Evropska unija je leta 2011 pristopila h Konvenciji o pravicah invalidov. Večina držav članic je vsebino konvencije implementirala in ustrezno spremenila tudi volilno zakonodajo, a ne Slovenija. Več mladih s cerebralno paralizo je tako pred časom prosilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, naj sprejme ustrezne ukrepe, ki jim bodo omogočili sodelovanje na volitvah, vendar je sodišče (z enim ločenim mnenjem) njihovo zahtevo zavrnilo. Na evropskih volitvah leta 2019 je bilo tako 2035 državljanov Republike Slovenije z motnjami v duševnem razvoju izključenih iz volilnih seznamov.

Ljudje z motnjami v duševnem razvoju se lahko sami odločajo. Resda je mogoče na njihove odločitve vplivati, vendar je povsem enako mogoče vplivati na druge volivce. Volilna pravica je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica in je sestavni del pravne sposobnosti vsake fizične osebe. Posledično noben sodnik ne bi smel imeti pravice, da osebi odvzame ustavno pravico, v tem primeru volilno.

Komisijo sprašujemo:

1. Ali se Konvencija o pravicah invalidov šteje za sestavni del prava EU in je kot taka pravno zavezujoč akt po pravu EU?

2. Na katerem mestu je v tem primeru v hierarhiji pravnih virov EU?

3. Kaj lahko Komisija stori za pomoč ljudem z motnjami v duševnem razvoju v Republiki Sloveniji?