Pełny tekst 
Środa, 16 grudnia 2015 r. - Strasburg Wersja poprawiona

18. 20. rocznica porozumienia pokojowego z Dayton (debata)
zapis wideo wystąpień

  Presidente. – L'ordine del giorno reca la discussione sulla dichiarazione del Vicepresidente della Commissione/Alto rappresentante dell'Unione per gli affari esteri e la politica di sicurezza sul 20° anniversario dell'accordo di pace di Dayton [2015/2979(RSP)].


  Nicolas Schmit, President-in-Office of the Council, on behalf of the Vice-President of the Commission/High Representative of the Union for Foreign Affairs and Security Policy. Mr President, 20 years after Dayton, it is time we all looked ahead. Looking ahead means looking at a common future inside the European Union. The 20 years since 1995 have now proven beyond doubt that Dayton has delivered on its main objective of bringing peace and stability to Bosnia and Herzegovina and enabling post-conflict reconstruction.

But many challenges remain. Much remains to be done to consolidate reconciliation. The Dayton Peace Agreement has also become fundamental to rebuilding peace and advancing reconciliation in the broader region. It has played an important part in the efforts to rebuild dialogue and cooperation in the Western Balkans. Some of the countries of the region, once enemies, have become signatories to the Agreement and over time have become friends and close partners investing in their joint future in the European Union.

The Western Balkans region has moved a long way forward in the two decades since Dayton. Many countries of the region are candidates for EU membership, and Bosnia is a potential candidate. Bosnia has made considerable progress in its relations in the region – good neighbourly relations.

The EU has been one of the largest donors to Bosnia, both during the war and in the post-war reconstruction period. Its presence largely focused on advancing political and economic reform and establishing a framework for the implementation of the EU’s Stabilisation and Association Process, following the Thessaloniki summit in June 2003 and the eventual integration of Bosnia into the EU.

In addition, at the end of 2004, Bosnia also became the first country where instruments of both the CFSP and the ESDP were deployed on the ground. The EU continues today to safeguard the Dayton Agreement through EUFOR Althea. However, Bosnia is no longer a security consumer state, but a security provider. It has effectively contributed to UN and NATO missions and, since 15 September 2015, it can also effectively contribute to EU CSDP missions after signing its framework participation agreement in the EU crisis management operations.

Progress may be uneven at times, but the strong desire of the majority of the country’s citizens will continue to guide political leadership in the right direction. The country’s citizens demand socio-economic and other reforms to improve their daily lives. They call for progress on the EU path to give themselves and their children the perspective of life in a free, democratic, stable and prosperous society, a society which protects minorities and fully respects human rights and freedoms. These are European values which the people of Bosnia and Herzegovina share.

We in the European Union are fully committed to assisting Bosnia and Herzegovina in achieving this goal. In December 2014 the EU Council agreed to engage in a renewed approach to overcome the stalemate that then hindered Bosnia and Herzegovina’s EU path. Political institutions and leadership across the country have given their clear and unequivocal commitment to taking forward the reform required for progress on the EU path.

Much has been achieved in 2015 on the basis of this commitment. The Stabilisation and Association Agreement entered into force on 1 June 2015. Subsequently, Bosnia and Herzegovina’s various government levels agreed the scope and depth of reforms to be undertaken. In this respect, the first ever EU-Bosnia Stabilisation and Association Council took place last week with positive results, as indicated in the joint communiqué published on the day.

The initial focus has been on the socio-economic area, but the reform process already covers a much broader agenda. We have worked closely with international partners – in particular with the US and international financial institutions – to help make these reforms happen. We will continue these joint efforts to empower the authorities in Bosnia to take forward the transformation process effectively. This will not be easy, but it is certainly possible, and its success is fully in the hands of Bosnia and Herzegovina.

At this point, Bosnia and Herzegovina is considering a possible application for EU membership. This is an achievement in itself and would have been difficult to think of only a year ago. But to make an application credible, Bosnia will need to continue to prove its credibility by delivering on commitments made. Over the last 12 months, together with the Bosnian authorities, represented today by the Chair and the members of Bosnia’s Presidency, we have engaged effectively. In this process the EU has responded with concrete deliverables to positive, constructive and concrete efforts undertaken by Bosnia. It is now up to Bosnia to give us good reasons to take a further step.

In Dayton the future of Bosnia and Herzegovina was shaped by the country’s leaders, together with the neighbours and the international community. 20 years after Dayton the responsibility falls on Bosnia and Herzegovina and, following the steady steps of the past year, it is important not to jeopardise all that has been achieved so far. We truly hope that we will soon be able to open a new chapter in the history of Bosnia and Herzegovina. The EU is committed to doing all that is necessary on our side as soon as Bosnia makes a credible step towards us.

Thank you for your attention. I am looking forward to hearing your views.


  Presidente. – Grazie ministro Schmit, che resterà con noi in sede di replica. Questo è il suo ultimo intervento a nome della Presidenza lussemburghese, La ringraziamo per la sua disponibilità in questi mesi.


  Cristian Dan Preda, au nom du groupe PPE. Monsieur le Président, ces derniers mois, à l'approche du vingtième anniversaire des accords de Dayton, tout ou presque tout a été dit sur les aspects positifs et négatifs de ce texte et leur évolution dans la pratique.

Nous avons, à notre tour, voulu marquer cet anniversaire par un débat et une résolution: tout d'abord, pour commémorer de façon solennelle la conclusion d'un texte qui a mis fin au conflit le plus brutal que l'Europe ait connu depuis la Seconde Guerre mondiale; ensuite, pour inciter la Bosnie-Herzégovine à se tourner vers l'avenir. Un avenir qui, selon nous, est sans l'ombre d'un doute en Europe.

C'est donc une occasion d'encourager, vingt ans après Dayton, les autorités de Bosnie-Herzégovine à continuer sur la voie des réformes pour être en mesure de déposer une candidature d'adhésion crédible. Premièrement, cela suppose la mise en œuvre de l'agenda pour les réformes et des mesures socio-économiques qui y sont contenues, mais aussi l'adoption du mécanisme de coordination pour les questions liées à l'intégration européenne. Puis, il faudra mener les réformes constitutionnelles qui transformeront la Bosnie-Herzégovine en un État démocratique et fonctionnel.

Je voudrais mentionner aussi un point très préoccupant et de nature à faire barrage à cet avenir européen de la Bosnie-Herzégovine. Il s'agit du référendum sur le judiciaire en République serbe de Bosnie. Cela représente une menace sérieuse à la cohésion, à la souveraineté et à l'intégrité du pays. Et comme je l'ai déjà dit, le pays n'a pas besoin de telles initiatives, qui ne font que détourner l'attention des réformes socio-économiques en cours. La Bosnie-Herzégovine doit rester concentrée sur les réformes. Autrement dit, elle doit rester sur la voie menant vers l'Europe.


  Knut Fleckenstein, im Namen der S&D-Fraktion. Herr Präsident, liebe Kolleginnen und Kollegen! 20 Jahre nach dem Abschluss des Dayton-Abkommens kommen die Erinnerungen zurück: die Erinnerungen an den Hass, an die Verbrechen, an die vielen Toten, Söhne und Töchter, Brüder und Schwestern, aber eben auch an den späten Sieg, den sehr späten Sieg der Diplomatie über den Krieg. Wir freuen uns über den Abschluss dieses Abkommens, weil es eben gezeigt hat, dass es doch eine Zukunft auch für dieses Land gibt.

Seit damals hat es in Bosnien und Herzegowina sicher Fortschritte gegeben und einige Schritte hin in Richtung Europa, der EU. Wir drängen und wir ermuntern, ermutigen die Autoritäten dort, weitere und mehr Anstrengungen zu unternehmen, die Lage im Land zu verbessern. Wir unterstützen den neuen Ansatz der EU in Richtung Bosnien und Herzegowina, weil es, wie Federica Mogherini gesagt hat, eben eine wirkliche Chance und Gelegenheit ist für dieses Land und für die Europäische Union, näher zueinander zu rücken – nicht nur in Worten, sondern auch in Taten – und zu testen, ob es wirklich realer Wille ist – nicht bei der Bevölkerung, sondern gerade bei der politischen Führung –, eine neue Phase zu beginnen.

Dayton hat das Ende des Krieges gebracht. Aber zu einem wirklichen Frieden, gerade in Bosnien und Herzegowina, gehört mehr Gemeinsamkeit und auf keinen Fall der Versuch, das Gerichtswesen zu zersplittern. Das kann von uns nicht kommentarlos hingenommen werden, wenn wir es mit einem Partner zu tun haben, der sich auf dem Weg in die Europäische Union befindet. Es ist Aufgabe der politischen Führung, sich um deutliche Fortschritte zu bemühen – nicht für die EU, sondern für ihre eigenen Bürger, für ihr Land. Und es ist unsere Aufgabe, ihnen dabei zu helfen.

