Napredek evropskega območja svobode, varnosti in pravice v letu 2008
3.12.2008
VPRAŠANJE ZA USTNI ODGOVOR Z RAZPRAVO O-0133/08
v skladu s členom 108 Poslovnika
predložil Gérard Deprez, v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
za Komisijo
Evropski svet naj bi konec leta 2009 sprejel nov večletni program za evropsko območje svobode, varnosti in pravice. Deset let po vrhu v Tampereju je pravni red Evropske unije na tem področju precej obsežen, čeprav se zdi, da je njegov večji del, zlasti kar zadeva varnost, bolj usmerjen v sodelovanje med upravami kot pa v zaščito in spodbujanje temeljnih pravic državljanov na evropski ravni.
Ali bo Komisija glede na to pri pripravi novega večletnega programa za območje svobode, varnosti in pravice :
(a) upošteval prva priporočila Evropskega parlamenta, sprejeta 25. septembra 2008;
(b) se strinjal s stališčem Evropskega parlamenta, da je resnični cilj evropskega območja svobode, varnosti in pravice izboljšati zaščito temeljnih in državljanskih pravic na nacionalni in evropski ravni z uveljavljanjem najstrožjih standardov, tako da se državljani, ne glede na to, kje v Evropski uniji živijo, ne bodo počutili diskriminirani;
(c) pripravil nove predloge za postopkovna jamstva in na podlagi nedavnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti pregledal pravni okvir uredb EU o oblikovanju tako imenovanih črnih list;
(d) pripravil verodostojen načrt za izvajanje evropskega pakta o priseljevanju, azilu in vključevanju z vzpostavitvijo trajnega dialoga s civilno družbo in nacionalnimi parlamenti;
(e) z izboljšanjem vzajemnega poznavanja nacionalnih sodnih sistemov, kot je nedavno predlagal Svet Evropske unije, s spodbujanjem ukrepov za vzajemno priznavanje (kot je evropski dokazni nalog) ter medopravilnosti omrežij in storitev (kar že poteka v zvezi s povezanostjo kazenskih evidenc) in z okrepitvijo evropske mreže za usposabljanje na področju sodstva vzpostavil usklajeno pravosodno območje;
(f) oblikoval celostno strategijo za evropsko notranjo varnost pod nadzorom Evropskega in nacionalnih parlamentov s povezavo sodelovanja po schengenskem sporazumu in prümski konvenciji, švedske pobude za izmenjavo obveščevalnih podatkov in Europolovega rednega poročanja z oceno nevarnosti organiziranega kriminala (OCTA) v enoten okvir ter z nadgradnjo varstva podatkov, kot je predvideno v nedavnem okvirnem sklepu;
(g) povezal Evropskega in nacionalne parlamente pri vzpostavljanju preglednejše in skladnejše zunanje politike o območju svobode, varnosti in pravice na mednarodnih forumih, kot so ZN, Svet Evrope in haaška konferenca, ter v odnosih s tretjimi državami, kot so Združene države in Rusija, pri tem pa se pogajal o podobnih sporazumih, kot je prümska konvencija, pa tudi o izročanju in vzajemni pravni pomoči ter o sporazumih o ponovnem sprejemu, zlasti ko gre za države, ki niso podpisnice ženevskih konvencij;
(h) v nove zakonodajne predloge o območju svobode, varnosti in pravice vključil priporočilo državam članicam, naj državljane pravočasno obveščajo o veljavnih nacionalnih izvedbenih pravilih, pa tudi o nacionalnih upravnih organih, ki so odgovorni za izvajanje ukrepov EU?
Vloženo: 03.12.2008
Posredovano: 05.12.2008
Rok za odgovor: 12.12.2008