Dobesedni zapisi razprav

Torek, 24. november 2015 - Strasbourg

14. Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014-2020 (razprava)

  Der Präsident. – Als nächster Punkt der Tagesordnung folgt die Aussprache über den Bericht von Ole Christensen im Namen des Ausschusses für Beschäftigung und soziale Angelegenheiten über den strategischen Rahmen der EU für Gesundheit und Sicherheit am Arbeitsplatz 2014–2020 (2015/2107(INI)) (A8-0312/2015).

  Ole Christensen, ordfører. – Hr. formand! Arbejdsmiljø er et af de områder, hvor EU gør en mærkbar og positiv forskel for almindelige mennesker i hele Europa. Der er både behov for at adressere nye og eksisterende risici. Hvert år dør mere end 150 000 mennesker som følge af arbejdsrelaterede sygdomme og ulykker, og millioner af mennesker rammes af muskel-/skeletlidelser, psykiske problemer, konsekvenser af asbest og et hav af lidelser som følge af deres arbejde. Det er hverken en god situation for arbejdstagere, virksomheder eller de slunkne statskasser.

I processen med at forhandle betænkningen på plads har jeg også set en meget positiv holdning til alle disse regler på tværs af politiske skel her i Parlamentet. Jeg vil derfor også gerne sige tak til alle skyggeordførerne for et rigtigt godt samarbejde om denne betænkning. Der er mange gode grunde til at være ambitiøs, når det drejer sig om arbejdsmiljøet. På den lange bane er der slet ingen tvivl om, at vi alle vinder ved en ambitiøs tilgang. Arbejdstagerne bliver mere produktive, hvilket helt åbenlyst er en fordel for dem selv og de virksomheder, de arbejder for. Ældre arbejdstagere bliver ikke ufrivilligt tvunget fra arbejdsmarkedet på grund af dårligt helbred, og nationale sociale sikringssystemer bliver mere bæredygtige. Og sidst, men absolut ikke mindst kan vi hjælpe de millioner af europæiske arbejdstagere, der lider under et dårligt arbejdsmiljø.

Jeg synes faktisk, at Kommissionen har gjort et godt stykke arbejde med at identificere en stor del af de risici, som der er behov for, at vi tager hånd om. Men hvis de risici skal håndteres, er det naturligvis nødvendigt at iværksætte konkrete tiltag. Her synes jeg til gengæld, at Kommissionen har været lidt mere tilbageholdende de senere år. Dog har jeg til min store tilfredshed også bemærket, at fru Thyssen har stor fokus på vigtigheden af dette område.

Først og fremmest er der brug for en lang bedre beskyttelse af europæiske arbejdstagere mod eksponering for kræftfremkaldende stoffer. Derfor ønsker vi, at der tilføjes flere bindende grænseværdier for erhvervsmæssig eksponering, så vi kan få nedbragt antallet af arbejdsrelaterede kræftsygdomme.

Dernæst er det nødvendigt, at der fremlægges et forslag til en samlet indsats om muskel- og knoglelidelser, så vi sikrer en mere effektiv forebyggelse af årsagerne til disse lidelser.

Det er også nødvendigt, at vi begynder at give mere opmærksomhed til de ændrede arbejdsformer og nye teknologier, som præger det europæiske arbejdsmarked. Vi ved især, at prekært arbejde alt for ofte er forbundet med negative konsekvenser for de ansattes arbejdsmiljø, ligesom udstationerede arbejdstagere alt for tit behandles dårligere end deres kolleger i de lande, de kommer til at arbejde i. Derfor er det nødvendigt, at der gøres mere, og at der bliver gjort op med de former for prekært arbejde, som vi ikke kan være tjent med.

Asbest er desværre stadigvæk et stort problem i Europa. For at tage et skræmmende eksempel ser vi nu i Danmark, hvor jeg kommer fra, at kvinder, der har vasket deres ægtefælles arbejdstøj, nu bliver ramt af lungehindekræft. Det kan næsten ikke understreges nok, hvor vigtigt det er, at vi sørger for, at disse skæbner ikke rammer endnu en generation i Europa.

Et sidste punkt, jeg gerne vil fremhæve, er behovet for at sætte ind over for psyko-sociale risici, som eksempelvis kan resultere i stress, burn out og depressioner. De menneskelige konsekvenser er enorme, og der er lige blevet gjort op på de faktiske omkostninger. Her siger man, at det faktisk koster 600 mia. euro årligt i Europa, hvis man medregner udgifter til fravær, produktivitetstab og andre udgifter til sociale ydelser og behandling. Det er virkelig et stort beløb!

Som sagt er der mange vigtige punkter, hvor der bør sættes ind, men jeg må stoppe her.

  Marianne Thyssen, Member of the Commission. – Mr President, I welcome Parliament’s clear and constructive feedback on the EU Strategic Framework on Health and Safety at Work 2014-2020. In particular, I would like to thank the rapporteur, Mr Christensen, for putting forward such a rich and balanced report. This will definitely contribute to the successful implementation of the EU occupational safety and health (OSH) strategic framework.

The Commission shares Parliament’s views on the importance of strengthening risk prevention policies and promoting a culture of prevention in all companies across Europe, irrespective of their size or area of activity. This is indeed about fundamental rights as well as competitiveness.

In the Commission work programme for 2016, adopted on 27 October, we committed to reviewing the existing occupational health and safety legislation based on a detailed ex-post evaluation. Our ambition is to improve the efficiency and effectiveness of the European legislative framework for protecting workers while making the rules simpler and reducing regulatory burden and red tape, in particular for small and micro-enterprises. In addition, we need to enhance the protection of workers’ health and safety and reflect recent scientific advances.

