Go back to the Europarl portal

Choisissez la langue de votre document :

  • bg - български
  • es - español
  • cs - čeština
  • da - dansk
  • de - Deutsch
  • et - eesti keel
  • el - ελληνικά
  • en - English
  • fr - français
  • ga - Gaeilge
  • hr - hrvatski
  • it - italiano
  • lv - latviešu valoda
  • lt - lietuvių kalba
  • hu - magyar
  • mt - Malti
  • nl - Nederlands
  • pl - polski
  • pt - português
  • ro - română
  • sk - slovenčina
  • sl - slovenščina (Selected)
  • fi - suomi
  • sv - svenska
This document is not available in your language. Please choose another language version from the language bar.

 Index 
 Full text 
Razprave
XML 2k
Četrtek, 20. maj 2021 - Bruselj Pregledana izdaja

Hude posledice nedavne spomladanske zmrzali za pridelovalce sadja in vinogradnike (razprava)
MPphoto
 

  Franc Bogovič (PPE). – Gospod predsednik, spoštovani gospod komisar! Danes je 20. maj in četrto leto že praznujemo svetovni dan čebel – na predlog Slovenije, v spomin in čast na velikega čebelarja Antona Janše. In ko govorimo o pozebi, moramo spregovoriti tudi o čebelarstvu in o škodi, ki so jo utrpele čebele, ki v sodelovanju s kmetijci ustvarjajo hrano in nam zagotavljajo prehransko varnost.

Okoli škode v sadjarstvu vam lahko govorim zelo s prve roke. Sem namreč poleg politika tudi sadjar. Doma imam tri hektare jabolk, in če smo lansko leto v tem nasadu jablan pridelali 200 ton jabolk, morali tudi kuriti v nasadu, da smo jih lahko zaščitili pred pozebo, ki je bila eno noč, je letošnje leto pridelek v celoti propadel, kajti 15 centimetrov snega, minus osem stopinj, je bilo prehudo za bilo kakršno aktivno zaščito.

Mislim, da je prav, da govorimo v tem Parlamentu o tem primeru, kajti te škode so vedno pogostejše. V Sloveniji smo sadjarji vinogradniki utrpeli četrto škodo, četrto pozebo v zadnjih šestih letih. Zato je prav, da spregovorimo tudi v luči sprejemanja skupne kmetijske politike za naslednja leta, da najprej poiščemo in damo v programu razvoja podeželja možnost za aktivne zaščite, ki so poznane, imajo določene pogoje.

Od tu naprej se strinjam tudi s tem, kar je bilo danes rečeno z raziskavami do novih sort. Vsekakor pa rabimo tudi aktivno zaščito in neko safety net, se pravi varnostno mrežo za leta, kakršno je letošnjo.

To covid krizo so kmetje preživeli in omogočili prehransko varnost. Bojim se, da te klimatske spremembe povzročajo to, da bodo ti primeri vedno pogostejši, zato moramo zagotovo tudi s krizno rezervo znati vskočiti in pomagati kmetom, kakor znamo pomagati po covidu z načrtom za okrevanje, sicer bodo kmetje propadli in naslednjih kriz enostavno in takšnih primerov ne bodo preživeli.

 
Last updated: 23 September 2021Legal notice - Privacy policy