Wir haben eine kurze Entschließung gemeinsam verabschiedet, weil wir geglaubt haben, dass es richtig ist, auf diesen Punkt gezielt zu sprechen zu kommen. Alles andere können wir bei der Erörterung des Berichts besprechen.


  Charles Tannock, on behalf of the ECR Group. Mr President, we in the ECR are also delighted to remember the 20th anniversary of the Dayton Peace Agreement, a framework agreement which put an end to the bloody Bosnian civil war two decades ago.

Whilst Dayton did indeed succeed in ending a genocidal conflict which pitted Bosniaks, Croats and Serbs against each other, regrettably Bosnia remains burdened by many of the same issues that triggered the war in 1992. Divisions remain pervasive and the internationally recognised Bosnia and Herzegovina state is still contested by some of its constituent national groups in the country. Instead of Bosnia and Herzegovina becoming a well-functioning federal state, it remains heavily plagued with internal disagreements between different national components and is unable to overcome the constitutional and political problems – for instance, resolving the Sejdić and Finci case and the return of the IDPs.

As the EU continues to focus attention on other regional and global priorities and foreign policy, the challenge for Bosnia remains of striking a balance between the need to promote ongoing reform processes to prepare Bosnia and Herzegovina for application for EU accession, and the capacity to quickly respond to challenges, particularly the one from Republika Srpska to Bosnia’s territorial integrity without the military presence of the EU’s EUFOR Althea, during a period of accelerating EU challenges in other theatres well away from the Western Balkans.


  Jozo Radoš, u ime kluba ALDE. Gospodine predsjedniče, kolegice i kolege, glavni cilj Daytonskog sporazuma bio je zaustavljanje krvavoga rata, a pravedan mir, izgradnja moderne države bio je drugi, sekundarni cilj i tako se zapravo i dogodilo. Rat je zaustavljen, ali uvjeti za stabilnu i funkcionalnu državu u Bosni i Hercegovini nisu stvoreni.

Središnje institucije države vrlo su slabe i često osporavane tako da to dodatno otežava funkcioniranje središnjih institucija te države. Povratak prognanika u Bosni i Hercegovini je marginalan. Tako prema crkvenim podacima na teritoriju Republike Srpske živi samo 4 % predratnog broja Hrvata. Broj Bošnjaka na području teritorija Republike Srpske je nešto malo povoljniji, ali daleko od toga da bi bio zadovoljavajući. Slična situacija, ne tako teška kao u Republici Srpskoj, je s povratom prognanika na kompletan teritorij Bosne i Hercegovine.

Pozdravljam novi pristup Europske unije koji treba omogućiti Bosni i Hercegovini da postane članica tog elitnog društva. Jednako tako pozdravljam plan reformi koji je uz pomoć Europske unije usvojen u Bosni i Hercegovini i očekujem primjenu, pravu primjenu i provedbu tih reformi. Sigurno je da će reforme javne uprave, reforme gospodarstva i reforme ostalih sektora javnog života pomoći da Bosna i Hercegovina postane bolja država, ali za stvarnu stabilnost i jedinstvo ove asimetrično urađene države potrebne su ustavne promjene, odnosno promjene Daytonskog ustava i to na principima federalizma, decentralizacije i supsidijarnosti.


  Inês Cristina Zuber, em nome do Grupo GUE/NGL. Senhor Presidente, desde sempre que os Balcãs, com a sua diversidade nacional e posicionamento estratégico, foram alvo de cobiça imperialista. As suas reais intenções sempre foram as de dividir os povos balcânicos para os poder dominar. Foi nos acordos de Dayton, em novembro de 95, que a questão do Kosovo começou a ser preparada, sim, sob tutela e pressão dos Estados Unidos da América e também numa base militar sua. Estes acordos consagravam a divisão da Bósnia-Herzegovina em três regiões: a croata, a sérvia e a muçulmana. Os acordos de Dayton não encerraram uma guerra, abriram outras guerras. A partir de 1998, já se entendia que o governo dos Estados Unidos preparava a opinião pública para um ataque à Jugoslávia, a partir do Kosovo. Fizesse o Governo jugoslavo o que fizesse, a NATO atacaria.

Infelizmente, a guerra contra a Jugoslávia terminou com uma resolução do Conselho de Segurança da ONU que consagrou a ocupação do Kosovo pelas forças da NATO, em clara violação da sua própria Carta que afirma, e cito: "que todos os Estados-Membros abster-se-ão nas suas relações internacionais da ameaça ou do uso da força contra a integridade territorial ou independência política de qualquer Estado".

Foi uma história triste, mas uma história que foi também o início de uma nova era, um rol de agressões na Europa.


  Igor Šoltes, v imenu skupine Verts/ALE. Pred 20 leti je Daytonski sporazum končal eno najbolj krvavih vojn, ki se je zgodila v Evropi po drugi svetovni vojni. Sporazum je bil takrat seveda nujno potreben, da se je v Bosni in Hercegovini zagotovil mir in prekinilo prelivanje krvi v državi.

Žal pa sporazum ni uspel ustvariti, oblikovati funkcionalne, dobro delujoče države, kot je bilo tudi zamišljeno in to so bile tudi želje mnogih. Zato se Bosna in Hercegovina žal danes še vedno sooča s težko ekonomsko situacijo, visoko stopnjo brezposelnosti, begom možganov, tudi korupcijo, diskriminacijo in še bi lahko našteval.

In mislim, da po dvajsetih letih je čas, da tudi pogledamo v ustavo in pogledamo v te ustanovne akte, ki na nek način onemogočajo tudi normalno funkcioniranje države. Ravno zato smo skupina Zelenih predlagali, da imamo debato o tej temi na zasedanju in jo predvsem izkoristimo kot pozitiven moment za oblikovanje post-daytonske prihodnosti države.

Že leta 2005 je Beneška komisija pripravila obsežen, podroben in zelo dober predlog, kako se lahko reformira obstoječo ustavo Bosne in Hercegovine na način, da bo ta delujoča v pravem pomenu besede. Zato ni potrebno na novo izmišljati popolne reforme, ampak uporabimo že obstoječe dokumente in predloge, ki so odlični in vsekakor dobrodošli.

Država, kot je sestavljena, seveda razdeljena na entitete, kantone, distrikte, onemogoča učinkovito in normalno delovanje. Tudi, med drugim, zaradi raznih inštitutov, kot je recimo veto, ki se včasih uporablja večkrat kot pa iskanje kompromisov. Dayton je seveda potrebno spremeniti, potrebno je razmisliti. Prepričan pa sem, da seveda obstajajo dokumenti, da obstaja volja, ki lahko te naloge oziroma te spremembe tudi opravi.

Beneška komisija je bila pri svojih zapisih zelo jasna in eden od teh je tudi, da bi seveda entitete na nek način morale prenesti del svoje suverenosti na državo, ki bi na ta način bi lahko bila bolj učinkovita. V spremembe Bosne in Hercegovine ne moremo prisiliti, lahko jih samo predlagamo. Na nosilcih političnih oblasti in državljanov pa je, da se odločijo, ali torej želijo spremembe in s tem bolj učinkovito in perspektivnejšo državo.


  Fabio Massimo Castaldo, a nome del gruppo EFDD. Signor Presidente, onorevoli colleghi, due entità federate e dieci cantoni con un proprio governo, un distretto e 143 municipalità, per un totale di quattro livelli di governo e quattordici parlamenti e governi diversi.

Un accordo indispensabile per congelare un conflitto che ha congelato però anche ogni concreta possibilità del paese di uscire da una paralisi politica, frutto di veti incrociati e di un'amministrazione di taglia e peso colossale. La Bosnia deve avere una prospettiva europea, ma oggi come oggi, al di là delle ineludibili riforme socioeconomiche, la sua costituzione, che tra l'altro è il quarto annex al trattato, è contraria alla Convenzione europea per i diritti dell'uomo, discrimina i cittadini non appartenenti a una delle tre etnie e rischia peraltro di implodere sotto i colpi del futuro referendum della Republika Srpska.

Se abbiamo veramente a cuore il futuro e il cammino europeo della Bosnia, bisogna rimettere sul tavolo una seria riforma costituzionale per l'uguaglianza di tutti i cittadini, per uno Stato moderno e pienamente democratico, partendo dall'interessante bozza della commissione di Venezia. Dire che tutto va bene, vuol dire condannare la Bosnia ad essere il buco nero dei Balcani occidentali per gli anni a venire.


  Georg Mayer, im Namen der ENF-Fraktion. Herr Präsident! Auch 20 Jahre nach diesem fürchterlichen Krieg mitten in Europa ist Bosnien und Herzegowina nach wie vor eines unserer größten Sorgenkinder.

Das erzwungene Zusammenleben verschiedener Konfessionen und verschiedener Völker funktioniert de facto vor Ort nicht, während die Übergangslösung Dayton mittlerweile Teil der Föderation und der Republika Srpska ist und erzwungene Maßnahmen vor Ort – vor allem jene durch die Institution des Hohen Vertreters – das Land und die angespannte Lage vor Ort nicht verbessern. Im Gegenteil, die Narben des Krieges sind bis heute nicht verheilt.

Neben den innerstaatlichen Grenzen zwischen der Republika Srpska und der Föderation existieren zudem noch immer die imaginären Grenzen zwischen den einzelnen Konfessionen. Dennoch ist und war dieses Abkommen von Dayton essenziell für eine friedliche Koexistenz aller Parteien. Im Lichte dessen rate ich dringend an, an diesen Abkommen keine Experimente zu wagen. Ich denke, es wäre zum Nachteil aller Beteiligten.


  Κωνσταντίνος Παπαδάκης ( NI). Κύριε Πρόεδρε, είκοσι χρόνια μετά το Ντέιτον και μετά την Νατοϊκή ιμπεριαλιστική επέμβαση που οδήγησε στο προτεκτοράτο της Βοσνίας-Ερζεγοβίνης, η ζωή έχει επιβεβαιώσει τους κομμουνιστές που έλεγαν ότι η ειρήνη των ιμπεριαλιστών -με το πιστόλι στον κρόταφο- δεν φέρνει στους λαούς παρά μόνο ιμπεριαλιστικούς πολέμους, φτώχεια, εθνοτικές διαιρέσεις και προσφυγιά. Από τη Βοσνία-Ερζεγοβίνη, από το βρώμικο πόλεμο της Γιουγκοσλαβίας, ως σήμερα στη Συρία, στην Ουκρανία, στη Λιβύη στο Ιράκ και όπου αλλού, οι ιμπεριαλιστές ξαναχαράζουν τα σύνορα με το αίμα των λαών.

Μεγάλους κινδύνους γεννά η αποκαλούμενη «φύλαξη των συνόρων» χωρίς συμφωνία των κρατών μελών, την οποία ευαγγελίζεται η Ευρωπαϊκή Ένωση με τη νέα Συνοριοφυλακή της. Σύνορα που ανοιγοκλείνουν όταν και όσο το κεφάλαιο χρειάζεται πάμφθηνη εργασία, σύνορα που γίνονται «λάστιχο» ανάλογα με τους ανταγωνισμούς για τον έλεγχο των πηγών ενέργειας. Οι λαοί με την πάλη τους, δεν πρέπει να δεχθούν να χύσουν το αίμα τους για τα μονοπώλια. Οι λαοί οφείλουν να ορίσουν οι ίδιοι τις τύχες τους, με τη δική τους εξουσία, με αποδέσμευση απ' την Ευρωπαϊκή Ένωση και το ΝΑΤΟ.


  Elmar Brok (PPE). Herr Präsident, Herr Ratspräsident, Kolleginnen und Kollegen! Das Dayton-Abkommen war gut, um einen Krieg zu stoppen, aber es ist offensichtlich nicht gut genug, um die Zukunft zu gestalten. Aus diesem Grunde braucht es hier die notwendigen Reformen, die alle Parteiführer versprochen haben. Aber das dauert schon so lange, dass wir zunehmend die Frage stellen: Ist der politische Wille dazu da? Wie lange soll das noch dauern? Dann ist notwendig, ein föderales System mit klarer Zentralautorität zu schaffen, damit ein solches Staatswesen funktionieren kann.

Dies ist eine Entscheidung, die allein die Bürger und Politiker von Bosnien und Herzegowina zu treffen haben. Aber wir müssen sehen, dass die Versuche etwa in der Republika Srpska mit einem rechtlich nicht sauberen Referendum, dieses Land zu zerstören, die Maßnahmen, die gegen gemeinschaftliche Rechtssysteme vorgehen wie in den letzten Tagen, sämtlich Maßnahmen sind, durch die das Land nicht gestärkt wird.

Ich glaube, wir sollten hier deutlich machen, dass die notwendigen Reformen durchgeführt werden, dass das SAA adaptiert werden muss, dass die vernünftigen Koordinationsmechanismen angewendet werden müssen, dass man gegen die hohe Jugendarbeitslosigkeit vorgehen soll. Wir müssen aber auch sehen, dass ein Land, in dem es 14 Regierungen und 14 Parlamente gibt, nicht wirklich geführt werden kann und deswegen die vernünftige Mischung von Zentralstaat und föderalem System mit der Dezentralisierung gefunden werden muss. Das ist eine wichtige Voraussetzung, damit dieses Land bei den unterschiedlichen ethnischen und religiösen Herkünften, die es dort gibt, bei der schwierigen Geschichte, gemeinsam zur Ruhe kommt und bei allen Unterschieden zu einer inneren Einheit findet. Ich meine, dass auch wichtig ist, dass wir sehen müssen, dass alle der Meinung sind, dass Europa das Ziel ist. Aber man muss dort auch wissen, dass das europäische Ziel nur erreicht werden kann, wenn die inneren Probleme dieses Landes vor einem Beitritt in vernünftiger Weise gelöst werden. Sie können nicht nach dem Beitritt gelöst werden. Deswegen sollte man schnell zu den konstitutionellen Veränderungen kommen, die dafür nötig sind.


  Afzal Khan (S&D). Mr President, the Dayton Peace Agreement signed 20 years ago brought an end to the war but is not allowing Bosnia to progress. Dayton was envisaged as a transitional compromise among parties in conflict, not a long-term solution, and would create a democratic inclusive and modern society that the people of Bosnia deserve. Initially, Bosnia made terrific progress rebuilding and reforming rapidly after a brutal four-year war. It was only in the last decade that we have seen the deterioration of progress. This is because some Bosnian politicians exploit Dayton, promoting old ethnic divisions and undermining efforts to move the country forward. Bosnia has been held back while neighbouring states have moved ahead towards the EU and NATO. Constitutional change will eventually be needed for the country to transform it into a fully functional state.

However, let us not use Dayton as an excuse to say that no progress can be achieved under it. Let us not use it as an excuse to stall reform and keep Bosnia from moving closer to EU membership. As an S&D rapporteur for Bosnia, I will, together with colleagues in the Group, do my utmost to help Bosnia apply and then negotiate EU membership. For me, addressing the socio-economic problem is key. This has also been repeatedly promised by all Bosnian politicians, and we need to hold them to their word. Also, I would like to see more civil society, minorities and youth engaging to be part of an open dialogue. Out duty is to promote education and remembrance. It is essential to break down the ethnic barriers so that the next generation does not inherit the prejudices of this one. That is what building democracy is all about. Meanwhile we must be firm against those that attempt to undermine Bosnia’s judicial institutions and promote secession. The changes moving Bosnia forward will have to be driven from within. However, we on the outside have a responsibility to continue encouraging and supporting this process.

(The speaker agreed to take a blue-card question under Rule 162(8))


  Jonathan Arnott (EFDD), blue-card question. Mr Khan, I think that we can all join together in praising the historic progress that was made 20 years ago in Bosnia and Herzegovina. Point 2 of the joint motion for a resolution states that ‘successive governments have failed to build a fully-functioning, self-sustainable state’ in Bosnia and Herzegovina, and indeed your speech reflects this. You then go on to say that you believe that Bosnia and Herzegovina should be moving towards EU membership. What timescale do you envisage for this, please?


  Afzal Khan (S&D), blue-card answer. The time envisaged really depends on the Bosnian Government and the Bosnian people and how quickly they want to go forward, so it is really up to them. We are there to help them and facilitate the best we can.


  Ruža Tomašić (ECR). Gospodine predsjedniče, dvadeset je godina prošlo od potpisivanja sporazuma koji je zaustavio rat u Bosni i Hercegovini. Dayton je bio privremeno rješenje koje je trebalo zaustaviti krvoproliće, a zatim u mirnodopskim uvjetima doživjeti nadogradnju koja bi Bosni i Hercegovini omogućila da se razvije u normalno uređenu državu.

Mnogi i danas zazivaju takvu nadogradnju nesvjesni činjenice da se ona već dogodila i to u nekoliko navrata. Naime, s više od 300 direktiva koje nikad nisu prošle ratifikaciju ni u jednom tijelu države Bosne i Hercegovine razni su visoki predstavnici značajno promijenili ono što je potpisano u Daytonu bez mogućnosti žalbe građana i njihovih legitimnih predstavnika.

Stoga ako već želimo revidirati ili značajnije nadograditi Daytonski mirovni sporazum, moramo prije svega revidirati ulogu Visokog predstavnika koji bez ikakvog demokratskog legitimiteta donosi direktive koje imaju veću snagu od originalnog sporazuma.

Nadam se da ćemo u zajedničkoj rezoluciji usvojiti moju formulaciju kojom tražim da svaki budući preustroj Bosne i Hercegovine jamči istinsku jednakopravnost svima trima konstitutivnim narodima.

To znači da za Visokog predstavnika u toj zemlji više neće biti mjesta, barem ne s dosadašnjim ovlastima jer je upravo on najčešće i bez ikakvih posljedica jednostranim odlukama kršio princip jednakopravnosti i narušavao teško postignuti politički balans među predstavnicima triju naroda.