I share your sense of urgency on the fight against work-related cancer. We cannot stand by whilst hundreds of thousands of people per year die from work-related cancers. There are substances for which a decade ago we did not know yet that they cause cancers, but now, with what we do know, we need to act and to protect workers from being exposed to excessive doses at work. Mid-next year I intend to table a legislative proposal to extend the list of substances for which there are occupational exposure limits in place.

European Union policy in this area, of course, goes beyond tabling new legislative initiatives. The report draws attention to a number of issues and formulates a number of recommendations on which I would like to comment in particular.

First, I do share Parliament’s view on the importance of improving the implementation record of European and national occupational health and safety legislation, as only effective results on the ground can make a real difference for people in their daily working life. The report highlights the role of the EC Senior Labour Inspectors Committee as a platform for the exchange of information and collaboration between Member States and the importance of sufficient resources for labour inspectorates, but effective implementation and workplace compliance with OSH regulation and legislation is not only a responsibility of enforcement bodies. It is in the first place a common responsibility of employers and employees, and social partners too have an important role to play in the design and implementation of preventive measures.

The tripartite European Occupational Safety and Health Agency is in Bilbao and is doing excellent work in promoting health and safety campaigns and supporting implementation through user-friendly tools, in particular for SMEs. I welcome Parliament’s support for this work.

Secondly, I endorse the impetus that the report gives for more awareness of gender issues in health and safety, in line with the ILO Decent Work Agenda. The European Strategic Framework acknowledges that specific risks affecting women deserve particular attention and require targeted action. In this area also, the Bilbao Agency promotes the identification and exchange of good practice on ways to improve OSH conditions for women.

Thirdly, I share your concerns about psychosocial risks in the workplace, including stress and depression. Report after report points to stress and depression as a growing cause of absenteeism and of what one has started to call ‘presentism’, a physical presence at work but sub-optimal output because of stress-related factors. The human and economic costs are enormous.

One of the priority actions foreseen in the European OSH Strategic Framework is the identification and dissemination of good practice on preventing mental health problems. The Commission has recently published a new study on mental health in the workplace which provides practical guidance for workers and employers on how to deal with this issue. The European Agency for Safety and Health at Work is active in this area, for example, with its pan-European awareness campaign on stress and psychosocial risks carried out in 2014 and 2015.

The emergence of new risks does not mean that we should not continue to pay attention also to traditional health risks, such as the prevention of work-related muscular-skeletal disorders. We will pay particular attention to this in the context of our ongoing ex-post evaluation of the European legislative acquis and possible subsequent initiatives. As I have underlined before, my aim is to provide maximum protection on the ground in the most sensitive and sensible way.

Last but not least, I would like to thank Parliament for its efforts to conclude the trilogues on the platform for the fight against undeclared work. I welcome the agreement found by the co-legislators and I do hope that the platform can start its work as soon as possible next year.

As Parliament’s report on health and safety recalls, undeclared work unfortunately often brings with it also precarious health and safety conditions. Fighting undeclared work will thus also help us tackle some of the most dangerous and unhealthy working conditions.

Let me assure you once again of the Commission’s commitment to high health and safety standards for workers in the European Union and to modernising and simplifying the rules with a view to adapting them to new developments and better implementation on the ground. I really do appreciate your support in this endeavour.

  Biljana Borzan, izvjestiteljica za mišljenje Odbora FEMM. – Gospodine predsjedniče, kao liječnica specijalistica medicine rada često sam se susretala s lošim radnim uvjetima. Gospodarska kriza je pogoršala uvjete rada i važno je u strateški okvir za naredno razdoblje uključiti rodne razlike kako bi poslodavci uvažili i tu dimenziju u aktivnostima upravljanja rizicima.

U društvu postoji stereotip da žene rade manje rizične poslove što rezultira manjim brojem preventivnih mjera. Međutim, upravo zbog svojih psihofizičkih posebnosti, uloge u društvu i domaćinstvu, žene često oboljevaju, ponajprije od mišićno-koštanih oboljenja.

Drugi najčešći problem je stres, često povezan i sa seksualnim uznemiravanjem. On stoji iza gotovo polovice izgubljenih radnih dana svake godine, a njegov trošak za društvo procijenjuje se na 240 milijardi EUR godišnje.

Zabrinjava i zdravlje trudnica i majki uz opasne kemikalije za koje još nema propisanih limita u EU-u.

Zahvaljujem izvjestitelju, žao mi je što u tekstu nema direktive o rodiljnom dopustu ...

Predsjednik smanjiti zvučnik off

  Georges Bach, im Namen der PPE-Fraktion. – Herr Präsident, sehr verehrte Frau Kommissarin! Erlauben Sie mir, gleich zu Beginn auf die gute Zusammenarbeit mit dem Berichterstatter und mit dem Schattenberichterstatter hinzuweisen. Wir haben einen guten, einen ausgewogenen Bericht erstellt, und ich freue mich, dass Sie, Frau Kommissarin, den Bericht in die Arbeit der Kommission einfließen lassen.

Für uns war wichtig, dass gleiche Standards für alle Beschäftigten gelten – unabhängig vom einzelnen Sektor und unabhängig von der Größe des Betriebs. Außerdem war wichtig, auf die Besonderheiten kleiner und mittlerer Unternehmen einzugehen und sie mit praktischen Instrumenten und Leitlinien zu unterstützen. Vor allem aber sind klare Regeln notwendig. Der Arbeitsmarkt ist im Wandel, und deswegen müssen wir auch die Gesundheits- und Sicherheitsstandards anpassen.

Auf die neuen Herausforderungen wurde schon hingewiesen. Wir brauchen da noch zusätzliche Daten zu den psychosozialen Risiken wie Stress, Depression, Burnout, aber auch zu den neuen Technologien wie Nano- und Biotechnologie und auch zu der Digitalisierung und zum demografischen Wandel.

Wir dürfen aber auch die bestehenden Risiken, die bestehenden Probleme nicht vernachlässigen, so zum Beispiel bei Asbest, wo ganz klar existierende Regelungen und Anforderungen immer noch nicht umgesetzt werden. Eine bessere Zusammenarbeit der Arbeitsinspektionen – Frau Kommissarin, Sie haben auch darauf hingewiesen – und betreffend REFIT eine Vereinfachung der Gesetzgebung, aber keine Deregulierung.

  Jutta Steinruck, im Namen der S&D-Fraktion. – Herr Präsident! Ich finde, die Kommission hat in ihrer Strategie eine sehr gute Analyse gemacht. Aber was fehlt, ist tatsächlich, was konkret passieren soll. Die Arbeitswelt ändert sich, und wir brauchen tatsächlich eine Strategie.

Wir haben neue Erscheinungen, die immer stärker werden, wie zum Beispiel Depression. Jeder zehnte Arbeitnehmer fehlt zum Beispiel in Deutschland im Jahr aufgrund von Depressionen oder Erkrankungen des Bewegungsapparats. 19 % der Arbeitnehmer in Deutschland geben an, dass sie aufgrund ihrer Arbeit an chronischen Rückenschmerzen leiden. Oder auch – es ist schon gesagt worden – krebserregende Stoffe: Hunderttausend Menschen sterben jährlich EU-weit an den Folgen von berufsbedingtem Krebs, und die Zahlen steigen.

Wir haben Handlungsbedarf. Was wir brauchen, sind wirklich konkrete Maßnahmen für alle Arbeitnehmerinnen und Arbeitnehmer, und es darf keinen Unterschied machen, ob jemand in einem großen oder in einem kleinen Betrieb arbeitet.

  Anthea McIntyre, on behalf of the ECR Group. – Mr President, we have to simplify European health and safety legislation and we have to find a way to remove administrative burdens while maintaining protection for workers. We need a simplified legal framework that helps SMEs to comply.

I believe that by removing complexity we will increase compliance. Currently we have 24 separate directives making up the occupational health and safety (OSH) acquis. In the UK, the Health and Safety Executive claims that simplification could help lift the admin burden on 220 000 SMEs, with no impact on health and safety protection. So action at EU level must be based on clearly identified risk and must be proportionate to that risk. We cannot eliminate risk altogether but we can manage it. If we wanted to eliminate risk, we would never cross the road – but by educating people and putting in crossings we can successfully manage that risk.

  Renate Weber, on behalf of the ALDE Group. – Mr President, colleagues, a healthy, functional society needs healthy people. Employees working in a safe and healthy environment will enjoy not only their lives but also their work, and thus they will be more productive. Therefore, investing in safety and health at the workplace is a win-win situation for both the employers and the employees. To achieve this we need clear and simple legislation and its enforcement.

Today we have 24 directives which regulate this subject, yet the number of accidents and work-related diseases is extremely high. This discrepancy is mostly the result of red tape inherent in a heavy, overlapping and burdening legislation. It is undeniable that there are many work-related risks, both traditional and emerging, but I strongly believe that the focus should not be on adding new pieces of legislation to the pile of existing ones, thereby overloading the employers and resulting in the end in a very low level of compliance. 85% of European jobs are created by SMEs, yet they are the most encumbered by the legislation as it is today.

Compliance requires allocation of resources, financial expertise and time—wise ones while trying to stay competitive and generate jobs. This status quo is counterproductive. Our emphasis as legislators should be on elaborating a simplified and efficient framework that is easy to understand and implement, that does not necessarily involve great financial costs for employers, and that is ultimately beneficial for employees, the economy and society as a whole.

(Applause)

  Νεοκλής Συλικιώτης, εξ ονόματος της ομάδας GUE/NGL. – Κύριε Πρόεδρε, για την Αριστερά, η υγεία και η ασφάλεια στο χώρο εργασίας είναι πάνω από όλα αναφαίρετο εργασιακό δικαίωμα το οποίο δεν νοείται χωρίς την ενεργό και ουσιαστική συμβολή των εργαζομένων. Για εμάς είναι αδιανόητο να πεθαίνουν στην Ένωση κάθε χρόνο περισσότεροι από τέσσερις χιλιάδες εργαζόμενοι λόγω εργασιακών ατυχημάτων.

Η συμμετοχή λοιπόν των εργαζομένων δεν μπορεί να περιορίζεται σε διακηρύξεις, αλλά πρέπει να διασφαλίζεται σε όλα τα επίπεδα λήψης αποφάσεων, από το επίπεδο της επιχείρησης μέχρι και το επίπεδο του κράτους, επίπεδα στα οποία τα συνδικάτα των εργαζομένων και οι κοινωνικοί εταίροι έχουν άμεση και ενεργή συμμετοχή.

Επίσης πρέπει να ληφθούν σοβαρά υπόψη οι νέες μορφές εργασίας στα πλαίσια της συζήτησης για την υγεία και ασφάλεια, ούτως ώστε να διασφαλιστεί ότι οι θέσεις εργασίας είναι ποιοτικές και εξασφαλίζουν τόσο την υγεία και την ασφάλεια στο χώρο εργασίας, όσο και την κοινωνική ασφάλιση των εργαζομένων, τη μόνιμη απασχόληση τους και τη συμμετοχή τους σε συλλογική διαπραγμάτευση και συλλογικές συμβάσεις.

Τέλος, θεωρούμε πολύ θετική εξέλιξη ότι η έκθεση του Κοινοβουλίου δεν κάνει αναφορά στη διασύνδεση του προσδόκιμου ζωής με την εργασία, κάτι που υπερτονίζεται δυστυχώς στην έκθεση της Επιτροπής. Ως Αριστερά δεν θα κουραστούμε να παλεύουμε ενάντια σε αυτό το αντιεργασιακό μέτρο, το οποίο αφαιρεί το δικαίωμα από τους εργαζομένους να χαρούν τα γηρατειά και τη σύνταξή τους όπως αυτοί επιθυμούν.

