Índice 
 Anterior 
 Siguiente 
 Texto íntegro 
Procedimiento : 2015/2327(INI)
Ciclo de vida en sesión
Ciclo relativo al documento : A8-0389/2016

Textos presentados :

A8-0389/2016

Debates :

PV 01/02/2017 - 20
CRE 01/02/2017 - 20

Votaciones :

PV 02/02/2017 - 7.7
CRE 02/02/2017 - 7.7
Explicaciones de voto

Textos aprobados :

P8_TA(2017)0018

Acta literal de los debates
Miércoles 1 de febrero de 2017 - Bruselas

20. Aplicación de Erasmus+ (debate)
Vídeo de las intervenciones
Acta
MPphoto
 

  El Presidente. – El punto siguiente en el orden del día es el debate sobre el informe de Milan Zver, en nombre de la Comisión de Cultura y Educación, sobre la aplicación del Reglamento (UE) n.º 1288/2013 del Parlamento Europeo y del Consejo, de 11 de diciembre de 2013, por el que se crea el programa «Erasmus+», de educación, formación, juventud y deporte de la Unión y por el que se derogan las Decisiones n.º 1719/2006/CE, n.º 1720/2006/CE y n.º 1298/2008/CE (2015/2327(INI)) (A8-0389/2016).

 
  
MPphoto
 

  Milan Zver, Poročevalec. –Pred nami je poročilo o implementaciji Erasmus + programa, krovnega programa na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, ki je bil formalno ustanovljen 11. decembra 2013 in začel delovati 2014. Poročilo je bilo sprejeto na odboru za kulturo novembra 2016 s spoštovanja vredno večino. Dovolite, da se ob tem prisrčno zahvalim vsem soporočevalcem političnih skupin, ki so tvorno sodelovali pri pripravi poročila in ga vsebinsko obogatili.

Toda to poročilo ima razvejane korenine. Vsebinsko so pri njem sodelovali tudi posamezniki, nevladne organizacije in izobraževalne institucije, ki se s to problematiko ukvarjajo širom po Evropi, tudi v praksi. Ta širina se mi je pri pripravi osnutka zdela koristna tudi za to, ker zaradi relativno zgodnje priprave poročila in kratkega roka implementacije programa nisem mogel uporabljati rezultatov uradnih raziskav in analiz, ker jih enostavno še ni bilo. Evropski parlament je izvedel dve raziskavi, tudi Komisija je dala na razpolago vse, kar je do tedaj imela zbranega o delovanju tega novega krovnega programa, ki ima v evropski javnosti izjemno veliko podporo. Hvala še enkrat za pomoč strokovnim službam Parlamenta in Komisije.

Znano je, da je Erasmus + nastal z združitvijo raznolikih predhodnih programov in da je zato izjemno kompleksen. Zato so poenostavitve, ki se nanašajo v glavnem na digitalizacijo prijavnih postopkov in projektov, še kako dobrodošle. Istočasno pa poudarjamo integriran pristop, saj Erasmus + združuje prav tako že prej uveljavljene programe, kot so Mladi v akciji, Erasmus Mundus, Erasmus, Grundtvig, Comenius in Leonardo da Vinci). Navzlic uveljavljeni horizontalni integraciji je Komisiji uspelo program funkcionalno decentralizirati ter prenesti pristojnosti – ali večje pristojnosti – na nacionalne agencije.

Splošna prepoznavnost programa Erasmus+ se je povečala, najpomembnejša odločitev v poročilu pa je, da program dobro deluje, da je prinesel vrsto novosti. So pa tudi slabosti, ki jih bo treba postopoma odpravljati. Kot primer naj navedem, da se deležniki včasih pritožujejo, da je še vedno preveč birokratskih ovir, da uporabnikom ni najbolj prijazna nova informacijska komunikacijska tehnologija, da je medresorsko sodelovanje premalo intenzivno, da je stopnja uspešnosti v nekaterih delih programa Erasmus + občutno prenizka in tako naprej.

Toda največji problem pa je razkorak med potenciali Erasmus +, ki se kažejo v velikem številu prijav, in realnimi finančnimi možnostmi. V nekaterih delih programa zavrnejo kar tri četrtine projektov (oziroma prijav), četudi so kvalitetni, ker pač ni dovolj denarja. 40-odstotno povečanje proračuna v tej finančni perspektivi bodo v realnosti občutili šele letos. To bo v naslednjih štirih letih povečalo absorpcijsko sposobnost Erasmus +, tako da bo po pričakovanjih do konca leta 2020 blagodati programa Erasmus + občutilo 4 milijone ljudi, večinoma mladih.

V naslednji finančni perspektivi bomo morali še povečati proračunska sredstva za ta program, saj ima neprecenljive pozitivne učinke

 
  
MPphoto
 

  Tibor Navracsics, Member of the Commission. – Mr President, this year we are celebrating the thirtieth anniversary of Erasmus, one of the EU’s biggest success stories. This is the perfect opportunity for us to take stock of how we have moved from Erasmus to Erasmus+ and to celebrate what we have achieved so far. It is also a greater opportunity to debate where we want to take the programme in the future.

I therefore welcome the fact that the European Parliament has appointed a standing rapporteur for the Erasmus+ Programme who keeps a critical eye on its implementation. I want to thank Mr Sver and his shadow rapporteurs for their positive and constructive report, and their suggestions, especially with a view to the upcoming mid-term evaluation of Erasmus+. I welcome this report, and I am very happy to comment on some of the points it raises.

I am fully aware that Erasmus+ had some teething problems in its first year. Merging various former programmes into one and trying to apply uniform rules to the whole programme was not an easy task, but we have overcome these initial difficulties I am therefore pleased that your report recognises the efforts the Commission has put and continues to put into improving the implementation of the programme. This would not have been possible without your regular feedback and without us closely cooperating with our stakeholders and national agencies who implement the programme at national level.

Your report rightly identifies the cross-sectorial approach as a main feature of Erasmus+. As you point out, we have seen many positive developments over the course of only a couple of years. What we do in education, training, youth and sport is much more visible. We have built bridges between these fears which has led to an exchange of ideas, and has also translated into a significant increase in the funding available to the benefit of all beneficiaries. Moreover, funding rules have been streamlined and simplified funding mechanisms such as lump sums have been widely introduced. Communication to beneficiaries has been streamlined and, finally, this leaner management has made the programme more flexible, so that it can respond to changing political priorities.

I am very proud that Erasmus+ is a much more open and inclusive programme than its predecessors. First of all, Erasmus+ is much more than student mobility. It is about learners in vocational education and training, and youth workers. It is about providing practical support to teachers and helping organisations and educational institutions to forge international partnerships. It is about kick—starting innovation across the fields of education, training and youth. It is about supporting our sports organisations, and much more. Erasmus+ also covers important horizontal dimensions. To name just one: language learning. Language learning is definitely a must in today’s world. This is why Erasmus+ provides flexible online linguistic support in many languages. The programme also offers additional funding to disadvantaged learners, including people who come from difficult socio-economic backgrounds, or who have special needs, because these people are the ones who need the extra boost to participate in the programme.

I am happy to see that as a result of our efforts, one out of ten mobility participants come from disadvantaged backgrounds or have fewer opportunities. I believe that inclusion and accessibility go hand in hand. I am therefore glad to read in your report that you appreciate our attempts to simplify the application procedures through a range of digital solutions. We have established a strong relationship with our national agencies and beneficiaries. My services have put in place a long-term IT action plan to adapt our IT tools to the needs of participants and to make the tools as user—friendly as possible. We have already achieved high satisfaction rates here, but we will keep up the work. Thanks to the use of online application forms and the online programme guide, we are now moving to the next level of digitalisation. This is in line with the call included in your report.

Let me stress one more thing: if we are to ensure the future success of the programme and the positive impact it has on the lives of so many young people across Europe, we need adequate funding. Already now, the programme is heavily over-subscribed, and as you rightly say in your report, it creates frustration when high—quality projects have to be turned down for the simple reason of lack of funds. Given the back—loading of the programme, which means that most of the funds earmarked for Erasmus+ will be spent between now and 2020 when the current programme ends, we need an increase of funds for the next programming period, just to maintain current funding levels. The thirtieth anniversary of Erasmus+ this year provides us with an excellent opportunity to make the case for such an increase. As you know, just last week we organised a launch event at the Parliamentarium for a year full of anniversary events all across Europe. I would like to invite you all to get involved in these events, as we have so much to learn from listening to the Erasmus generation and their ideas. We need to involve them in building a stronger, better Europe.

Honourable Members, your report is a manifestation of our shared dedication to the programme and of our constructive relationship. I want to thank you for the time and effort you have devoted to drafting it. Let me assure you that your conclusions and recommendations will be carefully taken into account in the ongoing mid-term evaluation of the programme.

Together we can make sure that Erasmus+ will continue to be one of Europe’s greatest success stories.

 
  
MPphoto
 

  Michaela Šojdrová, za skupinu PPE. – Pane předsedající, Erasmus+ hodnotíme všichni jako velmi úspěšný program, který přispívá ke zvyšování kvality ve vzdělávání, v zaměstnanosti a také k budování evropské identity. Nebojím se zde použít slovo „evropanství“. Všichni, kteří tento program využívají, nás žádají o to, aby program pokračoval, aby byl rozvíjen, aby byl zvýšen rozpočet, aby byla také zjednodušena administrativa. To všechno uvádíme ve své zprávě a za tuto zprávu chci především poděkovat kolegovi Zverovi, který se jí velmi podrobně věnuje.

Po necelých třech letech musím konstatovat, že značka Erasmus+ znamenala zviditelnění a zjednodušení komunikace. Všichni vědí, že se v něm najde mobilita i partnerství pro všechny skupiny, od učitelů přes žáky až po dobrovolníky a sportovce. Přesto máme požadavky na zlepšení. Navýšení rozpočtu o 40 % na toto období je výborné, ale budeme potřebovat více, aby úspěšnost byla ještě vyšší a také, aby efektivita byla vyšší, proto je nutné zjednodušit administrativu, např. zjednodušení příručky pro program.

Erasmus+ by měl také přispívat více ke zlepšení jazykových dovedností, k tomu by měla přispět příprava před výjezdem do zahraničí. Také bychom chtěli posílit program pro dobrovolníky, připravované sbory solidarity by neměly být konkurencí, ale naopak doplněním tohoto úspěšného dobrovolnického programu. Také podpora podnikatelského vzdělávání by měla pokračovat a mobilita učitelů by měla být povinnou součástí jejich kariérního postupu. Děkuji panu komisaři, že se tomuto programu věnuje a přeji všechno nejlepší do další třicítky.

 
  
MPphoto
 

  Krystyna Łybacka, w imieniu grupy S&D. – Panie Przewodniczący! Program Erasmus to jeden z najważniejszych programów, który współtworzy nowe pokolenie Europejczyków. Pokolenie, które w międzynarodowej mobilności i multikulturowości widzi szansę, a nie zagrożenie. Dlatego troską nas wszystkich musi być wysoka jakość programu, jego efektywność i przejrzystość. Omawiane sprawozdanie pana posła Zvera właściwie identyfikuje problemy. Ja chciałabym zwrócić uwagę na trzy aspekty tego programu.

Po pierwsze – dostępność. Mimo pewnej poprawy nadal utrzymuje się społecznie selektywny charakter udziału w mobilności. Wielu osób o niskich dochodach bez pomocy osób trzecich nie stać na uczestnictwo w programie. Aby zwiększyć możliwość uczestnictwa dla tych osób konieczne jest, panie komisarzu, dostosowanie wysokości dotacji do kosztów utrzymania w kraju goszczącym.

Sprawa druga – budżet. Mówił o tym pan komisarz. Rzeczywiście środki są niewystarczające z uwagi na ogromną popularność programu, ale dlatego niedopuszczalne jest tworzenie nowych, nawet dobrych, programów, które są finansowane z programu Erasmus, takich jak między innymi Europejski Korpus Solidarności. Proponuję także, by dla tych dobrych projektów, które są odrzucane z uwagi na brak środków, wprowadzić patent wyróżnienia ich, tak żeby miały priorytet w sięganiu po środki z innych źródeł.

Po trzecie – kredyty studenckie. Konieczna jest krytyczna ocena instrumentu gwarancji kredytów studenckich. Tylko sto trzydzieści osób skorzystało dotąd z tego instrumentu. Apeluję do Komisji, aby w konsultacji z Parlamentem przedstawiła strategię ponownego rozdziału części budżetu, która prawdopodobnie nie zostanie wykorzystana do roku 2020.

Ostatnie pytanie, które stawiam – jaki wniosek z tego udanego programu płynie dla systemów edukacji państw członkowskich? Najważniejszy – mobilność edukacyjna powinna być stałym fragmentem podstaw programowych, zarówno w kształceniu akademickim, jak i w doskonaleniu zawodowym. Mam głęboką nadzieję, że państwa członkowskie tak właśnie uhonorują trzydziestolecie Erasmusa.

 
  
MPphoto
 

  Ангел Джамбазки, от името на групата ECR. – Г-н Председател, уважаеми колеги, Еразъм+ е програма – пример за успех в Европейския съюз, и се надявам с общи усилия това да продължи. В комисията по култура и образование ни бе предоставена възможност да работим върху този доклад за приложението на програмата в продължение на около година и смятам, че е много важно такива доклади да има, за да може чрез нас, народните представители, да се отчита и гледната точка на гражданите, както и на всички заинтересовани страни.

Заедно с моите колеги работихме по този доклад, бяхме затрупани от мнения на граждани и на организации. Прекалено сложната административна процедура беше едно от често срещаните оплаквания и затова направих препоръки и изменения в тази насока. Националните агенции, както е известно, играят много важна роля в тази програма и смятам, че е от голямо значение да има обмен на добри практики помежду им, за да се постига бърз напредък и да се установява и изкоренява проблематиката бързо и ефикасно.

Програмата Еразъм+ в моментния си вид бе създадена през 2013 г. за програмния период 2014–2020 г., с интегрирането на програми като: „Учене през целия живот“, „Младежта в действие“, „Еразмус Темпус“. Както при всяка новост е необходимо известно време, за да се стиковат процедурите и координацията. Програмата е много полезна по отношение на формиране на качества в младите, както и на онези, които искат да се обучават на по-късен етап.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula, ALDE-ryhmän puolesta. – Arvoisa puhemies, haluan alkuun kiittää hyvää esittelijää Milan Zveriä hyvästä työstä. On ihan totta, kuten täällä on Milan Zverin ja komissaarinkin johdolla todettu, että Erasmus-ohjelma on erityinen menestystarina Euroopan unionissa ja koulutuspolitiikan alalla. On hyvä muistaa, että vietämme sen 30-vuotisjuhlaa ja että nekin ihmiset, jotka muuten suhtautuvat melko kriittisesti taikka kielteisesti koko eurooppalaiseen prosessiin, ovat kuitenkin sitä mieltä, että Erasmus+ on ollut menestystarina. Sitä kautta on nostettu eurooppalaista koulutustasoa, vaihdettu parhaita käytäntöjä ja näin ollen viety Eurooppaa eteenpäin.