  Ivo Vajgl (ALDE). Na žalost bom ponovil eno izmed variacij, ki smo jih danes že slišali na temo Bosne in Hercegovine. Sporazum iz Daytona je Bosni in Hercegovini prinesel mir ali bolje, končal je vojno in odprl novo poglavje države, ki je takšne še ni bilo.

Ob svojem času, ko je bil sklenjen, je bil Dayton prispodoba miru, danes je simbol in izgovor za slabo funkcioniranje države. Bil je diplomatski dosežek. Zbral je akterje balkanskih vojn in spopadov, žal pa je zapečatil in legaliziral etnično čiščenje in generira danes, v povsem drugačnih okoliščinah, medsebojno nezaupanje in nekonstruktivno obnašanje narodov in njihovih političnih predstavnikov.

Bosna in Hercegovina, ki smo jo poznali, je bila izvor bistrih idej, iskrivega humorja, bogate kulture. Da, celo dinamičnega sožitja v različnosti. Bosni in Hercegovini je danes treba priznati polnoletnost, predati odgovornost za njen razvoj njenim prebivalcem, ustaviti pokroviteljstvo nad državo in zunanje vmešavanje.

S tem vmešavanjem se je drama Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v BiH začela. Dajmo Bosni priložnost, da začne svojo evropsko zgodbo.


  Davor Škrlec (Verts/ALE). Gospodine predsjedniče, 20 godina nakon potpisivanja Daytonskog sporazuma možemo reći kako je njegovo postignuće miran suživot građana i građanki Bosne i Hercegovine. Ključno je nastaviti ulagati napore za očuvanje mira u Bosni i Hercegovini kroz regionalnu suradnju, a koja će jamčiti mir u regiji te time i poduprijeti njezinu europsku integraciju.

Međutim danas u Bosni i Hercegovini moramo tražiti rješenje socijalnih i ekonomskih problema. Tijekom mog nedavnog posjet Sarajevu u sklopu delegacije Kluba zastupnika zelenih/Europskog slobodnog saveza, povodom obljetnice potpisivanja općeg sporazuma za mir u Bosni i Hercegovini, sastao sam se s mladima, neovisno o tome kojem narodu pripadaju, koji su mi ukazali na socijalne probleme s kojima se njihovi vršnjaci svakodnevno suočavaju zbog neobećavajuće političke situacije u kojoj se država nalazi.

Svi smo svjesni tereta prošlosti koji zasjenjuje goruće probleme sadašnjosti. Politički sustav, opterećen samim sobom, toliko kompliciran da ga ni građani Bosne i Hercegovine ne razumiju, a vjerojatno do kraja ni njegovi političari, ne ostavlja prijeko nužan prostor za borbu protiv nezaposlenosti i siromaštva. Svakim danom Bosna i Hercegovina gubi svoje mlade koji napuštaju državu u potrazi za sigurnom budućnošću koju ne pronalaze u svojoj državi. Bosna i Hercegovina doživljava demografsku propast. Europska unija zbog toga mora pozvati političku elitu Bosne i Hercegovine na odgovornost i reformu političkog sustava kako bi Bosna i Hercegovina konačno krenula na put prema članstvu u Europskoj uniji.


  James Carver (EFDD). Mr. President, the Dayton Accords must not be ignored in the name of political ambition. Humanity has a duty to ensure that they remain a tragic reminder of the fragility of the futile situation that led to the Balkans War and a return of war crimes in the European backyard, just 47 years after the liberation of Auschwitz. Fortunately, NATO and the United Nations – organisations tasked with maintaining peace since 1945 – cooperated to restore stability. Regrettably the potential causes of conflict remain, so we must respect the internal political structure of both Bosnia and Herzegovina based on two internal republics separated, unfortunately, along ethnic lines. I fear that further EU influence and expansion into the Balkans risks unsettling this particularly fragile situation.


  Jean-Luc Schaffhauser (ENF). Monsieur le Président, chers collègues, les accords de Dayton furent un succès d'une certaine manière, même s'ils furent portés par le président, également serbe, Milošević, qui fut accusé par la suite de tous les maux. Ils sont aussi la conséquence de la désintégration de la Yougoslavie, voulue quelque part par l'Allemagne, les Américains et la Turquie.

La boîte de Pandore fut ouverte sur la base des conflits ethniques et religieux. Ne mettons pas en cause ce compromis qui, depuis vingt ans, maintient la paix. Le peuple serbe, entre autres, veut s'exprimer sur un référendum local sur les questions judiciaires. Ne lui refusons pas ce droit. Arrêtons d'humilier le peuple serbe si nous voulons la paix.


  Ελευθέριος Συναδινός ( NI). Κύριε Πρόεδρε, μετά τη βίαιη διάλυση της Γιουγκοσλαβίας που προκάλεσαν τα συμφέροντα της Γερμανίας και της Αμερικής και η εφαρμογή του «διαίρει και βασίλευε», είκοσι χρόνια μετά την υπογραφή της ειρηνευτικής συμφωνίας του Ντέιτον, η κατάσταση στη Βοσνία Ερζεγοβίνη είναι ακριβώς όπως ήταν στην απαρχή του πολέμου τo 1992. Υπάρχει μια χώρα με οικονομική διάβρωση, με μίσος και διαχωρισμούς εθνοτικής προέλευσης και ένα κράτος μη λειτουργικό όπου ευδοκιμούν η διαφθορά και η παρανομία. Μιλούμε για ένταξη της Βοσνίας Ερζεγοβίνης στην Ένωση ενώ ισχύει η συμφωνία - πράγμα παράδοξο και μη εφικτό. Είκοσι χρόνια αργότερα, η συμφωνία εξακολουθεί να καθορίζει το πολιτικό και θεσμικό πλαίσιο της χώρας αλλά χρειάζεται επειγόντως αναθεώρηση διότι, ενώ θα απέτρεπε περαιτέρω διαμάχες, αυτή εντούτοις τις πάγωσε μάλλον παρά τις επέλυσε.

Αλήθεια, πώς είναι δυνατό άραγε να συνεννοηθούν οι ορθόδοξοι Σέρβοι με τους καθολικούς Κροάτες και τους φανατικούς μουσουλμάνους Βόσνιους που χρηματοδοτούνται άμεσα από Τουρκία και Σαουδική Αραβία; Η Βοσνία Ερζεγοβίνη πρέπει να καταργηθεί ως ενιαίο κράτος και οι Κροάτες και οι Σέρβοι πρέπει να ενωθούν με τις μητέρες πατρίδες τους. Όσο για την εναπομένουσα μουσουλμανική Βοσνία, αυτή πρέπει να απομονωθεί παντελώς και να κοπεί ο ομφάλιος λώρος που τη συνδέει με την Τουρκία και τη Σαουδική Αραβία, ώστε να μην εξελιχθεί σε νέο ισλαμικό κράτος μέσα στην Ευρώπη.


  Eduard Kukan (PPE). Daytonské mierové zmluvy mali dvojitú funkciu. Po prvé mali za úlohu zastaviť vojnu a po druhé mali vyriešiť štátne usporiadanie Bosny a Hercegoviny. Dnes sa veľa hovorí o tej druhej úlohe. Ale práve preto by nemala táto debata zatieniť pozitívnu historickú úlohu Daytonu, ktorý zastavil a ukončil občiansku vojnu. Toto by Daytonským mierovým zmluvám nemal nikto vziať a ani ich spochybniť. Bosna a Hercegovina ešte stále rieši dôsledky tejto ničivej vojny, ako napríklad návrat utečencov či vysporiadanie sa so žiaľom tých, ktorí stratili svojich najbližších. Chceme im aj touto rezolúciou vyjadriť našu úprimnú sústrasť.

Hodnotíme dvadsať rokov od roku 1995. Ja by som sa však rád pri tejto príležitosti pozrel do budúcnosti. Čo čaká Bosnu a Hercegovinu? V prvom rade je to krajina, ktorej budúcnosť je v Európskej únii. Na to však potrebujú byť krajinou, v ktorej majú všetci jej občania rovnaké práva a kde štát rovnako chráni ľudské práva všetkých občanov bez výnimky. Po druhé Bosna a Hercegovina sa musí zamerať na riešenie sociálno-ekonomických problémov. Tie sú najpálčivejšími v krajine. Jej politickí lídri musia brať vážne plnenia tzv. Reform Agenda. Po tretie by som rád videl štát, ktorý nemusí žiť v sústavnom strachu o svoju územnú celistvosť či v strachu o samotnú existenciu. Bosna a Hercegovina si zaslúži byť normálnou európskou krajinou, ktorá je na ceste do Európskej únie.


  Tonino Picula (S&D). Poštovani predsjedniče, ovom Rezolucijom u Europskom parlamentu obilježavamo godišnjicu važnu za Bosnu i Hercegovinu, Europsku uniju i međunarodnu zajednicu. I ona je kompromis između razmišljanja da je Dayton još uvijek dovoljno dobar okvir za Bosnu i Hercegovinu i stavova koji u njemu vide sve skučeniji okvir za razvoj države.