  Davor Škrlec, u ime kluba Verts/ALE. – Gospodine predsjedniče, pravo na rad i zdravlje pravo je svake građanke i građanina Europske unije. Svjesni izazova gospodarske krize, starenja radne snage i jake veze između sigurnosti radnog mjesta i opće koristi za društvo, dužni smo osigurati pravni okvir za realizaciju održive radne okoline. Novim strateškim okvirom moramo stoga pridonijeti poboljšanju radnih uvjeta uz daljnju konsolidaciju nacionalnih strategija, jačom provedbom zakona i mjera, uklanjanjem nepotrebnih administrativnih opterećenja i pružanjem praktične potpore, osobito malim poduzećima u ispunjavanju propisa o zaštiti zdravlja.

Posebno ističem važnost mjera zdravlja i sigurnosti na radu koje se odnose na posebne izazove i rizike s kojima se žene susreću na radnom mjestu, uključujući seksualno uznemiravanje.

Stoga pozivam Komisiju i socijalne partnere da zajamče ravnotežu zastupljenosti muškaraca i žena u svim postupcima socijalnih dijaloga i da se uzme u obzir dimenzija jednakosti spolova kao dio revizije strateškog okvira u vezi sa sigurnošću i zdravljem na radu za 2016. g. Pozivam Komisiju na razvoj europske strategije za borbu protiv nasilja nad ženama na radnom mjestu te da kao dio tog postupka procijeni reviziju Direktive 2006/54 kako bi se proširilo njezino područje djelovanja tako da obuhvaća nove oblike nasilja i uznemiravanja.

Pozivam države članice na provedbu Preporuke Komisije 92/131 u cilju jačanja osviještenosti o seksualnom uznemiravanju i drugim oblicima seksualnog maltretiranja na radnom mjestu.

  Laura Agea, a nome del gruppo EFDD. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, ci rallegriamo con il collega Christensen perché ha accolto in maniera positiva e incluso nel suo documento, che esce forte da questo Parlamento, alcune nostre indicazioni: la semplificazione degli obblighi per le piccole e medie imprese, che non significa diminuire le tutele per i lavoratori, ma semplicemente dare la possibilità di applicare regole semplici, chiare e certe, e lo stimolo a un maggiore dialogo sociale che renda sensibili lavoratori e datori di lavoro sull'importanza della salute e della sicurezza nel luogo del lavoro.

Soprattutto ci rallegriamo perché il tema dell'amianto viene inserito con forza in questo documento: troppe morti che non solo necessitano di risarcimento ma si devono applicare politiche veramente di bonifica e quindi utilizzare risorse economiche per operare le bonifiche che ancora sono necessarie.

Quindi sosteniamo il documento del collega Christensen e ringraziamo per la collaborazione.

  David Casa (PPE). – Sur President, iva hemm ħafna sfidi importanti li qegħdin jiffaċċjaw dawk li jħaddmu u l-ħaddiema stess fil-qasam tas-saħħa u s-sigurtà, u fuq nota partikolari nsemmi ġeneru ta' riskji ġodda bħalma huma r-riskji psikosoċjali li żgur ma jistgħux jiġu injorati. Dawn ġew introdotti inevitabbilment minħabba l-introduzzjoni ta' elementi teknoloġiċi ġodda li għalkemm kultant jgħinu lill-kumpannijji jespandu u jgħinu lill-produttività, però fl-istess ħin, qegħdin ikollhom impatt negattiv fuq il-bilanċ ġenerali tal-benessere tal-ħaddiema.

Bħala riżultat ta' dan, l-immaniġġjar tal-istress, li jinkludi riskji psikoloġiċi, huma waħda mill-aktar sfidi sinifikanti fir-rispett tas-saħħa fuq il-post tax-xogħol. U allura nemmen li dawn ir-riskji għandhom jiġu mmaniġġjati b'mod sistematiku sabiex inkunu nistgħu nissalvagwardjaw is-saħħa tal-ħaddiema b'mod aktar effettiv. U allura naqbel ma' dak li qalet il-Kummissarju li l-Kummissjoni għandha taħdem fuq programm ta' monitoraġġ u sapport għall-ħaddiema affettwati u tirrakkomanda linji ta' gwida sabiex tikkumbatti dawn ir-riskji.

U fl-aħħar nett, Sur President, naħseb li għandha nitolbu, kif qalet tajjeb il-ħabiba tiegħi, is-Sa McIntyre, li nitolbu leġiżlazzjoni trasparenti u semplifikata sabiex kumpanijji Ewropej ikunu jistgħu jimplementaw miżuri ġodda mingħajr piżijiet amministrattivi ġodda.

  Siôn Simon (S&D). – Mr President, I would also like to congratulate my Socialist colleague, Ole Christensen, on his excellent report, and I would also like to congratulate, as I did in the Committee, the Commissioner for her announcement that the list of substances in the Carcinogens and Mutagens Directive will be updated. That is the kind of concrete, common-sense politics that I think these institutions are good at.

But I would also like to slightly chide my Conservative colleagues for always talking, when they talk about health and safety, about the burden on business, as though the one and the other go hand in hand and are the same things. Health and safety is not red tape, it is life and death. That is what we need to be stressing over and over again and not, every time the subject comes up, saying that we must ensure health and safety while also reducing burdens on business.

