Belgium in štirih od njegovih podizvajalcev, ki so lani poslovali v avtomobilskem sektorju, je Belgija 20. decembra 2010 zaprosila za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za preusposabljanje 2834 odpuščenih delavcev. Ta evropski sklad je bil ustanovljen za zagotovitev dodatne pomoči delavcem, ki izgubijo delo zaradi sprememb v svetovni trgovini. Vesela sem, da je Parlament danes odobril to pomoč, ki bo odpuščenim delavcem omogočila, da prejmejo pomoč, zlasti pri iskanju službe in usposabljanju. To je dobra novica za tisoče vpletenih družin.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Tudi tokrat smo se odločili podpreti uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – tokrat za pomoč približno 2800 ljudem, ki so v Belgiji izgubili svoje delovno mesto –, ker Evropa še vedno trpi zaradi učinkov gospodarske krize in ker izredni časi zahtevajo izredne ukrepe.

Vendar pa menimo, da moramo v prihodnje uporabiti že obstoječe instrumente – zlasti Evropski socialni sklad –, da bi povečali zaposljivost tistih, ki so bili obveščeni o nameravani odpustitvi ali so postali presežni. V naslednjem proračunskem obdobju verjetno ne bo potrebe po Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da je uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) potrebna zaradi odpuščanj v podjetju General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev. Poudariti je treba trud belgijskih oblasti: načrtujejo vrsto pomembnih ukrepov za pomoč prizadetim delavcem pri iskanju zaposlitve.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovili dodatno podporo delavcem, ki trpijo zaradi posledic velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in jim omogočili ponovno vključitev na trg dela. Leta 2009 je bil razširjen, da bi vključili delavce, odpuščene zaradi gospodarske in finančne krize. To je tretja vloga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna 2011 in se nanaša na 9.593.931 EUR iz ESPG za ponovno vključitev 2834 delavcev General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev iz Antwerpna na trg dela. Po mnenju Komisije vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz ESPG in ta institucije priporoča, da proračunski organ odobri uporabo sredstev sklada. Sredstva sklada bodo morala biti uporabljena hitro in učinkovito, da ne bodo delavci, ki naj bi jih dejansko koristili, čakali.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je poročilo o predlogu sklepa Evropskega Parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Namen ESPG, ustanovljenega leta 2006, je pomagati delavcem, ki izgubijo delo zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije. Dne 20. decembra 2010 je podjetje General Motors Belgium iz avtomobilskega sektorja vložilo zahtevek za sredstva iz ESPG, ker je bilo prisiljeno odpustiti 2834 delavcev iz glavnega podjetja in štirih dobaviteljev.

Zaradi sedanje gospodarske in finančne krize ima ESPG bistveno vlogo pri lajšanju socialnega vpliva stečajev številnih podjetij, do katerih pogosto pride zaradi agresivne gospodarske politike rastočih trgov. To je tretja vloga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna EUR za leto 2011. Ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost, se strinjam s priporočili poročevalca in glasujem za ta predlog sklepa.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Za uporabo sredstev Sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) zaradi množičnih odpuščanj prihajajo zahteve iz vse Evrope. Ta primer se nanaša na uporabo več kot 9 milijonov EUR za Belgijo za pomoč približno 2800 odpuščenim delavcem v avtomobilskem sektorju. To je tretji predlog za uporabo sredstev tega sklada, ki ga je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011. Če torej odštejemo zahtevani znesek od razpoložljivih proračunskih sredstev, ostane do konca leta 2011 na razpolago 489.628.679 EUR od največ 500 milijonov EUR.

Čeprav podpiramo to uporabo, ker je bistvena za pomoč tem delavcem, bi radi poudarili naše zadržke in kritično mnenje o tem skladu, ker menimo, da bi bilo pomembneje najprej sprejeti ukrepe za preprečitev brezposelnosti. Za ta namen je treba spremeniti neoliberalne politike, ki veljajo v EU, vključno z vztrajanjem pri deregulaciji in liberalizaciji mednarodne trgovine.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Čeprav vztrajamo pri svojem kritičnem stališču glede Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ker smo prepričani, da bi bilo pomembneje najprej sprejeti ukrepe za preprečevanje brezposelnosti, smo glasovali za uporabo sredstev tega sklada za zagotavljanje nadaljnje podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice prestrukturiranja podjetij ali liberalizacija mednarodne trgovine. Ta primer se nanaša na uporabo več kot 9 milijonov EUR za Belgijo za pomoč približno 2800 odpuščenim delavcem v avtomobilskem sektorju. To je tretja vloga za uporabo sredstev tega sklada, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011.

Če torej odštejemo zahtevani znesek od razpoložljivih proračunskih sredstev, ostane do konca leta 2011 na razpolago 489.628.679 EUR od največ 500 milijonov EUR. Zelo značilno je, da je bilo malo več kot 10 milijonov EUR načrtovanega zneska porabljenega v obdobju, ko se socialna in finančna kriza povečuje, to pa samo po sebi kaže vsaj na potrebo po pregledu predpisov o uporabi tega sklada.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen, da bi zagotovili zadostno podporo delavcem, ki trpijo zaradi posledic velikih strukturnih sprememb v svetovni trgovini. V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju sklad ne sme preseči največjega letnega zneska 500 milijonov EUR. Aprila 2011 je Komisija sprejela predlog o uporabi sredstev sklada za pomoč Belgiji, da bi podprli ponovno vključitev delavcev, odpuščenih zaradi finančne in gospodarske krize, na trg dela. Ocena Komisije je temeljila na oceni povezave med odpuščanjem in velikimi strukturnimi spremembami v svetovni trgovini ali finančno krizo. Komisija je ocenila, da zahteva izpolnjuje merila za upravičenost do finančne pomoči, in menim, da je prav, da zahtevo podpremo. Evropski parlament, Svet in Komisija so v skupni izjavi s sestanka leta 2008 potrdili, da je glede na Medinstitucionalni sporazum pomembno zagotoviti hiter postopek odločanja o uporabi sredstev sklada.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) To poročilo sem pozdravil, ker je Belgija zaprosila za pomoč v primeru 2834 odpuščenih delavcev (pomoč je predvidena za vse) v glavnem podjetju General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev, ki so poslovali v avtomobilskem sektorju na ravni NUTS II v Antwerpnu v Belgiji. Dne 20. decembra 2010 je Belgija predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG zaradi odpuščanj v podjetju General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev ter jo 24. januarja 2011 dopolnila z dodatnimi informacijami. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kot je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo sredstev v višini 9.593.931 EUR.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Belgijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. Kot je bilo že večkrat povedano, je bil ESPG ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo evropskim presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Današnje glasovanje se je nanašalo na zahtevo po pomoči za 2834 odpuščenih delavcev – pri čemer je pomoč predvidena za vse – iz podjetja General Motors Belgium in štirih njegovih dobaviteljev, ki so poslovali v avtomobilskem sektorju na ravni NUTS II v Antwerpnu v štirimesečnem referenčnem obdobju od 14. junija do 14. oktobra 2010, v skupni višini 9.593.931 EUR iz ESPG.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − – (IT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih.

Za podporo ponovni vključitvi delavcev, odpuščenih zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, ki je prizadela zlasti podjetje General Motors Belgium, na trg dela je Komisija sprejela nov predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG za Belgijo. V zvezi s tem sta bila posebej omenjena nepredvidljivost teh odpuščanj in vpliv odpuščanj na lokalno, regionalno in nacionalno brezposelnost.

Spomnimo, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zato zanj treba nameniti posebna sredstva, s čimer bo preprečeno prerazporejanje iz neuporabljenih proračunskih vrstic, kar bi lahko ogrozilo doseganje različnih ciljev politik.

Menimo, da vloga izpolnjuje merila za upravičenost, kot so določena v predpisih o ESPG, in podpiramo njeno odobritev s svojim pozitivnim mnenjem. Bistven pa ostaja ponovni pregled predpisov o ESPG, da bi rešili vprašanje večnacionalnih organizacij, ki povzročijo odpuščanja s prestrukturiranjem in prenosi ter s tem sprožijo posredovanje ESPG.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do belgijskih delavcev Oplove tovarne v Antwerpnu, ki so bili žrtvovani v imenu svete globalizacije. V položaju, v katerega so bili pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, bi lahko glasovali proti ubornemu znesku, ki jim ga naklonijo evropske elite. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Podpira selitev, ki jo izvaja ameriško podjetje General Morots. Odobrava apetit multinacionalk in njihovih milijarderskih šefov za dobičkom. Te dobičke, ki jih pospravljajo v žep, bi morali uporabiti za pomoč zaposlenim, ne pa denarja evropskih davkoplačevalcev.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Vemo, da uporaba sredstev sklada za prilagoditev zadeva 2834 odpuščenih delavcev (pomoč je predvidena za vse) iz glavnega podjetja General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev, ki so poslovali v avtomobilskem sektorju v Antwerpnu v štirimesečnem referenčnem obdobju od 14. junija do 14. oktobra 2010. Tako bodo odpuščeni delavci dobili pomoč v obliki prilagojenih ukrepov s podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, iz katerega bo za te ukrepe uporabljenih 9,59 milijonov EUR. Nisem proti uporabi finančne pomoči za odpuščene belgijske delavce. Toda menim, da bi morali pravila za uporabo sklada spremeniti, da bi postala pomoč dostopna za manj razvite države članice Evropske unije.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) dobiva sredstva v višini 500 milijonov EUR letno, da zagotavlja finančno pomoč delavcem, ki jih prizadenejo velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih. Ocene kažejo, da bi to pomoč lahko vsako leto koristilo od 35.000 do 50.000 zaposlenih. Denar se lahko porabi za plačilo pomoči pri iskanju nove zaposlitve, prilagojeno usposabljanje, pomoč pri samozaposlitvi ali zagonu podjetja, mobilnost ter pomoč za prikrajšane in starejše delavce. Ker je proizvajalec avtomobilov General Motors Belgium odpustil 2834 delavcev, kar je privedlo do nadaljnjih odpuščanj v štirih dobaviteljih, naj bi Belgiji namenili skupaj 9.593.931 EUR iz ESPG. Glasoval sem za poročilo, saj je to ravno namen tega sklada.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen za pomoč delavcem, prizadetim zaradi odpuščanj ali drugih sprememb zaradi globalizacije mednarodne konkurence. Pozdravljam dejstvo, da so večkratni pozivi Parlamenta privedli do odobritev plačil v skupni višini 47.608.950 EUR, ki so v proračunu navedeni pod vrstico za ESPG. Zato sem glasoval za poročilo.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Denar iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je treba uporabiti namensko. Finančno pomoč je treba dodeliti čim prej, zlasti v primerih, ko eno samo podjetje odpusti tisoče delavcev. Zamude pri zagotavljanju finančne pomoči imajo lahko zelo boleče in hude posledice, zato je bistveno uporabiti sredstva ESPG in se takoj odzvati na zahtevo države članice. Treba je omeniti, da odpuščeni in njihove družine utrpijo neizmerljivo moralno in materialno škodo. Predvsem izkusijo velike težave, ko se želijo vrniti na trg dela in nimajo priložnosti za izobraževanje ali preusposabljanje. Zato je zelo pomembno zagotoviti, da ti ljudje dobijo pravočasno finančno pomoč, da se lahko ustrezno vključijo na trg dela. Zaradi pomembnosti te finančne pomoči pozdravljam predlog o dodelitvi finančne pomoči iz ESPG Belgiji zaradi množičnega odpuščanja iz podjetja General Motors Belgium. Pozivam tudi druge države članice, v katerih podjetja odpuščajo zaposlene zaradi finančne krize, naj takoj zaprosijo za finančno pomoč za omilitev negativnih posledic, reševanje vprašanj zaposlovanja ter spodbujanje ohranitve in ustvarjanja delovnih mest.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Žal moramo ponovno glasovati o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Pravim žal, ker poseg te vrste pomeni, da je prišlo do hudih težav. Po drugi strani pa moramo čestitati temu organu, ki omogoča splavanje iz razmer hude krize, ki bi drugače lahko pomenile resno nevarnost za industrijske sektorje in predvsem za usodo številnih delavcev. Strinjam se z dodelitvijo in uporabo sredstev sklada, vendar to ne sme biti več kot začasen ukrep. Ta rešitev mora biti podprta z dolgoročno strategijo za vzdrževanje evropskega gospodarstva za zagotovitev, da lahko gre v korak z globaliziranim trgom, na katerem živimo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Dne 14. aprila 2011 je Komisija sprejela nov predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG v korist Belgije, da bi podprla ponovno vključevanje na trg dela tistih delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. To je tretja vloga, ki jo je treba preučiti v okviru proračuna za leto 2011, in nanaša se na uporabo sredstev iz ESPG v skupni višini 9.593.931 EUR za Belgijo zaradi 2834 odpuščenih delavcev, ki naj bi vsi prejeli pomoč, iz glavnega podjetja General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev. Ker vloga izpolnjuje vse zahteve za uporabo tega mehanizma finančne pomoči, sem glasovala za to poročilo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − – (IT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Dne 14. aprila 2011 je Komisija sprejela nov predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG v korist Belgije za podporo ponovni vključitvi na trg 2834 delavcev, odpuščenih iz glavnega podjetja General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev v avtomobilskem sektorju v Antwerpnu. Ocena Komisije temelji na preiskavi več vidikov tega vprašanja, kot so: povezava med presežnimi delavci in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih; finančna kriza; nepredvidljivost zadevnih odpuščanj; dokaz o številu odpuščenih presežnih delavcev; obrazložitev nepredvidljivosti teh odpuščanj; identifikacija podjetij, ki so delavce odpustila, in delavcev, za katere je predvidena pomoč; zadevno ozemlje ter njegovi organi oblasti in zainteresirane strani; vpliv odpuščanj v zvezi z lokalnim, regionalnim ali nacionalnim zaposlovanjem; in usklajen sveženj prilagojenih ukrepov, ki naj bi bili deležni financiranja. Za zagotovitev, da bodo te osebe ponovno vključene na trg dela, glasujem za zadevni predlog.

  Jacek Protasiewicz (PPE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ker podpira predlog Komisije o uporabi sredstev ESPG v korist Belgije za pomoč 2834 presežnim delavcem, odpuščenim iz glavnega podjetja General Motors Belgium, da najdejo zaposlitev, kar je v skladu z mojim stališčem in stališčem skupine EPP. Poleg tega je v poročilu razumno navedeno, da so v proračunu za leto 2011 odobrena plačila (47.608.950 EUR) prvič prikazana pod vrstico za ESPG. To pomeni, da je bil ESPG priznan kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zato zanj treba nameniti posebna sredstva, da bi dosegli vse cilje, s čimer bo preprečeno prerazporejanje iz neuporabljenih proračunskih vrstic, kar bi lahko ogrozilo doseganje različnih ciljev politike. Podpiram tudi poziv poročevalca, da je treba ob prihajajoči reviziji uredbe o ESPG reševati vprašanje, kako obravnavati multinacionalke, ki s prestrukturiranjem ali selitvijo v času velikih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, zlasti v času finančne krize, prizadenejo navadne delavce, ki trpijo zlasti zaradi posledic in zato potrebujejo posredovanje ESPG.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je pomagati delavcem, ki jih prizadenejo posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine, in jim pomagati pri ponovnem vključevanju na trg dela. Natanko s tem namenom je treba dati hitro podporo 2834 presežnim delavcem, ki jih je odpustil General Motors v regiji Antwerpen. Podpreti moramo predlog Parlamenta o uporabi 9.593.931 EUR za financiranje posebnih prilagojenih ukrepov, kot je pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje za razgovore za zaposlitev, pomoč pri samozaposlovanju in individualno poklicno usposabljanje. Evropa, ki se spopada s posledicami gospodarske in finančne krize, mora biti združena in pokazati solidarnost ter se odzvati na poziv Belgije. Vseeno pa evropska pomoč podjetij ne bi smela odvezati odgovornosti in potrebnega prizadevanje za prilagoditev njihovih strategij sedanjim izzivom.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sem za. Od zadevnih institucij zahtevamo, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz ESPG; v tem smislu cenimo izboljšani postopek, ki ga je uvedla Komisija, po zahtevi Parlamenta za pospešitev dodeljevanja nepovratnih sredstev, katerega namen je predstavitev ocene Komisije o utemeljenosti vloge ESPG skupaj s predlogom za uporabo sredstev iz ESPG proračunskemu organu; upamo, da bodo nadaljnje izboljšave v postopku dosežene v okviru prihodnjih pregledov ESPG; tako opozarjamo, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarjamo vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela; ne glede na to pozivamo, naj se oceni dolgoročno vključevanje teh delavcev na trg dela kot neposreden rezultat ukrepov, financiranih s sredstvi ESPG;

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) 14. aprila 2011 je Komisija sprejela predlog sklepa o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v korist Belgije, da bi podprla ponovno vključevanje na trg dela tistih delavcev, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Danes izraženo mnenje zadeva 2834 presežnih delavcev, za katere je za vse predvidena pomoč iz sklada, ki so bili odpuščeni iz glavnega podjetja General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev, ki poslujejo v avtomobilskem sektorju. Glede na oceno Komisije vloga izpolnjuje merila za upravičenost, kot so določena v predpisih o ESPG, zato ta institucija proračunskemu organu priporoča njeno odobritev. Parlament je danes podal ugodno mnenje o tej zadevi.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Nekdanji zaposleni in štiri dobavitelji Opel Antwerp so še vedno jezni zaradi tega, kako je z njimi ravnal GM. Opel Antwerp je bilo sodobno in uspešno podjetje za sestavljanje avtomobilov. Kljub temu pa se je GM zelo arogantno odločil, da ukine 2834 delovnih mest. Antwerp ni dobil možnosti kljub številnim poskusom, da bi našli kupca. Belgija je povsem upravičeno zaprosila za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki se spopadajo s posledicami velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovini. Po ugodnem mnenju Komisije se je Evropski parlament danes pravilno odločil, da odobri sredstva iz ESPG v skupni višini 9.593.931 EUR za lajšanje posledic za te delavce, ki so prisilno postali presežni. Vesel sem, da Parlament danes izrecno navaja, da je poslovodstvo Opla pokazalo premalo pripravljenosti za prilagajanje današnjim izzivom. Parlament je tudi upravičeno kritičen do načina, na katerega zadevne države članice rešujejo krizo Opla. V raznih nacionalnih načrtih oživitve so bili dolgoročni ukrepi za podporo temu sektorju premalo usklajeni. Zaradi vsega tega ima ta zadeva zelo grenak priokus.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč delavcem, ki izgubijo delo zaradi strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu. Ob proračunu v višini 500 milijonov EUR za leto 2011 Komisija meni, da je treba Belgiji odobriti 9.593.391 EUR za reševanje vprašanja presežnih delavce, ki so jih odpustili General Motors Belgium in štiri od njegovih dobaviteljev in proizvajalcev v regiji Antwerpen. Menim, da bi moral ESPG financirati dejavne ukrepe za ponovno vključitev na trg dela, ki bodo omogočili učenje novih znanj in spretnosti ter njihovo prilagoditev novim delovnim razmeram, s katerimi se bo moralo spopasti 2834 delavcev. Menim tudi, da bi morale evropske institucije pospešiti uporabo sredstev ESPG za Belgijo, saj ta država članica zagotavlja, da se bodo delavci, odpuščeni kot presežni zaradi posledic globalizacije, ponovno vključili v dejavno življenje. Poudarjam tudi, da ESPG ne sme biti nadomestilo za pravno in finančno odgovornost General Motors Belgium, temveč dodatna podpora, ki jo odobri EU za zmanjševanje socialnih težav, s katerimi se bodo ti delavci spopadli.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog sklepa o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi s podjetjem General Motors Belgium iz regije Antwerpen, ki se ukvarja s proizvodnjo strojev in opreme.

Po tem, ko je bilo 20. decembra 2010 kot presežnih odpuščenih 2834 delavcev, je Belgija vložila zahtevo za uporabo sredstev ESPG. Zahteva se je nanašala na odpuščanja iz podjetja General Motors Belgium in štirih od njegovih dobaviteljev. V času od 14. junija do 14. oktobra 2010 je bilo odpuščenih 1336 delavcev, še 1498 pa jih je bilo odpuščenih pred tem obdobjem in po njem.

Zaradi posledic gospodarske in finančne krize se Evropa spopada z velikim padcem povpraševanja po tovornih in osebnih vozilih, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja proizvodnje motornih vozil. Leta 2009 so v Belgiji zabeležili 23,8 % padec v sestavljanju motornih vozil in 34,8 % zmanjšanje proizvodnje osebnih vozil v primerjavi z letom 2008.

Poudariti je treba pomembno vlogo ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela. Pozivam, da se oceni, kako se bodo ti delavci dolgoročno vključili na trg dela kot neposreden rezultat ukrepov, financiranih iz ESPG. Sredstva ESPG bi se morala uporabljati enakopravno za vse države članice.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Zelo velika večina v Evropskem parlamentu je odobrila poročilo gospe Matera, ki poziva k uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v višini 9,5 milijonov EUR za zaprtje tovarne General Motors (GM) - Opel v Antwerpnu (Belgija). Glasovala sem proti temu poročilu, ker financira odpuščanje 2834 zaposlenih iz podjetja, ki je poleti 2010 prejelo 5 milijard USD posojila od ameriških oblasti. Poleg tega mu je s prodajo številni blagovnih znamk uspelo preobrniti finančni položaj že jeseni leta 2010 in novembra 2010 je ponovno začelo uspešno kotirati na borzi. Organi oblasti, naj so to evropski, nacionalni ali regionalni, s sprejemanjem uporabe javnega denarja za lajšanje zaprtja tovarne, ki dosega zgolj odpuščanja, predajajo svoja pooblastila. Ta odločitev je še toliko bolj nesprejemljiva, ker se sprejema v času, ko Evropska unija in njene države članice sprejemajo varčevalne ukrepe in ukrepe zmanjševanja proračunov, da bi zadržali gospodarsko recesijo, odpravljanje javnih storitev, brezposelnost, negotovost zaposlitve, zniževanje plač in socialno nepravičnost.

Poročilo: Carlo Casini (A7-0197/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, ker je namen nove različice predloga o členu 51 doseči tri pomembne cilje: prvič, poskrbeti, da bo določba lažje razumljiva in zato lažja za uporabo; drugič, vzpostaviti nove pogoje za uporabo postopka; in tretjič, pojasniti namen postopka.

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo kolega gospoda Casinija se spopada s težavami v zvezi z razlago in uporabo člena 51 Poslovnika Evropskega parlamenta in pozitivno prispeva k njihovem reševanju. Povsem se strinjam z mnenjem gospoda Casinija, da sklicevanje na edino razlago in smernice za lažjo izvedbo ne zadostujejo. Pogoji za uporabo postopka s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem – in mislim zlasti na merilo „pristojnosti in pomembnosti“ obravnavanega vprašanja – so jasni in primerni za odpravljanje dosedanjih pravnih negotovosti. Čestitam za dobro opravljeno delo in upam, da bo lahko to poročilo olajšalo delo Parlamentu z večjo uporabo tega postopka.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za to poročilo, ker bo s spremembo, predvideno za člen 51, to pravilo postalo lažje razumljivo in lažje za uporabo, poleg tega, da je to inovativen način sodelovanja med različnimi odbori. Pojasnjuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za njegovo izvajanje, in določa normativno vsebino.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) V tem poročilu je predlagana sprememba člena 51 po tem, ko je konferenca predsednikov sprožila vprašanje v zvezi z omejitvami Poslovnika glede skupnih sej odborov. Poročilo vsebuje predlog spremembe Poslovnika, v skladu s katero bi pogoje za uporabo člena 51 preverili temeljiteje in po strožjih merilih, tudi na konferenci predsednikov. Dejstvo, da je lahko skupna seja organizirana samo, če je vprašanje zelo pomembno, zagotavlja, da ne bo prišlo do neupravičeno široke uporabe postopka, ki je po svojem značaju izreden. Glasujem za poročilo gospoda Casinija.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker znatno izboljšuje sodelovanje med odbori kot del potrebne parlamentarne reforme. Ta predlog je odgovor na temeljna vprašanja glede pristojnosti odbora v primerih, ko je zakonodajni dokument posebno pomemben, pri čemer se spoštuje načela enakosti in sodelovanja.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) V Poslovniku Parlamenta, ki je bil spremenjen maja 2009, je določen nov postopek glede skupnih sej parlamentarnih odborov, kadar vprašanje ne sodi jasno v pristojno enega samega odbora. Kljub popolni vključitvi tega novega pravila je bil Odbor za ustavne zadeve zadolžen za pojasnitev in uskladitev vsebine te določbe, da bo lažje razumljiva, zlasti v okviru navadnega zakonodajnega postopka. Jasno je, da je z razdelitvijo pristojnosti odborov prišlo do nekaterih prekrivanj, med katerimi je težko razločevati, zato menim, da je ta pojasnitev pozitiven korak in da bo predlagano novo besedilo omogočilo večjo doslednost pri uporabi člena 51 Poslovnika.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta osnutek poročila se nanaša na spremembe člena 51 Poslovnika Parlamenta po ustanovitvi delovne skupine za revizijo Poslovnika in odločitvi konference predsednikov. Dne 6. maja 2009 je Parlament revidiral svoj Poslovnik in v členu 51 uvedel nov „postopek s skupnimi sejami odborov“, da bi racionalizirali postopke glede odobravanja zadev, ki presegajo pristojnosti enega samega odbora, tako da se plenarnemu zasedanju predloži samo eno poročilo, v katerem je izraženo stališče vseh vpletenih odborov. Pregled osnutka smernic za sodelovanje iz člena 51, ki ga je opravila konferenca predsednikov odborov, je privedel do zahteve predsednika tega telesa, da ta člen obravnava Odbor za ustavne zadeve. V tem poročilu so pojasnjena zadevna vprašanja in je predloženo njegovo sprejetje na plenarnem zasedanju ob upoštevanju veljavnega Poslovnika. Zato se strinjam s priporočilom poročevalca, da bi morali „skupni odbor“ šteti za „pristojni odbor“ v smislu Poslovnika.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) V preteklem zakonodajnem obdobju je konferenca predsednikov ustanovila delovno skupino za parlamentarno reformo z nalogo, da pregleda delovanje Parlamenta in predlaga izboljšave. V poglavju o sodelovanju med odbori delovna skupina ni predlagala samo krepitve položaja pridruženega odbora, udeleženega v postopku pridruženega odbora, temveč tudi razvoj nove oblike sodelovanja med odbori, uvedene na podlagi člena 51. Ta predlog je bil utemeljen s tem, da je lahko v posebnih primerih, ko zakonodajni dokument temeljnega pomena očitno ne spada na področje enega samega odbora, razdeljen na vrsto odborov. Spore glede pristojnosti je treba reševati skladno z načelom enakosti in načelom sodelovanja. Člani zadevnih odborov lahko nato dajo skupno izjavo o spremembah zakonodajnega predloga. Na plenarnem zasedanju se nato predloži bolj uravnoteženo poročilo. Po mojem mnenju je za to, da bi olajšali izvajanje tega postopka, potrebno več kot samo razlaga Poslovnika ali smernic. Gre za pomembno postopkovno vprašanje, o katerem je treba odločati z večino glasov na plenarnem zasedanju. Oblikovati moramo razumljivejše določbe, ki bodo imele večje možnosti za izvajanje.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Predlog je izhajal iz predpostavke, da v posebnih primerih, če zakonodajni ukrep, ki velja za bolj pomembnega, ne sodi jasno v pristojnost enega od odborov, pač pa ga je nasprotno možno enakovredno razdeliti med več odborov, je prav, da se spor glede pristojnosti reši po načelu enakosti in sodelovanja. Odbori, ki jih to zadeva, se sestanejo in predhodno izmenjajo argumente, da bi lahko med seboj jasneje opredelili večinska in manjšinska mnenja. Njihovi člani potem skupaj glasujejo o pripravljenih predlogih sprememb k zakonodajnemu predlogu. Tako je na plenarno zasedanje vloženo eno samo, bolj uravnoteženo poročilo. Zato sem ta predlog pozdravil.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podpiramo to spremembo Poslovnika Evropskega parlamenta, ki v primeru zakonodajne zadeve velikega pomena omogoča konferenci predsednikov, da se odloči za postopek s skupnimi sejami parlamentarnih odborov in skupnim glasovanjem. Toda to je mogoče samo v primerih, ko pristojnosti za zadevo ni mogoče razdeliti na več odborov in kadar je zadeva zelo pomembna. Pri tej spremembi je treba resnično poudariti izjemno naravo postopka s pridruženimi odbori, med drugim pa je utemeljena z ozirom na upravne in tehnične zahteve, ki izhajajo iz postopka. Menimo, da lahko vse to v začetni fazi gotovo olajša izmenjavo mnenj med zadevnimi odbori in da je lahko pri pomembnih vprašanjih tudi koristno pri „pripravi terena“ za glasovanje na plenarnem zasedanju.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Vsak člen poslovnika Evropskega parlamenta bi moral izpolnjevati tri cilje: poskrbeti, da bo določba lažje razumljiva in zato lažja za uporabo; vzpostaviti nove pogoje za uporabo postopka; in določiti področje uporabe postopka. Povsem se strinjam s poročevalcem.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Casinija o spremembi člena 51 Poslovnika Parlamenta, ker je ta sprememba rezultat dela, ki povzema določbe, ki razjasnjujejo področje, na katerem se člen 51 lahko uporabi. Novo besedilo poenostavlja ta člen z odpravo sklicevanja na druge člene in z boljšo ureditvijo standardnega postopka, po katerem imata lahko dva odbora skupno sejo, na kateri razpravljata o pomembnih temah, ki izražajo njune skupne interese. Namen spremembe je torej ustvariti možnost, da si zadevna odbora izmenjata poglede in „pripravita teren“ za razpravo. V času trajanja postopka tako skupni odbori postanejo pristojni v smislu Poslovnika.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) V preteklem zakonodajnem obdobju je konferenca predsednikov ustanovila delovno skupino za parlamentarno reformo z nalogo, da pregleda delovanje Parlamenta in predlaga izboljšave. Kot del tega procesa je bila razvita nova oblika sodelovanja med odbori in uvedena z novim členom 51. Glede izvajanja te nove oblike sodelovanja med odbori so bila sprožena nekatera vprašanja, ki so bila predložena Odboru za ustavne zadeve. Odbor za ustavne zadeve meni, da to ni zgolj vprašanje razlage, temveč pomembno postopkovno vprašanje, o katerem se je treba odločiti z glasovanjem na plenarnem zasedanju z večino, ki velja pri zadevah v zvezi s Poslovnikom, se pravi z večino članov Parlamenta. Strinjam se s predloženo različico, zaradi katere je člen jasnejši in lažji za uporabo, zato sem glasovala za to spremembo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Cilj je ustvariti možnost, da si lahko zadevni odbori v zgodnji fazi izmenjajo poglede in „pripravijo teren“ za plenarno zasedanje v primeru pomembnih vprašanj. Izkazalo se je, da je sprememba člena 51 nujna, da postane določba lažje razumljiva in s tem lažja za uporabo ter da določimo nove pogoje za uporabo postopka in področje uporabe postopka. Za dosego teh ciljev je treba dva pogoja določiti v jasni in takoj razumljivi obliki. Pristojnost za zadevo ne sme biti razdeljena na več odborov in navsezadnje je treba določiti praktične posledice uporabe tega člena za potekajoče zakonodajne postopke. V času trajanja postopka tako skupni odbori postanejo „pristojni odbori“ v smislu Poslovnika. Da bi prišlo do spremembe člena 51 Poslovnika Evropskega parlamenta glede postopkov s skupnimi sejami odborov, dajem svoj glas za zadevni predlog.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sem za. V preteklem zakonodajnem obdobju je konferenca predsednikov ustanovila delovno skupino za parlamentarno reformo z nalogo, da pregleda delovanje Parlamenta in predlaga izboljšave. Pri poglavju, ki je posvečen sodelovanju med odbori, je delovna skupina predlagala, da se v postopku s pridruženimi odbori okrepi položaj pridruženega odbora – nekdaj člen 47, zdaj člen 50 poslovnika –, pa tudi, da se razvije nova oblika sodelovanja med odbori – ki je bila vzpostavljena z novim členom 51. Predlog je izhajal iz predpostavke, da v posebnih primerih, „če zakonodajni ukrep, ki velja za bolj pomembnega, ne sodi jasno v pristojnost enega od odborov, pač pa ga je nasprotno možno enakovredno razdeliti med več odborov [...], je prav, da se spor glede pristojnosti reši po načelu enakosti in sodelovanja. Odbori, ki jih to zadeva, se sestanejo in predhodno izmenjajo argumente (...), da bi lahko med seboj jasneje opredelili večinska in manjšinska mnenja. Njihovi člani potem skupaj glasujejo o pripravljenih predlogih sprememb k zakonodajnemu predlogu. Tako je na plenarno zasedanje vloženo eno samo, bolj uravnoteženo poročilo.“

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) V tem poročilu je podprt predlog spremembe člena 51 Poslovnika o postopkih s skupnimi sejami odborov. Sporov glede besedila člena praktično ni mogoče rešiti samo z razlago glede na pomen zadeve v postopku.

Novo besedilo jasno in povsem razumljivo navaja pogoje za postopke s skupnimi sejami, zaradi česar ni potrebna napotitev na druge določbe. Poleg tega je ponovna opredelitev teh pogojev utemeljena z ozirom na upravne in tehnične zahteve, ki izhajajo iz postopka. Navsezadnje je splošno priznan cilj skupnih sej – in sicer vnaprejšnja izmenjava argumentov in mnenj za „pripravo terena“ za plenarno zasedanje, kadar je obravnavana zadeva pomembnejša – dosegljiv samo, če odbori ostanejo skupaj pristojni v vseh fazah postopka vse do sprejetja dokumenta.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Predlagana različica člena 51 Poslovnika Evropskega parlamenta je poskus spraviti prihodnje sodelovanje več parlamentarnih odborov v enoten pravni okvir. Predlog temelji na načelu enakosti in sodelovanja. Glasovala sem za.

Poročilo: Enrico Speroni (A7-0242/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za, da bi dosegli preglednost in delovanje brez ovir, ki jih predstavlja pravni sistem.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo in delo Odbora za pravne zadeve jasno kažeta, da ni razloga, da bi verjeli, da romunski organi delujejo proti gospodu Severinu z namenom pregona; čeprav lahko stališče lažne lobistične agencije vzbudi dvome glede ustreznosti ravnanja sredstev javnega obveščanja, ostaja dejstvo, da ni videti, da bi zadevno vprašanje spadalo v kategorijo primerov, v katerih je mogoče zakonito podeliti imuniteto. Glasujem za zahtevo po odvzemu imunitete.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je glasoval za odvzem poslanske imunitete romunskemu poslancu Evropskega parlamenta gospodu Severinu in to upravičeno. Potem ko je bil po objavi člankov marca v časopisu Sunday Times obdolžen korupcije (spomnite se korupcijskega škandala, ki je pretresel Parlament), je romunski nacionalni protikorupcijski urad začel postopek proti gospodu Severinu, ker naj bi ta sprejel plačilo 100.000 EUR od predstavnikov tako imenovanega svetovalnega podjetja, ki jih je nastavil Sunday Times, v zameno za njegovo podporo predlogu spremembe direktive o sistemih zajamčenih vlog. Kar spremljajte to.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo se nanaša na odvzem poslanske imunitete romunskemu poslancu gospodu Severinu po postopku, ki ga je 21. marca 2011 začel romunski nacionalni protikorupcijski urad. Zadeva temelji na informacijah, da naj bi gospod Severin domnevno prejel plačilo 100.000 EUR od svetovalnega podjetja Taylor Jones Public Affairs v zameno za njegovo podporo spremembi Direktive 94/19/ES v zvezi s časovnim rokom za povračilo deponentom v primeru propada banke. Podjetje mu je obljubilo tudi plačano funkcijo člana v svoji mednarodni svetovalni skupini. Kasneje se je izkazalo, da je bilo to lažno podjetje, ki so si ga izmislili pri britanskem časopisu Sunday Times, katerega ravnanje je sporno. Toda čeprav gospod Severin trdi, da se je vse zgodilo z lažnim podjetjem, ki ga je prevaralo, da ni prišlo do izročitve denarja in da zakonodaja ni bila spremenjena, romunsko pravo ostro kaznuje tako ravnanje. Glede na to in ob upoštevanju priporočila Odbor za pravne zadeve, ki priporoča odvzem poslanske imunitete gospodu Severinu, glasujem za to poročilo.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Adrian Severin, nekdanji namestnik predsednika romunske vlade, je bil suspendiran iz Socialnodemokratske stranke v svoji domovini po izbruhu korupcijskega škandala v Evropskem parlamentu, v katerega je bil vpleten. Izključen je bil tudi iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, vendar ostaja na položaju poslanca Evropskega parlamenta. Skupaj s še dvema poslancema tega parlamenta je obdolžen korupcije po tem, ko je domnevno pristal, da bo v zameno za denar podprl zakonodajno spremembo. Kljub temu sam trdi, da so vse obtožbe izmišljene. Osebno menim, da je ravnanje mojega kolega obžalovanja vredno in da je kakršen koli primer – ali zgolj znak – korupcije povsem nesprejemljiv. Potrebujemo zakonodajna sredstva za reševanje podobnih primerov in trdno verjamem, da mora tisti, ki zagreši tak prestopek, odgovarjati za svoje ravnanje. Menim tudi, da bi bilo prav in ustrezno, da bi v takem primeru odstopil s položaja poslanca Evropskega parlamenta.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Po proučitvi razlogov za in proti odvzemu poslanske imunitete Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament odvzame poslansko imuniteto Adrianu Severinu ob upoštevanju, da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata. Strinjam se s to možnostjo, ki jo priporoča Odbor za pravne zadeve. Toda načeloma sem proti postopku odvzema imunitete.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Od Parlamenta se zahteva, naj odvzame poslansko imuniteto našemu kolegu poslancu, gospodu Severinu, zaradi kazenskega postopka, v katerem je po romunskem kazenskem zakoniku obtožen razžalitve. Ni znamenj, da bi šlo za primer fumus persecutionis s strani romunskih pravnih organov oziroma da bi obstajali dovolj resni in konkretni razlogi za sum, da je bila zadeva sprožena z namenom politično škoditi poslancu. Po proučitvi stvarnih in pravnih razlogov za in proti odvzemu poslanske imunitete Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament odvzame poslansko imuniteto gospodu Severinu, vendar tudi meni, da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata. Zato sem glasovala za to poročilo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sem za. Na plenarnem zasedanju z dne 6. aprila 2011 je predsednik skladno s členom 6(2) Poslovnika Evropskega parlamenta sporočil, da je 5. aprila 2011 prejel pismo romunskega nacionalnega protikorupcijskega urada (urada tožilca na vrhovnem kasacijskem sodišču Romunije) z zahtevo, da se Adrianu Severinu odvzame poslanska imuniteta. Predsednik je pismo v skladu s členom 6(2) Poslovnika posredoval pristojnemu odboru. Na osnovi več preudarkov in v skladu s členom 6(2) Poslovnika ter po preučitvi razlogov za in proti zaščiti poslančeve imunitete, Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament odvzame poslansko imuniteto Adrianu Severinu, hkrati pa meni, da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

Priporočilo: Alain Cadec (A7-0192/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, ker je sedanji sporazum o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli v veljavi od leta 2006 in ker je protokol k temu sporazumu potekel 17. januarja 2011.

Novi protokol za obdobje 2011–2014 se bo uporabljal začasno in menim, da to v tem času zadostuje. Protokol predvideva, da bo Unija prispevala Sejšelom znesek v višini 16,8 milijonov EUR v obdobju treh let, od česar bo šlo 2,22 milijonov EUR letno za podporo ribiški politiki Sejšelov. Ti zneski so ustrezni.

Pozdravljam tudi to, da novi protokol vključuje določbo o začasni prekinitvi v primeru kršenja človekovih pravic.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za ta sporazum, ker bo pripomogel k širjenju trajnostnih načinov ribolova po svetu. Zagotavlja tudi celovit nadzor nad količino ulovljenih rib in ribolovnimi tehnikami ter stanjem rib, vzetih iz morja, in njihovo sledljivost za namene v zvezi z varnostjo hrane in komercialne namene. Poleg tega bodo Sejšeli prejeli 16,8 milijonov EUR za spodbujanje in posodobitev ribiške industrije na otočju ter za spodbujanje lokalnega razvoja. In nazadnje bo ta sporazum omogočil 60 evropskim plovilom za lovljenje tunov, ki lovijo na tem območju, in sicer 48 plovilom z zaporno plavarico in 12 parangalkam, da ulovijo do 56.000 ton letno. Ta sporazum bi nam moral tudi omogočiti, da opustimo demagogijo, ki se sliši v tem parlamentu glede evropskih plovil, ki lovijo ribe v tretjih državah. Naša plovila na Sejšelih opravljajo urejeno dejavnost, ki je močno nadzorovana in povsem spoštuje okolje. Ne izčrpavajo virov in podpirajo lokalni razvoj. Sporazumi te vrste zagotavljajo ta načela. In na koncu, nevarnost zaradi piratov je v preteklem letu povzročila 25 % znižanje ulova rib na tem ribolovnem območju in treba je še okrepiti potrebne ukrepe, da bodo lahko plovila lovila ribe v ustreznih razmerah.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Cadeca se nanaša na sklenitev protokola o ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, ki jih predvideva Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju. Podpiram to poročilo, ker ocena sporazuma kaže, da pomaga pri ohranjanju prisotnosti ladjevja EU v tej regiji, pri tem pa ustvarja tudi delovna mesta na lokalnem območju; eden od razlogov za mojo podporo sporazumu je ta, da je to znaten prispevek k stabilizaciji evropskega trga za tune v pločevinkah.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za ta dokument. Prejšnji Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je potekel januarja 2011 in ga je Komisija podaljšala za obdobje treh let, je prinesel vzajemne koristi, kar zadeva njune interese na področju lova tunov. S tem sporazumom je bilo dejansko ustvarjenih 230 delovnih mest na krovu za prebivalce Sejšelov, 2900 delovnih mest na Sejšelih in posredno 760 delovnih mest v Evropi na področjih, povezanih s tem sektorjem. Podaljšanje tega sporazuma, ki omogoča stabilizacijo evropskega trga za tune v pločevinkah, se je izkazalo za koristno, saj zagotavlja prisotnost 60 plovil iz evropskega ladjevja za lovljenje tunov v tej regiji z možnostjo ustvarjanja novih delovnih mest. Poleg tega se je izkazalo za učinkovito tudi zato, ker Republiki Sejšeli daje potrebne instrumente za razvoj odgovornega ribištva ter povečanje zmogljivosti za upravljanje staležev in spremljanje ribištva. Zato menim, da je prav nadaljevati po poti sporazumov o partnerstvu v tem sektorju, ki je bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, ker bo Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, sklenjen med EU in Republiko Sejšeli za obdobje treh let, koristil obema stranema. Protokol bo pripomogel k stabilizaciji evropskega trga za hrano v pločevinkah in spodbujal politiko trajnostnega ribolova na Sejšelih. Ta sporazum pomeni 2900 neposrednih in posrednih delovnih mest na Sejšelih in 760 delovnih mest v Evropi.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam podaljšanje protokola k Sporazumu med EU in Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, saj koristi ribiškim interesom obeh, EU in Sejšelov. S tem sporazumom je bilo ustvarjenih 230 delovnih mest na krovu za prebivalce Sejšelov, 2900 delovnih mest na Sejšelih in 760 delovnih mest na različnih področjih tega sektorja v Evropi. Sejšelom omogoča tudi izgradnjo sredstev za razvoj odgovorne ribiške industrije. Novi protokol bo okrepil sodelovanje med stranema in spodbujal partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o ribolovnih možnostih in finančnemu prispevku, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, ker predvideva začasno uporabo novega protokola, tako da dejavnost evropskih ladij ne bo prekinjena. Odobravam tudi to, da novi protokol vključuje določbo o začasni prekinitvi v primeru kršenja človekovih pravic.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trajnost ribolovnih virov je ena od glavnih skrbi Unije pri sklepanju ali spreminjanju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju, prav tako pa vpliv, ki ga bo ta dejavnost imela na lokalni razvoj. Če teh virov ne bomo izkoriščali na trajnosten način, bomo hitro dosegli izumrtje vrst rib in povečanje onesnaženosti morja. V novem protokolu je predvidenih več ribolovnih možnosti za evropske ladje, posledica pa je oblikovanje delovnih mest tako na Sejšelih kot v Evropi. Upam, da primeri piratstva, do katerih je prišlo v tej regiji, ne bodo negativno vplivali na to dejavnost.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) V poročilu gospoda Cadeca je predstavljen predlog priporočila osnutka sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju. Evropska unija in Republika Sejšeli sta leta 1987 podpisali dvostranski sporazum o ribištvu. Protokol je veljal od leta 2006, dokler ni 17. januarja 2011 potekel. Ker se Komisija zaveda pomena podaljšanja tega partnerstva, se je na podlagi pooblastil Sveta dogovorila o novem partnerskem okviru, ki temelji na razvoju trajnostne ribiške politike s sejšelsko vlado. Glede na to, da sta glavni gospodarski dejavnosti na Sejšelih ribolov in turizem ter da ta sporazum koristi tako EU kot Republiki Sejšeli, saj omogoča oblikovanje 3000 delovnih mest na Sejšelih in 760 v Evropi ter spremljanje ulova prek večletnega sektorskega programa, ki predvideva znanstveno sodelovanje ter spodbujanje odgovornega in trajnostnega ribištva, glasujem za ta predlog priporočila.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta ribiški protokol zagotavlja ribolovne možnosti v sejšelski izključni ekonomski coni za razne ladje iz držav članic. To vključuje pet portugalskih plovil za ribolov s površinskimi parangali.

Namen podaljšanja tega protokola je podpora vzdržnosti oddaljenih ribiških flot iz držav članic, delu flot, ki so posebej prizadete zaradi krize v ribiškem sektorju v zadnjih letih. To sta cilj in skrb, ki sta nam seveda skupna. Vseeno pa ne moremo spregledati nekaterih dvomov, ki ostajajo – in izhajajo iz drugih sporazumov o partnerstvu – glede učinkovitosti navedenih ciljev sodelovanja v zvezi s trajnostnim razvojem v tem sektorju za zadevno tretjo državo ter trajnostjo in spremljanjem ribolovnih dejavnosti. To so vprašanja, ki jih je pomembno v prihodnje razjasniti.

Zavedamo se dejstva, da so bile ribolovne možnosti prepolovljene in da se je cena dovoljenj povečala na 40.000 EUR za plovilo za lovljenje tunov z zaporno plavarico, čeprav je zraslo število teh ladij, za katere velja sporazum.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta ribiški protokol zagotavlja ribolovne možnosti v sejšelski izključni ekonomski coni za razne ladje iz držav članic, vključno s petimi portugalskimi plovili za ribolov s površinskimi parangali.

