Stenograma dezbaterilor

Joi, 21 octombrie 2021 - Strasbourg

6. Rezultatul summitului UE-Balcanii de Vest (continuarea dezbaterii) (continuarea dezbaterii)

  Der Präsident. – Wir setzen nun unsere Aussprache über die Erklärungen des Rates und der Kommission (2021/2930(RSP)) fort.

  Ivan Vilibor Sinčić (NI). –Poštovani predsjedavajući, želim se obratiti narodima zemalja takozvanog zapadnog Balkana koji će na referendumu odlučivati o svom članstvu u Europskoj uniji.

Želim im poručiti da naprave dobru cost benefit analizu. Mnogo toga se može naučiti na primjeru Hrvatske. Mnogi su, nažalost, bili zavedeni da će Europa riješiti hrvatske probleme – neće. To možete riješiti samo vi sami.

U vašim zemljama, nažalost, razina korupcije je visoka, ali Bruxelles neće napraviti mnogo da vas riješi tog problema. Oni će jednostavno prihvatiti političku klasu takva kakva jest pa će je čak, nažalost, i subvencionirati. Tako imamo primjer u Hrvatskoj da je udio subvencioniranja javnog sektora u planu oporavka čak 70 %. Možete, također, očekivati da će još veći dio stanovništva napustiti vaše zemlje.

Nećete, nažalost, imati mnogo koristi od zajedničkog tržišta. Možete očekivati mnogo veći uvoz od izvoza. Zapadnoeuropske korporacije će, ako već nisu, preuzeti najvažnije gospodarske sektore vaših zemalja. Konkurentnost prema ostatku EU-a teško ćete postići, a proizvodne količine još i teže. Novac od fondova doista ćete i dobiti, ali značajan dio opet ide otkuda je došao, stranim dobavljačima, prije svega infrastruktura, opreme i usluga, jer, Bože moj, zadovoljavaju europske standarde, a vi ne.

Imate pravo na pošteno pravno-javnu raspravu i nemojte dozvoliti da vam itko to uzme.

  Βαγγέλης Μεϊμαράκης (PPE). – Κύριε Πρόεδρε, κύριε Επίτροπε, κύριε υπουργέ, αγαπητοί συνάδελφοι, η πρόσφατη σύνοδος κορυφής της Ευρωπαϊκής Ένωσης για τα Δυτικά Βαλκάνια αποτελεί έναν σαφές, ισχυρό, πολιτικό συμβολισμό, αλλά και δέσμευση της Ευρωπαϊκής Ένωσης για την ευρωπαϊκή τους προοπτική. Η ανταλλαγή απόψεων που έγινε σε τόσο υψηλό επίπεδο ενισχύει τον ρόλο της ΕΕ στην περιοχή, η οποία, ως γνωστόν, ανέκαθεν χαρακτηριζόταν από αστάθεια και πολιτικές ανακατατάξεις.

Τώρα, όμως, φαίνεται ότι έχουν ωριμάσει οι συνθήκες για να αναληφθούν ξεκάθαρες δεσμεύσεις όσον αφορά την ενταξιακή τους πορεία και είναι υποχρέωση πλέον και καθήκον της ΕΕ να βρίσκεται σε συνεχή, στενή συνεργασία μαζί τους και να προχωρήσει με πολύ πιο γρήγορα βήματα. Είναι προς το συμφέρον της ΕΕ να διασφαλίσει ότι τρίτες χώρες, όπως η Κίνα, η Ρωσία και η Τουρκία, δεν θα εντάξουν την περιοχή αυτή στη σφαίρα επιρροής τους, όπως προσπαθούν να κάνουν τόσον καιρό, και, δυστυχώς, αφήνουμε ένα κενό το οποίο πολλές φορές έρχονται να καλύψουν. Ταυτόχρονα, με τις υπαναχωρήσεις που φαίνεται να έχουμε, αφήνουμε χώρο σε λαϊκίστικες και ακραίες φωνές, οι οποίες βρίσκουν έδαφος, είναι αντιευρωπαϊκές και μπορεί να οδηγήσουν σε καταστάσεις μη αρεστές στην περιοχή.

Στόχος μας, λοιπόν, είναι να διασφαλίσουμε ότι θα πραγματοποιηθούν όλες οι απαραίτητες διαρθρωτικές αλλαγές και θα πληρούνται όλες οι κατάλληλες προϋποθέσεις, ώστε τελικά τα Δυτικά Βαλκάνια να μπορέσουν να ανταποκριθούν σε όλες τις απαιτήσεις που έχει και πρέπει να έχει η συμμετοχή μιας χώρας στην ΕΕ. Για αυτό ακριβώς κατανοώ και όλες εκείνες τις φωνές εδώ μέσα που με σοβαρότητα αναπτύσσουν την άποψη ότι δεν πρέπει να ξεχνάμε πως απαραίτητη προϋπόθεση πρέπει να είναι πάντα ο σεβασμός των κανόνων που διέπουν το ευρωπαϊκό οικοδόμημα, η αρχή της καλής γειτονίας και η πιστή και αυστηρή τήρηση των διεθνών συμφωνιών.

  Tanja Fajon (S&D). – Gospod predsednik. Spoštovani. Pozdravljam, da Evropska unija podpira evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, a žal zagotovil, s kakšno hitrostjo se bo širitev nadaljevala, ni. Znatne investicije v razvoj regije ne morejo nadomestiti neizpolnjenih obljub evropskih vlad. Do konca leta, še v času slovenskega predsedovanja, potrebujemo rezultate.

Unija mora začeti pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo čim prej, še letos. Izgovora ni. Verodostojnost širitvenega procesa je na kocki. Kosovo že leta čaka na odpravo vizumov za državljane, država je izpolnila pogoje, mladi izgubljajo upanje, v regiji se dogaja beg možganov.

Problemi korupcije, organiziranega kriminala, političnih posegov v sodstvo in medije so prisotni povsod. Trdo delo se mora nadaljevati, a brez obnove zaupanja v širitveni proces bo napredek še naprej omejen.

Nedavna dogajanja v Črni gori, na meji med Kosovom in Srbijo ter v najvišjih institucijah Bosne in Hercegovine so alarmantna. V Srbiji, kjer posredujem v medstrankarskem dialogu, vlado pozivam, da izpolni dogovor iz septembra in stori vse, da zagotovi uravnoteženo medijsko poročanje in pogoje za demokratične in poštene volitve prihodnje leto. V državi je treba nujno izboljšati politično ozračje in nadaljevati reforme, če želi pristopna pogajanja nadaljevati čim prej.

Spoštovani, nujno je, da obnovimo zaupanje. Vlade Unije, zato pozivam, da premaknejo širitveni proces v višjo prestavo.

  Nicolae Ştefănuță (Renew). – Mr President, I know that external affairs is not the Commissioner’s topic but then the Western Balkans is not a matter of strictly external affairs. I think it concerns us almost internally.

We have stated numerous times that the future of the Western Balkan countries lies in the European Union, but stating it, including at the EU-Western Balkans Summit is not enough. Words are not enough. We need to take action. We need to put action into those words. And I believe that a prosperous and peaceful Western Balkans requires all six countries join hands, that they use the EUR 30 billion in the economic and investment plan and they build back better and speed up crucial reforms and strengthen the rule of law and fight corruption and organised crime.

On the other hand, we, as the European Union, have homework to do as well and we need to work for reconciliation and regional cooperation. As we know, a deal between Kosovo and Serbia to end border tensions seemed almost impossible a while ago, but then we took important steps and the European Union contributed a lot to those important steps.

Yes, the situation might still be unstable. Yes, tensions might not have stopped to rise and the progress might be slow. But even with these baby steps, we have proved that, if there is political will and if there is leadership, solutions will follow.

So let’s keep up using all our tools to unblock bilateral disputes, to reach a comprehensive deal between Belgrade and Pristina, to speed up the accession of Albania and North Macedonia. The sooner we start the better for the security of Europe in general. I remind everyone that failure to do so will only open the room wider for Russia and China to destabilise the region. There is no such thing as a vacuum possible in politics. We know that. And that vacuum that is perceived right now is filling up fast and it is not with us.

Colleagues, if our neighbourhood is not stable, we, in the European Union, are not stable. We act in our interests if we act in the interests of the Balkan people.

  Gwendoline Delbos-Corfield (Verts/ALE). – Mr President, we are disappointed with the outcome of the Western Balkans Summit, but we also continue to be disappointed by the repeated lack of action on rule of law failings in the region. In Serbia, for example, the Commission is not just turning a blind eye, but pushing their candidacy forward and upgrading to a country-specific assessment in spite of the clear lack of progress in that state and in spite of the authoritarian actions of its government.

Just a few weeks ago, Politico called Hungarian Commissioner Olivér Várhelyi ‘the Voldemort of enlargement’, describing his actions as having a long-term damaging impact on the EU-Western Balkans relationship.

In the mean time, media freedom in Serbia continues to nosedive. The authorities attempted to discreetly push through a draft law permitting the use of biometric mass surveillance, and there is still a dangerously high level of air pollution caused by coal plants in the region, and when people protest, they are repressed.

Serbia’s leadership does not want to respect EU values and fundamental rights for citizens. They have made this very clear in their candidacy process. So, once they become a Member State, they will just follow the path of the Hungarian and Polish governments. We do not want the Serbian citizens to be second-rung European citizens; we want them to be full European citizens and we can do that if we make our conditions stronger when we talk to the Serbian Government.

With new elections next year in Serbia, there is a chance for change. Now is also the time for us to engage in dialogue with citizens, civil society and independent media in the region. While this summit may not have provided the hope needed for citizens in these neighbourhood countries, we are now at a crossroads in the EU-Western Balkans relationship. If EU leaders are really committed to the European perspective in the region, when can we expect the Commission to do something about the rule of law and democratic backsliding in these countries?

  Bernhard Zimniok (ID). – Herr Präsident! Dass wir hier überhaupt über eine mögliche EU-Erweiterung auf dem Balkan diskutieren, ist schlicht absurd. Die Balkanländer sind und bleiben ein Hort der Korruption, und die Wirtschaftslage dort ist katastrophal. Seit 2007 hat die EU rund acht Milliarden Euro dort investiert, auch um die Wirtschaft anzukurbeln. Laut Studien gab es keinerlei Fortschritte. Die EU hat – wie immer – nur Geld verbrannt und kläglich versagt.

Aber die EU wäre nicht die EU, wenn sie nicht das bekannte Zitat von Einstein immer wieder und immer wieder bestätigen würde: „Die Definition von Wahnsinn ist, immer wieder das Gleiche zu tun und andere Ergebnisse zu erwarten.“ Genau deswegen werden jetzt in den nächsten sieben Jahren weitere 30 Milliarden investiert. Der Steuerzahler hat es offensichtlich. Wie viele dieser Milliarden werden wieder in dunklen Kanälen versickern? Aber das ist Ihnen, werte Kollegen, scheinbar völlig egal. Es ist ja nur das Geld des Steuerzahlers.

Machen wir uns nichts vor: Die Balkanländer wären bei einer Aufnahme auf Jahrzehnte hinaus Nettoempfänger. Wer soll das bezahlen? Hauptsächlich der deutsche Steuerzahler. Der wird irgendwann auch mal kapieren, dass er nur die Melkkuh der EU ist. Er selbst verarmt weiterhin. Der Deutsche – bekanntlich ist er sehr reich – hat mittlerweile durch die Umverteilung jetzt schon eines der geringsten Medianvermögen in der EU.

Fast schon amüsant mutet der digitale Wandel an, den die EU auf dem Balkan fördern möchte. Deutschland ist auf dem Sektor weltweit abgeschlagen, mittlerweile ein digitales Entwicklungsland. In weiten Teilen ist kaum eine Internet- oder Telefonverbindung möglich. Die EU wäre gut beraten, erst mal die eigenen Probleme im Lande zu lösen, statt sich noch weitere aufzuhalsen.

Weiter wurde beschlossen, die Impfquote auf dem Balkan zu erhöhen. Das ist übergriffig und eine Frechheit. Wollen Sie jetzt Ihre faschistischen Methoden, die letztlich in der Ausgrenzung von Millionen gesunder Menschen münden, noch anderen Ländern als Wertemodell verkaufen?

Die eingeführten Regeln sind schlicht ein Verbrechen an unserer Bevölkerung, und das wollen wir auch noch am Balkan einführen! Das darf so nicht weitergehen und das muss aufhören, und zwar jetzt.

  Adam Bielan (ECR). – Mr President, I welcome the EU decision to reiterate its commitment to the Western Balkans getting closer to our Union during the recent summit in Slovenia.

However, I deplore that the summit did not bring any breakthrough or concrete next steps in that sense. I believe we should accelerate the enlargement process. This is crucial as a loss of credibility of the EU in the Western Balkans threatens to increase foreign influence in Europe, notably given Russia’s and China’s interests in the region.

I fear the lack of a decision to open negotiations with North Macedonia and Albania can accelerate this process of growing external influence. In a world of fragile and changing alliances, this enlargement could be a further guarantee of proper development, stability and peace on our continent.

  Andor Deli (NI). – Tisztelt Elnök Úr! A nyugat-balkáni bővítés témáját az elmúlt évek során már számos uniós elnökség a zászlajára tűzte. Sajnos a bővítés iránt szkeptikus tagállamok megakadályozták a szlovén elnökséget abban, hogy egy konkrét dátumot is beépítsenek a brdói csúcs zárónyilatkozatába. Pedig a csatlakozási dátum rendkívül fontos üzenet lenne a régió országai számára. Konkrét célkitűzések nélkül nagyon jól tudjuk, hogy nagyon nehéz politizálni. Pláne úgy, hogy egyes tagjelöltek, mint például Szerbia hamarosan tíz éve van ebben a szerepben. A folyamat végét pedig még nem láthatjuk.

A bővítési dátum nemcsak a tagjelölteknek lenne kapaszkodó, a bővítés tematikájának tervezhető, belátható lezárása a bővítés szkeptikusai számára is hasznos lehetne. Ebben a helyzetben, amikor nem mindig és nem mindenki számára népszerű a bővítés kérdése, külön köszönet Várhelyi biztos úrnak, amiért az Európai Bizottság megteremtette a mintegy 30 milliárd eurós befektetési programot a térség számára. Ha már nincsenek pozitív politikai üzenetek egyes tagállamok húzódozásai miatt, akkor legalább befektetésekkel segítse az EU a térség polgárainak életét.

  Željana Zovko (PPE). – Poštovani predsjedavajući, poštovana povjerenice, deklaracijom sa sastanka na vrhu Europske unije i zapadnog Balkana održanog u Brdu kod Kranja države članice Europske unije naglasile su svoju obavezanost na daljnje povećanje zajedničkog angažmana sa zemljama zapadnog Balkana, kao i na unaprjeđenje njihove političke, ekonomske i socijalne transformacije.

Ja čestitam Vladi gospodina Janše i vama ovdje na tome što držite vatru koju je započela Republika Hrvatska kako bi ove zemlje približile Europskoj uniji. Također, čestitamo povjereniku gospodinu Várhelyiju koji je prije nekoliko dana izložio svoju viziju i paket proširenja. Isto tako, ponosna sam na IPA III paket koji smo usvojili, kao suizvjestiteljica, od 14 milijardi eura koji je predviđen za ovaj prostor.

Ovdje želim da naglasim kao netko tko dolazi iz Bosne i Hercegovine, iz Mostara, grada koji je jedini napravio u ovom izvješću o proširenju neku transformaciju i po prvi put ima gradonačelnika i Gradsko vijeće – Bosna i Hercegovina ima problem, a taj problem je izborni zakon. Taj problem je jednak pristup svim trima stranama u Bosni i Hercegovini međunarodne zajednice, Europske komisije i svih onih koji su uključeni do 26 godina poslije Daytona.

Ne svjedočimo ovde pozivima na neko novo financiranje međunarodne administracije. Dok sam ja ovdje u ovom Parlamentu, niti jedan cent više neće biti potrošen iz IPA fondova za nekoga tko nije iz Bosne i Hercegovine, Srbije, Crne Gore, Sjeverne Makedonije jer taj narod gubi ono što je osnovno. Gubi svoje sjeme, gubi mlade ljude koji grade Europu umjesto da grade zapadni Balkan.

Zahvaljujem, čestitam i želim da se svi fokusirate na ljude Bosne i Hercegovine, a ne na Srbe.

  Andreas Schieder (S&D). – Herr Präsident, sehr geehrte Damen und Herren! Ich glaube, das Beste am Westbalkan-Gipfel war, dass er stattgefunden hat. Ich muss aber ehrlicherweise sagen: Die Ergebnisse des Westbalkan-Gipfels sind enttäuschend, nicht sehr viel, wie generell die Westbalkanpolitik der Europäischen Union und insbesondere der Europäischen Kommission in den letzten Jahren wirklich enttäuschend ist. Und ich möchte sagen: Wir müssen als EU – und es muss auch die Europäische Kommission – in dieser Region viel, viel präsenter sein.

Wenn wir die Länder vielleicht einzeln durchgehen: Serbien und Montenegro – dort gibt es die große Sorge, dass die Entwicklung – gerade in der Medienfreiheit, in den Fragen der zivilen Rechte – in der letzten Zeit nicht in die richtige Richtung läuft. Nordmazedonien und Albanien – zwei Länder, die große Reformen unternommen haben, aber trotzdem nicht die versprochene Antwort der Beitrittsverhandlungen bekommen, einfach deshalb, weil ein Mitgliedstaat aus innenpolitischen Gründen dieses Thema blockiert.

Das Kosovo, die Visaliberalisierung, aber auch zum Beispiel die doppelte Krise in Bosnien, die wir erfahren, und gerade die jüngsten Schritte von Dodik, die dazu führen, dass das Land vielleicht vor einem Zerreißen steht – ich verstehe das Schweigen und die Inaktivität der Kommission und auch des Kommissars Várhelyi in dieser Frage überhaupt nicht. Wir müssen doch hier endlich in die Gänge kommen und verhindern, dass durch diesen Nationalismus, der dort angestachelt wird, wieder ein Flächenbrand am Balkan passiert. Da kann man nicht wegschauen, da muss man endlich handeln!

  Charles Goerens (Renew). – Monsieur le Président, les Balkans occidentaux ont-ils une perspective européenne? La réponse est oui. Pourront-ils adhérer au marché intérieur de l’Union européenne? Oui, dès qu’ils seront prêts. Et à l’espace Schengen? Même réponse: dès qu’ils seront prêts. Existe-t-il un quelconque obstacle de principe pour refuser la coopération avec les Balkans occidentaux dans tout ce qui a trait au commerce, à la coopération monétaire et à la coopération politique? Bien sûr que non, tant que les conditions sont remplies de part et d’autre.

Mais un grand obstacle reste à franchir: comment garantir le respect des valeurs fondamentales de l’Union européenne, une fois ces pays devenus membres de l’Union? La réponse est claire. Il suffit que les pays des Balkans observent ce qui se passe aujourd’hui dans l’un des leurs, déjà membre de l’Union européenne, en Pologne ou en Hongrie, ou dans d’autres États en voie de devenir des démocratures.

Il y a deux jours, nous avons subi ici un foutage de gueule du représentant d’un pays accusé de s’être écarté des valeurs fondamentales de l’Union européenne. En attendant, notre union fait preuve d’impuissance dès qu’il s’agit d’imposer le retour au respect de l’état de droit. Disons-le clairement: aussi longtemps que l’Union européenne restera incapable d’imposer à un État membre défaillant le respect des valeurs inscrites dans l’article 2, nous ferons piètre figure face aux fossoyeurs de l’état de droit.

Retour aux Balkans, où il ne faut pas aller très loin pour découvrir des fosses communes. La première des aspirations des citoyens des Balkans est, me semble-t-il, le respect de la dignité et la capacité de la garantir. Pour nous, Parlement européen, le constat est dur. Nous sommes incapables à l’heure actuelle de tenir la promesse de liberté et de garantir le retour au respect des valeurs une fois bafouées par un État membre. Autrement dit, restons ouverts à des coopérations. Nous pouvons tout offrir aux pays des Balkans occidentaux, à l’exception des institutions.

  Ciarán Cuffe (Verts/ALE). – Mr President, despite much fanfare, the Western Balkans Summit earlier this month turned out to be a disappointment. It failed in one of its most crucial tasks, that of offering a tangible and credible path to EU membership for those in the Balkans who continue to dream of a future within the European Union. Despite numerous enacting demands and targets, those countries continue to be offered only false promises.

The EU, of course, is the most successful peace project in history. Yet in a country so recently ravaged by war, we continue to undermine accession to this peace project. And I remember half a century ago the excitement in Ireland when we joined the European Economic Community. It brought economic, social and environmental progress to our island. And the longer we continue to dash Balkan people’s hopes of joining the EU, the more disillusionment will grow with the European project.

So we need to be clear in our demands regarding requirements for accession, but we cannot endlessly break promises. We can no longer play with people’s hopes and dreams because of domestic politics. Of course, internal reforms are needed and institutions need strengthening, but this is a separate and internal matter.

And I strongly regret the continuous undermining of the long stalled start to accession talks for North Macedonia and Albania by Bulgaria on very questionable grounds. And it’s wrong that some member states refuse to even consider setting 2030 as a target date for membership at the summit.

So I call on EU Member States to approve accession talks with these two countries as a matter of urgency and to set clear commitments to other Balkan states. We were given that option half a century ago, the least we can do is offer it to our colleagues in southern and Eastern Europe.

  Dorien Rookmaker (NI). – Mr President, the last EU-Western Balkans Summit was a missed opportunity for the EU to show that it is really committed to enlargement. Albania and North Macedonia do not have a date for the opening of negotiations, while Kosovo has still not been granted a visa-free regime.

While EU Member States continue to quarrel, countries like China, Russia and Turkey are getting more influence over key countries in the Western Balkans. There is a crisis in the making in the Western Balkans, and the EU is doing nothing. The EU needs to offer an integration roadmap with clear expectations and benchmarks.

Enlargement is an opportunity that will contribute to prosperity and will protect peace and democracy in the continent.

  Sunčana Glavak (PPE). – Poštovani predsjedavajući, poštovana povjerenice, usvojena deklaracija ističe kako Europska unija jednoglasno podržava europsku perspektivu zapadnog Balkana. Obuhvaća i čitav niz konkretnih mjera o zapadnom Balkanu uključujući investicijski plan od 30 milijardi eura. Europska budućnost, kolegice i kolege, zapadnog Balkana ključna je za dugoročnu geopolitičku stabilnost u regiji i stoga podržavam svaku pomoć zemljama zapadnog Balkana na njihovu europskom putu. Vrlo je važno da i s druge strane bude konkretizirano europsko opredjeljenje što na zakonodavnom planu mogu pokazati reformskim naporima koji su u skladu s europskim načelima jer svjesni smo demokratskih deficita i zato je bitno da svoju privrženost Europi pokažu i po pitanju ljudskih prava i u demokratskoj praksi.

Hrvatska je uvijek poticala širenje europskih vrijednosti na područje zapadnog Balkana i prijateljski će nastaviti poticati europska stremljenja država na tom području o čemu svjedoči i Zagrebački summit o zapadnom Balkanu, koji je na agendu ponovo stavio te teme, održan, podsjećam, u svibnju prošle godine. Kontinuirani dijalog na najvišoj razini mora se nastaviti. On ne smije biti samo prigodan no moramo biti svjesni da bi se i proces trebao malo ubrzati. Politička i sigurnosna suradnja mora biti u našem fokusu jer bez obzira što neki od vas ovdje govore to su naši susjedi, to su zemlje čiji je prirodan put onaj europski put. Oni očekuju od nas pomoć, a naravno, mi ćemo im tu pomoć pružiti kako u financijskom, tako i političkom smislu, očekujući s druge strane od njih konkretiziranje zahtjeva, prije svega u napretku u onim demokratskim procesima. Hvala vam lijepa.

  Isabel Santos (S&D). – Senhor Presidente, Senhora Comissária, Senhor Ministro, não posso de todo partilhar das palavras que aqui proferiram em relação à Cimeira dos Balcãs Ocidentais. Gostaria muito de partilhar da vossa perspetiva, mas não posso.

Desta cimeira saíram mais envelopes financeiros, mais palavras bonitas em relação aos Balcãs ocidentais, mas não saíram expectativas reais, não saiu um plano real quanto à integração destes países na União Europeia. E isto leva a um cansaço tremendo junto das populações.

As populações começam a ficar cansadas de promessas, as populações querem ser membros efetivos da União Europeia. E isto não pode permanecer neste limbo em relação a países aos quais foram pedidas todas as mudanças e mais algumas, todas as reformas e mais algumas, em circunstâncias muito difíceis, e depois, chegamos ao fim, todos reconhecemos que a Macedónia e a Albânia cumpriram as metas estabelecidas para que fosse calendarizada a primeira conferência intergovernamental, e a primeira conferência intergovernamental vai sendo adiada, adiada, adiada.

Bem sei que há problemas, que há problemas criados pela relação entre a Macedónia e a Bulgária, mas é preciso encontrar uma solução para esses problemas. É preciso estabelecer metas para essa solução e é preciso também não adiar muito todo este processo, porque este processo não se pode adiar eternamente.

E o que eu peço ao Senhor Ministro, com todo o bom senso, porque sei que o seu papel também não é fácil, que a concertação é uma concertação a 27, o que eu lhe peço, Senhor Ministro, é muito claramente isto: é uma data para a primeira conferência intergovernamental, ponto! E uma data clara, rigorosa, precisa. É só isso que eu lhe peço, Senhor Ministro, e peço que faça o esforço que é necessário porque corremos sérios riscos. Temos uma população francamente pró-europeia, corremos o risco de perder essa vontade, de perder essa identidade e de termos outros atores geoestratégicos, como a Rússia, a China e a Turquia, a ocupar o espaço político que nós não estamos a ser capazes de ocupar.

  Claudia Gamon (Renew). – Herr Präsident, werte Kolleginnen und Kollegen, Frau Kommissarin! In Ihrer Haltung gegenüber den Westbalkanstaaten offenbart sich die Schwäche europäischer Politikerinnen und damit auch die Schwäche der Europäischen Union selbst.

Man sagt dann: Wir bedauern die Abhängigkeit von chinesischen Infrastrukturprojekten, wir ärgern uns über den Einfluss russischer Sicherheitsstrategie, und wir zeigen uns besorgt über die drohende Desintegration Bosnien und Herzegowinas. Doch wenn es darum geht, diesen Entwicklungen auch etwas entgegenzusetzen, kneifen die Regierungschefs oft: Die einen flüchten sich in Worthülsen, liefern vage Versprechungen, ohne einen konkreten Zeithorizont zu nennen; die anderen stellen schamlos innenpolitisches Kalkül über die gesamteuropäische Verantwortung.

Das Bild, das produziert wird, ist für alle Beobachter nördlich und südlich des Rennwegs klar: Die EU ist der Erweiterung müde. Solch eine Beitrittsperspektive ist nur dann eine Perspektive, wenn sie auch noch sichtbar ist. Je weiter weg sie rückt, umso unschärfer wird sie auch. Wir klagen ja über schwindenden Einfluss in der Region. Dabei hätten wir die Hebel, um das zu ändern, selbst in der Hand.

Die angekündigten Infrastrukturinvestitionen sind wichtig. Auch eine Reform des Beitrittsprozesses wäre es. Doch beides kann eine Geisteshaltung, die notwendig wäre, nicht ersetzen. Es braucht europäische Politikerinnen, die den Geist der Gründungsverträge noch in sich tragen. In Rom wurde 1957 eine klare Vision formuliert: eine Aufforderung an die anderen Völker Europas, sich diesen Bestrebungen anzuschließen. Damit sind alle Völker Europas gemeint. Die Europäische Union ist ein Versprechen an alle Europäerinnen und Europäer.

  Karlo Ressler (PPE). – Poštovani predsjedniče, povjerenice, kolegice i kolege, jugoistok Europe je bez ikakve dvojbe regija od strateške važnosti ne samo za susjedne države članice nego i za cijelu Europsku uniju. Europska unija je za zapadni Balkan uvjerljivo vodeći gospodarski partner i najveći strani investitor. Ali, možda još važnije, bilo kakva nestabilnost u regiji, jasno je, značila bi i krizu i nestabilnost za cijelu Europsku uniju. U području sigurnosti važno je inzistirati također, s državama jugoistoka Europe, da pojačaju svoje napore u suzbijanju ilegalnih migracija, u jačanju nepropusnosti vlastitih granica i zajedničke europske borbe protiv nezakonitih prelazaka. To je važan dio i njihove i naše sigurnosti, ali to je i važan dio na kojima i oni testiraju svoju mogućnost i državne kapacitete u tome da se približavaju i ispunjavaju standarde Europske unije.

Europska komisija i Europa imaju ambiciju biti globalni geopolitički akter. Raspravljamo satima i ovdje, u Europskom parlamentu o situaciji u Južnom kineskom moru, u Afganistanu, u Etiopiji. Ali mislim da je svima jasno da ne možemo niti u kojem slučaju biti stvarno globalno relevantni ako gubimo utjecaj čak i u našem najbližem susjedstvu. Jasno je da kod takvog, hladnog europskog stava drugi globalni akteri ne stoje po strani i da su također vrlo aktivni na zapadnom Balkanu. Zato je stvarno minimum minimuma nekakve geopolitičke ambicije Europske unije da budemo stvarno prisutni, da dokažemo naš stvarni utjecaj, ali i stvarnu vjerodostojnost upravo na jugoistoku Europe, a tek onda možemo pokušati pokazati i naše druge globalne ambicije.

  Jytte Guteland (S&D). – Herr talman! Västra Balkan hör hemma inom den Europeiska unionen. Vi behöver fastställa en tydligare tidsplan för anslutning till unionen för enskilda länder i regionen.

Nordmakedonien fick byta sitt nuvarande namn efter dispyten med Grekland för några år sedan. Det var ett avtal som var svårt att svälja för många, men som ändå accepterades. Däremot har Bulgarien nu lagt in ett veto för att Nordmakedonien ens ska få påbörja anslutningsförhandlingarna.

Kommissionen har å sin sida åter tydliggjort att Nordmakedonien och Albanien har uppfyllt kraven för att inleda förhandlingar. Då är vi skyldiga att hålla vår del av avtalet. Det är givetvis helt avgörande att länderna på västra Balkan får bukt med den systematiska korruptionen och fullt ut lever upp till EU:s grundläggande värden om rättsstatliga principer, innan det kan bli tal om ett medlemskap.

Varje land på västra Balkan måste nu utvärderas var för sig på sina egna meriter, samtidigt behövs en tydlig tidsplan för enskilda länder för att människor i regionen ska känna hoppet om ett EU-medlemskap.

  Franc Bogovič (PPE). – Gospod predsednik. Spoštovana komisarka Mairead McGuinness, cenjeni minister Anže Logar. Veseli me, da danes razpravljamo o zaključkih vrha o Zahodnem Balkanu, ki se je odvil na Brdu.

