Podatki kažejo, da so invalidi v Evropski uniji, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju, nesorazmerno prizadeti zaradi krčenja javne porabe in posledično podpornih ukrepov, kot sta osebna pomoč in neposredna plačila, ki so nujni za njihovo neodvisno življenje v skupnosti.

1.  Politike varčevanja bodo povzročile porast števila ljudi v dolgoročni institucionalni oskrbi v državah članicah in nadaljnje socialno izključevanje invalidov. Katere ukrepe namerava sprejeti Komisija, da bi odpravila posledice tega trenda in ga obrnila?

2.  Za invalide je nadvse pomembno, da varčevalni ukrepi ne prizadenejo primarne in dnevne oskrbe, ki bi jo bilo treba nasprotno še dodatno razširiti. Hkrati bi bilo treba izboljšati storitve oskrbe na domu. Katere konkretne ukrepe načrtuje Komisija, da bi spodbudila organizacijo teh storitev na ravni skupnosti?

3.  Zaveze EU na področju preprečevanja diskriminacije pri zaposlovanju in poklicu ter na področju spodbujanja socialne vključenosti invalidov se ne uresničujejo. Ozaveščenost o izjemnem potencialu za izboljšanje vključevanja invalidov na trg dela je še vedno nizka, njen dvig pa bi prispeval tudi k cilju glede zaposlenosti v strategiji Evropa 2020. Na katera priporočila ali dobre prakse se lahko države članice oprejo v svojih prizadevanjih za spodbujanje udeležbe invalidov v družbi in na trgu dela ter za spodbujanje bolj trajnostne družbe?

4.  Resolucija Parlamenta z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov[1] ter Evropska strategija o invalidnosti 2010–2020 poudarjata potrebo po nadaljnjem ukrepanju na več področjih. S katerimi ukrepi namerava Komisija uresničiti Evropsko strategijo o invalidnosti 2010–2020 ter zagotoviti, da bo EU izpolnila svoje obveznosti v okviru Konvencije ZN o pravicah invalidov?

Vloženo: 22.2.2013

Posredovano: 26.2.2013

Rok za odgovor: 5.3.2013

[1]   Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453.