  Inês Cristina Zuber (GUE/NGL). – Senhor Presidente, este relatório tem variados aspetos positivos. Por exemplo, refere os efeitos nocivos na saúde e segurança no trabalho do emprego precário ou que o emprego precário exclui trabalhadores do acesso à formação e aos serviços de saúde e segurança no trabalho, estando também associado ao stress mental. Tudo isto seria ainda mais positivo se a União Europeia agisse sempre em coerência e em conformidade com os princípios invocados na estratégia. Por exemplo, era importante entender que tipo de trabalho financia a União Europeia no quadro do programa Garantia Jovem, quando hoje se sabe que grande parte dos empregos abrangidos por este tipo de programas constituem formas de exploração laboral dos jovens. Por exemplo, seria importante perceber se a União Europeia não financia com fundos estruturais e de coesão empresas que violam estes direitos, nomeadamente ao nível das regras de segurança e saúde no trabalho. É que temos conhecimento diariamente de muitas empresas que o fazem e que já receberam financiamento.

  Danuta Jazłowiecka (PPE). – Panie Przewodniczący! Szanowni Państwo! Kwestia bezpieczeństwa i higieny pracy ma niezwykle istotne znaczenie nie tylko dla samych pracowników, ale również dla całego unijnego rynku i konkurencyjności europejskich przedsiębiorstw. W tej sytuacji niepokojący jest fakt, że część państw członkowskich nadal nie ratyfikowała konwencji Międzynarodowej Organizacji Pracy nr 187 czy też zwleka z wdrożeniem unijnych przepisów w tym zakresie. Aby rozwiązać te inne problemy, Komisja Europejska opracowała strategiczne ramy dotyczące bezpieczeństwa i higieny pracy na lata 2014–2020. Niestety obawiam się, że strategia ta może nie przynieść istotnej poprawy zdrowia w zakresie wypadków przy pracy czy chorób zdrowotnych, a te – chcę przypomnieć – są przyczyną śmierci blisko 20 tys. Europejczyków rocznie.

Jeżeli chcemy osiągnąć cele wyznaczone w strategii „Europa 2020”, a także promować proces aktywnego starzenia się, to niezbędne jest podjęcie realnych i efektywnych działań. Bez tych działań nie możemy oczekiwać, że osoby po 60. roku życia nadal będą w stanie efektywnie funkcjonować na rynku pracy. Potrzebne jest podjęcie określonych inicjatyw na poziomie unijnym, tak aby uniknąć sytuacji, w której mniejsza ochrona zdrowia pracowników stanie się zachętą do utrzymania konkurencyjności przedsiębiorstw w części państw członkowskich.

Bezpieczeństwo i higiena pracy w miejscu pracy jest także dużym wyzwaniem w kontekście elastycznych form zatrudnienia, ponieważ tzw. nietypowe formy zatrudnienia pozwalają przedsiębiorcom na sprawne reagowanie na zmienne warunki ekonomiczne i są niezbędnym elementem nowoczesnej gospodarki. Jednakże w tej sytuacji pracodawcy zobowiązani są do zapewnienia odpowiedniego bezpieczeństwa pracownikom, jeśli chodzi o...

(Przewodniczący odebrał mówczyni głos)

  Marita Ulvskog (S&D). – Herr talman! Tack fru kommissionär för att ni är här!

Dåliga arbetsmiljöer kostar liv och livskvalitet, men dessutom kostar de i form av lägre produktivitet och sämre konkurrenskraft. Jag är därför väldigt glad att vi nu äntligen har fått ett betänkande på plats som slår fast att alla arbetstagare har rätt till högsta möjliga nivå vad gäller hälsa och säkerhet på jobbet, oberoende av om arbetsgivaren är ett stort eller ett litet företag. Sanningen är ju egentligen att ett litet företag har svårare att klara en situation där en arbetstagare blir skadad och måste ersättas av någon annan helt ny person. Det är oerhört viktigt att alla företag omfattas. Men också oberoende av vilken typ av arbete man utför, oberoende av vilket avtal som ligger till grund för anställningen eller vilken medlemsstat man är anställd i. Tack för detta! Jag kommer göra allt jag kan för att vi ska kunna förverkliga detta.

  Jérôme Lavrilleux (PPE). – Monsieur le Président, Madame la Commissaire, chère Marianne Thyssen, Monsieur le rapporteur, chers collègues, je voudrais remercier le rapporteur pour son travail, qui met en avant les deux caractéristiques qui doivent nous amener à réviser nos politiques en matière de santé et de sécurité au travail. Il s'agit de l'évolution des tâches ainsi que du vieillissement de la main-d'œuvre.

Rappelons-le, chaque année les accidents du travail entraînent plus de 4 000 décès et sans doute plus de 150 000 maladies potentiellement mortelles. Face à ces chiffres effarants, ne cédons pas à la tentation et à la facilité de répondre à notre tour par d'autres chiffres, c'est-à-dire des normes et des quotas qui viendraient s'ajouter à ceux déjà existants. Les résultats l'ont prouvé, cette politique est déconnectée de la réalité et donc inefficace. Certaines politiques mises en place par les États membres s'avèrent plus destructrices d'emplois que protectrices des travailleurs. Effectivement, certaines règles sont inapplicables et représentent un frein à l'entreprenariat et donc à l'économie et à l'emploi. Je citerai l'exemple français du compte pénibilité, véritable usine à gaz inapplicable.

Pour conclure, oui, nous devons trouver des solutions pour assurer aux travailleurs les meilleures conditions de travail possibles, mais des solutions réalistes et efficaces au XXIe siècle. Je suis convaincu que nous pouvons allier compétitivité et bien-être au travail, sans que l'un soit un poids pour l'autre et je tiens à dire à mon collègue socialiste que nous n'avons jamais considéré la santé comme un fardeau bureaucratique; c'est la bureaucratie qui est un fardeau bureaucratique.