Potpisivanje Daytonskog mirovnog sporazuma je pobjeda diplomacije nad ratom, ali to je bila jako zakašnjela i skupa pobjeda. Sto tisuća ubijenih, dva milijuna raseljenih osoba i ogromna materijalna razaranja direktne su posljedica rata u Bosni i Hercegovini i rata protiv Bosne i Hercegovine. Neuspjeh međunarodne zajednice da na vrijeme prepozna uzroke, motive i protagoniste rata bitno je presudio na karakter i tijek sukoba te na okolnosti sklapanja mirovnog sporazuma.

Posljedice učinjenog, ali i propuštenog osjećaju se do danas. Međutim, pravi politički izazovi za Bosnu i Hercegovinu ovog trenutka nalaze se u samoj zemlji. Za razliku otprije dvadesetak godina iz njezinog susjedstva danas dolazi jasna podrška. Perspektiva članstva, kao što mi to u Hrvatskoj dobro znamo, podrazumijeva ozbiljan posao promjena i prilagodbi europskim standardima. Pogotovo u višenacionalnoj, izrazito kompleksnoj državnoj zajednici gdje uvijek postoji potreba za razgovorom o nadogradnji sustava, posebno ako se radi o očitim nedostacima. Bosna i Hercegovina nije, i ne može biti izuzetak.

Analize govore da su oslabile gotovo sve institucije međunarodne zajednice stvorene za provedbu mirovnog sporazuma i nadzor nad ključnim procesima obnove i funkcioniranja zemlje. Ali nove institucije još nisu funkcionalne, ponajprije one koje će se formirati zbog prilagodbe pristupu Europskoj uniji. Koliko će potrajati često spominjana tranzicija iz daytonske u briselsku fazu, ovisi o tome hoće li Europska unija zadržati Bosnu i Hercegovinu u fokusu svoje politike, kao i hoće li vlasti u Bosni i Hercegovini priključenje Europskoj uniji doista potvrditi politikom bitno drugačijom nego do sada.


  Anna Elżbieta Fotyga (ECR). Panie Przewodniczący! Były wysoki przedstawiciel społeczności międzynarodowej lord Ashton powiedział, że porozumienie z Dayton jest świetne w celu zakończenia wojny, ale źle służy budowie sprawnego państwa. Dodam do tego – takiego państwa, które zaleczy rany, pokona podziały etniczne, sprosta wyzwaniu dezintegracji terytorialnej, wdroży program reform, w tym reformy konstytucyjnej. Na takiej właśnie drodze musi Bośnię i Hercegowinę wspomagać Unia Europejska. Perspektywa członkostwa jest zachętą. Widzę światełko w tunelu w postaci podpisanego w tym roku porozumienia, w myśl którego Bośnia i Hercegowina będzie już świadczyła Unii Europejskiej pomoc w zakresie misji WPBiO. To ważna zmiana.


  Ivan Jakovčić (ALDE). Gospodine predsjedniče, jednom sam izjavio: „Ako ne može opstati Bosna i Hercegovina, onda ne može opstati ni Europska unija jer je moguće živjeti u različitostima i različitosti su bogatstvo.” Možda je ta izjava bila prejaka i preoptimistična jer su podjele duboke. I danas su podjele vrlo duboke među narodima i građanima Bosne i Hercegovine. Međutim, te podjele se mogu prevladati. Duboko sam uvjeren u to.

Bošnjaci, Srbi i Hrvati sukobljavaju se oko mnogih pitanja. Međutim, njihovo sukobljavanje više nije neprijateljstvo, njihov glavni neprijatelj danas su nezaposlenost, socijalni problemi, odlazak mladih iz Bosne i Hercegovine. To su ključni neprijatelji Bosne i Hercegovine. Ako je Dayton donio mir, onda mi; Europska unija, moramo donijeti perspektivu Bosni i Hercegovini, i to europsku perspektivu.


  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). Mr President, as some have said before, Dayton was good to end the war but it was not good to make a sustainable peace. So now, 20 years after the signature of the Dayton Peace Agreement, I think it is time to evaluate the agreement and also all the 12 annexes, and the level of implementation, and to make a plan on how to proceed with each and every one of the 12 annexes.

Let me specify one of them: Annex No 7. I am glad it made it in our common resolution in Article 3, which ensures the safe and sustainable return of internally-displaced persons. We welcome the process achieved, but we all know that there are still around 84 000 internally-displaced persons in Bosnia. In a country with 3.8 million inhabitants, this still is a lot.

I am also glad to mention another part. In paragraph 3 we mention different degrees of vulnerability when it comes to displaced persons and other victims of the war. 20 years after Dayton it is high time to make an extra effort and to address the tens of thousands of war-related victims of sexual violence in Bosnia. We all know that one structural element in the war in Bosnia, as in all other wars worldwide, was rape: widespread sexual violence aimed at hitting the respective enemy hard by raping the enemy’s women. These women have not yet received proper attention or appropriate social and economic support and health assistance. I think that 20 years after Dayton it is high time to do this – to make reconciliation work also for the victims of war rape who have for too long been silenced.


  Ignazio Corrao (EFDD). Signor Presidente, onorevoli colleghi, come già ricordato da molti è chiaro che gli accordi di Dayton sono stati necessari probabilmente per mettere fine ad una delle guerre più sporche e più brutte che possiamo ricordare qui in Europa, che ci ha lasciato in eredità 110 000 morti, 2,2 milioni di sfollati, ci ha lasciato in eredità il concetto di pulizia etnica.

Probabilmente un errore è stato fatto nel non programmare a lungo termine, perché se sono passati vent'anni e ancora discutiamo di divisioni etniche che di fatto esistono in Bosnia-Erzegovina qualcos'altro doveva essere fatto e non è stato fatto dalla comunità internazionale. È chiaro che la soluzione ideale, che però è irrealizzabile, sarebbe un processo endogeno all'interno della Bosnia-Erzegovina, che porti appunto ad una nuova costituzione, ad un nuovo riassetto, però, lo ripeto, è un qualcosa oggigiorno di impossibile che ci dovrebbe far riflettere su come pensare ad un approccio totalmente diverso nei confronti di questo paese e di questa comunità che geograficamente si trova in Europa è che è importante che sia stabile per noi.


  Andrej Plenković (PPE). Gospodine predsjedniče, poštovani ministre Schmit, poštovani kolege, 1995. godine u ljeto nakon zajedničkih operacija hrvatskih i bošnjačkih snaga došlo je do preokreta strateškog stanja na terenu, spriječena je nova Srebrenica u Bihaću, a omogućen je kraj rata u Bosni i Hercegovini te je potpisan i parafiran, najprije u Daytonu, a potom u Parizu, mirovni sporazum kojim je završen rat u Bosni i Hercegovini.

Izrazito složena institucionalna struktura koju je Sporazum uspostavio, njegovu nadgradnju čini neophodnom za transformaciju Bosne i Hercegovine u modernu i funkcionalnu europsku državu koja će biti u mogućnosti integrirati se u Europsku uniju.

Mi smo prošlog tjedna organizirali veliku konferenciju povodom 20. godišnjice ovog Sporazuma. Sudjelovali su kolege Picula, Šuica, Radoš, Preda i Stier, a pozvali smo i predsjednika naše pučke stranke Daula, Visoku predstavnicu Mogherini, povjerenika Hahna i predstavnika američke administracije, i poslali snažnu poruku da Bosna i Hercegovina mora biti visoko na listi prioriteta Europske unije.

Reforme koje se trebaju poduzeti kroz provedbu Sporazuma o stabilizaciji i pridruživanju trebaju stvoriti ozračje u kojem će Bosna i Hercegovina vrlo brzo podnijeti vjerodostojan zahtjev za članstvo u Europskoj uniji, a mi ćemo je u tom procesu svesrdno pomagati. Želimo također da se skine tabu i s rasprava o boljem ustavnom ustrojstvu zemlje i to na principima federalizma, decentralizacije, supsidijarnosti i legitimne zastupljenosti, čemu će pridonijeti i pravedan, novi izborni zakon. Ključno je zaštititi ravnopravnost svih konstitutivnih naroda i drugih građana Bosne i Hercegovine i osigurati povratak svih prognanika i izbjeglica, a osobito Hrvata i Bošnjaka, na područje Republike Srpske.

Oštro osuđujem svako podrivanje i ugrožavanje teritorijalne cjelovitosti, a osobito najave referenduma koji bi destabilizirao zemlju, što bi dovelo do njezine daljnje dezintegracije. Stoga smatram da Bosnu i Hercegovinu moramo podržati na njezinom putu u Europsku uniju, kao i sve njezine konstitutivne narode i građane.


  Tanja Fajon (S&D). „Če nam ne uspe, se bo vojna nadaljevala in prihodnje generacije nas bodo obtožile, da smo odgovorni za vse posledice,“ je ob podpisu Daytonskega sporazuma dejal državni sekretar Warren Christopher. Resda je sporazum končal krvavo balkansko morijo, vendar je v isti sapi institucionaliziral etnično motivirane interese, zacementiral narodnostno razdelitev države in – kot mnogi pravijo – Bosni in Hercegovini nadel prisilni jopič.

