Nazaj na portal Europarl

Choisissez la langue de votre document :

  • bg - български
  • es - español
  • cs - čeština
  • da - dansk
  • de - Deutsch
  • et - eesti keel
  • el - ελληνικά
  • en - English
  • fr - français
  • ga - Gaeilge
  • hr - hrvatski
  • it - italiano
  • lv - latviešu valoda
  • lt - lietuvių kalba
  • hu - magyar
  • mt - Malti
  • nl - Nederlands
  • pl - polski
  • pt - português
  • ro - română
  • sk - slovenčina
  • sl - slovenščina (izbrano)
  • fi - suomi
  • sv - svenska
 Kazalo 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 28. marec 2019 - Strasbourg Pregledana izdaja

„Erasmus“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (razprava)
MPphoto
 

  Milan Zver, poročevalec. – Spoštovana predsedujoča, dragi kolegi poslanci, spoštovana komisarka Thyssen.

Erasmus+ predstavlja simbol evropskega povezovanja, simbol Evrope, ki skrbi za mlade, Evrope, ki ji je mar za državljane in je prava evropska zgodba o uspehu.

Od leta 1987 je v programu sodelovalo več kot 9 milijonov študentov, učencev, vajencev, učiteljev, mladinskih delavcev, odraslih in športnikov. Program iz leta v leto podira rekorde, vsako leto financira več projektov, udeležba je vse večja.

Vse kaže, da se bo v tem obdobju udeležilo raznih oblik sodelovanja v Erasmusu okrog 4 milijone Evropejcev. Za obdobje 2021–2027 pa je napovedano kar 12 milijonov udeležencev. Te številke zvenijo lepo, a vemo, da bo med letoma 2014 in 2020 Erasmus lahko podprl le 3,7 % mladih v Evropi.

V Erasmusu je povpraševanje torej ogromno, denarja pa je vedno premalo. Tako za mobilnost, kot za mnoge druge projekte. Če bi študenti dobili višje štipendije, bi se jih na izmenjave prijavilo veliko več. Če bi bilo več sredstev na voljo, nam ne bi bilo treba zavrniti toliko dobrih, kvalitetnih mladinskih projektov.

Zato sem za obdobje 2021–2027, torej za naslednji finančni proračun, perspektivo, predlagal trikratno povečanje sredstev, s 15 na 45 milijard evrov.

Če želimo potrojiti število udeležencev, če želimo dodati tri velike nove pobude in če želimo narediti program bolj dostopen, potem podvojitev sredstev, kar je predlagala Evropska komisija, ne bo dovolj.

Pri pripravi poročila o novem Erasmusu sem predvsem želel okrepiti in izboljšati tradicionalne aktivnosti oziroma podprograme, med njimi mobilnost in različne projekte. Obenem pa sem želel zavarovati tri velike nove pobude, tj. pobuda Odkrij Evropsko unijo, Mreža evropskih univerz in Centri poklicne odličnosti, ki bodo del programa po letu 2021.

V primerjavi s predlogom Komisije smo v Parlamentu predlagali precejšnje povečanje sredstev za poklicno izobraževanje, šole, šport in odrasle. Naj naštejem še nekaj novosti, ki smo jih v Parlamentu podprli in nadgradili.

V novem Erasmusu bo več možnosti za manjše projekte in manjše organizacije, ki so do sedaj imele težave pri dostopanju do programa. Novi Erasmus bo prinesel več možnosti za učenje tujih jezikov, za mobilnost šolarjev in profesorjev v šolah, pa za mobilnost predšolskih vzgojiteljev ter več možnosti za mobilnost in projekte za odrasle. Novost bo tudi mobilnost za športne trenerje in za posamezne športnike.

Kot je razvidno iz poročila, je bila ena od mojih glavnih prioritet, da program v naslednjem ciklu postane bolj enostaven za uporabnike ter vključujoč, dostopen in pravičen za vse skupine mladih in starejših, ne glede na ekonomsko situacijo in druge okoliščine, npr. invalidnost.

Za tiste, ki imajo težave pri dostopanju do programa, ljudi z manj priložnostmi, smo predlagali vrsto specifičnih ukrepov. Na eni strani boljše informiranje, na drugi strani pa finančno podporo, če je to potrebno.

V poročilu smo bolj poudarili pomen evropske dodane vrednosti, kar pa seveda ne pomeni, da morajo biti vse aktivnosti nadnacionalne.

Zahtevali smo tudi večjo vlogo Parlamenta, da ne bo le Evropska komisija določala in odločala o vsakoletnih prioritetah.

Novi Erasmus bo poleg finančne mobilnosti omogočil tudi virtualno in mešano sodelovanje, kar seveda podpiramo. Obenem pa želimo transparentnost, da se vodi ločene evidence za fizično, torej realno mobilnost, in virtualne mobilnostne aktivnosti. Ne želimo namreč, da bi se napihovalo številke s tem, koliko ljudi v Evropi je mobilnih, ko bi mnogi v resnici sedeli doma za računalnikom.

Ob koncu naj se iskreno zahvalim poročevalcem v senci za konstruktivno sodelovanje. Naša pogajanja niso bila lahka, a je končni rezultat zato toliko boljši.

 
Zadnja posodobitev: 8. julij 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov