Dolgoročna oskrba starejših

30.6.2010

Vprašanje za ustni odgovor O-0102/2010
za Komisijo
Člen 115 poslovnika
Elizabeth Lynne, Pervenche Berès
v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

Med demografskimi spremembami v Evropski uniji je tudi daljšanje življenjske dobe in naraščanje deleža starejših. Socialna solidarnost zahteva, da zagotovimo ustrezne razmere za aktivno staranje, dostojno življenje in kakovostno oskrbo starejših v EU. Z daljšanjem življenjske dobe naraščajo tudi potrebe po socialnem in zdravstvenem varstvu v ustanovah, skupnosti in doma. Pri ukrepanju v takšnih razmerah je bistvenega pomena, da starejše zaščitimo pred grdim ravnanjem v skupnosti in v vseh ustanovah za oskrbo.

Skoraj v vseh državah članicah se prebivalstvo v splošnem stara, zaradi česar je ogroženo trajnostno zagotavljanje oskrbe starejših, saj bi lahko močno povečanje potreb po teh storitvah v državah članicah ogrozilo dosedanje sisteme za financiranje oskrbe.

1. Kakšne podatke ima Komisija o infrastrukturi za institucionalno, skupnostno in domačo oskrbo starejših v posameznih državah članicah? Kako Evropska komisija ocenjuje svojo morebitno vlogo pri prihodnjem oblikovanju in širjenju zgledov iz prakse pri zagotavljanju dolgoročne oskrbe starejših?
2. Kakšno vlogo bi lahko po mnenju Komisije imelo evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti za evropske državljane, zlasti starejše, pri spodbujanju aktivnega staranja, zmanjševanju diskriminacije starejših ter boljšem zagotavljanju skupnostne in institucionalne oskrbe?
3. Čeprav večino nege in oskrbe starejših zagotavljajo neplačani negovalci in oskrbovalci, namreč sorodniki, prijatelji in sosedi, se pri storitvah in politiki oskrbe njihove potrebe in koristi ne upoštevajo. Ali namerava Komisija sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da se bo prispevek negovalcev dejansko priznal in upošteval v politikah ter pobudah, ki zadevajo zagotavljanje oskrbe?
4. Ali namerava ustanoviti opazovalno skupino za aktivno staranje, ki bo skrbela za širjenje dobre prakse, kar zadeva vključevanje starejših v kulturne in družbene dejavnosti ter oblikovanje pobud, kot je prostovoljno delo starejših ali vseživljenjsko učenje?
5. Ali Komisija lahko zagotovi raziskave, podatke ali informacije o številnih smrtnih primerih zaradi podhranjenosti ali dehidracije pri starejših, ki so bili v oskrbi?
6. Kako Komisija preverja uporabo tako imenovanih navodil o opustitvi oživljanja kot sredstva za odrekanje zdravljenja in oskrbe starejših? Ali se Komisija strinja, da takšna praksa krši pravico do življenja, kakor je določena v členu 2 listine o temeljnih pravicah? Ali se Komisija strinja, da odločitev o opustitvi oživljanja državljanov EU ne bi smela biti sprejeta na podlagi starosti, ampak bi morala temeljiti na zdravstveni oceni kakovosti nadaljnjega življenja, in da je treba takšno odločitev sprejeti ob posvetovanju s starejšo osebo in njeno ožjo družino?
7. Ali lahko Komisija oriše delo, ki ga je opravila glede odkrivanja razširjenosti grdega ravnanja s starejšimi v državah članicah Evropske unije, in ali je na podlagi svojih raziskav določila primere najboljše prakse za varstvo starejših v skupnosti in v ustanovah za oskrbo?
8. Ali se Komisija strinja, da je nujno potreben kodeks ravnanja za vso EU, ki bi ga morala sprejeti Evropski parlament in Svet ministrov in bi določal minimalne poklicne predpise, smernice in minimalne izide pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe?
9. Kakšna naj bi bila po mnenju Komisije vloga neformalnega zagotavljanja dolgotrajne oskrbe starejših? Ali zagotavljanje neformalne oskrbe vpliva na zaposlovanje? Kakšne ukrepe bi lahko sprejeli, da bi spodbujali oskrbo, ki bi jo zagotavljali oskrbovančevi bližnji sorodniki?
10. Ali ima Komisija podatke o vplivu revščine, ki je zelo razširjena med starejšimi, na kakovost njihove oskrbe in dolžino njihovega življenja?

Vloženo: 30.6.2010

Posredovano: 2.7.2010

Rok za odgovor: 9.7.2010