Haluamme kuitenkin ohjelmasta entistä paremman ja sehän on ollut tämän väliarvion ajatus. On paikallaan edelleen alleviivata muutamia asioita, mitkä ehkä vielä voivat parantaa tätä ohjelmaa. Yksi niistä on se, että vielä pitäisi yksinkertaistaa hakuprosesseja, jotta erityisesti vapaaehtoisjärjestöt voisivat tulla paremmin mukaan erilaisiin ohjelmiin. Me tarvitsemme sektorit ylittävää yhteistyötä myöskin koulutuksen saralla. Myöskään opintolainatakausjärjestelmä ei ole oikein ottanut tuulta purjeisiin eikä se ole onnistunut, koska pankkisektori hylkäsi aloitteen. Myös sillä puolella täytyy tehdä uusia aloitteita sillä tavalla, että kaikilla eurooppalaisilla on mahdollisuus ottaa osaa Erasmus-ohjelmaan. Sitä pitää myös kehittää jatkossa.

On erittäin tärkeätä, että Euroopan kansalaiset voivat hyötyä mahdollisimman laajasti tästä ohjelmasta. Voin sanoa, että erityisesti hakuprosessien osalta tarvitsemme yksinkertaistamista. Ei muuta kuin menestystä edelleen tälle hyvälle ohjelmalle.

 
  
MPphoto
 

  Curzio Maltese, a nome del gruppo GUE/NGL. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, dunque, cerchiamo di capire: siccome Erasmus è stato uno dei pochi vanti di questa istituzione, ha funzionato bene per 13 anni e ha creato dei cittadini europei, allora noi abbiamo deciso di cambiarlo. E invece di ispirarci ai valori fondanti della nostra Unione, per esempio quello del diritto all'istruzione, lo vogliamo trasformare in un sistema di imitazione di un sistema che ha fallito in America, cioè il prestito studentesco. Questo è quello che sta realmente accadendo.

Da quando nel 2014 è stata approvata la nuova versione di Erasmus, Erasmus+, accanto a cose importanti che noi abbiamo appoggiato, come la trasparenza, la semplificazione burocratica e l'integrazione delle discipline, è stato introdotto questo virus, che è quello del prestito studentesco. Si tratta di un sistema che negli Stati Uniti ha provocato e sta provocando un collasso economico, una bolla di 1 300 miliardi di debito – largamente debito inesigibile – che rischia di travolgere un sistema intero di credito. Per fortuna, devo dire, in Europa è stato usato pochissimo, da 130 studenti in questi tre anni in soli tre paesi.

Quindi dovremmo cambiare strada e tornare all'Erasmus, che ha avuto successo. Noi invece stiamo andando avanti su una strada che distruggerà uno dei pochi strumenti amati e giustamente popolari di questa istituzione per inseguire dei modelli che hanno fallito altrove e dare altri argomenti all'antieuropeismo, che ne ha già abbastanza.

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel, im Namen der Verts/ALE-Fraktion. – Herr Präsident! Wir haben gerade den 30-jährigen Geburtstag von Erasmus gefeiert. Wir haben über zehn Millionen, insbesondere junge, Menschen erreicht. Also, es ist klar: Es ist eine wirkliche europäische Erfolgsgeschichte. Das Budget ist in dieser Planungsperiode um 40 % gestiegen, aber es ist klar: Auch das reicht noch nicht.

Aber ich will vor allem mal kurz kucken, was noch geändert werden muss, um das Erasmus-Programm besser zu machen: Kleine Schulprojekte sollten stärker gefördert werden, die Bedeutung des formalen und informellen Lernens sollte anerkannt und insbesondere die Bedeutung des informellen Lernens sollte gestärkt werden. Wir müssen benachteiligte Jugendliche mehr berücksichtigen und bei der internen Mittelverteilung mehr Geld für Jugendliche im Bereich Sport vorsehen. Und auch alle Antragsverfahren und auch die elektronischen Leitfäden sollten vereinfacht werden.

Ich möchte noch auf drei Extrapunkte zu sprechen kommen: Der europäische Solidaritätskorps ist im Prinzip eine gute Sache – auch ich unterstütze das –, aber er darf nicht aus den Mitteln von Erasmus + bezahlt werden, sondern die Mittel, die es jetzt dafür gibt, sollen für die Schwerpunkte von Erasmus + verwendet werden. Das gleiche gilt für die Idee des Interrailtickets: Auch das ist gut, wenn junge Menschen die Möglichkeit haben, damit zu reisen, aber es darf nicht aus den Mitteln des Erasmus-Programms finanziert werden. Und dann gibt es die Idee – und ich bin gerade bei der Politik von Trump sehr bereit, über die Notwendigkeit einer neuen Sicherheitspolitik in Europa nachzudenken –, aber man sollte die Mittel aus Erasmus jetzt nicht als Erstes für mögliche militärische Kooperationen nutzen.

Also konzentrieren wir uns auf die eigentlichen Aufgaben, darauf, für einen Erasmus, für den wir jetzt so gekämpft haben, weiter die Mittel auszubauen, und wenn es zusätzliche gute Politikbereiche gibt, dann muss dafür frisches Geld besorgt werden.

 
  
MPphoto
 

  Isabella Adinolfi, a nome del gruppo EFDD. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, innanzitutto vorrei ringraziare il relatore per il lavoro fatto e per lo spirito di collaborazione mostrato. La relazione che ci accingiamo a votare costituisce un buon punto di equilibrio raggiunto tra i gruppi. Se il programma Erasmus+ rappresenta infatti uno dei programmi con più successo tra quelli europei, ciononostante alcuni aspetti dello stesso possono essere migliorati e la relazione ha il pregio di riconoscerlo. Così, ad esempio, si sottolinea come lo strumento di garanzia dei prestiti non abbia raggiunto i risultati prefissati e si chiede una sua valutazione critica. A mio avviso non è possibile assolutamente che gli studenti, per poter partecipare al programma, debbano indebitarsi. È inaccettabile che chi dispone di poche, a volte pochissime risorse debba essere anche gravato di un ulteriore fardello. È la collettività che deve farsene carico.

Un altro aspetto sul quale correttamente si pone l'accento è quello relativo al fatto che, se da un lato è corretto riconoscere il ruolo del volontariato nell'ambito di questo programma, dall'altro, però, il volontariato non può in nessuno modo sostituire la forza lavoro e gli investimenti pubblici. Infine, giudico positivi i richiami alla necessità di una semplificazione delle procedure amministrative, che spesso si sono dimostrate troppo farraginose.

Vorrei chiudere il mio intervento con una riflessione di ordine generale: il programma Erasmus viene sempre citato – come hanno fatto anche i miei colleghi – come esempio positivo per dimostrare che l'Unione europea in fondo funziona e può generare risultati positivi. Se però il successo di Erasmus è indubbio, non dobbiamo cadere nell'errore di usare questo programma come uno strumento di propaganda a favore dell'Unione europea, perché quest'ultima è affetta da troppi mali che non possono e non devono essere sottaciuti, a cominciare dalle politiche di austerità. L'accettazione del progetto europeo non può essere qualcosa di acritico. L'Unione deve ritornare a essere una comunità, a porre i cittadini al centro del proprio progetto e, per fare ciò, il programma Erasmus sicuramente ha costituito e costituisce un buon punto di partenza.

 
  
MPphoto
 

  Dominique Bilde, au nom du groupe ENF. – Monsieur le Président, chers collègues, je tiens tout d’abord à remercier le rapporteur car il a su, dans ce rapport à mi-parcours de la mise en œuvre d’Erasmus +, recueillir les principales informations nécessaires, notamment celles concernant le retour des agences nationales sur la transition avec les précédents programmes et leurs attentes concernant les améliorations nécessaires.

Le rapport indique, malgré quelques progrès, qu’il reste de gros efforts à faire en matière de simplification administrative puisque 75 % des agences nationales font encore face à des difficultés dans ce domaine.

J’appuie également le rapporteur dans sa volonté de rééquilibrer la part de financement entre les petits et les grands projets.

En ce qui concerne le budget, je prends note de l’augmentation de 12,7 % du budget total en 2017 par rapport à 2016. Cependant, je tiens à souligner que ces nouveaux fonds alloués n’auront un impact positif concret que dans la mesure où ils feront l’objet d’une gestion responsable.

Enfin, je soutiens le rapporteur dans sa volonté d’améliorer l’accessibilité du programme, notamment pour les personnes handicapées et les personnes issues des zones rurales ou montagneuses.

 
  
MPphoto
 

  Ева Майдел (PPE). – Г-н Председател, уважаеми г-н Комисар, скъпи колеги, „Еразъм“ е не просто една от най-известните програми на Европейския съюз, но и една от най-развилите се през годините. Преди 30 години програмата наистина започва като схема за мобилност на студенти, а днес „Еразъм+“ означава обучение на ученици и на студенти на всички възрасти, стажове, доброволчество, младежки обмени, професионално обучение за възрастни, спорт.

Програмата е пример как Европейският съюз непрекъснато надгражда върху успешните проекти и политики и доставя конкретни резултати на своите граждани. Точно затова, когато настояваме за увеличение на финансирането на „Еразъм+“, ние не просто искаме повече студентски обмени, ние искаме по-добре обучени работници с повече качествени умения за успех в 21-ви век, ученици, знаещи повече езици, студенти с професионален опит от чужда страна.

Достатъчен е един пример, за да разберем значението на „Еразъм+“ за сформирането на европейското самосъзнание сред младите. През 2015 г. страната, изпратила най-много студенти по „Еразъм“, е Великобритания. Тук с млади хора се шегуваме, че ако програмата днес навършваше петдесет години, може би „Брекзит“ нямаше да се случи. Ще се радваме да видим по-голям достъп за основни училища от малки градове да получат същия шанс както езикови гимназии от големи градове и да изпратят ученици и учители на обмен.

 
  
MPphoto
 

  Julie Ward (S&D). – Mr President, for me the Erasmus programme is the biggest success story of the EU. In 2014 alone, the programme provided the UK with more than EUR 79 million in grants and allowed 36 734 British people to study, train or volunteer abroad. These grants helped – and continue to help – young people enhance their skills and employability and intercultural awareness. They also encourage young people to participate in democratic life. Compared to previous generations of programmes, the new Erasmus+ provides stronger support for learners from disadvantaged backgrounds, which I welcome. By funding cooperation projects, Erasmus+ also fosters modernisation and EU-wide collaboration, which in turn stimulate innovation, creativity and improved job prospects.

Leaving the EU will have a major impact on higher education in the UK, with an important loss of income due to a fall in the numbers of EU nationals studying in the UK. Losing access to EU funding, such as Horizon 2020 grants, which accounts for a quarter of all public investment in UK research could further tarnish the attractiveness of the UK as a place to study for international students, including those from non-EU countries. Furthermore, by ending freedom of movement, a hard Brexit would deprive future generations of young Britons of the chance to broaden their minds, learn a foreign language, enjoy a new culture and gain a valuable European experience.

 
  
MPphoto
 

  Jiří Pospíšil (PPE). – Pane předsedající, já se chci připojit ke svým předřečníkům, kteří v zásadě chválili program Erasmus+. Jako praktičtí politici asi dobře víme, že pokud něco z Evropské unie jasně funguje a lze, zvláště u mladých lidí, jednoznačně deklarovat pozitivní stránku Evropské unie, tak je to právě program Erasmus+. Alespoň takovou já mám praktickou zkušenost z České republiky, pokud se potkávám jako vysokoškolský kantor se studenty, tak hovoříme-li o Erasmu+, všichni zde cítí a vidí jasné pozitivum.

Mimo jiné jsem přesvědčen, a je to zvláště důležité pro nás, pro bývalou postkomunistickou zemi, Erasmus umožňuje, aby mladí lidé poznávali, jak fungují jiné země EU, a aby do budoucna méně podléhali populistickým řečem některých politiků, kteří staví svou vizi na antievropské notě, na antievropské ideologii. Takže já to velmi vítám, ale jsem rád, že tato zpráva popisuje jasná konkrétní zlepšení a jasné konkrétní problémy, které by měla Komise řešit, a které by měly činnost Komise ovlivnit. Nebudu to zde všechno vyjmenovávat, je to otázka mobility nejen vysokoškolských studentů, ale i např. učňů, mobility mladých začínajících podnikatelů. Jsou to otázky související s dostatkem peněz, zvláště pro země východní a střední Evropy. Těch peněz není moc a často nestačí. Je to otázka vzájemné mobility, nejen studentů z postkomunistických zemí na Západ, ale do budoucna je třeba podporovat i právě, aby studenti ze západní Evropy více jezdili do střední a východní Evropy, atd. Takže děkuji a návrh podporuji.

 
  
 

Intervenciones con arreglo al procedimiento de solicitud incidental de uso de la palabra («catch the eye»)

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE). – Elnök Úr, az Erasmus program vitathatatlanul az Európai Unió egyik legsikeresebb programja, segítségével fiatalok milliói tapasztalhatták meg, milyen egy másik tagállamban élni, ezáltal erősítve az európai összetartozás gondolatát. Bár az EU-nak kevés hatásköre van az oktatás terén, mégis felhasználom ezt az alkalmat, hogy felhívjam a figyelmet azokra a milliókra, akik nem vesznek részt az Erasmus programban. Ők vannak többen, és sajnos egyes tagállamok oktatási rendszerei súlyos versenyképességi hátrányt jelentenek nekik. A megváltozott munkaerőpiaci viszonyokra, a megváltozott világra fel kellene készítsék a tagállami oktatási rendszerek a fiataljainkat, ez azonban egyes országokban nem történik meg.

Évtizedes lemaradással küzdenek ezek az országok és ezáltal a teljes Unió veszít versenyképességéből, tehát ez is közös ügyünk. A jelenleginél erőteljesebben kellene közelíteni egymáshoz a tagállami rendszereket, másképp ez a súlyos különbség konzerválódni fog a tagállamok között.

 
  
MPphoto
 

  Nicola Caputo (S&D). – Signor Presidente, onorevoli colleghi, Erasmus+ è il più importante strumento di sostegno nei settori dell'istruzione e della formazione della gioventù. I risultati dello studio sull'impatto del programma Erasmus confermano che chi ha studiato o si è formato all'estero ha il doppio delle probabilità di trovare lavoro rispetto a chi non ha simili esperienze. Dallo studio emerge però anche il perdurare della selettività sociale nell'iscrizione ai programmi di mobilità in alcuni Stati membri.

Le ineguaglianze all'interno degli Stati membri e tra gli stessi stanno rendendo difficoltoso l'accesso al programma in quanto ostacolano i candidati che dispongono di un reddito inferiore. Molti studenti lavoratori rinunciano a partecipare ai programmi a causa della potenziale perdita di reddito. L'eliminazione degli ostacoli alla mobilità rappresenta un passaggio indispensabile per garantire la parità di accesso a questo programma. Ritengo che la Commissione e gli Stati membri debbano aumentare la dotazione finanziaria per favorire la partecipazione di coloro che non sono in grado di partecipare per motivi economici e cercare ulteriori possibilità per agevolarne la mobilità affinché Erasmus+ possa effettivamente diventare accessibile a tutti.

