Stenograma dezbaterilor

Joi, 9 iulie 2015 - Strasbourg

8. Comemorarea masacrului din Srebrenica (dezbatere)

  President. – The next item is the debate on the Commission statement on the Srebrenica commemoration (2015/2747(RSP)).

  Günther Oettinger, Mitglied der Kommission. – Frau Präsidentin, meine sehr verehrten Damen und Herren Abgeordneten! Die Europäische Kommission dankt dem Parlament, dass diese Debatte stattfinden kann, wir begrüßen sie.

Über Srebrenica zu sprechen und über Ihren Antrag, die Entschließung auf dem Tisch zu haben, ist eine wichtige, gemeinsame und Zeichen setzende Aktivität der europäischen Institutionen. Am 20. Jahrestag nach diesem schrecklichen Ereignis sind unsere Gedanken bei den Angehörigen der Familien, die bei dieser Tragödie ihre nächsten Verwandten verloren haben.

Wir gedenken der Opfer und müssen auch eingestehen, dass Europa und die Welt – damit auch wir – es damals versäumten, alles zu tun, um die Opfer zu schützen. Der Völkermord von Srebrenica vor genau zwanzig Jahren hat nicht nur im Südosten Europas, sondern in ganz Europa Wunden und Spuren hinterlassen. Er schlug tiefe Wunden in Bosnien und Herzegowina, und er legt uns fortdauernd die moralische Verpflichtung auf, dies nicht zu vergessen.

Er verlangt von uns allen, namentlich von den gewählten Politikern in Bosnien und Herzegowina und der ganzen Region, Verantwortung zu übernehmen dafür, dass die Erinnerung gewahrt wird – was wir heute hier auch tun –, dass die Justiz bei der Ahndung von Kriegsverbrechen unterstützt wird und schließlich dass Schritte zur Versöhnung gemacht werden – zur Versöhnung in der gesamten Region im Interesse der heutigen und der künftigen Generationen.

Damit die Schmerzen der Angehörigen gelindert werden können, ist es unerlässlich, die Täter vor Gericht zu bringen und die Wahrheit und das Schicksal der vielen immer noch vermissten Menschen herauszufinden. Dies ist auch eine notwendige Conditio dafür, nach und nach eine dauerhafte Aussöhnung in Bosnien und Herzegowina und in der gesamten Region zwischen den verschiedenen Völkern, den Menschen zu erreichen.

Für die Verantwortlichen aufseiten der Europäischen Union war eine der wichtigsten Lehren aus den Balkankriegen, sich nicht nur für den Wiederaufbau zu engagieren. Weitergehend haben wir uns eindeutig für eine Zukunft der Länder des westlichen Balkans in der Europäischen Union ausgesprochen. Sie sind Beitrittskandidaten, und wir sollten unsererseits dieses Angebot auch glaubwürdig fortsetzen.

Jetzt geht es darum, an der Wiederherstellung des Vertrauens zwischen den Menschen und Volksgruppen in Bosnien und Herzegowina und der gesamten Region zu arbeiten. Ich will hier den Wunsch der Kommission zum Ausdruck bringen, dass das Gedenken an Srebrenica, das vor allem die Opfer des Völkermords ehren soll, zugleich auch den Anstoß für eine umfassende Versöhnung geben muss.

In Bosnien und Herzegowina – wie in allen Ländern dieser Region – erwartet die Kommission einen entschlossenen Einsatz der Behörden und Gesellschaften für den Weg hin zur Europäischen Union. Das ist der beste Weg, über die Tragödien der Vergangenheit hinwegzukommen – sie nicht zu vergessen, aber hinwegzukommen – und zu sichern, dass Verbrechen wie dieser Völkermord vor zwanzig Jahren in Srebrenica nie wieder geschehen können.

Wir danken dem Europäischen Parlament für die heutige Entschließung. Die Kommission bedauert, dass zeitgleich im UN-Sicherheitsrat eine vergleichbare Resolution – vorgeschlagen vom Vereinigten Königreich – durch ein Veto der Russischen Föderation nicht möglich gewesen war. Wir meinen, dass derart tragische Ereignisse, die in der Geschichte unseres Kontinents liegen, nicht für aktuelle politische Maßnahmen genutzt werden sollten.

  Cristian Dan Preda, au nom du groupe PPE. – Madame la Présidente, la discussion d'aujourd'hui ainsi que le texte que nous allons voter sont très importants, surtout dans un contexte où le Conseil de sécurité des Nations unies n'est pas parvenu hier à adopter une résolution.

Nous avons le devoir de commémorer les victimes de ces crimes odieux, qui se sont déroulés il y a vingt ans, lors de la chute de Srebrenica. Nos pensées vont donc aujourd'hui aux victimes et à leurs familles. C'est un devoir de mémoire qui nous incombe, à nous, Européens, ainsi qu'aux citoyens de Bosnie-Herzégovine et de la région. Sans ce travail de mémoire, il ne peut pas y avoir de réconciliation, tout comme il ne peut pas y avoir de réconciliation sans rétablissement de la vérité, aussi douloureuse soit-elle.

La vérité, c'est qu'il y a 20 ans un génocide s'est produit à Srebrenica. Nous le condamnons fermement, tout comme nous rejetons toute velléité de le relativiser ou de le nier. Non seulement cela porte atteinte à la mémoire des victimes, mais cela porte aussi atteinte au processus de réconciliation. C'est pourquoi je lance un appel aux dirigeants politiques de Bosnie-Herzégovine ainsi qu'à ceux de la région pour qu'ils montrent l'exemple et qu'ils aident la société à reconnaître et à accepter ce passé difficile pour que leur pays puisse aller de l'avant.

Quant à nous, nous devons tout faire pour que de tels événements ne se reproduisent plus et manifester notre soutien pour l'intégration de la Bosnie-Herzégovine et des Balkans occidentaux dans l'Union. C'est la meilleure façon de les aider à surmonter leurs divisions.

  Tanja Fajon, v imenu skupine S&D. – Pred 70 leti je Evropa krvavela. Revščina in pogorišča vojne so postavili temelje današnje Evropske unije, združene v miru, enakosti, solidarnosti, demokraciji, strpnosti, spoštovanju človekovih pravic.

(Kratka prekinitev, ponovitev govora od začetka.)

Sprava se mora začeti tam, kjer najbolj boli. Verjamem, da je boleč spomin na genocid, na poboj več kot 8 tisoč Bošnjakov pred 20 leti v Srebrenici, da so pregon in agonija priložnost za spravo.

Nekdanji nemški kancler Schroeder je ob 60. obletnici osvoboditve Auschwitza dejal: „Skušnjava, da pozabimo, je izjemna, a tej skušnjavi ne bomo podlegli.ˮ

To velja za vse narode na Zahodnem Balkanu. Skupaj se moramo pokloniti vsem žrtvam pokola v Srebrenici in v vojnah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ne bo svobode, pravičnosti in človekovega dostojanstva, če bomo na zločine pozabili ali si pred njimi zatiskali oči.

Srebrenica mora služiti kot opomin, da se takšni grozoviti zločini ne smejo več ponoviti. Več kot tisoč ljudi je danes še vedno pogrešanih. V soboto se bomo poklonili v Srebrenici v njihov spomin.

Pozdravljam skupno resolucijo, v kateri bomo v tem domu glasovali danes. Regionalno sodelovanje in približevanje Bosne in Hercegovine Uniji je najboljši način sprave in premagovanja sovraštva in delitev.

Obžalujem, da resolucije včeraj ni sprejel varnostni svet Združenih narodov. V razpravah o zgodovini moramo presegati politične meje. In spomin, priznanje grozovitih zločinov je moralna obveza vseh nas, kot je tudi naša skupna moralna zaveza, da Bosni in Hercegovini pomagamo na njeni poti do članstva v Uniji.

