Parlamentarna vprašanja
PDF 50kWORD 31k
27. februar 2014
O-000045/2014
Vprašanje za ustni odgovor O-000045/2014
za Komisijo
Člen 115 poslovnika
Sari Essayah, Catherine Stihler, Mark Demesmaeker, Sandrine Bélier, Baroness Sarah Ludford, Ramon Tremosa i Balcells, Vittorio Prodi, Norbert Neuser, Barbara Lochbihler, Tarja Cronberg, Jiří Maštálka, Jean Lambert, Pavel Poc, Svetoslav Hristov Malinov, Giancarlo Scottà, Bas Eickhout, Judith Sargentini, Iñaki Irazabalbeitia Fernández, Pat the Cope Gallagher, Stephen Hughes, Andrea Zanoni, Chris Davies, Cristiana Muscardini, Alyn Smith, Struan Stevenson, Tunne Kelam, Anthea McIntyre, Raül Romeva i Rueda, Andreas Mölzer, Alejo Vidal-Quadras, Vicky Ford, Liam Aylward, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Susy De Martini, Sonia Alfano, Bart Staes, Marian Harkin, Helmut Scholz, Konrad Szymański, Heide Rühle

 Zadeva: Uporaba osiromašenega urana v vojaške namene

Osiromašeni uran je kemično strupen in radioaktiven stranski proizvod postopka bogatenja urana, njegova radioaktivnost pa se s časom povečuje. Številne države ga uporabljajo v protioklepnem strelivu za uporabo v tankih, oklepnih vozilih in zrakoplovih. Znano je, da tako orožje proizvaja šest držav, in domneva se, da ima zaloge takega orožja trenutno okoli 20 držav. Tovrstno strelivo izgoreva, pri čemer nastaja dim, ki vsebuje delce uranovega oksida, vdihavanje tega dima pa je nevarno tako za civiliste kot za vojaško osebje. Strelivo, ki ne zadene cilja, lahko kontaminira zemljo in podtalnico. Vojaške sile ZDA in Združenega kraljestva so v Iraku in na Balkanu uporabile velike količine streliva z osiromašenim uranom. Še vedno obstaja zaskrbljenost zaradi njegove morebitne uporabe v Afganistanu. Vozila, kontaminirana z osiromašenim uranom, so nevarna za zbiralce odpadnega železja in otroke, ki se pogosto igrajo na njih. Strelivo z osiromašenim uranom se uporablja navkljub zelo pomanjkljivim podatkom o njegovem vplivu na okolje, kemični in radioaktivni škodljivosti, ravni onesnaženja, ki lahko nastane ob različnih scenarijih, in kar je najpomembneje, morebitni ravni izpostavljenosti civilnega prebivalstva ostankom osiromašenega urana. Parlament že več kot desetletje redno izraža pomisleke in nasprotovanje glede uporabe streliva z osiromašenim uranom. Zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom narašča zaskrbljenost v Generalni skupščini Združenih narodov, kjer bo oktobra 2014 predlagana peta resolucija na to temo. V nekaterih predelih Iraka se je pogostost raka in prirojenih motenj pri otrocih povečala tako skokovito, da ženske nočejo več imeti otrok. Ali lahko Komisija ob upoštevanju zgoraj izpostavljenih vprašanj obrazloži:

1. katere ukrepe so države članice doslej sprejele, da bi spodbudile omejevanje in/ali prepoved uporabe streliva z osiromašenim uranom in da bi na mednarodni ravni prevzele vodilno vlogo v zvezi s to problematiko?

2. kakšna so bila dosedanja prizadevanja za oblikovanje skupnega stališča EU v podporo prepovedi uporabe streliva z osiromašenim uranom?

3. kako lahko EU pomaga iraški vladi, da bi se bolje soočila s posledicami uporabe osiromašenega urana v njeni državi?

4. Osiromašeni uran je le ena od številnih nevarnih snovi, ki se uporabljajo v konvencionalnem strelivu in ki lahko imajo učinek na zdravje civilistov. Ali bo Komisija glede na položaj EU kot vodilne pri zakonskem urejanju kemikalij podprla raziskave o učinkih teh strupenih ostankov na civiliste?

Izvirni jezik vprašanja: EN
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov