Rapporti verbatim tad-dibattiti

It-Tlieta, 6 ta' Lulju 2021 - Strasburgu

2. Preżentazzjoni tal-programm ta' attivitajiet tal-Presidenza Slovena (dibattitu)

  Presidente. – L'ordine del giorno reca la discussione sulle dichiarazioni del Consiglio e della Commissione sulla presentazione del programma di attività della Presidenza slovena (2021/2728(RSP)).

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. – Spoštovani gospod predsednik Parlamenta, spoštovana gospa predsednica Komisije, spoštovani poslanke in poslanci!

Pred skoraj natančno tridesetimi leti smo Slovenci ustvarili svojo lastno državo. Leto prej smo si sami izborili prve večstrankarske volitve. V tistem obdobju je kar 90 odstotkov volivcev na referendumu podprlo sanje o samostojni državi.

Samo še enkrat v zgodovini je tako veliko število naših državljanov podprlo določeno odločitev. In to je bila odločitev o vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

Biti del Evropske unije za nas Slovence nikoli ni pomenilo zgolj gospodarske priložnosti. Pomenilo je vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote spoštovanje človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin ter demokracija. Vse tisto, kar nam je bilo v komunistični Jugoslaviji odvzeto ali kršeno.

Ta vrnitev v Evropo je sovpadala s temeljnim zgodovinskim poslanstvom Evropske unije, ki ga je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Oblikovanje celovite in svobodne Evrope, ki bo v miru živela sama s seboj in svojo soseščino.

Evropska unija je danes precej drugačna, kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu Evropske unije in tedaj tudi še Evropskemu svetu.

Lahko rečemo, da je bilo tisto predsedovanje v prvi polovici leta 2008 zadnje predsedovanje, ki ga ni tako ali drugače zaznamovala katera izmed hudih kriz. Kar sledile so si druga za drugo: finančna kriza, migrantska kriza, okupacija Krima in kreacija zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseščini, pa brexit, pa od začetka lanskega leta pandemija koronavirusa. In v obdobju kriz smo bili v Evropski uniji primorani predvsem se odzivati nanje in jih tudi skušati kar najhitreje ublažiti.

Močno upamo, da v tem semestru nastopa čas, ko Evropska unija lahko in tudi mora začeti delovati bolj strateško, bolj dolgoročno, usmerjeno v uresničevanja cilja, ki so si ga zadali ustanovni očetje Evropske unije. Evropa, svobodna, v miru sama s seboj, cela in v miru tudi s svojo soseščino.

Slovenija drugič, odkar je članica Evropske unije, prevzema krmilo predsedujoče države Svetu Evropske unije. Zaokrožila bo delo tria, v katerem smo sodelovali z Nemčijo in Portugalsko, in s pobudami, nekaterimi pobudami in aktivnostmi smo se vključili v delo tria že na samem začetku. Na tej točki se zahvaljujemo Nemčiji in Portugalski za dobro opravljeno delo v zelo težkih razmerah pandemije.

Za drugo polovico tega leta, za naš semester, pa so pred nami nekateri izzive in prednostne naloge, ki izhajajo iz položaja, v katerem Evropska unija danes je, hkrati pa, verjamemo, prispevajo tudi k obstoju in razvoju Unije.

Na prvem mestu je seveda odpornost in okrevanje po pandemiji in vzpostavljanje strateško avtonomne Unije. Tukaj gre za oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost Unije na pandemije ter tudi na močne simetrične ali asimetrične kibernetske napade. Veseli smo, da je okrevanje zastavljeno tako, da je naravnano tudi reformno in da bomo okrevali hkrati, ko bomo izvajali zeleni in digitalni prehod.

Naslednja prioriteta je Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse, za vse države članice in za vse državljanke in državljane v državah članicah Evropske unije. Tukaj gre tudi za Unijo uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja.

Potem je prioriteta verodostojna in varna Evropska unija, Unija, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost ne samo na svojem ozemlju, ampak tudi v svoji soseščini. Tukaj gre tudi za vprašanje dobrega sodelovanja s severnoatlantskim zavezništvom oziroma znotraj njega, ker je večina držav članic Evropske unije tudi članica, so tudi članica tega zavezništva.

Potem gre tukaj za projekcijo naših vrednot in stabilnosti v našo soseščino in gre za Unijo varovanih zunanjih meja ter jasne razmejitve med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.

In potem je pred nami, oziroma smo že dobro začeli to Konferenco o prihodnosti Evrope oziroma, točneje rečeno, najprej konferenca in pogovor o prihodnosti Evropske unije in seveda tudi pogovori o prihodnosti Evrope kot kontinenta.

Tukaj si želimo, da bo v naslednjih šestih mesecih organiziranih čim več razprav, ki bodo odprte za vse, ki želijo prispevati svoje predloge za oblikovanje skupne evropske prihodnosti. Ker gre za vprašanje skupne evropske prihodnosti, smo k tej razpravi poklicani vsi, brez tega, da bi se kdo čutil za izvoljenega in poklicanega, da druge uči o evropski prihodnosti.

Tukaj je potrebno zagotoviti enakopravno razpravo, da lahko vsak ne glede na razlike prispeva svoje poglede, kako si to skupno evropsko prihodnost predstavlja. Imamo temelje za to razpravo v veljavnih pogodbah, znotraj tega pa so dobrodošli vsi pogledi, tudi če si nasprotujejo, ker samo odkrita razprava nas lahko pripelje naprej.

Dovolite mi, da predstavim nekaj ključnih poudarkov, vseh pač ni mogoče v tem času, in začenjamo z izzivom, ki je še vedno pred nami, to je namreč pandemija covida-19. Posledice te krize so vidne vsak dan, jih čutimo tudi danes tukaj, ker pač nosimo maske. Sprašujemo se, kaj bo v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo neizogibno povečano število okužb z delta varianto in kakšna jesen nas čaka.

Sedaj ob tem, ko seveda z veliko previdnostjo spremljamo, kljub vsemu bistveno manjši pritisk pandemije in odpiranje javnega življenja, pa seveda delamo vse, da bi bili pripravljeni na ta morebitni četrti val in da ta ne bi predstavljal takšnih ovir in takšnih preizkušenj, kot smo jim bili priča lanske jeseni.

Predvsem smo optimistični zaradi tega, ker vidimo, da evropska strategija cepljenja deluje, da daje rezultate. Seveda so za prihodnost bolj optimistična pričakovanja vezana predvsem na pospešeno cepljenje in dejansko pripravljenost velikanske večine naših sodržavljanov, da se v resnici cepijo, da ne čakajo na druge, da bodo namesto njih to naredili, in da bomo dosegli določeno zadostno stopnjo precepljenosti, tako da jih ne bo zraven. To je zdaj ključno vprašanje, kako naše sodržavljanke in sodržavljane prepričati, da je vsak, ki se cepi, tisti, ki prispeva k temu, da bomo v prihodnje normalno živeli in to kjerkoli v Evropi, ker kot vidimo, virus ne pozna meja in to je naš skupni izziv.

Ena od stvari, zaradi katerih lahko kljub virusu bistveno bolj normalno živimo ali pa pričakujemo normalno življenje preko poletja in jeseni, je evropsko digitalno covid potrdilo. Čestitke, ker ste v tako kratkem času dosegli dogovor med institucijami, tako da se to potrdilo dejansko že lahko uporablja in da to potrdilo omogoča tudi državam članicam pri zadevah, ki so v nacionalni pristojnosti, da z uporabo tega potrdila živimo in organiziramo marsikaj bistveno bolj svobodno kot brez njega.

Skratka, če je naša prva kratkoročna prioriteta narediti vse, da ne bo četrtega vala, ki bi ponovno zapiral javno življenje in ogrožal razvoj v Evropski uniji, potem je naše največje upanje, da se vseeno v teh šestih mesecih previdno vračamo k normalnosti, v čas pred covidom, kljub temu da bodo nekateri previdnostni ukrepi morali očitno ostati še nekaj časa.

Odpornost in okrevanje Evropske unije in strateško avtonomna unija je nekaj, kar je prioriteta v tem času, ne glede na to, kdo vodi Svet Evropske unije. Tukaj poleg budnega, skrbnega in čim bolj usklajenega in koordiniranega nadaljnjega spopadanja s pandemijo je torej pred nami odgovorna naloga okrevanja in tudi zagotavljanja bolj odporne prihodnje večje odpornosti Evropske unije, večje pripravljenosti na spopad s krizo, kakršna je bila epidemija.

Veliko je bilo v Evropi narejenega od začetka covid krize, ko se zaradi nepripravljenosti nismo najbolje znašli. Pravzaprav nobena država na svetu ni bila, mogoče par izjem držav, ki so hitro reagirale, ampak izven evropske celine, saj nobena država na to ni bila pripravljena in na začetku se nismo najbolje znašli ampak danes je slika precej drugačna. Pravočasno je bil dosežen dogovor o načrtu za okrevanje, kar je velikanski uspeh. Tisti, ki smo bili zraven julija na tisti štiridnevni seji Evropskega sveta, to neposredno vemo. Tukaj izrekam zahvalo Komisiji, ki je na samem začetku razrahljala nekatere omejitve pri instrumentih potrebnega finančnega reagiranja na krizo. Zaradi tega nismo doživeli drastičnih padcev standarda in kriz kot v času finančne in gospodarske krize predvsem leta 2009 in zaradi tega je tudi okrevanje lažje.

Evropska unija je tudi med vodilnimi pri raziskavah, proizvodnji in tudi izvozu cepiv. Evropska strategija cepljenja deluje. Tisto, kar je še potrebno narediti v tem trenutku in je pred nami, ni več odvisno od Evropske komisije, od Evropskega parlamenta, od vlad nacionalnih držav, zdaj je to odvisno od vsakega posameznika. Imamo inštrument, imamo cepiva, zdaj je na vas, spoštovane državljanke in državljani, spoštovani Evropejci, da to uporabimo in da to epidemijo dejansko zaustavimo.

Smo tudi na točki, ko lahko pomagamo drugim. Evropska unija je daleč največji solidarnostni darovatelj, tisti, ki daruje cepiva, zaenkrat je tega preko 100 milijonov doz za manj razvite države in to lahko v prihodnosti še bistveno krepimo in to je tudi potrebno.

V času covid krize smo se naučili nekaj zelo pomembnih naukov. V gradivu Evropske komisije Lessons learned so bolj podrobneje našteti, jaz naj omenim samo nekatere. Jasno je, da potrebujemo skupni evropski načrt za spopadanje s krizami, kot je covid, načrt za primere, ko je takšna kriza, ko je takšna nevarnost simetrična, ko prizadene vse, pa tudi načrte za situacije, ko je nevarnost asimetrična, ko prizadene samo nekatere države članice in ko jim lahko drugi pomagamo.

Tukaj je zelo pomembno vedeti, kaj lahko naredimo skupaj in kdaj je potrebno nekaj narediti skupaj. Kot smo videli lani, imajo lahko nacionalni ukrepi, ki so ob pomanjkanju skupnega načrta seveda nujni, velike čezmejne učinke na druge države članice, notranji trg Evropske unije in štiri svoboščine so v krizi zelo ranljive, vse to smo izkusili v lanskem letu. Spomnimo se samo kolon tovornjakov širom po Evropi dobro leto nazaj in nam bo vse jasno, kaj je potrebno narediti.

Zdaj na plan je seveda prišla tudi naša ranljivost in odvisnost do tretjih držav glede določenih, v tej krizi ključnih strateških dobrin, kot je bila osebna zaščitna oprema, kritična medicinska oprema, zdravila oziroma sestavine za zdravila in konec koncev tudi potrebne sestavine za cepiva. Naš cilj mora biti da od teh ad hoc rešitev, ki smo jih uporabljali v času krize in smo se ob tem veliko naučili, da te ad hoc ukrepe nadomestijo trajni strukturni ukrepi, načrti, ki bodo izdelani vnaprej in tukaj želimo dokončati delo na vzpostavitvi evropske zdravstvene Unije. Veliko dela je bilo tukaj že opravljenega. In jaz mislim, da vsaj okrog tega obstaja visoka stopnja soglasja med vsemi državami članicami in evropskimi institucijami, katere korake je treba narediti naprej, da to zdravstveno unijo zgradimo.

Kot so pokazali nedavni dogodki v Združenih državah in na Irskem, lahko zelo hitro pridemo v položaj, ko ima kibernetski napad večjih razsežnosti lahko podobno usodne posledice, kot je širjenje virusa, lahko pa so te posledice tudi mnogo hujše, če je na primer napadeno naše energetsko omrežje. Oblikovanje skupnih načrtov obrambe pred kibernetski napadi ter izgradnja skupnih kapacitet, tukaj se je delo že začelo, so naša primarna naloga. Evropsko unijo imamo tudi zato, da se lahko uspešno soočimo s takšno simetrično ali pa asimetrično grožnjo. Nobena država članica, tudi največje ne, niso dovolj močne v primeru takšne grožnje, glede na to da imamo skupna energetska omrežja in še marsikaj. In tukaj samo skupni načrt in tudi skupne kapacitete omogočajo učinkovito obrambo, ker obstajata vsaj dva vira resne grožnje, ki jim nobena posamična država v Evropski uniji po doslej znanih informacijah sama ne more biti kos.

Vse države smo se v nacionalnih načrtih okrevanja zavezale k pomembnemu deležu investicij za digitalno in zeleno. In tukaj, ko govorimo o področju digitalizacije pa digitalnega prehoda, Evropsko unijo čakajo precejšnji izzivi. Tukaj marsikje lovimo korak za ostalimi pomembnimi igralci v svetu.

Nekaj primerov mogoče: v Evropski uniji imamo podjetja, ki proizvajajo najboljšo opremo za fotolitografijo, to je ključna tehnologija za izdelavo polprevodnikov, vendar jih v Evropi sestavimo in izdelamo manj kot en odstotek svetovne proizvodnje. Še več, čeprav imamo v Evropi prestižne univerze in tehnološko najnaprednejše laboratorije, oblikujemo samo, ali pa na koncu izdelamo, samo en odstotek polprevodnikov na svetovnem trgu, brez polprevodnikov pa ni niti črke do digitalizacije in digitalnega prehoda. Znanje imamo, imamo zmožnosti, vendar jih je potrebno izkoristiti in potrebno se je odločiti, kje je meja med trgovinskim sodelovanjem in kje se začne evropska avtonomija, ko gre za kritično infrastrukturo in ko gre za kritične produkte. In tukaj je pač dejstvo, da mora Evropska unija postati čim bolj avtonomna.

Po drugi strani pa seveda, ko gre za digitalizacijo, želimo delovati v skladu z našimi evropskimi vrednotami. Med njimi sta seveda pravica do zasebnosti, varovanje osebnih podatkov. To so vrednote, ki pri nekaterih naših konkurentih, ko gre za digitalizacijo, seveda niso ravno v ospredju. Regulacija digitalnih storitev, urejanje področja umetne inteligence in s tem povezano področje upravljanja s podatki so zato za nas večji izziv, kot za koga izven Evropske unije, in to so vse teme, kjer bomo tudi v času našega semestra iskali ravnotežje med konkurenčnostjo na eni strani in spoštovanjem evropskih vrednot na drugi.