Strinjamo se s podaljšanjem tega ribiškega protokola, ki je pomemben za zagotovitev preživetja oddaljenih ribiških flot iz držav članic, delu flot, ki so posebej prizadete zaradi krize v ribiškem sektorju v zadnjih letih. Toda glede na to, da je obdobje tega sporazuma tri leta in da so zato ribolovne možnosti zmanjšane za polovico, nas skrbi dejstvo, da se je cena dovoljenj zvišala na 40.000 EUR za plovilo za lovljenje tunov z zaporno plavarico, čeprav je zraslo število teh ladij, za katere velja sporazum.

Tudi nas, tako kot poročevalca, skrbi problem piratstva v Indijskem oceanu, ki vedno bolj prizadeva ribištvo. Zato sporazum o partnerstvu predvideva „možnost uporabe plačila po načelu časovne porazdelitve “ za nadomestilo izgub, ki jih utrpijo lastniki ladij, če so prisiljeni zapustiti Indijski ocean, kadar se jim zdi, da je njihova varnost resno ogrožena.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Leta 1987 je bil med EU in Sejšeli podpisan dvostranski sporazum o ribištvu, od leta 2006 pa velja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju. Gospodarstvo Sejšelov temelji predvsem na turizmu in ribištvu, pri čemer ribja industrija, ki je osredotočena na konzerviranje, predstavlja 15 % BDP in zaposluje 17 % lokalne delovne sile. Komisija se je na podlagi pooblastila Sveta v imenu Evropske unije pogajala z Republiko Sejšeli, da bi obnovila Protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s to državo. Sporazum je vzajemno koristen za EU in Sejšele, saj ustvarja 2900 delovnih mest na Sejšelih in 760 v Evropi na področjih v zvezi z ribiškim sektorjem. V okviru sporazuma je prišlo do kakovostnega izboljšanja v okviru večletnega sektorskega programa za spodbujanje odgovornega ribolova in trajnostnega ribištva v vodah Sejšelov, v protokol pa je bila vključena tudi določba o začasni prekinitvi, ki omogoča začasno prekinitev sporazuma, če ena od strani ugotovi kršenje človekovih pravic. Sporazum znatno prispeva k stabilizaciji evropskega trga ter razvoju trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v sejšelski ribolovni coni. Zato je prav odobriti osnutek novega protokola k Sporazumu med EU in Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker predlaga odobritev podaljšanja protokola, ki je potekel 27. januarja 2011. Naknadna ocena sporazuma kaže, da je pomemben, saj pripomore k ohranitvi prisotnosti ladij EU v regiji ter prispeva k oblikovanju lokalnih delovnih mest. Izvajanje protokola se je izkazalo za učinkovito, saj Sejšelom zagotavlja vire za razvoj odgovorne ribiške industrije. Dobri rezultati ribolova s plavarico so omogočili, da sporazum učinkovito zagotavlja, da dogovorjena cena za ribolovne možnosti ostane ekonomsko vzdržna. ribolov s plavarico ne ogroža biološke trajnosti izkoriščanih staležev. Sporazum znatno prispeva k stabilizaciji evropskega trga za tune v pločevinkah. Razvoj ribiškega sektorja na Sejšelih je znatno odvisen od tega sporazuma. Zaradi izvajanja sektorske podpore s finančnim prispevkom so Sejšeli povečali zmogljivosti za upravljanje staležev in spremljanje ribištva Novi protokol je tudi v skladu s cilji Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, katerih namen je krepitev sodelovanja med stranema in spodbujanje partnerskega okvirja za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v sejšelski ribolovni coni. Glede na to menim, da je predlagani novi protokol k Sporazumu med EU in Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju v interesu obeh strani.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Na današnjem glasovanju smo odobrili osnutek sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju. Prvi dvostranski ribiški sporazum sta Evropska unija in Sejšeli podpisala leta 1987, Sporazum o partnerstvu pa je začel veljati leta 2006. Kot vsi vemo, sejšelsko gospodarstvo temelji predvsem na turizmu in ribištvu; ribiška industrija predstavlja 15 % BDP in zaposluje 17 % delovno aktivnega prebivalstva. Menim, da je s pogajanji, ki jih je vodila Evropska komisija in ki so omogočila podaljšanje protokola k Sporazumu o partnerstvu, nastal osnutek dokumenta, ki je vzajemno koristen, saj krepi stopnjo sodelovanja med EU in Sejšeli ter spodbuja partnerstvo za razvoj trajnostne ribiške politike na Sejšelih in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v sejšelski ribolovni coni.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Novi sporazum o ribištvu med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli bo veljal tri leta in bo omogočil oblikovanje delovnih mest, trajnostno izkoriščanje morskih virov in odgovoren ribolov, ki temelji na načelu nediskriminacije med različnimi flotami, ki lovijo v tej coni. Hkrati bo spodbujal politični dialog o potrebnih reformah, katerih namen je krepiti sodelovanje med stranema s podpiranjem partnerskega okvira za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v sejšelski ribolovni coni.

Toda sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju ne bi smeli biti zgolj zakonit način, ki evropskim plovilom omogoča dostop do staležev rib v tretjih državah, temveč bi morali biti tudi orodje za spodbujanje trajnostnega izkoriščanja vseh morskih virov. Menimo, da je temeljnega pomena izboljšati preglednost postopkov, ki se uporabljajo za ugotavljanje skupnega ulova, in, glede na problem korupcije, zagotoviti poštenost vseh mehanizmov s krepitvijo odgovornosti lokalne vlade. Evropska unija mora prejemati redna poročila o izvajanju sporazuma, da bi omogočili spremljanje, preglednost in koherentnost politike za razvoj.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Za ribolov evropskih plovil na Sejšelih velja protokol, ki zajema obdobje od 18. januarja 2005 do 17. januarja 2011. Sejšeli imajo 1.374.000 km² izključne ekonomske cone za kopensko površino 453 km². To otočje 115 otokov ima po ocenah 80.000 prebivalcev, od katerih 88 % živi na otoku Mahé z glavnim mestom Victorio, ki je najpomembnejše pristanišče v državi. Sejšelsko gospodarstvo temelji predvsem na turizmu in ribištvu. Ribja industrija, ki je osredotočena na konzerviranje, predstavlja 15 % BDP in zaposluje 17 % delovne sile. Ocena sporazuma kaže, da je pomemben, saj pripomore k ohranitvi prisotnosti ladij EU v regiji ter prispeva k oblikovanju lokalnih delovnih mest. Izvajanje protokola se je izkazalo za učinkovito, saj Sejšelom zagotavlja vire za razvoj odgovorne ribiške industrije. Sporazum znatno prispeva k stabilizaciji evropskega trga za tune v pločevinkah. Novi protokol bo v veljavi od leta 2011 do leta 2014 in je v skladu s cilji Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, katerega namen je krepitev sodelovanja med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Sejšeli je v interesu obeh strani. Predvsem imajo plovila EU dostop do voda Sejšelov in lahko opravljajo ribolov. Ta plovila ustvarjajo številna nova delovna mesta za sejšelske pomorščake. Sporazum krepi sodelovanje in spodbuja partnerski okvir ter znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova in trajnostnega ribištva. Poleg tega je sejšelski ribiški sektor deležen ugodnih razmer za razvoj zaradi opravljanja odgovornega ribolova, učinkovitega boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter celovite uporabe sistema za spremljanje plovil. Treba je opozoriti, da bodo imele določbe obnovljenega sporazuma pozitiven vpliv na evropski trg za tune v pločevinkah in da bodo nedvomno pripomogle k njegovi stabilizaciji. Spodbujal bo skladnost z ukrepi za ohranitev na odprtem morju in ustvaril razmere za preprečevanje nezakonitega ribolova. Pozdravljam dejstvo, da je bilo mogoče doseči kompromis med stranema in da protokol o podaljšanju sporazuma vključuje določbo o začasni prekinitvi v primeru kršenja človekovih pravic in neskladja z načeli MOD. Pozornost je treba posvetiti dejstvu, da piratstvo še vedno predstavlja znatno grožnjo varnosti plovil v Indijskem oceanu. Zato morata obe strani sprejeti potrebne ukrepe za zaustavitev tako obsežne nezakonite dejavnosti.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dne 17. januarja 2011 je potekel protokol o ribolovu in zadevnem gospodarskem partnerstvu med EU in Sejšeli. Da bi omogočili evropskim plovilom, da nadaljujejo z ribolovom v sejšelski ribolovni coni v Indijskem oceanu, se je EU pogajala o podaljšanju protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju. Zato sem glasoval za priporočila Sveta za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu s Sejšeli.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija se je na podlagi ustreznega pooblastila Sveta v imenu Evropske unije pogajala z Republiko Sejšeli, da bi obnovila Protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s to državo. Po teh pogajanjih je bil 3. junija 2010 parafiran nov protokol, ki je bil dodatno spremenjen z izmenjavo pisem 29. oktobra 2010. Ta protokol zajema obdobje treh let od sprejetja sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi protokola ter po prenehanju veljavnosti obstoječega protokola 17. januarja 2011.

Ta sporazum je vzajemno koristen za EU in Sejšele: po eni strani znatno prispeva k stabilizaciji evropskega trga za tune v pločevinkah s podeljevanjem ribolovnih dovoljenj za tune in s tem spodbuja oblikovanje 760 delovnih mest v Evropi; po drugi strani pa zaradi izvajanja sektorske podpore s finančnim prispevkom Sejšeli povečujejo zmogljivosti za upravljanje staležev in spremljanje ribištva.

Verjamem, da je zadevni dokument v interesu obeh strani, zato priporočam njegovo sprejetje.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sklenitev novega protokola k Sporazumu o partnerstvu med EU in Sejšeli je pomembna za gospodarstvo in razvoj evropskih ribiških flot. Novi protokol je skladen s cilji Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, katerega namen je krepiti sodelovanje med EU in Sejšeli in spodbujati partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v sejšelski ribolovni coni, kar je v interesu obeh strani. Novi protokol zajema finančni prispevek za obdobje treh let in ledno dovoljenje za ribolov v vodah Sejšelov za 48 plovil z zaporno plavarico in 12 parangalk. Te možnosti bi lahko povečali. Novi protokol zajema obdobje treh let od sprejetja sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi protokola ter po prenehanju veljavnosti obstoječega protokola 17. januarja 2011. Zaradi teh razlogov in da bi lahko sodelovanje med EU in Republiko Sejšeli okrepili za razvoj, odgovorno izkoriščanje in odgovoren ribolov, dajem svoj glas za.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Proti. Komisija se je na podlagi ustreznega pooblastila Sveta v imenu Evropske unije pogajala z Republiko Sejšeli, da bi obnovila Protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s to državo. Po teh pogajanjih je bil 3. junija 2010 parafiran nov protokol, ki je bil dodatno spremenjen z izmenjavo pisem 29. oktobra 2010. Ta protokol zajema obdobje treh let od sprejetja sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi protokola ter po prenehanju veljavnosti obstoječega protokola 17. januarja 2011. Začasno se uporablja od 17. januarja 2011, da se ne bi ustavile dejavnosti evropskih plovil. Toda naša skupina meni, da sporazumi take vrste škodijo staležem in izgradnji socialne strukture v tretjih državah, zaradi česar postanejo preveč odvisne od EU.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Menim, da je ta Sporazum o partnerstvu vzajemno koristen za ribištvo Evropske unije in Sejšelov. Že stari sporazum je ustvaril številna delovna mesta tako za prebivalce Sejšelov kot v Evropi, kjer so nastala delovna mesta na področjih, povezanih s tem sektorjem. Poleg tega so v ta sporazum vključene določbe o začasni prekinitvi, če bi katera koli stran ugotovila kršenje človekovih pravic. Še vedno je veliko dela, predvsem v zvezi s pojavom piratstva v Indijskem oceanu, ki vedno bolj škoduje zlasti lovu na tune. Toda današnja odločitev krepi sodelovanje med stranema in spodbuja partnerstvo, ki je sposobno razviti trajnosten ribolov in uravnoteženo izkoriščanje virov Sejšelov.

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kot poročevalka mnenja Odbora za ribištvo sem glasovala za poročilo gospoda Cadeca, ki vključuje moje ugotovitve. Sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju ne bi smeli biti zgolj zakonit način za pridobitev dostopa za evropska plovila do ribolovnih virov tretjih držav. Uporabljati bi se morali tudi za spodbujanje trajnostnega izkoriščanja morskih virov. Zneski, ki jih plačujejo evropski davkoplačevalci, bi se morali uporabljati izključno za razvojne cilje, se pravi, da bi jih morali porabiti v korist ribiških skupnosti za izboljšanje njihovih življenjskih razmer, zagotavljanje programov usposabljanja, zagotavljanje varnosti na morju in ustvarjanje novih lokalnih delovnih mest.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejetje tega sporazuma, ker je vzajemno koristen za interese strani v ribiškem sektorju. Delo sejšelske uprave za ribištvo, ki razpolaga s sistemom učinkovitega nadzora ladij, je velikega pomena za to sodelovanje. To je zlasti pomembno glede na problem nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ulova, s katerim se spopadajo sejšelski organi. Sporazum ureja številna vprašanja, vključno s prisotnostjo opazovalcev med ribolovom. Evropska plovila, ki imajo pravico do ribolova v vodah Sejšelov, bodo vzela na krov opazovalce, ki jih imenujejo sejšelski organi, in na poti bo vsako plovilo za lovljenje tunov z zaporno plavarico v dogovoru z lastnikom ladje vzelo na krov vsaj sva sejšelska pomorščaka s seznama oseb, ki ga predloži pristojni sejšelski organ.

Ta ureditev ne zadeva zgolj čisto pragmatičnih zadev, temveč tudi večletni sektorski program, ki predvideva sodelovanje v zvezi z odgovornim ribolovom, trajnostnim ribištvom in skupnim znanstvenim raziskovanjem. Najpomembnejši učinek sporazuma je oblikovanje 230 delovnih mest na krovu za sejšelske prebivalce, 2900 delovnih mest na Sejšelih in posredno 760 delovnih mest v Evropi na področjih, povezanih s tem sektorjem, kar bo nedvomno prispevalo k gospodarskemu izboljšanju sektorja.

Priporočilo: Luis Manuel Capoulas Santos (A7-0194/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, ker je sedanji Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Sao Tomejem in Principom v veljavi od leta 2006 in ker je protokol k temu sporazumu potekel 31. maja 2011. Ta novi protokol s Sao Tomejem in Principom z dne 15. junija 2010 za obdobje 2011–2014 je torej povsem smiseln in Parlament ga mora odobriti.

V protokolu je predviden prispevek Unije Sao Tomeju in Principu v višini 682.500 EUR letno, od česar bo 227.500 EUR namenjenih podpori ribiški politiki Sao Tomeja in Principa, kar je po mojem mnenju ustrezno. Pozdravljam tudi to, da novi protokol vključuje določbo o začasni prekinitvi v primeru kršenja človekovih pravic.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za ta sporazum, ker izpolnjuje cilj ohranjanja dejavnosti ribiške flote EU v sodelovanju s tretjimi državami z namenom krepitve trajnostnega ribolova ob spoštovanju okolja ter socialnih in gospodarskih vidikov. Sao Tome bo letno prejel 682.500 EUR, od česar bo 227.500 EUR namenjenih podpori njegovi sektorski ribiški politiki. Sporazum bo omogočal ribolov 28 plovil za lov tuna s plavarico in 12 plovil s površinskimi parangali. Rada bi poudarila, da niso bile izkoriščene vse ribolovne možnosti iz prejšnjega sporazuma in da so v tem novem protokolu ribolovne možnosti za sektor plovil s parangali zmanjšane.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasujem za ta osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, predvidenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe. Osnutek je namenjen utrditvi vloge EU v lovu tunov v Atlantskem oceanu z zakonsko ureditvijo te dejavnosti flote EU. Glede na pomen sektorja tuna za EU in za samo Italijo je razvoj operativnega okvira za floto EU v Gvinejskem zalivu prvenstvenega pomena. Zato sem se odločila, da glasujem za ta osnutek.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. − – (IT) Glasoval sem za poročilo, ki ga je predstavil gospod Capoulas Santos. Namen sklepanja sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju je gotovo ohranjanje in varovanje dejavnosti evropske ribiške flote. Zlasti pa podaljšanje tega sporazuma o partnerstvu prispeva k trajnosti lova tuna v Atlantskem oceanu, ki ga opravlja EU, z vzpostavitvijo stabilnega zakonskega okvira. V sporazumu, ki bi ga morali podpreti, je predvideno, da bodo plovila EU, ki jih bo na tem geografskem območju 40, vzela vsaj 20 % posadke iz Sao Tomeja in Principa ali iz drugih držav AKP (afriške, karibske in pacifiške države), predvidena pa je tudi možnost, da bo na krovu opazovalec, ki ga imenuje ministrstvo za ribištvo Sao Tomeja in Principa. Te določbe partnerstva torej omogočajo sodelovanje z lokalnimi organi, s čimer se ustvarjajo pomembna delovna mesta; omogočajo tudi, da je Evropa prisotna v sicer prepovedanih območjih, s čimer je omogočen razvoj praks „dobrega ribolova“ ter spremljanje prisotnosti in količine zadevnih ribjih staležev.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam podaljšanje protokola k Sporazumu med EU in Sao Tomejem in Principom o partnerstvu v ribiškem sektorju, saj koristi ribiškim interesom obeh, EU in Sao Tomeja in Principa. Sporazum med EU in Sao Tomejem in Principom o partnerstvu v ribiškem sektorju lahko pripomore k sposobnosti preživetja flote EU za lov tunov v Atlantskem oceanu, saj daje plovilom in področjem EU, ki so od njih odvisna, stabilen srednjeročni zakonski okvir in prispeva k ohranjanju kontinuitete v ribolovnih conah v Gvinejskem zalivu, za katere veljajo sporazumi.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Glasovali smo proti tem sporazumom o ribištvu, ker ribiške kvote niso omejene in ker raziskave kažejo, da se ribji staleži v svetovnih oceanih zmanjšujejo. V več zadevnih državah je razširjena korupcija, zaradi česar denar iz sporazumov ne koristi lokalnemu prebivalstvu. Poleg tega se skladnost pogosto ne preverja.

Pogajalko stališče Komisije je med drugim temeljilo na rezultatih naknadnega ocenjevanja sedanjih protokolov, ki so ga izvedli zunanji strokovnjaki. Te ocene je Komisija razglasila za zaupne in menimo, da morajo biti čim prej dani na razpolago Evropskemu parlamentu.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o ribolovnih možnostih in finančnemu prispevku, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe o partnerstvu v ribiškem sektorju, ker predvideva začasno uporabo novega protokola, tako da dejavnost evropskih ladij ne bo prekinjena. Odobravam tudi to, da novi protokol vključuje določbo o začasni prekinitvi v primeru kršenja človekovih pravic.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Osnutek sklepa Sveta se nanaša na sklenitev novega protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Demokratično republiko Sao Tome in Principe. Novi protokol naj bi bil koristen za obe strani in lahko zlasti poveča stabilnost evropskega sektorja tuna. Upam, da bodo prebivalci Sao Tomeja in Principa, s katerimi si Portugalska deli zgodovino in jezik, deležni otipljivih koristi kot rezultat poštene uporabe sporazuma ter da bodo lahko povečali raznolikost svojih dejavnosti in dosegli pravi napredek in razvoj. Upam, da se bo skupni odbor sestajal bolj redno, da bosta lahko obe strani tesno spremljali uporabo sporazuma. Nazadnje bi rad čestital poročevalcu za opravljeno delo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) V poročilu gospoda Capoulasa Santosa je predstavljen predlog priporočila osnutka sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe. Leta 2007 je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 894/2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo, ki je vključevala protokol o ribolovnih pogojih in zadevnih finančnih prispevkih, ki je potekel 31. maja 2010. Komisija se je, zavedajoč se pomena obnovitve tega sporazuma in po pooblastilu Sveta, pogajala o novem protokolu, ki je bil sklenjen 15. julija 2010. Njegov začetek veljave mora odobriti Parlament v skladu s določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije. Glede na to, da je ta protokol v interesu obeh strani ter da spodbuja odgovoren trajnosten ribolov, glasujem za ta predlog priporočila.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta ribiški protokol zagotavlja ribolovne možnosti na morju Sao Tomeja in Principa za različne ladje držav članic do 12. maja 2014. Po tem sporazumu ima Portugalska tri dovoljenja za plovila s površinskimi parangali ob manjšem številu plovil, kot je bilo določeno v prejšnjem sporazumu.

Menimo, da je glede na sedanjo krizo v tem sektorju pomembno, da se nadomestila, ki jih plačajo lastniki, ne spremenijo v primerjavi s prejšnjim sporazumom, temveč ostanejo pri 35 EUR, čeprav se je ulov v tonah precej povečal: 25 ton za plovila za lov tuna s plavarico in 10 ton za plovila s parangali. Toda po oceni, pripravljeni v času veljavnosti prejšnjega sporazuma, so bili povprečni letni ulovi v tonah manjši od referenčne tonaže. Po tej oceni in v skladu z gibanji v zadnjih letih je bila referenčna tonaža znižana. Ugotovljeno je bilo tudi, da so plovila s parangali slabše izrabila ribolovne možnosti, kar je privedlo do zmanjšanja v tem segmentu v sedanjem poročilu. Kot v drugih primerih tudi tu še vedno ostaja skrb za učinkovitost ciljev razvojnega sodelovanja…

(Skrajšano v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta ribiški protokol zagotavlja ribolovne možnosti na morju Sao Tomeja in Principa za različne ladje držav članic do 12. maja 2014. Po tem sporazumu ima Portugalska tri dovoljenja za plovila s površinskimi parangali ob manjšem številu plovil kot v prejšnjem sporazumu.

Pozdravljamo dejstvo, da se ta nadomestila, ki jih plačajo lastniki, ne spremenijo v primerjavi s prejšnjim sporazumom, temveč ostanejo pri 35 EUR, čeprav je prišlo do znatnega povečanja referenčnih ulovov. Toda po oceni, pripravljeni v času veljavnosti prejšnjega sporazuma, so bili povprečni letni ulovi v tonah manjši od referenčne tonaže. Po tej oceni in v skladu z gibanji v zadnjih letih je bila referenčna tonaža znižana. Ugotovljeno je bilo tudi, da so plovila s parangali slabše izrabila ribolovne možnosti, kar je privedlo do zmanjšanja v tem segmentu v sedanjem poročilu.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Pogajanje o sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju in njihovo sklepanje je v skladu s splošnim ciljem ohranjanja dejavnosti ribiške flote EU, vključno s floto na odprtem morju. V skladu je tudi z razvojem odnosov s tretjimi državami v duhu partnerstva in sodelovanja za okrepitev trajnostnega ribolova izven voda EU ob upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih dejavnikov. Glede na to je julija 2007 Evropski svet sprejel uredbo o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo. Sporazum o ribištvu s Sao Tomejem in Principom ne ustreza samo potrebam evropske flote, temveč lahko prispeva tudi k sposobnosti preživetja evropskega sektorja lova tuna v Atlantskem oceanu. Saotomejsko ribištvo je večinoma osredotočeno na obalne vire in približno 15 % delovno aktivnega prebivalstva je za preživetje odvisnega od ribištva. Predlog je v interesu obeh strani, zato je prav, da ga odobrimo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − Po predhodni oceni lahko sporazum o ribištvu s Sao Tomejem in Principom, kolikor ustreza potrebam evropskih flot, poveča prepoznavnost ladij EU za lov tuna v Atlantiku ter plovilom in področjem EU, ki so od njih odvisna, v srednjeročnem obdobju da stabilen okvir in prispeva h kontinuiteti v ribolovnih conah Gvinejskega zaliva. Po naknadni oceni je prišlo do znatnega napredka v zvezi s sredstvi za spremljanje in nadzor ribištva (storjeni so bili prvi koraki k sistemu satelitskega spremljanja plovil z novo pravno podlago za oblikovanje podatkovne baze za plovila). Sao Tome in Principe je zdaj bolje udeležen in viden v regionalnih in podregionalnih telesih, kot sta Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) in Regionalni odbor za ribolov v Gvinejskem zalivu (COREP). V oceni je ugotovljeno tudi, da je bilo več kot 50 % finančnega prispevka EU namenjenega upravnemu proračunu za državni ribiški sektor, kar je v skladu z dogovorom z nacionalnimi oblastmi v okviru starega protokola. Pozdravljam ta dokument, ker je iz predloženih ocen razvidno, da ta predlog ustreza osnovnim interesom obeh strani.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Novi sporazum o ribištvu med Evropsko unijo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe bo veljal za obdobje treh let in bo krepil trajnostni ribolov izven voda Unije ob ustreznem upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih dejavnikov.

Podpiramo obnovo izključitvene določbe, ki natančneje opredeljuje določbe glede začasne ukinitev in prilagoditve plačila finančnega nadomestila ter določbe o začasni prekinitvi izvajanja protokola v določenih okoliščinah.

Zato menimo, da bi moral odbor Evropskemu parlamentu predložiti ugotovitve s sej in iz dejavnosti skupnega odbora, skupaj s sektorskimi ribiškimi programi, na katere se sklicuje protokol, in rezultati zadevnih letnih ocen. Odbor bi moral Parlamentu in Svetu pred ponovnim dogovarjanjem o sporazumu predložiti tudi celovito poročilo o izvajanju in omogočiti udeležbo predstavnikov Parlamenta kot opazovalcev na njegovih sejah. In nazadnje, odbor in Svet bi morala v okviru zadevnih pristojnosti Parlament sproti obveščati v vseh fazah postopkov v zvezi s protokolom in njegovo morebitno obnovitvijo.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Pogajanja o ribiških sporazumih in njihova sklenitev so v skladu s splošnim ciljem ohranjanja in varovanja ribolovnih dejavnosti ladjevja Evropske unije, vključno z ladjevjem za ribolov v odprtih vodah, ter razvoja odnosov s tretjimi državami v duhu partnerstva in sodelovanja, katerih namen je okrepitev trajnostnega ribolova zunaj voda Unije ob ustreznem upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih vprašanj. V ta namen je Evropski svet 23. julija 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 894/2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo. Sporazum, ki velja štiri leta in se avtomatično podaljša, če ga nobena stran ne prekliče, razveljavlja in nadomešča prvi sporazum med ES in Demokratično republiko Sao Tome in Principe iz leta 1984. Protokol je bil podpisan 13. maja 2011, istega dne je bila Parlamentu in Svetu poslana prošnja za odobritev. Povsem se strinjam s poročevalcem.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Novi protokol ima nedvomne koristi za obe strani, saj krepi partnerstvo in sodelovanje v ribiškem sektorju, tako da se plovila ukvarjajo z odgovornim in trajnostnim ribolovom. Predvsem bo razvil ribolovne možnosti. Plovila EU bodo še naprej imela možnost ribolova v ribolovnih conah Gvinejskega zaliva. To bo pozitivno vplivalo na prepoznavnost flote EU za lov tuna v Atlantiku in povečalo konkurenčnost. Poleg tega je bistveno zagotoviti, da ribolovne dejavnosti izpolnjujejo ista trajnostna merila kot ribolovne dejavnosti v vodah EU. Treba je opozoriti, da je Demokratična republika Sao Tome in Principe med najmanj razvitimi državami in tudi zelo zadolžena država. V skladu z določbami sporazuma bo večja finančna pomoč namenjena sektorski ribiški politiki te države, s čimer bodo vzpostavljene ugodne razmere za razvoj tega sektorja. Glede na zelo težak položaj te države lahko s pomočjo tega sporazuma vsaj minimalno prispevamo h gospodarski blaginji te države, spodbujanju ustvarjanja novih delovnih mest, okoljski in socialni vzdržnosti ter ohranitvi in obnovitvi ribjih staležev.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Protokol, ki je urejal sporazum o partnerstvu med EU in Sao Tomejem in Principom, je potekel 31. maja 2010; nov sporazum je bil podpisan 13. maja 2010 in zahteva po odobritvi je bila istega dne predložena Evropskemu parlamentu in Sveta. Namen sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju je ohranjanje in varovanje dejavnosti ribištva EU ter razvoj odnosov s tretjimi državami za krepitev trajnostnega izkoriščanja virov zunaj voda Unije. Glasoval sem za priporočilo Sveta, da Parlament podpre sklenitev zadevnega sporazuma.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pogajanja o ribiških sporazumih in njihova sklenitev so v skladu s splošnim ciljem ohranjanja in varovanja ribolovnih dejavnosti ladjevja Evropske unije, zlasti oddaljenega ladjevja, zato je sklenitev tega dokumenta bistvena za izpolnjevanje ciljev zunanje politike glede skupne ribiške politike.

V interesu obeh strani je Parlament v svojem priporočilu opozoril na nekatere vidike institucionalne komunikacije, ki jih je treba izboljšati, in sicer bi morala Komisija Parlamentu predložiti ugotovitve s sej in iz postopkov skupnega odbora, predvidenih v sporazumu, navedenem v večletnem sektorskem programu in protokolu, ter tudi rezultate letnih ocen.

Parlament zahteva tudi celovito poročilo o izvajanju sporazuma in sprotno obveščanje poslancev med prihodnjimi ponovnimi pogajanji o sporazumu, da bodo lahko pozitivno vplivali na postopek pogajanj.

Glasujem za to priporočilo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ta predlog se nanaša na sklenitev novega protokola k Sporazumu o partnerstvu med EU in Sao Tomejem in Principom. Glavni cilj je opredeliti ribolovne možnosti za ladjevje EU na podlagi razpoložljivega presežka ter določiti znesek ločenega finančnega prispevka za pravice do dostopa in v podporo sektorju. Osemindvajset plovil z zapornimi plavaricami in dvanajst plovil s površinskimi parangali bo imelo dovoljenje za ribolov v tej regiji. Glede na letne ocene staležev rib se ribolovne možnosti povečajo ali zmanjšajo, kar pomeni tudi spremembo finančnega prispevka. Letno plačilo finančnega prispevka bo znašalo 682.500 EUR. Letni finančni prispevek se bo povečal za 65 EUR na tono dodatnega ulova, če skupni ulov ladjevja EU v katerem koli letu preseže 7000 ton. Sporazum velja tri leta. Zaradi tega in za utrditev vzdržnosti sektorja tuna v EU sem glasoval za ta predlog.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pogajanja o ribiških sporazumih in njihova sklenitev so v skladu s splošnim ciljem ohranjanja in varovanja ribolovnih dejavnosti ladjevja Evropske unije, vključno z ladjevjem za ribolov v odprtih vodah, ter razvoja odnosov s tretjimi državami v duhu partnerstva in sodelovanja, katerih namen je okrepitev trajnostnega ribolova zunaj voda Unije ob ustreznem upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih vprašanj. V ta namen je Evropski svet 23. julija 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 894/2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo. Sporazum, ki velja štiri leta in se avtomatično podaljša, če ga nobena stran ne prekliče, razveljavlja in nadomešča prvi sporazum med ES in Demokratično republiko Sao Tome in Principe iz leta 1984. Vseeno pa naša skupina tradicionalno nasprotuje temu postopku glede obojega, oblike in vsebine.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to priporočilo, ker menim, da je v največjem interesu obeh strani. Ta sporazum o partnerstvu lahko gotovo poveča prepoznavnost ladjevja EU za lov tuna v Atlantiku, saj daje plovilom in področjem EU, ki so od njih odvisna, stabilen pravni okvir v srednjeročnem obdobju in prispeva h kontinuiteti v ribolovnih conah v Gvinejskem zalivu, za katere veljajo sporazumi. Vseeno pa je zaželeno, da se skupni odbor v prihodnje sestaja pogosteje in da se predstavnikom Evropskega parlamenta dovoli udeležba na sejah kot opazovalcev.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pogajanja o ribiških sporazumih in njihova sklenitev so v skladu s splošnim ciljem ohranjanja in varovanja ribolovnih dejavnosti ladjevja Evropske unije. Glasujem za sprejetje protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Demokratično republiko Sao Tome in Principe, ker se nanaša na razvoj odnosov s tretjo državo v duhu partnerstva in sodelovanja za krepitev trajnostnega ribolova zunaj voda Unije ob ustreznem upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih dejavnikov. Novi protokol določa finančni prispevek za dostop do izključne ekonomske cone Sao Tomeja in Principa kot nadomestilo za ribolovne možnosti v višini 2.047.500 EUR v triletnem obdobju. Dovoljenje za ribolov bo dano 28 plovilom za lov tuna s plavarico in 12 plovilom s površinskimi parangali. Te ribolovne možnosti se lahko spremenijo.

Priporočilo: Vital Moreira (A7-0198/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo in pozdravljam določbo, namenjeno zagotovitvi, da se bo trgovina med stranema razvijala neovirano ob visoki ravni carinske varnosti in da bo vključevala pravila za zagotovitev, da sporazum in pravni red EU ostaneta usklajena.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za sporazum, saj je njegov namen zagotoviti, da trgovina poteka ob visoki ravni carinske varnosti in da se uporablja niz standardov, ki so vse bliže pravnemu redu EU.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ta ukrep, katerega namen je razširiti obstoječi sporazum med EU in Kneževino Andoro na varnostne carinske ukrepe. Potreba po tem ukrepu v zadnjih nekaj letih stalno narašča, saj Kneževina Andora prevzema osrednjo povezovalno vlogo v nezakonitem trgovanju z blagom, zlasti s cigaretami, ki nato pridejo v trgovinsko mrežo držav članic EU. Zato je bistvenega pomena, da EU in Kneževina sama opredelita okvir sodelovanja v zvezi s carinsko varnostjo. Glede na to, da je ščitenje varnosti meje vedno bil ključni vidik politične ideologije gibanja Lega Nord (Severna liga), lahko samo izrazim svoje strinjanje s tem ukrepom.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o protokolu o razširitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro na carinske varnostne ukrepe, ker spodbuja trgovino med stranema, pri tem pa zagotavlja visoko raven carinske varnosti in usklajenosti med sporazumom in pravnim redom EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kneževina Andora je zgodovinsko povezana z EU na vseh področjih. Carinska unija, sklenjena leta 1990, je te že prej močne in naravne vezi še utrdila. Predlog se nanaša na spremembe Carinskega zakonika Skupnosti in določbe za izvajanje tega zakonika v zvezi z varnostnimi ukrepi za blago, ki se izvaža v države, ki niso članice EU, ali uvaža iz njih. Predlog vzpostavlja posebno ureditev med EU in Andoro za zagotovitev nemotene trgovine med stranema brez ogrožanja potrebne varnosti blaga, s katerim se trguje. Za ta namen je treba zagotoviti ustrezno raven varnosti na zadevnih ozemljih. Upam, da bodo trgovinski odnosi med EU in Andoro plodni in da bo ta predlog znatno prispeval k temu cilju. Nazadnje bi rad čestital poročevalcu za opravljeno delo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospod Moreira nam je predstavil predlog priporočila osnutka sklepa Sveta o sklenitvi protokola med EU in Kneževino Andoro o razširitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med EU in Kneževino Andoro, sklenjenega 28. junija 1990, na carinske varnostne ukrepe. Veljavnemu sporazumu naj bi dodali nov naslov IIA, ki bo veljal za kmetijske proizvode. Glede na to, da je v že zdaj obširnih odnosih med EU in Kneževino Andoro to še en pozitiven korak k morebitni vključitvi v notranji trg in da je poleg vključevanja pravil za zagotovitev, da sporazum in pravni red EU ostaneta usklajena, namen zagotoviti carinsko varnost in normalne odnose med stranema, pozdravljam sprejetje tega priporočila, za katerega sem glasoval.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta protokol je namenjen razširitvi carinskih varnostnih ukrepov sklenjenega sporazuma med EU in Kneževino Andoro. Sporazum med EU in Andoro velja že od leta 1990. Zdaj pa je bilo odločeno, da bo razširjen na kmetijske proizvode kot del te ureditve glede carinskih varnostnih ukrepov.

Sporazum kot tak zagotavlja, da dvostranska trgovina med stranema poteka nemoteno in ob visoki ravni carinske varnosti. Predvideva tudi ukinitev zahtevane predhodne prijave blaga pod pogojem, da EU in Andora na svojih ozemljih zagotovita enako raven varnosti, kot je določeno v zadevnem pravnem redu. Toda kljub našemu glasu za menimo, da ne bi smeli zagovarjati interesov pretoka kapitala na račun ščitenja pravic ljudi in delavcev.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta protokol je namenjen razširitvi carinskih varnostnih ukrepov sklenjenega sporazuma med EU in Kneževino Andoro. Sporazum med EU in Andoro velja že od leta 1990. Zdaj pa je bilo odločeno, da bo razširjen na kmetijske proizvode kot del te ureditve glede carinskih varnostnih ukrepov. Namen sporazuma je zagotavljati, da dvostranska trgovina med stranema poteka nemoteno in ob visoki ravni carinske varnosti. Predvideva tudi ukinitev zahtevane predhodne prijave blaga pod pogojem, da EU in Andora na svojih ozemljih zagotovita enako raven varnosti, kot je določeno v zadevnem pravnem redu.

Ob reviziji tega sporazuma bi radi še enkrat poudarili, da interesov pretoka kapitala ne bi smeli zagovarjati na račun ščitenja pravic ljudi in delavcev.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Sklep Sveta, predložen Evropskemu parlamentu v okviru postopka za odobritev, je pravni instrument za sklenitev protokola med Evropsko unijo in Kneževino Andoro o razširitvi področja uporabe sporazuma na carinske varnostne ukrepe. Sporazum je podlaga za carinsko unijo med stranema. Carinski zakonik Skupnosti se lahko načeloma uporablja za trgovino z vsemi državami, ki niso članice, in dovoljuje uporabo drugih predpisov, kadar so v mednarodnih sporazumih določeni posebni varnostni ukrepi. Protokol bi moral zagotavljati nemoteno trgovino med stranema in visoko raven carinske varnosti ter bi moral vključevati niz pravil za zagotovitev, da je sporazum še naprej skladen s pravnim redom EU. Zato menim, da je prav, da Parlament ta sporazum odobri. Hkrati pa so kljub razvoju odnosov med EU in Andoro ti odnosi razdrobljeni, saj znatni deli pravnega reda EU, ki veljajo za notranji trg, še niso vključeni v andorsko pravo in se zato ne morejo uporabljati. V bližnji prihodnost bi zato morali analizirati možnosti in načine njene postopne vključitve v notranji trg.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravljam ta dokument, ker se predlog nanaša na spremembe Carinskega zakonika Skupnosti in določbe za izvajanje tega zakonika v zvezi z varnostnimi ukrepi za blago, ki se izvaža v države, ki niso članice EU, ali uvaža iz njih. Najpomembneje je, da spremembe vsebujejo določbo, da bi morali trgovci pred uvozom ali izvozom blaga predložiti določene informacije.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Menimo, da bo s sklenitvijo tega protokola med Evropsko unijo in Kneževino Andoro, ki razširja carinske varnostne ukrepe, zagotovljen nemoten razvoj trgovine med stranema ob visoki ravni carinske varnosti ter niz pravil za zagotovitev, da sporazum in pravni red EU ostaneta skladna. Zato smo glasovali za to, da Parlament odobri predlog. Vseeno pa vztrajamo, da bi morala Komisija obveščati Parlament o sklepih na sejah in v postopkih skupnega odbora, skupaj z ugotovitvami rednega ocenjevanja, ter da bi se morala tudi zavezati, da bo predložila pregled izvajanja sporazuma.

Glede na to, da so odnosi med EU in Kneževino Andoro obširni, vendar razdrobljeni, priporočamo čim prejšnjo analizo možnosti in načinov njenega postopnega vključevanja v notranji trg. To bo potrebno za zagotovitev nemotene trgovine med stranema ob vzdrževanju visoke ravni varnosti. In na koncu, pričakujemo ukinitev zahtevane predhodne prijave blaga pod pogojem, da EU in Andora na svojih ozemljih zagotovita enako raven varnosti, kot je določena v zadevnem pravnem redu EU.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Vemo, da je protokol namenjen zagotovitvi, da se bo trgovina med stranema razvijala neovirano ob visoki ravni carinske varnosti in da vključuje pravila za zagotovitev, da sporazum in pravni red EU ostaneta usklajena. To je zelo pomembna pobuda.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Odnose med EU in Kneževino Andoro je treba še naprej učinkovito in dosledno razširjati. Za to moramo ustvariti ustrezne razmere. Predvsem je za lažje trgovanje med EU in Andoro pomembno ustrezno izvajati carinske varnostne ukrepe v zvezi s prijavo blaga pred vstopom na to carinsko ozemlje in izstopom iz njega, pooblaščenimi gospodarskimi subjekti, varnostjo carinskih kontrol in obvladovanjem tveganja na področju varnosti. Poleg tega je treba spodbujati nadaljnjo širitev notranjega trga zunaj EU na podlagi skupnih regulativnih standardov. To bo vzajemno koristilo državljanom in podjetjem v EU in Andori. Treba je omeniti, da protokol vzpostavlja posebno ureditev med EU in Andoro za trdnejšo zagotavljanje nemotene trgovine med stranema ob vzdrževanju visoke ravni varnosti. Pozdravljam predlog, da bi moral protokol vsebovati določbo, da morajo trgovci pred uvozom ali izvozom blaga predložiti določene informacije, kar omogoča ustrezno izvajanje carinskih varnostnih ukrepov. Menim, da je priporočljivo ukiniti zahtevano predhodno prijavo blaga pod pogojem, da EU in Andora na svojih carinskih ozemljih zagotovita enako raven varnosti, kot je določena v zadevnem pravnem redu EU.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − Spodbujanje vzajemno varnih meja s sosednjimi državami EU je potrebno za ohranjanje suverenosti naše Unije, za razvoj vzajemnega sodelovanja. Ustrezen nadzor meje EU z Andoro, kneževino med dvema velikima državama EU, Francijo in Španijo, bo v prihodnje zagotovil bolj dobičkonosen in prijateljski odnos. Glasoval sem za ta protokol, ker bo spodbujal večjo izmenjavo informacij z Andoro o obvladovanju tveganj in nadzoru v zvezi z varnostjo ter standardizacijo carinskih varnostnih ukrepov EU, spodbujal pa bo tudi varen pretok blaga med Andoro in državami EU. Povečanje dvostranske trgovine med Andoro in EU v varnejšem, standardiziranem okolju bo koristilo Evropi v celoti.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Moreire o carinskih varnostnih ukrepih, ker menim, da je pomembno vzpostaviti trdno opredeljena trgovinska pravila za državo, ki sicer ni del EU, je pa enklava v njej in je tako na odličnem mestu za trgovinsko vključenost. Namen protokola je ravno okrepiti carinske varnostne ukrepe v zvezi z blagom, ki se uvaža iz držav nečlanic ali izvaža vanje. Mejni nadzor zagotavlja, da gospodarski subjekti pri trgovanju predložijo podrobne informacije, kar obenem zagotavlja pravo ravnotežje med hitrostjo in varnostjo trgovinskih tokov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi protokola o razširitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) in Kneževino Andoro na carinske varnostne ukrepe. Odbor za mednarodno trgovino in Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov priporočata sklenitev protokola. Sklenitev tega novega sporazuma je še en korak k večjemu sodelovanju med Kneževino Andoro in EU. Za obe strani je pomembna zagotovitev, da sporazum še naprej spremlja razvoj pravnega reda EU na tem področju. Skrb je bila izražena v sporazumu. Kot je omenil poročevalec, tudi sama poudarjam, da se morata Komisija in Kneževina Andora še naprej pogovarjati, da bi upoštevali in po potrebi sprejeli dvostranske sporazume o izvajanju Moderniziranega carinskega zakonita, ki bi moralo biti v EU dokončano v roku dveh let.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V zvezi s sklenitvijo protokola med Evropsko unijo in Kneževino Andoro o razširitvi Sporazuma, ki je bil do zdaj v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro in ki je bil sklenjen 28. junija 1990, na carinske varnostne ukrepe. Sporazum je bil podlaga za carinsko unijo med stranema. Sedanja ureditev v zvezi s carinskimi varnostnimi ukrepi bo dodana sporazumu iz leta 1990 v obliki novega naslova IIA in se bo v nasprotju s carinsko unijo uporabljala za kmetijske proizvode. Carinski zakonik Skupnosti načeloma velja za trgovino z vsemi državami nečlanicami. Vseeno pa dovoljuje drugačna pravila, kadar mednarodni sporazumi določajo posebne varnostne ureditve. Ob upoštevanju sprememb zadevnega carinskega pravnega reda EU je v predlogu vzpostavljena posebna ureditev med EU in Andoro za zagotovitev nemotene trgovine med stranema ob vzdrževanju visoke ravni varnosti. Zaradi teh razlogov in za povečanje trgovine med EU in Kneževino Andoro glasujem za nove carinske varnostne ukrepe.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sem za. Predložitev Sklepa Sveta Parlamentu v postopek odobritve je pravni instrument za sklenitev protokola med Evropsko unijo in Kneževino Andoro, da bi Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro z dne 28. junija 1990 razširili na varnostne carinske ukrepe. Sporazum je bil podlaga za carinsko unijo med stranema. Sedanja ureditev v zvezi s carinskimi varnostnimi ukrepi bo dodana sporazumu iz leta 1990 v obliki novega naslova IIA in se bo v nasprotju s carinsko unijo uporabljala za kmetijske proizvode (člen 12b(2) protokola).

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Med Kneževino Andoro in Evropsko unijo že od leta 1990 obstaja carinska unija na podlagi Sporazuma v obliki izmenjave pisem. V sedanji spremembi je predloženo, naj skupni odbor opredeli ukrepe za izvajanje določb o carinski varnosti. Predhodna prijava ne bo več potrebna, če EU in Andora na svojih ozemljih zagotovita ustrezno raven varnosti. Razširitev standardov notranjega trga bo koristilo državljanom in podjetjem EU in Andore.

Priporočilo: Silvia-Adriana Ţicău (A7-0298/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog, da Parlament odobri sklenitev sporazuma. Evropske in kanadske družbe bodo prihranile več milijonov evrov letno zaradi krajših in preprostejših, s tem pa tudi cenejših postopkov potrjevanja izdelkov ter medsebojnega priznavanja ugotovitev pri certificiranju. Poleg tega sporazum pomeni čisto korist za Skupnost, saj bo z njim uvedeno vzajemno priznavanje ugotovitev pri certificiranju na vseh področjih plovnosti za vse države članice. S tem sporazumom kanadski in evropski trg ne bosta le konkurenčnejša, ampak tudi varnejša za potnike in tovorne lete, saj bodo regulatorji in organi pregona tesneje sodelovali pri vseh zadevah v zvezi s certificiranjem, inšpekcijskimi pregledi in izvrševanjem.