Država je v povojnih letih naredila določen napredek, a še zdaleč ne dovolj. Še vedno je institucionalno onesposobljena, zastrupljena s korupcijo in sprijaznjena z dejstvom, da dobronamerne ideje zavirajo odločitve, ki so v interesu posameznih narodnostnih skupin.

Dvajseta obletnica Daytona je lahko prelomen trenutek. Ni dvoma, da država potrebuje novo ureditev, ki bo v prvi vrsti služila ljudem in državi omogočila hiter napredek na poti k Uniji. V zadnjem letu, ko smo se osredotočili na ekonomsko–socialne reforme, so se zgodile pozitivne spremembe. Zaveze voditeljev k izvajanju le-teh vlivajo upanje, da bo leto 2016 morda boljše.

Ključno je, da Bosna in Hercegovina, upoštevajoč zahteve državljanov in v sodelovanju s civilno družbo, trdo dela v smeri izpolnitve cilja – pridobitve statusa kandidatke za članstvo v Uniji. In močno obsojam tendence h krepitvi nacionalističnega duha, utrjevanju avtonomije ali oblikovanju lastne države. V tem trenutku je to obnašanje povsem neodgovorno.

Bosna in Hercegovina si zasluži, drage kolegice in kolegi, da uspe in storila bom vse, kar je v moji moči, da ji na tej poti tudi pomagam.

(Govornik se je strinjal, da bo sprejel vprašanje, postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 162(8)).


  William (The Earl of) Dartmouth (EFDD), blue-card question. Thank you very much for taking the question. You said in your speech that Bosnia is full of corruption, and that may have been just the translation. Is the corruption in Bosnia a qualification or a negative in its application to be a Member State of the European Union?


  Tanja Fajon (S&D), Odgovor na vprašanje, postavljeno z dvigom modrega kartončka. Spoštovani kolega, Bosna in Hercegovina je, kot sem dejala, naredila znaten napredek in korupcija je problem držav zahodnega Balkana in je skupni ... ne samo držav zahodnega Balkana.

Zato tudi imamo postopek pogajanj, poglavja 23, 24, ki prinašajo državi izjemen napredek. S tem, da Evropska unija odpira vrata državi, odpira tudi... oziroma zapira tudi pot korupciji. In jaz mislim, da se voditelji tam zelo dobro zavedajo, da bodo lahko del Evropske unije takrat, ko bodo izpolnili tudi vse pogoje za to. Mi pa smo tu, da jim pomagamo.


  Amjad Bashir (ECR). Mr President, the recent discovery of yet another mass grave linked to the Srebrenica massacre serves as a stark reminder of the sheer savagery of the Bosnian War. While the Dayton Agreement deserves praise as an example of post-conflict peace-building, it provided a template that led to the formation of a dysfunctional state mired by a culture of segregation and patronage. Endless internal bickering has hamstrung essential reforms, while young Bosnians lack the employment opportunities they desperately need.

In the United Kingdom, legislation like we see in Bosnia that discriminates against anyone on the basis of ethnicity and religion is unthinkable. In the interests of their people, I urge Bosnia’s leaders to move forward and put Dayton’s constitutional legacy behind them.


  Jasenko Selimovic (ALDE). Gospodine predsjedniče, cijela ova diskusija o budućnosti Bosne i Hercegovine je vrlo čudna. Ovdje slušamo kako je Daytonski ugovor nefunkcionalan, kako paralizira zemlju itd. Sve je to točno, ali dopustite mi da vas podsjetim kako smo došli u ovu situaciju.

Prvo smo prisilili Bosnu da prihvati Daytonski sporazum, a onda se žalimo kako Bosna zbog tog sporazuma ne funkcionira. Pa to je sjajno. Problem nije da Bosanci ne žele provesti reforme neophodne za priključivanje EU-u. Problem je što u Bosni postoji jaki otpor nacionalista koji neće da vide zemlju u Europskoj zajednici, a mi, Europska unija, nismo dovoljno uradili da bismo pomogli Bosni da se izbori na kraj s tim nacionalistima.

Reforme su, naravno, neophodne. Ova sredstva koja je Komisija odobrila su jako važna sredstva, ali ako Europska unija ne pomogne u provođenju tih reformi, opet ćemo se uskoro žaliti što reforme nisu sprovedene i što je ta neka europska budućnost Bosne bude još dalja nego što je danas.




  Tamás Meszerics (Verts/ALE). Madam President, my colleagues have already ably and wisely listed the political lessons and constitutional complications emerging from a peace accord which, at the time of its making, was both necessary and reasonable but which became dysfunctional over time. I would like to direct our attention to a different, and maybe even more broadly relevant, story and lesson from the 20-year history of the peace negotiations.

We should bear in mind that the Dayton process was the first resolution of a brutal – very brutal – war in the post-World War II period in which international humanitarian law was not pushed into the background for the sake of a political deal. This was the first case of its kind after the Second World War. Indeed, no impunity was offered to those suspected of war crimes and crimes against humanity. Had, for example, Radovan Karadžić not been indicted by the tribunal, he would have led the Republika Srpska delegation, and that would have meant that the peace negotiations would have collapsed before they started. So, for me, the lesson we should bear in mind is this: the policy of no impunity is not only the right policy – we all know that – but it is very often, at the same time, the best policy.


  Dubravka Šuica (PPE). Gospodine predsjedniče, svi smo složni da je temelj za uspostavljanje mira u BiH bio Daytonski sporazum, ali nije rješenje za budućnost BiH. Puno je elemenata koji tome govore u prilog.

Neprihvatljivo je da jedan narod bira drugome narodu njegove predstavnike. (prekid) Zato je neophodno uspostaviti jednakopravnost sva tri naroda, Hrvata, Bošnjaka i Srba bez dominacije. Država mora profunkcionirati u punom kapacitetu i zato je potrebna izmjena Ustava kako bi se riješio i slučaj koji danas više nitko ne spominje, Sejdić-Finci. Isto tako treba bez kompleksa reći da je potreban novi izborni zakon.

Ima i pozitivnih pomaka, kao što je Sporazum o stabilizaciji i pridruživanju i njegova implementacija. Trebamo omogućiti da se osigura gospodarski napredak kako bi mladi što prije dobili posao u svojoj zemlji, za koju sam uvjerena da ima dovoljno kapaciteta i prirodnih resursa da bi se to moglo ostvariti.

Za nas ovdje, u EU-u, bitno je zadržati BiH visoko na dnevnom redu. Osobno sam uvjerena da je euroatlantski put jedini put za BiH. Što se tiče susjeda, konkretno Hrvatske, pružamo ruku prijateljstva i istinsku podršku u procesu reformi na tom putu prema EU-u, ali ključ leži u samim političarima iz BiH. Primjećujem da su se uglavnom javili svi zastupnici iz hrvatske delegacije i mogu slobodno reći da najbolje poznajemo stanje u BiH. Svi smo uvjereni i suglasni da BiH ima budućnost i da je vrijeme da govorimo o budućnosti BiH, a ne stalno o uzrocima.


  Julie Ward (S&D). Madam President, as we mark the 20th anniversary of the peace agreement, we must acknowledge that, beyond formal diplomacy, real peace is built by real people and engaged communities.

Having listened to the debate, I believe several crucial elements are missing. Firstly, we must remember the important role of grassroots civil society in the process of peace-building and reconciliation. We must also acknowledge how disenchanted Bosnian young people are with both politics and politicians, and how absolutely crucial youth participation is to the country’s future. Bosnian young people need to be actively engaged.

As proved by the Complete Freedom of Truth, a project that won this year’s European Citizens’ Prize, cultural activists, artists, writers and academics all have a role in building cultural dialogue and exchange. There must be significant investment in education for democracy, fundamental rights and citizenship in Bosnia. My S&D Group colleagues and I put these points into our resolution and I deeply regret that they were removed from the joint draft.


  Ryszard Czarnecki (ECR). Pani Przewodnicząca! Z porozumieniami z Dayton jest trochę jak z konstytucją – jest dobra, służy przez lata, ale w pewnym momencie trzeba ją zmienić – i oczywiście musimy patrzeć w przyszłość, a nie cały czas mówić o przełomie sprzed dwóch dekad. Moja koleżanka pani Fajon cytowała tutaj takie piękne słowa, że jeśli nic nie zrobimy, to będzie wojna. Powiem trochę inaczej: jeśli zrobimy coś głupiego lub zrobimy coś za wolno, to też będzie wojna. Chodzi o to, żeby robić coś mądrego. Myślę, że tu trzeba powiedzieć bardzo twardym tekstem, aby wspierając Bośnię i Hercegowinę, jednocześnie patrzeć na to, w jaki sposób ten kraj jest wspierany przez inne państwa, na przykład państwa islamskie, które tam eksportują radykalnych imamów i budują meczety. To jest oczywiście pewne niebezpieczeństwo i też o tym należy wiedzieć i o tym mówić.