  Ruža Tomašić, u ime Kluba zastupnika ECR-a. – Gospođo predsjednice, ovog tjedna se u ovom domu prisjećamo genocida u Srebrenici. Fokusirani smo na žrtve i patnju njihovih obitelji, ali bih voljela da iskoristimo ovu tužnu obljetnicu i kako bismo se podsjetili na ništa manju tužnu ulogu međunarodne zajednice u ovom užasnom krvoproliću.

Gotovo četiri godine dijelile su dvije najveće tragedije koje su obilježile rat na području bivše Jugoslavije: Vukovar i Srebrenicu. Ali to vrijeme, nažalost, nije bilo dovoljno da slike do temelja razrušenog Vukovara i informacije o masovnim likvidacijama civila i razoružanih hrvatskih branitelja te postojanje logora za Hrvate na tlu Srbije slobodnom svijetu otvore oči o pravom karakteru srbijanske agresije na susjedne države. Kao rezultat inertnosti međunarodne zajednice dogodilo se najgore što se moglo dogoditi – Srebrenica. A svi oni koji žele ove strahote relativizirati trebaju znati da samo istina vodi do pravde, a pravda do trajnog mira.

  Ivan Jakovčić, u ime Kluba zastupnika ALDE-a. – Gospođo predsjednice, u Srebrenici se prije 20 godina dogodio genocid, najstrašniji ratni zločin nakon Drugog svjetskog rata na tlu Europe. Motiv zločina je taj što je netko pripadnik druge nacije ili druge vjere. Zato moramo biti zahvalni europskim očevima što živimo u vrijednostima koje nas ujedinjuju u različitostima. To trebaju prihvatiti i političari u Bosni i Hercegovini. Vrijeme je da prestanete s podjelama u Bosni i Hercegovini, vrijeme je da shvatite da vas Europa želi u svoj zagrljaj, i zato je vrijeme da se svako svakome pokloni u Bosni i Hercegovini. Da se poklonimo žrtvama i da se poklonimo svima onima koji su stradali i obiteljima koje i danas pate. Sve strane u Bosni i Hercegovini činile su ratne zločine, činile su strahote. Nažalost, i pripadnici moga naroda. Zato trebamo govoriti istinu i trebamo biti dovoljno hrabri prihvatiti takvu istinu.

Srebrenica ostaje simbol patnji i tragedija svih naroda Bosne i Hercegovine i zato vjerujem da trebamo ovaj dan obilježavati trajno. Ovo treba biti godišnjica kada će se zaista obilježavati sve one patnje koje su se dešavale na područjima bivše Jugoslavije, ali i drugdje u svijetu. Svatko od nas mora preispitati i sebe da li je mogao nešto učiniti, da li je mogao nešto spriječiti. Zato, nažalost, moram konstatirati da je međunarodna zajednica potpuno propustila učiniti ono što smo svi očekivali u to vrijeme, a to je spriječiti pokolj koji se dogodio u Srebrenici.

Zločince moramo kazniti do kraja i zato očekujem da Haški tribunal odradi svoj posao do kraja. Žao mi je da Ujedinjeni narodi nisu imali hrabrosti donijeti rezoluciju jer smo očekivali da će donijeti rezoluciju. Zato je dobro da mi ovdje danas imamo zajedničku rezoluciju, ali dobro je i to što je Vučić odlučio otići u Srebrenicu. I zato trebamo ovdje reći: ovo nije rezolucija niti protiv Srbije, a kamoli protiv srpskog naroda. Ovo je rezolucija koja želi pomoći i Srbiji da se suoči s istinom i da na kraju svi postanemo članovi ove velike naše europske obitelji.

  Miloslav Ransdorf, za skupinu GUE/NGL. – Paní předsedající, já bych se chtěl omezit na dvě poznámky. První je to, že k válce vůbec a k těmto tragédiím nemuselo dojít, kdyby Američané nebyli donutili Aliju Izetbegoviče, aby odvolal svůj podpis pod mírovou dohodou, kterou sjednala evropská diplomacie v roce 1992.

Druhá poznámka se týká toho, že se sice v textech, které jsou nám předkládány, uvádí Radko Mladič a Radovan Karadžič, ale vůbec nikde se nemluví v této souvislosti o muži, který vlastně rozpoutal celou tu sérii provokací, která vedla k té tragédii, a to je Naser Orič. Podnikatel z Tuzly, který byl v roce 2006 propuštěn v Haagu, protože svědkové byli buď zavražděni nebo zmizeli anebo neměli odvahu promluvit. Takže byl pro nedostatek důkazů propuštěn. To je všechno. Myslím si, že rozhodně připomínka této záležitosti nekončí tím, co teď projednáváme v Evropském parlamentu.

  Igor Šoltes, v imenu skupine Verts/ALE. – V eni minuti ne morem imenovati vseh, ki so bili pobiti v Srebrenici. Ne smemo in ne moremo bežati od resnice in priznanja odgovornosti. In tu nosijo posebno odgovornost tudi mednarodne organizacije. Pustimo, da sodišča opravijo svoje delo, sami pa se poklonimo žrtvam.

Poklonimo se materam, ki so izgubile svoje otroke, ženam, ki so izgubile svoje može, sestram, ki so izgubile svoje brate. nihče jim ne more povrniti njihove izgube, lahko pa jim pomagamo s tem, da preprečimo pozabo in poskuse, da se ta zločin relativizira ali pozabi.

Vztrajajmo na resnici in pravici zaradi žrtev in njihovih družin, pa tudi zaradi tistih, ki jih zločin, povzročen v njihovem imenu, a brez njihove odgovornosti, onemogoča v boju za to, da bi obrnili nov list, da bi zaživeli složno v multietnični skupnosti in da bi pravzaprav Bosno pripeljali tja, kamor sodi, tudi v to našo mednarodno skupnost, skupnost Evropske unije.

  Ελευθέριος Συναδινός ( NI). –Κυρία Πρόεδρε, ημέρες μνήμης όπως αυτή της Σρεμπρένιτσα έχουν σαν σκοπό να θυμίζουν και να διδάσκουν στις νεότερες γενιές το εύρος της ανθρώπινης θηριωδίας που τρέφεται κυρίως από τον εξτρεμισμό, να παραδειγματίζουν και να λειτουργούν αποτρεπτικά. Δυστυχώς όμως τέτοια αποτρόπαια εγκλήματα διαπράττονται σήμερα από τους τζιχαντιστές δολοφόνους της Αλ Κάιντα, της Μπόκο Χαράμ και του ισλαμικού κράτους. Η Σρεμπρένιτσα όμως δεν ήταν ένα τυχαίο γεγονός. Ήταν αποτέλεσμα της ωμής παρέμβασης των Αμερικανών και Γερμανών, που επιθυμούσαν τη διάλυση της ενωμένης Γιουγκοσλαβίας για γεωπολιτικούς ιδιοτελείς σκοπούς. Ήταν εγκληματική επίθεση εναντίον ενός κυρίαρχου κράτους που αποτελούνταν από σλαβικές εθνότητες.

Τα άσχημα αποτελέσματα της πολιτικής αυτής τα βλέπουμε μέχρι σήμερα: στη Βοσνία Ερζεγοβίνη των τριών διαφορετικών εθνοτήτων που μισεί η μία την άλλη, στο Κοσσυφοπέδιο, όπου υπήρξε βίαιος εκτοπισμός των Σέρβων και παράνομος εποικισμός από Αλβανούς, στη FΥRΟΜ, ένα κράτος συνονθύλευμα εθνοτήτων με ονειρώξεις κλοπής του ελληνικότατου ονόματος της Μακεδονίας.

Ημέρες Μνήμης είναι η ιστορία. Την ιστορία δεν πρέπει να την παραγράφουμε ούτε να την παραποιούμε.

  Andrej Plenković (PPE). – Gospođo predsjednice, na 20. godišnjicu genocida u Srebrenici izražavam sućut i solidarnost s obiteljima žrtava od kojih mnogi još uvijek ne znaju konačnu sudbinu njihovih najmilijih. Mi današnjom rezolucijom snažno osuđujemo genocid koji su počinile srpske snage pod zapovjedništvom Ratka Mladića nakon pada zaštićene zone UN-a u srpnju 1995. kada je sustavno pogubljeno oko 8000 zarobljenih bošnjačkih muškaraca, mladića i civila.