 
  
MPphoto
 

  Νότης Μαριάς ( ECR). – Κύριε Πρόεδρε, από το 2017 και έπειτα αναμένεται να υπάρξει αύξηση της χρηματοδότησης για το πρόγραμμα Εrasmus+, καθώς η χαμηλή χρηματοδότηση για την περίοδο 2014-2016 είχε σαν αποτέλεσμα πολύ χαμηλά ποσοστά επιτυχίας ορισμένων τμημάτων του προγράμματος και καθώς υψηλός αριθμός αιτήσεων απορρίφθηκε με αποτέλεσμα τη διάψευση των προσδοκιών πολλών αιτούντων. Δεδομένου όμως ότι στις χώρες της Ένωσης παρατηρούμε ακραίες ανισορροπίες ως προς τα ποσοστά ανεργίας, η χρηματοδότηση του Εrasmus+ θα πρέπει να προσαρμοστεί στις οικονομικές ανάγκες κάθε χώρας. Το πρόγραμμα θα μπορούσε να αποτελέσει ανάσα για τους νέους και ειδικά για τους Έλληνες που πλήττονται από τα μνημόνια και την ανεργία. Αυτή τη στιγμή τα όνειρα των νέων παιδιών για ένα καλύτερο αύριο πέφτουν στο κενό, καθώς βλέπουν ότι η αγορά εργασίας στην Ελλάδα δεν μπορεί να τους προσφέρει μια θέση που να ανταποκρίνεται στις ανάγκες τους αλλά και στο μορφωτικό τους επίπεδο. Για τους λόγους αυτούς μεταναστεύουν μαζικά στο εξωτερικό. Είναι επομένως αναγκαίο η Ευρωπαϊκή Ένωση να διαθέσει περισσότερα κονδύλια στις χώρες που πλήττονται από υψηλά ποσοστά ανεργίας όπως η Ελλάδα.

 
  
MPphoto
 

  Ivan Jakovčić (ALDE). – Gospodine predsjedniče, trideset godina, desetak milijuna sudionika, stotine milijuna eura uloženih u naše građane. Veliki kapital za Europsku uniju. Uloženo u mladost, uloženo u učenje, uloženo u ljude koji danas zajedno s nama stvaraju Europu. I mislim da je to zaista s pravom često rečeno kao jedan od najboljih programa koji je uopće Europska unija osmislila, kao jedan od zaštitnih znakova Europske unije.

Međutim, zamolio sam za riječ da bih Vam, poštovani gospodine povjereniče, ukazao na još jedno iskustvo koje postoji, a to je program Euroodiseja, koji postoji u sklopu Skupštine europskih regija i gdje partnerstvo jedinica lokalne i regionalne samouprave, dakle regija i gradova, stvara nešto slično kao što je Erasmus+. Ja vas pozivam da razmislimo i da stvorimo partnerstvo ne samo sa zemljama članicama već i s mnogim regijama i gradovima koji imaju fondove za svoje studente, za svoje mlade ljude. Mislim da tu leži još jedan veliki potencijal za stvaranje jednog još jačeg programa Erasmus.

 
  
MPphoto
 

  Bogdan Brunon Wenta (PPE). – Panie Przewodniczący! Panie Komisarzu! Jak dzisiaj słyszymy, wszystkie wystąpienia koleżanek i kolegów świadczą o tym, że jest to bardzo dobry program, szczególnie jeżeli spojrzymy z perspektywy 30 lat sukcesu integracji europejskiej. Ale jak z każdym instrumentem, który dobrze funkcjonuje, wiele dzisiejszych wypowiedzi i komentarzy dotyczy także troski o to, jaki jest, był i będzie Erasmus+. To jest problem związany z sukcesem, ale na sukces trzeba zawsze pracować i go wspomagać. Nie będę już powtarzał tych wszystkich argumentów, jakich wiele koleżanek i kolegów użyło, ale fakt, że w okresie 2014–2020 program zaoferuje dalsze możliwości studiowania, szkolenia lub wolontariatu 4 milionom Europejczyków, jest interesującym elementem. Nie byłoby to możliwe bez zwiększenia budżetu – 40-procentowy wzrost środków oraz integracja wszystkich programów w zakresie kształcenia i szkolenia młodzieży daje efekt w postaci programu Erasmus+. Poza tym – co bardzo ważne z mojej osobistej perspektywy – wreszcie uwzględniono w nim sport. Ale aby sukces programu miał wymiar długofalowy, istotne jest, by Komisja prowadziła działania w kierunku dalszego zwiększania budżetu programu, także w kolejnym okresie jego realizacji, oraz kontynuowała wysiłki na rzecz uproszczenia procedur związanych z programem. Przede wszystkim apeluję o przejrzysty przekaz dla beneficjentów programu, a także o udoskonalenie narzędzi przysługujących agencjom narodowym.

 
  
MPphoto
 

  Tiemo Wölken (S&D). – Herr Präsident! Dies ist meine erste Rede in dem Hohen Haus, was für mich eine besonders große Ehre ist. Ich freue mich, dass ich diese Rede zum Erasmus+-Programm halten darf. Als junger Mensch kenne ich viele Unionsbürgerinnen und Unionsbürger, die davon profitieren.

Das Programm leistet einen unschlagbaren Beitrag für das Zusammenwachsen in der Europäischen Union, gerade auch durch die Öffnung hin zur beruflichen Ausbildung. Der Bericht unterstreicht die enorme Bedeutung von Erasmus+. Gerade in Grenzregionen leistet Erasmus einen wichtigen Beitrag zur beruflichen Ausbildung. Wir sollten das Programm in diesem Bereich weiter stärken und es auch ermöglichen, dass Auszubildende, die unter der Woche wieder in ihr Heimatland fahren, die Finanzierung und Förderung erhalten. Dies gilt zum Beispiel im Bereich der Pflege.

Die Förderung von Europas Jugend ist ein wichtiger Beitrag für die Zukunft der Europäischen Union und lässt uns weiter zusammenwachsen. Daher ist dieses Programm so wichtig.

 
  
MPphoto
 

  Maria Grapini (S&D). – Domnule președinte, domnule comisar, susțin acest raport și îl voi vota cu mare plăcere. Am lucrat și am cunoscut foarte mulți tineri care au parcurs acest proiect. Erasmus+ este un pas înainte. Deși vizibilitatea programului a crescut, personal, cred că trebuie îmbunătățite încă și trebuie simplificată accesarea, mai ales. Capacitatea de absorbție există în Europa, dar este nevoie de o creștere a fondurilor, având în vedere solicitările tinerilor, mai ales în țările din est.

Domnule președinte, vă rog să întrerupeți ședința. Nu cred că așa se poate desfășura în plenul Parlamentului o intervenție.

 
  
MPphoto
 

  El Presidente. – Por favor, Señorías, guarden silencio.

 
  
MPphoto
 

  Maria Grapini (S&D). – Domnule președinte, apreciem că există un raportor permanent pentru Erasmus, precum și prevederea evaluării la jumătatea perioadei și sper că evaluarea să fie urmată și de măsuri. Așa cum au menționat și alți colegi sunt încă probleme de rezolvat și cred, domnule comisar, că este păcat să fie respinse proiecte care sunt bune, chiar dumneavoastră ați confirmat acest lucru.

 
  
MPphoto
 

  Victor Negrescu (S&D). – Domnule președinte, voi face referire la subiectul aflat pe ordinea de zi, mă refer aici la Erasmus+ care sărbătorește anul acesta a 30-a aniversare și, cum au spus și antevorbitorii mei, a ajutat deja milioane de tineri și profesioniști în educație. Dar, până în 2020, Erasmus+ trebuie să sprijine alte două milioane de studenți din învățământul superior. 650 de mii de tineri aflați în formare profesională, 500 de mii de voluntari și tineri în schimburi de experiență, 800 de mii de lectori, profesori formatori, dar, cu toate acestea, doar 7% din tinerii europeni pot beneficia astăzi de această oportunitate.