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki. – (PL) Kanada je vodilni svetovni proizvajalec zrakoplovov in letalske opreme. Trenutno ima samo šest držav članic dvostranske sporazume o certificiranju letalskih storitev. Predlagani sporazum o varnosti v civilnem letalstvu bo, tako kot sporazum z ZDA, znatno izboljšal sodelovanje med Unijo in Kanado ter bo to področje urejal v vseh državah članicah Evropske unije. Sporazum omogoča uskladitev sistema certificiranja. Temelji na vzajemnem zaupanju v sistem drugega in na primerjavi regulativnih razlik, zato bo omogočil, da se podvajanje preskusov in kontrol zmanjša na najmanjšo možno raven. Z njim se bo začel tudi postopek skupnih inšpekcijskih pregledov, preiskav in izmenjave podatkov v zvezi z varnostjo. Vzajemno priznavanje ugotovitev pri certificiranju bo omogočilo znatne prihranke pri delu evropskih in kanadskih letalskih družb. Sporazum bo po eni strani povečal konkurenčnost letalskih trgov, po drugi strani pa z združevanjem regulativnih organov izboljšal tudi njihovo varnost. Zato se strinjam s sklenitvijo sporazuma.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za, ker bo ta sporazum koristil evropskim in kanadskim podjetjem, letalskim prevoznikom in potnikom. Milijoni bodo privarčevani pri postopkih potrjevanja izdelkov in vzajemnem priznavanju ugotovitev pri certificiranju, ki bo krajše, preprostejše in cenejše. Sporazum določa uporabo in priznavanje infrastrukture za popravilo in vzdrževanje druge pogodbene strani. Predvsem bo zaradi njega trg varnejši in konkurenčnejši.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Ţicău, saj bi morali Kanado obravnavati kot prednostnega partnerja pri sporazumih te vrste glede na to, da imata Evropa in Kanada obe proizvajalce zrakoplovov, ki so vodilni na svetu. Ta sporazum bo omogočal, da bo podvajanje postopkov čim manjše in da bo priznano vzajemno certificiranje; zato bodo finančni prihranki in poenostavitev birokratskih postopkov znatni in bodo imeli zelo pozitivne učinke za naše poslovanje.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker verjamem, da bo dvostranski Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu med EU in Kanado, ki je njegov cilj, koristen za Evropejce, ker bo olajšal trgovanje med stranema. Namen sporazuma je čim bolj zmanjšati podvajanje ocen, preskusov in kontrol ter omogočiti EU in Kanadi, da se bosta lahko zanesli na sisteme certificiranja letalskih proizvodov druge strani. S približevanjem dveh skupin zahtev in regulativnih postopkov bo uvozni organ lahko izdal lastni certifikat o letalskem proizvodu, rezervnemu delu ali napravi, ne da bi podvajal vse postopke ocenjevanja, ki jih je opravil izvozni organ. Evropske in kanadske družbe bodo prihranile več milijonov evrov letno zaradi krajših in preprostejših, s tem pa tudi cenejših postopkov potrjevanja izdelkov. Koristi bodo imeli tudi letalski prevozniki, kanadski in evropski letalski trgi pa bodo postali še varnejši.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vzajemno priznavanje ugotovitev pri certificiranju bo zagotovilo krajše in preprostejše, s tem pa tudi cenejše postopke potrjevanja izdelkov, evropskim in kanadskim družbam pa bo prineslo tudi velike gospodarske koristi.

Glasujem za ta sporazum, ker menim, da bo poleg gospodarskih koristi, ki jih prinaša, vzpostavil tudi vzajemno priznavanje ugotovitev pri certificiranju na vseh področjih plovnosti za vse države članice. Temelji torej na vzajemnem zaupanju v veljavne sisteme v EU in Kanadi ter določa obveznosti in načine sodelovanja, tako da uvozni organ lahko izda lastni certifikat o letalskem proizvodu, rezervnemu delu ali napravi, ne da bi podvajal vse postopke ocenjevanja, ki jih je opravil izvozni organ. Letalski prevozniki bodo imeli korist od sporazuma tudi zato, ker predvideva uporabo infrastrukture druge pogodbene strani za popravilo in vzdrževanje.

Zato predstavlja velik korak naprej za trge, ki bodo konkurenčnejši in tudi varnejši, saj bi morala večje približevanje in sodelovanje v zadevah v zvezi s certificiranjem, inšpekcijskimi pregledi in izvrševanjem stranem zagotoviti višjo raven varnosti za potnike in tovorne lete.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Ţicău, ki daje zeleno luč Evropskega parlamenta za uporabo Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kanado o varnosti v civilnem letalstvu. Ta sporazum bo prinesel vzajemno priznavanje sistemov certificiranja letalskih proizvodov, rezervnih delov in naprav glede plovnosti in vzdrževanja. S tem bi moral biti družbam, katerih proizvodi so že certificirani v eni državi, prihranjen celoten postopek certificiranja v drugi državi. Ta poenostavitev je dobra novica za trg, ki je vreden približno 50 milijard EUR trgovinske izmenjave med regijama.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to priporočilo, ker odobravam sklenitev sporazuma, ki bo po eni strani koristil evropskim in kanadskim družbam in letalskim prevoznikom s prihranjenimi milijoni evrov zaradi krajših in preprostejših postopkov certificiranja ter po drugi strani zagotovil višjo raven varnosti potnikov.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zagotavljanje letalske varnosti in usklajenih pravil za različne akterje na trgu je glavni cilj Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kanado o varnosti v civilnem letalstvu (v nadaljevanju: Sporazum).

Sporazum je tako pomemben kot letalska industrija teh dveh območij, zato bo sprejetje skupnih pravil preprečilo podvajanje postopkov, kot so preskusi, ocenjevanja in certificiranja. Treba je tudi opozoriti, da bo pravilo o vzajemnem priznavanju ter skupnih inšpekcijskih pregledih, preiskavah in izmenjavi podatkov v zvezi z varnostjo omogočilo večjo učinkovitosti za vse zainteresirane strani.

Nenazadnje bo Sporazum omogočil znatne prihranke ne samo za letalsko industrijo, temveč tudi povečanje učinkovitosti za same letalske prevoznike, saj bodo lahko zdaj uporabljali infrastrukturo za popravila in vzdrževanje, ki jo odobrita pogodbenici.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospodarski in politični odnosi med Evropsko unijo in Kanado imajo dolgo tradicijo in ta področja so že urejena z več dvostranskimi sporazumi. Dne 6. maja 2009 je bil, podobno kot z ZDA, sklenjen Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu med EU – tedaj Evropska skupnost – in Kanado, namenjen krepitvi sodelovanja med stranema in zmanjšanju podvajanja pregledov pri vseh kontrolah in preskusih. Glasoval sem za to priporočilo in pozdravljam krepitev odnosov med stranema. S sporazumom bosta kanadski in evropski trg postala varnejša in konkurenčnejša, saj je to pomemben korak naprej glede vzpostavljanja mednarodnih standardov za varnost v civilnem letalstvu. Koristil bo tudi letalskim prevoznikom, saj bodo lahko uporabljali infrastrukturo druge pogodbene strani za popravilo in vzdrževanje.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sporazum, ki je predmet tega poročila, zadeva nekatere varnostne vidike civilnega letalstva in bo nadomestil šest obstoječih dvostranskih sporazumov med državami članicami in Kanado, kar vključuje certificiranje proizvodov. Kot poročevalka jasno navaja, namera dokončno vzpostaviti odprt zračni prostor med tema državama, ki je tema, glede katere se sprožajo pomembna vprašanja, ne spada na področje uporabe tega sporazuma, temveč bo predmet posebnega priporočila.

Glavni namen sporazuma je čim bolj zmanjšati podvajanje ocen, preskusov in kontrol, razen če ti odsevajo bistvene regulativne razlike, ter omogočiti EU in Kanadi, da se bosta lahko zanesli na sisteme certificiranja druge strani. Poleg drugih vidikov bo to doseženo s postopnim približevanjem zahtev in regulativnih postopkov obeh strani.

S tem sporazumom bi morali doseči prihranke za evropske in kanadske letalske družbe zaradi krajših in preprostejših, s tem pa tudi cenejših postopkov potrjevanja izdelkov ter medsebojnega priznavanja ugotovitev pri certificiranju.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum zadeva nekatere varnostne vidike v civilnem letalstvu in ne posega v vprašanja dokončne vzpostavitve odprtega zračnega prostora med državama, kar naj bi bil po navedbah poročevalke predmet posebnega priporočila. Glavni namen sporazuma je čim bolj zmanjšati podvajanje ocen, preskusov in kontrol, razen če ti odsevajo bistvene regulativne razlike, ter omogočiti EU in Kanadi, da se bosta lahko zanesli na sisteme certificiranja druge strani.

S tem sporazumom bi morali doseči prihranke za evropske in kanadske letalske družbe zaradi krajših in preprostejših, s tem pa tudi cenejših postopkov potrjevanja izdelkov ter medsebojnega priznavanja ugotovitev pri certificiranju. Po mnenju poročevalke bi se lahko s sporazumom povečala tudi varnost, saj bodo regulatorji in organi pregona tesneje sodelovali pri vseh zadevah v zvezi s certificiranjem, inšpekcijskimi pregledi in izvrševanjem, da bi se zagotovila najvišja stopnja varnosti potniških in tovornih letov.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Priporočilo se nanaša na sporazum o varnosti, ki je bil v imenu Evropske skupnosti podpisan maja 2009. Z vidika sklepanja Sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu, ki dopolnjuje Sporazum o zračnem prometu, se Kanada pravilno obravnava prednostno, ker imata Evropa in Kanada obe proizvajalce zrakoplovov, motorjev in letalske elektronike, ki so vodilni na svetovnem trgu. Tako kot pri podobnem sporazumu o varnosti v zračnem prometu z ZDA je bil glavni namen čim bolj zmanjšati podvajanje ocenjevanj, preskusov in inšpekcijskih pregledov ter omogočiti EU in Kanadi, da se lahko zaneseta na certifikacijske sisteme druge strani. Sporazum tako na splošno sledi strukturi obstoječih dvostranskih sporazumov o varnosti v civilnem letalstvu med državami članicami in Kanado. Določa obveznosti in načine sodelovanja na podlagi vzajemnega zaupanja v sisteme druge strani in primerjave regulativnih razlik. Evropske in kanadske družbe bodo prihranile več milijonov evrov letno zaradi krajših in preprostejših, s tem pa tudi cenejših postopkov potrjevanja izdelkov ter medsebojnega priznavanja ugotovitev pri certificiranju. Korist bodo imeli tudi letalski prevozniki, saj bo to velik napredek pri vzpostavljanju mednarodnih standardov na področju varnosti v civilnem letalstvu. Zato je po mojem mnenju prav, da Parlament odobri sklenitev sporazuma, saj bosta z njim kanadski in evropski trg konkurenčnejša in hkrati varnejša.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. − (IT) Obravnavano priporočilo zadeva sporazum o varnosti v civilnem letalstvu z dne 6. maja 2009. Glede na ozračje sodelovanja v sporazumu lahko potrdim svoj glas za.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker je glavni namen, naveden v pogajalskih smernicah, čim bolj zmanjšati podvajanje ocen, preskusov in kontrol (razen če ti odsevajo bistvene regulativne razlike) ter omogočiti EU in Kanadi, da se bosta lahko zanesli na sisteme certificiranja druge strani. To bi dosegli s postopnim približevanjem zahtev in regulativnih postopkov obeh strani, z rednimi posvetovanji med pogodbenicama zavoljo neprestanega preverjanja sposobnosti in zmožnosti regulativnih organov, vključenih v izvajanje sporazuma, in z oblikovanjem skupnega odbora, ki bi predlagal rešitve za težave, ki bi izhajale iz izvajanja sporazuma. Da bi ohranili medsebojno zaupanje v sistem druge pogodbenice, sporazum predvideva skupne inšpekcijske preglede, preiskave, izmenjavo podatkov v zvezi z varnostjo (pregledi zrakoplovov in podatki o nesrečah) ter okrepljeno regulativno sodelovanje in posvetovanje na tehnični ravni za reševanje zadev, preden te lahko postanejo sporne. Predvideva ustanovitev skupnega odbora in pododborov na področjih, kot so potrjevanje plovnosti in vzdrževanje. Obstajajo tudi učinkoviti zaščitni ukrepi, ki vsaki izmed pogodbenic omogočajo, da ustavi priznavanje ugotovitev drugega pristojnega organa ali da v celoti ali delno prekine sporazum. Kljub temu je namen celotnega sistema posvetovanj, odborov in pododborov zagotoviti reševanje vseh sporov še preden bi dosegli to stopnjo.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu iz leta 2009 je prvi korak k dokončni vzpostavitvi odprtega zračnega prostora med EU in Kanado. Da bi ohranili medsebojno zaupanje v sistem druge pogodbenice, sporazum predvideva skupne inšpekcijske preglede, izmenjavo podatkov v zvezi z varnostjo ter okrepljeno regulativno sodelovanje in posvetovanje na tehnični ravni za reševanje zadev, preden te lahko postanejo sporne.

Poleg tega bo oblikovanje skupnega odbora in več pododborov evropskim in kanadskim podjetjem omogočilo, da vsako leto prihranijo milijone evrov zaradi vzajemnega priznavanja ugotovitev pri certificiranju. Uvozni organ bo lahko izdal lastni certifikat o letalskem proizvodu, rezervnemu delu ali napravi, ne da bi podvajal vse postopke ocenjevanja, ki jih je opravil izvozni organ.

Letalske družbe bodo imele koristi od sporazuma tudi zaradi tega, ker predvideva uporabo infrastrukture za popravilo in vzdrževanje druge pogodbene strani. Sporazum ne bo samo povečal konkurenčnost kanadskega in evropskega trga, temveč bo okrepil tudi svetovno varnost.

In na koncu menimo, da je ta sporazum pomemben zato, ker vzpostavlja mednarodne standarde za varnost v civilnem letalstvu, in da bi moral biti izhodišče za prihodnja pogajanja z drugimi pomembnimi proizvajalci zrakoplovov.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Sporazum je najambicioznejši sporazum o zračnem prometu med EU in pomembnim svetovnim partnerjem. S sporazumom ne bosta kanadski in evropski trg zgolj konkurenčnejša, postala bosta tudi varnejša, saj bodo regulatorji in organi pregona tesneje sodelovali pri vseh zadevah v zvezi s certificiranjem, inšpekcijskimi pregledi in izvrševanjem, da bi se zagotovila najvišja stopnja varnosti potniških in tovornih letov. Sporazum je pomemben korak naprej pri vzpostavljanju mednarodnih standardov za varnost v civilnem letalstvu in bi moral biti izhodišče za prihodnja pogajanja z drugimi pomembnimi proizvajalci zrakoplovov in opreme. Dajem podporo Silvii-Adriani Ţicău.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Namen sporazuma med EU in Kanado o varnosti v civilnem letalstvu, ki je dopolnilo k Sporazumu o zračnem prometu s Kanado, je odstraniti tehnične trgovinske ovire. Glavni cilj je čim bolj zmanjšati podvajanje ocenjevanj, preskusov in kontrol ter omogočiti enotno certificiranje. Ustanovljen naj bi bil skupni odbor, da bi poiskali rešitve problemov, ki bi nastali pri izvajanju. Sodelovanje in vzajemno priznavanje certificiranja naj bi se nanašala na področji plovnosti in vzdrževanja. V prihodnosti obstaja možnost neomejenega vzajemnega priznavanja. Poleg skupnega odbora, ki naj bi se ukvarjal s praktičnimi problemi in spori, so načrtovani tudi skupni inšpekcijski pregledi in preiskave ter izmenjava podatkov o varnosti. Pozdraviti je treba, da bodo trdni zaščitni ukrepi omogočili ustavitev priznavanja ugotovitev drugega pristojnega organa ali prekinitev sporazuma, če bi to postalo potrebno.

Sporazum je treba podpreti, če postopki odobravanja proizvodov postanejo krajši in preprostejši brez ogrožanja varnostnih standardov.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) To priporočilo se nanaša na Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu, podpisan 6. maja 2009 v imenu (tedanje) Evropske skupnosti. Trenutno ima samo šest držav članic dvostranske sporazume s Kanado o certificiranju proizvodov. Ti bodo postali odveč, ko začne veljati Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu med EU in Kanado. Trdni zaščitni ukrepi omogočajo ustavitev priznavanja ugotovitev drugega pristojnega organa ali prekinitev sporazuma, če bi to postalo potrebno. Sporazum bi lahko prekinili v celoti ali samo delno. Sporazum je treba podpreti, če postopki odobravanja proizvodov postanejo krajši in preprostejši brez ogrožanja varnostnih standardov.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu med Evropsko skupnostjo in Kanado je nedvomno koristen za obe strani. Treba je opozoriti, da imata EU in Kanada najpomembnejše proizvajalce letalske tehnologije. Na obeh straneh je raven trgovine in izvoza na tem področju ogromna. Za učinkovito sodelovanje na področju varnosti v letalstvu je bistveno zagotoviti, da certifikacijski sistemi izpolnjujejo zahteve obeh strani. Zadovoljen sem, da je bil na pogajanjih dosežen dogovor o zmanjšanju podvajanja ocenjevanj, preskusov in kontrol na najmanjšo možno raven. Menim, da je priporočljivo dati uvoznemu organu pravico do izdaje lastnega certifikata o letalskem proizvodu, s čimer se prepreči podvajanje postopkov ocenjevanj, ki jih je opravil izvozni organ. Vzajemno priznavanje na področju plovnosti, vzdrževanja in licenciranja vzdrževanja kaže na zaupanje držav v sisteme druge strani. Sporazum bo omogočal boljše sodelovanje med regulativnimi organi obeh strani na področju certificiranja, inšpekcijskih pregledov, izvrševanja in posvetovanja. Skupni pregledi in preiskave ter izmenjava podatkov o varnosti bodo zagotovili najvišjo raven varnosti za potnike in tovorne lete. Treba je poudariti, da bodo z začetkom veljave tega sporazuma postopki odobravanja in licenciranja proizvodov postali prožnejši, krajši in cenejši. S tem se bodo znižali stroški za podjetja v tej panogi.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za sklenitev Sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med Evropsko skupnostjo in Kanado, ker menim, da je očitno koristen za Evropsko unijo, ker vzpostavlja vzajemno priznavanje predložene dokumentacije v vseh sektorjih v zvezi z letalstvom za vse države članice. V sporazumu so predvideni skupni inšpekcijski pregledi, preiskave, izmenjava podatkov o varnosti, povečano sodelovanje in posvetovanja na tehnični ravni. Zanašanje na certifikacijski sistem drug drugega pomeni krepitev varnosti sistema, prihranek časa, ki bi bil drugače izgubljen s podvajanjem vseh postopkov ocenjevanj, ki jih opravi izvozni organ, in zagotavljanje koristi za letalske družbe zaradi možnosti uporabe infrastrukture za popravilo in vzdrževanje druge pogodbene strani. Zaradi vsega tega bosta letalska trga konkurenčnejša in varnejša.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kanado o varnosti v civilnem letalstvu. Kot pri sporazumu o varnosti v zračnem prometu z ZDA je bil ključni namen, opredeljen v pogajalskih smernicah, zmanjšati podvajanje ocen, preskusov in nadzorov ter EU in Kanadi omogočiti, da se lahko zaneseta na sisteme certificiranja druge pogodbenice. To bi dosegli s postopnim približevanjem zahtev in regulativnih postopkov obeh strani ter z rednimi posvetovanji med pogodbenicama zavoljo neprestanega preverjanja sposobnosti in zmožnosti regulativnih organov, vključenih v izvajanje sporazuma. Rezultat teh ukrepov so lahko prihranki milijonov evrov letno za evropske in kanadske družbe zaradi krajših in preprostejših, s tem pa tudi cenejših postopkov potrjevanja izdelkov. Vzajemno priznavanje ugotovitev pri certificiranju je zelo koristno za EU, saj bo vzpostavljeno vzajemno priznavanje ugotovitev pri certificiranju na vseh področjih plovnosti za vse države članice.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glavni namen je omogočiti EU in Kanadi, da se lahko zaneseta na certifikacijske sisteme druge pogodbenice. To bi dosegli s postopnim približevanjem zahtev in regulativnih postopkov obeh strani, z rednimi posvetovanji med pogodbenicama zavoljo neprestanega preverjanja sposobnosti in zmožnosti regulativnih organov, vključenih v izvajanje sporazuma, in z oblikovanjem skupnega odbora, ki bi predlagal rešitve za težave, ki bi izhajale iz izvajanja sporazuma. Sporazum na splošno sledi strukturi obstoječih dvostranskih sporazumov o varnosti v civilnem letalstvu med državami članicami in Kanado. Temelji na vzajemnem zaupanju v sisteme druge strani in primerjavi regulativnih razlik. Zato nalaga obveznosti in opredeljuje načine sodelovanja, tako da lahko organ, pristojen za uvoz, izda lastni certifikat o letalskem proizvodu, rezervnemu delu ali napravi, ne da bi podvajal vse postopke ocenjevanja, ki jih je opravil izvozni organ. Da bosta kanadski in evropski trg postala konkurenčnejša in varnejša ter da bodo postopki odobravanja proizvodov postali krajši in preprostejši, glasujem za obravnavani predlog.

  Zuzana Roithová (PPE) , v pisni obliki. – (CS) Nimam večjih zadržkov glede Sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med EU in Kanado. Vseeno sem se glasovanja vzdržala. Razlog za to je nerešen položaj v odnosih med EU, Češko in Kanado v zvezi z odpravo enostranske vizumske obveznosti za češke državljane. Že večkrat sem opozorila, da bo parlament Republike Češke zaradi tega blokiral ratifikacijo zadevnega sporazuma o letalstvu. Rada bi pozvala Komisijo, naj se tega problema končno loti z vso resnostjo. Mlačen odnos komisarke Malmström je razlog, da položaj po dveh letih ostaja nerešen, kar je prispevalo k poslabšanju odnosov med Češko in Kanado.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sem za. To priporočilo se nanaša na Sporazum o varnosti v civilnem letalstvu, podpisan 6. maja 2009 v imenu (tedanje) Evropske skupnosti. Sporazum o zračnem prometu med EU in Kanado, ki je bil podpisan 17. in 18. decembra 2009 in ki bo dokončno vzpostavil popolnoma odprt zračni prostor med EU in Kanado, bo predmet posebnega priporočila. Le šest držav članic ima trenutno sklenjene dvostranske sporazume s Kanado o certificiranju proizvodov. Ti sporazumi bodo prenehali veljati z začetkom veljavnosti sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med EU in Kanado (sporazum). Ker je odprava tehničnih ovir za blagovno menjavo v izključni pristojnosti Unije, za sklenitev tega sporazuma zadostuje sklep Sveta. Za razliko od sporazuma o zračnem prometu ta sporazum ne predvideva začasne uporabe in ga državam članicam ni treba ratificirati. Povsem razumljivo je, da je bila sklenitev sporazuma o varnosti v zračnem prometu prednostno obravnavana kot dopolnitev sporazuma o zračnem prometu s Kanado, saj imata Evropa in Kanada proizvajalce zrakoplovov, motorjev in letalske elektronike, ki so vodilni v svetu. Skupni izvoz tehnologije civilnega letalstva presega 50 milijard EUR, medtem ko je leta 2008 celotna trgovina EU in Kanade na področju letal, vesoljskih plovil in rezervnih delov znašala več kot 49 milijard EUR.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum o varnosti v civilnem letalstvu med EU in Kanado sledi horizontalnemu sporazumu, ki ga je Parlament že sprejel marca 2011. Kanada je strateška država na tem področju za države članice EU, saj sta obe strani vodilni v svetu pri proizvodnji zrakoplovov, motorjev in letalske elektronike; to je zdaj tudi enajsti najpomembnejši trgovinski partner EU. Glavni namen tega sporazuma je olajšati trgovanje z blagom in storitvami z odstranitvijo tehničnih ovir ter zmanjšati podvajanje regulativnih ocenjevanj, preskusov in kontrol plovnosti z uporabo načela vzajemnosti. Vzpostavitev odprtega zračnega prostora bo prinesla gospodarske koristi za obe strani. Večja poenostavitev in znižanje upravnih stroškov za evropska in kanadska podjetja bosta omogočila večjo gospodarsko učinkovitost in varnost za potnike. Kot nadomestni član Odbora za promet in turizem sem glasoval za to poročilo, toda ponovno poudarjam, da bi moral Parlament prevzeti svoje nove odgovornosti iz Lizbonske pogodbe in biti obveščen v vseh fazah postopka pogajanj o mednarodnih sporazumih.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Namen sporazuma je čim bolj zmanjšati podvajanje ocenjevanj, preskusov in kontrol s tem, da se obema stranema omogoči uporaba certifikacijskega sistema druge strani. To vzajemno zaupanje v sistem, ki ga upravlja druga pogodbenica, temelji na približevanju zahtev in regulativnih postopkov ter na rednih posvetovanjih med stranema in ustanovitvi skupnega odbora. Zaradi dovoljenih krajših in stroškovno učinkovitejših postopkov odobravanja proizvodov bodo podjetja, ki poslujejo v tej panogi, letno prihranila milijone in bodo lahko povečala svojo konkurenčnost. S sporazumom bo postal trg konkurenčnejši in varnejši, ker bodo morali organi pregona obširneje sodelovati.

Poročilo: Miroslav Mikolášik (A7-0111/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) V tem poročilu je navedeno, da sta trdna finančna disciplina in preglednost pri dodeljevanju sredstev glavna predpogoja za dosego skupnih ciljev kohezijske politike, kar prispeva k večji odgovornosti glede strateških ciljev. Potrebna so dodatna prizadevanja za preprečevanje pretiranih zamud in uspešnejše izvajanje.

Poudarjam tudi, da je potrebna večja sinergija z drugimi instrumenti politike. S kohezijsko politiko bi morali še naprej pomagati najrevnejšim regijam, da dohitijo ostale in svoje cilje prilagodijo sedanjim in prihodnjim izzivom za zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v skladu s strategijo Evropa 2020.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kohezijska politika ima danes večje možnosti kot kadar koli prej in tega ne bi smeli podcenjevati; lahko pomaga izboljšati manj razvite regije, ki so trajno prikrajšane zaradi geografskih ali naravnih dejavnikov. Velika škoda bi bila, če teh sredstev ne bi uporabili ali bi jih po nepotrebnem zapravili, zato je prav, da nujno zavzamemo k rezultatom usmerjen pristop s vzpostavitvijo jasnih in merljivih ciljev in kazalcev učinka. Prvi korak, ki bi se moral uporabljati pri vseh sredstvih Skupnosti, je poenostavitev postopkov in povečanje prožnosti dodeljevanja sredstev z zmanjšanjem birokratskih ovir, pretiranih upravnih stroškov in drugih preprek, ki ovirajo doseganje ciljev politike v zvezi z zaposlovanjem in bojem proti revščini. Ne pozabimo, da je kohezijska politika dolgoročni mehanizem; zato so začetek dela na trdnih temeljih, vzpostavitev natančno določenih ciljev in dodelitev jasnih pristojnosti posameznim ravnem upravljanja dejavniki napredka, ki bodo vidne rezultate dali šele v drugem delu programskega obdobja.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Vzpostavitev socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije je eden od pomembnih ciljev evropskega projekta. To je cilj, h kateremu stremijo vse države članice kot del postopka evropskega povezovanja. Ravno zato menim, da mora postopek za financiranje kohezijskih projektov temeljiti na strogi finančni disciplini, izvajanju na strateških področjih in nenazadnje načelu dobrega upravljanja. Namen je zmanjšati razlike med evropskimi regijami. Toda celoten postopek za izvajanje te politike je treba poenostaviti, da bi ta cilj dosegli. Sredstva je treba uporabiti in menim, da moramo premagati največjega nasprotnika, ki zavira tovrstne projekte ali jih povsem ustavi: pretirano evropsko birokracijo. Birokracije ne smemo zamešati s preglednostjo, saj k preglednosti kohezijskih projektov ne prispeva vsak zapis na listu papirja ali vsaka odobritev, zabeležena v dokumentu.

Razlike med evropskimi regijami so nastajale dolgo časa. Podpiram predlog v poročilu, da je treba za zmanjšanje teh neenakosti in racionalizacijo evropskega procesa povezovanja za vse države članice skrajšati čas, potreben za odobritev financiranja, ter zmanjšati birokracijo z vsemi pravili in postopki vred, ki po nepotrebnem prej ovirajo, kot podpirajo kohezijsko politiko Evropske unije.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo o izvajanju, ki ga je sestavil kolega gospod Mikolášik je odličen prikaz, kaj je bilo s kohezijsko politiko doseženega v finančnem obdobju 2007–2013. Dokazuje, da je ta politika koristna, ker je njen prispevek k doseganju gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Evropski uniji nesporen. Na koncu bi rada poudarila, da sprejetje tega poročila prihaja ob pravem času, saj je obogatilo razpravo o prihodnji kohezijski politiki (2014–2020). Evropska komisija bo kmalu objavila svoje predloge za posodobitev in s tem izboljšanje te politike.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Glasovanje o kohezijskem svežnju je jasno sporočilo v zvezi z našo željo po kohezijski politiki, ki kaže solidarnost ter je učinkovita in ambiciozna, saj ostaja ena od najpomembnejših evropskih politik. V času, ko je svetovna kriza poslabšala družbenogospodarske razmere v številnih regijah in ko že razpravljamo o prihodnji kohezivni politiki, je bilo bistveno, da Evropski parlament poudari svoje nasprotovanje kakršnemu koli poskusu nacionalizacije kohezijske politike ali njenemu usmerjanju v posamezne sektorje. V tem poročilu, katerega namen je bil oceniti izvajanje programov, je Evropski parlament podal oceno ter poudaril uspehe, težave in mogoče rešitve. To bo v veliko pomoč v prihajajočih mesecih, ko bo Evropska unija uvajala novo kohezijsko politiko od leta 2013, s katero bo treba odpraviti pomanjkljivosti sedanje politike. Zlasti bo pomembno poenostaviti in pospešiti postopke dodeljevanja, zlasti v korist malih in srednje velikih podjetij, ter spodbuditi financiranje iz več skladov in navzkrižno financiranje. Zato sem glasoval za to poročilo ter za ostala tri, da bi potrdil svojo zavezanost tej temeljni politiki, hkrati pa pozivam k nekaterim spremembam, ki so postale potrebne za spopadanje z novimi izzivi.

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Kot je razvidno iz podatkov, objavljenih v nacionalnih poročilih, države članice napredujejo pri doseganju ciljev kohezijske politike kljub temu, da je opaziti nekaj heterogenosti na ravni držav in regij. Poleg tega opozarjam, da je kohezijska politika dolgoročni mehanizem in da bo večina rezultatov vidna šele kasneje v programskem obdobju. Po mojem mnenju sta osnovna pogoja za doseganje skupnih ciljev kohezijske politike trdna finančna disciplina in predvsem preglednost pri dodeljevanju sredstev. Vprašanje arhitekture prihodnje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bo v središču politične razprave v prihodnjih letih. Glede pogajanj o prihodnjem programskem obdobju menim, da je trdna in dobro financirana regionalna politika EU bistveni pogoj za dosego socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije v EU. Zato sredstva, namenjena kohezijski politiki v naslednjem programskem obdobju, nikakor ne bi smela biti zmanjšana. Da bi se izognili primerom, ko sredstva ostanejo neuporabljena zaradi pretirano zapletenih predpisov in postopkov, je bistveno, da upravljanje in izvajanje kohezijske politike poenostavimo.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. V tem predlogu resolucije Evropskega parlamenta o poročilu o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013 za leto 2010 so vključene točke, ki so v nasprotju z načeli našega političnega stališča, zato ga ni mogoče podpreti. In sicer predlog poziva k izboljšanju in omogočanju storitev za romsko skupnost, ki je v predlogu opredeljena kot „marginalizirana“ skupnost. Lega Nord (Severna liga) vedno poudarja, da romske manjšine ni mogoče šteti za žrtev kakršne koli socialne „marginalizacije“, ker manjšina sama zavrača vključitev v našo družbo. Zato menim, da tega predloga, ki Rome šteje za žrtve marginalizacije in poziva k njihovi privilegirani obravnavi na podlagi njihove domnevne marginalizacije, ni mogoče odobriti. Zato glasujem proti.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker kohezijska politika še vedno dokazuje svojo pomembnost, saj veliko prispeva k izboljšanju družbenogospodarskega okolja. Poleg tega je namen kohezijske politike zmanjšati razlike v razvitosti evropskih regij, omogoča pot k posodobitvi in trajnostni rasti ter dokazuje evropsko solidarnost. Kot taka se je izkazala za bistveno za napredek evropskega povezovanja ob vzpostavljanju sinergij med različnimi evropskimi politikami. Med evropskimi regijami seveda še vedno obstajajo ogromne gospodarske, socialne in okoljske razlike. Nekatere od njih so posledice zadnjih dveh širitev, druge pa so se poglobile zaradi neposrednih učinkov svetovne finančne in gospodarske krize. Države članice so se novimi zahtevami spopadle pozitivno in napredujejo pri doseganju ciljev kohezijske politike, kar dokazujejo podatki iz nacionalnih poročil, čeprav že v osnovi obstajajo razlike med državami in regijami. Ob upoštevanju, da je Evropski socialni sklad ESS osnovno orodje za boj proti revščini, socialni izključenosti, brezposelnosti, razlikam med spoloma in socialni diskriminaciji (invalidov, priseljencev, starejših itd.), in sicer z vključevanjem ljudi na delovna mesta, Evropski parlament poziva Komisijo, naj okrepi potencial ESS in njegovo finančno avtonomijo. Poleg tega bi morali poenostaviti vodenje projektov, uskladiti in izboljšati postopke in nadzor ter učinkoviteje spremljati tekoče projekte.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kohezijska politika je eden od ciljev strategije EU 2020, zato je treba posvetiti večjo pozornost usklajevanju dejavnosti med EU in državami članicami, ki so odvisne od tega sektorja. Zato sem glasoval za ta dokument. Zaradi gospodarske krize in reforme te politike za obdobje 2007–2013 se je dejavnost v Evropi upočasnila. Za celovit izkoristek možnosti, ki jih daje kohezijska politika, se je treba, kot je jasno navedel poročevalec, odločneje zavezati zmanjšanju vrzeli med visoko razvitimi regijami EU in tistimi, ki so manj razvite. Doseganje tega cilja je po mojem mnenju mogoče s povečanjem sredstev, namenjenih kohezijski politiki, ter omogočanjem večjega nadzora nad odobritvijo projektov in načini investiranja.

  Philip Bradbourn (ECR), v pisni obliki. − Glede poročil gospoda Pieperja, gospe Sanchez-Schmid, gospoda Stavrakakisa, gospoda Vlasáka in gospoda Mikolášika: konservativni poslanci Evropskega parlamenta smo glasovali proti tem poročilom o prihodnji usmeritvi kohezijske politike, z izjemo poročila gospoda Vlasáka, kjer smo se vzdržali. In sicer zaradi vrste temeljnih razlogov: trdimo, da je v času, ko v državah članicah poteka javnofinančna konsolidacija, popolnoma nesprejemljivo, da se velikega kohezijskega sklada EU ta prizadevanja ne bi dotaknila. Na splošno ta poročila ne odgovarjajo na zaskrbljenost konservativcev glede smiselnega upravljanja EU v zvezi s kohezijsko politiko. Zavračajo vse poteze, ki bi omogočile bogatejšim državam članicam, da financirajo svoj lastni regionalni razvoj, in preprečujejo manjše, učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene kohezijske politike do najrevnejših regij Evrope. Namesto tega so predlagana nova orodja birokracije, kot so makroregionalni subjekti, nacionalno državo pa ponovno spodkopava odločen preobrat k regionalizmu. Ta doba varčevanja EU ponuja priložnost, da porabi manj za stare in potratne prednostne naloge. Ta poročila gredo v popolnoma napačno smer.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − Dokumenti, ki analizirajo učinkovitost, s katero se zakonodaja EU prenaša v državah članicah, so bistvenega pomena. Ponavljam ugotovitve poročevalca, zlasti tiste, ki zadevajo pomen malih in srednje velikih podjetij za evropska gospodarstva in potrebo po tem, da se omogoči dostop do financiranja, ter potrebo po večjem spodbujanju malih in srednje velikih podjetij, naj izboljšajo inovativnost in s tem povečajo konkurenčnost. Tudi zaradi teh razlogov sem se odločil glasovati za ta dokument.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede na sedanjo krizo, ki jo doživlja Evropska unija, je nedavno uvedena kohezijska politika eden od učinkovitih načinov za zagon gospodarstva EU. V tem pogledu je poročilo gospoda Mikolášika o izvajanju programov kohezijske politike 2007–2013, ki sem ga podprla, koristen prispevek k ponovni opredelitvi ciljev te politike. S pozivom k preprostejšemu, izboljšanemu in preglednejšemu dodeljevanju pomoči v okviru strategije Evropa 2020 je namen tega poročila spodbuditi evropske kohezijske programe, da bi se spopadli z upravnimi bremeni, zaradi katerih je večina dodeljenih sredstev sedaj zadržanih.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013, ker menim, da je treba kohezijsko politiko prilagoditi izzivom, s katerimi se spopadajo evropske regije, ter podpreti pametno, trajnostno in vključujočo rast.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kohezijska politika je še naprej eden od najpomembnejših stebrov politike EU, saj je temeljnega pomena za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Zaradi tega bi morali s kohezijsko politiko še naprej močno podpirati vse evropske regije ter prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti.

V času, ko Evropa doživlja z gospodarsko, finančno in socialno krizo, kakršne še ni bilo in ki je zlasti prizadela nekatere regije, ki so že tako šibkejše, je bistvenega pomena za prihodnost, da ima kohezijska politika še naprej temeljno vlogo pri uravnoteženem in trajnostnem razvoju.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta dokument poročevalca gospoda Mikolášika sledi sporočilu Komisije z naslovom „Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010“. To je prva natančna ocena izvajanja približno 450 operativnih programov, ki jih je sprejela Komisija. Kohezijska politika EU je del evropskega okvira solidarnosti, ki vključuje 21 držav članic in njihovih 271 regij, njen namen pa je odpraviti obstoječe gospodarske in socialne razlike znotraj EU.

To poročilo je še večjega pomena zaradi gospodarske in finančne krize, ki jo doživlja Evropa, zato bi to moral biti instrument za prerazporeditev in največje možno povečanje kohezijskega financiranja. Glede na nizko raven izvajanja je treba oblikovati mehanizme, ki bodo najbolj prikrajšanim državam članicam omogočili, da uporabijo sredstva ali pa tvegajo, da se ta sredstva vrnejo EU, ki jih bo prerazporedila bogatejšim državam. Pozdravljam sprejetje tega poročila, za katerega sem glasoval, ne samo zaradi rešitev, ki jih predlaga, temveč tudi zaradi strukture, ki jo predlaga za prihodnjo kohezijsko politiko.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V tem poročilu so priznani obstoječi problemi s kohezijsko politiko, vse od zapoznele sklenitve pogajanj o večletnem finančnem okviru in zakonodajnem svežnju, posledica česar bo zakasnelo izvajanje nacionalnih strategij in operativnih programov. Ti dejavniki so združeni s premajhnimi sredstvi za obdobje 2007–2013, zlasti ob upoštevanju širitve EU, in izkoristkom razpoložljivih sredstev v tem obdobju, ki znaša samo 27,1 %, ter še vedno obstoječim nacionalnim sofinanciranjem in upravnim bremenom. Te razmere razgaljajo nekatere napake in slabosti kohezijske politike, ki smo jih vedno obsojali.

Države, kot je Portugalska, se vedno bolj oddaljujejo od obljubljenega gospodarskega in socialnega razvoja, ki bi jih približal povprečju EU. Nacionalno sofinanciranje je še vedno ovira za dostop do sredstev, zlasti za države s šibkejšim gospodarstvom, ki doživljajo, da se milijoni evrov še vedno vračajo državam, ki imajo največjo korist od glavnih politik EU, zlasti od ekonomske in monetarne unije in notranjega trga. To še povečuje razlike med temi državami, namesto da bi se zmanjševale.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V tem poročilu so priznani obstoječi problemi s kohezijsko politiko, vse od zapoznele sklenitve pogajanj o večletnem finančnem okviru in zakonodajnem svežnju, posledica česar bo zakasnelo izvajanje nacionalnih strategij in operativnih programov, do premajhnih sredstev za obdobje 2007–2013, zlasti ob upoštevanju širitve EU, in izkoristka razpoložljivih sredstev v tem obdobju, ki znaša samo 27,1 %, ter še vedno obstoječega nacionalnega sofinanciranja in upravnega bremena. S tem so jasne napake in slabosti kohezijske politike, ki smo jih vedno obsojali.

Države, kot je Portugalska, se vedno bolj oddaljujejo od obljubljenega gospodarskega in socialnega razvoja, ki bi jih približal povprečju EU. Vse to še poslabšujejo ključne politike EU, zlasti tudi ekonomska in monetarna unija, konkurenca na notranjem trgu in liberalizacija mednarodne trgovine.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Poročila o izvajanju analizirajo izvajanje predpisov EU v nacionalni zakonodaji in njihovo izvrševanje v državah članicah. V primeru kohezijske politike zakonodajni okvir sestavljajo neposredno veljavne uredbe. Poročilo Komisije z naslovom „Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010“ tako analizira, ali države članice ustrezno uporabljajo zakonodajo in kako države članice razumejo strateške smernice Skupnosti ter kako jih uporabljajo pri izvajanju nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov. Kohezijska politika dokazuje svoj pomen, saj znatno prispeva k izboljšanju družbenogospodarskega okolja. Države članice napredujejo pri izpolnjevanju ciljev, kot so pokazali podatki iz nacionalnih poročil. Toda temeljna pogoja za izpolnitev skupnih ciljev kohezijske politike sta seveda ustrezna finančna disciplina in preglednost pri dodeljevanju sredstev. Predložitev strateških poročil kot nov instrument lahko precej prispeva k povečanju odgovornosti pri izpolnjevanju ciljev politike. Prav tako so koraki k poenostavitvi vodenja in izvajanja kohezivne politike še vedno zelo želeni in utemeljeni, da bi dosegli cilje te politike in tako prispevali k evropski solidarnosti.

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za, ker je treba kljub težavam pri uporabi denarja iz kohezijskega sklada dosledno upoštevati sedanjo kohezijsko politiko za dosego njenega dolgoročnega cilja. Kohezija Unije pomeni učinkovito uporabo možnosti v gospodarsko zaostalih regijah in rast z učinkom obsega po vsej Uniji. Od tu osredotočenje na vlaganja v komunikacijsko infrastrukturo, ki bo olajšala delovanje enotnega trga, in ekologijo. V novi finančni perspektivi se sredstev ne sme razmetavati za sektorske projekte.

Treba je tudi izboljšati kohezijo znotraj držav članic in bolje uporabiti finančna sredstva, namenjena infrastrukturnim vlaganjem v zvezi s podnebnimi spremembami, kot je gradnja hidrotehničnih objektov. Slabo se na primer na Poljskem uporablja denar iz kohezijskega sklada, namenjen javnim komunikacijskim projektom, kot so železnice, tramvaji in internet. Pozornost je treba nameniti učinkovitejši uporabi sredstev z recikliranjem. Tudi odstotek sredstev Unije, namenjen posodobitvi ogrevanja, je prenizek, zlasti v državah Srednje in Vzhodne Evrope. V interesu Unije je, da ločnica med pomembnim središčem in razvojno zaostalim obrobjem izgine, da ne bodo obrobne regije pomenile zgolj trgov za prodajo in virov delavcev.

  Gunnar Hökmark (PPE), v pisni obliki. − (SV) Švedski konservativci ne čutimo navdušenja, izraženega v poročilu glede uporabe strukturnih skladov v kohezijski politiki. Kritični smo do sedanje strukture in področja uporabe sistema, vendar je vseeno pomembno, kako se sredstva porabijo. To samoiniciativno poročilo ne zagovarja dodeljevanja dodatnih sredstev skladom in navaja tudi, da je treba pri dodeljevanju dati prednost raziskavam in razvoju. Zato smo lahko poročilo podprli.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker je treba takoj sprejeti korektivne ukrepe za izboljšanje slabe uspešnosti projekta na nekaterih področjih. V dokumentu je priporočeno opravljanje poglobljenih analiz težav pri izvajanju na področjih s posebnimi zamudami pri izboru projektov. Glede na to poziva države članice k večjim prizadevanjem za izboljšanje izbora projektov na področjih, kjer so zamude, in k pospešenemu izvajanju vseh izbranih projektov, da bi se izognili tveganju neizpolnitve dogovorjenih ciljev. V poročilu je poudarjeno dejstvo, da imajo mala in srednje velika podjetja pomembno inovacijsko vlogo v gospodarstvu in da je zato treba ta sektor razvijati, med drugim z izvajanjem Akta za mala podjetja, malim in srednjim podjetjem olajšati dostop do financiranja in obratnih sredstev ter jih spodbujati, naj se vključijo v inovativne projekte, da bi se okrepila njihova konkurenčnost in možnost za povečanje števila delovnih mest. Menim, da učinkovit izbor in izvajanje projektov na nekaterih področjih ovira pomanjkanje ustreznih predpogojev, kot so preprostejši postopki za prijavo na nacionalni ravni, jasno nacionalno prednostno obravnavanje nekaterih področji poseganja, pravočasen prenos zakonodaje EU ter utrjena institucionalna in upravna zmogljivost, in pretirana birokracija na nacionalni ravni. Dokument torej poziva države članice in regije, naj omogočijo izvajanje politike z reševanjem teh težav, predvsem s sprejetjem zakonskega okvira na področju državne pomoči, javnega naročanja in okoljskih predpisov ter z institucionalnimi reformami.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kohezijska politika je že ves čas bistvena sestavina evropskega načrta za oživitev gospodarstva, s katerim vloga strukturnih skladov postane vsakomur jasna. Ob posebnem poudarku na malih podjetjih, ki veljajo za nosilce razvoja na posameznem ozemlju, se kohezijski ukrepi spodbujajo z namenom podpiranja regionalnih trgov dela z zmanjševanjem spolnega razlikovanja in neenakosti, omogočanja medinstitucionalnega dialoga ter izboljšanja infrastrukture in storitev za prikrajšane mikroregije z velikim obsegom marginaliziranih skupin. Ti posegi, ki so samo nekateri od številnih, so posebni in potrebni za vzdrževanje ravnotežij, ki so bistvena za ta ozemlja. S svojo podporo temu poročilu dajem priznanje odličnemu delu, ki ga je opravil gospod Mikolášik, in upam, da bo kohezijska politika, tudi v naslednjem programskem obdobju, šla naprej po poti združevanja in razvoja ozemelj in evropskega gospodarstva.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Izvajanje kohezijske politike v obdobju 2007–2013 si zasluži pozornost Parlamenta iz več pomembnih razlogov, ki so naslednji: sistematična rast kohezije je strateško pomembna za prihodnost Unije; kohezijski sklad je priložnost za nove države članice in regije, v katerih so razvojne razmere posebej težke; v zadnjih letih je Odbor za proračunski nadzor izražal pridržke glede izvajanja politike zaradi stopnje napak, ki je prevelika. Poročilo gospoda Mikolášika si zasluži podporo.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) To strateško poročanje je novost kohezijske politike. Zagotavlja pravočasne dokaze o napredku izvajanja po vseh 27 državah članicah EU in spodbuja preglednost ukrepov prek povezovanja s prednostnimi nalogami Skupnosti.

Napredek držav članic se lahko šteje za razumnega glede na hudo poslabšanje družbenogospodarskih razmer zaradi svetovne krize in reforme politike za obdobje 2007–2013. S številnih vidikov še vedno obstaja očitna vrzel med različnimi regijami EU. Napredek se precej razlikuje med državami in glede na področje: nekatera strateška področja se spopadajo s posebnimi zamudami pri izboru projektov.

Posebej zaskrbljujoča področja, na katerih je treba opraviti poglobljeno analizo razlogov za zamude, so naslednja: železniški sektor, nekatera energetska in okoljska vlaganja, digitalno gospodarstvo, socialna vključenost, upravljanje in krepitev zmogljivosti. Zato so potrebna dodatna prizadevanja za preprečitev pretiranih zamud, krepitev uspešnosti izvajanja in zagotovitev večje finančne discipline.

Kohezijska politika še vedno dokazuje svojo pomembnost, saj znatno prispeva k izboljšanju družbenogospodarskega okolja. Osnovna pogoja za doseganje skupnih ciljev kohezijske politike sta trdna finančna disciplina in preglednost pri dodeljevanju sredstev.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Kohezijska politika je zagotovilo za izboljšanje našega družbenogospodarskega okolja, kar pomaga pri zmanjševanju razlik med razvitostjo regij ter omogoča posodabljanje in trajnostno rast. To je učinkovito in uspešno orodje za odzivanje na družbenogospodarske izzive, ki jih prinaša finančna kriza. Da bi zmanjšali razlike med manj razvitimi in visoko razvitimi regijami EU, je treba države članice spodbuditi k izboljšanju absorpcijske zmogljivosti strukturnih in kohezijskih skladov. Države članice morajo dejavneje sodelovati pri izvajanju programov kohezijske politike. Pri izpolnjevanju teh ciljev je pomembno zagotoviti, da se projekti izbirajo in ustrezno izvajajo brez zamud. Zato je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem nadzora in spremljanja ter zmanjšati birokracijo in upravno breme. Opozoriti je treba, da bi morali posebno pozornost in financiranje nameniti prometu, ki je odločilni dejavnik pri vzpostavljanju ozemeljske, gospodarske in socialne kohezije. Razočaran sem, da so vlaganja v železniški sektor pod ravnijo vlaganj v cestni sektor. Poleg tega zamuda pri vlaganju v železniški sektor zelo škoduje vzpostavitvi omrežja TEN-T. Treba je poudariti, da so strukturni skladi za mala podjetja ključno orodje gospodarske spodbude. Bistveno je izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo ti skladi, za vzpostavitev ugodnih poslovnih razmer za mala in srednje velika podjetja, izboljšanje možnosti financiranja ter spodbujanje sodelovanja pri različnih inovacijskih projektih in sodelovanja na lokalni in regionalni ravni.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kohezijska politika je osnovni steber družbenogospodarskega razvoja in države članice so pozitivno sprejele nove zahteve in hitro prevzemajo smernice EU ter znatno napredujejo pri izpolnjevanju ciljev politične kohezije. To izhaja iz poročila o poročilu 2010; zato v upanju, da bomo nadaljevali po tej poti, glasujem za poročilo o izvajanju programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Poleg tega so v poročilu oblikovani predlogi in priporočila za večjo preglednost in prožnost pri dodeljevanju in uporabi evropskih sredstev.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Kohezijska politika je bistvena za izboljšano družbenogospodarsko okolje v Evropi in je konkreten izraz solidarnosti med državami članicami. Toda v poročilu je upravičeno poudarjena zamuda pri dokončanju strateških in operativnih programov zaradi težkih pogajalskih postopkov; toda navedeno je tudi – in to je pomembno za Grčijo –, da mora EU najti način za odpravljanje teh zamud, kadar nastanejo zaradi pomanjkanja javnih sredstev, ki so na razpolago za projekte sofinanciranja. Hkrati je pomembno ob vsaki priložnosti poudariti, da je osnovni predpogoj za doseganje globalnih ciljev kohezijske politike trdno finančno upravljanje, odgovornost in preglednost pri dodeljevanju sredstev. To je mogoče doseči s predložitvijo rednih poročil o napredku in z izboljšanjem učinkovitosti javne uprave.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kohezijska politika je temeljni steber politike EU in ena od gonilnih sil pri oblikovanju Evrope ene hitrosti, saj prispeva k izboljšanju družbenogospodarskega okolja. Države članice napredujejo pri izpolnjevanju ciljev kohezijske politike, kot kažejo nacionalna poročila, čeprav med državami in regijami že v osnovi obstajajo nekatere razlike. Ta politika ne ponuja takojšnjih rezultatov: to je dolgoročni mehanizem. V resnici bo celotna slika za programsko obdobje 2007–2013 vidna šele leta 2015, dve leti po drugem strateškem poročilu, ker imajo nekatere države še dve leti časa za uporabo vseh dodeljenih sredstev. Glasovala sem za to poročilo, ki med drugim opozarja na dejstvo, da sta učinkovit izbor in izvajanje projektov na nekaterih področjih ovirana zaradi dejavnikov, s katerimi se je treba spopasti. Rada bi opozorila na pozno dokončanje pogajanj o večletnem finančnem okviru in zakonodajnem svežnju te politike, posledica česar je zapoznelo dokončanje nacionalnih strategij in operativnih programov, ter pomanjkanje javnih sredstev, ki so v državah članicah na razpolago za sofinanciranje. Ta vprašanja je nujno treba rešiti, da bi lahko v celoti izpolnili cilje tega procesa.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) To poročilo analizira, ali države članice ustrezno uporabljajo zakonodajo in kako države članice razumejo in upoštevajo strateške smernice Skupnosti pri izvajanju svojih nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov. Poročilo je bilo v glavnem izdelano na podlagi naslednjih dveh dokumentov: sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču z naslovom „Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010“ in delovni dokument služb Komisije, ki spremlja sporočilo. Pripravljene so bile temeljne ocene o izvajanju programov, pri čemer so se za namene primerjalne analize upoštevale razlike več mesecev, ker lahko take razlike vplivajo na obseg sredstev, dodeljenih posameznemu sektorju. Podobno so bile temeljne ocene pripravljene pri strateškem poročanju, ki zagotavlja pravočasne informacije o napredku pri izvajanju po vsej Evropi in osnovo za razpravo na visoki ravni, medsebojne strokovne preglede, učenje politike ter spodbudo za izboljšanje kakovosti izvajanja, čeprav imajo ta poročila nekatere omejitve. Da bi lahko povečali odgovornost glede izpolnjevanja ciljev politike, dajem svoj glas za ta predlog.

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. − Pomembno je, da EU ostane osredotočena na območja z omejenimi možnostmi, da ne bi ta še naprej trpela zaradi sedanje gospodarske krize. Pomoč revnejšim regijam je v pomoč tudi premožnejšim, saj se s tem povečuje kupna moč sosednjih trgov, kar je eden od ciljev enotnega trga. Strukturno financiranje je izredno koristno pri spopadanju z izzivi v teh regijah in zagotoviti moramo, da se bo še naprej učinkovito izvajalo ter omogočalo trajnostno in vključujočo rast. V tem priporočilu so pripombe v zvezi z izborom projektov na področjih, kot so železniški sektor, energetika, okolje, digitalno gospodarstvo, socialna vključenost, upravljanje in krepitev zmogljivosti. To so ključna vprašanja v zvezi s konkurenčnostjo in zato ključna vprašanja v zvezi z gospodarsko rastjo. EU mora poskrbeti za preprečevanje pretiranih zamud pri dodeljevanju sredstev.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Sem za. Osnutek poročila je bil bolj slab, toda lahko bi ga znatno izboljšali z 22 kompromisnimi spremembami in več odločnejšimi odstavki na podlagi različnih mnenj, npr. na področju socialne kohezije (odstavka 7 in 19), integracije načela enakosti spolov (odstavek 9), dekarbonizacije prometa (odstavek 11), energetske učinkovitosti (odstavek 14) ter varstvo okolja in podnebja (odstavek 15). Lahko bi vključili naše besedilo glede sinergije med skladi („vsak sklad potrebuje svoja pravila“, odstavek 28) in naš poziv k povečanju navzkrižnega financiranja (odstavek 29) ter krepitvi partnerstva (odstavek 33) in preglednosti (odstavek 3). Dobro besedilo imamo tudi v zvezi prilagajanjem programov trajnostnemu razvoju (odstavek 35). Toda nismo mogli doseči več zelene usmerjenosti za ukrepe za izhod iz krize (odstavek 27).

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) V členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da EU „razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije,“ zato so bila sredstva Unije za obdobje 2007–2013 določena v višini 347 milijard EUR, kar ustreza 35,7 % celotnega proračuna EU. Glasujem za to poročilo, ker je v njem podana točna analiza trenutnega stanja sredstev Unije s prikazom področij, na katerih je bilo do zdaj porabljenih 93,4 milijona EUR, ker so navedena priporočila in področja, ki jih je treba izboljšati, ker prispeva k reševanju gospodarske in finančne krize ter ker spodbuja najboljše prakse in medsebojno učenje na regionalni ravni.

Rad bi poudaril, da se izvajanje programov skladov EU po različnih državah članicah razlikuje, in za EU je pomembno, da razume težave, ki jih imajo nekatere države pri sprejemanju korektivnih ukrepov, da bi dejavno prispevale k boljšemu izkoriščanju sredstev EU v skladu s strategijo Evropa 2020. Na koncu bi rad tudi čestital državam članicam za njihova prizadevanja pri oblikovanju prvega nacionalnega strateškega poročila ter dejavno prispevanje k večji preglednosti, prožnosti, učinkovitosti in odgovornosti za sredstva kohezijske politike.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o izvajanju programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013, ker je kohezijska politika bistvena za izpolnjevanje ciljev Evrope 2020, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev. Obžalujem zamude pri postopkih izbite projektov na strateških področjih, kot so promet, nekatera energetska in okoljska vlaganja, digitalno gospodarstvo, socialna vključenost, upravljanje in krepitev upravnih zmogljivosti. Učinkovit izbor in izvajanje projektov na nekaterih področjih sta ovirana zaradi pomanjkanja ustreznih predpogojev, kot so preprostejši prijavni postopki na nacionalni ravni, jasne nacionalni prednostne naloge na nekaterih področjih posredovanja, hiter prenos zakonodaje EU ter utrjene institucionalne in upravne zmogljivosti, in pretirane domače birokracije.

Menim, da sta vzpostavitev evropskega intermodalnega prevoznega sistema na podlagi omrežja TEN-T in njegova povezanost s projekti za nacionalne ceste, železnice in celinske vodne poti bistvena za zagotavljanje ozemeljske, gospodarske in socialne kohezije.

Obžalujem nezadostno vlaganje v projekte za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije pri gradnji stanovanj ter za stanovanjske projekte za marginalizirane skupnosti. V prihodnosti mora Evropa znatno vlagati v inovacije, izobraževanje in nove tehnologije.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Strateško poročilo o izvajanju operativnih programov, sofinanciranih v okviru kohezijske politike, je nov instrument, ki bo bistven za preglednost in ki bo v prihodnje pripomogel k temu, da bo javnost bolje razumela to zapleteno vprašanje. Računsko sodišče vsako leto odkrije ogromno nepravilnosti pri dodeljevanju subvencij. Če bi ta instrument uporabljali pravilno, bi lahko imel pomembno vlogo pri preprečevanju tega. Zato sem za izboljšave, ki jih je predlagal poročevalec, zlasti tiste v zvezi s kakovostjo poročil, ki jih izdelajo države članice, kar zagotavlja učinkovit nadzor v prihodnje.

Poročilo: Oldřich Vlasák (A7-0218/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, ker obravnava potrebe mestnih območij z glavnim poudarkom na dveh vidikih: osnovni infrastrukturi ter pametnih naložbah v infrastrukturo in storitve, ki bodo temeljile na tehnološkem napredku. Strinjam se tudi s pozivom, naj se nameni pozornost načelom strateškega načrtovanja, in s tem, da potrebujemo prožnejše navzkrižno financiranje med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom (ESS).

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropsko mestno raznolikost je treba podpreti zlasti s prožnim mehanizmom za izvajanje kohezijske politike ter z usklajevanjem in prilagajanjem projektov razvoja mest glede na razvojne potrebe in strateške smernice vsakega posameznega mesta. Govori se o pametnem razvoju mest in o tem, da morajo mesta izboljšati in posodobiti svojo infrastrukturo in storitve, ki jih ponujajo. Da to ne bi bile zgolj prazne besede, bi morali po mojem mnenju zaupati lokalnim oblastem in izvoljenim predstavnikom teh mest. Prisluhniti bi morali temu, kar si želijo skupnosti, kakršno koli gradnjo začeti na podlagi njihovega prednostnega seznama in zaupati, da župani vedo najbolje, katere so oziroma bi morale biti prednostne naloge njihovih mest. Ravno zato tako kot poročevalec trdno verjamem, da mora financiranje EU zadovoljevati lokalne zahteve in načela celovitega strateškega načrtovanja na ravni EU. Zato mora evropska mestna agenda pripomoči k zmanjšanju razlik na strateških področjih, ki jih potrebuje vsako sodobno evropsko mesto, in sicer infrastrukturo, raziskave in inovativnost, promet, okolje, izobraževanje, zdravje in kulturo. In sicer zato, ker je celostni pristop h kohezijski politiki edini način, na katerega lahko današnjim mestom pomagamo, da se razvijajo ekološko, trajnostno in okoljsko odgovorno.

  Pino Arlacchi (S&D), v pisni obliki. − V poročilu o „evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki“ je poudarjeno, da imajo poleg ukrepov kohezijske politike, ki veliko prispevajo k razvoju mestnih območij, močan vpliv na mestni razvoj tudi številne druge politike (kot so okoljska, prometna in energetska). Zato bi morala Komisija oceniti teritorialni vpliv sektorskih politik za bolj učinkovito mestno agendo EU. V poročilu je tudi poudarjeno, da je ena od pomanjkljivosti lizbonske strategije neobstoj pravilno delujočega upravljanja na več ravneh in nezadostno vključevanje regionalnih in lokalnih oblasti ter civilne družbe v zasnovo, izvajanje in ocenjevanje strategije ter obveščanje o njej. Ob upoštevanju teh pomanjkljivosti je nujno izboljšati sistem upravljanja strategije Evropa 2020 in povečati vključevanje deležnikov na vseh ravneh.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kot podpredsednica delovne skupine za mestna vprašanja dajem velik pomen vplivu, ki ga ima lahko kohezijska politika na naša mesta, zlasti na področjih, na katerih so težave. Glasovala sem za to poročilo, ker v njem kolega gospod Vlasák spodbuja pomembno vlogo mestnih območij in predlaga pameten kompromis med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi pristojnostmi. Na koncu bi rada dodala, da si nameravam še naprej prizadevati za povezave, ki jih je treba razviti med mestnimi območji in podeželjem, saj je zadnje prevečkrat pozabljeno v politikah prostorskega načrtovanja.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Čeprav velika večina evropskih prebivalcev živi v mestih in čeprav se ta mesta spopadajo z novimi izzivi, je bila mestna agenda v kohezijski politiki razmeroma neznana, neurejena in zato neprimerna. Današnje glasovanje je bilo priložnost, da opozorimo na potrebo po krepitvi sodelovanja med mesti in predmestji ter posvečanju večje pozornosti posebnim mestnim izzivom. Ker sem bil izvoljen v jugovzhodnem volilnem okrožju, posvečam veliko pozornost vprašanjem v zvezi z mesti, zlasti zato ker je Marseille drugo največje francosko mesto po številu prebivalcev. Kot številna druga mesta se Marseille spopada z vrsto izzivov, kot so javni promet, zaposlovanje, stanovanja in preprečevanje socialne izključenosti, pri čemer lahko pomaga EU, zlasti prek kohezijske politike. To poročilo se osredotoča na tri cilje: razvoj fizične infrastrukture; gospodarska, socialna in okoljska posodobitev mest; in „pameten“ razvoj mest. Tako je v poročilu, ne da bi pozabili na podeželje, poudarjena vloga, ki jo imajo mestna območja v evropskih regijah, in opozorilo, da mestnih območij ne smemo „pozabiti“, če želimo uravnotežen regionalni razvoj.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker bi moral biti glavni namen izboljšane mestne agende, da služi razvoju in kakovostni izboljšavi infrastrukture in storitev v evropskih mestih. Prihodnji ukrepi bi morali biti tesno povezani s skupnimi prednostnimi nalogami EU, da bi bila utemeljena pomoč, dodeljena iz proračuna EU. Mesta so v Evropi središča gospodarskih dejavnosti, inovacij in zaposlovanja, spopadajo pa se tudi s številnimi izzivi. Kompleksni problemi, kot so težnja k suburbanizaciji, koncentracija prikrajšanosti in brezposelnosti v mestnih soseskah ter vse večji zastoji, zahtevajo celovite odgovore, prilagojene lokalnim potrebam, v katere je treba vključiti prometno in stanovanjsko področje ter programe usposabljanja in zaposlovanja. S temi izzivi se je treba spopasti ob upoštevanju evropske regionalne in kohezijske politike. Poleg tega bi si morala Komisija prizadevati za čim boljšo uskladitev pravil za posamezne sklade in programe EU, v okviru katerih so vodeni projekti za mestni in lokalni razvoj, s čimer bi zmanjšali birokracijo in morebitne napake pri njihovem izvajanju. Komisijo bi morala pripraviti študijo, v kateri bo primerjala dosedanjo prakso posameznih držav članic na področju celovitega strateškega načrtovanja, ter na podlagi izsledkov študije predstaviti posebne smernice EU za izvajanje celovitega načrtovanja razvoja mest, ki bodo spodbujale učinkovita in zakonsko urejena partnerstva, vključno s čezmejnimi mestnimi partnerstvi.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − To poročilo se nanaša na številna vprašanja v zvezi z mestnimi razsežnostmi kohezijske politike, za katere je Odbor za regionalni razvoj ugotovil, da predstavljajo poseben izziv za prihodnjo kohezijsko politiko. Varčevalni ukrepi po vsej Evropi so povečali pritisk na vse ravni javne porabe, zato je postalo potrebno boljše usklajevanje sredstev za zagotovitev najučinkovitejše uporabe in razdelitve teh sredstev. Potrebujemo tudi učinkovit pretok sredstev od EU vse do podnacionalne ravni. Glede tega se strinjam se s poročevalcem, zato sem se odločil, da bom glasoval za ta dokument.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomembno je oblikovati evropsko mestno politiko, ki bi morala prispevati k trajnostnemu razvoju mestnih območij ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Evropska mestna agenda ne vključuje samo mestnih razsežnosti politik EU, zlasti kohezijske politike, temveč tudi medvladni del prizadevanj na evropski ravni za uskladitev mestnih politik držav članic, kar se izvaja prek neformalnih ministrskih sestankov.

Bistveno je okrepiti mestno razsežnost kohezijske politike in spodbujati trajnostni razvoj mest, zlasti s krepitvijo in razvojem instrumentov za izvajanje leipziške listine na vseh ravneh. Hkrati je treba dinamiko mestnih območij spodbujati z učinkovitimi in uspešnimi sinergijami med različnimi evropskimi instrumenti financiranja, zlasti v zvezi z raziskavami in razvojem.

Zato je treba zagotoviti, da lahko mestna območja v vseh regijah EU kot središča gospodarske dejavnosti, inovativnosti in zaposlovanja koristijo potrebno in ustrezno podporo, da bi se lahko spopadla z velikimi izzivi, kot so med drugim težnja k suburbanizaciji, koncentracija revščine in brezposelnosti ter naraščajoči prometni zastoji in onesnaževanje.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Mesta so opora družabnemu in gospodarskemu življenju in imajo temeljno spodobnost socialnega vključevanja, saj po eni strani jamčijo ohranitev kulturne raznolikosti, po drugi pa stalno povezanost med središčem in predmestji. Zato glasujem za ta predlog za povečanje sredstev, namenjenih za razvoj mest. Prav tako se strinjam z idejo, da nove naložbe ne smejo biti osredotočene izključno na gospodarstvo in posebne sektorje; zavzemam se za potrebno izvajanje projektov, ki so v veliki meri namenjeni socialni koheziji in povezovanju delov. Zaradi tega je bistveno pripraviti projekte, ki so v povezavi s stroški in viri trajnostni ter prožni glede dejstva, da je vsako mesto drugačno, in poziva k rešitvam, ki najbolj odgovarjajo njegovim zahtevam. Razvojni cilji evropske agende bi zato morali biti usmerjeni v: izboljšanje socialne kohezije v mestnih območjih, med drugim s pomočjo gospodarskega napredka; izvajanje dobro usklajene politike na evropski in lokalni ravni, ki v strateški postopek sprejemanja odločitev vključuje izvoljene lokalne organe; zagotavljanje sredstev in pobud za naložbe za zagon novih projektov namesto ustvarjanja projektov z namenom pridobitve finančne pomoči.

  Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Zadovoljna sem, da je bilo to poročilo sprejeto, ker je bila vključenih večina naših idej (podnebje, socialna kohezija, celovit pristop in pristop od spodaj navzgor, prikrajšane soseske, navzkrižno financiranje in tako dalje). Vendar obžalujem, da v zvezi z izvajanjem mestne razsežnosti ni bolj jasnega signala, ki bi podpiral bolj razširjeno uporabo splošnih subvencij, s katerimi bi mesta neposredno upravljala. Poleg tega bi to poročilo moralo natančneje opredeliti odprtje prikrajšanih sosesk, vlogo srednje velikih mest v mestni agendi ter boj za socialno združevanje v naših mestih.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Medtem ko vsebujejo skoraj 70 % prebivalstva in proizvedejo štiri petine BDP Unije, morajo mestna območja postati visokokonkurenčne cone z gosto gospodarsko strukturo, centri, ki bodo pritegnili tehnološko odličnost, poleg tega morajo biti neposredno povezana z regionalno podporno osnovo. S podporo poročilu o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki zagovarjam nov pristop k urbani politiki na osnovi tesnega sodelovanja med operaterji na različnih ravneh sprejemanja odločitev: ravni EU, nacionalni ravni, ravni mestnih območij in obrobnih mestnih območij. Dejstvo, da kolegi poslanci s takšnimi ambicijami skoraj soglasno podpirajo evropsko kohezijsko politiko, kaže pomen, ki ga pripisujemo projektu ponovnega uravnoteženja razvoja med različnimi območji.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki, saj poudarja pomen oblikovanja mrež mest, izmenjave najboljših praks in sprejema inovativnih rešitev, krepitve mestne razsežnosti cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja ter učinkovitejšega izvajanja načela partnerstva v kohezijski politiki z namenom bolj trajnostnega razvoja mest, zlasti glede modernizacije infrastrukture in omrežij mestnega prometa.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ena od najpomembnejših razsežnosti kohezijske politike je vidik, namenjen prav mestom, pod pogojem, da je večina od njih urbanih območij, ki izvajajo kohezijsko politiko, in v tem lahko najdemo veliko izzivov, ki jih obravnava strategija Evropa 2020.

V skladu s podatki poročevalca 70 % ljudi v Evropi živi v urbanih območjih. Ti ljudje ustvarijo 80 % bruto domačega proizvoda (BDP) in porabijo okoli 70 % energije EU. Velika mestna območja so prav tako pomembna središča inovativnosti, znanja in kulture in tukaj je doma večina produktivnih dejavnosti, ki ustvarjajo bogastvo in prispevajo h gospodarski rasti. Poleg tega so največji izzivi učinkovitega upravljanja infrastrukture in prometa prav tako prisotni v mestnih območjih in ti imajo neposreden vpliv na okoljsko in energetsko politiko.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kohezijska politika EU je del evropskega okvira solidarnosti, ki vključuje 21 držav članic in njihovih 271 regij, njen namen pa je odpraviti gospodarske in socialne razlike, ki so prisotne znotraj EU. Namen tega poročila, ki ga je pripravil gospod Vlasák, je nadaljevanje prejšnjega poročila z naslovom „Urbana razsežnost kohezijske politike v novem programskem obdobju“. Vloga mest, kjer živi 80 % evropskega prebivalstva, kot virov ustvarjanja bogastva in središč družbenega in gospodarskega razvoja, je nesporna.

Vendar so problemi, s katerimi se srečujejo, vključno z revščino in socialno izključenostjo, brezposelnostjo, pomanjkanjem stanovanj, kriminalom in uživanjem drog, veliki in zahtevajo posebno pozornost. Kljub vzpostavitvi finančnih instrumentov, ki sta jih razvili Komisija in Evropska investicijska banka (EIB), kot so skupna evropska sredstva za mikro in srednje velika podjetja (Jeremie), skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah (Jaspers) in skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja (Jessica), ter ostalih strukturnih skladov rezultati niso izpolnili pričakovanj. Zato se strinjam s priporočili poročevalca o pripravi celovitega finančnega načrtovanja, da se sredstva lahko namenijo za projekte, katerih namen je doseči cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020, ne pa za ukrepe, ki le porabijo ta ista sredstva.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Veliko protislovje, ki ga predstavlja to poročilo, je, da zelo poudarja pomen mest, vendar pozablja na njihove prebivalce. Velik poudarek je namenjen krepitvi evropske mestne agende, razvoju osnovne fizične infrastrukture in njenemu prispevku h gospodarstvu ter energiji in okoljski trajnosti na podlagi naložb, temelječih na tehnološkem napredku, ljudje pa so dani na stran.

Mesta in njihovo infrastrukturo so zgradili ljudje. Ljudje v njih stanujejo in prispevajo k delovanju javnega izobraževanja, zdravstvenih in prometnih storitev, trgovine in industrije ter kulturnih dejavnosti. Ti ljudje bi morali biti središče katere koli mestne politike. Vendar nanje politike EU večinoma pozabljajo.

Z našega stališča bi mestna agenda morala dajati prednost boljši razporeditvi prebivalstva na ozemlju določenih držav, zlasti Portugalske, da bi sprostili mesta z vrednotenjem podeželskih območij in primerno plačanim kmetovanjem; z razširitvijo proizvodne dejavnosti po državi; vrednotenjem kakovostnih javnih storitev na mestnih in podeželskih območjih; z bojem proti brezposelnosti, z zaščito delovnih mest s pravicami; z vrednotenjem plač in pokojnin in bojem proti revščini.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo se osredotoča na evropsko mestno agendo in njeno prihodnost v kohezijski politiki. Velik poudarek daje mestom, vendar pozablja na temeljno sestavino teh mest: ljudi. Jasno je, da je poročilo protislovno. Zagovarja krepitev evropske mestne agende, razvoj osnovne fizične infrastrukture in njen prispevek h gospodarstvu ter energiji in okoljski trajnosti na podlagi naložb, temelječih na tehnološkem napredku, vendar daje ljudi na drugo mesto. Toda dejstvo je, da mesta in njihovo celotno infrastrukturo gradijo ljudje. Ti ljudje bi torej morali biti v središču katere koli mestne politike. Kljub temu pa nanje politike EU večinoma pozabljajo.

Po našem mnenju bi mestna agenda morala dajati prednost boljši razporeditvi prebivalstva na ozemlju določenih držav, zlasti Portugalske, da bi sprostili mesta z vrednotenjem podeželskih območij in primerno plačanim kmetovanjem; z razširitvijo proizvodne dejavnosti po državi; vrednotenjem kakovostnih javnih storitev na mestnih in podeželskih območjih; z bojem proti brezposelnosti, z zaščito delovnih mest s pravicami; z vrednotenjem plač in pokojnin in bojem proti revščini. Nič takega ne izhaja iz tega poročila.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Poročilo se ukvarja z več vidiki mestne razsežnosti kohezijske politike, ki so v skladu z Odborom za regionalni razvoj ključni ali problematični v zvezi s prihodnostjo kohezijske politike, ki bi morala postati celovita in učinkovita politika, osredotočena na mesta EU. Za Evropo sta značilna ozemeljska raznolikost ter policentričen razvoj, v sorazmerno gosti mreži mest pa je malo velemest. Močnejša mestna agenda zahteva razvoj in kvalitativno posodobitev infrastrukture in storitev v evropskih mestih. Zaželeno je, da so prihodnji ukrepi tesno povezani s splošnimi prednostnimi nalogami EU. Čeprav imajo evropska mesta vlogo središča gospodarske dejavnosti, se srečujejo s številnimi problemi in reševanje teh problemov zahteva individualni pristop, ki upošteva lokalne potrebe. Evropska regionalna politika in kohezijska politika se ukvarjata prav s tem vprašanjem. Probleme, ki so nastali, je treba rešiti s celovito metodo na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni, možnosti financiranja pa je treba usklajevati, da bi pokrili širok spekter posebnih zahtev.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − Glasoval bom za to poročilo, ker poudarja pomen preseganja sedanjega 20 % cilja za emisije toplogrednih plinov in povečanje tega na 30 %, da bi dosegli ambiciozen cilj dveh stopinj Celzija. Lahko ju dosežemo le z globalnim upoštevanjem in udeležbo v sistemu trgovanja z emisijami, ki je lahko popolnoma učinkovita le, če se izvaja v širšem obsegu. Sistem trgovanja z emisijami EU pa mora pri obravnavanju gospodarske krize ostati prožen s sprejemom finančnih ukrepov, ki spodbujajo stroškovno učinkovito zmanjšanje toplogrednih plinov v Evropi. Vedno bolj postaja jasno, da je odlašanje z ukrepanjem netrajnostno in bo le še povečalo stroške zniževanja emisij, prav tako pa bo posledično EU izgubila svojo vodilno vlogo pri zelenih raziskavah. Zato je treba še naprej vlagati v inovacije in spodbujanje ekološko učinkovitega razvoja v državah članicah. Mednarodno sodelovanje v tem velikem podnebnem izzivu bo zagotovilo, da bo evropska industrija lahko ostala konkurenčna in nikoli ne bo v gospodarsko slabšem položaju. EU, katere svetovne emisije so malo nad 10 %, se sama ne more spopadati s podnebnimi spremembami; to je svetovni problem, ki zahteva svetovno ukrepanje.

  Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. – (IT) Mestna območja, ki predstavljajo dom 73 % prebivalcem Evrope in proizvedejo okoli 80 % BDP, so velika središča Unije za inovacije, kulturo in rast. Vendar mestna razsežnost do zdaj ni bila dovolj priznana. Zato je pomembno, da Parlament predlaga okrepitev evropske mestne agende v okviru politik EU, kar utrjuje prispevek kohezijske politike k urbanemu razvoju in spodbuja večjo vključenost lokalnih političnih zainteresiranih strani.

Pomembno je, da mestno razsežnost politične kohezije usmerimo k podpiranju razvoja osnovne fizične infrastrukture, posodobitvi gospodarskih, družbenih in okoljskih značilnosti mest, mestni obnovi in spodbujanju socialnih inovacij v prikrajšanih soseskah. Vse to zahteva neposredno udeležbo lokalnih organov in civilne družbe ter vključenost političnih predstavnikov mesta v strateškem načrtovanju in opredeljevanju ter vodenju pogajanj pogodb o partnerstvih. Znotraj tega okvira je pomemben poziv Komisiji, naj spodbuja vzpostavitev mestnih skrbnikov in ustanovi Erasmus za lokalno in regionalno izvoljene predstavnike.

Skrbno spremljajmo zavezo Komisije, da bo sprejela pomembne predloge tega poročila, v prepričanju, da popolno spoštovanje osrednje vloge mestne razsežnosti v politikah EU predstavlja nepogrešljiv pogoj za njen uspeh.

  Gunnar Hökmark (PPE), v pisni obliki. − (SV) Švedski konservativci se s stališčem, izraženim v poročilu, ne strinjamo z več vidikov. Nasprotujemo dodatnemu nadzoru Evropske investicijske banke ter vključenosti EU v razvoj mest. Vendar poročilo ne zagovarja zagotavljanja dodatnih sredstev EU in prav tako ni omenjena vloga mestnih območij kot središč za rast. Zato smo lahko glasovali za poročilo kot celoto.

  Brice Hortefeux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Načelo subsidiarnosti pomeni, da mestna politika spada pod pristojnost držav članic. Razvoj naših ozemelj pa ne more biti popoln, če mestne razsežnosti ne upoštevamo na evropski ravni. Mesta imajo gonilno vlogo pri doseganju naših ciljev v zvezi z zaposlitvijo, usposabljanjem in energetsko učinkovitostjo.

To poročilo uspešno prikazuje dodano vrednost evropskih politik, zlasti kohezijske politike, ko gre za razvoj in modernizacijo infrastrukture in storitev v evropskih mestih.

Zato pozdravljam dejstvo, da je bilo to poročilo sprejeto z veliko večino. Uspešno usklajuje nacionalna vprašanja in lokalne potrebe z evropskimi prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020, obenem pa spoštuje načela upravljanja na več ravneh in partnerstva.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Ta dokument sem sprejel z veseljem, ker priporoča, da bi se mestna razsežnost kohezijske politike morala osredotočiti na trojni cilj: prvič, da se mestnim območjem pomaga pri razvoju osnovne fizične infrastrukture, kar je predpogoj za rast, da bi se v celoti izkoristil njihov potencial za prispevek h gospodarski rasti v Evropi, k diverzifikaciji gospodarske osnove ter k energetski in okoljski trajnosti, predvsem z namenom ohraniti in izboljšati kakovost zraka v mestnih središčih in brez negativnih vplivov na reke; drugič, da se mestnim območjem pomaga modernizirati gospodarske, socialne in okoljske značilnosti s pametnimi naložbami v infrastrukturo in storitve, ki bodo temeljile na tehnološkem napredku in bodo tesno povezane s posebnimi regionalnimi, lokalnimi in nacionalnimi zahtevami; in tretjič, da se mestna območja obnovijo s pomočjo sanacije industrijskih območij in onesnaženih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati potrebo po vzpostavitvi povezav med mestnimi območji in podeželjem, da bi spodbudili vključujoč razvoj, ki izhaja iz strategije Evropa 2020. Mestna območja niso izolirani elementi znotraj regije in zato mora biti njihov razvoj tesno povezan z okoliškimi funkcionalnimi, predmestnimi ali podeželskimi območji. Strinjam se z mnenjem, da si naj Komisija prizadeva za čim boljšo uskladitev pravil za posamezne sklade in programe EU, v okviru katerih so projekti za urbanistični in lokalni razvoj upravičeni do sofinanciranja, s čimer bi zmanjšali birokracijo in morebitne napake pri njihovem izvajanju.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo, ki predstavlja pomemben prispevek k evropski dodani vrednosti, ki jo z vidika večje prožnosti zagotavlja navzkrižno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, kar zadeva projekte socialnega vključevanja in programe celovitega urbanističnega razvoja. Prisotnost prožnejših pogojev za takšno navzkrižno financiranje bi po mojem mnenju optimiziralo uporabo zadevnih načrtov ali strategij, s čimer bi učinkovito in uspešno izkoriščali dopolnilne sinergije teh sredstev. Pogosto in posebno v mestnih območjih, ki izstopajo zaradi problemov socialne izključenosti in okoljskega onesnaženja, bi se sredstva Evropskega socialnega sklada lahko uporabila za podporo lokalnih projektov za preprečevanje izključenosti, ki jih usklajeno in združeno izvajajo javni organi in zasebna podjetja, ki nastopajo kot vodje mreže mest. Upam, da bo današnje glasovanje spodbudilo boljše usklajevanje pravil za določene sklade in programe EU, v skladu s katerimi so mestni projekti in projekti lokalnega razvoja upravičeni do sofinanciranja, da bi v največji možni meri zmanjšali birokracijo in potencialne napake pri izvajanju.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Menimo, da je glavni namen okrepljene mestne agende pomoč za razvoj in posodabljanje kakovosti infrastrukture in storitev v evropskih mestih. Zato je treba pred sprejemom nadaljnjih ukrepov izvesti primerno oceno postopka vključevanja, ki vsebuje seznam prednosti in slabosti. Posledica bi moral biti seznam priporočil ali standardov za bolj formalizirano vključevanje v prihodnje oblikovanje politik in izvajanje.

Zato razvoj mestne agende ne sme biti enosmeren proces, ampak mora imeti svojo celovito razsežnost od spodaj navzgor. Zato je ključnega pomena, da mesta izrazijo svoje mnenje, ki mu je treba na ravni EU nameniti primerno pozornost. Prav tako menimo, da bi mestom morala biti ponujena zadostna prožnost, da bi lahko sredstva porabila za lastne prednostne naloge. Možnosti regionalnega in nacionalnega financiranja ter financiranja EU bi se morale usklajevati tako, da bi pokrivale celoten spekter različnih potreb. Nazadnje menimo, da mora kohezijska politika postati ustrezno ovrednotena in učinkovita politika za vsa mesta EU.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Mestna območja so eden od ključnih dejavnikov evropskega razvoja. Hitro rastejo in združujejo gospodarsko moč, industrijo in predvsem zelo veliko število ljudi, zaradi česar se prav tako pojavlja veliko socialnih in infrastrukturnih vprašanj. Zato imajo mesta zlasti pomembno vlogo v kohezijski politiki Evropske unije. Tej točki je v poročilu namenjena ustrezna pozornost, zato sem zanj glasoval.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Mesta pospešujejo gospodarsko rast in podjetnost ter prispevajo k ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest. Z izvajanjem mestne agende se moramo bolj osredotočiti na to, da bomo služili razvoju in kvalitativni posodobitvi infrastrukture in storitev v evropskih mestih. Za izvajanje pojma pametnejšega mestnega razvoja je treba razviti pogoje, da bi mesta lahko primerno in učinkovito razvila svojo infrastrukturo na podlagi naprednih tehnologij, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Uporaba inteligentnih sistemov bi pomagala odgovoriti na izzive, povezane s prometnimi zastoji, energetsko učinkovitostjo in varnostjo v javnem sektorju. Glede na posebne potrebe posameznih regij je treba spodbujati naložbe v tehnološki napredek. Spodbujati moramo socialne inovacije v mestnih območjih, zlasti v prikrajšanih soseskah, z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponuja kohezijska politika. Bistveno je, da se mestna območja obnovijo s pomočjo sanacije industrijskih območij in onesnaženih zemljišč, obenem pa se spodbudi vključujoč razvoj mestnih in podeželskih območij. Da bi dosegli ta cilj, je treba izvajati upravljanje na več ravneh, regionalno načrtovanje in načelo partnerstva. Treba je opozoriti, da bi Komisija morala na osnovi najboljše prakse držav članic glede strateškega načrtovanja pripraviti posebne smernice EU za celovito načrtovanje razvoja mest in poskrbeti, da bo celovito urbanistično načrtovanje pravno zavezujoče. Poleg tega si morajo pobude lokalnih oblasti dejavno prizadevati za partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem in izvajati inovativne strategije za razvoj mestne infrastrukture.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Namen tega poročila je opredeliti sodobne izzive, zlasti v zvezi z življenjskim standardom, s katerimi se srečujejo državljani EU, ki živijo na mestnih območjih. Splača se spomniti, da je v Evropi približno 5 tisoč mest, ki imajo od 5 tisoč do 50 tisoč prebivalcev, ter skoraj tisoč mest, ki imajo več kot 50 tisoč prebivalcev. Čeprav le 7 % prebivalcev EU živi v mestih z več kot 5 milijoni prebivalcev, v primerjavi s 25 % v Združenih državah Amerike, se v številnih mestnih območjih, tudi v Grčiji, število prebivalcev povečuje. Vsekakor so mesta v Evropi centri gospodarskih dejavnosti, inovacij in zaposlovanja, zato je pomembno, da jih podpiramo, zlasti v časih gospodarske recesije. Poročilo, za katerega sem glasoval, upravičeno ugotavlja, da je to podporo treba zagotoviti na štirih ravneh (ravni EU, nacionalni, regionalni in lokalni ravni) z uporabo ustreznih gospodarskih in političnih orodij, ki so na voljo na vsaki stopnji (sredstva Skupnosti, nacionalni strateški programi, regionalni operativni programi ter lokalna in zasebna sredstva).

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od leta 2009, datuma prvega poročila z naslovom „Urbana razsežnost kohezijske politike v novem programskem obdobju“, so bili k temu vprašanju dodani novi prispevki in poročilo je bilo dodatno razvito. Namen tega poročila je nadaljevati prejšnje poročilo in poudariti več vidikov mestne razsežnosti kohezijske politike, ki so ključni po mnenju Odbora za regionalni razvoj oziroma predstavljajo izziv za prihodnjo kohezijsko politiko, ki mora postati ustrezno ovrednotena in učinkovita politika za vsa mesta EU. Glasovala sem za, glede na izjemen pomen tega vprašanja, da bi mala in srednje velika mesta lahko izpolnila svoj potencial. Strinjam se z opozorilom poročevalca, da bi pristop „projekti za denar“ bilo treba zamenjati s pristopom „denar za projekte“. projekti se res ne bi smeli pripravljati zato, da se porabijo razpoložljiva sredstva, ampak za doseganje strateških ciljev. Izkušnje kažejo, da se v veliko primerih ideje za projekte oblikujejo na podlagi razpoložljivih sredstev in ne temeljijo na resničnih potrebah ter strateških prednostnih nalogah. Spopadanje s tem je eden od glavnih izzivov razvojne politike in prav tako kohezijske politike.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Mesta so v Evropi centri gospodarskih dejavnosti, inovacij in zaposlovanja, soočajo pa se tudi s številnimi izzivi. Težnja k suburbanizaciji, koncentracija prikrajšanosti in brezposelnosti v mestnih soseskah, vse večji zastoji in ostali kompleksni problemi zahtevajo celovite odgovore, prilagojene lokalnim potrebam, v katere je treba vključiti prometno in stanovanjsko področje ter programe usposabljanja in zaposlovanja. Evropska regionalna in kohezijska politika obravnavata te izzive. Glavni namen okrepljene mestne agende je pomoč za razvoj in posodabljanje kakovosti infrastrukture in storitev v evropskih mestih. Po eni strani morajo biti prihodnji ukrepi tesno povezani s splošnimi prednostnimi nalogami EU, da upravičijo prispevek iz proračuna EU. Strategija EU 2020 pa v glavnem obravnava prihodnja gibanja. Prav tako pomembna je premostitev sedanjih razlik med evropskimi mesti, zato bi jo morale vsebovati prednostne naloge prihodnje kohezijske politike. Ob upoštevanju izkušenj lizbonske strategije razvoj mestne agende ne sme biti enosmeren proces, ampak mora imeti svojo celovito razsežnost od spodaj navzgor. Da se bodo evropska mesta vedno še naprej razvijala, glasujem za predlog.

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. − V Evropi je skoraj tisoč mest z več kot 50 tisoč prebivalci in njihova sestava se nenehno spreminja. Glede na nedavne spremembe prebivalstva in selitvenih vzorcev je pomembno, da nenehno ocenjujemo, kakšen razvoj mest si želimo v prihodnosti. Na izzive prometa, stanovanj, suburbanizacije in zelenih površin je treba najti odgovore. Ti odgovori morajo biti prilagojeni lokalnim potrebam, vendar morajo priznavati, da so vprašanja, kot so brezposelnost, prikrajšanost in socialna izključenost, univerzalni problemi. Regionalna in kohezijska politika EU morata obravnavati te izzive. Vzpon mest kot gospodarskih gonil regij in celotnih držav pomeni, da mora mestna agenda temeljiti na prostorskih strategijah, ki priznavajo vlogo mest, ki niso le prostor za življenje in delo, temveč zagotavljajo pomoč tistim v zaledju in drugod.

  Fiorello Provera (EFD), v pisni obliki. – (IT) Za Evropo sta značilna ozemeljska raznolikost ter policentričen razvoj. V zvezi s tem so mesta v Evropi centri gospodarskih dejavnosti, inovacij in zaposlovanja, soočati pa se morajo tudi s številnimi izzivi. Pozdravljam dejstvo, da je v skladu s to mestno agendo vprašanje opredelitve pojma „mesten“ prepuščeno državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti. Zato bo več priložnosti za prilagoditev posegov v skladu z zahtevami vsake države članice. Zato sem sprejel ta ukrep in zanj glasoval.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za. To je še eno samoiniciativno poročilo o mestnem razvoju v Evropi, ki ponavlja, kar je že bilo povedano v prejšnjih poročilih na to temo. Edino pomembno vprašanje ta trenutek je vprašanje o vlogi mestne razsežnosti v prihodnji strukturi kohezijske politike po letu 2013 – vendar poročilo na tej točki ostaja odprto in ne poda jasnega priporočila. Poročilo vključuje več vidikov mestne razsežnosti kohezijske politike, kot na primer upravljanje na več ravneh, načelo partnerstva, nadaljnji prenos odgovornosti, celovito strateško načrtovanje in celovito finančno načrtovanje. Razen nekaj besedila, prijaznega do IBM, glede „pametnejšega razvoj mest“ (odstavek 8) smo bili večinoma razočarani, da je poročevalec v senci skupine S&D uspel oslabiti dobro besedilo o načelu partnerstva. Osnutek poročila bi lahko izboljšali s številnimi kompromisnimi spremembami in naše spremembe so bile kar dobro vključene. Imamo dobro besedilo glede stroškov gospodarske rasti (odstavek 4), varstva podnebja (odstavek 9), notranje kohezije (odstavek 10), celostnega pristopa in pristopa od spodaj navzgor (odstavka 21 in 23), prikrajšanih sosesk (odstavek 25) in navzkrižnega financiranja (odstavek 28).

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Za Evropo je značilna ozemeljska raznolikost. Mesta so v Evropi centri gospodarskih dejavnosti, inovacij in zaposlovanja, soočati pa se morajo tudi s številnimi izzivi. Strinjam se s poročevalcem, da mora cilj kohezijske politike, vključno z evropsko agendo, biti preseganje ozemeljskih razlik z naložbami v pameten razvoj mest s ciljem dvigniti raven kakovosti infrastrukture in storitev v mestih. Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta razvili tri finančne instrumente; eden od njih je namenjen izkazovanju skupne podpore trajnostnemu razvoju na mestnih območjih (to je Skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja ali JESSICA). S ciljem izpolniti posebne ozemeljske potrebe je priporočljivo kar najbolje usklajevati regionalne in nacionalne možnosti financiranja ter možnosti financiranja EU.