  Michael Gahler (PPE). Frau Präsidentin! Wir müssen leider zur Kenntnis nehmen, dass auch 20 Jahre nach Dayton die politischen Parteien, die entlang der ethnischen Linien existieren, nicht den Geist der Gemeinsamkeit zur Stärkung des Gesamtstaates entwickelt haben.

Ich bin auch akut relativ beunruhigt über die jüngsten Vorkommnisse, und ich wundere mich, dass die Präsidentschaft dazu überhaupt nichts gesagt hat. Ende November gab es ein Urteil des Verfassungsgerichts, das einen Nationalfeiertag am 9. Januar in der Republika Srpska für nicht legal erklärt hatte. Das hat dann der Herr Dodik in der Republika Srpska als Vorwand genommen, um doch einige drastische Dinge zu entscheiden. Das Parlament der Republika Srpska hat beschlossen, auf mehreren Ebenen nicht mehr mit den Institutionen des Staates Bosnien und Herzegowina zusammenzuarbeiten.

Man hat untersagt, dass das Bundeskriminalamt, um es so zu formulieren, von Bosnien und Herzegowina in der Republika Srpska, nicht mehr aktiv sein kann und es wurde zu einer verfassungswidrigen Institution der Staatsanwaltschaft des Gerichts von Bosnien und Herzegowina erklärt, die auf dem Gebiet der Republika Srpska illegal ist. Es wurde beschlossen, dass die Republika Srpska nicht mehr mit der gesamtstaatlichen Staatsanwaltschaft und dem Verfassungsgericht zusammenarbeitet.

Herr Dodik redet in dem Zusammenhang auch davon zu verlangen, dass zum Beispiel die internationalen Richter im Verfassungsgericht zurückgezogen werden müssen.

Meine Frage an die Präsidentschaft: Wie reagieren wir darauf? Lassen wir das einfach so geschehen? Haben wir eine Handhabe? Meine konkrete Frage: Fordern Sie den Hohen Beauftragten Inzko auf, seine Bonn Powers auszuüben, um zu verhindern, dass dort eine weitere Eskalation stattfindet? Ich glaube, darauf müssen wir eine ganz konkrete Antwort geben.


  Eugen Freund (S&D). Madam President, I remember vividly the days 20 years ago when I was reporting from Dayton on how often and how close the negotiations were to breakdown – like at 04.00 on the morning of November 22, when the Americans were celebrating the conclusion of the talks, but then the phone rang. It was the Bosnians calling to tell them that the deal was off again. Now, 20 years later, where do we stand? Peace has been established, but only with NATO troops on the ground. The bureaucracy is like an octopus, except that those creatures are not corrupt, and the three ethnic groups still mistrust each other. But the people of Bosnia are demanding more. They want decent jobs, they want a European perspective. 20 years ago, when all seemed set to fail, the Americans had the plane turbines revving to make clear that they were ready to leave no matter what. Perhaps we should do the same now: show the authorities that the European plane will take off without them unless they get their act together and do so quickly.


  Bogdan Brunon Wenta (PPE). Madam President, the Dayton Agreement ended the bloodiest armed conflict in post—war Europe. However, Bosnia and Herzegovina, inhabited by free constituent peoples, is still facing many political, economic and social problems.

Is the Dayton Agreement still meeting expectations after 20 years? There is no single answer to this question. The political system of Bosnia and Herzegovina, which was intended to ensure the coexistence and mutual respect of free constituent peoples, maintains divisions within the country and hinders effective governance. The economic situation is severe. According to estimates, unemployment ranges from 27% to as much as about 50% and among young people aged between 15 and 24, the figure is about 60%. Oversight and public administration absorbs up to 40% of GDP.

The economic situation of the population deteriorated dramatically last year after the biggest flood in a century, which affected the whole of the Balkans. In Bosnia and Herzegovina alone over 100 000 houses were destroyed. Society wants change and does not accept the status quo. This was shown by last year’s demonstrations. In this context, I welcome the agreement between the politicians in Bosnia and Herzegovina negotiating with the European Union. Social and economic reforms that bring Bosnia and Herzegovina closer to Europe must be carried out. On constitutional arrangements, the leaders of Bosnia and Herzegovina should be encouraged to find solutions that will end discrimination and guarantee equal rights to all free constituent peoples and all citizens.


  Goffredo Maria Bettini (S&D). Signora Presidente, onorevoli colleghi, la pace di Dayton resta ancora oggi decisiva come soluzione diplomatica di una guerra orrenda.

Da allora l'integrità territoriale della Bosnia-Erzegovina è stata preservata e questo noi non dobbiamo sottovalutarlo e da allora è iniziato un cammino lento, difficile e contraddittorio. Negli ultimi mesi tuttavia, è emersa una volontà di tutti i leader politici bosniaci di impegnarsi più seriamente sulla via delle riforme. Si è siglato così l'accordo di associazione e stabilizzazione con l'Unione europea. Occorre andare avanti, superando i rigurgiti nazionalisti che ci sono, i tentativi di divisione che ci sono, e rendendo il funzionamento delle istituzioni meno complicato, inefficiente e chiuso nelle logiche delle etnie. Noi dobbiamo fare la nostra parte e i bosniaci la loro, se si vogliono aprire le porte dell'Europa a questo tormentato paese.


  Jiří Pospíšil (PPE). Paní předsedající, já jsem tu debatu velmi pozorně poslouchal a chci se připojit k těm účastníkům, kteří konstatovali, že Daytonská mírová dohoda před dvaceti lety byla úspěšná. Zajistila mír, byla jakýmsi polštářem mezi jednotlivými etniky. Je trochu naivní si myslet, že by takováto mezinárodní dohoda mohla přispět k zajištění prosperity daného regionu, to už je opravdu na tamních občanech a tamních politicích.

Také zde bylo řečeno, že ta situace dneska není příliš utěšená, že je tam obrovská míra nezaměstnanosti, zvláště mladých lidí, celková spíše rostoucí míra chudoby, ten region neprosperuje a také je tam velká korupce. Evropská unie těžko může aktivně tyto věci za občany Bosny a Hercegoviny vyřešit. My můžeme, podle mého názoru, nabídnout pomocnou ruku a nabídnout jim jasnou, možnou perspektivu, jasnou, možnou vizi budoucího členství v Evropské unii. To si myslím, že je klíčové. Měli bychom se bavit o tom, jak podpořit reformy, které zde byly již několikrát skloňovány, jak pomoci zvláště té nejmladší generaci, která – pokud by byla schopna získat práci, pokud by byla schopna fungovat v nějakém mírovém soužití – by mohla být nadějí do budoucna pro tento region.

Tady já si osobně myslím, že by Evropská unie měla mít primární zájem, měla by podporovat takovéto reformy a změny v Bosně a Hercegovině. Říkám to sám za sebe, říkám to i za Českou republiku. My vítáme to, že sílí snahy v Bosně a Hercegovině v budoucnosti žádat o členství v Evropské unii, a proto podporujeme dohodu o přidružení.

Stejně tak si myslím, že do budoucna bude třeba jednat se samotným Srbskem, aby se v budoucnu také stalo členem Evropské unie. Zkrátka a dobře, tato oblast Balkánu by měla být pro nás úplně primárním zájmovým územím, měli bychom podporovat úsilí těchto států o členství v Evropské unii a pomáhat jim s reformami.

(Řečník souhlasil s tím, že odpoví na otázku položenou zvednutím modré karty (čl. 162 odst. 8 jednacího řádu).)


  Doru-Claudian Frunzulică (S&D), blue-card question. Mr Pospíšil, we are talking about the 20th anniversary but, you know, the Bosnia-Herzegovina symphony is an unfinished symphony. It will be an unfinished business – and maybe you agree with me here – for as long as Bosnian society is still divided along ethnic lines, divided between the institutions of the Serbs and the institutions of the Bosniaks and Croats, and for as long as the federal institutions are so weak. How is this state going to have a European Union future with this kind of situation?


  Jiří Pospíšil (PPE), odpověď na otázku položenou zvednutím modré karty. Pane kolego, já s vámi souhlasím. Ta budoucnost je nejistá, my musíme nabídnout pomocnou ruku a nabídnout tu vizi pro další generaci.

Ale jsem přesvědčen, že mezinárodní společenství nemůže udělat více, než oddělit znepřátelená etnika a zastavit válečný konflikt. My nemůžeme, podle mého názoru, vyřešit státoprávní uspořádaní této země a vnutit nějaké ústavní a jiné změny, vnutit změny volebního řádu a tak dále. To už je opravdu na jednotlivých občanech a politických představitelích této země.


  Javi López (S&D). Señora Presidenta, hoy es el día para conmemorar veinte años de los Acuerdos de Dayton, que permitieron poner fin a una terrible guerra en Europa, pero hoy es el día también para recordar que esos Acuerdos no han permitido levantar un país, que Bosnia y Herzegovina continúa sumida en una crisis permanente con unas relaciones interétnicas muy viciadas, una arquitectura institucional diabólica y graves casos de corrupción. Es un ejemplo más de nuestros fallos a la hora de ser una fuerza transformadora, como Unión Europea, en la región.