Cu 17 miliarde dintr-un total de un trilion de euro cât avem bugetul european pentru perioada 2014-2020 este prea puțin pentru a îndeplini obiectivele unui astfel de program. De aceea, trebuie să ne asigurăm că Erasmus+ este finanțat corespunzător și este implementat în așa fel încât rata de participare să fie mai mare. Sunt multe lucruri care se pot face prin scăderea cofinanțării, recunoașterea orelor de voluntariat ca și cofinanțare în proiecte, încadrarea mai bună a participanților sau sustenabilitatea proiectelor.

Cred că împreună Parlamentul European și Comisia pot face mai multe pentru a permite ca acest program să fie mai eficient.

 
  
 

(Fin de las intervenciones con arreglo al procedimiento de solicitud incidental de uso de la palabra («catch the eye»))

 
  
MPphoto
 

  Tibor Navracsics, Member of the Commission. – Mr President, I would like to thank everyone for their participation and remarks in the debate. Both the critical and the supportive remarks are very useful to us in building up the project for the years to come and the upcoming multiannual financial framework.

Indeed, the Erasmus programme, which started its career 30 years ago as a student mobility programme, transformed into a very complex programme with higher education aspects. It is no longer only about student mobility, but strategic alliances among higher education institutions, the exchange of ideas and best practices, and a strong and institutionalised cooperation among higher education institutions. It has a chapter on volunteering which can be very useful for young Europeans to gain experience and skills in volunteering which can be used on the labour market. We have some funding programmes for sports, especially for grassroots sports, and we have projects in youth policy as well. This means that Erasmus+ is today much more than a student mobility programme. It is a complex programme for the future because it not only helps young people to find their own place in today’s and tomorrow’s societies, but it also helps them to develop a complementary European identity which is not antagonistic to local, regional or national identities, but complements them. It adds to their personality and thereby hopefully helps European integration in this very critical period.

There is, of course, a lot of room for improvement. That is why I thanked you for all the remarks which raised the issue of funding. The structure of the Erasmus+ budget is an incremental one, which means that from 2017 until 2020, there is a 10% increase in the budget, which means wider opportunities in the future. I thank you for all the critical remarks on the administrative burden. We are working on simplifying procedures and IT solutions. I understood Mr Jakovčić’s remarks on possible synergies. Together with local authorities or regional authorities, I think that could be a good opportunity for broadening the social and geographical appeal of Erasmus+ in the next period of the lifespan of that programme.

All in all, Erasmus+ is a success story. We have to protect all the achievements and to improve the structure and the outcomes of Erasmus+. That is why we offer some additional policy instruments aimed at helping young people to use the best opportunities in Erasmus+, for instance the student loan or the apprenticeship and traineeship programmes in Erasmus+. In the future we would like to broaden its social appeal and we would like to make it more available for those people who come from social circumstances and a social environment which are not so fortunate.

 
  
MPphoto
 

  Milan Zver, Poročevalec. –Hvala vsem za dobro razpravo o Erasmus +. Naj ob koncu poudarim, da imamo pred sabo implementacijsko poročilo in da z njim ne moremo radikalno spremeniti razmer. Lahko pa jih korak za korakom postopoma izboljšujemo in Evropska komisija bo še letos pripravila vmesno poročilo in bo lahko na podlagi lastnih ugotovitev sproti odpravljala morebitne pomanjkljivosti.

Novi evropski program Erasmus + torej uživa prijazno podporo vseh evropskih institucij, še posebej pa Parlamenta, in ne dvomim v jutrišnjo pozitivno glasovanje.

Torej v tem kratkem obdobju njegovega življenja smo mu, Erasmusu + seveda, izdatno povečali proračun in odpravili nekatere tehnične težave, kot so...kot je poenostavitev postopkov prijav, lažja dostopnost manjšim organizacijam v programih. Izboljšalo se je medsektorsko sodelovanje, uvedena je bila večja decentralizacija pri delovanju programa, še posebej pa so pomembni pozitivni odzivi sodelujočih v programu in povečanje zanimanja za sodelovanje v njem. Zato bo potrebno v prihodnje še naprej odpravljati prepad med omejenimi proračunskimi zmožnostmi in širokimi potenciali programa.

In za konec naj zaključim s spoznanjem, da v realnosti Erasmus + pridobiva na veljavi in da predstavlja tako v osebnem, socialnem in gospodarskem smislu neprecenljivo dodano vrednost za prihodnji razvoj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  El Presidente. – Se cierra el debate.

La votación tendrá lugar mañana.

Declaraciones por escrito (artículo 162 del Reglamento)

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), raštu. – Daugelis ES piliečių Europos Sąjungos švietimo, mokymo, jaunimo ir sporto programa „Erasmus+“ vertina kaip svarbią priemonę veiklai švietimo, mokymo, jaunimo ir sporto srityse remti ir laiko ją sėkmingu Europos integracijos pavyzdžiu. Kalbant apie programos matomumą, daromos dvi išvados. Viena vertus, skirtingas programas sujungus į vieną bendrą programą padidėjo ES paramos matomumas, o tai lėmė ir didesnį visuomenės bei politikų dėmesį. Kita vertus, ne viena suinteresuotoji šalis kritiškai vertina tai, kad dėl bendro programos sudėtingumo dabar nepakankamai matomi įvairūs sektoriai. Supaprastinimo tikslas didžiąja dalimi pasiektas pradėjus taikyti keletą naujų priemonių, pavyzdžiui, parengus skaitmeninius paraiškų teikimo proceso ir projektų valdymo sprendimus. Nemažai suinteresuotųjų šalių taip pat palankiai vertina tai, kad įvesta vieneto kainos sistema – taip buvo supaprastintas programos finansų valdymas. Vis dėlto pirmieji dveji su puse įgyvendinimo metų buvo neabejotinai sunkūs ir buvo iškilę sunkumų. Kol kas Komisija yra patobulinusi įgyvendinimo priemones ir toliau įgyvendina veiksmus. Tačiau norint, kad programa būtų išties sėkminga, dar daug turi būti atlikta.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrea Bocskor (PPE), írásban. – Először is szeretnék gratulálni Milan Zver kollégámnak a jelentés elkészítéséhez. Az idén 30 éves mobilitási program keretében eddig több mint 3 millió diáknak volt lehetősége külföldi egyetemen tanulni. Az Európai Parlament a továbbiakban is támogatni fogja ezt a nagyszerű mobilitási programot, hogy minél több fiatal részt vehessen benne és a tudás mellett kulturális élményekkel, tapasztalatokkal, új készségekkel gazdagodjanak. A fiatalok munkaerőpiaci esélyeinek javításához fontos a többnyelvűség, ezért több olyan projektre van szükség az Erasmus+ program keretében, mely nyelvtanulásra, a többnyelvű kommunikációra ad lehetőséget. Az Erasmus+ fő vonzereje, hogy a külföldi egyetemeken, intézményekben tapasztalatot szerző fiatalok olyan készségekkel és tudással gazdagodnak, melyek pluszt jelentenek számukra a munkaerőpiacon vagy vállalkozás beindítása során. Úgy gondolom, hogy a programnak kiemelten kell kezelni és támogatni a kisebbségi nyelven történő nyelvtanulást is. Szinte valamennyi regionális és kisebbségi nyelvi közösség számára nehézséget jelent nyelvei fennmaradásának és fejlesztésének biztosítása. Az Erasmus+ programnak minden diákot támogatnia kell, függetlenül attól, hogy a diákok a többségi vagy nemzeti kisebbségi közösséghez tartoznak-e. A nyelvi mobilitás nemcsak azt jelenti, hogy a kisebbségi közösséghez tartozók megtanulják a többségi közösséghez tartozók nyelvét, hanem fordítva is, lehetővé téve a többségi közösséghez tartozók számára, hogy szorosabb kapcsolatokat ápoljanak a kisebbségi nyelvi közösségekkel és jobban megértsék kultúrájukat.