Podsjećamo i na presudu Međunarodnog suda iz 2007. kojom je utvrđena odgovornost Srbije jer je propustila spriječiti genocid u Srebrenici te jer nije surađivala u procesuiranju počinitelja, a naglašavamo i potrebu što prijeg okončanja procesa pred Međunarodnim kaznenim sudom za bivšu Jugoslaviju.

Vidjeli smo da je jučer u New Yorku Rusija uložila veto, a Kina, Venezuela, Nigerija i Angola bile su suzdržane u vezi rezolucije Vijeća sigurnosti UN-a. Time je značajnije da naša rezolucija odbacuje poricanje, relativizaciju te krive interpretacije na kojima kontinuirano pojedine političke opcije u Bosni i Hercegovini i Srbiji inzistiraju.

Čvrsto sam uvjeren da se do pomirenja i zajedničke budućnosti, europske budućnosti, jedino može doći utvrđivanjem istine, prihvaćanjem međunarodnih presuda, isprikom i žaljenjem za žrtvama najvećeg zločina u Europi nakon Drugog svjetskog rata, a ne politikom poricanja zločina Miloševićevog režima, i to ne samo u Bosni i Hercegovini.

  Afzal Khan (S&D). – Madam President, this week we are commemorating the 20th anniversary of the Srebrenica genocide. We honour the memory of the victims and pay tribute to the fortitude of their families in seeking justice. It shames the world that it failed to protect innocent civilians.

It is disappointing that the UN failed to pass this resolution, especially when the International Court of Justice (ICJ), its own court, had acknowledged the genocide. Lessons of the past must be learned. We renew our determination never to let forces of prejudice, hatred and evil go unchecked. While we commemorate the past, we keep our eyes firmly on the future of Bosnia. Reconciliation remains a fundamental objective. This path leads to justice and truth. Our duty is to strengthen our efforts to promote education, remembrance and research about Srebrenica and other genocides. Future generations must understand the causes of such massacres and build societies based on trust, inclusivity and the celebration of diversity.

We remain fully committed to Bosnia and Herzegovina being part of the EU, together with other Western Balkan nations. The European path is the best way to move forward beyond the tragedies of the past. We urge the leaders of Bosnia to work together to make the country a safe and prosperous place, for this will be the lasting tribute to the Srebrenica victims. Our hearts and thoughts will always be with them.

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). – Madam President, this Saturday I will be representing this Parliament on behalf of President Schulz, along with tens of thousands of others, in Srebrenica at the commemoration, and I will take the honour and the respect expressed to the victims today here in this Parliament, and the grief and the condolences to those who have survived, with me in my heart and express it there.

Remembering this genocide – the greatest atrocity since the Second World War – is important, and I am so glad that this Parliament is doing this, and I really regret that the resolution was blocked in the UN Security Council. That is why our resolution is even more important. Peace comes only with talking about cruelties, with commemorating and with putting perpetrators on trial and in jail – and with reconciliation, of course.

Let me also nevertheless remember all the women who have become victims of war rape, also in the Balkans, and whose grief is still not recognised all over the country. Never again, it needs also to be said here, must anything similar to the genocide of Srebrenica happen on this continent or elsewhere in the world.

  Tonino Picula (S&D). – Gospođo predsjednice, doista ne moramo čekati na tzv. povijesnu distancu da bismo mogli ocijeniti razmjere nekog osobitog događaja. Genocid u Srebrenici to svakako jest. Ono što trebamo spriječiti je da takva prošlost ima budućnost.

Danas znamo kako je niz tragedija 20. stoljeća počeo prije 100 godina u Sarajevu, gradu nedaleko od Srebrenice. A europsko 20. stoljeće, prepuno ratova i razaranja, na jednak se način i završilo te 1995. u Bosni i Hercegovini, u Srebrenici. Ipak, ono što stradanje osam tisuća ljudi čini još tragičnijim jest da su u to vrijeme, za razliku od početka 20. stoljeća postojali Europska unija, Ujedinjeni narodi i sustav kolektivne sigurnosti koji su morali spriječiti da običan čovjek postane žrtvom ratnog bezumlja, i ničim kontrolirane mržnje.

