Parlamentarno vprašanje - O-000043/2013Parlamentarno vprašanje
O-000043/2013

  Skladnost dvostranskih pogodb o naložbah z zakonodajo EU

Vprašanje za ustni odgovor O-000043/2013/rev.1
za Komisijo
Člen 115 poslovnika
Daniel Caspary, Paweł Zalewski
v imenu skupine PPE
David Martin, Bernd Lange
v imenu skupine S&D
Silvana Koch-Mehrin
v imenu skupine ALDE
Helmut Scholz
v imenu skupine GUE/NGL
Franziska Keller
v imenu skupine Verts/ALE

Postopek : 2013/2610(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
O-000043/2013
Predložena besedila :
O-000043/2013 (B7-0120/2013)
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

Tri leta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe se počasi vzpostavlja zakonodajni okvir za izključno pristojnost EU na področju naložb.

Obstaja pa vrsta nerešenih vprašanj v zvezi s prepletanjem zakonodaje Unije in mednarodnega investicijskega prava.

1.  Države članice Unije so doslej med seboj sklenile 190 pogodb o naložbah, ki imajo diskriminativni učinek, saj vsebujejo različne standarde za zaščito naložb, zaradi česar so v nasprotju s členom 18 Pogodbe o Evropski uniji. Te pogodbe so tudi v nasprotju z izključno pristojnostjo Sodišča Evropske unije, kar zadeva pravo Unije, saj z različnimi arbitražnimi postopki vzpostavljajo vzporedno sodno prakso. Tudi Komisija meni, da so te pogodbe v nasprotju z zakonodajo Unije in da bi jih bilo treba razveljaviti. Katere ukrepe je Komisija sprejela, da bi države članice prisilila v razveljavitev teh pogodb?

2.   Sodišče Evropske unije je leta 2009 (v zadevah C-118/07, C-249/06 in C-205/06) odločilo, da se z določbami v zvezi s prostim pretokom kapitala krši zakonodaja Unije, saj ne omogočajo izvajanja ukrepov EU o pretoku kapitala. Katere ukrepe je sprejela Komisija, da bi to težavo odpravila tako v obstoječih kot v novih dvostranskih pogodbah o naložbah med državami članicami ter v novih sporazumih Unije o naložbah?

3.  Mehanizem za poravnavo sporov med vlagateljem in državo vzpostavlja finančno odgovornost Unije do vlagateljev iz tretjih držav. Ustrezno upravljanje finančne odgovornosti ni mogoče, če standardi zaščite, ki jo zagotavljajo pogodbe o naložbah, bistveno presegajo omejitve odgovornosti, ki jih priznavajo Unija in večina držav članic. Kako namerava Komisija zagotoviti, da bo stopnja zaščite, ki jo bodo tujim vlagateljem zagotavljali prihodnji sporazumi Unije, enaka, ne pa tudi višja od zaščite, ki jo vlagateljem iz Unije zagotavljajo pravo Unije in splošna načela v pravu držav članic?

Vloženo: 17.4.2013

Posredovano: 19.4.2013

Rok za odgovor: 26.4.2013