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Glasovala sem za sprejem poročila Oldřicha Vlasáka o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki. Pozdravljam glavni cilj tega poročila, ki je podpora mestni razsežnosti kohezijske politike v novem programskem obdobju in upoštevanje sedanjega razvoja mestne agende v EU. Prav tako pa bi rada omenila nedavno objavo bele knjige o prihodnosti prometa do leta 2050, ki opredeljuje ukrepe za dosego enotnega evropskega prometnega območja. Menim, da so med glavnimi ovirami za dosego ambicioznih ciljev te bele knjige trajne razlike v ravni infrastrukture in prometnih storitev v različnih državah članicah. Instrumenti kohezijske politike morajo zato še naprej imeti pomembno vlogo pri zbliževanju teh ravni v interesu trajnostnega in varnega evropskega prometa. To velja za oboje, mestna in podeželska območja, in zlasti za čezmejna območja, kjer so možnosti za blaginjo in zaposlovanje odvisne od razvoja infrastrukture.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Menim, da je evropska mestna agenda politika nespornega pomena, glede na to, da 70 % evropskih prebivalcev živi v mestih in da ti ljudje proizvedejo približno 80 % bruto družbenega proizvoda EU (BDP). Skupno je bilo za mestni razvoj v obdobju 2007-2013 predvidenih 21,1 milijarde EUR, namenjenih za sanacijo industrijskih območij in onesnaženih zemljišč, obnovo mest in podeželja, čist mestni prevoz in za stanovanja. Evropska mestna agenda se osredotoča na razvoj infrastrukture in storitev v mestih. Mesta se zdaj srečujejo z različnimi in raznolikimi problemi, ki zahtevajo izvajanje prilagojenih in celovitih modelov lokalnega razvoja. Ker je mestna politika vpeta v cilje kohezijske politike, bi slednja zato morala služiti kot povezava s podeželjem, da bi spodbudili vključujoč razvoj. Mesta bi morala imeti besedo pri reševanju svojih problemov preko upravljanja na več ravneh in z uporabo načela partnerstva. Na koncu bi rad poudaril, da bi pripravo celovitega strateškega načrtovanja moral dopolnjevati prožen finančni inženiring, da bi nacionalne, regionalne in lokalne oblasti lahko prosto izvajale svoje prednostne naloge.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki. Mestna območja ustvarjajo okoli 80 % BDP, porabijo do 70 % energije v EU in so velika središča za inovacije, znanje in kulturo. Približno 21,1 milijarde EUR je bilo dodeljenih mestnemu razvoju za obdobje od leta 2007 do 2013, kar predstavlja 6,1 % proračuna za kohezijsko politiko EU. Od tega zneska je 3,4 milijarde EUR namenjenih za sanacijo industrijskih con in onesnaženih zemljišč, 9,8 milijarde EUR projektom obnove mest in podeželja, 7 milijard EUR za čist mestni prevoz ter 917 milijonov EUR za stanovanja.

Pametna mesta zahtevajo pametne komunikacije, promet in energetsko infrastrukturo. Podpiram razvoj načrtov celostne mestne mobilnosti in spodbujam lokalne oblasti, da posodobijo mestni javni promet, da bi postal okolju prijaznejši in učinkovitejši. Izvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS) na mestnih območjih bo povečalo energetsko učinkovitost in varnost prometa.

Ker 99 % obstoječih stanovanjskih objektov v Evropi sestavljajo stare zgradbe, Komisijo in države članice pozivam, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru povečajo stopnjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki jih lahko uporabi vsaka država članica za povečanje energetske učinkovitosti v stanovanjih od 4 % na 15 %.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Poročevalec upravičeno ugotavlja, da si morajo države članice bolj prizadevati za zagotovitev, da bi trajnostni mestni razvoj postal strateška prednostna naloga. Čeprav skoraj 70 % prebivalstva v Litvi živi v mestih in primestnih območjih, moja država kljub temu nima jasnega, celostnega in trajnostnega pristopa. To je zaradi zmanjšane konkurenčnosti.

Zelo pomembno je, da uskladimo prednostne naloge EU in lokalne potrebe. Mestna agenda EU ne sme postati enosmeren proces – za državljane je bistveno, da lahko izrazijo svoje mnenje.

Poročilo se dotakne več izzivov mestnega načrtovanja, kot so obnova mest, dovolj stanovanj in zeleni mestni promet. Na žalost je seznam socialnih problemov v Litvi na mestnih območjih nekoliko daljši. V skladu z uradno statistiko litvijske vlade približno 18 % prebivalcem mestnih območij Litve grozi revščina. Stopnje samomorov v mestih Litve so med najvišjimi na svetu.

Statistike EU kažejo, da je več kot 25 % mladih Litvijcev prisiljenih sprejeti slabo plačano delo in da sklepajo kratkoročne pogodbe z nezadostnimi jamstvi socialnega varstva. To ima pomemben vpliv na neodvisnost mladih, ki živijo v mestih, in povzroča velike demografske izzive, ker je ustvarjanje družine v mestnih območjih postala težka naloga.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem za to poročilo. Eden od razlogov, zakaj lizbonska strategija ni mogla doseči svojih ciljev, je bila slaba vključenost mest in regij. Med predlogi poročevalca je temeljna sprememba načina dodelitve sredstev: „projekti se ne bi smeli pripravljati zato, da se porabijo razpoložljiva sredstva, ampak zato, da se dosežejo strateški cilji“.

Poročilo: Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (A7-0110/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to poročilo, saj kaže, da je treba sprejeti konkretne odločitve glede določenih ključnih vprašanj za prihodnost kohezijske politike, vključno z okrepitvijo cilja 3. Na tem področju je pomembno, da ne izpustimo najbolj izoliranih in oddaljenih regij.

Cilj teritorialnega sodelovanja je bistven za prenos kohezijske politike v prakso. Rad bi poudaril evropska združenja za teritorialno sodelovanje, ki pomembno prispevajo h koheziji preko čezmejnih programov sodelovanja.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Spodbujanje skladnega razvoja regij EU je eden od ciljev kohezijske politike, ki je nepogrešljiv instrument za krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske realnosti Evrope ter temeljni dejavnik za uresničevanje pametne in vključujoče rasti, kot predvideva strategija Evropa 2020. To poročilo podpiram, ker menim, da bi teritorialno kohezijo morali zadostno podpreti z dodelitvijo več strukturnih sredstev, zato je prav, da se delež, namenjen za cilj 3, poveča s sedanjih 2,5 % na 7 %, če poleg tega upoštevamo, da približno 37,5 % evropskega prebivalstva živi v mejnih regijah. Dodelitev več sredstev bi kot prvo pomenilo vlaganje v vseevropska prometna omrežja (TEN-T), za katera je posodobitev nujna prednostna naloga; ter kot drugo zmanjševanje fizičnih, kulturnih, upravnih in zakonodajnih ovir, ki preprečujejo sodelovanje in teritorialno kohezijo.

  Pino Arlacchi (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ker poudarja, da je evropsko teritorialno sodelovanje s svojim pomembnim prispevkom k modelu upravljanja na več ravneh eden od stebrov kohezijske politike. Glede na to, da je teritorialno sodelovanje dokazalo svojo učinkovitost pri spodbujanju skladnega razvoja Unije kot celote, je zdaj temeljnega pomena, da njegov proračun povečamo s sedanjih 2,5 % na vsaj 7 % celotnih sredstev kohezijske politike za naslednje programsko obdobje.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav predstavljam osrednji del, regiji Auvergne in Limousin, ki ne mejita na druge države članice Evropske unije, sem prepričana o koristnosti čezmejnega sodelovanja – in splošneje, teritorialnega sodelovanja – za razvoj Evrope in za gradnjo mostov med ljudmi. Popolnoma se strinjam s predlogi, ki jih je predstavila poročevalka, moja kolegica gospa Sanchez-Schmid, zlasti ko gre za povečevanje vloge evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) in financiranje tega cilja.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Namen cilja 3 kohezijske politike je zbližati vse evropske regije, zlasti čezmejne regije, v gospodarskem, socialnem in okoljskem smislu. Razlog za to je, ker je pomembno okrepiti povezave med temi regijami, zlasti na področju energije in prometa. V času, ko se srečujemo z nečim, kar bi lahko imenovali kriza evropske ideje, je dobro poudariti evropsko dodano vrednost, ki jo zagotavlja teritorialno sodelovanje. Da bi cilj 3 izvajali na najboljši možni način, smo zahtevali občutno povečanje strukturnih skladov, predvidenih za ta cilj, zlasti z namenom izboljšati prometno infrastrukturo in tako povečati mobilnost evropskih državljanov znotraj regij in med njimi. Kot izvoljeni predstavnik čezmejne regije sem bil na to vprašanje zlasti pozoren in zadovoljen sem, da smo pozvali k okrepljenemu sodelovanju lokalnih organov, kar pomeni sodelovanje med organi in sodelovanje z evropskimi institucijami. Da bi bolje razumeli obstoječe probleme in se odzvali na izzive, moramo izboljšati dialog s temi organi. Na koncu, ker je izvajanje programov teritorialnega sodelovanja še vedno prezapleteno, smo zahtevali njihovo poenostavitev in poudarili posebno naravo programov, povezanih s tem ciljem, ki so po svoji naravi mednarodni programi.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasujem za to poročilo, ki poudarja koristi povečanega sodelovanja med sosednjimi regijami različnih držav članic. Strinjam se s preoblikovanjem cilja teritorialnega sodelovanja v enega od stebrov kohezijske politike takoj, ko bo to potrebno, s stališča okrepitve sinergij med sosednjimi ozemlji, ki seveda imajo iste potrebe in probleme, da bi izboljšali zmožnosti in povečali sredstva politične, gospodarske in upravne izmenjave med sosednjimi regijami. Prav tako menim, da je predlog v poročilu glede povečanja finančne zaveze Skupnosti v podporo temu stebru politične kohezije pozitiven.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker moramo okrepiti teritorialno sodelovanje, katerega cilj je omogočiti ozemljem in regijam, da se skupno odzivajo na skupne izzive, zmanjšajo fizične, kulturne, upravne in zakonodajne ovire, ki zavirajo sodelovanje, ter omilijo vpliv meja. Programi čezmejnega sodelovanja so prav tako pomembni, če želimo biti učinkoviti in doseči rezultate na področju strategij, ki zadevajo zmanjšanje revščine in vključevanje prikrajšanih skupin v evropsko družbo. Poleg tega je treba zgodovinsko pogojeno jezikovno in kulturno bližino obmejnih regij različnih držav članic ceniti in uporabiti za krepitev čezmejnega sodelovanja. Prav tako je potrebno boljše usklajevanje med upravnimi organi in obstoječimi čezmejnimi institucijami, kot so evroregije, ob izvajanju čezmejnih programov, da bi zagotovili projekte visoke kakovosti, ki bodo pregledni in blizu državljanom.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo o pobudi za čezmejno, medregijsko in sosedsko sodelovanje. Razumem pomen, ki ga je poročevalka dobro poudarila, večjega sodelovanja med tistimi na političnem prizorišču s ciljem razviti in izvesti projekte, ki so ambicioznejši in uporabnejši za državljane. Dobro znano je, da prebivalci v obmejnih regijah bolj verjetno trpijo zaradi pomanjkanja infrastrukture; zaradi tega bi kot posledica udeležbe vseh zadevnih strani lahko bile izpolnjene vse potrebe tega prebivalstva, celo v primeru tistih prebivalcev, ki so najbolj oddaljeni od središča Evrope. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno več strateškega načrtovanja in sodelovanja na ravni upravljanja, tako da bi določeni finančni programi postali lažji za uporabo; prav tako bi bila koristna bolj razširjena preverjanja, ki bi zajamčila večjo jasnost in sledljivost porabljenih sredstev. V zvezi s tem se mi zdi prav, da Komisija vse te instrumente naredi vidnejše: samo z večjo medijsko pozornostjo teh ukrepov lahko zadevne strani napredujejo v nedvoumnih pogojih.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − V zadnjih letih je postalo še pomembneje omejiti zakonodajne in upravne ovire koheziji, da bi okrepili sposobnost različnih regij, da skupaj odgovorijo na skupne probleme. Podpiram sklepe, ki jih je dosegla poročevalka, in sem se odločil, da bom glasoval za ta dokument.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) „Teritorialno sodelovanje“ je danes gotovo ena najpomembnejših tem Evropske unije. Potreba, da države stopijo skupaj in da vez med narodi postane še močnejša, postane bolj očitna kot kdaj koli, ko upoštevamo, da 37,5 % evropskih prebivalcev živi v obmejnih regijah. Zaradi tega se teritorialno sodelovanje izkaže za bistveno z več vidikov. Po eni strani bi učinkovito spodbujalo utrditev notranjega trga, kar bi prispevalo k odpravi fizičnih in kulturnih ovir, ki zavirajo ta proces; po drugi strani pa bi podpiralo evropsko povezovanje v različnih političnih sektorjih in pomagalo državam razviti usklajene in skupne projekte. Strinjam se z dodelitvijo več sredstev v podporo tej politiki, predvsem kjer gre za povečanje odstotka proračuna, namenjenega za sosedsko sodelovanje. Še ena odlika tega poročila je ustanovitev evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS). Menim, da lahko ustanovitev teh združenj prinese pozitivne rezultate tako s stališča upravljanja, saj bi pomenila čezmejno upravljanje, ki jamči avtorstvo različnih politik na lokalni in regionalni ravni, in s stališča socialne kohezije, saj ustvarja več potenciala za zbližanje različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo z naslovom Cilj 3: izziv za teritorialno sodelovanje - prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja, saj je nujno za učinkovitost kohezijske politike. Treba je poudariti pomen ustanovitve evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS) kot ključnega instrumenta za teritorialno upravljanje, ki odgovarja na potrebo po strukturnem sodelovanju na področju financ, pravnem statusu in upravljanju na več ravneh.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedemintrideset odstotkov in pol evropskega prebivalstva živi v obmejnih regijah, zaradi česar so tri razsežnosti teritorialnega sodelovanja – čezmejno, medregijsko in sosedsko – ključna politika Unije, saj pomaga ozemljem, regijam in državam članicam, da med seboj bolje sodelujejo pri doseganju svojih skupnih ciljev.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo, ki ga je pripravila gospa Sanchez-Schmid, govori o cilju 3: izziv za teritorialno sodelovanje – prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja. O cilju 3, evropskem teritorialnem sodelovanju, lahko razmišljamo kot o „revnem sorodniku strukturnih skladov“. Kljub dejstvu, da prebivalstvo na čezmejnih območjih dosega skoraj 200 milijonov, je za ta cilj namenjenih le 2,5 % kohezijskih sredstev. Glede na to, da je kohezijska politika EU del solidarnostnega okvira, ki vključuje 27 držav članic in njihovih 271 regij in da je njen namen končati gospodarska in socialna razhajanja, ki so prisotna znotraj njih, je bistvenega pomena, da naslednji večletni finančni okvir poveča sredstva, namenjena za ta cilj, saj gre za regije z resnimi problemi konkurenčnosti, ki pa so bistvene za trajnost EU. Zato se strinjam s predlogom poročevalke, da se „teritorialno sodelovanje“ okrepi s povečanjem skupnega proračuna z 2,5 % na najmanj 7 % s sprejetjem ukrepov, ki bodo poenostavili izvajanje programov in ustanovili evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki so temeljna za delovanje čezmejnih sistemov upravljanja.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Pomen teritorialnega sodelovanja se je nedavno bistveno povečal zaradi splošnih predpisov o strukturnih skladih in začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Njegov cilj je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire ter ublažiti tako imenovani vpliv meja med državami in regijami, da se lahko na skupne izzive odzivajo kot povezana enota. Bistveno je, da ohranimo odnos med tremi osnovnimi elementi – čezmejnim sodelovanjem, nadnacionalnim sodelovanjem in medregionalnim sodelovanjem – saj ima vsako svojo utemeljitev in koristi. V prizadevanju, da bi izpolnili načelo teritorialne kohezije, moramo bolje izpolniti cilj teritorialnega sodelovanja in standardnih postopkov. Da bi lahko teritorialno sodelovanje uspešno izvajali in razvili, mora kot pomembna evropska ideja prav tako biti neke vrste simbolično utelešenje EU za vse državljane.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pozdraviti želim sprejetje tega poročila in poudariti pomen cilja 3 o teritorialnem sodelovanju v kohezijski politiki Evropske unije. Naš parlament poziva k povečanju deleža strukturnih skladov, namenjenih za ta cilj – s sedanjih 2,5 % na 7 % – in to stališče močno podpiram. Cilj 3 je treba ohraniti in, kar je še pomembneje, razviti, da si lahko prizadevamo za povezovanje ozemlja Skupnosti čez nacionalne meje. Kot poslanka, ki predstavlja volilno okrožje, na katerega čezmejna vprašanja zelo vplivajo, in kot nekdo, ki prihaja iz edine francoske regije, ki meji na tri druge države članice, se zelo zanimam za ta vprašanja in projekte čezmejnega sodelovanja. Ta področja teritorialnega sodelovanja so prednostna področja za evropsko sodelovanje, zlasti čezmejno sodelovanje. Na teh območjih so meje, omejitve in ovire manj „resnične“. Ker postajajo ta območja sodelovanja prave projektne cone, imajo temeljno vlogo pri utrjevanju vezi na lokalni ravni, med partnerji iz različnih držav članic in med državljani, ki se zbližujejo, da bi rešili skupne probleme. Teritorialno sodelovanje je treba spodbujati.

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. − (DE) Čezmejno sodelovanje je v obmejnih regijah bistvenega pomena. Zato je treba okrepiti regiji Euregio in SaarLorLux. Zato pozdravljam ohranitev čezmejnega sodelovanja kot ključnega elementa v strukturni politiki.

Zlasti pozdravljam ta poziv, da se vsaj 70 % sredstev iz proračuna po eni strani porabi za teritorialno sodelovanje in da se sredstva za teritorialno sodelovanje povečajo z 2,5 % ravni iz sedanjega programskega obdobja na vsaj 7 % celotnih proračunskih sredstev v naslednjem programskem obdobju.

Poleg tega bo ustanovitev evropskih zavezništev za teritorialno sodelovanje lažja, ker bo ta nov instrument lokalnim upravam in državljanom olajšal dostop do večjega sodelovanja, od katerega bodo imele koristi mnoge regije, zlasti obmejne regije.

Na splošno predstavlja to poročilo pomemben korak k zagotovitvi prihodnosti čezmejne politike v EU in bo omogočilo nemško govoreči skupnosti v Belgiji kot obmejnemu območju, da še okrepi in izboljša partnerstvo z obmejnimi regijami.

V zvezi s kohezijsko politiko sem zadovoljen, da je odbor sprejel moj predlog, da bi se strukturni skladi, namenjeni za promet, morali bolj osredotočiti na splošno usmeritev EU prometne politike. To bi prav tako lahko pospešilo pomembne projekte na obmejnih območjih.

  Brice Hortefeux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Obmejne regije, ki predstavljajo 37,5 % evropskega prebivalstva, so ključnega pomena za povezovanje in za gradnjo mostov med evropskimi državljani. Uspeh teritorialnega sodelovanja je zdaj dobro uveljavljen. Ta cilj, zastavljen leta 2007, ki ima za obdobje 2007-2013 na razpolago proračun v višini 8,5 milijarde, porazdeljene med čezmejne, nadnacionalne in medregijske programe, omogoča 271 evropskim regijam, da koristijo občutno financiranje, katerega namen je razviti in okrepiti skupne projekte in prebroditi različne naravne meje in ovire, kot so meje na kopnem in morju ter upravne ovire, ki vplivajo na vsakodnevno življenje naših državljanov.

Ne dvomim, da bo poročilo gospe Sanchez-Schmid, ki je bilo sprejeto z veliko večino, vplivalo na delo Evropske komisije pri pripravi zakonodajnih predlogov, ki jih bo predstavila septembra. To poročilo poudarja potrebo po ohranitvi prevladujočega statusa čezmejnega stebra in razvoju pobud za spodbujanje velikih čezmejnih in nadnacionalnih projektov, kot so vseevropska prometna omrežja (TEN-T). To so priporočila, s katerimi se popolnoma strinjam, in zato bi še enkrat rad pohvalil kakovost tega poročila, ki je uspelo pridobiti široko medstrankarsko podporo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker je finančni okvir za obdobje 2007–2013 cilj teritorialnega sodelovanja označil za enega izmed treh stebrov politične kohezije Evropske unije, ki je nasledil nekdanjo pobudo Skupnosti INTERREG. Pozneje je teritorialna kohezija, skupaj s socialno in ekonomsko, v členu 174 Pogodbe postala eden izmed treh sestavnih delov kohezijske politike. S tem se je utrdil njen položaj kot ene glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Cilj teritorialnega sodelovanja je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med območji in regijami ter zmanjšati učinek meja, da bi se regijam omogočilo skupno odzivanje na skupne izzive, ki so lahko teritorialni (storitve, infrastruktura, prostorsko načrtovanje in urejanje), globalni (globalizacija, podnebne spremembe), ekonomski ali socialni. Teritorialno sodelovanje prinaša evropsko dodano vrednost in ima ključno vlogo pri krepitvi notranjega trga in evropskega povezovanja na področju številnih sektorskih politik in strinjam se, da naj teritorialno sodelovanje ostane eden od stebrov kohezijske politike.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Instrument „teritorialnega sodelovanja“, kot prav tako poudarja strategija Evropa 2020, ima ključno vlogo pri krepitvi notranjega trga in spodbujanju evropskega povezovanja v različnih sektorskih politikah EU. Glasoval sem za to poročilo, da bi ti cilji lahko v bližnji prihodnosti postali resničnost in bi spodbujali uravnoteženo rast ne le v različnih sektorjih, temveč tudi na območjih Evrope, za katere je pogosto značilna heterogenost na ravni ozemeljskega razvoja. S tem namenom potrebujemo sredstva – in treba jih je dodeliti na podlagi uravnoteženih meril – saj gre za učinkovito sinergijo med čezmejnimi in nadnacionalnimi območji, da lahko lokalne potrebe usklajujemo s tistimi, ki imajo širši obseg. Prepričan sem, da bi ogromna kulturna, zgodovinska in jezikovna dediščina EU morala postati prepoznavna, če bomo presegli fizične in ozemeljske ovire: to je tiste vrste sodelovanje, ki je temelj naše vizije demokratičnih načel in enotnosti v raznolikosti.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ta resolucija Evropskega parlamenta o cilju 3 je pomembna zaradi odstranjevanja upravnih in zakonodajnih ovir, ki so trenutno prisotne med državami članicami.

Namen teritorialnega sodelovanja, kot pravi poročilo, je doseči sodelovanje med državami članicami pri storitvah in infrastrukturi ter pri mestnem, regionalnem, gospodarskem in socialnem načrtovanju. To sodelovanje nudi potencial po ustvarjanju bližjega in trajnejšega združevanja držav članic EU.

Cilj 3 ponuja kompleksen in večdimenzionalen model, ki združuje partnerje iz različnih držav članic in zahteva poseben, ločen in enoten pristop in izvajanje v državah članicah, ki bosta povečala kohezijo med njimi.

Nenazadnje to poročilo poudarja pomembno dejstvo. Treba je pritegniti, spodbuditi in vključiti partnerje iz zasebnega sektorja z namenom doseči to teritorialno sodelovanje, saj veliko storitev in infrastrukture upravljajo in si lastijo partnerji iz tega sektorja.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Evropsko čezmejno sodelovanje je zdaj del kohezijske politike. Po eni strani prispeva k pripravi nadnacionalnih projektov in strategij EU in po drugi pomaga zmanjšati ovire med ozemlji in regijami. Prepričana sem, da je učinkovito teritorialno sodelovanje pomembno ne le znotraj Unije, temveč predvsem na območjih, ki mejijo z državami članicami Evropske unije. Poleg tega bomo med poljskim predsedovanjem Svetu Evropske unije imeli priložnost spodbujati uravnotežena načela za izvajanje programov obmejnega sodelovanja na notranjih in zunanjih mejah EU.

V zvezi z navedenim menim, da je poročilo gospe Sanchez-Schmid o izzivu za teritorialno sodelovanje – prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja pomemben prispevek k prizadevanjem glede regionalne politike in glasovala sem za njegov sprejem.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Splošni predpisi o strukturnih skladih in začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe so bistveno povečali pomen teritorialnega sodelovanja, saj so ga spremenili v enega od treh stebrov kohezijske politike EU. Kohezijska politika bi gotovo morala odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med območji in regijami ter zmanjšati „učinek meja“, da bi se regijam omogočilo skupno odzivanje na skupne izzive, naj bodo teritorialni, globalni, ekonomski ali socialni.

Vsi upamo, da je ukrepe sodelovanja mogoče usklajevati na vseh ravneh upravljanja v povezavi s strategijo Evropa 2020, ki izpolnjuje zahteve ozemelj, in z ostalimi obstoječimi ozemeljskimi strategijami. Da bi pravilno izvajali načelo teritorialnega sodelovanja in da bi povečali evropsko dodano vrednost sredstev, dodeljenih v skladi s cilji "konvergence" in "regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja", menimo, da je potrebna večja usklajenost med ciljem „teritorialnega sodelovanja“ in splošnimi cilji.

Strinjamo se z idejo uporabe „teritorialnega“ pristopa na začetku programskega obdobja, da bi sredstva, namenjena za konvergenco ter konkurenčnost in zaposlovanje, usmerili v vnaprej določene in sprejete prednostne projekte, kot so vseevropska prometna omrežja, ki se bodo izvajali s partnerji pri teh programih, v skladu z načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Treba je povečati teritorialno sodelovanje, ob upoštevanju njegovega vpliva na kohezijsko politiko. Vendar moramo pri povečevanju proračuna za to programsko obdobje jasno opredeliti proračunske postavke, ki bodo prejele manj sredstev, ne da bi škodovali izvajanju ciljev kohezijske politike. Teritorialno sodelovanje odpravlja upravne in zakonodajne ovire med ozemlji in regijami in pomaga obravnavati vprašanja, povezana s teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo. Poleg tega mora sodelovanje med obmejnimi regijami ostati prednostna naloga v primerjavi z ostalimi področji. Posledično je treba povečati sredstva za njegovo izvajanje. Menim, da je potrebno več prožnosti pri uporabi omejitve na 150 km za obalne in obmorske regije. Pri razvoju in izvajanju strategij velikega obsega je treba upoštevati različne programe regijskega sodelovanja. Poleg tega bi Komisija morala preučiti rezultate izvajanja prvih makroregionalnih strategij. Teritorialno sodelovanje je tesno povezano z zunanjimi mejami Evrope in zato je treba doseči boljšo sinergijo med pobudami v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in ostalimi sporazumi za sodelovanje, ustvariti ugodnejše možnosti za financiranje in izvajati novo sosedsko politiko. Treba je opozoriti, da izvajanje programov teritorialnega sodelovanja trenutno zavira dejstvo, da vključuje veliko različnih organov. Prav tako je treba poenostaviti pravila o reviziji in nadzoru.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − Izboljšano sodelovanje med državami članicami EU na dvostranski, regionalni in medregijski ravni ni le bistveni del mandata Evropske unije, temveč je tudi vedno bolj pomembno za ohranjanje solidarnosti EU pri reševanju vedno večjega števila vprašanj. To resolucijo sem podprl, ker priznava, da moramo poenostaviti elemente izvajanja teh ravni sodelovanja in vključiti zasebne akterje, zlasti v zvezi s sodelovanjem pri gospodarskem razvoju. Države članice EU bodo še naprej imele velike koristi od okrepljenih sredstev za sodelovanje z ostalimi državami članicami. Skupaj s poročevalko pozivam Evropsko komisijo, da poglobljeno preuči rezultate izvajanja prvih makroregionalnih strategij.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prihodnja agenda čezmejnega, nadnacionalnega in medregijskega sodelovanja je strateško pomembna pri opredelitvi ciljev vsake ozemeljske realnosti v Evropi in načinov, kako jih lahko dosežemo. „Teritorialno sodelovanje“ je dodana vrednost, ki utira pot k uresničevanju možnosti regije in povečevanju njene konkurenčnosti. Glasujem za poročilo, ker menim, da je pomembno opredeliti cilje, ki jamčijo zadostno dodelitev sredstev za programe sodelovanja in za popolno zadovoljitev potreb vsakega področja z vključitvijo najpomembnejših regionalnih projektov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) „Teritorialno sodelovanje“ je postalo eden od treh stebrov kohezijske politike EU in nadomešča pobudo Skupnosti INTERREG. Pozneje je v členu 174 Lizbonske pogodbe teritorialna kohezija, skupaj s socialno in ekonomsko, postala eden izmed treh sestavnih delov kohezijske politike. To je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Cilj te politike je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med območji in regijami ter zmanjšati učinek meja, da bi se regijam omogočilo skupno odzivanje na skupne izzive, ki so lahko teritorialni (storitve, infrastruktura, prostorsko načrtovanje in urejanje), globalni (globalizacija, podnebne spremembe), ekonomski ali socialni. Poročilo sem podprla zaradi njegovega bistva, zlasti: okrepitve cilja „teritorialnega sodelovanja“ z organizacijo teritorialne kohezije v vseh fazah načrtovanja in v skladu s strategijo Evropa 2020; s sprejemom teritorialnega pristopa; s spodbujanjem ustanovitev evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS); s poenostavitvijo izvajanja te politike in omogočanjem njegove prepoznavnosti v Evropi so razlogi za mojo podporo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Splošni predpisi o strukturnih skladih in začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe so bistveno povečali pomen teritorialnega sodelovanja v zadnjih petih letih, saj so ga spremenili v enega od treh stebrov kohezijske politike EU. (LT) Finančni okvir za obdobje 2007-2013 je cilj teritorialnega sodelovanja označil za enega izmed treh stebrov politične kohezije Evropske unije, ki je nasledil nekdanjo pobudo Skupnosti INTERREG. Pozneje je v členu 174 Pogodbe teritorialna kohezija, skupaj s socialno in ekonomsko, postala eden izmed treh sestavnih delov kohezijske politike in predstavlja eno glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Cilje je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med območji in regijami ter zmanjšati „učinek meja“, da bi se regijam omogočilo skupno odzivanje na skupne izzive, naj bodo teritorialni, globalni, ekonomski ali socialni. Cilj 3 omogoča kompleksno in večdimenzionalno sodelovanje, ki združuje partnerje iz različnih držav članic. Zato je potrebna poenostavitev pravil revizije in nadzora. Da bi teritorialno sodelovanje za vse državljane postalo simbolično utelešenje EU in da bi oblikovalci politike in uradniki poznali praktične vidike teritorialnega sodelovanja, ki lahko vplivajo na njihovo delo, glasujem za ta predlog.

  Fiorello Provera (EFD), v pisni obliki. – (IT) Strinjam se s poročevalko, ki pripisuje velik pomen „teritorialnemu sodelovanju“, katerega cilj je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med regijami ter zmanjšati učinek meja in spodbujati njihov skladen razvoj. Ta nov pristop se bo prav tako uporabljal za gorske regije, ki bi podobno lahko imele vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Da pa bi te cilje lahko izpolnili, bodo programi teritorialnega sodelovanja morali biti poenostavljeni, lokalne oblasti in javnost pa bodo morali biti vključeni s spodbujanjem boljše komunikacije preko velikih medijev in informativnih kampanj.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za. Osnutek besedila poročevalke na splošno sovpada s stališčem naše skupine glede cilja 3. Predlogi sprememb naše skupine, ki jih je Odbor za regionalni razvoj sprejel, so: poziv k izvajanju določene prožnosti pri uporabi omejitve na 150 km za obalne in obmorske regije v okviru čezmejnega sodelovanja; priporočilo glede prve ocene obstoječih EZTS, da se iz prvih izkušenj česa naučimo; zgodovinsko pogojeno jezikovno in kulturno bližino obmejnih regij različnih držav članic je treba ceniti in uporabiti za krepitev čezmejnega sodelovanja.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) „Teritorialna kohezija“ je eden od stebrov kohezijske politike EU, katere cilj je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med območji in regijami ter zmanjšati učinek meja, da bi se regijam omogočil skladen razvoj in skupno odzivanje na skupne izzive. V skladu z logiko strategije Evropa 2020 je pomembno boljše razporejanje sredstev, da bi se primerno odzvali na potrebe in posebnosti evropskih ozemelj. Iz teh razlogov glasujem za poročilo.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od leta 1986 je cilj kohezijske politike okrepiti gospodarsko in socialno kohezijo med različnimi državami članicami EU. Vendar sta Lizbonska pogodba in nova strategija Evropa 2020 opredelili tretjo razsežnost, imenovano „teritorialna kohezija“, ki za celovitejši razvoj 271 regij, obravnavanih kot območij, kjer živijo ljudje, spodbuja funkcionalni pristop. Menim, da bi teritorialna kohezija morala prispevati k odpravi fizičnih, upravnih in zakonodajnih ovir med evropskimi regijami in bi morala spodbujati skladen evropski razvoj ter večje sodelovanje preko skupnih projektov med različnimi regijami, ki imajo podobne lastnosti in razvojne cilje. Prav tako bi poudaril, da bi ozemeljske strategije morale biti neposredno povezane s smernicami vseevropskih prometnih omrežij, s strategijami celostne pomorske politike in s strategijo Evropa 2020, da bi zgradili pametno, trajnostno in vključujočo Evropo. Nazadnje se popolnoma strinjam z idejo, da je treba pripraviti akcijski načrt za najbolj oddaljene regije EU in vzpostaviti večsektorska načela, ki podpirajo njihov skladen razvoj in pomagajo zmanjševati ozemeljske razlike z ostalimi evropskimi regijami.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Sofinanciranje čezmejnih, nadnacionalnih in medregijskih projektov pooseblja EU. Poročevalka je predlagala vrsto izboljšav, ki se ukvarjajo s predhodno obravnavanimi slabostmi. Glasovala sem za to poročilo.

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo, ki ga je predstavila gospa Sanchez-Schmid. Poročilo poudarja dodano vrednost „teritorialnega sodelovanja“ in njegovega potenciala za spodbujanje konkurenčnosti. Medtem ko poročilo ohranja izvirno strukturo cilja 3, predlaga povečanje sredstev in opozarja na posebne potrebe obmejnega prebivalstva. Strateški pristop in odgovor, usmerjena v potrebe in posebnosti vsake regije, se lahko zajamčita z dodelitvijo sredstev na podlagi usklajenih meril za vsak program teritorialnega sodelovanja.

Poročilo: Georgios Stavrakakis (A7-0141/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Trdno verjamem, da lahko učinkovit strateški okvir zagotovi skupni pristop in izkoristi sinergije med vsemi ukrepi, ki podpirajo cilje kohezijske politike, kot je tisti, opredeljen v pogodbah, in tako bolje služi ljudem EU in izpolnjuje njihova pričakovanja. Poročilo delno ustvarja te sinergije, zato ga podpiram.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Potreba po večji prožnosti pri uporabi sredstev in po upravni kulturi, ki spodbuja večdisciplinaren pristop in poenostavitev upravljanja skladov je temeljna za vzpostavitev skupnega strateškega okvira za strukturne sklade. V zvezi s sinergijami med strukturnimi skladi je Evropski parlament vztrajal, da je treba preprečiti visoko koncentracijo zmožnosti v gospodarskih grozdih in najrazvitejših regijah EU. Mislim, da je med različnimi sektorskimi politikami potreben celovit pristop, da bi dosegli čim boljši rezultat za gospodarsko rast in razvoj, zmanjšanje razlik med regijami, ustvarjanje delovnih mest, večjo kakovost življenja, usposabljanje delavcev za nova delovna mesta, socialno in teritorialno kohezijo in izvajanje evropskega socialnega modela, ki je kohezijski in konkurenčni element evropskega gospodarstva. Osredotočanje skupnega delovanja skladov na regionalni ali lokalni ravni povečuje njihovo dodano vrednost in omogoča lokalnim udeležencem, da določene dejavnosti prilagajajo dejanskim gospodarskim in socialnim potrebam ter s tem zaposlitvenim razmeram v vseh posameznih regijah. Zato sem glasovala za to poročilo.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vsi, ki se ukvarjajo s kohezijsko politiko, se strinjajo, da vzporedni obstoj več evropskih skladov – Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za ribištvo in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – vedno ne omogoča optimalnega upravljanja s sredstvi Evropske unije. Glasovala sem za to poročilo, ker predlaga zanimive načine za doseganje nujnega cilja povečanja skladnosti med temi orodji. Za ta pristop, ki ga podpira Evropska komisija, imam veliko upanje, da bo vključen v prihodnje predloge Komisije glede zakonodajnega okvira, ki se bo uporabljal za prihodnjo kohezijsko politiko (2014-2020).

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Čeprav zdaj razmišljamo in razpravljamo o naslednjem večletnem okviru, je bilo pomembno ponoviti dejstvo, da kohezijska politika ostaja temeljni vzvod za rast in da se proračun, namenjen zanjo, ne sme zmanjšati. Eden od načinov za uvedbo izboljšav je dvig ravni doslednosti med različnimi instrumenti in politikami, zlasti v zvezi s strategijo Evropa 2020, da bi dosegli boljšo sinergijo med različnimi skladi in tako omogočili regionalno razvojno politiko, ki bo bolj usmerjena k rezultatom. Ena od posledic širjenja sredstev je, da so manj vidna in tako se jih državljani in zainteresirane strani manj zavedajo; druga je, da to lahko vodi do podvajanj ali neskladij in tako zmanjša celotni vpliv te politike. V tem poročilu smo zato opredelili tri glavne cilje, ki bi jih po našem mnenju mogli doseči: vzpostavitev programov, ki se financirajo iz več skladov, okrepitev tehnične pomoči in priprava evropske smernice. Z izboljšanjem sinergij bomo lahko povečali evropsko dodano vrednost kohezijske politike za lokalne in regionalne partnerje po Evropski uniji, kar bo v zameno državljanom prineslo dodatne ugodnosti.

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Evropska unija je v več resolucijah vztrajala pri potrebi po celovitem pristopu med različnimi sektorskimi politikami, da bi dosegli čim boljši rezultat za rast in razvoj v EU. Najodločnejši poskus usklajevanja prizadevanj iz programov in skladov EU po mojem mnenju izhaja iz obdobja po krizi, v katerega je Evropa vstopila. Prav gotovo je jasno, da nas bo v prihodnosti potreba po konsolidiranju proračunov prisilila, da si prizadevamo za večji učinek razpoložljivih sredstev. Menim, da ta težek trenutek v zgodovini, ki ga doživlja cela Evropa, kljub vsemu predstavlja priložnost za uporabo pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi dosegli večje sinergije iz programov in skladov EU. Izkušnje iz teh let jasno kažejo, da financiranje gospodarskih dejavnosti, kot so inovacije, raziskave in okolje, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj učinkovitejše, če je skrbno usklajevano in povezano z dejavnostmi Evropskega socialnega sklada. Nazadnje bi rad ponovno pozval Komisijo, naj spodbuja kulturo, katere cilj je poenostavitev upravljanja skladov EU.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − (IT) Morala sem podpreti to poročilo. V teh časih, ko gospodarska in finančna kriza zahtevata previdnejšo porabo, preglednost in varne ter inovativne finance, glede na vedno manjša sredstva in vedno večje socialne potrebe, je poskus učinkovitejše uporabe strukturnih sredstev ne le cilj, temveč tudi moralna dolžnost vseh upravljavcev in predvsem te Evrope, ki jo državljani dojemajo kot subjekt, ki postaja vedno bolj abstrakten in neuglašen z dejanskimi potrebami ljudi.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker racionalizacija porabe poziva k večji učinkovitosti in uspešnosti politik na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega bi v medinstitucijskih pogajanjih o novi finančni perspektivi EU (2014–2020) Evropski parlament moral pripraviti posebne predloge o enotnem strateškem okviru, da bi zagotovil izvajanje ciljev kohezijske politike EU in učinkovitost strukturnih skladov. Pozorni bi morali biti na dejstvo, da je gospodarska in finančna kriza še povečala nujno potrebo po ukrepih v sektorjih, zajetih v Evropskem socialnem skladu (ESS), ki zlasti spodbuja zaposlovanje, poklicno preusmeritev, socialno vključevanje in zmanjšanje revščine. Poleg tega bi rada poudarila, da je ESS kot podporni instrument za stalno usposabljanje, pridobitev kvalifikacij in poklicne usmeritve treba obravnavati kot temeljno sredstvo – ki dejansko ni popolnoma izkoriščeno – za spodbujanje celovite in učinkovite rasti in na znanju temelječe konkurenčnosti za Evropo. Izdatke na področju kohezijske politike je treba racionalizirati z zmanjšanjem razdrobljenosti instrumentov financiranja in s spodbujanjem večjega dopolnjevanja med različnimi instrumenti financiranja. Poleg tega moramo upoštevati predlog Komisije za boljše določanje prednosti in tematsko koncentracijo EU in nacionalnih virov glede številnih prednostnih nalog, da bi dosegli učinkovitejše usklajevanje med sredstvi.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. − Temeljnega pomena je zagotoviti učinkovitost teh in drugih evropskih sredstev, da bi jih Evropejci še naprej podpirali.

  Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam ideje, ki so bile prenesene naprej na podlagi sprejetja tega poročila, za povečanje sinergij med politikami, ki vplivajo na ozemlja, po eni strani in med sredstvi po drugi strani, zlasti s povečanjem financiranja in vzpostavitve večregionalnih programov. Vendar obžalujem, da se vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v proces sprejemanja odločitev ne obravnava kot prednostna naloga. Izboljšanje upravljanja na podlagi dodatnega vključevanja oblasti z decentraliziranimi zmožnostmi upravljanja je pravi odgovor na potrebo po črpanju, učinkovitosti in poenostavitvi, vse to pa je zaželeno pri izvajanju kohezijske politike.

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. − (IT) Gospodarska, socialna in teritorialna kohezijska politika je eden od temeljnih stebrov EU, ki namerava ne le spodbujati in razviti odličnost z zavzemanjem za inovacije, ampak tudi ustvarjati konvergenco in premostiti vrzeli, tudi na manj razvitih območjih v primerjavi z naprednejšimi. Skupno načrtovanje je bil najbolj inovativen vidik obdobja 2007–2013, zaradi katerega so regije in države članice sprejele celosten pristop med ozemlji in sredstvi kot del svojega strateškega in operacijskega načrtovanja. Vendar ta pomemben pristop v mnogih primerih ovira precejšnja avtonomija in močna konkurenca med različnimi organi, ki so zadolženi za upravljanje vsakega programa, financiranega iz enega sklada. Ker ne uspejo dobro sodelovati, resno ogrožajo ne le dragoceno povezovanje operacij in ukrepov, ki bi lahko bili doseženi, temveč tudi ugodnosti in vpliv, ki bi ga ti ukrepi lahko ustvarili. V naslednjem programskem obdobju bi se morda bilo dobro vrniti k programom, financiranim iz več skladov, ki vključujejo izkušnje, pridobljene pri skupnem načrtovanju in ki spodbujajo skupno in odgovorno upravljanje med različnimi zainteresiranimi stranmi, zadolženimi za regionalni razvoj. Menim, da sprejeto poročilo učinkovito prispeva k tem ciljem.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o povečani učinkovitosti med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in ostalimi strukturnimi skladi, saj menim, da bi razvoj strukturnega okvira zagotovil skupni pristop in izkoristil sinergije med različnimi skladi, da bi dosegli cilje kohezijske politike, kot jih opredeljujejo pogodbe, in tako izpolnili pričakovanja državljanov.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Parlament poudarja potrebo po povečanju učinkovitosti kombinirane uporabe Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in ostalih strukturnih skladov ter po celostnem pristopu do različnih sektorskih politik. Ker se moramo izogniti zapravljanju virov, kar je še bolj nujno v času resne krize, s katero se srečujemo, je priporočljivo, da iščemo kar največje prednosti sinergij, ki izhajajo iz sredstev, pridobljenih iz strukturnih skladov, in da se izognemo zapravljanju priložnosti zaradi pretiranega varčevanja. To prizadevanje za porabo razpoložljivih sredstev bo prispevalo k izboljšanju priložnosti za trajnostno rast, zmanjšanju razlik med regijami in spodbujanju socialne vključenosti in kohezije med regijami. Vendar do tega ne bo prišlo, če Unija in države članice ne bodo določile jasnih prednostnih nalog in tako preprečile razpršitve sredstev in poudarile vidikov, ki jih je bistveno doseči. Želeno prožnost mora spremljati povečan nadzor nad izvajanjem skladov, da bo to narejeno z največjo skladnostjo s pravili strogosti in preglednosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo, ki ga je pripravil gospod Stavrakakis, govori o sedanjih razmerah in potrebi po združevanju prihodnjih sinergij, da bi povečali učinkovitost med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in ostalimi strukturnimi skladi. V dveh desetletjih so bila sredstva iz strukturnih skladov vložena v različne regije Evrope in so ključno prispevala k izboljšanju kakovosti življenja milijonov Evropejcev. Zdelo se je, da so neusahljiv vir, iz katerega so lahko najbolj prikrajšane regije zadovoljile svoje potrebe po financiranju. Nedavna gospodarska in finančna kriza nas je spametovala in nam pokazala posledice neomejenega potrošništva, ki ga poosebljajo netrajnostne naložbe.

Izboljšanje infrastrukture ni vedno tesno povezano z večjim razvojem. Zato je nujno potrebna temeljita ocena vseh tekočih projektov, skupaj s strateško preusmeritvijo sredstev, ki so še na voljo, ob upoštevanju dosežka ciljev strategije Evropa 2020 pri pripravah na naslednji večletni finančni okvir. Podpiram priporočila v tem poročilu, katerih cilj je ustvariti sinergije na podlagi vzpostavitve strateškega instrumenta, ki pokriva vse strukturne sklade in ki je usmerjen k inovacijam in tehnološkemu razvoju, podpiranju podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, ter zniževanju upravnih stroškov.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Cilj, ki ga zagovarja to poročilo, je jasen: ustanovitev enotnega strateškega okvira za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in ostale strukturne sklade, zlasti Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR), za naslednje finančno obdobje po letu 2013, skupaj z njegovim usklajevanjem z ostalimi instrumenti zunanjih vidikov politike EU.

