Palestinski zaporniki v Izraelu

15.4.2008

VPRAŠANJE ZA USTNI ODGOVOR Z RAZPRAVO O-0041/08
v skladu s členom 108 Poslovnika
predložila Luisa Morgantini, Hélène Flautre, Richard Howitt, Thijs Berman, Kyriacos Triantaphyllides, Proinsias De Rossa, Pasqualina Napoletano, Margrete Auken, Jean Lambert, Marios Matsakis, David Hammerstein, Jill Evans, Jamila Madeira, Eugenijus Maldeikis, Philippe Morillon, Chris Davies, Vincenzo Aita, Françoise Castex, Caroline Lucas, Antonio Masip Hidalgo, Alyn Smith, Ana Maria Gomes, Karin Scheele, Alain Hutchinson, Marco Cappato, John Bowis, Giovanni Berlinguer, Giusto Catania, Roberto Musacchio, Vittorio Agnoletto, Frieda Brepoels, Mauro Zani, Umberto Guidoni, Luigi Cocilovo, Linda McAvan, Alessandro Battilocchio, Baroness Nicholson of Winterbourne, Francis Wurtz, Tokia Saïfi, Edward McMillan-Scott, Emilio Menéndez del Valle, Ioannis Kasoulides, Véronique De Keyser, Kader Arif, Béatrice Patrie in Rodi Kratsa-Tsagaropoulou
za Komisijo

V svojem zadnjem poročilu o stanju človekovih pravic na palestinskih ozemljih posebni poročevalec ZN John Dugard pravi, da je bilo od leta 1967 zaprtih več kot 700.000 Palestincev. Trenutno je v izraelskih zaporih 11.000 Palestincev, od tega 376 otrok, 118 žensk, 44 članov palestinskega zakonodajnega sveta in kakih 800 upravno priprtih oseb[1].

 

Konec januarja 2008 so izraelske oblasti v upravnem priporu zadrževale 813 Palestincev. Te ljudi se lahko le na osnovi upravne odločitve v zaporu zadržuje za obdobje do šest mesecev z možnostjo podaljšanja[2]. Upravni pripor mednarodno pravo sicer dovoljuje v primeru nevarnosti, ki jo za državno varnost predstavljajo posamezniki, vendar le s strogimi omejitvami. Izrael pa kriterijev v zvezi z državno varnostjo ni nikoli opredelil. Izraelska uporaba upravnega pripora torej krši te omejitve.

 

Večina palestinskih zapornikov je zaprtih v Izraelu. Poleg tega, da so na ta način pogosto onemogočeni družinski obiski, je to kršitev 76. člena četrte ženevske konvencije, ki pravi, da morajo biti osebe z zasedenega ozemlja priprte v okupirani državi, kjer morajo, če so obsojene, tudi odslužiti kazen.

 

Zaporniki so podvrženi poniževalnemu ravnanju. Zasliševanja potekajo na nečloveški način in včasih mejijo na mučenje. Hrana je slaba, zapori pa so prenatrpani.[3] Dve poročili izraelskih nevladnih organizacij[4] iz leta 2007 opozarjata, da so zaporniki podvrženi slabemu fizičnemu ravnanju in da se jim odrekajo osnovne potrebe, na primer onemogočanje spanca za več kot 24 ur. Ravnanje z otroki je prav tako zaskrbljujoče.

 

Aretacije, zasliševanja in zaprtja palestinskih otrok so postala v zadnjem letu sistematična. Konec julija 2007 je bilo v izraelskih zaporih okoli 385 izraelskih otrok. Te se ponavadi preganja po istem vojaškem režimu kot odrasle Palestince[5]. To seveda pomeni kršitev Konvencije ZN o pravicah otroka, ki je v Izraelu začela veljati novembra 1991. Vendar pa Izrael konvencije na palestinskih ozemljih ne izvaja.

 

Ali se Komisija zaveda zgoraj omenjene kršitve mednarodnega prava?

 

Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti, tudi ob upoštevanju člena 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, da bi zagotovila spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih konvencij, ki jih je sprejela izraelska država?

 

 

Vloženo: 15.04.2008

Posredovano: 17.04.2008

Rok za odgovor: 24.04.2008

• [1]  Poročilo posebnega poročevalca ZN o stanju človekovih pravic na palestinskih ozemljih pod zasedbo od leta 1967, A/HRC/7/17, 21. januarja 2008.
• [2]  B’Tselem - Izraelski informacijski center za človekove pravice na zasedenih ozemljih: „Palestinci, zaprti iz varnostnih razlogov v Izraelu – uporaba upravnega pripora”.
• [3]  Poročilo posebnega poročevalca ZN o stanju človekovih pravic na palestinskih ozemljih pod zasedbo od leta 1967, A/HRC/7/17, 21. januarja 2008.
• [4]  Hamoked (Center za zaščito posameznikov), B'Tselem in Javni odbor proti mučenju v Izraelu (PCATI).
• [5]  Glej polletno poročilo Defence for Children International za leto 2007, poglavje o Palestini – Palestinski otroci politični zaporniki.