In če uspemo v naši notranji razpravi najti pravo ravnotežje, potem verjamem, da lahko Evropska unija prevzame vodilno vlogo tudi pri oblikovanju digitalnih standardov na globalni ravni, kar je naslednji zelo velik izziv.

Lani decembra smo si zastavili zelo ambiciozen cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030. S tem ciljem želimo spodbuditi tudi ostale države po svetu, da sledijo našemu zgledu. Ampak pri tem ne gre samo za vprašanje ambicij, tukaj gre tudi za vprašanje, kako v standarde, ki so potrebni za to, da te cilje uresničimo, prepričati tudi druge. Izven Evrope se emitira, mislim, da več kot 90 odstotkov CO2, in tukaj je uspeh možno doseči samo globalno. Evropa je lahko lider, ne more pa tega cilja sama doseči in tukaj, pač pri tem, je potrebno tudi poskrbeti, da posamični deli Evrope pri tem prehodu ne bodo plačali previsoke cene, da ne bomo uničili evropske industrije in seveda, kar najbolj skrbi naše sodržavljane, da se cene elektrike in goriv ne bodo nesorazmerno povečale in bistveno vplivale na padec kvalitete življenja.

Evropska komisija bo naslednji teden predlagala pomemben zakonodajni paket na področju podnebja in energije– Fit for 55. Pričakujemo, da bo predstavljen predlog, ki bo uravnotežen in pravičen do vseh, in na ta način se lahko nadejamo, da bomo dogovor o tem, kako pretopiti naše ambiciozne cilje na področju podnebja v zavezujoče pravo, lahko dosegli v čim krajšem času. To je bila tudi dobra podlaga za delovanje Unije na mednarodnem področju, predvsem na podnebnih pogajanjih letos novembra v Glasgowu.

Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse. Evropejci, roko na srce, ne razmišljamo pogosto o tem, kaj pomeni evropski način življenja, ker ga pač živimo, smo sredi njega. Zdi se nam samoumeven, a seveda ni tako. Socialno-tržno gospodarstvo je evropski izum. Drugje po svetu urejajo ekonomske in socialne odnose nekoliko ali pa precej drugače kot mi. Marsikdo nam tudi zavida naše rešitve. Ko se torej pogovarjamo o evropski zakonodaji na področju minimalne plače ali o čezmejnem prenosu pravic socialne varnosti, imejmo pač to v mislih. Imamo recimo tudi evropski model športa. Ta ne temelji na elitizmu, v principu ne temelji na elitizmu ali izključevanju, ampak na enakih možnostih, izhodiščih, možnostih za vse, na povezovanju lokalnih skupnosti, na pripadnosti.

In seveda v samem srcu evropskega načina življenja so nekatere naše skupne evropske vrednote. To je enako dostojanstvo vsakega človeka, iz tega izhajajoče neodtujljive človekove pravice in temeljne politične svoboščine. Spoštovanje vladavine prava na osnovi enakih merilih je ključno za zaupanje državljanov in državljank v javne ustanove. Je tudi ključen pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami v Evropski uniji in pri vprašanjih vladavine prava nam mora biti jasno, da na koncu, če gre za vladavino prava, o tem, kaj je prav in kaj ni prav, vedno odloči neodvisna sodna instanca ne pa politični organ.

Tukaj je prav tako pomembna kakovost delovanja pravosodnega sistema. Ta mora temeljiti na neodvisnem, nepristranskem in neselektivnem sodstvu, ki v vsaki državi članici stremi k pravičnosti in zagotavlja pravno zaščito brez odlašanja in brez nerazumno dolgih rokov. Kar človeštvo govori o pravu, velja pravilo, da je pravica odložena, pravica odrečena.

Posebno pozornost bomo namenili tudi svobodi in pluralizmu medijev ter tudi boju z lažnimi novicami. Ta je še posebej potreben v okoljih z medijskimi monopoli, ki žal obstajajo tudi v Evropski uniji. Ob tem slovensko predsedstvo opozarja na resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope s številko 1096 in resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Usmeritve in opozorila, ki izhajajo iz njih, so za razvoj odpornih, vitalnih demokracij trajnega pomena, še posebej pa za udejanjanje zgodovinskega cilja celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Nekatere usmeritve in opozorila obeh resolucij v nekaterih mlajših evropskih demokracijah še niso realizirana. Prav v tem vidimo del globljih razlogov za medsebojne nesporazume glede vladavine prava v posameznih članicah Evropske unije.

Mnogi niso pripravljeni in sposobni videti primerov, katerih standardi in jamstva vladavine prava v resnici ne ščitijo evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ampak prav nasprotno, institucijam pravne države, ki so s prehodom v demokracijo le formalno prevzele nove vloge, niso pa jih ponotranjile, služijo predvsem za obrambo neupravičenih privilegijev in za ohranjanje kulture delovanja, zgrajene v desetletjih nedemokratičnih ureditev in praks, ki krčijo prostor svobode in vzdržujejo zakoreninjene neenakopravnosti in tudi krivice.

O teh vprašanjih bomo spregovorili tudi na mednarodni konferenci, ki jo bomo organizirali v Sloveniji ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov 23. avgusta letos.

Naša skupna odgovornost in trajna naloga je tudi ohranjati živ spomin na to, da se je zavest o nujnosti evropskih integracijskih procesov izoblikovala prav v težkih in nedemokratičnih zgodovinskih preizkušnjah dvajsetega stoletja, ki so doletele in zaznamovale narode današnjih članic Evropske unije, čeprav vsakega na svoj način in za različno dolgo časovno obdobje.

Verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v soseščini. Mi verjamemo, da je čas, da postane Evropska unija bolj strateška v razmišljanju in dejanjih pri njenem delovanju v svetu. In to še posebej velja za našo neposrednost soseščino.

Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije bo zato v tem semestru v ospredje postavila sodelovanje Evropske unije z regijo Zahodnega Balkana pa tudi z vzhodno soseščino. Ko govorimo o Zahodnem Balkanu, gre za regijo, ki je strateškega pomena za Unijo, zato bomo skupaj s predsednikom Evropskega sveta oktobra v Sloveniji soorganizirali vrh Evropska unija – Zahodni Balkan. Po našem mnenju je širitev Evropske unije logičen odgovor na strateške izzive, ki jih imamo, ki so pred nami in so tako v vzhodni soseščini kot na Zahodnem Balkanu.

Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform v procesu pristopnih pogajanj. Ta perspektiva pa mora biti oprijemljiva, in sicer takšna, da je v njeno uresničitev možno verjeti že v času življenja aktualne generacije, sicer to ni več spodbuda. In ta oprijemljivost mora navdihovati in biti vir politične energije, potrebne za izvajanje nujnih reform na politični ravni, mora biti vir energije in fokus politične zavesti državljanov, da lahko nudijo od spodaj navzgor podporo tem reformam.

Naš cilj je, da se ponovno potrdi, obudi in poživi evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, ki je bila dana na vrhu v Solunu že leta 2003. In jaz mislim, da če to storimo, potem bomo dokazali, da smo tukaj strateški igralec, če pa tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej na Zahodnem Balkanu, bo te korake delal nekdo drug in ta ima drugačne interese in drugačne vrednote.

Z regijo Zahodnega Balkana je tesno povezano tudi vprašanje migracij. Tu poteka ena izmed dveh večjih migracijskih poti v Evropsko unijo, mislim na ilegalne migracije in, ko gre za migracije, tudi tu je zahteven dosje na mizi. Mislim, da se večinoma strinjamo glede pomena sodelovanja z državami izvora in tranzita migracij. Teoretično vemo, kaj je potrebno tukaj narediti. Prav tako ni razlik med nami glede pomena krepitve nadzora nad zunanjo mejo, tu je visoka stopnja soglasja. Manj strinjanja pa je seveda glede nekaterih delov pakta za migracije, kot so vprašanje relokacije in solidarnosti ter odgovornosti. In tukaj pač iščemo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države, ker samo na ta način lahko zagotovimo, da bo nov sistem na koncu zaživel tudi v praksi.

Nezakonite migracije so v preteklih letih močno obremenile tudi delovanje schengenskega območja. Schengen je ena najpomembnejših pridobitev našega integracijskega procesa. Tukaj je predvsem potrebno, po našem mnenju, da v tem času, ko se, upajmo, vračamo v normalnost, vprašamo tudi glede širitve tega prostora, da to pride na dnevni red. Ocenjujemo, da bi se vsaki državi članici, ki izpolnjuje pogoje, moralo omogočiti članstvo v schengenskem območju. Po našem mnenju Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško po nepotrebnem držimo v čakalnici in to ne koristi ne njim ne Evropski uniji.

In dovolite mi čisto na koncu še nekaj stavkov glede Konference o prihodnosti Evrope. Jaz sem vesel, da je zaključena razprava o organizacijskih vidikih konference, da je zdaj čas za vsebinsko razpravo, čas, da se sliši glas Evropejcev. Na podlagi te razprave je možno spomladi naslednje leto sprejeti zelo konkretne zaključke. Mislim, da smo pred veliko priložnostjo za to odkrito razpravo, da je nekako pač ta čas s Konferenco o prihodnosti Evrope, da sovpada s številnimi vprašanji, ki so odprta ali pa ki so ponovno odprta. V Sloveniji bomo v okviru letošnjega blejskega strateškega foruma organizirali razprave o prihodnosti Evropske unije, na katere bodo vabljeni številni gostje iz institucij Evropske unije, nacionalni voditelji, nekdanji voditelji, ki so sodelovali v razpravah o Ustavi za Evropo, o Lizbonski pogodbi, evropski think tanki, državljanke in državljani in, seveda, vabljeni ste tudi predstavniki vseh političnih skupin v tem Parlamentu.

Tukaj so odprta številna vprašanja, recimo, slabi demografski trendi večine držav članic in različni pogledi na rešitve demografskega vprašanja. Potem se v velikem delu Evropske unije recimo soočamo z nizko volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament. Odprta so druga temeljna vprašanja evropske demokracije, vprašanje razkoraka med povprečnim Evropejcem in evropskimi institucijami, poskusi nevoljnih subjektov, da bi prevzeli vlogo tistih, ki jih izvolijo volivci. Imamo vse več potrošnega časa za medsebojne politične prepire znotraj Evropske unije in zato manj časa za resne razprave o strateških in razvojnih dilemah. Smo na razpotju mnogih poti, potrebujemo pa tudi nekaj odgovorov ali pa vsaj razpravo o tem, v katero smer zastaviti odgovore glede nekaterih strateških zunanjepolitičnih in varnostnih dilem. Recimo, kako okrepiti vlogo Evropske unije, da bo sposobna močneje vplivati na trende globalizacije.

Ko smo sprejemali Lizbonsko pogodbo, sam sem med podpisniki, v Lizboni, smo rekli, s to pogodbo bo Evropska unija sposobna usmerjati globalizacijo. Danes se moramo vprašati, kje smo to dejansko sposobni, in kje je potrebno narediti še zelo veliko, da bomo.

Potem je potrebno doseči soglasje okoli vprašanja, ali je hitra širitev Evropske unije na Zahodnem Balkanu in vzhodni soseščini strateški odgovor na strateške izzive, in kako doseči soglasje o tem.

Potem se je treba vprašati, ali sploh obstaja kaka dobra alternativa močnejšemu varnostnemu in tudi vojaškemu angažmaju Evropske unije v podsaharski Afriki, v Sahel regiji, kjer terorizem preprečuje izvedbo najosnovnejših humanitarnih, izobraževalnih in razvojnih projektov in se ta nevarnost praktično vsak mesec širi.

Potem, kako opredeliti dolgoročni odnos med Evropsko unijo in Rusko federacijo, med Evropsko unijo in Turčijo, ki postaja najvplivnejši dejavnik v Sredozemlju. Potem, že omenjeno, kje je meja med gospodarskimi ter trgovinskimi odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko in potrebno strateško avtonomijo Evropske unije. Potem, kako vsestransko in hitreje krepiti odnose z Indijo, najštevilčnejšo demokratično državo na planetu.

Jaz mislim, da potrebujemo v tej razpravi tudi odkrit pogovor o, recimo, naši odgovornosti za žrtve in trpljenja, ki so bile in še bodo, ker se umikamo iz Afganistana in ljudi tam na milost in nemilost prepuščamo talibanom.

Doseči moramo dogovor o tem, da v bodoče ne sodelujemo pri aktivnostih, ki nekaj zgolj razsujejo, ne omogočijo pa postavitev nečesa novega, boljšega, trajnega.

Potrebujemo tudi streznitev in spoznanje, da velika, dobra in nepogrešljiva, brez primere, v globalnem svetu, mehka moč Evropske unije ne zadošča nikjer, ker ljudem nismo sposobni zagotoviti tudi temeljne varnosti in osnovnih človekovih pravic. Da Evropska unija, če hoče postati najprej prva regionalna, potem pa tudi enakopravna globalna sila, enostavno potrebuje kombinacijo mehke in trde moči.

Spoštovani poslanke in poslanci, za našo kratkoročno prihodnost je trenutno najpomembnejše, da ustavimo pandemijo in čim hitreje okrevamo po njej in da v okrevanje vključimo tudi digitalni in zeleni prehod. Za dobro prihodnost nasploh, za dobro prihodnost naše in prihodnjih generacij Evropejcev pa je najpomembnejše, da se odkrito pogovorimo o odprtih strateških dilemah in najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej.

  Ursula von der Leyen, President of the Commission. – Mr President, in recent days, I’ve been travelling a lot through Member States because of Next Generation EU and I have met Europeans from all walks of life. I met passionate young women in Brussels who are training to become coders within seven months. I met stage designers in Cinecittà in Rome. It was fascinating to see how they weave together the time—tested traditional studio production with the new digital technologies. I was privileged to meet doctors and medical personnel during my visit to Ljubljana last Thursday. They are the tireless and courageous frontline workers to overcome COVID—19, and I was deeply impressed by their energy and their motivation and also by their commitment to our common future.

They all welcomed the investments made available by Next Generation EU. This recovery programme is going to frame our action during the Slovenian Presidency. Europeans want to finally leave this pandemic behind and all of us are there to help them achieve exactly that.

Und zuallererst bleibt unsere Impfkampagne entscheidend. Die gute Nachricht ist: Sie wird endlich zu einer Erfolgsgeschichte. Mit anderen Worten: Es zeigt sich, dass sich das Durchhaltevermögen gelohnt hat. Mitte April lagen wir noch 25 % hinter den Vereinigten Staaten, wenn man die Anzahl der Erwachsenen mit mindestens einer Impfung betrachtet. Heute sind dies nur noch 5 %, und die Lücke schließt sich immer weiter.

Das ist gut, aber wir dürfen uns auf keinen Fall zurücklehnen. Wenn wir uns die Impfquote anschauen, dann gibt es noch immer erhebliche Unterschiede zwischen den Mitgliedstaaten.

Derweil breitet sich die Delta-Variante aus, und viel zu viele Impfdosen bleiben ungenutzt im Kühlschrank liegen. Das heißt, wir müssen unsere Anstrengungen deutlich steigern, um die Menschen in Europa davon zu überzeugen, sich impfen zu lassen. Impfungen bedeuten Schutz, Impfungen bedeuten übrigens auch Freiheit. Der beste Beweis dafür sind die 250 Millionen Europäerinnen und Europäer, die sich ihr EU-COVID-Zertifikat heruntergeladen haben und sich damit auch frei bewegen. Das ist ein großer Erfolg. Europa liefert, und wir werden mit dem slowenischen Ratsvorsitz intensiv daran arbeiten, diese Erfolge zu vertiefen.

This is also true when it comes to our economic recovery. In recent weeks, we raised EUR 35 billion on the capital markets. They were massively oversubscribed. This will not only allow the pre—financing to be disbursed quickly, but this also demonstrates the profound trust investors have in Europe.

So now we are fully ready, and I know I can count on the Slovenian Presidency to approve as many national plans as possible before the end of July. The next six months will be crucial to ensure that Next Generation EU delivers on the transformation that Europe needs. We have now assessed 14 plans and there are many more to come. The good news is that Europeans are investing like never before in education and skills, in labour market reforms, and in affordable and energy—efficient housing. Just to give you some numbers, until now EUR 45 billion will be spent on education, upskilling and reskilling alone. We all know this builds the bridge into the labour market of the future for people who have to go through this transition with us. In addition, EUR 15 billion have been earmarked to increase the efficiency of public employment services, also crucial for the labour market. In other words, this time we will get out of the crisis together, we will modernise our economies and we will leave nobody behind.

This is what Europeans expect from us and the Slovenian Presidency: to work together, despite our differences, in order to deliver results for each and every European, and the Commission is ready to do that. But the way in which we leave this crisis behind is also linked to the question of trust – trust investors and businesses can have in good governance, trust that sound measures to fight corruption and fraud are in place, and trust in free media and independent courts. This is also important for European taxpayers because they ultimately finance the recovery.

Therefore I count on the Slovenian Government to continue the important work on the rule of law files. We will present our second edition of our rule of law reports in the coming weeks. In these reports, we scrutinise the situation in each and every Member State according to the same criteria. I look forward to the discussions of these reports, because our last meeting with leaders demonstrated how central values and the rule of law are, and tomorrow, in our debate on the last European Council, we will discuss how to best defend our values and the EU’s financial interests.

Mesdames et Messieurs les députés, la Slovénie est aussi une passerelle vers les Balkans occidentaux. Je me félicite donc que la Slovénie, dans le cadre de sa présidence, souhaite mettre l’accent sur les relations de l’Europe avec cette région.

Je suis sûre que le sommet de l’Union européenne avec les Balkans occidentaux, qui se tiendra en octobre, enverra un message important aux pays concernés: le message qu’ils sont des partenaires stratégiques essentiels pour l’Union européenne. Et j’espère qu’avec la présidence slovène, nous pourrons dynamiser les processus d’adhésion de l’Albanie et de la Macédoine du Nord. C’est dans notre propre intérêt et c’est une question de crédibilité, parce que pour l’Europe, une promesse donnée doit être une promesse tenue.

Slovenia knows how important that is. In 2008, Slovenia was the first of the new Member States to take on the EU Presidency. Back then, 13 years ago, you, Prime Minister Janša, were serving as Prime Minister of your country for the very first time – and some might still remember the remarkable speech you held right here in the Hemicycle.

You reminded the Members of the European Parliament that people who were not born in the European Union have a very special relationship to our Union. You said, ‘For us, the European Union is not something to be taken for granted. We are prepared to do everything to ensure that the European Union is preserved, developed and strengthened’.

To preserve, to develop and to strengthen our Union: this noble task is an obligation for all of us, in the next six months, and of course beyond. To preserve our values, values like diversity, the freedom of the media and the rule of law, to strengthen our resilience and to build a more sustainable Europe and to develop the tools our Union needs to be better equipped for the challenges that lie ahead.

For this task, Prime Minister Janša, you can count on me and on the Commission, and in this spirit I once again welcome Slovenia at the helm of our Union. Long live Europe!

  Manfred Weber, on behalf of the PPE Group. – Mr President, I also want to start with history. Tomorrow marks the 30th anniversary of the end of the so-called Ten-Day War with the signing of the Brioni Agreement under the political sponsorship of, what was still then, the European Community. Representatives from Slovenia, Croatia and Yugoslavia signed a declaration to end hostilities and to set the scene for the future relationships between the countries. The Slovenian War of Independence was the painful and bloody birth of the Slovenian Republic as we know it today.

In many other Member States the memory of how the European Union became the world’s most successful peace project and global anchor of stability and democracy is not so fresh. In Slovenia it is. Thirty years ago it was Slovenia which benefited from Europe’s political sponsorship. Thirty years later Slovenia is now in the political driver’s seat itself and the Slovenian Presidency now has the chance to continue building the common European house with the experience and knowledge from its rich but often also difficult history in the heart of Europe.

The four priorities chosen by the Slovenian Presidency prove that Slovenia is ever about responsibility. Striving for facilitating the EU’s recovery and reinforcing its resilience must be one of the top priorities. We must draw the consequences from the pandemic and its management as quickly as possible. Health projects, strategic autonomy to socio-economic consequences of the COVID pandemic for us as the EPP the headline is jobs, jobs, jobs. We need economic growth in Europe with digital and sustainable transition. For the Fit for 55 package the Slovenian Presidency can be a first bridge builder to bring the eastern centre, eastern European countries and the western countries together. On the big data biomedicine, on the digital services we have a lot of legislation in front of us where we count on the Slovenian Presidency to make Europe more resilient. The economic impact of the crisis – a EUR 60 billion loss of economic growth and around 300 000 jobs – that is what we are talking about when we talk about jobs.

I also want to thank the Slovenian Presidency for picking up the migration task. It’s not easy at all but Parliament is ready for making compromises. We have a common understanding about how to solve it and the Lithuanian development gives us a clear idea that the urgency is there.

A decisive question is on the Conference for the future of Europe. We had a successful kick-off but now we have to fill the conference with concrete content. Time is short and during the Slovenian Presidency we have 10 business panels, two conference panels and plenaries planned. That’s why we count a lot on the success during the Slovenian Presidency. It’s a presidency of listening to citizens in a way and then with the French Presidency, we have to conclude.

I am also happy that in all the speeches we heard for the moment, the rule of law was a key element. Together we in the European Parliament fought last year for implementing a binding rule of law mechanism. My party, the EPP, was, and will always be, a strong defender of the rule of law principle. Let me be very clear, any problem related to the rule of law is not an internal affair of a Member State, it is not just a problem for the Member State concerned, but a problem for all Europeans. And even more importantly, the rule of law should be a self-evident political principle especially in view of our common European history.

You know we have a lot of discussions going on on this subject. For me, one thing is clear and there, dear Prime Minister, I really ask you to help us, because the most urgent thing at this point is to make the European Prosecutor operational as quickly as possible, so that they can start their work. That’s why this is an urgent demand to immediately nominate the Slovenian representative on this. But there are other discussions about media freedom. Some say we have a problem in Slovenia and other countries, others say we have a very critical press in Slovenia. Then we have the judicial discussion. Some say we have a formally independent judiciary, others say this is highly politicised. You know we had in the last days in Denmark a vote on the asylum law there and that means practically that in Denmark they are abolishing the right of asylum. Just imagine for a second if such a vote were to take place in Slovenia or in Hungary.

So, dear colleagues, what I want to say is that we have, with the rule of law, implemented the separation of powers. We are the legislator. We have the job of implementing the rule of law mechanism. But the assessment where the rule of law is under risk or not is then in the hand of the Commission and of the courts in Europe. And I really ask the Commission Vice-President Jourová to speed things up. I do not want to see any further reports about let me say, we are concerned, we are considering, maybe there is a problem – I want to see now an acting Commission, I want to see now a Commissioner that gives us a proper answer on whether we have a problem in Europe or not.

And finally, the Slovenian Presidency is also looking to the Western Balkans. I like this very much and the EPP is fully supporting this.

Let me close with a quote from the Slovenian author Žarko Petan, who was born in Ljubljana in 1929 and died in 2014. He said ‘The present is the state between the good old days and the more beautiful future.’ That is an extremely positive, optimistic spirit and this spirit is needed in Europe. So Srečno Slovenija! Srečno Evropa!

  Iratxe García Pérez, en nombre del Grupo S&D. – Señor presidente, señorías, créanme si les digo que deseo todos los éxitos a la Presidencia eslovena, porque su éxito será el éxito de toda la Unión Europea. No me cabe duda de que Eslovenia tiene la capacidad y la experiencia para hacer un gran trabajo, siempre que usted, señor Janša, opte por la colaboración con este Parlamento, con la Comisión y con los principios fundamentales de la Unión.

Este Parlamento lo eligen directamente los ciudadanos y ciudadanas. Aquí ve usted representantes de muy diversas ideas políticas, y solo podemos servir a la ciudadanía si entre todos hacemos un esfuerzo por respetarnos y escucharnos. Solo llegando a acuerdos, sin renunciar nunca a los valores fundamentales de la Unión, podemos sacar adelante las leyes o políticas necesarias, como el Plan de Recuperación, la reforma de la política agrícola común o la adquisición de vacunas.

El Estado de Derecho es un elemento fundamental en esa cooperación. Y déjeme decirle que no es una buena señal lo ocurrido la pasada semana en una reunión que ustedes mantuvieron con la Comisión Europea para hablar del Estado de Derecho, reunión que se utilizó para atacar a la oposición de su país.

Usted sabe que el respeto es fundamental en nuestra tarea: respeto a la diferencia de opinión, para poder avanzar unidos en la diversidad —solo así se construye Europa—; y respeto por la verdad, protegiendo la libertad de prensa como un pilar indispensable para la democracia.

La presidencia semestral de la Unión coincide con el 30 aniversario de la independencia de Eslovenia, que ha sido un modelo de transición en un país con grandes capacidades y aportaciones al proyecto común. Con más razón este Parlamento tiene la responsabilidad de velar por que no se pierda ese legado.

No solo seremos vigilantes con el Estado de Derecho, la independencia judicial y la libertad de prensa. También tenemos la obligación de velar por el buen uso de los fondos europeos y, por eso, usted debería salir de aquí hoy con el compromiso de nombrar ya a un delegado o una delegada para la Fiscalía Europea. Usted ha advertido de los problemas en los retrasos de la justicia, pues en sus manos está poder resolver esta cuestión. Así que no espere a mañana para anunciar el nombramiento. Hágalo hoy, aquí mismo, y así dará tranquilidad a los eslovenos y a las eslovenas, y también a este hemiciclo. Porque aquí lo que queremos es que nadie se quede atrás, en ningún lugar de Europa.

Porque estamos en esto juntos, el lema de la Presidencia lo dice: «Juntos. Resiliente. Europa». Eso es lo que queremos. Coincido con el enunciado de sus prioridades: recuperación y resiliencia, fortalecer el Estado de Derecho y los valores europeos. ¿De verdad se compromete con esto? En ese camino coincidirá con nosotros. Los socialistas europeos compartimos la prioridad de avanzar en la ampliación en los Balcanes Occidentales y esperamos que se puedan dar pasos significativos al respecto. Pero no se olvide de la reforma migratoria, que es urgente y debe ser solidaria, equilibrada y justa.

Y otra prioridad es el futuro de Europa: la Conferencia sobre el Futuro de Europa ⸺lo aplaudo⸺. En septiembre por fin se organizarán los primeros paneles de ciudadanos y todas las voces deben ser escuchadas. Por cierto, ha hablado usted de cómo podemos mejorar la voz de Europa en el exterior. Yo se lo digo: acabando con la regla de la unanimidad.

Señor Janša, tiene la oportunidad de ejercer un liderazgo de servicio no solo para los dos millones de eslovenos y eslovenas, sino para 500 millones de europeos y de europeas. Es una gran responsabilidad. No la desaproveche, por el bien de su país y, sobre todo, por el bien de la Unión.

  Malik Azmani, on behalf of the Renew Group. – Mr President, dear Prime Minister Janša, dear Commission President and dear colleagues, let me start by taking the opportunity to thank the Portuguese Presidency for the last six months. We now have a climate law, we can use our EU Digital COVID Certificate when we cross borders and we are working towards a real EU agency for asylum. Let’s hope the next six months will be as productive.

The priorities mentioned by the Slovenian Presidency seem to give some hope. You will strive to facilitate the EU’s recovery and reinforce its resilience. You want to reflect on the future of Europe, strengthen the rule of law and European values, and increase security and stability in the European neighbourhood. I think it is very easy to combine the latter three.

But I’m afraid, Mr Janša, that your track record at home means that we cannot take your words for granted. Why don’t you start reflecting on the future of Europe by abiding by the rule of law, upholding our values yourself? Don’t you think our internal security and stability would increase? Unfortunately, you seem to want to be part of a very sinister club that doesn’t appreciate free media, that can’t stomach the independence of judiciary or respecting LGBTIQ rights at all. A whiff of corruption, nepotism and fraud never seems to be far away from this club, you so desperately want to associate yourself with. You talk the talk, but you don’t walk the walk Mr Janša. Even when you presented your priorities to the Commission last week you could not resist petty politics, talking down on judges and MEP’s, our colleagues in the House, Mr Janša. I wish more Commissioners would have joined Frans Timmermans and would have left you standing there in self-pity.

Dear Prime Minister, you remind me of Vladimir Bartol when he wrote: ‘Nothing is an absolute reality, all is permitted.’ We all admire his work, but you Sir take it too literally.

Upholding the rule of law is an adamant reality for us. So please stop harassing journalists and judges. Stop appointing your political friends in the police force. And start appointing an EPPO prosecutor.

The Commission should have never approved your Next Generation EU money before an independent Slovenian prosecutor is added to the EPPO. We will ask the Council to make the Commission’s wrong right and not approve your funds before this is done.

Dear Prime Minister, we do want to work with you. Renew does want to help you make this presidency a success. But we will do so based on the proof or your own words ‘Strengthen the rule of law and European values’.

So please, show us you mean it, and you will find a helping hand in our Group. We want to work with you on the Fit for 2030 package. We want to finally start tackling the migration crisis. We want to work on the DSA and the DMA, and build a Health Union together. But none of this can ever work in a Europe that’s lost its values, its core beliefs.

So, you need to drag yourself out of the darkness and into the light and you will meet us with open arms once you get there.

  Ska Keller, on behalf of the Verts/ALE Group. – Mr President, an ever—accelerating climate crisis, the deterioration of the rule of law in Europe, a new turn in the pandemic with a very transmissible variant spreading: these are just some of the issues a new Presidency will have to face, and it will be more than enough for any.

But we are concerned about how willing the Slovenian Presidency is to take on those challenges. While we see unprecedented heatwaves and while the ocean is literally on fire, your Presidency will be in a position to start the negotiations on the climate package. You have a historic chance to help upgrade the EU’s position from the recent insufficient climate targets and focus on a massive rollout of a green and socially just transition.

In your Presidency’s priorities, however – and you mentioned exactly that just now in your speech – not only is such an ambition lacking, but you are even giving credit to false solutions. On the rule of law, Prime Minister Janša, you seem to have been following and taking a look into a course on illiberal democracy, and that is dangerous for the European values your Presidency is claiming to uphold. Smear campaigns and the intimidation of free media and civil society, and looking for scapegoats are not the acts we expect from a European government.

You have said that your Presidency’s number one priority is resilience and recovery, and I think we both agree that the key to achieve this is a good and targeted use of the common European funds dedicated to the recovery that we so dearly need. I am therefore wondering, as are colleagues, why Slovenia is the only country in the entire European Union that has not yet nominated its prosecutors to the European Public Prosecutor’s Office. What is the message that you are sending by interfering with judicial nominations? You’ve just said how important judicial independence is. Interfering with judicial nominations that are supposed to shed light on fraudulent use of public money in our union is rather strange to me with the rule of law being one of the priorities that you have set.

The Presidency is always a time when a country and its government are in the limelight. While a country as beautiful as Slovenia always deserves to be the spot of attention, I do have some doubts about how you and your government will represent the EU in the next six months. But I hope that you will prove me, and us, wrong. We are very much looking forward to cooperating with you because a successful presidency is indeed a success for the whole European Union, but it needs to be based on the common values and targets that we have all agreed and signed up to.

  Marco Zanni, a nome del gruppo ID. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, Presidente Janša benvenuto, mi permetto, anche se Lei è un politico sicuramente navigato, di darle un piccolo consiglio, vede questo è l'unico Parlamento nell'Europa democratica che nega la rappresentanza istituzionale alle minoranze; è l'unico Parlamento nell'Europa democratica che fa un cordone sanitario verso alcuni partiti solo perché hanno idee diverse. Quindi, sicuramente non dia corda a questi attacchi strumentali perché qui nessuno può dare lezioni di democrazia.

Fatta questa premessa, vorrei passare ai temi che spero verranno sviluppati nel Suo semestre di Presidenza, temi di cui Lei ha parlato. Ha fatto una riflessione sulla pandemia, la pandemia è stato un momento sicuramente devastante. Lei citava un'immagine di questi carri in fila e quest'immagine viene dalla città da dove provengo. Abbiamo sofferto tanto, però se c'è da guardare un lato positivo, abbiamo scoperto attraverso la pandemia che delle cose in Europa non andavano.

Lei ha toccato il tema dell'economia, ha ricordato che è stata l'Europa a inventare l'economia sociale di mercato. Però ci siamo accorti che questo modello forse non funziona in maniera corretta, se è vero, come dimostrano i numeri, che l'Europa è il continente che negli ultimi decenni è cresciuto di meno rispetto ai nostri competitor, sia economie già sviluppate come gli Stati Uniti, sia economie in via di sviluppo. È necessario un cambiamento radicale delle regole che governano il nostro modello di sviluppo socioeconomico.

Ha parlato anche dell'industria che è un tema importantissimo. Anche qui, con la pandemia, ci siamo accorti che il nostro modello non andava, che avevamo esternalizzato troppo, che eravamo troppo dipendenti da tecnologie sviluppate da altri paesi e anche qui apprezziamo e speriamo in una grande cooperazione tra la Sua Presidenza e il Commissario Breton che di idee buone ne ha messe sul campo.

Però esiste un problema e una contraddizione, perché Lei ha citato il settore dei semiconduttori, ma non possiamo sviluppare un'industria o recuperare il gap tecnologico che abbiamo con paesi terzi in alcuni settori, se non cambiamo le nostre regole sugli aiuti di Stato e quindi una necessità di cambiamento che spero sia al centro della Sua Presidenza e di questi sei mesi di politica.

In conclusione ancora vorrei fare un augurio. Sappiamo che su di Lei possiamo contare e nonostante questa fredda accoglienza che qualcuno Le ha dimostrato, io mi auguro che davvero questo sia un semestre di successo e che al di là dei fattori singoli dimostri che esiste un'alternativa che io considero migliore alla cooperazione europea rispetto a quella fallimentare che abbiamo visto negli ultimi anni.

È importante dimostrare che si può fare bene all'Europa, che si può costruire una buona cooperazione europea nel rispetto delle nostre diversità e nel rispetto delle nostre tradizioni e soprattutto nel rispetto delle nostre nazioni che, piaccia o no, rimangono il baluardo, il nucleo fondante e fondamentale delle nostre democrazie. Grazie ancora e in bocca al lupo.

  Raffaele Fitto, a nome del gruppo ECR. – Signor Presidente, onorevoli colleghi, signora Presidente della Commissione, signor primo ministro Janša, la Sua Presidenza prende il via mentre la pandemia non è ancora terminata, con una situazione che sicuramente sta migliorando, ma il nostro continente nei prossimi mesi comunque dovrà affrontare sfide molto complesse e importanti al fine di uscire definitivamente da questa drammatica crisi.

L'eurorealismo che ho ascoltato oggi in molti dei Suoi passaggi credo possa essere un'ottima sintesi e una concreta occasione per l'Europa del domani affinché sia guidata da uno spirito di solidarietà e cooperazione tra i diversi Stati e popoli. Cooperazione e solidarietà spesso ostacolate da pregiudizi politici, che fanno venire meno rispetto e trattamento equo per tutti i paesi dell'Unione europea. In tal senso, ci rassicurano le Sue parole e il Suo approccio ai valori e ai principi fondamentali dell'Unione, compreso lo Stato di diritto. E a tal proposito mi sembra abbastanza strumentale la polemica sulla Procura europea sia per i tempi sia per le modalità con le quali viene messa in campo e soprattutto per i chiarimenti che Lei ha più volte abbondantemente indicato.

Il meccanismo di monitoraggio dello Stato di diritto deve operare in modo obiettivo e trasparente nel rispetto dell'uguaglianza degli Stati membri, non seguendo l'approccio che spesso è molto politicizzato e che utilizza meccanismi concordati a livello dell'Unione europea solo per punire opinioni diverse rispetto a quelle che vengono portate avanti da alcune parti politiche. Tutto questo, purtroppo, non fa altro che alimentare divisioni, discordie e sfiducia tra gli Stati e i popoli europei. L'obiettivo principale in questo momento che tutti noi dovremmo avere è assicurare un'Europa più forte e resiliente.

Contrasto alla pandemia, ripresa economica forte e duratura, integrità del mercato interno, interessi commerciali e autonomia strategica, ma anche sicurezza e difesa dei nostri confini per contrastare fenomeni come terrorismo, criminalità organizzata e immigrazione clandestina: su questi temi il nostro gruppo è pronto a collaborare guidati da pragmatismo e buon senso.

Diciamo sì alla difesa dell'ambiente, ma con il giusto compromesso tra la sostenibilità ambientale e la sostenibilità economica e sociale. È anche molto positiva, lo voglio sottolineare, la Sua attenzione sulla gestione dell'immigrazione illegale e sulla costruzione di un sistema di asilo funzionante. Accogliamo con favore la Sua particolare attenzione al tema dei Balcani occidentali, ma per fare ciò non dobbiamo dimenticare l'ulteriore importanza del vicinato orientale per garantire la pace e la stabilità in Europa.

Infine, questa Presidenza si ritrova nel momento clou dell'avvio della Conferenza sul futuro dell'Europa. La vostra Presidenza porterà avanti su questo tema un passaggio fondamentale e decisivo. Noi ci auguriamo solamente, senza entrare nel merito, che la Conferenza sul futuro dell'Europa non sia un'occasione per escludere, ma sia un'opportunità per includere e prendere in considerazione tutte le legittime diverse opinioni nello sviluppo di punti di vista comuni sulle soluzioni per il futuro dell'Europa.

Concludo, ribadendo che ho apprezzato il riferimento al dialogo, alla cooperazione, alla parità di trattamento come condizioni essenziali per migliorare le condizioni, il benessere e la sicurezza dei nostri cittadini. Il nostro auspicio, nell'augurare un semestre di risultati importanti, è che questo spirito possa concretamente guidare la vostra azione. Buon lavoro.

  Martin Schirdewan, im Namen der The Left-Fraktion. – Herr Präsident, Herr Ministerpräsident! Nachdem die politische Rechte Sie in der Debatte jetzt doch sehr geschont hat, Sie selbst aber dafür bekannt sind, lieber mit dem Degen als mit dem Florett zu fechten, werde ich Ihnen die Freude einer politischen Auseinandersetzung nicht vorenthalten wollen.

Ihre Regierung übernimmt die Ratspräsidentschaft in einer für die EU schwierigen Zeit. Die EU kämpft noch immer mit der Pandemie und ihren Folgen. Und leider beginnt die Ratspräsidentschaft gleich mit einem Eklat, dem höheren Nachhallen beleidigender Aussagen: Einer der Vizepräsidenten der Kommission verweigert ein Gruppenbild. Am nächsten Tag geht ein anderer Vizepräsident dann mit Ihnen gemütlich wandern. Frau von der Leyen, manchmal frage ich mich: Was ist da eigentlich im Hause Berlaymont los?

Aber, Herr Janša, Sie haben viele Themen angerissen. Lassen Sie mich dennoch vor allem über Demokratie mit Ihnen reden. Ich denke, dass die slowenische Öffentlichkeit ein Recht darauf hat, aus unabhängiger journalistischer Quelle informiert zu werden. Und dass Sie der unabhängigen Nachrichtenagentur die Förderung verweigern, ist ein politischer Skandal. Und auch wenn man nicht immer mag, was berichtet wird, muss man doch als Politiker Kritik aushalten. Und auch wenn Sie persönlich vielleicht Twitter als Verkündungsorgan bevorzugen – die Unabhängigkeit der Medien und die Pressefreiheit, Herr Ministerpräsident, sind in einer Demokratie unverzichtbar.

Ich denke auch, dass die slowenische Bevölkerung ein Recht auf das Funktionieren einer unabhängigen Justiz hat. Dass Ihre Regierung einige der Richterinnen im Land als politisch befangen darstellt, sagt vor allem etwas über Ihr eigenes Verhältnis zur Unabhängigkeit der Justiz aus. Und dass die Europäische Staatsanwaltschaft noch immer auf die Benennung der europäischen Staatsanwälte aus Slowenien warten muss und ihre Arbeit deshalb nicht aufnehmen kann, ist völlig inakzeptabel. Die Arbeit einer unabhängigen Staatsanwaltschaft z. B. gegen Korruption stärkt das Vertrauen in den Rechtsstaat und in demokratische Politik. Ihre Weigerung untergräbt dieses Vertrauen.

Ich denke, dass Demokratie vom kulturvollen Meinungsstreit lebt. Die Verächtlichmachung der demokratischen Opposition führt zu einer Verrohung der politischen Debatte und Kultur. Die USA unter Donald Trump waren kein Vorbild demokratischer Kultur – ganz im Gegenteil: Sie sind uns Mahnung. Und die EU—Mitgliedstaaten, insbesondere aber eine amtierende Ratspräsidentschaft, sollten diesem Weg nicht folgen.

Ich denke weiterhin, dass Geflüchtete ein Anrecht auf Schutz in der EU und auf die Einhaltung internationalen Rechts haben. Das gilt für Slowenien genauso wie für jeden anderen Mitgliedstaat. Geflüchtete begrüßt man nicht mit Stacheldrahtzäunen und Fußtritten, sondern mit Mitgefühl.

Kurzum, Herr Ministerpräsident, ich freue mich, dass Slowenien Mitglied der EU ist und Sie jetzt die Ratspräsidentschaft innehaben und große Herausforderungen vor Ihnen liegen. Ich bezweifele aber, dass es unter den heutigen innenpolitischen Zuständen Mitglied hätte werden können. Sie können Ihre Ratspräsidentschaft dennoch nutzen, um zu helfen, die aktuellen politischen Herausforderungen zu bewältigen. Sie können die europäische Demokratie stärken, oder aber Sie setzen Ihren politischen Kurs fort. Dann werden Sie in uns Kritiker finden, die auch mit dem Degen zu fechten wissen.

  Lívia Járóka (NI). – Elnök Úr! Üdvözlöm az Európai Tanács soros elnöki székében Szlovéniát, Jansa miniszterelnök urat és a képviselőket.

We have talked from my heart in many of the areas and we share a lot of things together as I am a Hungarian MEP.

A járvány számos próba elé állította, ahogy Ön is elmondta, Európát. Közös jövőnkről, közös értékeinkről és a kihívásainkról végre őszintén kell beszélni, és nyílt, őszinte párbeszédet kell folytatnunk, nemcsak az életmódunk sokszínűsége miatt, amely erősíti az Unió közösségét, hanem amiatt is, mert a kölcsönös tisztelet és egyenlőség nem engedheti meg, hogy a kettős mérce legyen Európa zsinórmértéke. Köszönöm, hogy erre felhívta a figyelmet! Üdvözlöm az elnökség célkitűzéseit, számomra nagyon fontos a romaügy, az Európai Parlamentnek az egyik roma képviselője vagyok, és egy diszkriminált közösséget képviselek.

A számok sajnos nagyon tragikusak, főleg a Covid árnyékában, ezért nagyon fontosnak tartom, hogy az Ön soros elnöksége a jogállamisági mechanizmussal, a nemzeti és etnikai kisebbségekkel, a hátrányos helyzetűekkel, a szegényekkel, kiemelten Európa roma közösségeivel foglalkozzon, védelmüket, biztonságukat és esélyegyenlőségünket szolgálja a „rule of law” – nagyon fontos. Kérem, hogy a nemzeti romastratégiákat is jobban koordinálják, mert ez a félév nagyon fontos lesz. Önöknek nagy tudásuk van kisebbségi és nemzetiségi csoportok integrálásában, és úgy gondolom, hogy az Ön feladata nagy, az elnökség feladata nagy, grandiózus, és ehhez sok erőt kívánok önöknek!

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. – Gospod predsednik!

Najlepša hvala še enkrat za besedo. Predsednik politične skupine Evropske ljudske stranke gospod Weber je na začetku spomnil vse nas, da se je Slovenija pred tridesetimi leti še borila za svobodo in demokracijo in da je natančno pred tridesetimi leti na današnji dan s pomočjo Evropske unije, takratne formacije, prvič bila deležna tretiranja kot mednarodnega subjekta na brionskih pogovorih.

Jaz se gospodu Webru zahvaljujem za to reminiscenco, bi jo pa uporabil zato, da bi dal še neko drugo primerjavo. Ko je Slovenija, kar 90 odstotkov Slovencev, glasovalo za samostojno državo, in ko smo potem šest mesecev kasneje to državo razglasili, za tisti naš korak ni bilo kakega velikega razumevanja.

Takratna Evropska unija, recimo en teden pred razglasitvijo samostojne države, je takratni Jugoslaviji odobrila 800 milijonov ekujev ugodnega kredita, zato da bi Jugoslavija ostala skupaj. Želeli so, da Jugoslavija ostane enotna in demokratična, Slovenci pa smo šli iz Jugoslavije, zato ker smo vedeli, da na demokratičen način Jugoslavija ne more ostati enotna. In je potem trajalo deset dni, da je svet spremenil mnenje in nas podprl. In brionski pogovori so bili prvi tak korak, ki je Slovencem potem vrnil upanje v Evropo, kajti, ko smo se mi osamosvajali, se nismo osamosvajali zato, da bomo otok sredi celine, ampak smo takrat, ko smo glasovali za samostojno Slovenijo, glasovali tudi za evropsko prihodnost. In podpora Evropski uniji je v Sloveniji še vedno med najvišjimi v Evropi.

Tako da, meni je žal, da je tukaj, v tej razpravi, bilo veliko bilateralnih vprašanj odprtih, kar se tiče delegiranih tožilcev, Slovenija je prostovoljno stopila v razširjeni mehanizem evropskega tožilstva, ne umikamo se iz njega. Prišlo je do zapleta zaradi naše notranje zakonodaje glede imenovanja dveh delegiranih tožilcev. Ministrica za pravosodje je odstopila, imamo novega ministra, ponavljamo postopek, kar se vlade tiče, ga bomo dokončali lahko do jeseni, nismo, ni pa vlada edini faktor tukaj, tukaj je svet, tožilski svet, ki ima v rokah del procedure, in je tudi od njih odvisno, kdaj se bo časovno to izteklo, ampak mi bomo opravili svoj del.

Prosim pa vse, da potem, ko bo ta organizem znotraj držav, ki sodelujejo, kompleten, skupaj prosimo potem še naše kolege iz Danske, Irske, Švedske, Poljske in Madžarske, da se tudi pridružijo, ker sicer bo zelo neverodostojno govoriti, da v neki državi so evropska sredstva zaščitena in njihova uporaba pod nadzorom, po državah, kjer pa sploh ne sodelujejo, pa kaj?

Torej, tu je treba uporabljati enake standarde. Mi smo podprli ta instrument, bomo v njem sodelovali. V interesu vseh nas je, da je investiranje evropskih, pa tudi nacionalnih javnih sredstev, čim bolj pregledno, čim bolj učinkovito, in da je okrog tega čim manj dilem, saj sicer razpadajo tudi, razpade tudi zaupanje, o katerem je govorila predsednica Komisije, v naše skupne instrumente.

Vse, kar ste tukaj govorili, je zame del razprave, ki je pač potrebna, tudi če se ne strinjamo. Predstavniki političnih skupin v tem Evropskem parlamentu ste pač izvoljeni od svojih volivcev, tako kot smo v nacionalnih parlamentih izvoljeni od svojih volivcev, zastopamo interese. Evropa je vse to, kar ste predstavili.

Jaz osebno pripadam določeni politični skupini, imam svoja prepričanja in vrednote, ampak v tem svojstvu, ko Slovenija predseduje Svetu Evropske unije, so zame vsa vaša stališča legitimna, enaka, so del demokratičnega procesa, na podlagi katerega ste bili izvoljeni v ta Parlament.

Ko smo se Slovenci borili za to, da prvič sploh svobodno glasujemo, takrat 90 procentov ljudi ni imelo pojma o tem, kakšna je razlika med krščansko, liberalno, socialno demokracijo, med konservativci, liberalci. Poznali smo samo razliko med svobodnimi volitvami in med sistemom, kjer vlada ena stranka. In v naravi človeka je, ljudi je, da imamo različne vrednote in da tekmujemo s tem, in mi želimo, da se v razpravi o prihodnosti Evrope slišijo vsi glasovi, samo na tej podlagi bomo lahko našli skupne poti naprej.

Hvala vam za vse te prispevke v tej smeri.

  Romana Tomc (PPE). – Spoštovani predsednik Sassoli, spoštovana predsednica von der Leyen, spoštovani premier Janez Janša.

Najprej iskrene čestitke, moja država Slovenija, za 30 let, za vse, kar si na tej poti samostojnosti doživela, preživela in obstala. Slovenija z ambicioznimi cilji in programom predseduje Evropski uniji v času, ko želimo od Evropejcev izvedeti, kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti.

Slovenci smo se, kar zadeva prihodnost, vedno znali pravilno odločiti, tudi zato imamo samostojno državo. Želimo svobodo v najširšem pomenu in vladavino prava za vse. Želimo sodelovanje in želimo spoštovanje.

Slovenska vlada je v preteklem letu pokazala, da zna in zmore. Državo je z učinkovitimi ukrepi v času krize pripeljala med države, ki dosegajo zelo dobre napovedi in zelo dobre rezultate.

Enako, kot je vlada predana delu za Slovenijo, je slovensko predsedstvo odločeno, da pomaga Evropski uniji pri uresničevanju gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, okoljskih, digitalnih in vseh drugih ciljev, ki so še pred nami. Ob tem pa je seveda nujno zavedanje, da Evropska unija nima prihodnosti, če bi jo vodili s preglasovanjem in izključevanjem, ter da smo v Uniji združeni narodi z različno preteklostjo in tudi različnimi pogledi na prihodnost.

Spoštovani predsednik, želim, da s svojimi izkušnjami in modrostjo pomagaš okrepiti sodelovanje, da s svojo vztrajnostjo spodbujaš k preseganju razlik in s predanostjo iščeš tisto, kar nas povezuje. Srečno pri tem tvojem drugem predsedovanju, za katerega ne dvomim, da ga boste skupaj z vso ekipo opravili z odliko. Srečno, Slovenija. Srečno, Evropska unija.

  Tanja Fajon (S&D). – Spoštovani plenum, spoštovani predsednik Parlamenta, predsednica Komisije, spoštovani predsednik slovenske vlade.

V Evropski uniji in v tej stavbi je Slovenija zadnjih 17 let pisala uspešne zgodbe. Evropski poslanci iz Slovenije smo promovirali zgledne slovenske projekte in prodorne slovenske ljudi. S ponosom.

Danes bi v tej dvorani želela čutiti ta isti ponos. Pa je kritik na račun moje države vsak dan več. Ugled Slovenije se je v času trenutne vlade žal zamajal in premnogi se sprašujete o naših vrednotah in evropski naravnanosti.

Dragi kolegi, želim vam sporočiti, da dejanja in besede vedno našega predsednika ali posameznih ministrov niso tudi dejanja in stališča vseh naših ljudi. Raziskave javnega mnenja so jasne: velikanska večina Slovencev danes ne podpira smeri, v katero drvi naša država.

Ne podpirajo pogosto nespoštljive retorike, arogance, cinizma. Ne podpirajo posnemanja madžarskega ali poljskega premierja, pritiskov na medije, tožilstvo, neodvisne institucije. Ne podpirajo samoodločnega, samovoljnega odločanja mimo zakonov in ustave ali včasih pajdašenja s skrajno desnico. Ne bodo dopustili, da se na tak način spreminja značaj slovenske družbe.

Zato danes v Sloveniji vre. Odraz tega žalostnega političnega ozračja so bile tudi demonstracije danes pred Parlamentom. Ljudje ne dovolijo, da bi bili utišani, in zahtevajo spremembo. Želijo priložnost, da bi dokazali, da smo Slovenci odgovoren, zrel in samozavesten narod.

Upam, da bo predsedovanje ta priložnost, da bo državi, ljudem, vsem, ki se borimo za spoštovanje evropskih vrednot in norm, v prihodnjih mesecih vrnjen ta ugled in ponos. Da bo Slovenija ob koncu predsedovanja deležna mednarodne pozornosti v slogu naših izjemnih Pogačarja in košarkarjev z Dončičem na čelu, ki te dni razveseljujejo svet z vrhunskimi športnimi podvigi.

Zato pozivam vas, spoštovani predsednik vlade, da Slovenijo zavoljo rasti demokracije, zaradi vsakega posameznika in blagostanja celotne družbe vrnete nazaj na pot dobrih, modernih, odprtih, prijaznih in spodobnih držav. V jedro zdrave Evrope, kamor spadamo. Med kritične, prizadevne in svobodomiselne ljudi, kajti Slovenci to smo.

  Stéphane Séjourné (Renew). – Monsieur le Président, Madame la Présidente, Monsieur le Premier ministre, si je devais résumer le début de ce débat dans notre hémicycle par un mot, je dirais «dommage». Dommage, parce que d’un côté, à la lecture des priorités slovènes, je ne peux que soutenir un certain nombre d’éléments. Le travail sur la reprise économique, qui est indispensable pour notre marché intérieur, sur l’autonomie stratégique, qui est maintenant un objectif politique partagé par cet hémicycle et par l’Union européenne, la création de l’Union européenne de la santé: la Commission a énormément travaillé sur ces sujets et la crise du COVID nous a tous mobilisés. Accélérer les transitions numériques et les transitions écologiques, c’est le sens de l’histoire. La conférence sur l’avenir de l’Europe, Monsieur le Premier ministre, il faudra la porter politiquement, parce qu’il faudra nous réformer nous-mêmes pour être crédibles envers nos concitoyens.

Mais je dis dommage, parce que je distingue peut-être les priorités très constructives que vous avez évoquées, Monsieur le Premier ministre – et qui permettront d’ailleurs d’avancer sur tous les éléments –, et la situation politique d’un pays qui se revendique de plus en plus ouvertement illibéral.

Nous sommes inquiets et c’est dommage. C’est dommage pour ce débat, c’est dommage pour les priorités et pour le fait qu’on les parasite un petit peu avec des histoires internes, mais qui sont tout aussi importantes pour nous, puisque ce sont les valeurs européennes. Nous sommes inquiets de la campagne de haine contre les journalistes qui est relayée par le gouvernement, inquiets des tentatives de contrôle des services publics, inquiets aussi du signal envoyé par la Slovénie, qui n’a toujours pas nommé de magistrats pour le parquet européen – cela a été évoqué par l’ensemble des groupes politiques.

Monsieur le Premier ministre, nous soutiendrons peut-être, voire sûrement, vos priorités, mais nous resterons vigilants. Il faut donner des preuves, des preuves d’adhésion à l’Union européenne au moment où vous la présidez. En tout cas, nous vous soutiendrons dans la réussite de cette présidence pour les six prochains mois sur le fond, et nous serons vigilants quant aux valeurs européennes.

  Jordi Solé (Verts/ALE). – Mr President, let me congratulate the Slovenian people for the 30th anniversary of its independence, but let me also recall that there are still other European countries struggling to vote on our independence, struggling to exercise our right to self—determination, as you did 30 years ago.

Let me also hope that during your presidency, you can show that small, performing nations like Slovenia can take the helm in an efficient and constructive way. But in this crucial moment for the recovery of our economies and societies and for building a more resilient and cohesive Union, the last thing the EU needs is more division on fundamental values, entertaining conspiracy theories, or siding with those who put at stake the very values on which our Union is based, and which by no means are imaginary.

We cannot and we will not accept either double standards or relativism when it comes to fundamental rights.

PRESIDENZA: ROBERTA METSOLA
Viċi President

  Gilles Lebreton (ID). – Madame la Présidente, Monsieur le Premier ministre, chers collègues, la Slovénie vient de prendre pour six mois la présidence du Conseil de l’Union européenne. À mes yeux, le fait qu’elle soit un petit pays n’est pas un problème, car chaque État doit être respecté.

Je salue notamment sa position courageuse contre la politique européenne de relocalisation des migrants. Je suis d’accord avec sa première priorité, qui est de rendre l’Europe plus résiliente face aux crises, notamment aux crises sanitaires. Nous devons relocaliser la production des vaccins et des médicaments les plus essentiels en Europe pour ne plus jamais revivre la dépendance envers la Chine dont nous avons été victimes lors de la pandémie de COVID-19.

Je prends acte de sa seconde priorité, qui consiste à mener à bien les travaux de la conférence sur l’avenir de l’Europe. Hélas, je suis sans illusion sur leur issue. Nous aurons droit à une nouvelle offensive fédéraliste que le président Macron sera tout heureux de célébrer au printemps 2022, sauf si Marine Le Pen gagne l’élection présidentielle française et sonne le réveil des nations, ce que j’espère profondément.

  Geert Bourgeois (ECR). – Voorzitter, ik vraag het Sloveense voorzitterschap om verder te gaan op het elan van Portugal inzake handelsbetrekkingen.

De positieve resultaten van de EU-VS-top moeten uitgewerkt worden. Slovenië heeft naam en faam inzake artificiële intelligentie en is dus uitstekend geplaatst om de raad voor technologie op te starten.

Er moet ook een duurzame oplossing komen voor de staal- en aluminiumtarieven.

Verder reken ik erop dat onder dit voorzitterschap aan de Commissie een onderhandelingsmandaat verleend wordt om tot een afzonderlijk handels- en investeringsakkoord te komen met onze strategische partner India, en dit na acht jaar impasse.

Tot slot moet het internationale handelssysteem van de WTO weer op de sporen gezet worden, en dus moeten er concrete resultaten geboekt worden op de twaalfde Ministeriële Conferentie.

Het is tijd voor resultaten!

  Pernando Barrena Arza (The Left). – Señora presidenta, para los que defendemos el papel de los Estados emergentes en la construcción de Europa, Eslovenia ha sido una referencia ineludible de proceso democrático, no violento y exitoso desde aquel diciembre de 1991 en el que consiguió su independencia. Los que aspiramos, como los vascos, a disponer de nuestro propio Estado en Europa, creemos que la independencia es la mejor manera de alcanzar la justicia social para toda nuestra ciudadanía.

Hoy debo decir con frustración que, treinta años después, Eslovenia ha iniciado una senda peligrosa que la lleva a la autocracia por medio de discursos y prácticas xenófobas y antieuropeas, ataques al Estado de Derecho y a la separación de poderes, la eliminación de derechos fundamentales bajo la excusa de la pandemia, el control de los medios de comunicación, un Estado policial y la persecución de partidos políticos legales, como también conocimos en el País Vasco. Su política antimigración contra el derecho de asilo y de devoluciones en caliente avergonzaría a todos los eslovenos que encontraron una nueva vida en los Estados Unidos o Argentina huyendo de la represión política y el hambre.

Solo vamos a pedirle que proteja los derechos humanos y los derechos civiles y políticos en Eslovenia, y que devuelva a su país el prestigio internacional de un pueblo que consiguió ser libre hace treinta años, señor Janša.

  Márton Gyöngyösi (NI). – Madam President, as far as policy is concerned, the programme of the Slovenian Presidency is solid material. But what I find disconcerting is the gap between what this document contains concerning shared values of the European Union and your recent implications, statements and actions in this regard as Prime Minister, Mr Janša. In this respect, thank you for invoking the historical process in which post-communist countries like yours and mine, Hungary, joined the European Union. Our citizens, first and foremost, opted for values such as democracy, rule of law, pluralism and transparency, values that are beyond ideology, not leftist liberal traits, as you and your best friend Viktor Orbán imply. These values are not subject to interpretation, not up for debate, they are absolute and constant. So please respect them.

  Dolors Montserrat (PPE). – Señora presidenta, presidente Janša, deseo a Eslovenia todos los éxitos. No será una Presidencia sencilla, son muchos los retos que tenemos por delante.

Junto a la Unión Europea, la Presidencia alemana culminó con éxito obtener la vacuna para la pandemia; la Presidencia portuguesa consiguió tener al 70 % de la población europea inmunizada; y ahora tenemos el reto de reconstruir y recuperar todo lo que social y económicamente ha destruido la COVID-19.

La Presidencia eslovena tiene que asegurar que los fondos de recuperación se distribuyan de forma transparente, justa y proporcional entre todas las regiones. Esos fondos son propiedad de los europeos. Evitemos que se utilicen de forma discriminatoria, evitemos amiguismos y corruptelas.

El objetivo de esta Presidencia también debe ser proteger y promover el Estado de Derecho en Europa. El populismo y los nacionalismos siempre aprovechan los momentos de crisis para atacar. La pandemia ha tensionado extraordinariamente las costuras de nuestras democracias liberales. El Estado de Derecho, la independencia del Poder Judicial y la libertad de prensa son principios fundamentales de la Unión Europea.

En algunos casos, como en mi propio país, gobernado por el Partido Socialista, observamos asombrados como se traspasan los límites de la separación de poderes, cuestionando al Poder Judicial y otorgando privilegios extrajudiciales a cambio de apoyos políticos. Debemos tener claro que en España, como en cualquier rincón de Europa, garantizar la igualdad y la unidad pasa inexorablemente por defender y fortalecer el Estado de Derecho. Sin él, sin el imperio de la ley, no se pueden garantizar ni la igualdad ni la libertad. Y la concordia y la convivencia no son posibles sin justicia.

  Simona Bonafè (S&D). – Signora Presidente, onorevoli colleghi, noi veniamo da mesi di Presidenza in cui, grazie all'impegno del primo ministro Antonio Costa e della Cancelliera Merkel, abbiamo portato a casa risultati importanti per l'Europa.

Adesso arriva il turno della Slovenia e allora, nell'augurarle buon lavoro Presidente Janša, non possiamo però non ricordarci di quando, solo meno di un anno fa, insieme a Polonia e Ungheria, si opponeva all'introduzione della condizionalità dello Stato di diritto per il bilancio dell'Unione, un atto che ha rischiato di far saltare l'intero piano Next Generation EU con cui, insieme, l'Europa ha voluto dare una risposta a famiglie e imprese colpite dalla crisi economica. E proprio grazie a quel piano di rilancio storico, oggi possiamo guardare al futuro con speranza.

Abbiamo davanti tante sfide: uscire dalla pandemia con l'Unione della salute, avviare la rivoluzione verde e digitale, l'autonomia strategica dell'Unione. Ma tutto questo, al di là delle priorità della Sua Presidenza che condividiamo, deve avvenire nella consapevolezza che l'Unione europea è una comunità di destino e dentro a un quadro di valori condiviso.

E allora vorremmo sapere da Lei se la Sua Presidenza ha davvero intenzione, come Lei ha detto, di porre lo Stato di diritto in cima all'agenda politica e se Lei oggi ha ancora intenzione di seguire Ungheria e Polonia nella cosiddetta carta dei valori sovranisti o se pensa di costruire, anche per i Suoi cittadini, un'Europa più integrata, più unita, più solida e solidale.

Chiederle da che parte vuole stare significa sapere se la guida dei prossimi mesi sarà adeguata alle sfide epocali che l'Europa ha davanti, come lo sono state le presidenze precedenti e come noi sinceramente ci auguriamo.

  Sophia in 't Veld (Renew). – Madam President, I would like to thank the Prime Minister for setting out an inspiring vision. Europe is indeed facing formidable challenges and as we are still struggling with the pandemic we’re already facing the climate crisis which will be infinitely bigger than the COVID crisis. So we need a strong and united Europe more than ever. But the European Council is paralysed, unable to find a common response to migration, to Putin or Zuckerberg, and most importantly, it allows the deep rule of law crisis to fester, to eat away the foundations of our community of values.

Mr Janša, this House has expressed grave concerns about your attitude towards these values. There are no misunderstandings, as you call it. Attacks on journalists of free media, pressure on the judiciary and your interference in the nomination of a prosecutor to the EPPO are intolerable, so your claim to leadership on the rule of law agenda is not very credible. And it’s great to hear my colleague Mr Weber champion the rule of law, but I’m a bit tired of the EPP lip service to the rule of law. Both in Parliament and in the Commission your inaction is complicity.

Mr Janša, the European Parliament rule of law monitoring group will gladly take up your invitation to visit beautiful Slovenia for a fact-finding mission in October. And I would also like to use this opportunity to give you a little reminder: in March, when we met online, the rule of law monitoring group of this House addressed a series of questions to you regarding the situation in Slovenia, and unfortunately we have not received an answer. I realise that you’re very busy, so I use this opportunity for a little reminder. For your convenience I have brought a paper copy of the questions which I will leave in your trusted hands; I’m looking forward to a prompt answer.

  Maximilian Krah (ID). – Frau Präsidentin, Herr Premierminister, meine lieben Kollegen! Ich erinnere mich: 1991 sahen wir als frisch Wiedervereinigte in Ostdeutschland, wie die jugoslawischen Panzer in Slowenien einrückten und auf die Straßensperren schossen, die von Lkw-Fahrern aufgebaut waren. Es freut mich, dass Sie als damaliger Kommandeur und Verteidigungsminister heute hier sitzen.

Herr Premierminister, ich kann Ihnen versichern, Sie kämpfen gegen denselben Geist in Ihrer Politik, damals wie heute. Diejenigen, die Sie kritisieren, sind oft die Nachfahren derjenigen, die die slowenische Unabhängigkeit und Freiheit auch 1991 bekämpft haben. Deshalb freue ich mich, Ihnen zu sagen, dass unsere Gruppe Sie unterstützen wird. Sie haben ein sehr ausgewogenes und moderates Programm Ihrer Präsidentschaft vorgelegt. Das ist das, was Europa braucht: rationale Politik statt moralischer Hybris. Ich glaube, wir tun alle gut daran, Freiheitskämpfer, die ihre Demokratie selbst erkämpft haben, nicht über Freiheit und Demokratie zu belehren.

  Ангел Джамбазки (ECR). – Г-жо Председател, един от приоритетите на словенското председателство без всякакво съмнение ще бъде разширяването на Европейския съюз към Западните Балкани. Ние, разбира се, подкрепяме с цялото си сърце такава интеграция. Аз лично смятам дори, че и Република Албания, и Черна гора могат да бъдат пълноправни членове на Европейския съюз, както се казва – незабавно.

Това обаче, което ме притеснява, е положението в Република Северна Македония. Вие прекрасно знаете, а ако не знаете, ще ви напомня, че в тази държава все още продължават да бъдат нарушавани човешките права: местни македонски граждани, които се самоопределят като българи, са преследвани от полицията, тормозени, глобявани за своите убеждения. Продължава езикът на омразата срещу българите и всичко българско в Северна Македония, продължава нарушаването на правата.

Когато говорим за натиск и когато виждам тука, че колеги се опитват да оказват натиск върху България, не е ли лицемерно да се премълчава нарушаването на човешките права, злоупотребата с позицията на правителството на Северна Македония, опитът да бъде очернена България по всякакъв начин, включително чрез платени публикации във вашите средства за масово осведомяване?

Да, разбира се, че трябва да има разширяване, но Република Северна Македония трябва да осъди комунистическото си минало, трябва да прекрати насилието над български граждани и нарушаването на човешките права на българите в Македония.

  Βαγγέλης Μεϊμαράκης (PPE). – Κυρία Πρόεδρε, σε αυτήν την κομβική συγκυρία για το μέλλον της Ευρώπης, ο ρόλος της σλοβενικής Προεδρίας του Συμβουλίου της Ευρωπαϊκής Ένωσης είναι καθοριστικός και εύχομαι καλή επιτυχία.

Πρέπει να συντονίσει την εκμετάλλευση και την εκταμίευση των κονδυλίων του Ταμείου Ανάκαμψης προς τα κράτη μέλη, αλλά και να αντιμετωπίσει τις πολυεπίπεδες προκλήσεις που καλείται να αντιμετωπίσει η Ευρωπαϊκή Ένωση σε βασικούς τομείς της εξωτερικής πολιτικής, και βέβαια στους τομείς της προστασίας του κράτους δικαίου και των ανθρωπίνων δικαιωμάτων.

Ιδιαίτερα στην περιοχή των Δυτικών Βαλκανίων, που θα αποτελέσουν βασική προτεραιότητα της σλοβενικής Προεδρίας, όπως είπε ο κ. Πρωθυπουργός, η Ευρωπαϊκή Ένωση πρέπει να ενισχύσει τον ρόλο και την επιρροή της, ώστε να αποτρέψει δυνάμεις που παρεκκλίνουν από τις ευρωπαϊκές αρχές και αξίες, να αυξήσουν τη σφαίρα επιρροής τους. Τα Δυτικά Βαλκάνια, τα οποία ανέκαθεν χαρακτηρίζονταν από αστάθεια και πολιτικές ανακατατάξεις, μπορούν να έχουν προοπτική και οικονομική ευημερία μόνο μέσα από την ένταξή τους στο ευρωπαϊκό πλαίσιο. Και βέβαια θα έχει οφέλη και η Ευρωπαϊκή Ένωση. Απαραίτητη προϋπόθεση όμως πρέπει πάντα να είναι σεβασμός των κανόνων που διέπουν το ευρωπαϊκό οικοδόμημα, η αρχή της καλής γειτονίας και η πιστή και αυστηρή τήρηση των διεθνών συμφωνιών.

Αξίζει να σημειωθεί ότι η σλοβενική Προεδρία συμπίπτει με την έναρξη της Διάσκεψης για το μέλλον της Ευρώπης, που είναι μια θεμελιώδης διαδικασία για τον επαναπροσδιορισμό των σχέσεων της Ευρώπης με τους Ευρωπαίους πολίτες.

  Mohammed Chahim (S&D). – Madam President, as a Parliament, it is very important today to send a clear message to this Presidency. We need to continue to work together to make sure that our European strategic plans, like the European Green Deal, do not get delayed. We simply cannot waste time.

Dear Prime Minister, I urge you to make the European Green Deal and the Fit for Climate Package, as they say in German ‘Chefsache’. This package will assure that we significantly decrease our carbon footprint and show the world we have realistic plans that can inspire us all. We need to focus on the long-term successes we can achieve instead of the short-term profits. We need to transform our industry, making it the most sustainable and most competitive in the world. Create future-proof jobs and decrease our dependency on foreign fossil fuels. We need jobs, new jobs in east, south, north and western Europe.

Next to this, another important task, as you mentioned, in your Presidency Programme and also related to this, will be the preparation of the COP 26 in Glasgow, a ‘make or break’ COP. We need a strong European presence. We need high ambition, and we need to make sure that the national contributions meet and match the Paris Agreement.

Dear Prime Minister, everyone can make a promise, but it takes leadership to take action and action is what we need. Thank you and the very best of success.

  Klemen Grošelj (Renew). – Gospa predsedujoča!

To, da Slovenci verjamemo in upamo v Evropsko unijo, kot smo pred desetletjem in več, ni dvoma. Javno mnenje kaže, da več kot dve tretjini še vedno upa in pričakuje, bom rekel, še več od Evropske unije kot tedaj.

Nisem pa prepričan, da je to več enak tistemu, katerega zagovarjate vi in aktualna vlada, gospod predsednik. Zakaj dejanja vaše vlade tega žal ne odsevajo. Milo rečeno so vaša dejanja in pričakovanja javnosti diametralno nasprotna. Tega žal tehnična raba tem predsedovanja ne morejo skriti.

Prihodnost ni pogojena samo s tehničnim napredkom, ampak je ključno vprašanje, na katerih vrednotah in idejah bo ta tehnološki napredek temeljil. In to je in bo bistvo razprav o prihodnosti Evropske unije.

Vprašanje, čeprav zame ni dileme, ali Slovenke in Slovenci delijo z vami vašo vizijo? Javno mnenje zopet tega ne kaže – vizijo glede vladavine prava, odnosa do medijev, do svobode medijev, napade na novinarje ter izčrpavanja javne tiskovne agencije. Dvomim, da deli to vizijo tudi večina Evropejcev.

Zato bo to predsedovanje zaradi naštetega in tudi že povedanega v današnji razpravi žal vsebinsko precej prazno. Žal so med pričakovanji razlike med pričakovanji ljudi in evropskimi vrednotami na eni strani ter izhodišči vaše vlade, prezeva velik prepad, ki na teh netehničnih, a ključnih vprašanjih, kot so vladavina prava, svoboda medijev in še bi lahko našteval, onemogoča napredek.

Kot rečeno, prihodnost EU ne temelji le na tehnično tehnoloških rešitvah, ampak predvsem na vprašanjih vrednot, na katerih bo temeljil napredek. In tu ima vaša vlada velike, dokazane težave. Imenovanje delegiranih tožilcev je le samo ena zgodba med njimi.

Govoriti o dvojnih merilih in različnih razumevanjih vladavine prava je tudi odsev tega. V EU imamo Sodišče Evropske unije, imamo sodišče o človekovih pravicah, imamo Beneško komisijo, ki jasno, neodvisno s sodbami in s svojimi odločitvami postavljajo normativni okvir vladavine prava. Če temu države članice ne sledijo, to ni vprašanje razumevanja vladavine prava, ampak vprašanje spoštovanja vladavine prava.

Zato z dolžnim spoštovanjem gospod predsednik, v dobro Slovenije in EU upam na predsedovanje, ki bo omogočilo napredek. Pri tem pa tudi upam, da bo pustilo čim manjši, še bolj pa upam na vaš nikakršen ideološki pečat na EU in njegovo prihodnost. Za Slovenijo tega pač ne morem pričakovati, lahko le upam na demokratično spremembo.

  Zdzisław Krasnodębski (ECR). – Pani Przewodnicząca! Wśród celów prezydencji słoweńskiej dwa zwróciły moją uwagę. Jeden bardzo zaniedbywany, to jest kwestia negatywnych trendów demograficznych w Europie, które prawdopodobnie rozstrzygną o jej przyszłości. Drugi cel, głośno poruszany od paru lat, to praworządność.

Prezydencja słoweńska obiecuje nam równość kryteriów dla wszystkich. Można założyć, że ta prezydencja dobrze rozumie dotychczasowy brak takiej równości. Chciałbym jednak zapytać, czy równość ta dotyczyć będzie także Komisji Europejskiej i innych instytucji unijnych. Przedwczoraj 29 niemieckich konstytucjonalistów skrytykowało Komisję Europejską za wszczęcie postępowania w sprawie naruszenia traktatowego w związku z wyrokiem Federalnego Trybunału Konstytucyjnego. Zarzucają Komisji, że podważa zasady integracji europejskiej, działa niezgodnie z zapisami Traktatu o Unii Europejskiej, naruszając prawa państw członkowskich.

Jak widzimy, próby stosowania równości kryteriów mogą prowadzić do niespodziewanych odkryć dokonywanych poniewczasie, również przez konstytucjonalistów niemieckich.

  Tomas Tobé (PPE). – Madam President, it is evident that the current migration policies do not work for anyone, not the people in right of asylum, not for our Member States and not for our citizens. We are now at a crossroads. Either we continue causing further division between Member States with internal borders within our Union, or we move towards a more responsible and harmonised common European approach to migration.

The decision should be easy. The political deadlock cannot continue. We need to move forward. Prime Minister Janša, I urge you to find a pragmatic way forward, try to unite the Member States on a common position that will stop irregular migration, prevent secondary movement, stop the deaths at the Mediterranean Sea and rebuild trust that the European Union can deliver on migration.

  Heléne Fritzon (S&D). – Fru talman! Kommissionen, premiärministern. I mars presenterade kommissionen sin årsrapport för jämställdheten i EU. Rapporten förklarar att pandemin har förvärrat den bristande jämställdheten på nästan alla områden i livet, både i och utanför Europa. Resultaten som rör jämställdhet som uppnåtts genom många års hårt arbete har omintetgjorts. Ja, precis så skriver kommissionen.

När jämställdheten går bakåt påverkar det både kvinnors och flickors grundläggande rättigheter. Det påverkar också EU:s ekonomi och förutsättningarna att bygga ett starkt och hållbart Europa.

Men det är inte bara jämställdheten som påverkats. Runtom i Europa ser vi hur våra grundläggande rättigheter, vår demokrati och våra gemensamma värderingar attackeras. Det senaste, Ungerns nya lag som kränker hbtqi-personers rättigheter, är ett skrämmande exempel. EU:s värderingar, vi känner dem så väl, kännetecknas av inkludering, tolerans, rättvisa, solidaritet och jämställdhet.

Ja, Europa befinner sig i en kritisk tid och vi har inte råd att sätta någon av dessa frågor på paus. Så när Slovenien nu tar över ordförandeskapet måste därför arbetet för jämställdhet, rättsstatens principer, demokrati och våra gemensamma värderingar fortsätta. Och det, det vill jag höra att premiärminister Janša står upp för.

  Karlo Ressler (PPE). – Poštovana predsjedavajuća, poštovani premijeru Janša, kolegice i kolege, u vrijeme strelovitih promjena u Europi, 30 godina od slovenske neovisnosti, vaše predsjedanje ima odgovornost usmjeriti europski kurs prema zajedničkom oporavku.

Drago mi je da, kao izvjestitelj Parlamenta, zajedno s Vijećem, pod slovenskim predsjedanjem, imam priliku sukreirati europski proračun za 2020. Proračun kojim političke deklaracije moramo pretvoriti u konkretne mjere, mjere daljnje digitalizacije Europe, uz razvoj i odgovornu primjenu umjetne inteligencije, jačanje zdravstvene unije, podrške zemljama zapadnog Balkana te gradnji sigurnog okruženja što uključuje i osnaživanje schengenskog područja. Ove prioritete možemo ostvariti jedino zajedno, usmjereni na budućnost, suradnjom na zajedničkim ciljevima, s ciljem da ni jedna regija, nijedan sektor, ni jedna generacija ne ostaju zapostavljeni.

Program predsjedanja pokazuje da Slovenija to razumije. Slovenija ima kapacitete za provesti to i zato vam želim puno uspjeha u sljedećih šest mjeseci na zajedničkom radu na zajedničkim ciljevima.

  Eric Andrieu (S&D). – Madame la Présidente, Monsieur le Vice-président, Monsieur le Premier ministre, les débuts de la présidence slovène de l’Union européenne sont pour le moins houleux. Monsieur le Premier ministre, vos propos calomniant des eurodéputés, mais aussi des juges et des journalistes, ont choqué l’Europe entière, vous le savez. J’entends bien volontiers que, comme vous le dites vous-même, l’Union européenne rassemble des pays aux traditions différentes, aux cultures différentes, qu’il y a des différences qui doivent être prises en compte et respectées.

Mais je voudrais rappeler ici qu’il y a aussi un socle commun que sont les valeurs européennes, celle du respect des normes démocratiques, celle du respect des droits fondamentaux de chaque individu – et ce, quelles que soient ses orientations politiques, religieuses ou sexuelles, quelle que soit sa couleur de peau et qu’il soit homme ou femme. Il ne peut pas y avoir de compromis avec le respect des droits fondamentaux et cette nouvelle présidence ne saurait être une excuse, chers collègues, pour fermer les yeux face à des comportements qui, je le répète, ne sont pas acceptables au moment de cette nouvelle présidence.

  Siegfried Mureşan (PPE). – Madam President, I would like to welcome Prime Minister Janša back to the European Parliament.

The people of Slovenia have achieved so much in the last 30 years. Slovenia joined the European Union, Slovenia was the first member of the new EU Member States to become a member of the euro area, and today Slovenia is a member of the Schengen area. The people of Slovenia enjoy all of the benefits of the European Union. They can choose where they work and where they travel – freely all over the European Union – and the young people of Slovenia can study everywhere in the European Union. More than 25 000 young Slovenians so far, through Erasmus scholarships, have discovered Europe and studied in other Member States of the European Union.

Today, Slovenia is at the heart of all decisions made at European level. Colleagues from Slovenia here in the European Parliament, together with us, are making decisions for the whole European Union and also for the best of Slovenia. In the last months, we have also made decisions together on vaccines which have helped us to overcome the pandemic. Together we have implemented the Recovery and Resilience Facility, which will help modernise electricity and the railways and help tourism in Slovenia. It will help digitise the Slovenian economy, renovate buildings and have many other concrete benefits.

On this note, there is a lot for us to do together in the next months. Good luck to Slovenia for the Presidency in the spirit of EU values.

  Marek Belka (S&D). – Madam President, I perceive the role of the presidency to be to guide us through political and economic challenges we might face in the EU. The voice of the presidency should give a certain shelter from storms, such as huge divisions between countries.

The programme of your presidency on paper gives hope that the most crucial topics are addressed. You want to guide our community through a crucial economic recovery process. You plan to discuss with us the future of Europe, helping us understand what we want and expect. You aim to address our global position with a focus on ensuring security and stability in our neighbourhood. These points, I have to say, gain my full support.

Still, there is one thing that is non—negotiable: our fundamental values of which the rule of law is core. The rule of law is about making all citizens feel safe, maintaining and strengthening the freedom of the press, respecting the rights of minorities, and ensuring a fair process to every citizen. Sure, no country is perfect in this respect, but the recent years have started to create a division between the Central European States and the rest. It is your chance, Prime Minister, to prove that this is not the case. Please address the breach of the rule of law in the EU. Do not ignore any country that might undermine our common values, including your own country.

  Milan Zver (PPE). – Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovani predstavnik Komisije, gospod Šefčovič, spoštovani predsednik Janša.

Najprej hvala predsedniku Janši za predstavitev programa predsedovanja. Jaz mislim, da je dokaj uravnotežen. Na eni strani imamo nekaj pomembnih, močnih točk, ki se dotikajo vprašanja varnosti, zlasti kibernetske, na drugi strani pa so politike in naloge, ki nas čakajo zlasti pri digitalnem in pa zelenem prehodu.

Vendar ni veliko časa, da bi govoril o programu, raje bi se dotaknil ali pa odzval na nekatera stališča kolegice Fajonove in kolega Grošlja in še nekaterih drugih, ki postavljajo slovensko vlado, predstavljajo kot nedemokratično, neučinkovito in podobno.

Dejstva vas negirajo. Kadar je bila slovenska desnosredinska vlada, zlasti vlada gospoda Janše, na oblasti, je v Sloveniji bila najvišja gospodarska rast, najmanj brezposelnih, socialna država najmočnejša, celo nataliteta je bila v tistih časih bistveno višja.

Ampak, če vas ta dejstva, ti fakti ne prepričajo, naj povem, da je v Sloveniji tudi indeks medijske svobode bistveno višji v času Janševe vlade in je bil tudi indeks demokracije v Sloveniji bistveno višji v času desnosredinskih vlad.

  Maroš Šefčovič, Vice-President of the Commission. – Madam President, dear Prime Minister Janša, honourable Members of the European Parliament, as we all discussed this morning, I think it’s absolutely clear that the next six months will be decisive. Prime Minister, by the end of your Presidency we will know how successful we were in combating the COVID-19 crisis. We will know how we managed to kick-start our economies. We will also have our first experience in implementation of our Recovery and Resilience (Facility) plans. And we will know how far the Presidency managed to bridge over the differences, which I’m sure we will have to take care of after the proposals of Fit for 55.

We would also know what would be the key messages our fellow Europeans will be signalling to us through the debates under the Conference on the Future of Europe. And I’m sure that one of the key messages we will get from them will be the message of trust. Trust our fellow Europeans want us to consolidate vis-à-vis their future, the future of Europe. They would like us to see how we can consolidate further trust in democracy, in free media, in full respect of the principle of non-discrimination, but also in transparent governing, independent courts and the rule of law.

And I would like to use also these concluding remarks to reassure all the honourable Members that the Commission will present the second edition of our Rule of Law reports in the coming weeks. And I can assure you that the situation in each and every Member State will be scrutinised according to the same criteria.

We in the European Commission look forward to discussing these reports, be it here in this House or in the General Affairs Council, where I can assure you that these debates are very detailed and very, very intense.

To conclude, I really would like to thank you Mr Prime Minister, for highlighting the importance of the Western Balkans for the European Union. We hope that during your Presidency, we will not only send a strong signal to our strategic partners from this region, but that we will be able to start accession processes for Albania and North Macedonia. We all know how important and how fair this step would be.

So, Mr Prime Minister, good luck with the Presidency and let’s have the best possible results in the next six months, because we know that Europe needs it.

  Janez Janša, predsedujoči Svetu. – Gospod predsednik!

Najlepša hvala za podana stališča. Ponovno hvala tudi nemškemu in portugalskemu predsedstvu, ki ste ga mnogi omenjali. Dejansko je bilo opravljeno veliko delo in to v težkih razmerah.

V času, ko je bila epidemija, in v času, ko se preko ekranov ni dalo dogovoriti stvari, ki se običajno dogovorijo na fizičnih sestankih, in je bilo potrebno veliko dodatnih naporov, ki sta jih vlagala tako nemška kanclerka Angela Merkel kot portugalski predsednik vlade António Costa. Zelo dobro smo sodelovali, zaradi tega je lahko slovensko predsedstvo nadaljevanje izvajanja programa tria, ki je logičen, in hvala vsem, ki ste ga v teh nastopih podprli.

Hvala vsem, ki ste, hvala tudi vsem, ki ste v teh nastopih omenjali Slovenijo in reminiscenco za čase pred 30 leti. Zdaj, ko smo Slovenci proslavljali našo ključno odločitev v zgodovini skupaj s predsedniki oz. predstavniki vlad vseh sosednjih držav, s predsednikom Evropskega sveta, ki je bil takrat pri nas, smo se spomnili velikanske razlike med časom pred tridesetimi leti in med časom zdaj, ko živimo v Evropski uniji, ko so vse naše sosede tudi članice Evropske unije, ko imamo pred sabo kot narod prihodnost, kakršne še nikoli nismo imeli, mislim na dobro prihodnost, in smo ob tem tudi izražali hvaležnost.

Slovenija je danes peta najbolj varna država na svetu, smo deveti po trajnostnem razvoju. Trenutno imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, kljub pandemiji v Evropi, imamo nižjo brezposelnost kot v času pred epidemijo. Gospodarska rast za letos in za prihodnje leto, ki je napovedana s strani Evropske komisije, je ponovno rekordna in Slovenija, mislim, da ima v Evropski uniji enega najnižjih, če ne sploh najnižji, indeks socialne neenakosti. Torej, ponosni smo na to, kar smo dosegli v teh tridesetih letih.

V Evropsko unijo smo stopili zato, da se združujemo, in ne zato, da se delimo. Slovenci smo živeli v neki državi, ki je bila večnacionalna, ki je bila nekakšna federacija, socialistična federacija, kjer ni bilo demokracije in visokega standarda spoštovanja človekovih pravic, vendar je ta država nekako obstajala, dokler se republike in narodi v tej državi niso začeli deliti na tiste, ki so bolj pridni, in na tiste, ki so manj pridni, na tiste, ki so bolj jugoslovanski, in na tiste, ki niso toliko jugoslovanski. In potem je ta država razpadla. Mi ne želimo, da se podobne delitve ustvarjajo znotraj Evropske unije.

Vrednote, vrednote, ki so zapisane v Lizbonsko pogodbo, so skupne vrednote. Pogajal sem se za te vrednote. Bil sem takrat član Evropskega sveta. V času našega prvega predsedovanja je bila ena od naših prioritet čim hitrejša ratifikacija Lizbonske pogodbe s temi vrednotami in natančno vemo, o čem govorimo, in te vrednote so tudi temelj obstoja Evropske unije, vendar moramo imeti do njih uravnotežen odnos. Ne moremo enkrat iz te košarice vrednot potegniti eno in jo narediti za absolutno in drugič neko drugo, kar pač ustreza neki trenutni politični situaciji.

Vladavina prava je ključna. O tem smo govorili prej, ampak pri tej vladavini prava moramo na koncu imeti neodvisno sodišče, ki odloča. Enako, svoboda medijev. Vse to, kar je bilo rečeno v zvezi s svobodo medijev v Sloveniji, no, oprostite, zadnji novinar, ki je bil v Sloveniji zaprt zaradi svojega pisanja, stoji pred vami. Trenutno ni nobenega, nobene represije v Sloveniji nad mediji ali nad novinarji, gre za pač prenašanje političnih zdrah iz slovenskega parlamenta v Evropski parlament.

Na koncu želim poudariti predvsem naslednje: močno upamo, da prioritete, ki so predstavljene, dejansko predstavljajo prehod prioritet ali koncentracije, strateške koncentracije, Evropske unije na prihodnost, na izzive, ki so pred nami, da bomo v tem času sposobni narediti tudi refleksijo.

Nekaj mesecev nazaj sta dve svetovni velesili poslali svoje drone na Mars. Združene države in Kitajska. Pred petdesetimi leti je imela milijardna Kitajska manjši bruto domači proizvod kot Nizozemska. Letos je Kitajska poslala dron na Mars, ne Evropska unija. Malo se zamislimo nad potenciali, ki jih imamo, in kako jih izkoriščamo, in se usmerimo na prioritete.

Torej, Slovenija bo resno delala na prioritetah, hvala vam za podporo, hvala Komisiji za izjemno konstruktivno sodelovanje pri vseh konkretnih korakih, ki jih delamo v smislu uresničevanja teh prioritet.

Ko smo se Slovenci odločali za samostojno državo, smo se odločali tudi za evropsko pot in se bomo tudi naprej borili za to, da bo Evropa čim bolj cela, čim bolj svobodna, čim bolj prostor spoštovanja temeljnih človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin. Močna, tako da bo lahko prostor svobode in spoštovanja človekovih pravic širila tudi v svojo soseščino, in mislim, da govorim v imenu velikanske večine svojih sodržavljanov: to je eden od ciljev, za katerega smo Slovenci delali doslej in smo pripravljeni delati tudi v prihodnje.

  President. – Thank you, Prime Minister Janša.

The debate is closed.

Written statements (Rule 171)

  Joachim Stanisław Brudziński (ECR), na piśmie. – Polska popiera priorytety rozpoczynającej się prezydencji słoweńskiej dotyczące obecnych wyzwań, w szczególności w kontekście ożywienia po pandemii Covid-19 i złożonej sytuacji międzynarodowej. Prace nad odpornością i przygotowaniem do ewentualnych przyszłych kryzysów są, w naszej ocenie, kluczowe. Z perspektywy Polski szczególnie ważne będą prace nad pakietem dot. klimatu i energii „Fit for 55”. Naszym zdaniem, do kluczowych elementów pakietu należą m.in.: rewizja ETS; cele wspólnego wysiłku redukcyjnego (ESR); rewizja rozporządzenia włączającego emisje i pochłanianie z użytkowania gruntów, zmiany użytkowania gruntów oraz leśnictwa (LULUCF). Polska popiera inicjatywę Konferencji w sprawie przyszłości Europy. Naszym zdaniem, kluczem do jej sukcesu jest jak najszerszy i bezpośredni udział społeczeństwa obywatelskiego. Ponadto, powinna ona uwzględniać głos kluczowych partnerów UE, dlatego należy zapewnić udział w konferencji przedstawicieli Bałkanów Zachodnich, jako potencjalnych przyszłych członków UE. Polska popiera program prezydencji słoweńskiej w obszarze priorytetu wiarygodna i bezpieczna UE, zdolna zapewnić bezpieczeństwo i stabilność w swoim sąsiedztwie. Z zadowoleniem przyjmujemy zapowiedź koncentracji na procesie rozszerzenia UE wobec państw Bałkanów Zachodnich, co pozwoli odbudować wiarygodność UE w regionie. Zgadzamy się z koniecznością rozwijania współpracy strategicznej z USA oraz NATO, zwłaszcza w kontekście odpowiedzi na wspólne zagrożenia i wyzwania. Oferujemy również pełne poparcie i pomoc w przygotowaniach do szczytu Partnerstwa Wschodniego w grudniu br.