 
  
MPphoto
 
 

  Viorica Dăncilă (S&D), în scris. – Peste 9 milioane de participanți direcți şi alte milioane de beneficiari indirecţi - acesta este un bilanţ satisfăcător pentru proiectul de mobilitate pentru studenți lansat în 1987. A 30-a aniversare a programului Erasmus coincide şi cu aniversarea a 60 de ani de la semnarea Tratatului de la Roma, care promovează o uniune tot mai strânsă în Europa. Această platformă de mobilitate și de cooperare europeană și internațională a oferit şi oferă în continuare posibilitatea ca persoane din medii diferite să se reunească, să dobândească competențele necesare pentru a avea o viață împlinită și independentă, să își găsească locul în societate și să dezvolte un sentiment de identitate europeană. Din păcate, există încă o serie de bariere care îngreunează accesul la program pentru studenții cu venituri mici sau care provin din mediul rural, pentru persoane cu nevoi speciale și persoane care provin din medii defavorizate, bariere care trebuie îndepărtate prin efortul comun al tuturor statelor membre.

 
  
MPphoto
 
 

  Andor Deli (PPE), írásban. – Tisztelt Képviselőtársaim! Az immár 30 éves Erasmus+ olyan a 80-as és 90-es évek európai uniós programok alapjaira épül, mint például a Socrates, vagy a Leonardo da Vinci. Az Erasmus+ a legnagyobb költségvetéssel rendelkező ilyen jellegű program az európai történelemben. Eddig több mint 3 millió diáknak volt lehetősége ezáltal külföldön tanulni. Ami külön megelégedéssel tölt el, hogy ez az első alakalom, amikor az EU ilyen formában támogatja a sporttevékenységet, amelyet különösen fontosnak tartok az egészség megőrzése szempontjából is. A milliós részvevői számok magukért beszélnek. A felmérések szerint azok a fiatalok, akik külföldön is tanultak, sokkal nagyobb eséllyel pályáznak egy későbbi munkahelyre.

Ez nagyon fontos annak fényében, hogy számos tagállamban igen magas a fiatalok körében a munkanélküliség. Remélhetőleg a következő években is ilyen sikeresen folytatódik az Erasmus+, és még nagyon sok fiatal gazdagodik külföldi tapasztalattal, amelynek később óriási hasznát tudja venni.

 
  
MPphoto
 
 

  Beata Gosiewska (ECR), na piśmie. – Jako polska posłanka chciałam odnieść się do sprawozdania w sprawie wdrożenia rozporządzenia Parlamentu Europejskiego i Rady ustanawiającego Erasmus+, unijny program na rzecz kształcenia, szkolenia, młodzieży i sportu. Rozpoczęty w 2014 roku, program Erasmus+ połączył kilka pomniejszych programów w dziedzinie kształcenia, szkolenia i młodzieży, a dodatkowo po raz pierwszy uwzględnił sektor sportu jako nową dziedzinę objętą wsparciem. Aktualnie jest on głównym narzędziem wspierania działań w dziedzinie kształcenia, szkolenia, młodzieży i sportu i jako taki powinien być pozytywnie oceniony i dalej realizowany.

Niestety kształt sprawozdania z wdrażania programu Erasmus+, zawierającego rekomendacje co do jego dalszego rozwoju, zmusił mnie do powstrzymania się od oddania głosu. Sprawozdawca pomija problematyczne aspekty programu, a także propozycje ich korekty, mimo że są one nieustannie wskazywane przez samych zainteresowanych, czyli środowiska akademickie. Ponadto przedstawienie w sprawozdaniu mobilności jako głównego celu programu, a zapominanie o jego prawdziwym celu, jakim jest podnoszenie jakości kształcenia, nadaje programowi Erasmus+ charakter konsumpcyjny. Niepokojącym jest również zaproponowany przez sprawozdawcę zwrot ku tzw. umiejętnościom miękkim, a nie jak dotąd promowanie zdobywania realnej wiedzy. Reasumując, program ramowy Erasmus+ osobiście oceniam jako niezwykle cenny i będę wspierała jego realizację, jednak kształt sprawozdania, jego założenia i próba przemycenia w jego treści wielu polemicznych sformułowań wzbudziły mój niepokój.

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Hetman (PPE), na piśmie. – Program Erasmus to jeden z najlepiej rozpoznawanych i pozytywnie ocenianych programów unijnych. Trzydziesta rocznica jego powstania to dobra okazja nie tylko do świętowania, ale także do szerszej refleksji nad tym, jak go jeszcze ulepszyć oraz jak inne polityki i inicjatywy mogą czerpać z tej historii sukcesu. Podwyżka budżetu na ten rok o ponad 12% to dobra decyzja. Uważam, że tylko odpowiednio wysokie środki zapewnią tak niezbędne dla powodzenia tego programu podejście włączające. Ważne jest także, aby w pełni wykorzystać potencjał nie tylko wymian studenckich, ale także wszystkich pozostałych elementów programu, gdyż Erasmus+ to także wymiana kadr czy współpraca uczelni, co nie zawsze jest równie widoczne. Wraz z nową perspektywą finansową do programu zostały też wprowadzone nowe elementy, ale ich widoczność wymaga jeszcze wzmocnienia. Program Erasmus może pochwalić się jasnymi, wyraźnymi rezultatami, i to w dużej mierze przesądziło o jego powodzeniu. Zgadzam się ze sprawozdawcą, że aby utrzymać ten trend, należy zachować przejrzystość tego programu, zmieniając jedynie to, co wymaga uproszczenia i co ułatwi korzystanie z programu przez beneficjentów. Poszczególne cele powinny natomiast zachować swój odrębny budżet, co ułatwi ich realizację i wzmocni skuteczność. Uważam, że wiele z tych zasad może znaleźć zastosowanie także w przypadku innych programów unijnych.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Maňka (S&D), písomne. – Program Erasmus plus zohráva zásadnú úlohu pri posilňovaní európskej identity a integrácie. Prispieva ku kvalite vzdelávania. Má vysokú mieru úspešnosti. Absolventi tohto programu aj podľa štatistík majú omnoho väčšiu šancu získať zamestnanie. Zároveň je to významný prvok v oblasti mobility, vzdelávania a odbornej prípravy mládeže a celoživotného vzdelávania. Je potrebné zamerať tento projekt viac aj na stredoškolskú mládež. Treba zároveň zjednodušiť pravidlá, zabezpečiť zrozumiteľnosť a výklad pojmov, používať paušálne financovanie a skrátiť lehoty uhrádzania platieb, ktoré sú často problémom pre menšie organizácie pri zapájaní sa do projektov. Ide o podporu učiteľov, študentov, program podporuje športové organizácie. Poskytuje flexibilnú podporu jazykov na internete. Každý desiaty účastník projektu pochádza zo znevýhodneného prostredia alebo má špeciálne potreby. Program má omnoho viac záujemcov, ako dokážeme pokryť. Preto musíme žiadať o ďalšie navýšenie financovania.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Morgano (S&D), per iscritto. – In 30 anni d'attività, il programma Erasmus ha contribuito ad arricchire la vita di molti giovani europei, migliorandone competenze e capacità, aprendo loro "finestre" verso nuove culture, incoraggiandone la partecipazione alla vita democratica, nei propri paesi e non solo, aumentandone, concretamente, le possibilità d'occupazione.