Imamo vrstni red Solun 2003, v zadnjem času Sofija 2018, Zagreb 2020, Brdo 2021. Se pravi, skoraj 20 let se že o tem pogovarjamo in kot vidimo, imajo največjo iniciativo, pobudo v tem procesu tiste države, ki so blizu Zahodnega Balkana. Najbrž zato, ker se mi najbolj zavedamo, kako je to nemirno območje, kako smo povezani z njim, kako na nas vpliva, bodisi če opazujemo migrantsko krizo ali pa, če hočete, opazujemo, kako Rusija, Turčija, Kitajska krepijo svoj vpliv v tem delu Evrope.

Nobena skrivnost ni, da ima proces določene težave, ki so na eni strani tako znotraj EU-ja. Imamo po mojem prepričanju nepotrebno blokado Makedonije v tem trenutku. Vsekakor mislim, da bi morali odpreti proces za Makedonijo in Albanijo. Po drugi strani imamo tudi težave v sami regiji. Še vedno imamo nerešene spore na meji Srbija–Kosovo, potem težave znotraj Bosne.

Vendar je delovanje pravne države nekaj, kar bi bilo treba okrepiti. Ko pa vse skupaj opazujemo, pa vidimo, da se pravzaprav proces prehajanja mladih ljudi v Evropsko unijo dogaja. In ti ljudje prihajajo v Evropsko unijo, kar je mogoče za katero od držav članic v redu, prava katastrofa pa za to območje.

Zato upam, da uspe naši vladi okrepiti ta prizadevanja in da se ti procesi širitve čim prej zgodijo in da tudi, predvsem pa čim prej, ljudje na Zahodnem Balkanu dobijo nazaj zaupanje v Evropsko unijo in vero v prihodnost Evropske unije, ki v zadnjem času slabi na tem področju.

  Thijs Reuten (S&D). – Mr President, the declaration after the Western Balkans Summit started with a promise of unequivocal support. It left me a bit confused. What does this actually mean?

The commitment to a substantial investment package of EUR 30 billion is very welcome. Is that it? Or is it the merit-based approach, but with new demands and surprise vetoes after meeting the criteria? Words matter.

Instead of unequivocal support, we can also say: ‘yes, we will fight with you for your future in the EU. No promises on dates. No false hope. But if you deliver to the highest standards, we want you to be part of it.’ Countries perfectly understand we will remain fair and strict. It is in their own interests and in ours. Strict on all our values and equally strict for Member States watering down on them.

So no Orbán-Vučić-friendly approach advancing the Serbian candidacy while there are great concerns and no instrumentalising tensions and endangering the Dayton Agreement. But yes, to your leadership in pushing the Council to now deliver for North Macedonia and Albania and to grant visa liberalisation for Kosovo.

  Tomislav Sokol (PPE). – Poštovani potpredsjedniče, povjerenice, ministre Logar, kolegice i kolege, prostor jugoistočne Europe od strateške je važnosti za Europsku uniju. Povijest je pokazala da krize u ovom području mogu destabilizirati cijelu Europu. To smo vidjeli 1914. kada je lanac događaja započet u Sarajevu uzrokovao globalnu kataklizmu koja je dovela do urušavanja svjetskog poretka koji je do tada postojao. Zato je sudbina ovog područja od golemog značaja za sve nas, mada mnogi toga u Europi, nažalost, nisu svjesni.

Prvo bih spomenuo Bosnu i Hercegovinu. Tamo su Hrvati konstitutivan narod, ogromnom većinom građani Europske unije, diskriminirani jer im je onemogućeno da sami biraju svoje političke predstavnike. Zato je potrebna što hitnija reforma izbornog sustava, sukladno odluci Ustavnog suda, kako bi se zaustavila diskriminacija jednog od konstitutivnih naroda i spriječila daljnja destabilizacija zemlje. Europa tome svakako mora doprinijeti.

Dalje, Crna Gora je daleko odmaknula na putu prema EU-u, ali nažalost antieuropske snage koje negiraju samo postojanje crnogorske nacije imaju snažan utjecaj u trenutnoj vladajućoj većini, što nikako nije dobro, te predstavlja nazadovanje u odnosu na prijašnje stanje. Strateški imperativ za Crnu Goru jednostavno mora biti njezin europski put, a Unija joj u tome mora aktivno pomoći, a ne nijemo promatrati sa strane što se tamo događa.

Srbija, s druge strane, ne može ući u Europsku uniju dok ne riješi temeljna pitanja vezana uz vladavinu prava, poput prava manjina, procesuiranja ratnih zločina te rasvjetljavanja sudbine nestalih osoba iz agresije na Hrvatsku. Konstruktivan pristup temeljen na činjenicama i odlučno suočavanje s vlastitim zabludama i porazima nužni su za ovu zemlju u kojoj se dan danas u školskim udžbenicima negira hrvatski jezik. Njezino vodstvo se jednostavno mora suočiti s prošlošću, a potom i usvojiti europske vrijednosti iskreno i raditi na ulasku u Europsku uniju, a ne glumiti Tita i nesvrstane.

Danas smo ponovno u vrlo složenim vremenima u kojima su brojne sile poput Rusije, Kine i Turske sve prisutnije u ovoj regiji, što svi mi u Uniji trebamo shvatiti vrlo ozbiljno. Ukoliko Europa ne preuzme vodeću ulogu u jugoistočnoj Europi, drugi će popuniti tu prazninu.

  Evin Incir (S&D). – Mr President, regional cooperation and European integration is very important, especially during a time when we see a backlash of our core values. I welcome that the Western Balkans Summit reaffirms the mutual interest and goals of the European Union and its Western Balkan partners.

But the actions are absent. Yes, some of the countries, such as Serbia with its authoritarian President Aleksandar Vučić, have a long way to go before the common values are respected. But other countries are making serious efforts towards our common values.

Some of the successful examples are Albania, North Macedonia and Kosovo. Two of the countries showing that they not only by words but also by deed, want to be a part of the European family had elections last weekend; one is North Macedonia and the other is Kosovo. It is impressive to see the democratisation process of, especially, Kosovo, where I was last weekend during the elections, as well as it’s important for them to continue the reform processes that must continue.

But when genuine steps are taken and achieved, processing the cooperation must be made, also from the side of the European Union. The next step in the case of Kosovo must be celebration and for North Macedonia and Albania it must be accession process, to not lose credibility.