  Sara Cerdas (S&D), por escrito. – A Política de Coesão da União Europeia tem um importante peso na redução das disparidades económicas, sociais e territoriais significativas que ainda persistem nas diferentes regiões. A Presidência eslovena do Conselho da UE deve dar continuidade ao bom trabalho da Presidência portuguesa neste campo. É de saudar a sua pretensão de envolver os Estados-Membros na preparação do que deverá ser a programação da Política de Coesão para os próximos anos, mas será igualmente importante envolver as diferentes regiões, as suas experiências anteriores, com especial atenção para as dificuldades específicas das regiões mais afastadas, como as Regiões Ultraperiféricas. Em total sinergia com os outros mecanismos da UE, nomeadamente a implementação do NextGenerationUE, que financiará os planos de recuperação e resiliência nacionais, a Política de Coesão também contribuirá substancialmente para alcançar uma transição verde, digital e um crescimento sustentável. Queremos que todas as regiões da União Europeia sejam mais resilientes, capazes de gerir e responder a futuras situações de crise, ao mesmo tempo que se constrói uma ponte de desenvolvimento que não deixa nenhuma região para trás.

  Andor Deli (NI), írásban. – Magyarország az EU-n belül Szerbia és más nyugat-balkáni országok EU-csatlakozásának egyik legnagyobb támogatója. Hosszú ideje csalódottan követhetjük figyelemmel, amint egyes tagállamok – legtöbbször belpolitikai okokból – kerülik a bővítés témáját, és blokkolják a csatlakozási folyamatok gyorsulását, új tárgyalási fejezetek megnyitását, miközben Európa biztonsága megkövetelné a bővítés gyorsítását.

Az elmúlt évek során már több uniós soros elnökség tűzte zászlajára a bővítés témakörét, de úgy tűnik, nem volt meg a bátorság és a politikai akarat ahhoz, hogy a Nyugat-Balkánt határozottan és végérvényesen az EU-hoz kapcsoljuk. Szlovénia kiváló ismerője a Nyugat-Balkán térségének, ezért arra kérem és buzdítom a szlovén soros elnökséget, hogy tegyen meg mindent annak érdekében, hogy végre sikerüljön közös álláspontot kialakítani a bővítés iránt szkeptikus tagállamokkal. Ez kiemelten fontos lenne Szerbia, mint a térség megahatározó országa vonatkozásában.

  Jarosław Duda (PPE), na piśmie. – Z ogromnym uznaniem przyjąłem deklarację trio prezydencji w kwestii starzenia się i konkluzje Rady przyjęte podczas prezydencji niemieckiej i portugalskiej. W pełni popieram stanowisko trio, że zmiany demograficzne są co najmniej tak samo znaczące, jak wyzwania dotyczące zmian klimatycznych i transformacji cyfrowej, toteż powinny być traktowane przez Unię Europejską z równym zaangażowaniem. Jesteśmy w ważnym momencie. Komisja opublikowała zieloną księgę na temat starzenia się, a także europejską strategię na rzecz praw osób z niepełnosprawnościami. ONZ proklamowało lata 2021-2030 Dekadą Zdrowego Starzenia się. To bardzo dobry moment, aby podnosić świadomość społeczną na temat praw osób starszych, ich wkładu w życie ekonomiczne i społeczne, wartości międzypokoleniowego uczenia się i znaczenia solidarności międzypokoleniowej. To także moment, aby deklaracje przekuć na konkretne programy i inicjatywy, zarówno legislacyjne, jak i nielegislacyjne. Aby sprostać wyzwaniom, jakie niesie ze sobą pandemia, aby Europa stała się bardziej odporna, aby odbudować gospodarkę, potrzebujemy sił, mądrości, talentów wszystkich pokoleń. Dlatego też z uwagą będę śledził działania prezydencji słoweńskiej w obszarze budowania Europy włączającej i solidarnej. Bardzo też liczę na to, że prezydencja słoweńska zainspiruje kolejne trio do uwzględnienia kwestii starzenia się w swoich priorytetach.

  Λουκάς Φουρλάς (PPE), γραπτώς. – Με την ανάληψη της σλοβενικής Προεδρίας ευελπιστούμε πως θα αντικρύσουμε μια πιο αλληλέγγυα και ενωμένη Ευρώπη. Μια Ευρώπη που θα κάνει τα λόγια πράξεις και δεν θα περιορίζεται μόνο σε φραστικές καταδίκες κατά αυτών που απειλούν τα κράτη μέλη της και αμφισβητούν την κυριαρχία τους. Η αύξηση της ασφάλειας και της σταθερότητας αποτελεί μία από τις προτεραιότητες της Προεδρίας αυτής. Γι’ αυτό και η Ευρώπη δεν θα πρέπει να επιτρέψει περαιτέρω κατακερματισμό στη γειτονιά της. Οι ευρωπαϊκές αξίες και το κράτος δικαίου αποτελούν τις βάσεις για μια αλληλέγγυα Ευρώπη στους τομείς της υγείας, της οικονομίας, της ενέργειας, του κλίματος και του κυβερνοχώρου.

  Κώστας Μαυρίδης (S&D), γραπτώς. – Το Πρόγραμμα Οικονομικής Βοήθειας της ΕΕ προς την τουρκοκυπριακή κοινότητα βασίστηκε στην απόφαση του Ευρωπαϊκού Συμβουλίου του 2004 και τέθηκε σε εφαρμογή με τον κανονισμό 389/2006 με σκοπό τη διευκόλυνση των διαπραγματεύσεων για συνολική διευθέτηση του Κυπριακού προβλήματος στη βάση ενός λειτουργικού και επανενωμένου κράτους εντός της ΕΕ. Αυτό προϋποθέτει τη δέσμευση και ανάλογη ανταπόκριση του εκάστοτε Τουρκοκύπριου ηγέτη. Ο λεγόμενος «Τουρκοκύπριος ηγέτης» κ. Τατάρ: α) έχει επιβληθεί στην τουρκοκυπριακή κοινότητα μέσω μιας παράνομης εκλογικής διαδικασίας, κατόπιν πρωτόγνωρων παρεμβάσεων της Τουρκίας και ιδιαίτερα της οργανωμένης στήριξης των Τούρκων εποίκων που μεταφέρθηκαν παράνομα στο κατεχόμενο μέρος της Κυπριακής Δημοκρατίας και β) έχει ανατρέψει τον συμφωνημένο σκοπό των διαπραγματεύσεων για ένα επανενωμένο κράτος εντός της ΕΕ, το οποίο αποτελεί ουσιαστικά προϋπόθεση για παροχή της οικονομικής βοήθειας από την ΕΕ. Αυτά καταδεικνύουν ότι ο κ. Τατάρ δεν εκπροσωπεί την τουρκοκυπριακή κοινότητα, αλλά αποτελεί εγκάθετο της Τουρκίας, ο οποίος εμμένει στην ανατροπή του συμφωνηθέντος πλαισίου για επανενωμένο κράτος εντός της ΕΕ. Το Ευρωπαϊκό Συμβούλιο και η Ευρωπαϊκή Επιτροπή οφείλουν να επανεξετάσουν το Πρόγραμμα Βοήθειας με απώτερο στόχο την επαναφορά των διαπραγματεύσεων στο Κυπριακό με σεβασμό των αποφάσεων και ψηφισμάτων του Συμβουλίου Ασφαλείας και του ΟΗΕ, και την ενδυνάμωσή τους προς τον σκοπό συνολικής διευθέτησης για ένα επανενωμένο κράτος εντός της ΕΕ.

  Sylwia Spurek (Verts/ALE), na piśmie. – Zasłanianie się ogólnikami, deklarowanie niewiele znaczących celów i markowanie działań – taką strategię wydaje się mieć na swoją prezydencję w Radzie UE Słowenia. Zapewnienia o konieczności ochrony praw człowieka wszystkich obywateli i obywatelek, które usłyszałyśmy w czasie prezentacji priorytetów prezydencji na sesji plenarnej, to zdecydowanie za mało w obliczu kryzysu praworządności, z którym mierzy się Unia Europejska. Deklaracje o zamiarze prowadzenia dialogu w duchu szacunku dla tożsamości narodowej, to tak naprawdę zapowiedź kolejnych 6 miesięcy bierności wobec naruszeń prawa i fundamentalnych wartości UE przez Polskę, Węgry i inne państwa członkowskie.

To niedopuszczalne, że nie usłyszałyśmy ani słowa o prawach kobiet, przeciwdziałaniu przemocy ze względu na płeć i finalizacji ratyfikacji konwencji stambulskiej. Wśród priorytetów słoweńskich istotną rolę odgrywa jednak rolnictwo, choć wydaje się, że po raz kolejny troszczymy się przede wszystkim o sytuację ferm hodowlanych, w tym tych przemysłowych, pozostawiając na boku środowisko i ochronę zwierząt.

W zakresie tego drugiego tematu można byłoby mieć pewne nadzieje – w programie prezydencji zwrócono uwagę na problem dobrostanu zwierząt. Ale czy zbliżający się koniec przeglądu legislacji w sprawie dobrostanu przez KE będzie szansą na przynajmniej częściowe naprawienie błędów popełnionych w trakcie prac nad WPR i poprawę sytuacji zwierząt hodowlanych, szczególnie tych w hodowlach przemysłowych?

  Ivan Štefanec (PPE), in writing. – The presidency of the Council of European Union is held by the Member States that rotate the presidency every six months and determine long-term objectives of the European Union. Slovenia took over the rotating presidency in July and strive to facilitate the EU’s recovery and reinforce its resilience, reflect on the future of Europe, strengthen the rule of law and European values, and increase security and stability in the European neighbourhood. Together, we are still facing the challenges related to the COVID-19 pandemic, but we should be prepared to leave the pandemic behind and achieve our long-term objectives. Next Generation EU will help us achieve digital and environmental transformation and ensure economic recovery. For the transformations to be successful and our systems resilient, we also need to invest into training and education. Apart from the recovery, we should not ignore the challenges related to international stability and see Slovenian presidency as the opportunity to strengthen our relationships in Western Balkans. It is in our interest to strengthen the rule of law and ensure democratic development in the European neighbourhood.

  István Ujhelyi (S&D), írásban. – Vigyázó szemetek Janšara vessétek! Szlovénia átvette az Európai Unió soros elnökségét, a szlovénok programját a mai napon értékeli az Európai Parlament plenáris ülése. Kétségtelenül pikáns, hogy egy olyan politikai kalandor, Janez Janša miniszterelnök látja el hat hónapon át az európai közösség vezetését, aki nem titkoltan az illiberális, EU-ellenes háborút folytató Orbánt tartja egyik példaképének és háttérországa ezer sötét szálon kötődik a fideszes oligarcha-hálózathoz.

Különösen érdekes, hogy a szlovén elnökség saját programja szerint kiemelt figyelmet fog fordítani az Európai Unió alapértékeire, beleértve a jogállamiságot, de hasonlóképp kiemelten akarják kezeli például a médiapluralizmust is. Mindez akkor lenne hiteles, ha a szlovén kormányfő – egyébként orbáni recept alapján - ne járatná csúcsra a fake-news ipart, ne járatná le politikai ellenfeleit minden lehetséges eszközzel, ne hajtaná érdekei alá a nyilvánosságot és ne támadná vállalhatatlanul a független igazságszolgáltatás tagjait. A szlovén uniós elnökségtől sokat várunk, de keveset remélünk. Janez Janša politikai mentorától tudjuk, hogy nem azt kell figyelni, amit mond, hanem amit tesz.

Személy szerint kiemelt figyelemmel fogom kísérni, hogy miként viszonyul majd a szlovén elnökség például az általam kezdeményezett és részben kidolgozott Európai Egészségügyi Unió megvalósításához, amelyről eddig pozitívan nyilatkoztak: kérdés, hogy amikor a szavakat majd tettekre kell váltani, mi marad a populista szólamokból. Vigyázó szemetek tehát Janšara vessétek!

  Bettina Vollath (S&D), schriftlich. – Die slowenische Ratspräsidentschaft verspricht, die Blockade in den Gesprächen zum Neuen Pakt für Asyl und Migration zu lösen. Angesichts dieses Vorhabens stellen sich jedoch einige Fragen: Berichten von NGOs und anderen Institutionen wie der Grundrechteagentur FRA zufolge kam es unter der aktuellen slowenischen Regierung vermehrt zu Ketten-Pushbacks Geflüchteter. In der EU haben alle Mitgliedstaaten die Genfer Flüchtlingskonvention unterzeichnet. Diese besagt, dass jede*r Asylsuchende das Recht auf Anhörung und Antragstellung hat. Diesen internationalen Rechten von Flüchtlingen werden wir in der EU seit langem nicht mehr gerecht. Das ist auch nicht ausschließlich an den Außengrenzen der Fall, wo die Belastung der örtlichen Behörden überhandnimmt, sondern ebenso in Ländern wie Österreich oder Slowenien, aus denen Flüchtende vermehrt über Kroatien zurück über die Außengrenze nach Bosnien gedrängt werden. Wenn sich nun also die slowenische Präsidentschaft vornimmt, die Gespräche zum Neuen Pakt voranzutreiben, dann dürfen diese Praktiken dabei nicht unter den Tisch fallen. Sie dürfen weder normalisiert noch legalisiert werden. Es ist unsere Aufgabe als Parlament, auf solche Grundrechtsverstöße hinzuweisen und auf eine Abstellung dieser zu pochen. So werden wir auch die Zeit der slowenischen Ratspräsidentschaft dazu nutzen, den menschenrechtswidrigen Umgang mit Migration seitens nationaler Regierungen immer wieder zu thematisieren.

  Carlos Zorrinho (S&D), por escrito. – Sob o lema “Juntos, Resilientes, Europa”, cabe à Presidência eslovena do Conselho da União Europeu a tarefa de dar continuidade aos avanços conseguidos pela Presidência portuguesa e prosseguir a aplicação no terreno dos programas de recuperação e do Programa de Financiamento Plurianual, a construção de uma União Europeia da Saúde e a continuação dos trabalhos da Conferência sobre o Futuro da Europa.

Contudo, a Presidência eslovena esteve longe de ter um início auspicioso. Num momento em que a União estabelece uma relação clara e umbilical entre a assunção, pelos Estados-Membros, dos valores partilhados do Estado de Direito e a sua capacidade de acesso aos recursos financeiros solidários proporcionados pela União, o propósito da nova Presidência de promover uma cultura do Estado de Direito em toda a UE através do debate inclusivo e permitindo que os Estados-Membros aprendam com a experiência uns dos outros é interessante.

Contudo, a referência ao respeito pelos sistemas e tradições constitucionais nacionais constitui, na atual situação política eslovena, e no quadro das evoluções verificadas noutros países, de que a Hungria ou a Polónia são exemplos, uma ameaça à prevalência desse Estado de Direito. Os valores fundadores partilhados da União Europeia não são negociáveis.