Haaška Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25. oktobra 1980 je zelo pomembna, saj uveljavlja sistem, ki omogoča hitro vrnitev ugrabljenih otrok v njihovo državo bivanja.
Če naj konvencija velja med državo pristopnico in državo, ki je že pogodbenica konvencije, mora država, ki je že pogodbenica, sprejeti pristop.
Po mnenju Komisije je Evropska unija pridobila izključno zunanjo pristojnost na področju mednarodne ugrabitve otrok, kot že izvaja notranjo pristojnost na tem področju, in sicer zlasti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003.
V skladu s tem je Komisija predložila osem predlogov za sklepe, naj države članice v imenu Unije sprejmejo pristop osmih tretjih držav.
Vendar Svet trenutno blokira te sklepe in zavrača posvetovanje s Parlamentom, s čimer ovira napredek na tem področju, saj očitno iz pravnih razlogov izpodbija načelo sklepov.
Lahko Komisija potrdi, da ima Unija izključno zunanjo pristojnost na tem področju?
Lahko Komisija posreduje približno oceno o številu posameznih primerov mednarodne ugrabitve otrok, na katere lahko ta zamuda negativno vpliva, pri čemer je treba upoštevati, da sta dve od osmih zadevnih držav Rusija in Maroko, državi, kjer ima precej državljanov EU družinske vezi?
Ali Komisija soglaša s podpisniki tega vprašanja, da bi moral Svet umakniti pravne ugovore na te sklepe in dovoliti njihovo odobritev?