Žrtve su prije 20 godina ubijane oružjem dok se žrtve danas pokušavaju ubiti šutnjom ili cinizmom visoke politike. Međutim, srebreničke žrtve neće se i ne mogu ubiti zaboravom. Zbog toga Europski parlament može biti ponosan na svoj doprinos toj borbi – rezolucijom koju ćemo danas usvojiti.

  Davor Škrlec (Verts/ALE). – Gospođo predsjednice, poruka Europske unije je ujedinjeni u različitosti. Upravo je to i poruka koja treba biti prenesena Bosni i Hercegovini. Zbog njezinih građana, budućnosti njezinih mladih, mira u regiji, zbog budućnosti. I zbog budućnosti Europske unije.

Ne smijemo zaboraviti, prošlo je 20 godina otkada se dogodio jedan od najvećih zločina: genocid i etničko čišćenje u Srebrenici. Zbog mira svih onih 1200 ili više, koje još uvijek ne možemo pronaći, u Srebrenici, u drugim krajevima Bosne i Hercegovine, ali i u Hrvatskoj. Zbog mira budućih generacija moramo uložiti maksimalni napor da pronađemo sve mrtve, da pomirimo sve narode u Bosni i Hercegovini kako bi imali sigurnu budućnost.

Zato pozivam Europsku uniju, sve institucije i sve građane Bosne i Hercegovine da ulože maksimalni napor u pronalaženju rješenja za trajni mir.

Pyynnöstä myönnettävät puheenvuorot

  Eduard Kukan (PPE). – S hlbokou úctou dnes spomíname na tých, ktorí zahynuli v Srebrenici pred dvadsiatimi rokmi, a vyjadrujeme sústrasť tým, ktorí stratili svojich najbližších. Ich žiaľ je dnes aj naším európskym žiaľom. Srebrenická genocída nesmie upadnúť do zabudnutia. Je našou ľudskou a morálnou povinnosťou si tieto udalosti pripomenúť a povedať jasne, že nič podobné sa už nemôže a nesmie opakovať.

Kolegovia, chcel by som sa poďakovať vám všetkým, ktorí aj dnes máte pripnutý kvet Srebrenice ako symbol spomienky, ale aj nádeje. Verím, že spoločne sa nám podarí prispieť k tomu, aby sme našli zmierenie a priniesli nádej na lepšiu budúcnosť pre Bosnu a Hercegovinu.

  Doru-Claudian Frunzulică (S&D). – Madam President, we commemorate today in the European Parliament what happened in Bosnia and Herzegovina when those human beings were killed.

Unfortunately, the United Nation troops failed to protect the people there. This was their main duty. We have to check with the United Nations peacekeeping activities so that this does not happen again. We have to deplore the vote by Russia against the UN resolution on genocide. It is unbelievable how a country can deny that such a situation is genocide. The guilty have to be brought to justice. Reconciliation is so important for Bosnia and Herzegovina in its path towards European integration. This kind of genocide must not happen again.

  Charles Tannock (ECR). – Madam President, on the 20th anniversary of the Srebrenica massacre, it is important that this genocidal attempt against 8 000 Bosnian Muslim men and boys is remembered as the worst atrocity of its type since World War II. It must never happen again. A thousand boys and men are still missing, presumed dead and buried in unmarked graves, after summary executions in cold blood by Bosnian Serb forces and irregular militias. The UN was sadly negligent in its function to protect civilians in its designated territory.

I also wish, along with other colleagues, to express my absolute shock at the Russian veto of the British Government’s attempt to get a Srebrenica resolution through the UN Security Council. Tragedies of this type should never be a political football. Has Russia not learned its lessons from the Katyń massacres during World War II, when Stalin lied and blamed this on the Germans? Surely this should not happen again either.