Z ustanovitvijo enotnega strateškega okvira se lahko izgubijo posebne značilnosti in raznolikost upravičenih področij in sektorjev, kar bi odprlo pot omejevanju proračuna EU in zmanjšanju plačil iz skladov, za kar se zavzemajo velike sile EU. Namen novega okvira je spodbujati konkurenčnost in okrepiti povezovanje politik EU, da bi utrdili strategijo Evropa 2020 v korist velikih podjetij in finančnih institucij ter koncentracije in centralizacije kapitala.

Mi bomo še naprej zagovarjali popolno uporabo teh sredstev in njihovo dopolnjevanje, da bi zaščitili in spodbujali proizvodnjo v vseh državah, se borili z brezposelnostjo in spodbujali delovna mesta s pravicami, ustvarjali bogastvo in ga bolje razporejali, zagovarjali kakovostne javne storitve, se borili z revščino in zaščitili mali priobalni ribolov, družinske kmetije ter male in srednje velike kmete.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo zagovarja ustanovitev enotnega strateškega okvira za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in ostale strukturne sklade, zlasti Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR), za naslednje finančno obdobje po letu 2013, skupaj z njegovim usklajevanjem z ostalimi instrumenti zunanjih vidikov politike EU. Treba je upoštevati, da se lahko z ustanovitvijo enotnega strateškega okvira izgubijo posebne značilnosti in raznolikost upravičenih področij in sektorjev, kar bi odprlo pot omejevanju proračuna EU in zmanjšanju plačil iz skladov, za kar se zavzemajo velike sile EU.

Namen tega novega okvira je spodbujanje konkurenčnosti in okrepitev povezovanja politik EU, da bi utrdili strategijo Evropa 2020 v korist običajnih osumljencev: velikih podjetij in finančnih institucij ter koncentracije in centralizacije kapitala.

Mi bomo še naprej zagovarjali popolno uporabo teh sredstev in njihovo dopolnjevanje, da bi zaščitili in spodbujali proizvodnjo v vseh državah, izkoriščali njihov potencial za boj proti brezposelnosti in spodbujanju delovnih mest s pravicami, ustvarjali bogastvo in ga bolje razporejali, zagovarjali kakovostne javne storitve, se borili z revščino in zaščitili mali priobalni ribolov, družinske kmetije ter male in srednje velike kmete.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Evropa je v obdobju po krizi in zato je prav, da si še bolj prizadevamo za usklajevanje dejavnosti sredstev in programov EU. Kar zadeva Evropski socialni sklad, izkušnje jasno kažejo, da je lahko financiranje gospodarskih dejavnosti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj učinkovitejše, če je skrbno usklajevano in povezano z dejavnostmi sklada. Treba se je zavedati, da je pri večini programov in ukrepov dober rezultat v veliki meri odvisen od uspešne kombinacije več dejavnikov, od katerih je najpomembnejši človekov razvoj. Sedanji sistem za načrtovanje in izpolnjevanje programov, ki povezuje politike, ki se nanašajo na razvoj človeških virov, zlasti poslovni razvoj malih in srednje velikih podjetij, ter razvoj infrastrukture, služi kot instrument za usklajevanje regij, ki prejemajo pomoč. Vsaka od teh politik bi ločeno dosegla manj kakor dosegajo sedaj vse politike skupaj v celovitem sistemu načrtovanja in izvajanja programov. Vendar pa menim, da moramo uvesti še obširnejši mehanizem za usklajevanje, ki bi prispeval k usklajevanju instrumentov, politik in udeleženih strani. Zaželeno je, da skrbno zasnovani posegi in programi, ki bodo tako izvajani, v celovitem lokalnem pristopu upoštevajo ozemeljske posebnosti in primerjalne prednosti ali posebne značilnosti regij.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Ta dokument sem pozdravil, ker predlaga skupni strateški okvir, in sicer že za naslednje programsko obdobje po letu 2013, in da se izkoristijo sinergije med vsemi ukrepi, ki so temelj za nadalje doseganje ciljev kohezijske politike, kot je opredeljeno v pogodbah, in ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo. Menim, da je kohezijska politika eden od stebrov gospodarske politike EU za dolgoročno naložbeno strategijo in socialno vključenost. Kohezijska politika zagotavlja podporo prikrajšanim regijam in prikrajšanim skupinam ter vodi k uravnoteženemu in usklajenemu razvoju Evropske unije. Evropska dodana vrednost v tem, da imajo lahko vsi koristi od gospodarskih uspehov EU, zato mora kohezijska politika ostati samostojna z izdatnim financiranjem.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. − Rada bi pozdravila poročilo gospoda Stavrakakisa o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost. Večja prožnost pri uporabi sredstev, poenostavitev upravljanja skladov in strateško usklajevanje med instrumenti, politikami in akterji je dolgoletna zahteva in potrebno orodje za socialno vključevanje marginalnih skupin znotraj kompleksnega političnega okvira celovitih politik, z uporabo vseh finančnih virov EU, ki so na razpolago iz skladov EU, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Sprememba zakonodaje, ki ureja Evropski sklad za regionalni razvoj, razširja upravičenost do pomoči za reševanje stanovanjskih problemov prikrajšanih skupnosti in omogoča državam članicam, da pregledajo svoje operativne programe in ponovno prednostno razvrstijo svoje naložbe z uporabo največ 2 % svoje skupne dodelitve iz ESRR za pomoč za reševanje stanovanjskih problemov prikrajšanih skupnosti za zamenjavo in prenovo. Države članice morajo v celoti izkoristiti to priložnost, da bi dopolnile svoja prizadevanja za zagotovitev učinkovitega socialnega vključevanja najranljivejših in Evropska komisija bi morala pripraviti poseben akcijski načrt za to uredbo, da bi pospešila porabo sredstev in pripravila poročilo o njihovi uporabi.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. − (IT) Kohezijska politika je eden od stebrov gospodarske politike EU. Zagotavlja podporo prikrajšanim regijam in prikrajšanim skupinam ter vodi k uravnoteženemu in usklajenemu razvoju Evropske unije, prav tako predstavlja potek ukrepov, ki je zelo pomemben za 27 držav članic, od katerih se zahteva, da določijo strateške smernice o teritorialnem razvoju preko vedno dejavnejšega vključevanja socialnih partnerjev. Moj glas za to poročilo potrjuje, da verjamem v ta cilj, pa tudi, da se zavedam potrebe po poenostavitvi določb na nacionalni in regionalni ravni, da bi izvajali projekte v skladu z določenimi roki, preprečevali birokratske zamude in zmanjšali upravna bremena ter s tem povečali svojo absorpcijsko zmogljivost.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Stroga, pravilno financirana kohezijska politika zagotavlja ključni instrument za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. To vodi v dobro zasnovano, dolgoročno naložbeno strategijo, ustvarja dodano vrednost, spodbuja socialno vključenost in hkrati uravnotežen razvoj po vsej Evropski uniji.

Mislim, da moramo države članice in regije podpreti s spodbujanjem sinergije med strukturnimi, socialnimi in ruralnimi politikami. Vzpostavitev skupnega strateškega okvira za naslednje finančno programsko obdobje bi ponudila okrepljen pristop in bolje spodbudila sinergije med ukrepi, izvajanimi v evropskih regijah, katerih namen je podpreti cilje politik EU.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Evropska unija potrebuje nove sinergije in celovit pristop med različnimi sektorskimi politikami, da bi dosegli čim boljši rezultat za rast in razvoj. Potrebna je večja zavezanost regionalni politiki, ki je prožnejša in povezana z ostalimi instrumenti in programi. Menimo, da je financiranje inovacij, raziskav, malih in srednjih podjetij, okolja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj učinkovitejše, če je skrbno usklajevano in povezano s splošnimi socialnimi dejavnostmi. To je uspešno celovito načrtovanje. Zapletenih problemov ni mogoče reševati zgolj z enostranskim pristopom. Razdrobljen pristop lahko vodi do prekrivajočih se ali celo nasprotujočih si politik, protislovnih javnih ukrepov ali, še huje, podvajanja sredstev.

Menimo, da je za izkoriščanje potenciala regij, ki zaostajajo, bistveno skupno načrtovanje in izvajanje strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter njihovo boljše povezovanje s skladom za razvoj podeželja in skladom za ribištvo. Večja prožnost, novi večdisciplinarni pristop in poenostavitev upravljanja skladov bi lahko bili ključ do uspeha pri naši razvojni in teritorialni kohezijski politiki.

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Stavrakakisa, ker menim, da bi uporaba različnih evropskih skladov, ki so na voljo za izvajanje regionalnih politik, morala biti lažja. V mislih imam zlasti razvoj sinergij za celosten pristop med različnimi sektorskimi politikami, ki so prisotne na področju regionalne politike, kot poudarja poročilo. Potreba po krepitvi vpliva na vsa razpoložljiva sredstva je še nujnejša zaradi sedanje gospodarske in finančne krize. V tem smislu poročilo predlaga enotni strateški okvir za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP, Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). Zagotovitev skupnega pristopa za te različne regionalne sklade bo prav tako preprečevala prekrivanje in zmedo v zvezi s tistimi gospodarskimi subjekti na regionalni in lokalni ravni, ki se zanimajo za prejem evropskih sredstev za določen projekt. Poleg tega bo sprejem sistematičnega in sinergijskega pristopa med različnimi evropskimi regionalnimi skladi prispeval k sprejetju ciljev kohezijske politike in s tem zmanjšanju razlik v razvitosti med evropskimi regijami ter olajšal socialno vključevanje.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Kar najbolj si moramo prizadevati, da bi ustvarili ugodno okolje za vse države članice, da lahko izkoristijo pomoč, ki jo zagotavljajo Evropski sklad ta regionalni razvoj (ESRR) in ostali strukturni skladi. Da bi izvajali cilje kohezijske politike, moramo opredeliti sinergije med temi skladi, obravnavati vprašanja v zvezi z usklajevanjem in poenostaviti pravila upravljanja skladov. Posledično je po letu 2013 zelo pomembno, da delujemo v skladu s skupnim pristopom in vzpostavljenim enotnim strateškim okvirjem. Prav tako je treba zmanjšati razdrobljenost instrumentov financiranja za zagotovitev racionalizacije porabe kohezijskega sklada. Treba je opozoriti, da kohezijska politika jamči za trajnostni in dolgoročni razvoj Evropske unije, zato mora ostati neodvisna ter prejeti več sredstev. Večjo pozornost je treba nameniti Evropskemu socialnemu skladu (ESF), ki veliko prispeva k učinkoviti rasti in na znanju temelječi konkurenčnosti. Menim, da mora biti kohezijska politika bolj usmerjena v rezultate in manj osredotočena na pravilnost izdatkov in postopkov.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Evropska kohezijska politika je in bo ostala temeljni kamen oprijemljivih ukrepov EU v njenih regijah ter glavni vir naložb v realno gospodarstvo, ki lahko pomaga Evropi in njenim regijam, da si bodo opomogle od krize in ponovno postale konkurenčne. Evropski sklad za regionalni razvoj in ostali strukturni skladi so veliko dosegli, vendar za Evropsko unijo lahko in morajo narediti več in bolje. Ob upoštevanju tega se strinjam z vsebino in strukturo poročila gospoda Stavrakakisa, ki ga podpiram. Zlasti se strinjam z namigi in predlogi gospoda Stavrakakisa, katerih namen je učinkovitejša uporaba skladov EU. Upam, da bo Evropska komisija upoštevala zahtevo Parlamenta, zlasti v zvezi z novo finančno perspektivo za 2014–2020.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na sedanji gospodarski položaj bi morali gledati kot na priložnost za preoblikovanje vsega, kar bi lahko bilo učinkovitejše, ter se trdovratno boriti z vsako obliko zapravljanja časa in virov, in to z večjo legitimnostjo. Potreba po utrditvi javnih proračunov nas bo v prihodnjih letih prisilila k večji inovativnosti in prizadevanju za doseganje večjega učinka iz razpoložljivih sredstev. To poročilo, za katerega sem glasovala, je odsev sedanjih razmer in potrebe po prihodnjih sinergijah, da bi okrepili učinkovitost med skladi. Treba je izboljšati usklajevanje teh skladov.

Upravljanje instrumentov kohezijske politike EU poteka znotraj skupnega okvira, ki sega od strateških smernic do plačil in predložitve poročil. Vendar je treba povečati usklajevanje med instrumenti kohezijske politike in drugimi instrumenti. Strinjam se z ustanovitvijo celovitega sistema načrtovanja in izvajanja, ki vključuje vsa področja politik. Za uspešno celovito načrtovanje je treba razumeti, da lahko zapletene probleme rešimo le z večstranskim pristopom. Brezposelnosti ni mogoče rešiti le z usposabljanjem brezposelnih: treba je vzpostaviti tudi politike za ustvarjanje delovnih mest, kot je pomoč malim in srednjim podjetjem ali novim podjetjem.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Reforma strukturne politike za programsko obdobje 2007–2013 je privedla do ločitve razvoja podeželja od splošnega okvira strukturnih skladov. Ta ločitev ne sme povzročiti podvajanja ali opuščanja ciljev, zagotovljene pa morajo biti razvojne možnosti tako za podeželje kot za mesta, vendar so dejstva s terena o tem protislovna. Učinkovitost politik za razvoj podeželja terja skrbno usklajevanje s podobnim izvajanjem ukrepov tako v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja kot v okviru instrumentov regionalne politike. Potreben je skupni strateški okvir za Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo, ki bi zagotovil skupni pristop in povečal sinergije med vsemi omenjenimi finančnimi instrumenti. Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike med regijami in spodbujati socialno vključevanje v imenu usklajenega in uravnoteženega razvoja. Glasoval sem za, da bi zagotovil boljše usklajevanje skladov in da bodo regionalni in lokalni organi vključeni v razvoj in izvajanje pogodb o partnerstvih.

  Fiorello Provera (EFD), v pisni obliki. − (IT) Gospodarska, socialna in teritorialna kohezija so temeljna načela pri določanju vseh politik in dejavnosti EU. Strinjam se s poročevalcem, da nas bo gospodarska kriza prisilila k večji inovativnosti in prizadevanju za doseganje večjega učinka iz razpoložljivih sredstev. Inovacije pomenijo ustvarjanje novih sinergij in celovitega pristopa med različnimi sektorskimi politikami, da bi dosegli čim boljši rezultat za rast in razvoj.

Zlasti se strinjam s trditvijo poročevalca, da sinergije in usklajevanje ne predvidevajo enotne rešitve za vsa področja, temveč terjajo tesno strateško usklajevanje med instrumenti, politikami in akterji, da bi pripravili skrbno zasnovane posege in programe, ki v celovitem lokalnem pristopu upoštevajo ozemeljske posebnosti in primerjalne prednosti ali posebne značilnosti regij.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. − (IT) Danes smo med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Bruslju glasovali o poročilu o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost. Resolucija, ki jo je sprejel Odbor za regionalni razvoj, predlaga skupni strateški okvir, in sicer že za naslednje programsko obdobje po letu 2013, da se zagotovi skupni pristop in izkoristijo sinergije med vsemi ukrepi, ki so temelj za nadaljnje doseganje ciljev kohezijske politike, kot je opredeljeno v pogodbah, in ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo.

Poudarja, da so boljše sinergije med strukturnimi skladi potrebne za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, pa tudi in predvsem ciljev kohezijske politike. Poročilo gospoda Stavrakakisa poziva, da je treba ukrepe za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in ukrepe za trajnostni razvoj ribiških področij iz Evropskega sklada za ribištvo združiti v skupni okvir z drugimi skladi in da je treba usklajevanje povečati med instrumenti kohezijske politike kot takimi in dejavnostmi, ki se izvajajo pod projekti sedmega okvirnega programa in varovanja ključne infrastrukture.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za. To besedilo poziva, naj se predlaga skupni strateški okvir, in sicer že za naslednje programsko obdobje po letu 2013, in naj se izkoristijo sinergije med vsemi ukrepi, ki so temelj za nadaljnje doseganje ciljev kohezijske politike, kot je opredeljeno v pogodbah, in ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo. poleg tega poudarja, da mora biti cilj kohezijske politike trajnostna, pametna in vključujoča ter ozemeljsko in socialno enakomerno razporejena gospodarska rast, zmanjšanje razlik med regijami, ustvarjanje delovnih mest, večja kakovost življenja, usposabljanje delavcev za nova delovna mesta, med drugim tudi na področju trajnostnega gospodarstva, socialna in teritorialna kohezija in izvajanje evropskega socialnega modela, ki je kohezijski in konkurenčni element evropskega gospodarstva.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. − (IT) Cilj kohezijske politike je pametna, trajnostna in vključujoča rast, enakomerno porazdeljena po Evropi, in zmanjševanje razlik med regijami. Za povečanje sinergij bi morali sprejeti enoten strateški okvir, ki bo okrepil povezovanje politik EU za namene izvajanja strategije Evropa 2020. Celovito načrtovanje omogoča takšno uporabo strukturnih skladov, ki bo spodbujala cilje kohezijske politike. Eden od ciljev, ki bo dosežen, je prerazporeditev evropskih sredstev, ki niso bila porabljena v določenih regijah, v druge, uspešnejše regije, vendar še vedno znotraj iste države.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Podprla sem resolucijo o stanju in prihodnjih sinergijah za večjo učinkovitost ESRR in drugih strukturnih skladov. Raziskave, izvedene na Poljskem, ki naj bi opredelile ovire za porabo strukturnih skladov, so pokazale, da sta dve glavni oviri pomanjkanje natančnih informacij in birokratski sistem uporabe sredstev EU ter poročanja o njihovi uporabi.

Zlasti bi rada opozorila na potrebo po poenostavitvi postopka, s katerim se zaprosi za sredstva, tako na nacionalni kot na regionalni ravni. V zvezi z učinkovito uporabo vseh sredstev je to prednostna naloga. Prav tako pozivam Komisijo, naj poenostavi pojem kohezijske politike in jo osredotoči na rezultate in ne na zapletene postopke spremljanja. Za novo politiko morajo biti značilne prožnost, sorazmernost in uporaba sredstev. Poenostavitev postopkov bi olajšala uskladitev pravil glede upravljanja, upravičenosti, revidiranja in poročanja o projektih, ki jih financirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

Večje usklajevanje pomoči iz različnih skladov bo privedlo do učinkovitejšega iskanja rešitev za zapletene probleme. Problem brezposelnosti na primer zahteva usposabljanje brezposelnih, pa tudi spodbujanje podjetij in podporo socialne infrastrukture. Tukaj lahko vključimo več skladov. Samo učinkovite sinergije med njimi bodo vodile v zmanjšanje brezposelnosti. Celovit pristop te vrste lahko prav tako pomaga potencialnim upravičencem do boljšega dostopa do osnovnih informacij.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vprašanje večje učinkovitosti in več sinergij med različnimi strukturnimi skladi je v razpravah o prihodnji kohezijski politiki zelo pomembno. To bi moralo biti poenostavljeno in bolj povezano. Prihodnji pristop bi zato moral temeljiti na skupnem strateškem okviru za različne strukturne sklade, da bi zagotovili skupno perspektivo in optimizirali sinergije, ki jih lahko vzpostavimo med različnimi skladi. Samo s celovito vizijo, ki je osredotočena na rezultate in je v skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti, se bomo lahko pogovarjali o okrepljeni učinkovitosti med različnimi strukturnimi skladi.

Kot poročevalec v senci za Poslansko skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) menim, da moramo v pripravo in izvajanje partnerstev vključiti regionalne in lokalne organe ter se pomakniti k tematski koncentraciji prednostnih nalog in finančnih sredstev, dodeljenih v prihodnosti. Regionalna dimenzija bi morala biti prisotna in prispevati k prikazu koristi, ki jo ima kohezijska politika za EU. Glede finančnih instrumentov bi možnost uporabe instrumentov finančnega inženiringa morala biti okrepljena, prav tako pa bi bilo treba z ureditvijo poskrbeti, da bi države članice in njihove regije lahko uporabljale programe, financirane iz več skladov.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Poročevalec je večkrat poudaril, da sta večje usklajevanje in celostni sistem načrtovanja in izvajanja temeljna, če želimo pri subvencijah iz treh skladov kohezijske politike doseči najboljše rezultate. Naše dolgoletne izkušnje zagotavljajo dovolj podatkov za izkoriščanje obstoječih priložnosti in za občutno izboljšanje evropske kohezijske politike za prihodnost.

Poročila: Miroslav Mikolášik (A7-0111/2011) - Oldřich Vlasák (A7-0218/2011) - Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (A7-0110/2011) - Georgios Stavrakakis (A7-0141/2011)

  Philip Bradbourn (ECR), v pisni obliki. − Glede poročil gospe Sanchez-Schmid, gospoda Stavrakakisa, gospoda Vlasáka in gospoda Mikolášika: Konservativni poslanci Evropskega parlamenta smo glasovali proti tem poročilom o prihodnji usmeritvi kohezijske politike, z izjemo poročila gospoda Vlasáka, glede katerega smo se vzdržali. To je zaradi vrste temeljnih razlogov: Trdimo, da je v času, ko v državah članicah poteka javnofinančna konsolidacija, popolnoma nesprejemljivo, da se velikega kohezijskega sklada EU ta prizadevanja ne bi dotaknila. Na splošno ta poročila ne odgovarjajo na zaskrbljenost konservativcev glede smiselnega upravljanja EU v zvezi s kohezijsko politiko. Zavračajo vse poteze, ki bi omogočile bogatejšim državam članicam, da financirajo svoj lastni regionalni razvoj in preprečujejo manjše, učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene kohezijske politike za najrevnejše regije Evrope. Namesto tega so predlagana nova orodja birokracije, kot so makroregionalni subjekti, nacionalno državo pa ponovno spodkopava odločen preobrat k regionalizmu. Ta doba varčnosti EU ponuja priložnost, da porabi manj za stare in potratne prednostne naloge. Ta poročila gredo v popolnoma napačno smer.

Poročilo: Elisa Ferreira (A7-0183/2011)

  Pino Arlacchi (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ker vztraja pri dejstvu, da bi okvir za preprečevanje in odpravo makroekonomskih neravnovesij moral dopolnjevati strategijo Unije za rast in delovna mesta, katere cilj je spodbujati konkurenčnost in socialno stabilnost Unije. Besedilo prav tako jasno poziva Komisijo, naj ima v postopku okrepljenega nadzora močnejšo in bolj neodvisno vlogo v zvezi z ocenami, misijami, priporočili in opozorili.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sedanji dogodki kažejo, da pakt za stabilnost in rast ni preveč učinkovit in je neuspešno poskušal preprečiti, da bi se več držav članic srečalo z resnimi problemi v svojih plačilnih bilancah in pri odplačevanju svojih dolgov. Poleg pomoči, ki jo tem državam zagotavlja EU, si institucije zato prizadevajo za okrepitev pakta za stabilnost in rast, da bi se izognile krizam te vrste v prihodnosti. To je cilj svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, katerega del je to poročilo moje kolegice gospe Ferreira. Poročilo obravnava preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij in zagovarja povečan nadzor. Podpiram načela, ki stojijo za tem, prav tako kot podpiram sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja kot celoto.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. − (PT) Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, namenjen okrepitvi gospodarskega upravljanja v EU in euroobmočju. Okrepitev gospodarskega upravljanja mora biti povezana z okrepitvijo demokratične legitimnosti sprejetih odločitev. Z drugimi besedami, zahteva tesno in pravočasno vključevanje zainteresiranih strani, nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. To poročilo, za katerega sem glasovala, pravi, da se v načrtu korektivnih ukrepov navedejo posebni in konkretni ukrepi politike, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje.

Med korektivnimi ukrepi je enako pomembna možnost Komisije, da izvede okrepljene nadzorne misije v zadevni državi članici, da spremlja izvajanje načrta ukrepov. Nazadnje bi rada poudarila pravico Parlamenta, da ukrepa na lastno pobudo ali na zahtevo države članice in povabi predsednika Sveta, Komisijo in, kadar je to upravičeno, predsednika evroskupine, naj pridejo pred ustrezen parlamentarni odbor, da bi razpravljali o sklepu o neskladnosti.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − (IT) Zaradi nezmožnosti, da bi z gotovostjo ocenili vpliv direktiv, predstavljenih v tem poročilu o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij, sem se odločila, da se vzdržim glasovanja. Ni dvoma, da obseg gospodarskega zloma, skupaj s tveganjem, da bo podobna kriza prizadela številne druge države članice, nujno zahtevata strategijo, ki bo preprečila ponovitev takšne katastrofe. Po drugi strani pa ta strategija ne bi smela voditi v vsesplošno vmešavanje osrednjega organa EU v gospodarstva posameznih držav članic. Varovanje nacionalnih pooblastil in svoboščin je jamstvo za pravilno delovanje EU, zato tega ne smemo žrtvovati niti v okoliščinah, kot jih predstavlja grška kriza.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to spremembo, ker menim, da je po finančni in gospodarski krizi, ki je prizadela Evropo in preostali svet, zelo pomembno pregledati vprašanja makroekonomskega razvoja Evrope in fiskalne discipline. Gre za težek čas, pa tudi pravi čas za dopolnitev in popravilo obstoječega modela ob upoštevanju preteklih in sedanjih dokazov, in prvič je Evropski parlament vključen v sprejemanje teh pomembnih odločitev. Preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij je nov disciplinski ukrep za države članice v območju evra, v skladu s katerim bi bile uvedene kazni, ki bi kaznovale goljufijo in nepripravljenost na odziv na dogovorjena priporočila brez sprejemljive obrazložitve, ne pa nezmožnosti doseči predlagane cilje. Ta disciplinski ukrep bo upošteval skupno breme kazni, naloženih državi, skupna največja možna višina vseh kazni pa bo omejena. Plačane kazni bodo zagotavljale prihodek sklada, ki je osrednji del trajnega mehanizma za reševanje kriz.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. − (IT) Poročilo gospe Ferreira je del zakonodajnega svežnja za reformiranje gospodarskega upravljanja, sestavljenega iz šestih poročil, ki so rezultat večmesečnih pogajanj. Parlament je poslal jasno sporočilo vsem, zlasti Svetu. Zato upam, da bo ta sveženj zagotovo sprejet pred poletnim premorom, in predvsem, da bo kar se da hitro uporabljen, da Evropska unija ne bo nepripravljena, kot je bila v preteklosti, ko bo morala odgovoriti na izzive, ki grozijo njeni stabilnosti. Za poročilo gospe Ferreira sem glasoval zlasti, ker menim, da je poudarek na vlogi preglednice kot instrumenta za opredelitev možnih neravnovesij v skladu s posebnimi merili odlična podlaga za analizo problema. Menim, da je prvi korak za preprečevanje prihodnjih gospodarskih kriz temeljita analiza dejavnikov tveganja, ki lahko vodijo v proračunska neravnovesja, in to poročilo ustrezno obravnava to vprašanje. Poleg tega so ta merila skupna in izmerljiva, zato jih lahko enotno ocenimo in primerjamo po vsej Evropi.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo, ker se strinjam, da ko bo Komisija opravljala svoje gospodarsko branje preglednice v povezavi z opozorilnim mehanizmom, bi morala biti zlasti pozorna na razvoj realnega gospodarstva, vključno z gospodarsko rastjo in zaposlovanjem ter stopnjami brezposelnosti; nominalno in realno konvergenco znotraj in zunaj območja evra; razvoj produktivnosti in njenih glavnih gonil, kot so raziskave in razvoj ter zunanje in notranje naložbe; ter trende na sektorski ravni, vključno z energijo, ki vplivajo na uspešnost bruto domačega proizvoda in saldo tekočega računa.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza je pokazala, da sedanji model gospodarskega upravljanja Evropske unije ni bil uspešen: nadzorni okvir se je izkazal za zelo šibkega in pravila pakta za stabilnost in rast niso bila spoštovana. Zato podpiram sveženj ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija glede gospodarskega upravljanja. Podpiram poročilo gospe Ferreira o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij. Komisiji čestitam za idejo uvedbe preglednice, ki je že dala dobre rezultate na področju notranjega trga in na področju svobode, varnosti in pravice. Želel bi si, da bi Evropski parlament Komisiji lahko zagotovil strokovno pomoč pri opredelitvi kazalnikov na preglednici. Pričakuje se, da bo število kazalnikov kar veliko, vendar bi se morali osredotočiti predvsem na dejavnike, povezane z makroekonomski neravnovesji. Strinjam se z možnostjo pozivanja k strukturnim reformam v državah s presežkom, vendar bi največ pozornosti morali nameniti državam s primanjkljajem.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zelo pomembno je poudariti pomen te uredbe. Medtem ko je popolnoma nova v zakonodajnem okviru EU, je popolnoma inovativna glede svoje vsebine in tega, kar predlaga, in sicer da moramo opredeliti in odpraviti makroekonomska neravnovesja v Uniji.

Navezujoč se na nauke, ki se jih lahko naučimo iz nedavne krize, je to poročilo pomembno, ker želi dati prednost spremljanju in usklajevanju gospodarskih politik, sprejetih v različnih državah članicah, v imenu močne, dobro uravnotežene gospodarske unije. Njegov cilj je ustvariti opozorilni mehanizem za morebitna prihodnja neravnovesja, ki se lahko pojavijo v določeni državi članici, zato da bodo lahko takoj učinkovito odpravljena.

Nazadnje bi rad čestital svoji rojakinji, gospe Ferreira, za njeno zavezanost in predanost, kar ni bilo vedno lahko, vendar si gotovo zasluži pohvale.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo in bolj neodvisno vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezne države članice, spremljanjem, misijami in priporočili. Podpiram metodo Unije in se strinjam, da bi bilo treba omejiti vlogo Sveta v fazah, ki vodijo do morebitnih sankcij. Najpomembnejši pa je napredek h gospodarskemu upravljanju z močnimi preventivnimi in korektivnimi deli, da bi se izognili takšnim sankcijam.

Preventivni in korektivni okvir ter celotni okvir gospodarskega upravljanja bi moral spodbujati rast in delovna mesta ter spodbuditi konkurenčnost Unije in socialno stabilnost. Zato se strinjam, da bi nadzor gospodarskih politik držav članic bilo treba razširiti izven proračunskega nadzora, da bi preprečili pretirana makroekonomska neravnovesja in izpostavljenosti znotraj Unije. Prav tako je treba upoštevati notranja neravnovesja, tudi zasebni in javni dolg, njegov potek in izvor (domači in mednarodni) ter zapoznela plačila države, zlasti plačila javnega sektorja in velikih multinacionalk malim in srednjim podjetjem.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo je del svežnja šestih delov zakonodaje o tako imenovanem gospodarskem upravljanju. Medtem ko je bil namen poročevalke in njene politične skupine, da bi izstopal od ostalih petih, je dejstvo, da v veliki meri razkriva protislovja, ki so prisotna v tej Evropski uniji.

Ni dovolj, da opredelimo makroekonomska neravnovesja v državah članicah, če za sedanje politike EU, ki temeljijo na solidarnosti in gospodarski ter socialni koheziji, ni alternativ, ki bi odpravile neravnovesja. Predane izjave o dobrih namenih glede varstva delovnih mest in delavskih in socialnih pravic globoko nasprotujejo izjavam o ohranjanju pakta za stabilnosti in rast (ki je bil označen za „neumnega“), vključno z zaostritvijo sankcij proti tistim državam z bolj ranljivim gospodarstvom, ki so postale žrtev neoliberalnih politik in pakta za evro plus.

Poročevalka in njena politična skupina prav tako vztrajata pri priznanju, da so politike, ki so jih podprle in sprejele, temeljni vzrok za krizo, in da je oblikovanje enotne valute po podobi nemške marke temeljilo na napačnih predpostavkah, kar je služilo le interesom gospodarskih in finančnih skupin v najmočnejših gospodarstvih. Če se bodo stvari tako nadaljevale, bomo nedvomno priča še večjemu poslabšanju gospodarskega, socialnega in političnega položaja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je del svežnja šestih delov zakonodaje o gospodarskem upravljanju in razkriva protislovja, ki so prisotna v Evropski uniji. Dejstvo je, da ni dovolj, da opredelimo makroekonomska neravnovesja v državah članicah, če za sedanje politike EU, ki temeljijo na solidarnosti in gospodarski ter socialni koheziji, ni alternativ, ki bi odpravile neravnovesja. Zato ni dovolj govoriti o dobrih namenih glede varstva delovnih mest in delavskih ter socialnih pravic, če potem ne ukinejo pakta za stabilnost in rast ter pakta za evro in ju zamenjajo s pristnim paktom za napredek in socialni razvoj, temveč raje nalagajo širše zahteve in strožje sankcije za države in narode, ki so postale žrtev neoliberalnih politik.

Dokler voditelji Evrope ne bodo priznali, da so njihove politike temeljni vzrok za krize, ki vztrajajo, bomo priča poslabšanju gospodarskega, socialnega in političnega položaja, kar bo neizogibno povzročilo povečano socialno napetost in več sporov z nepredvidljivimi posledicami. To se bo dogajalo, dokler ne bodo priznali, da je oblikovanje enotne valute po podobi nemške marke temeljilo na napačnih predpostavkah, kar je služilo le interesom močnih gospodarskih in finančnih skupin in da je to temeljni razlog za zaostritev kriz ...

(Skrajšano v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Poskus odprave makroekonomskih neravnovesij je izjemno pomemben za prihodnost območja evra in EU. Parlament namerava izboljšati predlog Komisije s ciljem ustvariti močan in skladen okvir za prihajajoče desetletje, ki bo jamčil združljivost med fiskalno disciplino in cilji gospodarske rasti ter zaposlovanja v Uniji in v vseh državah članicah, ker bo stabilnost in trajnost Unije in evra zavarovana le z izpolnitvijo teh pogojev. Okrepitev gospodarskega upravljanja mora biti povezana z okrepitvijo demokratične legitimnosti sprejetih odločitev. To zahteva tesno in pravočasno vključevanje v celoten proces, toda ne le ustreznih zainteresiranih strani, temveč predvsem nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Prav je, da pakt za stabilnost in rast ter celotni okvir upravljanja gospodarskih zadev podpirata strategijo EU za rast in delovna mesta ter sta v skladu z njo, prav tako pa mora njen cilj biti spodbujanje konkurenčnosti vseh držav članic in socialne stabilnosti v vseh regijah EU. Preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij je učinkovit instrument za obravnavanje šibkih točk, ki se pojavijo zlasti kot rezultat srednjeročnih in dolgoročnih trendov, rastočih razlik v Uniji in območju evra in zunanjih posledic politik posameznih držav članic. Izboljšati bi morali okvir za gospodarsko upravljanje, s čimer bi povzročili trajnostno in uravnoteženo rast Unije kot celote.

  Marietta Giannakou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Skupina poslancev Nove demokracije je danes glasovala za šest predlogov v novem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Predlogi Evropskega parlamenta utirajo pot okolju gospodarske stabilnosti, hkrati pa omogočajo razvoj inovativnih mehanizmov, kot so evroobveznice in evropske projektne obveznice.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − Glasoval bom za poročilo gospe Ferreira, saj je edino, ki izrecno poudarja temeljni pomen ohranitve široke makroekonomske perspektive, ki upošteva različne ravni produktivnosti v državah članicah, obenem pa varuje temeljne in socialne pravice na podlagi klavzule Monti. Po drugi strani pa gospodarski sveženj, ki ga predlagajo vsa ostala poročila, samo ohranja nadaljnje izvajanje varčevalnih ukrepov, ki imajo in lahko še naprej imajo škodljive učinke na gospodarsko rast. Politike, ki se osredotočajo le na varčevalne ukrepe in izrecno spodbujajo nadaljnja zmanjševanja brez naložbenih načrtov, zavirajo ustvarjanje delovnih mest. Zato bom glasoval proti vsem drugim poročilom in se vzdržal glede poročila gospoda Haglunda. Najti moramo alternativni način za obravnavo sedanje krize, ki vključuje izvajanje odgovornih varčevalnih ukrepov, skupaj z močnim naložbenim načrtom za zagotovitev, da bodo tisti, ki so najranljivejši v tej krizi, deležni podpore. Spremembe, kot je obširna strukturna in zakonodajna reforma finančnega sektorja, se morajo zgoditi, vendar se lahko sedanje razmere izboljšajo le na podlagi oblikovanja pobud ter radikalnih in celostnih posodobitvenih politik in ciljnih naložb.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker bi ta postopek moral vzpostaviti opozorilni mehanizem za zgodnje odkrivanje nastajajočih makroekonomskih neravnovesij. Temeljiti bi moral na uporabi okvirne in transparentne preglednice, ki vključuje okvirne pragove, v kombinaciji z ekonomsko presojo. Ta ocena bi med drugim morala upoštevati nominalno in realno konvergenco v območju evra in izven njega. Če se ugotovijo resna makroekonomska neravnovesja, vključno z neravnovesji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, je treba začeti postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, ki lahko vključuje izdajo priporočil državam članicam, zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem ter pri državah članicah, katerih valuta je euro, v primeru, da večkrat zaporedoma ne sprejmejo korektivnih ukrepov, možnost ukrepanja proti njim (kazni). Menim, da je to dober instrument za izogibanje makroekonomskim neravnovesjem.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. − Odgovor, ki ga Evropa potrebuje, je pakt stabilnosti. Sveženj je zelo pomemben za prihodnost EU in zlasti za območje evra. To poročilo podpiram, ker zagotavlja osnovo za strukturiran gospodarski dialog. Preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij je učinkovit instrument za reševanje šibkosti, ki nastajajo na podlagi srednje- in dolgoročnih strukturnih gibanj, vedno večjih razhajanj v Uniji. Korektivni mehanizmi morajo biti pravočasno izvajani.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij je izboljšati predloge Komisije o oblikovanju učinkovitega instrumenta, kjer so fiskalna disciplina, gospodarska rast in zaposlovanje v EU med seboj povezane in predstavljajo bistven prispevek k stabilnosti Evropske unije in evra s ciljem izogniti se prihodnjim finančnim krizam, kot je sedanja. Uredba bo postala standardni instrument za preprečevanje makroekonomskih neravnovesij, ki se lahko pojavijo kot posledica gospodarskih razlik med državami članicami EU in posameznimi politikami, ki se izvajajo na nacionalni ravni.

Treba je opozoriti, da je bilo to poročilo pripravljeno na osnovi predhodnih izkušenj v EU o delovanju gospodarske in monetarne unije, ki opredeljuje potrebo po okrepljenem okviru gospodarskega upravljanja, kot predlaga to poročilo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, saj je šlo za izboljšanje izvirnega besedila Komisije. Predvsem pozdravljam določbe za spodbujanje delavskih pravic in pomen celostne ocene gospodarske uspešnosti, ki zlasti vključuje zaposlovanje.

  Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. − Laburistični poslanci v EP povsem nasprotujemo sedanjemu, samo v varčevanje usmerjenemu svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Izboljšano usklajevanje glede gospodarske in fiskalne politike, predvsem v območju evra, bi bilo dobro za dolgoročno gospodarsko rast Evrope, vendar mora temeljiti na pravih pravilih. Besedilo, ki so ga s pogajanji dosegle desničarske večine v Parlamentu, Svetu in Komisiji, preveč poudarja kratkoročno obdobje, velika zmanjšanja primanjkljajev, ne pa dolgoročno rast. Ta pravila bi se izvajala v Evropski uniji in nacionalnim vladam odvzela prožnost za odzivanje z različnimi politikami v prihodnosti. Dolgoročna rast zmanjšuje dolg kot odstotek BDP in je bistvena za zagotavljanje delovnih mest in gospodarske dobrobiti ter financiranje visokokakovostnih javnih storitev. Za zagotovitev, da ta sveženj podpira gospodarsko rast, je treba zavarovati porabo naložb. Naložbe v znanstvene raziskave, osnovno infrastrukturo in novo zeleno gospodarstvo so ključne za dolgoročno rast in nikoli ne bi smele biti zmanjšane zaradi izpolnjevanja kratkoročnih ciljev EU. Zmanjševanje te porabe v času recesije bi prav tako še poslabšalo gospodarski upad. Laburistični poslanci v EP podpiramo izboljšave, zagotovljene k predlogu Komisije o makroekonomskih neravnovesjih v poročilu gospe Ferreira, ki podpirajo delavske pravice in pomen celostne ocene gospodarske uspešnosti, vključno z zaposlovanjem.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Komisija bo zdaj lahko samovoljno dajala dobre in slabe ocene. Sama bo uvedla kazalnike, ki ji bodo omogočali dajanje ocen državam članicam. Prav tako bodo kazni predvidene za tiste, ki ne bodo sledili odrejenim „priporočilom“. Komisija jih bo zaradi obratnega glasovanja s kvalificirano večino lahko izvajala na pol samodejno. V zvezi z odrejanjem sankcij bo Komisija celo sprejemala odločitve. To je mojstrski dosežek avtoritarizma. Glasujem proti temu demokratičnemu odklonu, ki ga obsojam.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Cilji, opredeljeni v zvezi z gospodarsko rastjo, zaposlovanjem in konkurenčnostjo ne morejo biti doseženi na podlagi načrtovanih ukrepov, ker je gospodarski razvoj držav članic oviran. Okvir za nadzorovanje gospodarske politike lahko morda izvajajo različne države članice, ne pa EU kot celota, ker se moč različnih nacionalnih gospodarstev tako zelo razlikuje. Zato je treba območje evra čim prej ukiniti. Močne države bi se morale združiti, da bi ustvarile novo monetarno unijo, druge pa bi se morale vrniti k lastnim valutam. Poziv k nadzoru nacionalnih gospodarskih politik v sedanjih razmerah bi pomenil socialistično posredovanje, nekaj, kar je spodletelo v preteklosti in je eden od razlogov za sedanje finančne težave v območju evra. Malo je demokratične legitimizacije za take ukrepe, zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Glavni cilj predloga Komisije je zaostriti predpise pakta za stabilnost in rast. Hkrati se eden za drugim vzpostavljajo podporni mehanizmi za „proračunsko črno ovco“, ki ponovno vključuje denar davkoplačevalcev. Čas je, da se osredotočimo na stabilna, suverena nacionalna gospodarstva in zmanjšamo nacionalne dolgove posameznih držav. Nezaslišano je, da se od istih držav, ki trdo delajo, vedno znova zahteva, naj plačujejo za napake drugih. Potrebujemo demokratične rešitve, ne pa birokratskih postopkov, da bi zagotovili občutno in učinkovito usklajevanje gospodarske politike na ravni EU, ki bo koristilo vsem ljudem v Evropi.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Zelo pomembno je vzpostaviti učinkovito delujoč, popolnoma dodelan mehanizem za preprečevanje in odpravo makroekonomskih neravnovesij, ki bi opozoril in se pravočasno odzval na tveganje makroekonomskih neravnovesij. Zelo pomembno je, da ta mehanizem temelji na uporabi okvirne in transparentne preglednice. Komisija mora skupaj s Svetom in Evropskim parlamentom razviti to preglednico ter makroekonomske in makrofinančne kazalnike, namenjene za države članice. Menim, da bi v skladu s posebnimi gospodarskimi okoliščinami kazalniki preglednice in opozorilni pragovi morali biti simetrični in se razlikovati za države, ki so članice euroobmočja, in države, ki niso v euroobmočju. Poleg tega bi Svet moral pripravljati redna poročila o izvedenih ukrepih, ki so povzročili, da se postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem v določenih državah članicah začasno odloži. Strinjam se s predlogom, da Komisija dobi pravico za izvajanje okrepljenih nadzornih misij v povezavi z Evropsko centralno banko, socialnimi partnerji in ostalimi nacionalnimi zainteresiranimi stranmi. Tveganje za neravnovesja je treba nenehno ocenjevati, da bi preprečili njihov pojav, države članice pa morajo dobiti pravočasna priporočila, da bi se izognili morebitnim motnjam v delovanju ekonomske in monetarne unije.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ker obravnava podrobnosti o sedanjem vprašanju dolga v nekaterih državah članicah in, kar je še pomembneje, ponuja napredno metodo za rešitev takšnega resnega problema ne le v zvezi s kratkoročnimi, temveč tudi z dolgoročnimi posledicami. Menim, da Evropa potrebuje napredne naložbe, ki bi pomagale pri gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, zato bi zmanjševanje proračunov lahko dolgoročno le spodkopalo celotni gospodarski in politični sistem. Kot socialni demokrat, ki poudarja temeljne socialne pravice ljudi in dolgoročno dobrobit družbe, podpiram ta predlog zaradi njegove globine in celovitosti pri obravnavanju teh vprašanj.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Ferreira, ker menim, da je nadzorni mehanizem, usklajevan na ravni EU, za opredeljevanje in preprečevanje makroekonomskih neravnovesij pomemben, prav tako kot postopek za odpravo čezmernih neravnovesij. Identifikacijski sistem, opisan kot „opozorilni mehanizem“, uporablja preglednico količinskih kazalnikov in kakovostnih ocenjevanj. Menim, da je ta preglednica pomembna, ker nam daje splošen in popoln pregled, zato bi po mojem mnenju to moral biti prožen in prilagodljiv instrument, ki se lahko spremeni in prilagodi različnim zahtevam in razmeram, kar bi jasno zagotovilo okvir pravne gotovosti. Upam, da bo Parlament dosegel končni sporazum in čim prej odobril celotni sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, da bi javnosti in trgu poslali močno in enotno sporočilo ter da bi ustavili špekulacije.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, namenjen okrepitvi gospodarskega upravljanja v EU in euroobmočju. Sveženj vsebuje šest predlogov: štirje obravnavajo proračunska vprašanja, vključno z reformo pakta za stabilnost in rast, medtem ko je namen dveh novih uredb zaznavanje in odpravljanje pojavljajočih se makroekonomskih neravnovesij v EU in euroobmočju. Ta osnutek mnenja je o predlogu, ki ga je pripravila Komisija, za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik. Na splošno velja, da je pakt za stabilnost in rast bil neuspešen pri preprečevanju in odpravljanju in to je treba reformirati.