  Agnes Jongerius (S&D). – Een goede gezondheid en een fatsoenlijke werkomgeving zijn sociale grondrechten in Europa. Ondanks alle mooie woorden en afspraken worden er nog steeds te veel mensen ziek van het werk. Een ambitieus beleid op het gebied van gezondheid en veiligheid op de werkvloer draagt bij aan de productiviteit van bedrijven en draagt dus ook bij aan de houdbaarheid van onze socialezekerheidsstelsels, terwijl de kosten van het ontbreken van zo'n beleid juist zeer hoog zijn. Kortom, er is geen enkel excuus om werknemers niet te beschermen.

Het stemt in ieder geval positief dat de Commissie tijdens de presentatie van haar plannen voor 2016 heeft gesproken over nieuwe regels voor kankerverwekkende stoffen, maar er is meer werk aan de winkel. Ik zou aan de Commissie willen vragen ervoor te zorgen dat bij de studie naar onzeker werk ook gekeken wordt naar de effecten op de arbeidsomstandigheden van juist dat onzeker werk.

  Jeroen Lenaers (PPE). – 4000 werknemers sterven per jaar als gevolg van een ongeval op de werkplek. Drie miljoen mensen kunnen drie dagen of langer niet werken vanwege een ongeval op de werkplek. 25 procent van de Europeanen vindt dat hun veiligheid of hun gezondheid op de werkplek in gevaar is. Al met al voldoende redenen om dit debat hier vanavond te voeren en zeer veel dank aan commissaris Thyssen voor haar heldere uiteenzetting op dit punt.

Drie prioriteiten die zij aangegeven heeft vind ik heel belangrijk. Dat zijn de ondersteuning van het MKB - mevrouw McIntyre sprak daar ook al over -, de vereenvoudiging van de Europese regels, maar vooral de handhaving van de regels die we hebben. Marianne Thyssen sprak over de arbeidsinspecties die daarin een fundamentele rol moet spelen en ik vraag me soms wel eens af of alle arbeidsinspecties in Europa wel voldoende adequaat zijn uitgerust om die rol te vervullen. Ik hoor graag haar gedachten daarover en ook hoe over de manier waarop wij dat dan eventueel zouden kunnen verbeteren.

En dan als laatste punt, Marianne Thyssen sprak daar ook over en het is iets wat mij na aan het hart ligt: de positie van mensen met chronische pijn, de positie van mensen met neurologische aandoeningen en de positie van mensen met spieraandoeningen. Mensen die vaak met een dubbele last zitten, niet alleen vanwege de ziekte, maar ook omdat ze te maken krijgen met stigmatisering en problemen op de werkplek, terwijl juist die problemen op de werkplek vaak met simpele aanpassingen te voorkomen zijn. Ik vraag ook vooral om voort te doen en daaraan goed aandacht aan te besteden.

  Brando Benifei (S&D). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, vorrei spendere alcuni secondi per esprimere i miei sentiti complimenti al collega Ole Christensen, per la sua relazione, un brillante lavoro di compromesso tra i gruppi politici, che non ne ha annacquato però l'alto valore politico e tecnico. La ringrazio, quindi, per il lavoro svolto.

Il testo a mio avviso mette in nero su bianco un elemento assolutamente centrale, ovvero la preoccupante correlazione tra la crisi economica e il suo impatto sociale, la precarietà e il pericolosissimo abbassamento della qualità degli standard di salute e sicurezza ad essi associati. In nessuna maniera possiamo accettare che il lavoro in Europa venga creato rinunciando a tali diritti. Ciò produrrebbe un enorme danno all'economia stessa dell'Unione.

Fare l'Europa sociale per i suoi cittadini significa anche dimostrare massima attenzione a questo tema, che non può essere sacrificato alla dottrina della semplificazione normativa, al taglio dei cosiddetti red tape burocratici che, sentendo alcuni commenti, sembrerebbero stare affossando le imprese. La risoluzione è chiara anche su questo punto: la Commissione europea si dimostri sensibile alla salute e alla sicurezza dei lavoratori, in particolare nel suo complesso esercizio di refit legislativo. Essere competitivi non può significare rinunciare ai nostri principi.

  Sofia Ribeiro (PPE). – Senhor Presidente, para que este quadro estratégico produza os efeitos esperados, necessitamos de ver cumpridos cinco objetivos. Mais diálogo social, elemento chave para a elaboração, adequação e execução de políticas de saúde e segurança no trabalho, tanto a nível nacional como da União Europeia, pois só existindo um verdadeiro comprometimento entre todas as partes envolvidas é que teremos garantias de sucesso na implementação local. Mais ferramentas de apoio às empresas. Certos setores têm necessidades específicas e não podemos ignorar o caso particular das PME. Neste sentido, urge desenvolver instrumentos práticos e linhas de orientação que apoiem e facilitem e melhorem o cumprimento por parte destas e dos seus trabalhadores nos requisitos em matéria de saúde e segurança no trabalho. Maior esforço e coordenação ao nível da União Europeia e dos seus Estados-Membros. A Comissão Europeia deve criar um banco de dados onde estejam presentes as organizações nacionais de saúde e segurança, a fim de facilitar o acesso aos planos nacionais, fomentando a partilha de boas práticas e ajudando a preencher as suas lacunas de políticas nesta matéria. Maior capacidade de adaptação aos novos desafios da segurança e da saúde laboral. Os novos riscos emergentes no local de trabalho, como são exemplos os riscos psicossociais e o burn-out, entre outros, necessitam de uma resposta célere e adequada.

Por fim, maior sensibilização dos trabalhadores e das entidades trabalhadoras das vantagens decorrentes da implementação destas medidas. Como, por exemplo, a redução do erro, a motivação, o maior bem-estar individual e coletivo, contribuindo para o aumento da produtividade dos trabalhadores e diminuição dos riscos para as empresas.

  Claude Rolin (PPE). – Monsieur le Président, Madame la Commissaire, s'il est une question dont dépend le triple A social voulu par le président de la Commission, c'est bien celle de la santé et de la sécurité des salariés.

Effectivement, chaque année en Europe, ce sont des milliers de travailleurs qui, pour pouvoir gagner leur vie, la perdent, ce sont des dizaines de milliers qui meurent de maladies liées au travail. Ces chiffres ne peuvent être ignorés. Derrière ces chiffres, ce sont des drames humains. Nous disposons pourtant d'outils pour faire reculer le nombre d'accidents et de maladies professionnelles. Le premier est certainement la prévention sur le lieu du travail, le second c'est la concertation sociale. Qui mieux que les acteurs de terrain peut définir les bonnes politiques?

Enfin, en Europe, nous disposons d'outils remarquables pour appuyer ces politiques, il s'agit notamment de l'Agence européenne pour la sécurité et la santé au travail, à Bilbao, ainsi que de la Fondation européenne pour l'amélioration des conditions de vie et de travail, à Dublin. Ce sont des travaux d'importance capitale pour appuyer des politiques d'amélioration des conditions de vie et de travail, pour appuyer des politiques de santé et sécurité.

Enfin, s'il est nécessaire de simplifier, de donner plus d'intelligence à nos réglementations, il ne peut être question de le faire aux dépens de la santé et de la sécurité des salariés. Ne l'oublions pas, de meilleures conditions de travail, moins d'accidents, moins de maladies, ce sont des entreprises plus compétitives, des systèmes de sécurité sociale plus sains et surtout des drames humains évités. Cela n'a pas de prix.

  Marianne Thyssen, Member of the Commission. – Mr President, improving health and safety at work is of the utmost importance, in particular taking into account the growing demographic challenge and changing work patterns. Good occupational health and safety at work will not only contribute to longer, healthier, safer and more sustainable working lives but will also have a positive impact on the European Union’s productivity and competitiveness, and indeed on the sustainability of our social security systems.

I thank, once again, the rapporteur, Mr Christensen, and the shadow rapporteurs and other Members of the Committee on Employment and Social Affairs and the Committee on Women’s Rights and Gender Equality for their valuable input. The Commission will carefully analyse your suggestions on old and new risks and take them into consideration for its future work. This is about the effective protection of workers while, where possible, making the rules more user-friendly and less burdensome for enterprises, and specifically for SMEs and micro-enterprises.

I am convinced that these two goals can be reached simultaneously, and I hope this will help in achieving our AAA rating, which we need, as well as in terms of economic growth and social progress. This is what we will work on next year.

  Ole Christensen, ordfører. – Hr. formand! Jeg vil gerne sige tak for en rigtig god debat og tak for den store opbakning, der er til de store linjer i betænkningen. Det er skønt at se, og jeg er sikker på, at man kan finde et godt, fælles fodslag på de vigtigste områder. Det gælder selvfølgelig især, fordi vi alle sammen har noget at vinde ved, at vi gør det endnu bedre, end vi gør i dag.

Jeg er meget spændt på at se, hvordan Kommissionen har tænkt sig at omsætte den omfattende evaluering af de europæiske arbejdsmiljøregler, som netop er blevet færdiggjort. For mig at se er der ingen tvivl om, at der på visse punkter er behov for ny lovgivning og revidering af eksisterende regler. Det er vigtigt, at alle arbejdstagere har ret til den bedst mulige beskyttelse uanset størrelsen på virksomheden.

Rigtig mange tak for debatten i dag.

  Der Präsident. – Die Aussprache ist geschlossen.

Die Abstimmung findet am Mittwoch, 25. November 2015, statt.

Schriftliche Erklärungen (Artikel 162 GO)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), raštu. – Pritariu Parlamento išsakytai pozicijai dėl Komisijos pasiūlytos 2014–2020 m. ES darbuotojų saugos ir sveikatos strateginės programos. Visi darbuotojai, neatsižvelgiant į darbdavio dydį, darbo vietos valstybę narę ar darbo sutarties, pagal kurią buvo pasamdyti, pobūdį, turi teisę į aukščiausio lygio sveikatos ir saugos apsaugą darbe. Kaip Komisija pabrėžia ES darbuotojų saugos ir sveikatos strateginėje programoje, veiksmingas darbuotojų saugos ir sveikatos valdymas labai mažoms ir mažosioms įmonėms vis dar tebėra iššūkis. Todėl turime imtis veiksmų siekiant skatinti šių įmonių atitiktį reikalavimams ir veiksmingą darbuotojų saugos ir sveikatos valdymą. Nacionaliniu lygmeniu svarbus vaidmuo veiksmingai užtikrinant darbo saugos ir sveikatos teisės aktų taikymą tenka darbo inspekcijoms. Įmonės gali gauti naudos iš darbo inspekcijų teikiamos pagalbos ir informacijos dėl prevencinių priemonių ir teisinių reikalavimų, todėl būtina, kad darbo inspekcijoms būtų skiriama daugiau darbuotojų ir išteklių, kad šios galėtų atlikti savo pareigas. Jei norime vykdyti sėkmingą rizikos prevenciją darbo vietoje, svarbu, kad būtų užmegztas socialinis dialogas, būtų atstovaujama darbuotojams, o įmonių vadovai prisiimtų atitinkamus įsipareigojimus. Taip pat dar galime daugiau nuveikti valstybių narių ir visos ES lygmenimis, siekiant, kad būtų teikiami mokymai atstovams sveikatai ir saugai bei skatinama juos pasitelkti.

  Viorica Dăncilă (S&D), în scris. – Potrivit statisticilor europene, în fiecare an peste 4 000 de lucrători își pierd viața în accidente de muncă, iar numărul cazurilor de boli profesionale mortale se ridică la peste 150 000 anual.