  Илхан Кючюк (ALDE). – Г-жо Председател, уважаеми колеги, г-н Комисар, ужасяващите събития отпреди двадесет години в Сребреница могат да бъдaт тълкувани от много страни, но тe трябва да ни напомнят най-важното: че преходът от тоталитаризъм към демократични граждански общества на Балканите беше белязан с кървави етнически конфликти.

На този фон моята страна Република България съумя да осъществи безкръвен преход, известен у нас и като български етнически модел - един от най-ярките жалони по нашия път за членство в НАТО и Европейския съюз. С активната роля на либералната партия ДПС бяха опровергани очакванията на много анализатори, че първата кръвопролитна етническа война ще се случи в България заради насилствената смяна на имената на българските мюсюлмани.

Двадесет години след събитията в Сребреница и трагедията на босненските мюсюлмани става ясно колко труден и болезнен път извървяха Балканите.

Споменът за трагедията в Сребреница ни подсеща, че Европа продължава да бъде морален длъжник на Западните Балкани. За две десетилетия държавите от този регион се превърнаха от непримирими врагове в партньори и съмишленици на евроатлантическата кауза. Те имат право да живеят в един истински европейски мултикултурен съюз.

  António Marinho e Pinto (ALDE). – Senhora Presidente, caros Colegas, perante a dimensão da tragédia de Srebrenica, há vinte anos atrás, devemos hoje ter a coragem de dizer que não há inocentes. Os únicos inocentes foram as vítimas e os seus familiares. E, como sempre acontece neste tipo de situações, a comunidade internacional tardou em reconhecer o crime e tardou em agir. Por isso, qualquer homenagem às vítimas desse massacre corre hoje o risco de ser interpretado como um exercício de hipocrisia, enquanto os autores desse crime hediondo não forem punidos. A não punição dos seus autores prolonga os efeitos mais nefastos desse crime, que é a impunidade. É, pois, preciso que a comunidade internacional puna os autores desse crime, porque só assim poderão as vítimas dele voltar a ter paz.

(Pyynnöstä myönnettävät puheenvuorot päättyvät)

  Günther Oettinger, Mitglied der Kommission. – Frau Präsidentin, meine Damen und Herren Abgeordneten! Die heutige Debatte ist ein Zeichen für das glaubwürdige Engagement des Europäischen Parlaments im Gedenken an den tragischen Moment in der Geschichte unseres Kontinents, den Völkermord von Srebrenica vor zwanzig Jahren.

Mit ihrer Teilnahme an dieser Debatte schließt sich die Kommission dem Parlament an, und wir zollen gemeinsam den Opfern des Völkermords – und auch allen Opfern des Krieges – auf dem Gebiet von Bosnien und Herzegowina in den Jahren 1992 bis 1995 unseren Respekt. Das Gedenken an diese dramatische Vergangenheit in unserer direkten Nachbarschaft bringt uns in Erinnerung, worum es in der Europäischen Union seit Beginn an wirklich geht.

Zuallererst ging es um ein Friedensprojekt: die Friedensunion. Ein Friedensprojekt, das half, tiefe Spaltungen in Europa nach dem Zweiten Weltkrieg wie auch nach dem Fall der Berliner Mauer zu überwinden. Ein Friedensprojekt, um eine bessere Zukunft für uns und unsere Kinder und Enkelkinder auf dem gesamten Kontinent – innerhalb und außerhalb der Europäischen Union – zu erreichen.

Bosnien und Herzegowina und die anderen Länder der Region haben eine klare europäische Perspektive. Dies haben wir – die EU, das Parlament, die Kommission, die Mitgliedstaaten und der Rat – immer wieder betont.

Die Kommission wird keine Mühe scheuen, die Länder des westlichen Balkans dabei zu unterstützen, auf ihrem Weg in die Europäische Union fortzuschreiten, die Konditionen zu erreichen und so eine bessere Zukunft für die nächsten Generationen zu sichern.

  President. – I have received seven motions for resolutions tabled in accordance with Rule 123(2) of the Rules of Procedure.

The debate is closed.

The vote will take place shortly.