  Vladimír Bilčík (PPE). – Mr President, the EU Western Balkans summit took place in arguably a very difficult period for both the European Union and our partners in the Western Balkans. The COVID-19 pandemic is not over. It continues to limit the lives of people and put a strain on the healthcare systems in the region. I would like to welcome the unprecedented assistance that the EU has provided and continues to provide to the region during these challenging times. In this respect, I would like to praise also Serbia for becoming a regional vaccination hub.

However, it is now time to deliver the vaccines to the people in the region. Our European commitment is all the more important as we are witnessing inflammatory rhetoric in a number of countries across the Western Balkans. It is crucial that we categorically stop any further de-escalation and support a European spirit in reconciliation and bilateral issues.

In this respect, I do welcome this week’s joint statement by State Secretary Antony Blinken and High Representative Josep Borrell on EU-US joint engagement in the region.

We across the European Union must show genuine interest in the European perspective for the countries in the Western Balkans. This means, at the very least, opening the negotiations with North Macedonia and Albania, and including our partners actively in the Conference on the Future of Europe as soon as possible.

This week, we also discussed the 2021 enlargement package. Allow me a couple of quick remarks on two countries. One, Serbia, is entering a super election year. It will therefore be very important for the country to assure the upcoming months are dedicated to opening up the political landscape for free, competitive and fair elections. This means, on the one hand, that implementation of the European Parliament-led inter-party dialogue agreement is crucial. On the other hand, that all political forces compete in the elections. Also, the situation on the ground demonstrates that we need serious and continuing engagement from both Belgrade, and especially Pristina, towards work on a comprehensive and legally-binding agreement.

Montenegro has been the frontrunner in the accession process for many years but has been standing still during the past year. We need to see clear pro-European action by politicians in Montenegro, not only declaratory words about Europe.

Last sentence, if we demand deeds from our partners in the Western Balkans, we have to be serious about our own delivery.

  Seán Kelly (PPE). – Mr President, Ireland joined the EU in 1973, forever changing our country for the better, economically and socially. We have graduated from being a benefactor to a contributor and we are proud to do so, as the rising tide lifts all boats.

Having benefited hugely from being a part of this Union, we embraced enlargement of the EU – provided, of course, that candidate countries share our values and meet the necessary conditions of membership.

The EU was founded on respect for democracy, the rule of law and fundamental rights. Earlier this week, we debated the rule of law crisis with the Polish Prime Minister. It should be clear to all that EU membership comes with not only far-reaching benefits, but also responsibilities.

Discussions with our close neighbours in the Western Balkans have been ongoing for some time now. I warmly welcome the Slovenian Presidency’s efforts to ensure these discussions progress in a meaningful way. Progress is both in the interests of the citizens of the Western Balkans and in the strategic interest of the EU, and offers the perfect antidote to Brexit.

It is positive to see the Western Balkan countries renew their commitments at the Western Balkans Summit, to carry out necessary reforms to closer align to EU standards. Each is at a different stage of the journey, and it’s important that EU support and dialogue continues while tangible progress is being made.

It was good to see the cooperation between the EU and the Western Balkans in the face of the COVID-19 crisis. Three million doses have been provided to the Western Balkans, with more to come. The EU is the region’s closest partner and principal donor, and I look forward to the strengthening of relations and, most importantly, the setting of a projected accession date for these countries of great potential.

  Петър Витанов (S&D). – (началото на изказването не се чува) ... да бъдат решавани. Но преди да говорим за проблемите, ще ви кажа къде няма проблеми. Няма проблеми нито в езика, нито в идентичността на Северна Македония, този въпрос е регулиран в Договора за добросъседство от 2018 г. Проблеми има в общата ни история, в дискриминацията, в правата на човека, в използването на речта на омразата.

За да ме разберете, ще ви кажа просто: от двете страни на острието на спора са две политически партии с еднакво име, които се борят за разделяне на общото ни наследство. Единственото решение е конструктивен, съдържателен и интензивен диалог между двете страни, без натиск от Европейския съюз, защото той създава антиевропейски настроения. Ние достатъчно ясно осъзнаваме, че този спор вреди както на Северна Македония, на региона, на Европейския съюз, но така също и на България.

  Mairead McGuinness, Member of the Commission. – Mr President, honourable members, this morning’s debate really confirms the European Parliament’s continued interest, commitment, concern for and engagement in the Western Balkans, and I want to thank you for that.

Here the European Union is rapidly transforming to address global challenges, including climate change, digitalisation and security. As potential future EU Member States already closely linked to relevant EU policy areas by trade, transport or energy, our partners in the region are an important part of our vision for a stronger, greener and more resilient Europe.

Only as partners can we successfully address these global challenges. Several of you rightly mentioned the enlargement process and the need to preserve its credibility. It is also our strong conviction that a credible enlargement process based on merits and with clear conditionality is the best instrument to advance our partnership with the region. The European perspective remains a unique tool to foster stability and prosperity, which only the European Union can offer.

We welcome that ministerial representatives of the Western Balkans have been invited to participate in the upcoming plenary meeting of the Conference on the Future of Europe this Saturday. On good neighbourly relations, existing bilateral agreements, including the Treaty of Friendship, Good Neighbourliness and Cooperation, need to be implemented in good faith by all parties.

Pending bilateral issues between Bulgaria and North Macedonia need to be resolved as a matter of priority. The Commission has just published the enlargement package and progress reports, which take a comprehensive stock of our relations with the region and its progress on the EU path, and we look forward to the European Parliament’s resolutions on these reports.

PŘEDSEDNICTVÍ: DITA CHARANZOVÁ
místopředsedkyně

  Anže Logar, predsedujoči Svetu. – Spoštovana predsedujoča, spoštovana komisarka, cenjene poslanke in poslanci. Najprej zahvala za pohvale ob zaključku vrha EU-Zahodni Balkan v času slovenskega predsedstva. Hkrati pa tudi zahvala za kritike v zvezi z rezultati tega vrha, kajti kritike ne letijo na predsedstvo. Predsedstvo je naredilo vse, kar je v njegovi moči. Te kritike letijo na tiste, ki imajo morda še vedno zadržke glede širitvene perspektive Zahodnega Balkana.

Izraženo je bilo nekaj nezadovoljstva glede evropske perspektive držav Zahodnega Balkana. Mislim, da je to pomembno sporočilo vsem odločevalcem v Evropski uniji, hkrati pa tudi dokaz in razlog, da je treba na tem področju še veliko narediti, tako s strani institucij kot s strani držav Zahodnega Balkana.

Omenjeno je bilo tudi, da ni bilo doseženega večjega napredka na vrhu EU-Zahodni Balkan, pa naj vam samo osvetlim z okoliščinami, s katerimi se Evropska unija, države članice, pa tudi predsedstvo ob tej tematiki srečuje.

Kot veste in je bilo danes tudi že omenjeno, ena država Zahodnega Balkana še vedno ni priznana s strani petih držav članic Evropske unije. V eni državi ni opozicije v parlamentu. V eni državi federalna vlada že kar nekaj mesecev ni zasedala in je kup nesprejetih zakonodajnih aktov, šteje približno že dvesto štirideset zakonodajnih predlogov.

Ena država Zahodnega Balkana nima zelene luči ene od držav članic Evropske unije zaradi bilateralnih vprašanj. Ena država ne dobi soglasja nekaterih držav članic za vizumsko liberalizacijo, čeprav je izpolnila vse pogoje. Nekatere države imajo usklajenost zunanje politike s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije pod 50 odstotkov. V eni od držav govorijo celo o odcepitvi dela države.

Skratka, to je regija Zahodnega Balkana, ki zahteva zelo natančen in zelo usklajen pristop držav članic. In napredek na področju širitve na Zahodnem Balkanu ni neka ravna avtocesta, ampak je precej vijugana gorska steza z vsemi nevarnostmi, ki so ob poti.

In ravno zato je bil to tudi eden od razlogov, da se je slovensko predsedstvo odločilo velik del svojih sil in naporov posvetiti evropski perspektivi te regije. In tovrstni napori, kot veste, niso avtomatično obsojeni na uspeh, ampak predvsem zahtevajo velike napore za doseganje omejenega uspeha.

S tem smo se srečevali praktično celotno pripravo vrha EU-Zahodnega Balkana. Najbolj je to prišlo do izraza pri usklajevanju nasprotujočih si stališč za deklaracijo, ki jo je sprejel vrh EU-Zahodni Balkan. Samo omenim, da je bilo v začetni fazi nemogoče v deklaracijo spraviti besedo širitev, pa jo imate v deklaraciji.

Nekateri ste omenjali, da v deklaraciji manjka datum širitve. Ta očitek ne more biti naslovljen na predsedstvo. Predsedstvo se je zavzemalo za to, pa kot veste v kasnejšem usklajevanju te deklaracije tega ni bilo mogoče spraviti v deklaracijo.

Nekateri opozarjate na zastoj reform v posameznih državah Zahodnega Balkana. No, temu je namenjena nova širitvena strategija, ki je bila sprejeta marca 2020, ko se pogaja oziroma izvaja napredek po clusterjih, kjer je možen delni napredek, a hkrati tudi korak nazaj, v kolikor se zahtevani napredek ne doseže.

Nekateri ste omenjali tako imenovani decoupling. V času slovenskega predsedstva se to ne bo zgodilo in osebno mislim, da je to tudi napaka, če bi se zgodilo.

Treba se je zavedati, da je Republika Severna Makedonija izpolnila vse pogoje za začetek medvladne konference. In kot veste, potrebujemo soglasje vseh 27 držav članic. Lahko vam zagotavljam, da predsedstvo to soglasje daje.

Na poti Zahodnega Balkana preko ... evropskim integracijam je še veliko čeri in tudi to ni kratkotrajen postopek. Mislim pa, da z osrediščenjem naporov in tudi razprav na to temo vračamo to vprašanje in to našo skupno zavezo visoko na agendo institucij Evropske unije. In v tem pogledu je veliko odvisno tudi od Evropskega parlamenta.

Danes sem poslušal izvajanje petih od šestih predstavnikov Evropskega parlamenta, ki pokrivajo posamezne države Zahodnega Balkana. Mislim, da so bila to pomembna sporočila, tako za predsedstvo kot tudi za države članice, ki odločajo in ki morajo s soglasjem odločiti o vsakem naslednjem koraku.

Vseeno lahko rečem, da je uspeh vrha EU-Zahodni Balkan merljiv s tem, ko je v deklaraciji jasno zapisano, da bodo tovrstni vrhi sedaj redni, kar pomeni, da bodo predsedniki držav in članic redno letno pregledovali napredek po posameznih državah, hkrati pa bodo imeli predsedniki držav oziroma vlad iz regije možnost v neposrednem dialogu z njimi predstaviti ta svoj reformni napredek.

In naslednjič bo tovrstni vrh v času češkega predsedovanja, s čimer bomo lahko v enem letu ocenili, kaj smo na tej regiji dosegli. Imamo tudi črno na belem, da je širitev z Zahodnim Balkanom ali raje popolnitev zemljevida Evropske unije strateška komponenta, za katero si vsi skupaj prizadevamo. To je naša obljuba in hkrati naša zaveza.

Potrdili smo tudi investicijski načrt in se zavezali za pomoč s cepivi zoper covid-19. In mislim, da tudi vse ostale zaveze, ki so navedene v deklaraciji, državam Zahodnega Balkana ponujajo zadostne razloge, da aktivno pristopijo k reformnim procesom, in omogočijo, da umaknejo morda še tiste argumente, ki jih imajo posamezne skeptične države članice, da dajo na koncu zeleno luč.

Veselim se sodelovanja z Evropskim parlamentom na tem dosjeju in v tem pogledu lahko Evropski parlament vedno računa na sodelovanje slovenskega predsedstva.

  President. – The debate is closed.

Written statements (Rule 171)

  Ramona Strugariu (Renew), in writing. – During the last EU—Western Balkans summit in Brdo, EU leaders failed, once again, to make any further tangible commitment to enlargement. We offer our partners in the region vague words about their rightful place in Europe. Yet we fail to set any concrete objectives and a clear path to EU accession. It is very good that, on this occasion, the EU’s commitment to the enlargement process in general was reaffirmed. It is very good that we are ready to show our solidarity in the recovery of the region through the Economic and Investment Plan. But for our partners in the region, it is not enough. Our hesitancy to commit clearly and within a clear time—frame for accession will fuel instability in the Western Balkans and act as a deterrent for conducting serious reforms. In a larger geopolitical context, it sends a negative and discouraging message to our neighbours in the East, such as the Republic of Moldova, who aspire to join our Union. We urgently need clarity for the Western Balkans and our Eastern partners. Our (by now) chronic indecision on enlargement risks to seriously undermine our role and influence in these regions.