Strinjam se s spremembami k predlogu, ki ga je prvotno pripravila Komisija, in jih je podprla velika večina v Evropskem parlamentu. Izpostavila bi, da je pomembno upoštevati izkušnje, pridobljene v letih prejšnjega pakta za stabilnost in rast, skupaj z dejstvom, da je gospodarsko upravljanje z vključitvijo Evropskega parlamenta v celotni nadzorni proces postalo bolj demokratično. Zato sem to poročilo podprla.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Izkušnje, pridobljene v prvem desetletju ekonomske in monetarne unije, kažejo jasno potrebo po izboljšanem okviru gospodarskega upravljanja. Zakonodajne predloge o upravljanju, ki jih je Komisija sprejela septembra 2010, bo moral Parlament skrbno preučiti in izboljšati glede na njihovo temeljno vlogo za prihodnost EU in zlasti v območju evra. Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti sprejetih odločitev, ker gospodarskega upravljanja ni mogoče ločiti od okrepljene ureditve finančnih trgov in nadzora nad njimi. V skladu z Lizbonsko pogodbo mora Svet prejeti soglasje Parlamenta, da bi dosegel končni konsenz. To je prvič, da je Parlament soodločal s Svetom o makroekonomskih izboljšavah in fiskalni disciplini v Uniji. Glasoval sem za obsežno reformo upravljalnega okvira na podlagi metode Skupnosti, da bo Parlament izboljšal predloge Komisije o vzpostavitvi trdnega in skladnega okvira za naslednja desetletja, ki bo zagotovil združljivost fiskalne discipline, gospodarske rasti in ciljev na področju zaposlovanja v Uniji in v državah članica.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je edino poročilo, ki ni v skladu s prevladujočim trendom za sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja kot celote. Glasovanja sem se vzdržal, da bi poudaril ta vidik in priznal njegovo vrednost. Poročilo gospe Ferreira si prizadeva preprečiti resna makroekonomska neravnovesja. V njem primanjkljaj in dolg nista nič bolj pomembna od presežkov in trgovinskih primanjkljajev, od zaposlovanja in brezposelnosti ali od katerih koli kvalitativnih izzivov, ki bi lahko zagotovili trajnostno strategijo za rast. Pametno je imeti to vrsto obsežnega usklajevanja, temelječega na preglednici različnih kazalnikov, ki zgodaj odkriva neravnovesja. Za to poročilo ne morem glasovati, ker je slabo nadomestilo za oblike usklajevanja, katere začetek in konec sta še vedno primanjkljaj in dolg.

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. − Sedanja gospodarska kriza, s katero se srečuje Evropa, zahteva nov pristop. Kriza je po svoji naravi politična in gospodarska in vedno znova smo videli, da je Evropa najmočnejša, ko deluje skupaj, skupni odziv na to krizo pa je najboljši odziv. Celo pristop EU je v tem smislu neobičajen, saj parlament prvič soodloča s Svetom o makroekonomskih izboljšavah in Svet potrebuje soglasje Parlamenta, da bi dosegel končni konsenz. To poročilo predstavlja veliko število kompromisov z vseh strani argumenta. Ključnega pomena je trgom in državljanom poslati močan signal glede namere EU, da se bo spopadla s to finančno krizo, in glede njene sposobnosti za razrešitev razlik in obravnavo temeljnih vprašanj. Prav tako pozdravljam pristop, sprejet za obravnavanje goljufije in nepripravljenosti na odziv na dogovorjena priporočila brez sprejemljive obrazložitve. Pomembno je, da take sankcije obstajajo, vendar je prav tako pomembno, da ne kaznujemo držav, kjer ne morejo izpolniti predlaganih ciljev, in v tem smislu poročilo pozdravljam.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za. To poročilo si prizadeva vključiti mehanizme za preprečevanje in odpravljanje neravnovesij za države članice, ko se srečujejo s fiskalnimi neravnovesji. Preprečevanje vključuje mehanizme, kot je letni pregled fiskalnega ravnovesja, mehanizme zgodnjega opozarjanja Evropske Komisije in priporočila v zvezi s preprečevanjem za obravnavanje manjših neravnovesij. Kot korektivni ukrep bosta uvedena postopek za obravnavanje čezmernih neravnovesij, namreč postopek čezmernega neravnovesja, in zahteva, da države članice predložijo posebne akcijske načrte. Za to poročilo sem glasoval predvsem zato, ker vključuje gospodarska neravnovesja v paktu za stabilnost in rast, strategiji Evropa 2020 in evropskem semestru. Z drugimi besedami, realno gospodarstvo je vključeno v postopke gospodarskega nadzora in usklajevanja. Poleg tega je vključena vrsta kazalnikov za opredelitev gospodarskih neravnovesij ter, zavoljo doslednosti, priporočila in kazalniki, kot so na primer naložbe v raziskave in razvoj ter v energetski sektor.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Menim, da je sveženj posegov, ki jih vsebuje predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, lahko učinkovit pri preprečevanju makroekonomskih neravnovesij, zlasti v območju evra. Poleg tega namerava Parlament izboljšati predloge Komisije, da bi vzpostavili trden in skladen okvir, ki bo za naslednja desetletja zagotovil gospodarsko rast in zaposlovanje. V tem posebno težkem času za EU je bistveno, da se odzovemo s spremembo, dopolnitvijo in priredbo sedanjega modela za trajnostno rast ter z okrepitvijo gospodarskega upravljanja in demokratične legitimnosti sprejetih odločitev.

  Kay Swinburne (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR si je vedno konstruktivno prizadevala, da bi območje evra lahko oblikovalo trajno rešitev za svojo krizo državnega dolga. Pomanjkljivosti pakta za stabilnost in rast, tako glede njegove vsebine kot izvrševanja, so že nekaj časa očitne; prav je, da si zdaj prizadevamo zagotoviti trajno rešitev, ki bo delovala. V odboru in procesu trialoga smo s svojimi prispevki želeli zagotoviti, da bo želen izid Parlamenta realističen, delujoč in trajen. Kljub temu obžalujemo, da to, kar je predlagala Komisija in je podprl Parlament, ni rešitev le za območje evra, temveč vključuje tudi druge valute, ne le evra. Ne glede na to, kako na stvar gledamo, sveženj, o katerem smo glasovali, povečuje pooblastila EU na račun držav članic. Vključuje pojme, ki so inovativni, kot je obratno glasovanje s kvalificirano večino in kazni za države članice, ter zagotavlja, da nacionalni proračuni niso več stvar zgolj nacionalnih parlamentov. Medtem ko torej podpiramo dolgoročne cilje, ne moremo podpreti sredstev in smo glasovali proti tistim poročilom, ki se ne omejujejo na območje evra.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Stabilnost območja evra in Evrope kot celote zahteva prestrukturiranje instrumentov za preprečevanje in nadzor, da bi odpravili makroekonomska neravnovesja. Finančna konsolidacija je ključna za odpravo napak iz preteklosti in za trajnostno rast evropskih gospodarstev, ki je ne podpirata javni in zunanji dolg, temveč spodbujanje zaposlovanja in konkurenčnosti. To poročilo se osredotoča na preglednico makroekonomskih in strukturnih statističnih kazalnikov, ki omogočajo primerjave med državami članicami in odražajo strukturna, kratkoročna in srednje- do dolgoročna gibanja.

Vključitev novih kazalnikov in vzpostavitev spodnjih in zgornjih pragov, ki morajo biti simetrični, bo omogočila, da bodo ti kazalniki služili kot opozorilne stopnje, da bi se izognili sedanjim finančnim reševanjem, s katerimi se ukvarjata Komisija in Mednarodni denarni sklad. Ta novi pametni, simetrični sistem bo vodil v strožji nadzor, v bolj temeljite ocene Komisije, Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske centralne banke in v pripravo priporočil o dodatnih reformah in korektivnih načrtov. Na ključnem razpotju za evropski projekt je po mojem mnenju bistveno vključevanje vseh evropskih in nacionalnih oblasti, da bi zgodaj sprejeli potrebne ukrepe.

Poročilo: Diogo Feio (A7-0179/2011)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sedanji dogodki kažejo, da pakt za stabilnost in rast ni preveč učinkovit in je neuspešno poskušal preprečiti, da bi se več držav članic srečalo z resnimi problemi v svojih plačilnih bilancah in pri odplačevanju svojih dolgov. Poleg pomoči, ki jo tem državam zagotavlja EU, si institucije zato prizadevajo za okrepitev pakta za stabilnost in rast, da bi se izognile krizam te vrste v prihodnosti. To je cilj svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, katerega del je to poročilo mojega kolega gospoda Feia. Poročilo obravnava izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zlasti podpiram izračun zmanjšanja dolga v skladu s povprečno stopnjo, izračunano za triletno obdobje, ne pa v skladu z za vsako leto določeno stopnjo za obdobje treh let. To poročilo sem podprla, prav tako kot podpiram sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja kot celoto.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. − (PT) Gospodarska in finančna kriza je izpostavila in okrepila potrebo po usklajevanju in izboljšanem nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji. Te nedavne izkušnje so prav tako razkrile slabosti in pomanjkljivosti v sedanjem nadzornem sistemu in obstoječih nadzornih postopkih. Kriza je dramatično obrnila ugodne pogoje, pod katerimi je gospodarski in finančni sektor deloval do leta 2007, in večina držav članic mora izvesti postopek konsolidacije svojih računov, da bi zmanjšale javni dolg. Za večino držav je zmanjšanje dolga ključno vprašanje zaradi negativnih učinkov, ki ga ima na gospodarske pobude in na rast gospodarstva zaradi povečanih davkov in premij za tveganje. To poročilo zagovarja, da bi Komisija in Svet morala izvesti uravnoteženo celovito oceno vseh ustreznih dejavnikov, zlasti glede mere, v kateri vplivajo kot oteževalne ali olajševalne okoliščine na oceno skladnosti z merili primanjkljaja in/ali dolga. Svet bo zahteval, da države članice izpolnijo njegove letne proračunske cilje, ki omogočajo vsaj 0,5 % povečanje bruto domačega proizvoda na leto. Zato sem to poročilo podprla.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − (IT) Odločila sem se, da se vzdržim glasovanja o tem poročilu glede predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Čeprav je odnose med gospodarstvi posameznih držav članic ter med njimi in Unijo treba pregledati, zlasti ob upoštevanju tega, kar se je zgodilo v Grčiji, in dejstva, da več drugih držav članic kaže znake neposredne finančne krize istega obsega kot v Grčiji, takega pregleda ni mogoč izvesti z uporabo metod, predstavljenih v tem poročilu. Poročilo si prizadeva odpraviti izpostavljenosti nacionalnih gospodarstev s – po mojem mnenju prevelikim – povečanjem pristojnosti EU na račun držav članic, in s tem se žrtvuje njihova svoboda in pooblastila glede financ. Zato tega poročila ne morem podpreti.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. − (IT) Poročilo gospoda Feia je del zakonodajnega svežnja za reformiranje gospodarskega upravljanja, sestavljenega iz šestih poročil, ki so rezultat večmesečnih pogajanj. Parlament je poslal jasno sporočilo vsem, zlasti Svetu. Zato upam, da bo ta sveženj zagotovo sprejet pred poletnim premorom, in predvsem, da bo kar se da hitro uporabljen, da Evropska unija ne bo nepripravljena, kot je bila v preteklosti, ko bo morala odgovoriti na izzive, ki grozijo njeni stabilnosti. Poročilo gospoda Feia sem podprl, ker menim, da pravilno poudarja temeljno vlogo, ki jo mora Parlament opravljati pri preprečevanju prihodnjih gospodarskih kriz. Besedilo poudarja osrednji pomen dialoga, ki ga bo moral Parlament vzpostaviti s predstavniki nacionalnih parlamentov, da bi zaščitil demokratični proces, ko se pojavijo vprašanja, povezana z gospodarsko stabilnostjo EU. Poleg tega poročilo predlaga triletno obdobje za zmanjšanje skupnega dolga, kar je po mojem mnenju razumno in zadostno.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Poročilo sem podprla, ker se strinjam, da v primeru preseganja referenčne vrednosti velja, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s členom 126(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), če se je odstopanje od referenčne vrednosti kot merilo v prejšnjih treh letih zmanjšalo povprečno za eno dvajsetino na leto po oceni, izvedeni v obdobju treh let, na katero se nanašajo podatki.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza je pokazala, da veljavni model gospodarskega upravljanja Evropske unije ni bil uspešen: nadzorni okvir se je izkazal za zelo šibkega in pravila pakta za stabilnost in rast niso bila spoštovana. Zato podpiram sveženj ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija glede gospodarskega upravljanja. Glasujem za odlično poročilo gospoda Feia o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pozdravljam poziv za pospešitev postopka, v skladu s katerim Evropska komisija objavi svoja priporočila. Strinjam se s predlogom, da ima Evropska komisija pravico povabiti predstavnike držav članic, in obžalujem, da tega Svet ni sprejel. Pozdravljam priložnost, ki jo je dobila Komisija, da lahko opravlja dodatne nadzorne obiske, in dejstvo, da bi Evropska centralna banka lahko imela svojo vlogo pri teh obiskih.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Odločil sem se, da bom glasoval proti štirim od šestih predlogov, vključenih v sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, saj sem menil, da vsebujejo le varčevalne ukrepe, zaradi katerih bi evropsko gospodarstvo postalo še ranljivejše. Da bi ponovno vzpostavili gospodarsko rast, potrebujemo alternativni model tistemu, ki je predlagan v svežnju in ki temelji na strateških naložbah in ustvarjanju novih delovnih mest.

  Göran Färm, Anna Hedh, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Kot švedski socialdemokrati gledamo na širši sveženj reform za močnejšo gospodarsko upravljanje v EU kot na pomembno orodje za ustvarjanje reda v evropskem gospodarstvu. Trdnejši pakt za stabilnost in rast, večje zahteve po preglednosti in disciplini v nacionalnih proračunskih okvirih in nov sistem za preprečevanje gospodarskih neravnovesij so ključni elementi prizadevanj za stabilizacijo državnih financ in finančnega trga.

Za današnje glasovanje proti petim od šestih poročil se nismo odločili, ker bi bili proti strožjim predpisom. Nasprotno, menimo, da je treba hitro uvesti strožje predpise. Namen naše strategije glasovanja je bil poslati jasen signal, da bi bilo treba nekatere trende v svežnju za uvedbo varčevalnih ukrepov, ki so mnogo preobširni, v končnih krogih pogajanj zamenjati za bolj uravnotežen pristop. Predpisi, ki ne zagotavljajo zadostnega pomena v prihodnost usmerjenim naložbam in zdravi rasti, dolgoročno ne morejo biti vzdržni.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Pravila o proračunski disciplini ter o njenem spoštovanju in izvajanju je treba zaostriti zlasti z večjim upoštevanjem višine in gibanja dolga ter splošne vzdržnosti javnih financ. Zato se strinjam z oceno vzdržnosti javnih financ, vključno z ravnjo dolga, profilom dolga – tudi zapadlostjo – in njegovo dinamiko. V zvezi s tem ne moremo pozabiti na zasebni dolg, kolikor ta lahko predstavlja pogojno implicitno obveznost vlade. Okvir za nadzor nad javnim in zasebnim dolgom bi moral podpirati dolgoročno rast ob ustreznem upoštevanju anticiklične vloge proračunske politike ter izboljšanju pogojev za naložbe ter razvoj notranjega trga, kar je bistveno, da se zagotovi dobro delovanje in okrepitev ekonomske in monetarne unije. Ključnega pomena je ustanovitev Evropskega denarnega sklada, ki bi se upravljal v skladu s pravili Unije in financiral zlasti s prihodki od glob, da bi zaščitil finančno stabilnost euroobmočja kot celote.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo je del zakonodajnega svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja in je eden od njegovih ključnih elementov. Gre za uredbo, ki pospešuje in pojasnjuje izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Medtem ko temelji na predpostavki, da je v območju evra prisotna kriza in da je za dolžniško krizo v območju evra potrebna obsežna in celovita rešitev, in glede na neuspeh razdrobljenega pristopa, ki se je uporabljal do zdaj, poročilo na koncu poziva k istim monetarističnim in neoliberalnim politikam in merilom, ki so pripeljale v krizo. Ponovno poudarja in okrepi pravo ukleščenost držav članic, ne da bi se zmenilo za probleme ali alternativne politike, ki upoštevajo različne ravni razvoja gospodarstev.

Namesto da bi predlagalo pakt za napredek in socialni razvoj, ki temelji na solidarnosti in pristnih politikah gospodarske in socialne kohezije, kar zagovarjamo, poziva k poglobitvi pakta za stabilnost in rast in zdaj pakta za evro plus. Razširja in utrjuje uporabo sankcij ter plačila glob držav članic, ki ne izpolnjujejo zahtev. To je nesprejemljivo posredovanje, ki države članice, za katere velja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, postavi v položaj prave kolonialne podrejenosti evropskim oblastem.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je eden od ključnih delov zakonodaje v svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Gre za uredbo, ki pospešuje in pojasnjuje izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Medtem ko temelji na predpostavki, da je v območju evra prisotna kriza, in celo priznava, da je za dolžniško krizo v območju evra potrebna obsežna in celovita rešitev, ter glede na neuspeh razdrobljenega pristopa, ki se je uporabljal do zdaj, na koncu poziva k istim monetarističnim in neoliberalnim politikam in merilom, ki so pripeljale v krizo, ter tako okrepi pravo ukleščenost držav članic, ne da bi se zmenila za probleme ali alternativne politike, ki upoštevajo različne ravni razvoja. Namesto da bi predlagala pakt za napredek in socialni razvoj, ki temelji na solidarnosti in pristnih politikah gospodarske in socialne kohezije, poziva k poglobitvi pakta za stabilnost in rast in pakta za evro plus. Prav tako razširja uporabo sankcij in plačil glob državam članicam, ki ne izpolnjujejo katere od zahtev, ki so jim naložene.

To je nesprejemljivo posredovanje, ki države članice, za katere velja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, postavi v položaj prave kolonialne podrejenosti evropskim oblastem.

Prav zaradi tega smo glasovali proti.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Svetovna gospodarska in finančna kriza je pokazala in poglobila potrebo po intenzivnejšem usklajevanju in boljšem gospodarskem upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Obstoječi instrumenti in postopki za usklajevanje in nadzor so omogočili EU, da preseže krizo, kar nobeni državi članici ne bi uspelo sami. Evropske institucije in države članice si vse prizadevajo, da bi si opomogle od krize. Te izkušnje pa so razkrile slabosti in pomanjkljivosti v sedanjem nadzornem sistemu in obstoječih nadzornih postopkih. Bistvenega pomena je okrepiti okvir ekonomske in monetarne unije s ciljem zaščititi makroekonomsko stabilnost in vzdržnost javnih financ, kar je predpogoj za trajnostno uspešnost ter rast in zaposlovanje. Posamezni elementi usklajevanja na področju gospodarske politike, tudi nadzor strukturnih reform, morajo biti vključeni v nov cikel nadzora, tako imenovani evropski semester, ki združuje obstoječe postopke v paktu z glavnimi cilji gospodarskih politik, kar bi zagotovilo hkratno predložitev programov stabilizacije in konvergence ter nacionalnih programov reform.

  Marietta Giannakou (PPE ), v pisni obliki. – (EL) Skupina poslancev Nove demokracije je danes glasovala za šest predlogov v novem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Predlogi Evropskega parlamenta utirajo pot okolju gospodarske stabilnosti, hkrati pa omogočajo razvoj inovativnih mehanizmov, kot so evroobveznice in evropske projektne obveznice.

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. − (DE) Večje usklajevanje in tesnejše spremljanje gospodarske politike v državah članicah je temeljno, če se želimo učiti iz napak gospodarske in finančne krize ter se boriti s sedanjo dolžniško krizo v nekaterih državah članicah. Poročilo je odgovor na vprašanje, kako organizirati ta novi proces usklajevanja in spremljanja.

Treba je opozoriti na razpravo o ogromnih primanjkljajih v nekaterih državah, zlasti Belgiji, predvsem v tem prehodnem obdobju, v katerem je Belgija brez vlade. To prehodno obdobje je izjemno problematično zaradi njegovega velikega vpliva na gospodarstvo, socialno politiko in finančni sektor v Belgiji in ni ravno ključnega pomena pri izboljševanju razmer.

Če država, kot je Belgija, želi zagotoviti, da Evropa v prihodnosti ne sme sprejemati odločitev v imenu Belgije, potem je skrajni čas, da zahtevamo, naj tisti, ki so pristojni za zvezno politiko, priznajo svojo odgovornost svojim državljanom, namesto da posredujejo pri Komisiji za ohranitev indeksa ali socialne politike v Belgiji.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Ta dokument sem pozdravil, ker ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je preprečiti čezmerne javnofinančne primanjkljaje in nadalje spodbuditi njihovo zmanjšanje, kadar se pojavijo, pri čemer se na podlagi meril javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga preuči spoštovanje proračunske discipline. Pravila o proračunski disciplini je treba zaostriti zlasti z večjim upoštevanjem višine in gibanja dolga ter splošne vzdržnosti javnih financ. Skladnost s temi pravili je treba okrepiti, skupaj s sistemi za njihovo uveljavljanje. Gospodarsko upravljanje je treba okrepiti z dejavnejšo in pravočasno vključitvijo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, ker močno nasprotujem programu strogih varčevalnih ukrepov, ki jih v Evropski uniji vodi desna sredina. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja bo zadušil rast v EU v času, ko potrebujemo naložbe za rast, raziskave in razvoj ter za delovna mesta, da bi zavarovali gospodarsko prihodnost Evrope. Sveženj finančnih reform bo najteže prizadel najrevnejše v Evropi, medtem ko bo vzrok za krizo – finančni sektor – pustil nedotaknjen. Pozdravljam izboljšano usklajevanje gospodarske in fiskalne politike v Evropi, vendar močno nasprotujem kratkoročni viziji, v skladu s katero se ta izvaja. Dolgoročne naložbe v zeleno gospodarstvo, znanstvene raziskave in infrastrukturo so temeljne za gospodarsko stabilnost, ustvarjanje delovnih mest in rast, tega svežnja reform, ki namerava zaostriti varčevanje v Evropi, pa ne morem podpreti.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Ta predlog obravnava pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Menimo, da bi izvrševanje proračunskega nadzora moralo biti vedno v skladu s temeljnimi cilji EU, zlasti z zahtevami v zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlovanja, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva in bojem proti socialni izključenosti.

Pri spremljanju skladnosti s pravili o proračunski disciplini in pri sprejemanju odločitev v zvezi s tem bi morali upoštevati socialni upad, ki lahko vpliva na finančni položaj vlad. Prav tako menimo, da bi morale države članice, ki izvajajo strukturne reforme, ki prispevajo k ohranitvi ali ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju revščine, imeti možnost, da se odmaknejo od svojih zadevnih srednjeročnih proračunskih ciljev.

Nazadnje, menimo, da bi krepitev gospodarskega upravljanja morala biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti evropskega upravljanja, pri tem pa bi se morala okrepiti vloga Evropskega parlamenta v celotnem procesu nadzora. Poleg tega sta redno posvetovanje s socialnimi partnerji in večja vključenost nacionalnih parlamentov osnovna pogoja za verodostojen in pregleden nadzorni okvir.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo predlaga razširitev glasovanja z obratno kvalificirano večino, da bi oglobili države članice, katerih politike niso v skladu z evro-liberalnimi standardi. Še slabše, Komisijo poziva, naj uvede pospešen postopek kaznovanja za namerno neskladnost. Edina izjema se nanaša na države članice, ki svoje pokojninske sisteme reformirajo v skladu z željami Komisije. Na ta način je vzpostavljen avtoritarni federalizem. Nikoli ne bom sprejel, da bi moja država komur koli plačevala kakršne koli kazni.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Spremljanje proračunov naj ne bi vključevalo le dostopanja do pravilnih dejstev in številk. Seveda bi Komisija prav tako morala podajati priporočila, na primer v povezavi z zmanjševanjem dolga. Vendar pod nobenim pogojem ne bi smeli dovoliti, da se državam članicam narekuje, kako naj porabijo svoj denar. Evropsko upravljanje ni nekaj, kar si želijo državljani EU, niti ni predvideno v pogodbah Unije. Predstavlja očitno neupoštevanje načela subsidiarnosti. Prizadetim državam pri gospodarski oživitvi ne bo pomagalo upravljanje EU, temveč umik iz območja evra. Tega predloga ne morem podpreti iz navedenih razlogov.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Predlogi v zvezi z gospodarskim upravljanjem očitno kršijo načelo subsidiarnosti. Glasoval sem proti temu poročilu, ker občutno slabi evropsko povezovanje ter gospodarske in socialne pogoje v državah članicah.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem se mora odvijati hitreje in nemudoma, da bi preprečili čezmerne vladne primanjkljaje. Menim, da je treba okrepiti pravila o proračunski disciplini, tako da posebno pozornost namenimo ravni dolga. Da bi dosegli zastavljene cilje, mora Komisija dobiti posebno vlogo na področjih ocenjevanja, spremljanja in priporočil. Pri ocenjevanju morata Komisija in Svet prav tako upoštevati pokojninske reforme, ki jih je izvedla država članica. Ne strinjam se s predlogom za zmanjšanje višine kazni državam članicam, ki niso izvedle ali niso pravilno izvedle ukrepov ali instrumentov za nadzor primanjkljaja. Mislim, da ni priporočljivo zmanjšati splošnega letnega zneska glob, ker moramo zbrana sredstva uporabiti za izvajanje mehanizmov za stabilnost.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Najprej želim čestitati gospodu Feiu za odlično poročilo. Mislim, da je razmerje med dolgom in BDP treba zmanjšati „dovolj hitro“. V tem smislu je odstopanje med sedanjim vladnim dolgom in 60 % referenčno vrednostjo treba zmanjšati za eno dvajsetino na leto. Pozdravljam spremembo gospoda Feia k prvotnemu predlogu Komisije, v skladu s katero je treba zmanjšanje izračunati v skladu s povprečno stopnjo ene dvajsetine na leto za prejšnja tri leta. Prav tako se strinjam, da bi se presoja izpolnjevanja tega pogoja morala začeti tri leta po zaključku sedanjih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Predvsem pozdravljam dejstvo, da bo pri uporabljanju uredbe o vladnem dolgu Komisija morala upoštevati „vse druge pomembne dejavnike“, zlasti zasebni dolg, in druge bistvene dejavnike, ki omogočajo pripravo splošne ocene. Upam, da bo Parlament dosegel končni sporazum in čim prej odobril celotni sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, da bi javnosti in trgu poslali močno in enotno sporočilo ter da bi ustavili špekulacije.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kot del zakonodajnega svežnja, katerega namen je okrepitev gospodarska upravljanja v Evropski uniji in euroobmočju, je prav tako potekalo glasovanje o osnutku mnenja o predlogu Komisije, ki spreminja uredbo o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To poročilo sem podprla, ker se v glavnem strinjam z zaskrbljenostjo poročevalca, zlasti glede naslednjih točk: 1) izvrševanje proračunskega nadzora mora biti vedno v skladu s temeljnimi cilji EU; 2) pri spremljanju skladnosti s pravili o proračunski disciplini in pri sprejemanju odločitev v zvezi s tem bi morali posebej upoštevati ne le resen gospodarski, temveč tudi socialni upad, ki lahko vpliva na finančni položaj vlad; 3) sredstva, zbrana na podlagi sankcioniranja držav članic, ki ne upoštevajo svojih priporočil, bi bilo treba uporabiti za podpiranje dolgoročnih ciljev EU v zvezi z vlaganjem in zaposlovanjem, ne pa porazdeliti le med države članice, ki niso v postopkih zvezi s čezmernim primanjkljajem, kot predlaga Komisija; 4) redno posvetovanje s socialnimi partnerji in večja vključenost nacionalnih parlamentov sta osnovna pogoja za verodostojen in pregleden nadzorni okvir.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti. Razlog je uvedba težkega procikličnega ukrepa za obravnavanje čezmernega primanjkljaja. V mislih imam ukrep ene dvajsetine, ki vključuje zmanjšanje letnega javnega dolga za 5 % v treh zaporednih letih, če presega 60 % bruto domačega proizvoda (BDP), tudi če je primanjkljaj manjši od 3 % BDP. Ta ukrep temelji na predpostavki, da je gospodarska rast izključno odvisna od zmanjšanja javne porabe. Z drugimi besedami, da odprava javnega dolga vključuje neposredno uporabo varčevalnih načrtov, zlasti strogih načrtov, ne glede na okoliščine.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glavni cilj zakonodajnega svežnja, ki ga je predstavila Komisija leta 2010, je oživiti gospodarsko upravljanje EU in območja evra. To je v krizi, kot jo preživljamo zdaj, strateškega pomena. Izboljšanje načrtov za razvoj in rast, optimizacija usklajevanja proračunskih politik in okrepitev postopkov za spremljanje primanjkljajev in nacionalnega dolga je le nekaj prednostnih nalog, ki jih je treba izpolniti. Da bi te rezultate dosegli, pa morajo naša prizadevanja biti popolnoma v skladu z načrtom oživitve trga dela in politikami socialnega varstva, temelja novega trajnostnega modela rasti.

  Kay Swinburne (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR si je vedno konstruktivno prizadevala, da bi območje evra lahko oblikovalo trajno rešitev za svojo krizo državnega dolga. Pomanjkljivosti pakta za stabilnost in rast, tako glede njegove vsebine kot izvrševanja, so že nekaj časa očitne; prav je, da si zdaj prizadevamo zagotoviti trajno rešitev, ki bo delovala. V odboru in procesu trialoga smo s svojimi prispevki želeli zagotoviti, da bo želen izid Parlamenta realističen, delujoč in trajen. Kljub temu obžalujemo, da to, kar je predlagala Komisija in je podprl Parlament, ni rešitev le za območje evra, temveč vključuje tudi druge valute, ne le evra. Ne glede na to, kako na stvar gledamo, sveženj, o katerem smo glasovali, povečuje pooblastila EU na račun držav članic. Vključuje pojme, ki so inovativni, kot je obratno glasovanje s kvalificirano večino in kazni za države članice, ter zagotavlja, da nacionalni proračuni niso več stvar zgolj nacionalnih parlamentov. Medtem ko torej podpiramo dolgoročne cilje, ne moremo podpreti sredstev in smo glasovali proti tistim poročilom, ki se ne omejujejo na območje evra.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Nedavni dogodki so pokazali, da različni pakti za stabilnost in rast niso imeli želenega učinka: namesto tega se je več držav članic srečalo z resnimi problemi pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in so tvegale povečanje svojega dolga. Poročilo, sprejeto na plenarnem zasedanju, vključuje širši sveženj ukrepov, ki vsebujejo predloge za evropsko gospodarsko upravljanje. Natančneje, to poročilo analizira vprašanje čezmernih dolgov držav članic in obravnava probleme Evropske unije kot celote, ne le v smislu odpravljanja primanjkljajev, temveč tudi ravni javnega dolga, da bi zagotovili izvajanje postopkov z namenom zgodnje odprave kršitve, s čimer bi preprečili izvajanje korektivnih ukrepov, ko je že prepozno. Izvajanje ukrepov je bistveno za območje evra. Glede na izid pogajanj in napredek, dosežen v zadnjih mesecih v trialogu, upam, da lahko pričakujemo hitrejšo objavo priporočil Komisije, in računam na pristen gospodarski dialog. Upam, da lahko možnost pregleda priporočil na podlagi gospodarskih upadov prav tako prispeva k njegovemu uspehu, pod pogojem, da to ne bo ogrozilo fiskalne vzdržnosti.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Ena od stvari, ki nam jih kaže kriza v Grčiji, je potreba po fiskalni odgovornosti. Sicer se bodo države članice EU, ne le Grčija, srečale z resnimi problemi, ker imata dve tretjini držav članic čezmerni primanjkljaj. Veseli me, da poročevalec poudarja to dejstvo.

Poročilo vključuje še več, vendar so najpomembnejši predlogi odprava čezmernega proračunskega primanjkljaja in finalizacija sredstev za boj proti primanjkljajem v prihodnosti. Poročilo se prav tako dotakne drugega pomembnega vidika – da se moramo boriti proti proračunskemu primanjkljaju, ne da bi škodovali rasti, zlasti kar zadeva ustvarjanje gospodarstva. Pomembno je, da bi sistem za upravljanje javnega in zasebnega dolga podpiral dolgoročno rast. To bi vključevalo izboljšanje naložbenih pogojev in razvoj notranjega trga, hkrati pa bi prav tako upoštevalo posebne prednostne naloge in potrebe držav članic.

Kar je najpomembneje, potrebujemo preglednost, odgovornost in neodvisni nadzor. To je ključni del za povečanje gospodarskega upravljanja. V nacionalne proračunske okvire bi bilo treba vključiti vzpostavitev in okrepitev vloge neodvisnih fiskalnih organov in zagotoviti objavo preglednih fiskalnih statistik.

Poročilo: Vicky Ford (A7-0184/2011)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sedanji dogodki kažejo, da pakt za stabilnost in rast ni preveč učinkovit in je poskušal neuspešno preprečiti, da bi se več držav članic srečalo z resnimi problemi v svojih plačilnih bilancah in pri odplačevanju svojih dolgov. Poleg pomoči, ki jo tem državam zagotavlja EU, si institucije zato prizadevajo za okrepitev pakta za stabilnost in rast, da bi se izognile krizam te vrste v prihodnosti. To je cilj svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, katerega del je to poročilo moje kolegice gospe Ford. Poročilo obravnava zahteve v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. To poročilo sem podprla, prav tako kot podpiram sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja kot celoto.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − (IT) Glasovanja sem se vzdržala, ker dvomim o dolgoročnem vplivu, ki ga bodo imele direktive, predlagane v poročilu, na nacionalna gospodarstva držav članic. Te direktive predlagajo strogo okrepitev mehanizmov za nadzor, da bi v Uniji preprečili še več kriz grškega tipa. Menim, da se gospodarski problemi držav članic ne bodo razrešili preprosto z omejitvijo njihovih pooblastil in njihove vloge, zato sem se odločila, da se bom glasovanja vzdržala.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. − (IT) Poročilo gospe Ford je del zakonodajnega svežnja za reformiranje gospodarskega upravljanja, sestavljenega iz šestih poročil, ki so rezultat večmesečnih pogajanj. Parlament je poslal jasno sporočilo vsem, zlasti Svetu. Zato upam, da bo ta sveženj zagotovo sprejet pred poletnim premorom, in predvsem, da bo kar se da hitro uporabljen, da Evropska unija ne bo nepripravljena, kot je bila v preteklosti, ko bo morala odgovoriti na izzive, ki grozijo njeni stabilnosti. Poročilo gospe Ford sem podprl, ker menim, da je uskladitev nacionalnih sistemov na podlagi razvoja minimalnih zahtev in predvsem prihodnjih načrtov za sisteme javnega računovodstva temeljno pravilo, če želimo preprečiti gospodarske krize v prihodnosti. To pa ne bi smelo pomeniti, da smo spregledali nacionalni značaj fiskalnih predpisov, zlasti med državami znotraj in zunaj območja evra.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Poročilo sem podprla, ker se strinjam, da bi države članice morale vzpostaviti verodostojno pregledan učinkovit srednjeročni proračunski okvir, s katerim bi poskrbele za upoštevanje najmanj štiriletnega razpona za fiskalno načrtovanje in tako poskrbele, da je nacionalno fiskalno načrtovanje osnovano na večletni perspektivi. Države članice bi morale vzpostaviti ustrezne mehanizme usklajevanja med državnimi podsektorji, da se zagotovi dosledno kritje vseh državnih podsektorjev pri fiskalnem načrtovanju in pripravi proračunskih napovedi ter zlasti pri sestavljanju večletnega načrtovanja, kot je določeno v večletnem proračunskem okviru.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza je pokazala, da sedanji model gospodarskega upravljanja Evropske unije ni bil uspešen: nadzorni okvir se je izkazal za zelo šibkega in pravila pakta za stabilnost in rast niso bila spoštovana. Zato podpiram sveženj ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija glede gospodarskega upravljanja. Glasujem za poročilo gospe Ford o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. Pozdravljam dejstvo, da se bo uredba uporabljala v vseh državah članicah EU. Poudaril bi potrebo po vzpostavitvi sredstev neodvisnega nadzora. Pozdravljam možnost, da bi vlade, ki so pravkar prišle na oblast, imele pravico posodobiti svoj proračunski okvir za srednjeročno obdobje, ki bi odražal nove politične prednostne naloge.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. − (IT) To direktivo sem podprla, ker menim, da je uspela najti pravo ravnotežje med natančnostjo, ki se zahteva na tem področju, in diskretnostjo, povezano z gospodarskimi razmerami. Ne smemo pozabiti, da naša ekonomska in monetarna unija nikoli ni bila izenačena glede velikosti, heterogenosti in stopnje razvoja. Nobenega priročnika ni o tem, kako ustvariti popolno monetarno unijo, niti se ne more do zdaj pridobljenemu znanju pripisati nobena absolutna vrednost, saj lahko družbenogospodarske posebnosti območja evra izničijo vse primerjave. Zato – in poročevalka se je v tem pogledu zelo dobro odrezala – je treba poudariti, da maastrichtska merila, odlična referenčna točka in ustrezna primerjava za ustvarjanje verodostojnosti, ki jo naša valuta potrebuje, niso absolutne vrednosti, ki držijo vedno in povsod. Pride lahko do gospodarskih razmer, ko je odstopanje od teh omejitev vredno tveganja, pod pogojem, da dodatni dolg financira oživitev, ki je ni mogoče več odlagati. Poročevalki čestitam za odlično delo, ki ga je opravila, in to v kratkem času, in upam, da se lahko politična in intelektualna razprava o teh vprašanjih združita, da bi ljudem v Evropi zajamčili blaginjo, ki jo monetarna politika pomaga ustvarjati.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Če resnično želimo preprečiti krize v prihodnosti; če želimo ustvariti povezano in odgovorno gospodarsko Unijo; če želimo, da nas vodita preprečevanje in odpravljanje; če se želimo zavezati trajnostni rasti, potem je bila ta direktiva ključna za izpopolnitev tega svežnja. V tej direktivi najdemo vrsto temeljnih predpostavk, zaradi katerih bodo, ko jih bodo nacionalne vlade uporabljale, pravila proračunske politike postala preglednejša, med drugim tudi v zvezi z objavo proračunskih napovedi in uspešnostjo.

Menim, da bo zaradi vsega, kar tukaj dosegamo, Unija bolj pripravljena na enotno usklajevanje in preprečevanje potencialnih problemov, pomanjkljivosti in neravnovesij. Nazadnje bi se rad zahvalil svoji kolegici, gospe Ford, za njena prizadevanja in zavezanost zaključiti to poročilo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) To poročilo, ki ga je pripravila gospa Ford, je o zakonodajnem predlogu o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in je del svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, ki ga je sprejela Komisija 29. septembra 2010, da bi se „utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ“ in bi EU postala stabilna in vzdržna. Sedanje gospodarske in finančne razmere v različnih državah EU pričajo o neuspehu pakta za stabilnost in rast. Nadzor javnega primanjkljaja ne zadostuje. Prav tako se je treba izogniti javnemu in zasebnemu dolgu. Potrebno bo uvesti mehanizme, ki izboljšujejo konkurenčnost in obnavljajo javne finance. Državam članicam bo preprečeno ustvarjanje čezmernih primanjkljajev. Uveljavljeni bodo ukrepi za usklajevanje in nadzor, ki zagotavljajo spoštovanje proračunske discipline. Ta predlog za spremembo zakonodaje sem podprl, ker menim, da je za ponovno pridobitev javnega zaupanja v institucije in za trajnostno rast v EU ključno, da bodi ti ukrepi čim prej izvajani.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo je o predlogu direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic in predstavlja enega najresnejših napadov na njihovo suverenost.

Proračunske odločitve, ki so ključne za določanje poti, na katero se bo podala vsaka država v skladu z njenimi posebnimi značilnostmi, interesi in voljo njenih ljudi, so ogrožene. Razmere so zlasti resne za najranljivejša gospodarstva, ki imajo „čezmerne primanjkljaje“ in bi lahko utrpela resne sankcije. Ta direktiva je del tako imenovanega „gospodarskega upravljanja“, ki ga sestavlja šest zakonodajnih besedil in ki je pravi napad na socialne in delavske pravice ter na demokracijo samo.

Namen tega zakonodajnega svežnja je napad brez primere na pravice nacionalnih parlamentov in v Portugalski na samo ustavo Republike Portugalske. Od zdaj naprej bodo člane nacionalnih parlamentov vodile smernice Evropske unije o proračunih držav. Te smernice so vse bolj neoliberalne in v glavnem jih določa direktorat moči, ki ima večino glasov v Svetu in Evropskem parlamentu. Naša edina možnost je glasovanje proti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je eno izmed dveh poročil o predlogu direktive o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. Predstavlja enega najresnejših napadov na njihovo suverenost, položaj pa bo še slabši za tiste v območju evra, ki naj bi imele čezmerne primanjkljaje in bodo poleg nenehnega nadzora Evropske komisije lahko deležne sankcij.

Ta direktiva je del tako imenovanega „gospodarskega upravljanja“, ki ga sestavlja šest zakonodajnih besedil in ki je pravi napad na socialne in delavske pravice. Prav tako je del križarske vojne Evropske unije proti nacionalni neodvisnosti in suverenosti.

Rezultat pogajanj je končni sporazum med tremi institucijami – Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo – ki ga bo 24. junija Svet gotovo potrdil, kljub nasprotovanjem, ki so prisotna na ravni EU. Pričakovan izid je napad brez primere na pravice nacionalnih parlamentov in ustavo Republike Portugalske, katerih poslanci se ravnajo po smernicah Evropske unije o proračunih njihovih držav; te smernice so vedno bolj neoliberalne. Zaradi tega smo glasovali proti.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Svetovna gospodarska in finančna kriza je povsem spremenila ugodne gospodarske in finančne pogoje, ki so prevladovali do leta 2007, in ponovno poudarila dejstvo, da nepredvideni dobički, ki so se nakopičili v ugodnem obdobju, niso bili pravilno uporabljeni za ustvarjanje priložnosti za učinkovite postopke v neugodnem obdobju. Dostopnost fiskalnih podatkov je bistvena za pravilno delovanje proračunskega nadzora EU. Pravočasni in zanesljivi fiskalni podatki so ključnega pomena za ustrezno in pravočasno spremljanje, ki omogoča tudi naglo ukrepanje v primeru neželenih proračunskih razmer. Preglednost je eden izmed bistvenih elementov za zagotavljanje kakovosti fiskalnih podatkov, ki mora vključevati redno razpoložljivost takih podatkov.

  Marietta Giannakou (PPE ), v pisni obliki. – (EL) Skupina poslancev Nove demokracije je danes glasovala za šest predlogov v novem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Predlogi Evropskega parlamenta utirajo pot okolju gospodarske stabilnosti, hkrati pa omogočajo razvoj inovativnih mehanizmov, kot so evroobveznice in evropske projektne obveznice.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker je namen svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja odgovoriti na potrebo po večjem usklajevanju in nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji. Poleg tega so predlagane zahteve v zvezi s proračunskimi okviri držav članic, da bi spodbudili fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne javnofinančne okvire in zagotovili, da bodo v skladu z obveznostmi, ki jih določa Pogodba. Komisija je v podporo spremembam v preventivnem in korektivnem delu predlagala tudi okrepitev izvedbenih mehanizmov za države članice euroobmočja. Na splošno odobravam vložene predloge, ki naj bi zagotovili izboljšanje nacionalnih javnofinančnih okvirov in spodbudili države članice k boljšim fiskalnim odločitvam v prihodnosti. Še posebej so potrebni predlogi za boljše statistično sporočanje fiskalnih podatkov, da se ne bi ponovile nedavne izkušnje nekaterih držav članic. K večji stabilnosti javnih financ bi morali prispevati tudi predlogi glede neodvisnih proračunskih uradov, nacionalnih javnofinančnih predpisov in obveznega večletnega načrtovanja proračuna.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, ker močno nasprotujem programu strogih varčevalnih ukrepov, ki jih v Evropski uniji vodi desna sredina. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja bo zadušil rast v EU v času, ko potrebujemo naložbe za rast, raziskave in razvoj ter za delovna mesta, da bi zavarovali gospodarsko prihodnost Evrope. Sveženj finančnih reform bo najteže prizadel najrevnejše v Evropi, medtem ko bo vzrok za krizo – finančni sektor – pustil nedotaknjen. Pozdravljam izboljšano usklajevanje gospodarske in fiskalne politike v Evropi, vendar močno nasprotujem kratkoročni viziji, v skladu s katero se ta izvaja. Dolgoročne naložbe v zeleno gospodarstvo, znanstvene raziskave in v infrastrukturo so temeljne za gospodarsko stabilnost, ustvarjanje delovnih mest in rast, tega svežnja reform, ki namerava zaostriti varčevanje v Evropi, pa ne morem podpreti.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Komisija predlaga okrepiti usklajenost držav članic s paktom za stabilnost in rast, poglobiti politično usklajevanje, določiti minimalne zahteve za fiskalne okvire in določiti mehanizme za uveljavljanje sedanjih pravil.

Odobravamo vložen predlog, ki naj bi zagotovil izboljšanje nacionalnih javnofinančnih okvirov in spodbudil države članice k boljšim fiskalnim odločitvam v prihodnosti. K večji stabilnosti javnih financ bi prispevali tudi predlogi glede neodvisnih proračunskih uradov, nacionalnih javnofinančnih predpisov in obveznega večletnega načrtovanja proračuna, ki jih podpiramo. Menimo, da morajo zahteve za nacionalne proračunske okvire zagotoviti, da bo javnofinančno načrtovanje držav članic temeljilo na stvarnih napovedih, obenem pa tudi, da bo namenjena ustrezna pozornost trajnosti njihovega socialnovarstvenega sistema, vključno s pokojninskim in zdravstvenim.