Ad oggi, circa 4 milioni di ragazzi e giovani, e ben 125 000 istituti hanno beneficiato di questo programma. Più di due milioni di studenti universitari, 500 000 volontari, 800 000 educatori, 650 000 tirocinanti hanno deciso di attuare parte della propria formazione all'estero. Questi numeri confermano l'importanza del programma.

Nella relazione sull'attuazione di ERASMUS + se ne riconoscono le grandi potenzialità e, proprio alla luce di queste, la necessità di prevederne un'ampia possibilità di accesso, risolvere le questioni legate alla decentralizzazione del finanziamento delle azioni chiave, coinvolgere parti interessate e beneficiari nelle riunioni del comitato di programma di ERASMUS+.

Investire in formazione ed educazione e sostenere la mobilità transnazionale, per motivi di studio o di lavoro, può e deve essere la strada da percorrere per, allo stesso tempo, sostenere la crescita dell'economia reale e dell'occupazione; contrastare il pericoloso diffondersi di sentimenti di intolleranza ed esclusione sociale e promuovere un senso di comune cittadinanza europea.

 
  
MPphoto
 
 

  Algirdas Saudargas (PPE), raštu. – Programa „Erasmus+“ yra viena iš sėkmingiausių ES programų, todėl neabejotina, kad ji turi būti tęsiama, plėtojama ir tobulinama. Svarbu tai, jog sujungtos visos švietimo ir mokymo bei jaunimo programos ne tik padidino programos matomumą, bet ir tuo pačiu prisidėjo prie jaunų žmonių europietiškos tapatybės kūrimo, sąmoningo santykio su Europa formavimo bei kultūrinio dialogo. Įvertindamas šios programos teigiamus aspektus, siūlyčiau vengti skubotų struktūrinių pertvarkų, tačiau privalome tobulinti finansinius mechanizmus, bei mažinti biurokratiją. Ypatingas dėmesys turi būti skirtas tiems, kurių nepakankamos asmeninės finansinės lėšos sukuria kliūtis naudotis programa. Pritariu mintims, jog būtina didinti programos „Erasmus+“ finansavimą, bei užtikrinti finansinį skaidrumą ir efektyvumą.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivan Štefanec (PPE), písomne. – Počiatočná koncepcia programu Erasmus+ a jeho komplikovanosť si vynútili jeho zefektívnenie v prospech tých, ktorí ho využívajú. Tento prístup umožňuje spoluprácu medzi jednotlivými odvetviami tohto programu a sektormi vzdelávania, ktoré Erasmus+ otvára mladým ľudom a tým, ktorí si želajú ho využiť. Okrem toho sa snažíme odstrániť nespravodlivosť, ktorá môže nastať pri výbere kandidátov, a zjednodušiť existujúce nástroje tohto programu namiesto pridávania ďalších.

 
  
MPphoto
 
 

  Jutta Steinruck (S&D), schriftlich. – Wir haben gerade das 30-jährige Jubiläum des Erasmus-Programms gefeiert. Das Erasmus-Programm steht wie kaum eine andere Initiative für das Zusammenwachsen der jungen europäischen Generation. Mit dem Programm haben wir über 10 Millionen junge Menschen erreicht. Damit ist es das erfolgreichste europäische Bildungsprogramm. Ich bin mir sicher, dass wir in Zukunft noch mehr junge Menschen erreichen können. Aber die letzte Neuigkeit, dass Gelder aus Erasmus+ für die Free-Interrail-Idee ausgegeben werden sollen, zielt in die falsche Richtung. Erasmus+ zeichnet sich dadurch aus, dass es nachhaltige Bildungsziele und Ausbildungsziele verfolgt. Die Interrail-Idee ist überhaupt nicht dafür geeignet, gerade junge Menschen aus sozial schwächeren Familien anzusprechen und ihnen Perspektiven für eine gute Bildung zu bieten. Ich bitte Sie also darum, die EU-Gelder sinnvoller in eine Ausweitung der bestehenden Erasmus+-Programme zu investieren.

 
  
MPphoto
 
 

  Patricija Šulin (PPE), pisno. – Erasmus+ je eden najbolj uspešnih programov Evropske unije in poleg znanj, spretnosti, zaposljivosti ter zmanjšanja tveganja za dolgoročno brezposelnost mladih Evropejcev spodbuja tudi k aktivnemu državljanstvu in socialni vključenosti mladih.

To vse so v današnjem času, ko se Evropska unija sooča z največjo krizo od njene ustanovitve, kar se kaže v padcu zaupanja državljanov v EU, še toliko pomembnejše vrednote, na katerih moramo graditi. Zato pozdravljam predlog Komisije, ki je do konca sedanjega večletnega finančnega okvira predlagala povečanje za 200 milijonov evrov.

 
  
MPphoto
 
 

  István Ujhelyi (S&D), írásban. – A hatályos alapszerződés értelmében az Unió kompetenciái az oktatás, képzés területén változatlanul a tagállamok közötti „együttműködés ösztönzésére, bátorítására, szükség szerinti kiegészítésére” korlátozódnak, és a tagállamok kizárólagosan döntenek a nemzeti oktatási és képzési rendszereiket érintő valamennyi kérdésről. A tagállamok közötti színvonalbeli eltérés azonban egyre mélyebb szakadékokat hasít, amit az EU nem nézhet továbbra is ölbe tett kézzel. Az oktatás, képzés mindenkori színvonala, eredményessége és hatékonysága nem csupán a gazdasági versenyképesség, a növekedési potenciál erősítésének kulcseleme, de a jólét gyarapításának, a társadalmi összetartozás megőrzésének és újrateremtésének egyik legfontosabb záloga is. Ezért az oktatás az Európai Unió kiemelt prioritású területe kell, hogy legyen. Az Erasmus+ programot ki kell bővíteni a középfokú oktatásban és szakképzésben részesülőkre is, ennek forrását pedig érdemben meg kell emelni.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Andrzej Zdrojewski (PPE), na piśmie. – Sprawozdanie w sprawie wdrażania programu Erasmus+ uznaję za kluczowe zarówno z perspektywy przeglądu realizacji programu w ciągu ostatnich dwóch i pół roku od jego ustanowienia, jak również z perspektywy formułowania zaleceń co do jego dalszego wdrażania. Zaznaczam również, że wnioski zarysowane przez sprawozdawcę i innych członków Komisji Kultury i Edukacji powinny stanowić wartościowy materiał poglądowy dla Komisji Europejskiej podczas sporządzania oczekiwanego na koniec 2017 roku sprawozdania z oceny śródokresowej programu. Jako sprawozdawca budżetowy Komisji Kultury i Edukacji PE na lata 2016 i 2017 szczególną uwagę pragnę zwrócić na aspekty związane z finansowaniem Erasmus+. Budżet programu udało się znacząco zwiększyć w stosunku do jego poprzedniej edycji. Ten wchodzący w życie w tym roku, a sięgający 40% wzrost stanowi sygnał, że polityczna i ekonomiczna wartość programu została zauważona. Dostrzegając i doceniając poczynione dotychczas działania na rzecz usprawnienia środków wykonawczych procesu wdrażania programu, pragnę podkreślić, że konieczna jest nieustająca kontrola efektywności jego zarządzania finansowego dla podtrzymania wysokiego poziomu skuteczności programu oraz niezaprzeczalnego miana jednego z flagowych sukcesów integracji europejskiej.

 
Aviso jurídico - Política de privacidad