În contextul actual este esențial pentru Europa să promoveze un mediu de lucru sigur și sănătos pentru toți lucrătorii pe parcursul întregului ciclu al vieții profesionale. Nu trebuie să uităm faptul că piața muncii din Europa este în schimbare. Numărul locurilor de muncă precare este în creștere, la fel și numărul de femei care ocupă aceste locuri de muncă.

În plus, apar noi forme de ocupare a forței de muncă, iar noile tehnologii au atras după sine noi provocări în materie de securitatea muncii. Pentru toate aceste aspecte este nevoie de soluții viabile, precum și de un proces adecvat de colectare a datelor comparabile privind bolile și expunerile profesionale, tocmai pentru a identifica cele mai bune practici de prevenire.

Costurile economice ale accidentelor de muncă și ale bolilor profesionale sunt semnificative și caracterul deosebit de complex al multor riscuri noi și emergente impun luarea de măsuri imediate la nivelul UE.

  Igor Šoltes (Verts/ALE), pisno. – Menim, da je strategija Evropske komisije glede zdravja in varnosti pri delu 2014–2020 nujno potrebna in zelo pomembna za vso delovno aktivno prebivalstvo EU, saj neposredno zadeva vsakega posameznika. Poleg tega pa sta zdravje in varnost pri delu tudi v interesu podjetij, saj se s tem izboljša storilnost in konkurenčnost podjetja. Izboljšanje področja zdravja in varnosti pri delu po celotni EU pa lahko prispeva k okrevanju gospodarstva. Bolj zdrav način življenja bi več osebam omogočil, da ostanejo na trgu dela, dokler dejansko ne dosežejo predpisane upokojitvene starosti. Osveščati je potrebno podjetja, da so upravna bremena in stroški zaradi upoštevanja in omogočanja politike zdravja ter varnosti pri delu, ki spodbujajo dobro počutje, kakovostno delovno okolje in storilnost, znatno manjši od bremen in stroškov, ki nastanejo zaradi poklicnih bolezni in nesreč pri delu.

Menim, da morajo imeti vsi delavci dejansko omogočeno pravico do najvišje ravni varstva zdravja in varnosti na delovnem mestu. Le-ta mora biti zagotovljena ne glede na velikost podjetja, vrsto dela, tip delovne pogodbe ali državo članico. Preprečevanje poklicnih bolezni in nesreč ustvarja dodano vrednost za delavce in družbo kot celoto. Ob temu pa je potrebno še dodatno podpreti podjetja, ki spodbujajo varnost in zdravje pri delu.

  Valdemar Tomaševski (ECR), raštu. – Kiekvienais metais daugiau kaip 4000 žmonių žūsta dėl nelaimingų atsitikimų darbe, o mirčių skaičius nuo profesinių ligų viršija 15 000 per metus. Teisė į gerą sveikatą yra Europoje pagrindinė teisė, bet nepaisant to, kad darbuotojų saugos ir sveikatos darbe rezultatai pagerėjo, vis dar nesugebėta pašalinti rimčiausių grėsmių darbuotojų sveikatai ir saugai. Darbo rinka Europoje keičiasi. Pastebėtas neužtikrintų užimtumo būdų populiarumo augimas, o naujos užimtumo formos, panašiai kaip ir naujos technologijos, atnešė naujų iššūkių sveikatos ir saugos srityje, su kuriomis reikia susidoroti. Atminkime, kad darbo neužtikrintumas yra viena didžiausių problemų, ypač naujosiose Europos Sąjungos valstybėse narėse, o tai neigiamai veikia darbo saugą ir su tuo susijusias taisykles. Reikia atkreipti Europos Komisijos dėmesį į padidėjusį darbuotojų skaičių, kurie serga lėtinėmis ir ilgalaikėmis ligomis bei yra neįgalūs, tam, kad jiems būtų užtikrinta prieinama ir saugi darbo vieta. Taip pat reikia skatinti priemones, skirtas neįgalių asmenų integracijai ir reabilitacijai. Būtent dėl šių priežasčių Europos Parlamentas turėtų pademonstruoti daugiau iniciatyvos šiuo svarbiu klausimu. Visi darbuotojai, nepriklausomai nuo darbdavio, nuo valstybės, kurioje dirba, nuo sutarties rūšies, pagal kurią jie yra įdarbinami, turi teisę į aukščiausio lygio sveikatos apsaugą ir saugą darbo vietoje.

  Romana Tomc (PPE), pisno. – Zdravje in varnost pri delu sta v interesu zaposlenega, delodajalca in družbe kot celote.

Prepogosto se vlaganje v zdravo delovno okolje pojmuje le kot strošek. Podjetja, ki stremijo samo po kratkoročnem dobičku, se temu strošku izogibajo. Tista podjetja, ki delujejo na dolgi rok in se zavedajo družbene odgovornosti, pa vedo, da imajo od zdravega zaposlenega koristi tudi sama.

Zdrav in zadovoljen delavec je bolj učinkovit pri delu, to pa dobro vpliva tudi na produktivnost in konkurenčnost podjetja. Zdravi zaposleni so tudi v interesu družbe kot celote, saj pomenijo manjši strošek z vidika zdravstvenih izdatkov, poleg tega pa lahko delajo do upokojitvene starosti.

Zato je prav, da vsi deležniki prispevajo k temu, da bi dosegli čim boljši rezultat. Najprej mora zaposleni skrbeti zase in se izogibati škodljivim navadam in nevarnim ravnanjem, delodajalec mora poskrbeti, da ves čas vlaga v razvoj zdravega delovnega okolja, država pa mora podpirati prizadevanja obeh. Vzpostavljanje in vzdrževanje zdravega in varnega delovnega okolja so procesi, ki niso nikoli končani.