Pero hay que celebrar que la Comisión Europea ha tenido una nueva aproximación al país; hay que celebrar la entrada en vigor del Acuerdo de Estabilización y Asociación. ¿Para qué? Para dar un impulso a la implantación del Estado de Derecho, para dar un impulso a una economía muy deteriorada, con una inmigración masiva y con un paro muy, muy preocupante, y para hacer reformas constitucionales inclusivas, que rechacen también las posiciones políticas de algunos actores, como la República Srpska, y que permitan al país tener como horizonte la entrada en la Unión Europea. Eso es lo que hay que celebrar y lo que hay que recordar en un día como hoy, después de veinte años de los Acuerdos de Dayton.


Catch-the-eye procedure


  Marijana Petir (PPE). Gospođo predsjednice, integracija u međunarodne organizacije ključan je način osiguranja stabilizacije Bosne i Hercegovine. Pristupanje Europskoj uniji i NATO savezu nosi brojna institucionalna osnaženja.

Potrebno je iskoristiti perspektive koje nudi članstvo u ovim organizacijama kako bi se provele ozbiljne reforme i prilagodbe s ciljem uspostave kvalitetnog institucionalnog okvira za miran suživot i napredak svih građana Bosne i Hercegovine.

Daytonski sporazum daleko je od savršenog i stoga je nužan dogovor svih strana o njegovoj nadogradnji koja će riješiti problem institucionalnih zastoja i položaja Hrvata koji su prema trenutnom aranžmanu konstitutivni narod samo na papiru i koji najviše trpe zbog nemogućnosti ostvarivanja svojih prava.

Jedini prihvatljivi put za razvoj Bosne i Hercegovine je sustav u kojem će svi narodi moći ostvarivati sva pripadajuća prava i u kojem dva naroda neće nadglasavati ili nadjačavati jedan narod.

Nadogradnja Daytonskog sporazuma mora biti izvedena tako da hrvatski narod u Bosni i Hercegovini bude zaista konstitutivan u političkom i socioekonomskom životu bez podređenosti drugim konstitutivnim narodima.


  Csaba Sógor (PPE). A daytoni egyezményt a szükség hozta létre. Legfőbb célja az volt, hogy véget vessen az etnikai alapon zajló vérontásnak. Ez ugyan sikerült, de egyik fél sem elégedett vele. Tipikusan kompromisszumszerű megoldás volt. Azóta nyilvánvalóvá vált, hogy a Boszniában működő két entitás, az őket összekötő gyenge központi kormány nem képes megoldani, sőt olykor kiváltja a problémákat. Természetesen a daytoni szerződés által kialakult rendszer nem okolható az ország összes gondjáért. Hatására Bosznia megtette az első lépéseket a jogállamiság útján. 20 évvel Dayton után itt lenne az ideje azonban az egyezmény felülvizsgálásának.

Az Európai Uniónak pedig morális kötelessége segíteni Boszniát a demokrácia iránti elkötelezettségében, és itt van a legfőbb gond. A morális kötelességnél. Uniós tagállamok vannak, ahol kormányok etnikai feszültséget keltenek. Elég, ha csak az én országomra, Romániára gondolok. A morális kötelessége a tagállamoknak azt jelenti, hogy először országukon belül példaadóan rendezik az etnikai kisebbségek és többség viszonyát.


(End of catch-the-eye procedure)


  President. – I have received eight motions for resolutions tabled in accordance with Rule 123(2) of the Rules of Procedure.

The debate is closed.

The vote will take place on Thursday, 17 December 2015.

Written statements (Rule 162)


  Dita Charanzová (ALDE), in writing. Although the Dayton peace negotiations ended four years of war, the Dayton Agreement failed to create a framework for a lasting peace. Bosnia has sadly not progressed to the level it should have 20 years later. Rather than paving the way from a war-torn country to a unified and functional state, the constitution agreed at Dayton laid out a post-war political system of power-sharing that reflects the ethnic divisions that had fuelled the war.

As the Sejdic-Finci case demonstrated, the ethnic provisions in the constitution are improperly discriminatory and must be revised. If Bosnia wants to become self-sustainable and avoid political paralysis, there needs to be a comprehensive constitutional reform. Bosnia is Europe and its future lies with the EU. We are willing to support Bosnia throughout all stages of the process to reform. To truly make meaningful reforms though, all Bosnians must move forward together.


  József Nagy (PPE), írásban. 20 év távlatából is a daytoni békemegállapodás tűnik az akkori legelfogadhatóbb megoldásnak a délszláv konfliktus legvéresebb szakaszának, a boszniai háborúnak a lezárására. A megállapodást mindhárom érintett nemzet nagyon élesen bírálta, mivel egyik népcsoport helyzetét sem rendezi kielégítően, azonban két nagyon fontos tényt nem szabad figyelmen kívül hagynunk! Először is, az adott helyzetben a legfontosabb cél a boszniai vérontás mielőbbi megállítása volt, amit a megállapodással sikerült is elérni. A másik legfontosabb érdem, ami a békemegállapodáshoz köthető, hogy mindhárom érintett nemzetnek, tehát a bosnyákoknak, a horvátoknak és a szerbeknek is egyforma jogokat biztosított.


  Tibor Szanyi (S&D), írásban. Fontosnak és jelképesnek értékelem, hogy ma az Európai Parlamentben is megemlékezünk arról, hogy két évtizede a nemzetközi közösség segítségével sikerült véget vetni egy véres balkáni, európai polgárháborúnak, s megelőzni, hogy annak lángja továbbterjedjen egész Európára. Az évforduló ugyanakkor arra kell, hogy emlékeztesse Európa felelős vezetőit, hogy a nyugat-balkáni térség biztonsága, stabilitása és európai integrációja ma már egyértelműen az EU felelőssége és elsődleges érdeke, s ennek megfelelően a világ és az érintett országok lakossága aktív, hatékony fellépést vár tőlünk. Ehhez a legfontosabb eszköz az EU kezében éppen a nyugat-balkáni csatlakozási folyamat dinamikus folytatása, ami a térség országai, adott esetben Bosznia-Hercegovina kormányzata és társadalma számára a demokratikus átalakulás és gazdasági prosperitás – feltételekkel korlátozott, de reális – perspektíváját kínálja.

A csatlakozási folyamat melletti tevékeny elkötelezettség adja meg az EU, illetve a Bizottság tárgyalói számára a kellő hitelességet ahhoz, hogy üdvözöljük a bosznia-hercegovinai kormányzat és lakosság által elért felzárkózási eredményeket, valamint számon kérjük a további lépéseket a maradéktalan európai jogállami működés felé. Mindezen megfontolások alapján úgy vélem, ez az évforduló jó alkalom lenne annak elismerésére is, hogy hiba volt a Bizottság programjában a csatlakozás perspektívájának időbeni kitolásával gyengíteni a folyamat hitelességét, az érintett országok integrációs motiváltságát.


  Bogdan Andrzej Zdrojewski (PPE), na piśmie. Porozumienie pokojowe z Dayton, podpisane w Paryżu 14 grudnia 1995 roku zakończyło konflikt, który doprowadził do śmierci 250 tysięcy i przesiedlenia ponad 2 mln osób oraz poważnie zagroził stabilizacji Europy. Po tygodniach trudnych negocjacji, udało się wypracować kompromis, który dzisiaj bywa jednak mocno krytykowany. Sytuacja na terytorium Bośni i Hercegowiny pozostaje niestabilna politycznie. Nadzieje na prosperujące społeczeństwo, wolne od napięć etnicznych, są coraz słabsze. Dodatkowo Bałkany mierzą się z nowym kryzysem – falą uchodźców, która zmierza w kierunku Europy. Podsumowując, system powstały na podstawie porozumienia pokojowego, wydaje się nie działać. Nie możemy bezkrytycznie patrzeć na własne działania. Tym bardziej, że krytyka jest często uzasadniona. Jednak pomimo niedociągnięć, trzeba zwrócić uwagę na fakt, że w badaniu przeprowadzonym przez IPSOS w 2013 roku w każdej z trzech głównych grup etnicznych - Bośniaków, Chorwatów i Serbów - większość głosowałaby dzisiaj ponownie na porozumienie z Dayton. Obywatele Bośni zaakceptowali je jako najlepszy możliwy kompromis. Dlatego nawet, jeśli ten kompromis nie jest doskonały, po 20 latach możemy powiedzieć, że bez porozumienia z Dayton nie byłoby pokoju na terytorium byłej Jugosławii. Należy nadal wspierać dążenia Bośni i Hercegowiny w przystąpieniu do NATO i integracji z Unią Europejską oraz kontynuować rozpoczęte reformy gospodarcze i konstytucyjne.

Informacja prawna - Polityka ochrony prywatności