Written statements (Rule 162)

  Steeve Briois (ENF), par écrit. – L'histoire officielle du massacre de Srebrenica est partiale et dénaturée. En effet, le violent conflit qui a frappé les Balkans a été récupéré au profit d'une stratégie américaine visant à diaboliser exclusivement le camp serbe. Pourtant, vingt ans après, et alors que l'ONU s'apprête à commémorer Srebrenica, aucune preuve ne permet d'établir la responsabilité de la minorité serbe de Bosnie dans le massacre de milliers de bosniaques. Par ailleurs, comme l'a reconnu en février 2001, devant une commission d'enquête de l'Assemblée nationale française, Jean-René Ruez, responsable des investigations à Srebrenica, aucun élément probant ne vient confirmer l'existence d'une planification d'exécutions massives à motivation ethnique. Seule une reconnaissance équitable de la responsabilité de chaque camp permettra de réconcilier durablement les peuples déchirés des Balkans. C'est pourquoi les commémorations de Srebrenica ne doivent plus servir de défouloir antiserbe au seul service des intérêts américains.

  Aymeric Chauprade (ENF), par écrit. – Vingt ans après le massacre de Srebrenica, cet événement est devenu une arme politique dans les mains des euro-atlantistes pour intervenir dans un pays souverain, qui viole ainsi les accords de Dayton et tente de mettre à genoux la République serbe dans le but principal de diminuer l’influence de la Russie dans la région. À travers cette diabolisation des Serbes effectuée par les euro-atlantistes, les islamistes radicaux étendent leur doctrine chez les Bosniaques sans aucune difficulté, appelant ainsi “chahîd” (martyr pour l’islam) les victimes de Srebrenica. Rappelons ici l’attentat terroriste meurtrier de Zvornik et les 300 citoyens bosniaques partis faire le djihad en Syrie ! Il est grand temps de cesser d’utiliser les victimes de Srebrenica comme un instrument des intérêts géopolitiques euro-atlantiques et de lutter sérieusement contre la radicalisation islamiste dans les Balkans. Il est temps de travailler à des solutions qui permettront une réconciliation réelle des peuples et amélioreront la situation économique des populations de Bosnie-Herzégovine.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE), in writing. – Today, here at the European Parliament, we honour the memory of the over 8 000 innocent men and boys – brothers and husbands, fathers and sons – who were brutally murdered in Srebrenica in a brazen act of genocide that shocked the world.

The name Srebrenica will forever be associated with some of the darkest acts of the 20th century. We know that Srebrenica’s future, and that of Bosnia and Herzegovina, will not be held back by its painful recent history. We reject efforts to distort the scope of this atrocity, rationalise the motivations behind it, blame the victims, and deny the indisputable fact that it was genocide. We all desire continued reconciliation and peaceful coexistence for the people of Bosnia and Herzegovina and the Balkans, because achieving that will be the ultimate repudiation of the evil that started the wars in Bosnia and Herzegovina and elsewhere in the region and that led to the Srebrenica genocide. Our hearts and deepest sympathies are with them, and we pledge our enduring commitment to support their aspirations for a better tomorrow.

  Jana Žitňanská (ECR), písomne. – Počas tohto plenárneho zasadnutia si pripomíname 20. výročie genocídy v Srebrenici. V júli 1995 počas masakry v moslimskej enkláve Srebrenica prišlo o život 8 372 mužov a chlapcov. Táto masakra je považovaná za najhoršiu v Európe od skončenia druhej svetovej vojny. Na pietnej spomienke na pôde EP vystúpila aj Saliha Osmanovič, žena, ktorá prišla o manžela a dvoch synov. Bolo pre mňa cťou stretnúť sa s ňou aj ostatnými, ktorí prežili. Počas rozhovoru mi Saliha Osmanovič hovorila, že napriek obrovskej tragédii necíti v sebe nenávisť. A najviac mi kládla na srdce, aby sme nikdy nezabudli na to, čo sa pred 20 rokmi udialo v Srebrenici, a túto spomienku odovzdávali ďalším generáciám, aby sa už nič obdobné nikdy nestalo.