Nazadnje, zahteve za nacionalne proračunske okvire bi morale biti oblikovane tako, da bi spodbujale države članice in jim omogočile dovolj manevrskega prostora za razvojno naravnane javne naložbe, na primer v izobraževanje in zdravstvo, kar bi prispevalo k evropskim ciljem glede rasti in delovnih mest.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo poziva Komisijo, naj vsak mesec objavi račune nacionalnih vlad. To bodo morale narediti v skladu z normami, ki jim jih bo določila sama Komisija. Ne pretvarjamo se več, da na nacionalni ravni oblikujemo proračune, razen za „izgradnjo podpore“. To poročilo odobrava sedanje stanje, h kateremu je prispevala večina v Parlamentu z glasovanjem za uvedbo evropskega semestra. Tega poročila ne podpiram. Francozi ga bodo razveljavili.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Namero, ki stoji za poročilom − zagotovitev proračunske discipline v državah članicah − je treba pozdraviti. Čeprav sem slišal sporočilo, nisem prepričan, da mu verjamem. V Evropi je tiha večina, ki se strinja z mano. Posegom v proračune držav članic je treba nasprotovati. Nujno je treba preskusiti in v Parlamentu razpravljati o različnih pristopih in rešitvah, kar se do zdaj še ni zgodilo. Na podlagi napačnih odločitev, ki smo jih sprejeli v prejšnjih letih, moramo priti do pravih zaključkov. Dokler ni predlaganih nobenih alternativ, ne morem odobriti tega ukrepanja in predloga ne morem podpreti.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) V prihodnosti bo skladnost z maastrichtskimi merili uveljavljena z zgodnjim opozarjanjem in drastičnimi kaznimi. Vendar pa do zdaj ta pakt ni deloval. Ne morem verjeti, da bo nenadoma začel pravilno delovati samo zato, ker so bila uvedena nova pravila. Zaradi tega poročila nisem podprl.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji morata biti učinkovita in uspešna. Da bi dosegli ta cilj, je med državami članicami treba spodbujati fiskalno odgovornost. Nujno moramo določiti vsaj minimalne zahteva za nacionalne okvire in zagotoviti učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Države članice morajo v dobrih časih imeti preudarne in namenske fiskalne politike, da bi poskrbele za potrebne zaloge za slabe čase. Strinjam se s predlogom, da bi numerična fiskalna pravila za države članice z odstopanjem morala vsebovati podrobno razlago, ki obravnava opredelitev cilja in obseg pravil, spremljanje in posledice v primeru neupoštevanja teh pravil. Menim, da je primerno, da srednjeročni proračunski okviri vključujejo postopke za oblikovanje mnenja, kako bodo predlagani ukrepi vplivali na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega je prav tako primerno uporabiti odstopne klavzule, ki bi opredelile premere, ko bi začasna neskladnost s pravili morala biti dovoljena.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) V okviru reforme pakta za stabilnost in rast in ob upoštevanju različnih inovacij, ki so bile uvedene, ter večjega sodelovanja med evropskimi institucijami, nacionalnimi parlamenti in vladami, je poročilo gospe Ford o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic ključno, saj določa minimalne zahteve za sisteme javnega računovodstva, osrednjo in lokalno statistiko javnih financ in večletno načrtovanje. Prenos direktive še ne pomeni, da bodo njene določbe morale biti uradno vključene v nacionalno zakonodajo (na primer z zakonom). Upravni akt bo prav tako zadostoval, v kolikor lahko zagotovi, da se bo direktiva uporabljala pregledno. Upam, da se bo zaradi tega izvajanje direktive prej začelo. Upam, da bo Parlament dosegel končni sporazum in čim prej odobril celotni sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, da bi javnosti in trgu poslali močno in enotno sporočilo ter da bi ustavili špekulacije.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kot del zakonodajnega svežnja, katerega namen je okrepitev gospodarska upravljanja v Evropski uniji in območju evra, je potekalo glasovanje o tem osnutku mnenja o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. To poročilo sem podprla, ker se v glavnem strinjam z zaskrbljenostjo poročevalca, zlasti glede sprememb v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: 1) glavni cilj tega predloga mora biti nedvoumno povezan s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva in bojem proti socialni izključenosti; 2) predlagana pravila za zagotovitev izboljšav v nacionalnih fiskalnih okvirih nastajajo v okviru evropskega semestra za usklajevanje politike; 3) zahteve za nacionalne proračunske okvire morajo zagotoviti, da bo javnofinančno načrtovanje držav članic temeljilo na stvarnih napovedih, obenem pa tudi, da bo namenjena ustrezna pozornost trajnosti njihovega socialnovarstvenega sistema, vključno s pokojninskim in zdravstvenim; in nazadnje, 4) zahteve za nacionalne proračunske okvire bi morale biti oblikovane tako, da bi spodbujale države članice in jim omogočile dovolj manevrskega prostora za razvojno naravnane javne naložbe, na primer v izobraževanje in zdravstvo, kar bi prispevalo k evropskim ciljem glede rasti in delovnih mest.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Čeprav priznava pomen in potrebo po neodvisnih organih za statistiko, ki lahko zagotovijo zanesljive in verodostojne podatke o makroekonomskih in proračunskih napovedih neke države, tega poročila nisem podprl, ker se mišljenje za tem poročilom, naklonjeno kaznovanju, popolnoma ujema s širšim svežnjem, ki mu nasprotujem iz razlogov, že navedenih v poročilih o tem gospodarskem usklajevanju.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za to poročilo, saj vključuje izboljšano usklajevanje med makroekonomskimi in proračunskimi napovedmi, uvedbo numeričnih fiskalnih pravil in pravil o fiskalni konsolidaciji, uvedbo okvira o glavnih srednjeročnih kategorijah izdatkov, večjih zahtevah po računovodstvu in statistiki in nazadnje, večji preglednosti glede financ in splošnega cilja proračuna.

  Kay Swinburne (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR si je vedno konstruktivno prizadevala, da bi območje evra lahko oblikovalo trajno rešitev za svojo krizo državnega dolga. Pomanjkljivosti pakta za stabilnost in rast, tako glede njegove vsebine kot izvrševanja, so že nekaj časa očitne; prav je, da si zdaj prizadevamo zagotoviti trajno rešitev, ki bo delovala. V odboru in procesu trialoga smo s svojimi prispevki želeli zagotoviti, da bo želen izid Parlamenta realističen, delujoč in trajen. Kljub temu obžalujemo, da to, kar je predlagala Komisija in je podprl Parlament, ni rešitev le za območje evra, temveč vključuje tudi druge valute, ne le evra. Ne glede na to, kako na stvar gledamo, sveženj, o katerem smo glasovali, povečuje pooblastila EU na račun držav članic. Vključuje pojme, ki so inovativni, kot je obratno glasovanje s kvalificirano večino in kazni za države članice, ter zagotavlja, da nacionalni proračuni niso več stvar zgolj nacionalnih parlamentov. Medtem ko torej podpiramo dolgoročne cilje, ne moremo podpreti sredstev in smo glasovali proti tistim poročilom, ki se ne omejujejo na območje evra.

Poročilo: Sylvie Goulard (A7-0180/2011)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sedanji dogodki kažejo, da pakt za stabilnost in rast ni preveč učinkovit in je neuspešno poskušal preprečiti, da bi se več držav članic srečalo z resnimi problemi v svojih plačilnih bilancah in pri odplačevanju svojih dolgov. Poleg pomoči, ki jo tem državam zagotavlja EU, si institucije zato prizadevajo za okrepitev pakta za stabilnost in rast, da bi se izognile krizam te vrste v prihodnosti. To je cilj svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, katerega del je to poročilo moje kolegice gospe Goulard. Poročilo obravnava proračunski nadzor v območju evra. Nekateri prvotni predlogi gospe Goulard, zlasti ustanovitev Evropskega denarnega sklada, med trialogom niso bili ohranjeni. Menim, da je ravnotežje, ki sta ga dosegla Komisija in Svet glede tega poročila, zadovoljivo, zato sem ga podprla, tako kot podpiram sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja kot celoto.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. − (IT) Poročilo gospe Goulard je del zakonodajnega svežnja za reformiranje gospodarskega upravljanja, sestavljenega iz šestih poročil, ki so rezultat večmesečnih pogajanj. Parlament je poslal jasno sporočilo vsem, zlasti Svetu. Zato upam, da bo ta sveženj zagotovo sprejet pred poletnim premorom, in predvsem, da bo kar se da hitro uporabljen, da Evropska unija ne bo nepripravljena, kot je bila v preteklosti, ko bo morala odgovoriti na izzive, ki grozijo njeni stabilnosti. Poročilo gospe Goulard podpiram, ker menim, da je pomembno določiti merila, pa tudi in predvsem vzpostaviti mehanizme za spremljanje teh meril. Po eni strani to poročilo opredeljuje naloge in cilje, ki jih je treba izpolniti med fazo spremljanja in morda tudi sankcioniranja, proračunov različnih držav, po drugi strani pa opredeljuje oblike pobud, da bi jih spodbujale k doseganju meril (tako imenovane evroobveznice), ki dopolnjujejo nadzorni sveženj.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker se strinjam, da bi Svet moral po razpravi o priporočilu Komisije naložiti plačilo globe vsaki državi članici, ki namensko ali zaradi hude malomarnosti izkrivlja številke, ki zadevajo primanjkljaj in javni dolg v zvezi z uporabo členov 121 in 126 Pogodbe in protokola (št. 12), priloženega Pogodbi. Prav tako se strinjam, da bi prej omenjene globe morale služiti kot učinkovito svarilo in bi morale biti sorazmerne z naravo, resnostjo in trajanjem prekrška. Strinjam se, da globa ne bi smela preseči 0,2 % bruto domačega proizvoda. Obresti, ki jih Komisija zbere iz depozitov, položenih v skladu s členom 4, in globe, zaračunane v skladu s členom 5 in 6a, bi morale tvoriti drug prihodek iz člena 311 Pogodbe in bodo dodeljene evropskemu instrumentu za finančno stabilnost.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza je pokazala, da sedanji model gospodarskega upravljanja Evropske unije ni bil uspešen: nadzorni okvir se je izkazal za zelo šibkega in pravila pakta za stabilnost in rast niso bila spoštovana. Zato podpiram sveženj ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija glede gospodarskega upravljanja. Glasujem za poročilo gospe Goulard o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora, čeprav priznavam, da je poročevalka prekoračila svoja pooblastila na več področjih, zaradi česar bo zelo težko doseči sporazum s Svetom. Pozdravljam določbo o globah v primeru ponarejenih statističnih podatkov, da bi kaznovali goljufije v zvezi s primanjkljajem in izračunom dolga, tako v območju evra kot zunaj njega. Strinjam se, da bi države, ki nimajo evra, morale imeti možnost, da postanejo del tega sistema.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Rad bi poudaril to, kar se mi zdi najpomembnejši korak naprej tega poročila: možnost vzpostavitve sistema, ki ne temelji le na vidiku sankcij pakta za stabilnost in rast, temveč nasprotno omogoča uvedbo pravih spodbud, ki bi pomagale ustvariti in razvijati pristno pripravljenost držav članic, da delujejo v skladu s pravili, določenimi v paktu za stabilnost in rast.

V tem smislu bi poudaril predložitev poročila Evropske komisije v prihodnosti o izdaji državnih obveznic – evroobveznic – v skladu s skupno in solidarno odgovornostjo. Prav tako bi rad poudaril izjemna prizadevanja v zvezi s tem z institucionalizacijo gospodarskega dialoga med različnimi evropskimi institucijami ter spodbujanjem sodelovanja nacionalnih parlamentov in vlad v resnično demokratični razpravi o gospodarski politiki.

Na koncu bi rad čestital moji kolegici, gospe Goulard, za izjemno delo in zavezanost, da naredi kar največ iz tega svežnja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) To poročilo, ki ga je pripravila gospa Goulard, je o zakonodajnem predlogu o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in je del svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, ki ga je sprejela Komisija 29. septembra 2010, da bi se „utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ“ in bi EU postala stabilna in vzdržna. Sedanje gospodarske in finančne razmere v različnih državah EU pričajo o neuspehu pakta za stabilnost in rast. Ni uspel nadzorovati javnega primanjkljaja. Prav tako se je treba izogniti javnemu in zasebnemu dolgu. Potrebno bo uvesti mehanizme, ki izboljšujejo konkurenčnost in obnavljajo javne finance. Države članice bodo okrepile mehanizme za usklajevanje in nadzor, da bi preprečile resne napake v svoji proračunski politiki, ki bi lahko ogrozile ekonomsko in monetarno unijo. Ker menim, da potrebujemo hitre, kakovostne rešitve v skladu s priporočili Evropske centralne banke, sem podprl ta predlog zakonodajne spremembe, ki poleg spodbujanja medinstitucionalnega dialoga krepi proračunsko disciplino in zavezuje vsako državo članico ali institucijo, da sprejme odgovornost.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo je še en del svežnja šestih delov zakonodaje o tako imenovanem gospodarskem upravljanju. Glasujemo proti prav vsem poročilom, ki sestavljajo ta zakonodajni sveženj, zaradi njegove vizije kot celote.

V tem primeru gre za uredbo o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v območju evra. Poročilo priznava probleme in napake v prvem desetletju ekonomske in monetarne unije, vendar ne pride do potrebnih zaključkov, namesto tega pa poziva k „trdnejšemu“ okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami, za katerega skrbita Komisija in Svet. Prav tako dodaja, da bi take politike morale biti „s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga“: z drugimi besedami, želi si bolj neoliberalne politike, več privatizacij, več svobodne konkurence, več politik, naklonjenih najmočnejšim pred najšibkejšimi. Poročilo poziva, da naj države članice, ki ne izpolnjujejo zahtev iz pakta za stabilnost in rast, plačajo globo. To prav tako podkrepi poskus uzakonitve sistema sankcij s poskusom vključitve sistema spodbud. Pri vsem tem pa se ne upoštevajo pravi vzroki problemov ali alternativne politike, ki so potrebne: to je nesprejemljivo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo je še en del svežnja šestih delov zakonodaje o tako imenovanem gospodarskem upravljanju in je eden od ključnih delov zakonodaje. Gre za uredbo o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v območju evra.

Medtem ko priznava probleme in napake v prvem desetletju ekonomske in monetarne unije, gre slepo naprej in poziva k „trdnejšemu“ okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami, za katerega skrbita Komisija in Svet. Vendar vedno dodaja, da bi take politike morale biti „s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga“: z drugimi besedami, želi si bolj neoliberalne politike, več privatizacij, več svobodne konkurence, več politik, naklonjenih najmočnejšim pred najšibkejšimi. To pomeni, da na koncu poziva k iste vrste monetarističnim in neoliberalnim politikam in merilom, ki so pripeljale v krizo, ter tako okrepi pravo ukleščenost držav članic, ne da bi se zmenilo za probleme ali alternativne politike, ki upoštevajo različne ravni razvoja.

Tako poziva, naj države članice, ki ne izpolnjujejo zahtev iz pakta za stabilnost in rast, plačajo globo.

To prav tako podkrepi poskus uzakonitve sistema sankcij s poskusom vključitve sistema spodbud.

Prav zaradi tega smo glasovali proti.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Junija 2010 se je Evropska komisija strinjala, da je nujno treba okrepiti usklajevanje naših gospodarskih politik. Ta sporazum je predvsem vključeval pakt za stabilnost in rast ter proračunski nadzor. To je v glavnem vključevalo krepitev preventivnih in korektivnih delov pakta za stabilnost in rast ter zagotovitev, da imajo vse države članice nacionalna proračunska pravila in srednjeročni proračunski okvir, ki so v skladu s paktom za stabilnost in rast. Državam članicam, ki kot svojo valuto uporabljajo evro, je izvajanje gospodarskih politik, ki podpirajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, še zlasti v interesu in so zanj odgovorne, prav tako pa za neuporabljanje politik, ki ji škodujejo. Sankcije za države članice, ki uporabljajo evro kot svojo valuto, bi v preventivnem delu pakta za stabilnost in rast morale predstavljati spodbudo za previdno oblikovanje fiskalne politike. Hkrati pa pušča prostor za proračunsko manevriranje, predvsem ob upoštevanju pomena javnih naložb.

  Marietta Giannakou (PPE ), v pisni obliki. – (EL) Skupina poslancev Nove demokracije je danes glasovala za šest predlogov v novem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Predlogi Evropskega parlamenta utirajo pot okolju gospodarske stabilnosti, hkrati pa omogočajo razvoj inovativnih mehanizmov, kot so evroobveznice in evropske projektne obveznice.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Ta dokument sem pozdravil, ker bi v preventivnem delu pakta za stabilnost in rast prilagajanje in spoštovanje srednjeročnega proračunskega cilja moralo biti zagotovljeno z obveznostjo položitve obrestnega depozita, kar bi začasno veljalo za države članice, katerih valuta je euro in ki ne dosegajo zadostnega napredka pri konsolidaciji proračuna. To bi veljalo, če se država članica, tudi če je njen primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, občutno oddalji od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustreznega prilagajanja na poti do njega in odstopanja ne odpravi. Zahtevani obrestni depozit je treba zadevni državi članici vrniti skupaj z obračunanimi obrestmi, ko Svet potrdi, da so okoliščine, zaradi katerih je bilo treba navedeni depozit položiti, odpravljene. Brezobrestni depozit se mora izplačati na podlagi zmanjšanega čezmernega primanjkljaja, medtem ko je treba obresti iz teh depozitov in glob dodeliti trajnemu mehanizmu za stabilnost za zagotavljanje finančne pomoči, ki ga vzpostavijo države članice, katerih valuta je euro, da bi zavarovale stabilnost območja evra kot celote.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, ker močno nasprotujem programu strogih varčevalnih ukrepov, ki jih v Evropski uniji vodi desna sredina. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja bo zadušil rast v EU v času, ko potrebujemo naložbe za rast, raziskave in razvoj ter za delovna mesta, da bi zavarovali gospodarsko prihodnost Evrope. Sveženj finančnih reform bo najbolj prizadel najrevnejše v Evropi, medtem ko bo vzrok za krizo – finančni sektor – pustil nedotaknjen. Pozdravljam izboljšano usklajevanje gospodarske in fiskalne politike v Evropi, vendar močno nasprotujem kratkoročni viziji, v skladu s katero se ta izvaja. Dolgoročne naložbe v zeleno gospodarstvo, znanstvene raziskave in v infrastrukturo so temeljne za gospodarsko stabilnost, ustvarjanje delovnih mest in rast, tega svežnja reform, ki namerava zaostriti varčevanje v Evropi, pa ne morem podpreti.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) To mnenje zadeva predlog uredbe o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v območju evra. Menimo, da bi izvrševanje proračunskega nadzora moralo biti vedno v skladu s temeljnimi cilji EU, zlasti z zahtevami člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlovanja, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva in bojem proti socialni izključenosti. Prav tako je pomembno, da se v sklopu evropskega semestra usklajevanja politike vzpostavi okvir za okrepljeni nadzor.

Da bi okrepili nadzor, pa sistem izvrševanja ne bi smel zajemati samo glob (sankcij), temveč tudi spodbude, da bi s tem okrepili vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Nazadnje menimo, da bi sredstva, zbrana s sankcioniranjem držav članic, ki ne upoštevajo priporočil, morali uporabiti za podpiranje dolgoročnih ciljev EU v zvezi z vlaganjem in zaposlovanjem.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo jasno opredeli, kakšne sankcije čakajo države članice, ki se ne pokorijo ukazom Evropske komisije. Prav nič ga ne zanimajo posledice takih sankcij za ljudi, niti zakonitost tega, da Komisija nalaga sankcije izvoljenim vladam. Edino popuščanje se nanaša na javne razprave, ki se ne morejo odvijati v državi članici, ki ji je sankcija bila naložena. Z drugimi besedami, ljudje se naj ne bi vmešavali v spletke procesa, katerega žrtve so. Komisiji ne bom nikoli dovolil, da napade Francijo. Tega poročila ne podpiram.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Merila stabilnosti v preteklosti niso bila spoštovana. Predvidevamo lahko, da spodbude ne bodo pomagale niti v prihodnosti. Vprašanje ostaja, ali bodo lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti v procesu spremljanja imeli pomembno vlogo. Menim, da lahko makroekonomska neravnovesja v EU in v območju evra učinkovito obravnavamo z razdelitvijo evra v dve valutni območji. Še več načrtovanih svežnjev pomoči ni potrebnih le zaradi občutka pravičnosti in bo povzročilo velike težave v severnih državah članicah EU v prihodnosti. Čeprav se v bistvu strinjam s poročilom, zavračam njegov pristop, zato glasujem proti njemu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Resno dvomim, da bo pakt za stabilnost in rast, ki do zdaj ni deloval, nenadoma postal čudežno zdravilo za eno od najtežjih gospodarskih kriz v zgodovini EU. Čeprav bi si glede na sedanjo krizo to želeli, ostajajo želje neuresničene. Dosegli smo stopnjo, ko si ne moremo več privoščiti nadaljnjih svežnjev pomoči. Še več, poseganje v državne zakladnice in uporabljanje davkoplačevalskega denarja za reševanje proračunskih prestopnikov je zelo nepravično. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Menim, da je treba državam članicam, ki ne spoštujejo fiskalnega okvira Unije, naložiti ustrezne finančne sankcije. Priti mora do postopnega razlikovanja sankcij v preventivnem in korektivnem delu pakta za stabilnost in rast. Predlagani sistem sankcij bo zagotovil stopnjevanje in enako obravnavo med državami članicami, ker bodo obrestni depozit, brezobrestni depozit in globa sestavljeni iz nespremenljivega dela, ki je enak 0,2 % BDP. Poleg tega bo Komisija dobila pravico, da priporoči zmanjšanje višine sankcije ali da jo ukine na podlagi izjemnih gospodarskih okoliščin. Za izvajanje učinkovitega okvira za proračunski nadzor je zelo pomembno, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o možnosti uvedbe evroobveznic. Ne strinjam se s predlogom, da bi prihodke iz neuporabljenih odobritev plačil v proračunu Unije prenesli v proračun Unije za naslednjo leto in jih namenili za programe, povezane s prednostnimi nalogami Unije. Menim, da mora davčni sistem ostati v pristojnosti vsake države članice, zato je neprimerno obvezati Komisijo, naj pripravi vrsto predlogov o pravem skupnem evropskem sistemu obdavčitve.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Države, ki ne bodo izpolnjevale pogojev iz preventivnega in korektivnega dela pakta za stabilnost in rast, so lahko deležne finančnih sankcij v višini 0,1 % BDP, razen če sprejmejo ustrezne ukrepe (njihovo primernost oceni Svet) in predstavijo načrt rebalansa proračuna. To je pomembna zahteva za zagotovitev, da bo nov okvir, vzpostavljen v okviru reforme gospodarskega upravljanja, verodostojen in učinkovit. Vendar ni potrebe, da bi bili preveč togi ali šli v skrajnosti; spodbude za države članice so prav tako dobra ideja. V tem smislu pozdravljam omembo vprašanja evroobveznic. Vedno sem podpiral izdajo teh evroobveznic, ki po mojem mnenju lahko prinesejo dodano vrednost zaradi skupne izdaje, ter trden evro. Upam, da bo Parlament dosegel končni sporazum in čim prej odobril celotni sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, da bi javnosti in trgu poslali močno in enotno sporočilo ter da bi ustavili špekulacije.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kot del zakonodajnega svežnja, katerega namen je okrepitev gospodarska upravljanja v Evropski uniji in območju evra, je potekalo glasovanje o tem osnutku mnenja o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v območju evra. To poročilo sem podprla, ker se v glavnem strinjam z zaskrbljenostjo poročevalca, zlasti glede sprememb v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: 1) izvrševanje proračunskega nadzora mora biti vedno v skladu s temeljnimi cilji EU v zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlovanja; 2) zagotavljanje ustreznega socialnega varstva in boj proti socialni izključenosti; 3) sistem izvrševanja ne bi smel zajemati samo glob – sankcij – , temveč tudi spodbude, da bi s tem okrepili proračunski nadzor; 4) okrepljena vloga Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v celotnem nadzornem postopku.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo določa, da morajo države članice položiti obrestne depozite ali plačati globe kot del preventivnega in korektivnega dela pakta za stabilnost in rast. Gre za sistem vnaprejšnjega kaznovanja, ko bi sistem spodbud bil uporabnejši. Mišljenje, ki stoji za tem poročilom, se popolnoma ujema s celotno „filozofijo“ zadevnega svežnja. Iz teh razlogov glasujem proti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je poskušala uvesti ključne spremembe, ki bi zahtevale uporabo evroobveznic, davčne konvergence in zgornje omejitve za finančne sankcije ter ostalih spodbud. Te spremembe niso bile sprejete in poročilo je nazadnje postalo zgolj seznam sankcij za tiste države, ki se ne držijo svojega proračuna. Ta direktiva je neločljivo povezana s poročilom gospe Wortmann-Kool, ki smo ga že obravnavali. Zato sem glasoval proti.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) V času razširjene gospodarske krize, s kakršno se srečujemo zdaj, je potreba po učinkovitem uveljavljanju proračunskega nadzora v območju evra prednostna naloga. Takšen nadzor pa mora biti vzpostavljen brez spreminjanja temeljnih ciljev glede spodbujanja visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanja ustreznega socialnega varstva ter boja proti socialni izključenosti. Evropski parlament in nacionalni parlamenti imajo ključno vlogo pri doseganju tega ambicioznega cilja, zato je njihovo vlogo treba okrepiti s pomočjo nadzornega postopka na nacionalni in mednarodni ravni.

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. − Kot poročevalec v senci za mojo skupino bi rad gospe Goulard čestital za sprejem njenega poročila in se ji zahvalil za naše dobro sodelovanje med temi težkimi pogajanji. Odločil sem se, da se bom vzdržal glasovanja o tem poročilu in o predlogu spremembe o davčni konvergenci. Obžalujem, da je kljub zelo velikim prizadevanjem poročevalke Svet oslabil ali umaknil številne pametne predloge iz besedila, zato tega poročila nisem mogel podpreti. Zaradi stališča, ki ga imam o tem poročilu kot poročevalec v senci skupine S&D, se nisem mogel pridružiti kolegom iz malteške delegacije pri glasovanju proti spremembi, ki jo je moja skupina predložila o davčni konvergenci. Čeprav se strinjam z nekaterimi predlogi v spremembi, ne podpiram uvedbe skupne stopnje obdavčitve podjetij. Potrebujemo boljše usklajevanje gospodarske politike, vendar mora davčna politika ostati pod okriljem držav članic.

  Kay Swinburne (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR si je vedno konstruktivno prizadevala, da bi območje evra lahko oblikovalo trajno rešitev za svojo krizo državnega dolga. Pomanjkljivosti pakta za stabilnost in rast, tako glede njegove vsebine kot izvrševanja, so že nekaj časa očitne; prav je, da si zdaj prizadevamo zagotoviti trajno rešitev, ki bo delovala. V odboru in procesu trialoga smo s svojimi prispevki želeli zagotoviti, da bo želen izid Parlamenta realističen, delujoč in trajen. Kljub temu obžalujemo, da to, kar je predlagala Komisija in je podprl Parlament, ni rešitev le za območje evra, temveč vključuje tudi druge valute, ne le evra. Ne glede na to, kako na stvar gledamo, sveženj, o katerem smo glasovali, povečuje pooblastila EU na račun držav članic. Vključuje pojme, ki so inovativni, kot je obratno glasovanje s kvalificirano večino in kazni za države članice, ter zagotavlja, da nacionalni proračuni niso več stvar zgolj nacionalnih parlamentov. Medtem ko torej podpiramo dolgoročne cilje, ne moremo podpreti sredstev in smo glasovali proti tistim poročilom, ki se ne omejujejo na območje evra.

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. − (NL) Popolnoma podpiram kompromisni sveženj o gospodarskem upravljanju, kot smo ga dosegli v pogajanjih s Svetom. Sveženj, ki je nastal kot rezultat pogajanj, daje veliko odgovorov na napake iz preteklosti, tudi v povezavi s proračunsko disciplino. To je samo po sebi pomemben napredek. Kljub temu smo z mojo skupino še vedno zadržani glede nekaterih točk, predvsem ko gre za uresničevanje preventivnega dela pakta za stabilnost in rast. Da bi lahko sklenili vseobsegajoč sporazum pred poletnim premorom, je pomembno, da v prihodnjih tednih naklonimo pogajanjem s Svetom vse možnosti in da ne pošiljamo političnih signalov, ki bi lahko ogrozili pozitivni končni rezultat. Sveženj odraža negotovo politično ravnotežje, ki ga ne želim ogroziti. Zato nisem podprla nekaterih sprememb. To pa se ne sme razlagati, kot da v glavnem ne podpiram nekaterih elementov teh sprememb. V mislih imam zlasti predlog spremembe 9, ki se zavzema za konvergenco na davčnem področju. Gotovo bi nekatere elemente tega lahko podprla, kot je davek na finančne transakcije ali uvedba konsolidirane davčne osnove EU za podjetja.

Poročilo: Corien Wortmann-Kool (A7-0178/2011)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Okrepitev gospodarskega upravljanja mora temeljiti na trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi ter na verodostojnem trajnem mehanizmu za reševanje kriz. Menim, da je potrebna skladnost med politikami, katerih cilj je rast in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodnih trgovinskih povezav in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in odpravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja. Poleg tega menim, da je temeljnega pomena, da pride do te konsolidacije gospodarskega upravljanja, kar bi obenem okrepilo njegovo demokratično legitimnost.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sedanji dogodki kažejo, da pakt za stabilnost in rast ni preveč učinkovit in je neuspešno poskušal preprečiti, da bi se več držav članic srečalo z resnimi problemi v svojih plačilnih bilancah in pri odplačevanju svojih dolgov. Poleg pomoči, ki jo tem državam zagotavlja EU, si institucije zato prizadevajo za okrepitev pakta za stabilnost in rast, da bi se izognile krizam te vrste v prihodnosti. To je cilj svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, katerega del je to poročilo moje kolegice gospe Wortmann-Kool. Poročilo obravnava nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik. Razprava v zvezi s tem poročilom se je osredotočila na vprašanje mehanizma glasovanja z obratno kvalificirano večino – kar pomeni, da bodo priporočila Komisije obveljala, razen če jim bo nasprotovala kvalificirana večina v Svetu – in na klavzulo o pregledu. Med glasovanjem sem podprla ta dva mehanizma, ker sem prepričana, da moramo biti zahtevni in ambiciozni, če želimo izboljšati proračunsko stabilnost v Evropi in tako zavarovati našo prihodnost.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. − (PT) Usklajevanje gospodarskih politik držav članic v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije vključuje upoštevanje naslednjih vodilnih načel: stabilne cene, zdrave javne finance in monetarne pogoje ter uravnoteženo plačilno bilanco. Cilj je določiti pravila, ki urejajo vsebino, predlaganje preverjanje in spremljanje programov za stabilnost in konvergenco v okviru večstranskega nadzora, ki ga v zgodnji fazi opravljata Komisija in Svet. Namen je preprečiti pojav čezmernega splošnega javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter pospešiti nadziranje in usklajevanje gospodarskih politik, s čimer se podpira uresničevanje ciljev Unije glede rasti in zaposlovanja. Z namenom povečanja transparentnosti, lastništva in odgovornosti sprejetih odločitev se v semester ustrezno vključi Evropski parlament. Zato sem to poročilo podprla.

  Ivo Belet (PPE), v pisni obliki. − (NL) EU in evro se srečujeta z nemirnimi časi in potrebujemo hitro in strukturno razrešitev problemov v Grčiji. Vsak, ki bi se bolj poglobil v to, pa bi moral priznati, da bo Evropa prišla iz te krize močnejša in trdnejša. Okrepljen nadzor EU nad gospodarsko in proračunsko politiko 27 držav članic je temeljni predpogoj za nadaljnji obstoj evra. Zagotoviti moramo, da bo socialna stran Evrope prišla iz tega viharnega obdobja nepoškodovana. Spoštovanje nacionalnih tradicij v povezavi s plačnimi sporazumi je treba ohraniti za vsako ceno. Najpomembnejša nagrada Parlamenta je nedvomno vključitev evropskega semestra v njegov zakonodajni sveženj. To pravim, ker ne le, da bodo posledično vlade morale zagotoviti zdrave finance, temveč bodo prav tako morale odgovarjati Evropi, če ne bodo dovolj vlagale v usposabljanje in izobraževanje, delovna mesta in boj proti revščini. Ta sveženj bo drastično izboljšal gospodarsko konkurenčnost in finančni položaj EU. Seveda to ne more biti cilj sam po sebi. Tukaj imamo orodja za doseganje rasti, delovnih mest in socialnega varstva.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − (IT) To poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik je del svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. To poročilo, podobno kot druga, podobna poročila, ki so del svežnja, neposredno obravnava nedavno finančno krizo v Grčiji in postavlja cilj oblikovanja ureditvenega okvira, da bi preprečila ponovitev podobnih kriz. Po eni strani se potreba po okrepljenem usklajevanju in zlasti finančnem spremljanju držav članic zdi očitna glede na resnost grške krize in njene posledice za ostale države. Vendar direktive, ki jih predlaga poročilo, prav tako vsebujejo problematične vidike, ki jih ne smemo podcenjevati. Direktive prinašajo občutno več posredovanja EU v notranje gospodarske zadeve držav članic, kar pomeni oster upad vpliva slednjih. Dejstvo, da takšnega tveganja ne moremo izključiti, je pomenilo, da sem se morala vzdržati glasovanja.

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. − (IT) Poročilo gospe Wortmann-Kool je del zakonodajnega svežnja za reformiranje gospodarskega upravljanja, sestavljenega iz šestih poročil, ki so rezultat večmesečnih pogajanj. Parlament je poslal jasno sporočilo vsem, zlasti Svetu. Zato upam, da bo ta sveženj zagotovo sprejet pred poletnim premorom, in predvsem, da bo kar se da hitro uporabljen, da Evropska unija ne bo nepripravljena, kot je bila v preteklosti, ko bo morala odgovoriti na izzive, ki grozijo njeni stabilnosti. Poročilo gospe Wortmann-Kool sem podprl, ker menim, da Evropska unija potrebuje trdne temelje, da bomo v prihodnosti lahko preprečevali krize, kot je bila ta, ki smo jo pravkar izkusili. Ta temelj zahteva vzpostavitev primerjalnega sistema za reformiranje pakta za stabilnost in rast, ki bo izvedljiv. To je potrebno, ker moramo doseči nov sporazum, ki od držav v težavah ne zahteva več, naj prosijo za odstopanja od veljavnih sporazumov, temveč na podlagi ponovnih pogajanj o paktu omogoča uvedbo novih meril za oblikovanje trajnostnih obveznosti in dosegljivih ciljev.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Poročilo sem podprla, ker se strinjam, da bi za zagotavljanje tesnejše uskladitve gospodarskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav Svet moral izvajati večstranski nadzor kot sestavni del evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik v skladu s cilji in zahtevami iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Z namenom povečanja transparentnosti, lastništva in odgovornosti sprejetih odločitev se v semester ustrezno vključi Evropski parlament. Strinjam se, da bi se v okviru evropskega semestra po potrebi morali posvetovati z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za gospodarsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito, v socialni semester pa bi morali vključiti ustrezne zainteresirane strani, predvsem socialne partnerje, v zvezi z glavnimi političnimi vprašanji v skladu s PDEU, zakonodajo in nacionalnimi politikami.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza je pokazala, da sedanji model gospodarskega upravljanja Evropske unije ni bil uspešen: nadzorni okvir se je izkazal za zelo šibkega in pravila pakta za stabilnost in rast niso bila spoštovana. Zato podpiram sveženj ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija glede gospodarskega upravljanja. Podpiramo poročilo gospe Wortmann-Kool o okrepitvi proračunskega nadzora in usklajevanju gospodarskih politik. Strinjam se z glasovanjem z obratno kvalificirano večino, ki krepi vlogo Evropske komisije z zahtevanjem kvalificirane večine v Svetu, ki je potrebna za odstop od odločitve Komisije. Mislim, da je „gospodarski dialog“, ki je zagotovljen tukaj, zelo pomemben, saj predstavlja jasno, potrebno vez z evropskim semestrom. Pozdravljam določbo glede začasnega odstopanja države članice od prilagoditvene poti, ko je to posledica nepredvidenih dogodkov, kar zagotavlja, da bo postopek prožen in realističen.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Iz nedavne krize se lahko naučimo dva pomembna nauka: potreba po trajnostnih javnih financah in nujna potreba po prizadevanju za povečano usklajevanje gospodarskih politik med državami članicami, s poudarkom na preprečevanju. To poročilo obravnava prav ti točki.

Nemudoma bi poudaril potrebo po vključitvi evropskega semestra v to zakonodajno besedilo, da bi postopno zagotovili učinkovit temelj za skupno politično razpravo o proračunskih politikah, ki so jih sprejele vse države članice in si bodo prizadevale za trdno in uravnoteženo gospodarsko unijo. Poudaril bi temeljni pomen dobrega stanja javnih financ držav članic EU ter potrebe po sprejemu odgovornejših gospodarskih politik, ki zagotavljajo stabilnost in rast.

Biti moramo odgovorni. Sprejeti moramo politike, ki varčujejo z denarjem, zlasti v dobrih časih, da bomo v slabših časih imeli na razpolago sredstva, s katerimi se bomo branili. Po mojem mnenju je to poročilo temeljno, če želimo kot Unija doseči večjo usklajevanje in preprečevanje. Na koncu bi se rad zahvalil gospe Wortmann-Kool, kolegici iz moje skupine, za njeno izjemno delo pri pogajanjih in dogovarjanju za ta sveženj.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) To poročilo, ki ga je pripravila gospa Wortmann-Kool, obravnava zakonodajni predlog o gospodarskem upravljanju, ki ga je Komisija sprejela 29. septembra 2010, o nadzoru nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik kot del svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja, ki ga je sprejela Komisija 29. septembra 2010, da bi „utrdila makroekonomsko stabilnost in vzdržnost javnih financ“. Okrepljeni okvir gospodarskega upravljanja bi moral spodbujati rast in zaposlovanje, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi enotnega trga ter spodbujanju mednarodne trgovine in konkurenčnosti.

Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala spremljati utrditev demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, ki bi jo bilo treba doseči ob večjem vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v vse postopke usklajevanja gospodarske politike. Pakt za stabilnost in rast ter celotni okvir gospodarskega upravljanja bi moral biti v skladu s strategijo Unije za rast in delovna mesta in bi jo moral dopolnjevati. Ta predlog za spremembo zakonodaje sem podprl in upam, da bo njegovo končno besedilo sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju parlamenta.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je še en del zakonodaje iz tako imenovanega svežnja ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. V tem primeru je njegov namen okrepiti nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik. V praksi ta uredba določa pravila glede vsebine, predlaganja, preverjanja in spremljanja programov za stabilnost in konvergenco v okviru večstranskega nadzora Sveta in Komisije, zato da se v zgodnji fazi prepreči pojav čezmernega splošnega javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter pospešiti nadziranje in usklajevanje gospodarskih politik. Pojavljajo se oguljeni stari argumenti glede rasti in delovnih mest kot glavnih ciljev.

Kot vemo in kot smo povedali, je rezultat nasproten. Solidarnost in gospodarska ter socialna kohezija so le prazne besede: mrtve črke v pogodbah. Prevladujejo monetaristične in neoliberalne politike v interesu zagotavljanja večjih dobičkov velikim podjetjem in finančnim institucijam. Kot kažejo izkušnje iz Grčije, Irske in Portugalske, pa ljudje trpijo zaradi večje družbene neenakosti, povečane brezposelnosti in večje revščine. Treba je enkrat za vselej priznati, da so zdaj veljavne politike, ki jih želijo še utrditi, temeljni vzrok za krizo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je del svežnja šestih zakonodajnih besedil o gospodarskem upravljanju, cilj pa je okrepiti nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik. V praksi ta uredba določa pravila glede vsebine, predlaganja, preverjanja in spremljanja programov za stabilnost in konvergenco v okviru večstranskega nadzora Sveta in Komisije, zato da se v zgodnji fazi prepreči pojav čezmernega splošnega javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter pospešiti nadziranje in usklajevanje gospodarskih politik. Vedno se trdi, da sta cilj rast in zaposlovanje, ker pa so pozabili na politike solidarnosti in gospodarske ter socialne kohezije ter se zavezali le monetarističnim in neolibelarnim politikam v interesu zagotavljanja večjih dobičkov velikim podjetjem, se zdaj srečujemo z večjo družbeno neenakostjo, večjo brezposelnostjo in večjo revščino, kot so že pokazali primeri Grčije, Irske in Portugalske.

Dokler voditelji Evrope ne bodo priznali, da so njihove politike temeljni vzrok za krize, ki vztrajajo, bomo priča poslabšanju gospodarskega, socialnega in političnega položaja, kar bo neizogibno povzročilo povečano socialno napetost in več sporov...

(Skrajšano v skladu s členom 170 Poslovnika)

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Nedavna svetovna gospodarska in finančna kriza je pokazala in poglobila potrebo po večjem usklajevanju in boljšem nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji. V sedanjem sistemu usklajevanja in v obstoječih procesih nadzora ostajajo pomanjkljivosti in slabosti. Temeljnega pomena je okrepiti okvir ekonomske in monetarne unije s ciljem zagotoviti makroekonomsko stabilnost in vzdržnost javnih financ. Za večino držav članic bo zelo pomembna občutna konsolidacija, da bi se vrnile k trendu padajočega javnega dolga. Problemi so še nujnejši glede na to, da se evropske družbe in gospodarstva srečujejo s posledicami starajočega se prebivalstva, kar bi lahko predstavljalo še večji pritisk na ponudbo delovne sile in na proračune javnih financ. Usklajevanje gospodarskih politik držav članic v okviru EU bi predvsem moralo vključevati uravnoteženo plačilno bilanco in potrebo po javnih naložbah.

  Marietta Giannakou (PPE ), v pisni obliki. – (EL) Skupina poslancev Nove demokracije je danes glasovala za šest predlogov v novem svežnju ukrepov na področju gospodarskega upravljanja. Predlogi Evropskega parlamenta utirajo pot okolju gospodarske stabilnosti, hkrati pa omogočajo razvoj inovativnih mehanizmov, kot so evroobveznice in evropske projektne obveznice.

  Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. − (IT) Evropa potrebuje močnejše in bolj na Skupnosti temelječe gospodarsko upravljanje. Sveženj ukrepov, o katerem glasujemo danes, pa napačno odraža nagnjenje sedanje desnosredinske večine, da je treba upravljanje obravnavati zgolj kot varčevalno vajo z okrepitvijo preventivne in korektivne razsežnosti pakta za stabilnost in rast, ne da bi opredelili mehanizme in instrumente za podporo naložb in razvoja. Ne moremo sprejeti pravila obratne večine in strožjih parametrov ter sankcij brez zlatega pravila, ki bi zaščitilo naložbe držav članic, in brez evroobveznic, ki bi financirale evropske naložbe, hkrati pa jamčile za državni dolg. To ni dovolj dobra formula za reševanje krize in gotovo jo bo še poslabšala. Zato bom glasoval proti temu in ostalim poročilom o davčnem nadzoru. Še več, borili se bomo, da bi evropsko gospodarsko politiko popeljali v drugo smer in hkrati okrepili metodo Skupnosti ter instrumente in sredstva EU.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker se je z gospodarsko in finančno krizo pokazalo, da je treba revidirati okvir za ekonomsko in monetarno unijo, da bi uveljavili obstoječe instrumente in okrepili postopke usklajevanja in večstranskega nadzora. Kot je Komisija poudarila v obrazložitvenem memorandumu, je treba sistem okrepiti, da bi se „utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja“. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja sestoji iz šestih predlogov, katerih namen je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, tj. novega cikla nadzora, ki bo združil proces, ki poteka v okviru pakta za stabilnost in rast ter širših smernic gospodarske politike. Menim, da je zelo pomembno, da se krepitev gospodarskega upravljanja izvaja skupaj s krepitvijo demokratične legitimnosti evropskega upravljanja. Posledično bi se morala okrepiti vloga Evropskega parlamenta v celotnem procesu nadzora. Poleg tega sta redno posvetovanje s socialnimi partnerji in vključenost nacionalnih parlamentov osnovna pogoja za verodostojen in pregleden nadzorni okvir.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. − Poročilo sem podprl, vendar bi po mojem mnenju morali biti bolj jasni in trdnejši v svojih zahtevah, ko gre za mehanizem sankcij in kazni. Sedanja vrstica ostaja neprecizna in ne izraža jasno, da morajo v primeru kršitve samodejno slediti sankcije in da niso odvisne od političnih pogajanj. Čeprav je vloga Komisije okrepljena, bi poročilo moralo jasno podpirati glasovanje z obratno kvalificirano večino, kot je bilo sprva načrtovano, da bi zagotovili neodvisen in hiter postopek za uporabo potrebnih ukrepov. Na splošno podpiram poziv k večji preglednosti in vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. To je zlasti pomembno ob upoštevanju poziva k uskladitvi nacionalnih proračunov z evropskim semestrom. Vsi akterji morajo biti v celoti vključeni in informirani na vseh ravneh, da bi zagotovili kar najzgodnejše preprečevanje težav in iskanje rešitev.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, ker močno nasprotujem programu strogih varčevalnih ukrepov, ki jih v Evropski uniji vodi desna sredina. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja bo zadušil rast v EU v času, ko potrebujemo naložbe za rast, raziskave in razvoj ter za delovna mesta, da bi zavarovali gospodarsko prihodnost Evrope. Sveženj finančnih reform bo najteže prizadel najrevnejše v Evropi, medtem ko bo vzrok za krizo – finančni sektor – pustil nedotaknjen. Pozdravljam izboljšano usklajevanje gospodarske in fiskalne politike v Evropi, vendar močno nasprotujem kratkoročni viziji, v skladu s katero se ta izvaja. Dolgoročne naložbe v zeleno gospodarstvo, znanstvene raziskave in v infrastrukturo so temeljne za gospodarsko stabilnost, ustvarjanje delovnih mest in rast, tega svežnja reform, ki namerava zaostriti varčevanje v Evropi, pa ne morem podpreti.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. − (IT) Podpiramo predlog okrepitve skladnosti držav članic s paktom za stabilnost in rast in spodbujanja večjega usklajevanja njihovih fiskalnih politik. Uredba, sprejeta danes, je bila spremenjena z namenom, da bodo države članice zasledovale preudarno fiskalno politiko v dobrih časih in tako oblikovale potrebne rezerve za slabe čase. Okvir za proračunski nadzor in za nadzor in usklajevanje gospodarskih politik EU je treba razširiti in vanj vključiti vidike zaposlovanja in socialne vidike.

Kar pa po drugi strani zadeva programe stabilnosti in konvergence držav članic, bi ti morali vključevati informacije o skladnosti proračunskih ciljev držav članic s strategijo EU za rasti in delovna mesta, posvetovanje z Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito pa bi moralo potekati med vsakim postopkom nadzora. Prav tako menimo, da je zelo pomembno, da je krepitev gospodarskega upravljanja tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja. V zvezi s tem bi se bilo treba redno posvetovati s Parlamentom in ga vključiti v celotni postopek, podobno kot vse socialne partnerje. To je potreben predpogoj za verodostojni in pregledni nadzorni okvir.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo predlaga, naj Komisiji pomagamo najti najboljše instrumente za merjenje političnih napak vodenja, za katera bi lahko bile odgovorne vlade. Ali moramo za referenco vzeti proračunski cilj, ki ga je zastavila Komisija, ali referenčno vrednost kot funkcijo BDP? Vse to skrbi parlamentarno večino. Ti instrumenti bodo Evropejce prepustili na milost in nemilost bonitetnim agencijam. Razširili bodo varčevalne načrte, ki zdaj do kosti obirajo Grčijo, Irsko in Portugalsko.

Glasujem proti temu poročilu, ki ga obsojam. Francija je neodvisna in suverena država.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Načrtovani ukrepi ne zagotavljajo obvezne udeležbe bank. Vendar bo reprogramiranje dolga neizogibno. Ni treba, da davkoplačevalci plačujejo za špekulacijske napake, ki so jih naredile banke. Kot kaže primer Islandije, je lahko metodičen državni bankrot pravi odgovor.

Grčija je zibelka evropske kulture. Glede na pomen političnih akterjev, njihovo nezmožnost opredelitve vzroka in posledice ter njihovo nepripravljenost sprejeti odgovornost, se zdi,